Leto LXVIII Poštnina plačana » gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 18. aprila 1940 štev. 88 a Certa 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 SLOVENEC lelefonl nredništva i« oprave: 40*1. 40-02. 4(W)3. 40-04, 40-05 - fckaja vsak d.n ajotraj razen ponedeljka in dneva po prazniko Čekovni račun Ljubljana številk« 10.030 in 10.349 xa inserate. U pra t a: Kopitarjeva ulica številka b. Norveška drama Norveška je po svoji obliki enn najbolj osobitih dežel sveta. Od severnega rta do ska geraške ožine na skrajnem jugu znaša razdalja 1750 km, dolžina njene morske obalne črte / vsemi vanjo vrezanimi fjordi pa znaša 19.000 km, tako da je Norveška poleg Čila docela morska država. Nima nobenega pravega zaledja, kajti, kar je za visokimi fjordi, je ozek pas visoke planote, po katerem še do danes niso mogli položiti železniških tražnic, tako du se iz Osla pač pripelješ po železnici do Trond-jeuja in Bergena, ne pa v najvažnejša pristanišča na severu dežele. V Narvik na primer, ki je najbolj važna točka za izvoz švedskega železa, je mogoče iz prestolnice na jugu dežele priti samo po morski poti. Morie je glavni življenjski prostor 2.8 milijonskega švedskega naroda. Severne evropske dežele izgledajo na zemljepisni karti kot ogromna gmota na skandinavskem polotoku, ki bi lahko igral veliko vlogo v zgodovini, če ne bi bila tako redko naseljen. Norveška in švedska nimata skupaj več ko 9 milijonov prebivalcev, če prištejemo Dance, je nordiških narodov komaj l> milijonov, torej le malo več od Jugoslavije, ki ima skoraj petkrat manjšo površino. To nesorazmerje med prostorom in ljudmi na njem je glavni vzrok, da so državno-politiške možnosti skandinavskih držav z naraščanjem prebivalstva ostale Evrope postajale čedalje bolj majhne. Od vsega severa je baš Norveška najredkeje naseljena: 9 ljudi na 1 kv. kilometer (švedska 14, Danska 86). Švedska, ki se je leta 1523 pod Gustavom Wasa osvobodila od Danske, je igrala j»oslej vlogo velesile, in sicer ene najvplivnejših v vssj Evropi, dokler ni bila ob prelomu 18. in 19. stoletja strta od Rusije. Odškodovala se je ob zatonu Napoleonove slave leta 1814 z Norveško, ki so jo odtrgale velesile protinapoleonovske koalicije od Danske, pod katero je bila celih 400 let, tako da so Norvežani celo svoj jezik pozabilv Od Švedske pa so se, ne da bi bilo prišlo do krvave razprave, ločiti že 1. 1905 in od takrat žive neodvisno narodno življenje. Danci so zaradi svoje lege ob vratih, ki ločujejo Severno morje od Vzhodnega, oziroma Atlantik od Baltika, imeli dolgo važen jioložaj in vpliv, dokler se tam niso zgodile važne politične in geografske spremembe (prekop cesarja Viljema), tako da so vse tri nordiške države malo da ne poldrugo stoletje uživale najlepši mir, ker niso nobene stranke preveč motile. Danes je ta idila kruto prekinjena. Norveški značaj je bil izoblikovan od zemlje in zgodovine. Dežela je zaradi nepre-hodnosti divje razklanega visokogorja še danes ločena v 20 provinc, vas je neznana, ker kmetje žive vsak zase na saminah, "mesta so trgovska in mala naselja ribičev so na obali. Rodovitne zemlje je samo 5%, drugo je vse krš in pušča pa gost les; slednjega je največ v okraju Oslo in okoli Trondjema. Morje je gosto pokrito od ribiških čolnov, jadrnic in parnikov; izdelava ribiških konzerv je Norveški dala svetoven sloves in naroden dohodek. Sicer pa tudi pest zemlje daje primeroma dober dohodek, ker sc na jintenzivneje obdeluje; celo na pasu. ki je med obaljo in skalo fjordov in ni širji od 100 metrov. Živinorejstvo in mlekarstvo je prav tako vzorno ko svetovno znano dansko. Morje je zaradi golfskega zaliva brez ledu, v visokogorju je oster mraz. Politično so ljudje hudi osobnjaki, ki so se vene,mer borili zoper nadoblast Dancev in Švedov, njihovo najožje domovinsko čustvo zato daleč presega tako zvano idejo skandinavskega edinstva. Prej so Norvežani kozmopoliti, zakaj odnekdaj je morje tisto torišče, ki jih hrani in brani. Komaj tri milijone jih je, pa imajo trgovsko mornarico, ki pride takoj za angleško in ameriško, dočim je nemška, francoska, italijanska in jajw>nska za njo! Oslo, Trondjem, Stavanger, Narvik, Mammerfest — mesta, ki predstavljajo eno samo trgovsko kontoro, kjer se blago vki-cuje in izkrcuje in odhajajo ladje druga za drugo, da natovarjajo in iztovarjajo blago, namenjeno za ves svet. Razumljivo je, da so simpatije norveškega naroda odnekdaj za Anglijo, s katero ima največ trgovinskih zve/ in da pomenijo zato zanj dogodki zadnjih dni hud udarec. Rude je nekaj v deželi, tudi premoga, največ pa goveje živine, mleka in masla in seveda ogromne količine rib pa lesa — vse stvari, ki pridejo zelo prav vsakemu osvajalcu. Norvežan, ki ga je Ibsen mojstrsko podal kot tip v svojem »Peer Gyntu<, niha med skrajnostmi. Zaprt in zamišljen sam vase. si želi v širino, je zatopljen v davno zgodovino liorb na morjih in na kopnem, kjer so iskali norveški »vikingi« hrane, plena in kolonij, obenem pa je jvostal hladen trgovski račnnur; j k) oni strani je hud in trmast individualist. jx> drugi je goreč domoljub, ki močno čuti skupnost plemena. Po minuli svetovni vojni, v-kateri so Norvežani delali velike dobičke, se je začelo propadanje zaradi inflacije, ki je razvrednotila denar za polovico: delavstvo se je vrglo v naročje komunizmu, ki bi bil ob generalnem štrajku 1921 skoraj zmagal. Odslej se je začelo gospodarstvo zopet počasi dvigati in gotovi sloj prebivalstva si je tudi od sedanje vojne obetal visokih dobičkov. Nenu-(loma je prišlo drtiguče... Omeniti je, da se je bil zadnja leta tudi na Norveškem podobno kakor na švedskem in Danskem zasejal narodni socializem. Bila je to neznatna manjšini, ki pa v gotovih okoliščinah lahko odigra svojo vlogo. Danci — če naj se ozremo tudi nanje — so pa drugi ljudje. Od vseli evropskih narodov so se. dasi majhna država, najbolje počutili v blagostanju, ki ga je ustvarila njihova ogromna pridnost in neverjetna višina civilizacije. Po značaju so eden najbolj veselili, uživanja željnih narodov. Nemški armadi se niso nič upirali. Bogata poljed"lska proizvodnja te de/ele, ki je nu prvem mestu na svetil, kar se te panoge tiče. bo prines1" začasnemu novemu gospodarju veliko korist. Veliko zanimanje za jugovzhod • ■ v' lx'h Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska in Romunija so sklenile sporazum o policiji na Donavi - V plohi raznih poročil o položaju na jugovzhodu se odražajo spet poročila o namerah Sovjetije - Francoska in angleška poročila o Balkanu V zvezi s poročili, da je zaradi nekaterih nerednosti, ki so zadnje čase nastala v rečni plovni na Donavi ob romunski obali, Nemčija poslala obdonavskim obalnim državam zahtevo, naj ji izročijo nadzorstvo nad plovbo, ker je ona na njej najbolj intere-sirana, je bilo tako od nemške, kakor od strani balkanskih držav izdanih več službenih zanikanj. Toda stvar sama je bila predmet zelor živahnih pogajanj med obalnimi državami Donave, ki so se odločile, da bodo uvedle same pod svojim nadzorstvom nov nočin rečne policije, ki bo tako strog, da bo v vsakem pogledu zavaroval neovirano plovbo po Donavi. Sledi poročilo, da so se pogajanja ugodno končala. Pogodba o policiji na Donavi Bukarešta, 17. aprila, t. Exchange Telegraph. Romunska vlada potrjuje, da je od bolgarske, j u -goslovanske in madžarske vlade sprejela ugoden odgovor na njen predlog, naj vse štiri obalne države Donave med 6eboj sklenejo pogodbo o skupnem policijskem nadzorovanju plovbe. Pogodba je bila na ta način dejansko sprejeta in bo sedaj predložena Mednarodni podonavski komisiji, v kateri se poleg imenovanih držav nahajajo vse štiri evropske velesile, to so Anglija, Nemčija, Italija in Francija. Pričakovati je, pravijo v Bukarešti, da bo komisija pogodbo, ki je stvarno prva politična pogodba med Madžarsko, Bolgarijo, Jugoslavijo in Romunijo, odobrila in da bo kmalu stopila v veljavo. Sporazum je razdeljen v več poglavij. Glavna so naslednja: 1. Po Donavi odslej ne smejo pluti nobene ladje, o katerih strokovnjaki lahko izpovedo, da jih je mogoče spremeniti ali vporabiti kot vojne ladje. Izjemo tvorijo seveda monitorji držav podpisnic tega sporazuma. 2. Obdonavske obalne države bodo odslej vse osebje, ki služi na rečni plovidbi na toku Donave, ki spada v njihovo območje, podvrgle posebnemu skupnemu nadzorstvu, ki je v vseh podrobnostih organizirano. 3. Posebna komisija bo imela nalogo, da nadzira tovore in izloči vsako blago, ki bi lahko služijo namenom, ki ovirajo rečno plovbo. Posebno pozornost bodo posvetili pristaniškim napravam in varnosti ladij samih. V okvir nadzorstva spadajo cement, streliva in razne rudnine, trde ali tekoče. 4. Sporazum razveljavlja vse dosedaj obstoječe carinske predpise, ki jih je predpisala prejšnja mednarodna pogodba, v kolikor so bolj mile, kakor carinski predpisi, sprejeti po novem sporazumu. V veljavo stopijo nova, ostrejša določila. Pogodba odobrena Belgrad, 17. aprila, m. Sporazum, ki so ga Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Madžarska sklenile zaradi ukrepov za nemoteno plovbo po Donavi, je na današnji seji v celoti odobril izvršilni odbor Mednarodne donavske komisije. Zadovolfnost v Rfmu Rim, 17. aprila. AA. DNB. Rimski politični ktogi pozdravljajo sporazum med balkanskimi državami, da se zagotovi svobodna plovba po Donavi, češ da je to srečen odgovor na angleške intrige v Podonavju in na Balkanu. Duh sodelovanja, ki je prišel do izraza v tem dogovoru, pomeni poroštvo za bodočnost. Ta kočljivi sektor je dal v tem posebno kritičnem trenutku dokaz vsemu svetu, kako se da z dobro voljo odstraniti vsaka zapreka za utrditev pravičnega miru. »Popolo d i Roma« piše, da je sporazum med Balkanskimi državami za svobodno plovbo po Donavi in za obrambo Donave odstranil nemir, ki so ga ustvarili zadnji poskusi angleške sabotaže na Donavi. Ta sporazum pa tudi dokazuje, da vlada med temi državami sodelovanje, ki pomeni poroštvo za bodočnost. Balkanski odsek, kjer kaže Italija svojo mimo moč in 6vojo vedrino, je pokazal v tem težkem trenutku vsemu svetu, da moreta dobra volja in sodelovanje odstraniti vse zapreke, ki ovirajo utrditev pravičnega in koristnega miru. niči, razdeljeni v 13 točk, je Sovjetiia obrazložila Romuniji, kakšni naj bi bili odnosaji med obema državama. Sovjetija je naštela tudi 15 obmejnih dogodkov, o katerih trdi, da so kršili sovjetsko nedotakljivost. Romunska vhda jih je vse preiskala in je našla, da lih je bilo med njimi 14 popolnoma izmišljenih, 15. pa brezpomembna malenkost. Sovjetska nota Romuniji — pravi Havas — je ustvarila napeto ozračje in nekateri menijo, da bo vprav Sovjetija tista, ki naj sproži gibanje trikota Rim-Berlin-Moskva, da po določenih načrtih zavaruje južnovzhodno Evropo pred posegi Angležev in Francozov na južnovzhodnem področju. Francoska poročila vedo v tej zvezi povedati, da so bile vse sovjetske čete, ki so se prej borile na Finskem, prepeljane na romunsko mejo, odnosno na Kavkaz. II Angleška in francoska poročila o položaju na jugovzhodu Angleški in francoski tisk objavljata ploo neresničnih vesti, ki vznemirjajo balkanske in podonavske države Londonski listi o zanimanu za Balkan London, 17. apr. t. United Press. Po londonskih listih in radijskih poročilih sodeč je vso podonavsko in južnovzhodno področje prenapolnjeno z raznimi vznemirljivimi vestmi; ki delajo oblastem in javnemu mnenju neugodje. Londonski viri pripovedujejo o velikem zbiranju nemških čet v bivši Avstriji in na ozemlju Češko-Mora vske kakor tudi Slovaške. Nekateri angleški dnevniki so pisali, da je bilo po vsej južnovzhodni Evropi zadnje dni raztroseno mnogo alarmantnih poročil, n. pr. o tem, da so Nemci že vkorakali na Madžarsko, kjer so strmoglavili vlado in ustoličili narodno-socialistično vlado, ali o tem, da so Italijani napadli in delno zasedli Grčijo. Listi se sprašujejo, odkod izvira vsa ploha vznemirljivih vesti, ki javno mnenje razburjajo. Nadalje poročajo londonski listi mnogo o različnih ukrepih, ki so jih zadnje dni južnovzhodne države storile, da se ubranijo nezaželenih tujcev, ki prihajajo kot turisti, a se izkažejo kot povsem nekaj drugega. Listi omenjajo ukrepe b e I -grajske policijske oblasti o nadzorstvu nad tujci, ki je silno poostreno, ker so nekateri ino-zemci zadnje čase dali mnogo povoda za takšne ukrepe. Listi poročajo dalje, da je zadnje čase prišlo v Budimpešto in v Bukarešto mnogo nemških turistov, ki so vsi imeli s seboj ogromne kovčege. Oblasti kovčegov niso pregledale, ker so bili dotičniki označeni kot diplomatično osebje. Kovčegi so bili odpravljeni na nemške konzulate, odnosno na poslaništva. Na Madžarskem so končno ugotovili, da so mnogi med temi turisti pripadali nemški politični policiji. Madžarske oblasti so jih nekaj prijele. Podobna poročila objavljajo londonski listi iz Romunije, kjer da so med nemškimi turisti romunske oblasti zajele 60 oseb, ki so se tako obnašale da so jih smatrali kot vohune. Tudi v Bolgariji se nahaja mnogo ino-zemcev, ki prav za prav ne morejo dokazati, da imajo nujne opravke. Londonski tisk zapisuje tudi poročilo, ki krožijo po južnovzhodni Evropi v zvezi z Italijo, kjer da je govor urednika Ansalda na italijansko vojsko dal povod za celo reko najbolj različnih vznemirjenja polnih vesti, češ da so v armadi francoskega generala Weyganda v Siriii sumljiva premikanja, zaradi katerih da mora Italija sama podvzeti gotove varnostne ukrepe, ali da se angleško brodovje zbira na gotovih mestih v Sredo z e m s ke m morju, 7ar»di česar da mora Italija imeli svoje brodovje v pripravljenosti in je zaradi tega tudi odredila pomorske vaje. Angleški tisk se sprašuje, čemu naj ta ploha neresničnih, tolikokrat zanikanih poroči! služi, razen temu, da nevtralne države drži v stalni razburjenosti. Pariški glasove o sovjetski noti romunski vladi Pariz, 17. apr. Tudi pariško časopisje in radijske postaje so polne poročil o položaju v južnovzhodni Evropi. Tako je agencija Havas razširila daljše poročilo o vznemirjenju, ki da vlada po vsej južnovzhodni Evropi zaradi prihoda nemških turistov v te države, zaradi premikanja nemških čet v Avstriji in na Slovaškem vzdolž madžarske meje, zaradi pošiljanja italijanskih delavcev v Albanijo v tisočih, o postavljanju protiletalskih topov naRekiinvTrstu. Agencija Havas pravi, da je mnogo teh poročil, o katerih ni vedno mogoče reči, iz katerih virov izhajajo, nastalo zaradi note, ki jo je sovjetska vlada nedavno poslala v Romunijo. Sovjetska vlada romunski vladi sicer ni poslala ultimatuma, toda v daljši sporne- Italiga pripravljena" Značilen radiogovor glavnega urednika Cianovega glasila Ansalda na italijansko vojsko Rim, 17. aprila, t. Sedaj je bilo objavljeno besedilo nagovora, ki ga je imel An saldo (glavni urednik lista »Telegrafo di Livornos list, katerega lastnik je družina grolov Ciano) in ki odraža brez dvoma mnenje vodilnih italijanskih mož. Ansaklo je bil pred svojim govorom, ki ga je po radiu naslovil na vso italijansko oboroženo silo, pri Mussoliniju, kar njegovim besedam daje še večji uradni poudarek. Ansaldo je med drugim dejal: »Italijani, ki si domišljajo, da bo naša država lahko do konca vojne ostala izven vojnega trenja, se motijo in se predajajo utvaram, prav tako, kakor se motijo oni, ki smatrajo, da naj naša država sedaj samo na (o gleda, kako bo nekaj zaslužila. Motijo sebe in druge tisti, ki mislijo, da se llalija lahko zapre vase v notranjost svojih meja in ne misli na ničesar drugega več. Tako mali državi, kot jc Norveška, se ni posrečilo, da bi ta načrt izvedla. Kako naj se to posreči nam, ki mejimo na vojskujoče se tabore in ki imamo svoje interese na Sredozemskem morju. Prav tako, kakor je vojna butnila na Norveško, lahko butne tudi v Italijo. Zato se Italija pripravlja in samo čaka na priložnost, ki bo za Italijo najbolj ugodna. Ta priložnost in ta trenutek, ki sta se nam pred enim mesecem zdela še v neizmerni oddaljenosti, sta danes mnogo bližje, kot si nekateri domnevajo. Zato se moramo pripravljati na vojno, a to ne samo v gmotnem oziru. V mislih se moramo nanjo navaditi, navaditi kot da lahko izbruhne vsak teden. Spomniti se moramo dogodka, ki se je pripetil norveškemu zunaujemu ministru Kohtu, ki se je zvečer mirno vlegel k počitku in so ga zjutraj prebudili, da mu sporoče, da je ponoči sovražnik vdrl v njegovo deželo. Nismo Norvežani, marveč Italijani, državljani velikega imperija. Zalo ne gre, da bi čakali tako dolgo, da nas prebude trobente drugih. Znak s trobentami bomo dali sami. Veljal bo za tiste, ki so namenjeni, da ga slišijo.« Odmev v Berlinu Berlin, 17. aprila, t. »United Press«. V nemškem tisku je imel radiogovor italijanskega časnikarja in zaupnika grofa Ciana, glavnega urednika lista »Telegrafom Ansalda, na italijansko armado velik odmev. Nemški listi objavljajo nagovor pod velikimi naslovi, kot na primer: »Italija samo še čaka na ugodno priložnost«, »Trenutek prihaja vedno bližje»Rini ne bo do kraja ostal izven vojne«, »Italija ob Nemčiji«. V komentarjih pa listi podčriavajo popolno soglasrtost med italijansko in nemško znnanjo politiko ter skladnost koristi in teženj obeh držav v sedanji evropski stiski. Trikot Rim-Berlin-Moskva ? Stockholm, 17. aprila, t. Reuter. »Tidingen« objavlja dolg članek, v katerem dokazuje na |>od-lagi poročil, prejetih iz Moskve, da se Nemčija spet zelo trudi, da bi ustvarila lolikanj zaželjeni »trikot N e m č i j a - S o v j c I i j a -11 a I i j a«. List pravi, da je nemška vlada Sovjeliji ponudila popolnoma svobodne roke v Besarabiji, ako bi za to Sovjetija hotela pristati na sodelovanje z Italijo. Nemčija da je, tako trdijo v Moskvi, stavila tudi neke ponudbe Italiji, ako bi hotela pristati na sodelovanje s Sovjetijo. Toda v moskovskih krogih ne verjamejo, da bi se Nemčiji njena namera posrečila. Molotov še ne bo prišel v Berlin. Moskva pa še vedno podpira Nemčijo, toda vsakomur je znano, da to dela iz razlogov lastne sovjetske politike, da podaljša vojno, da bi se v njej izmučile vse velesile, nakar bi mogla sprožiti svojo svetovno revolucijo. Sovjetsko in turško brodovje se zbirata Moskva, 17. aprila. AA. Reuter: Po poročilih, ki so jih prinesle tudi neke tuje radijske poslaje, je sovjetska črnomorska mornarica začela pomorske vaje. Carigrad, 17. aprila. AA. DNB: Danes je od-plul del turške vojne mornarice pod vodstvom povelj niške ladje »Javuus« v Marmarsko morje. Ankara, 17. aprila. AA. Štefani: Z novim kreditom 11 milijonov turških lir, ki jih bo danes izglasoval parlament v vojaške namene, bodo celotni vojaški izdatki v zadnjih mesecih dosegli višino SI milijonov turških lir (2 in pol milijarde dinarjev). Jugosžavifa se poga;a s Sovicti za sklenitev trgovinske pogodbe Belgrad, 17. aprila. AA. Kr. vlada je dosegla sporazum i vlado Zveze sovjetskih republik, da se začno pogajanja za uvedbe (Nadaljevanje na 2. strani) Srbi in muslimani za Hrvate v Bosni ^Samouprava« pi§e: »Mnogim ni po godu, ker so Srbi in muslimani zadnja leta v Bosni tako ozko politično sodelovali, od česar so ti kraji imeli večje koristi kakor pa poprej. Nasprotniki te sloge bi želeli, da bi se to sodelovanje razbilo, da bi mogli priti do veljave listi, katerih narod v Bosni in Hercegovini nilkdar ni upošteval, ko je volil svoje zastopnike za reševanje državnih in narodnih vprašanj. Srhi in muslimani danes vzajemno sodelujejo v JRZ. Na zadnjem sestanku ba-novinskega odbora za driinsko banovino so to podčrtali ter vidno manifestirali svojo željo za sodelovanje tudi vnaprej. Ko govorimo o razmerah in potrebah v Bosni in Hercegovini ter o reševanju tamkajšnjih vprašani, Srbi in muslimani, ki so v JRZ, zelo dobro vedo, da morajo pri tem sodelovali tudi Hrvati, ki tamkaj žive, ker JRZ ni nikdar mislila na to, da bi zanemarjala njihove želje in poglede. Pri tem reševanju pa so izključeni tisti politični ljudje, kakor je to tudi drugod, ki za seboj nimajo nikogar in ki se hočejo s silo vriniti, in sicer z ustvarjanjem zmede in nesoglasij. Zalo je splošni interes, da se taki ljudje onemogočijo, kar pa se bo zgodilo le, če bodo naši prijatelji in pristaši narodnega sporazuma delovali složno in soglasno. Hrvatski Dnevnik Trifunoviču in Grolu Hrvatski Dnevnik še enkrat prinaša uvodnik o govorih teh dveh srbskih politikov ter naglaša slabe strani Trifunovičevega govora, kakor so ca prinesli listi. Nato pa pravi: »Je pa v govoru Mi-še Trifunoviča vendarle le nekaj, kar je treba pohvaliti, to je, da se je zavaroval zoper centralizem. Toda zoper centralizem danes govore že vsi ter so govorili zoper njega tudi tisti, ki so ga uvedli. Narodna radikalna stranka bi morala izdelati načrt o ureditvi državne skupnosti, da bomo videli, kako si ona to stvar zamišlja. Sodelovali smo s srbsko opozicijo. Izrečenih je bilo mnogo lepih besed, ki pa so žal ostale le besede. Vsi vemo, kako malo danes veljajo besede. Spomnimo se le kriškega pakta in ženevske deklaracije, pa bomo videli, kaj v dejanju pomeni obljuba, ki je bila dana v takem položaju, in kaj tej obljubi sledi, ko nastopi drugačen položaj. Dandanes verjamemo le dejanjem. Zato bo psihološko slabo delovala izjava radikalskih prvakov v Sarajevu, da še ni prišel čas, da bi se izvedlo vse tislo, kar so voljni priznati. Prav tako ne more biti ugodno sprejeta izjava Milana Grola, da bi bilo treba opustiti delo pri izdelovanju banovine Hrvatske ter se tega dela kasneje lotiti. Sreča za državo je, da merodajni činitelji ne mislijo tako... Sreča je tudi za srbski narod, da ima moža, ki ni izgubil čuta za mero in ki je o pravem času začel reševati neodložljiva vprašanja. Prihodnjost bo pokazala, koliko mu je srbski narod dolžan. Njegov položaj pa bi bil lažji, ko bi med Srbi ne bilo toliko razcepljenosti. Zato danes sploh ne vemo, koliko zaleže beseda srbijan-skih politikov.« Dva srbska govora Iz Jugoslavije izganjajo nadležne tujce Zagrebški >Obzort se,tudi pe,ča z govorom Milana Grola in Miše Trifunoviča ter na koncu članka pravi: »Vkljub vsemu temu pase nam dozdeva, da ta dva govora vendarle pomenita nekako bli-žanje resničnim potrebam države ter nekako uvi-devanje, da je mogoče doseči konsolidacijo naših notranjih razmer edino le, če se zadovolje upravičene zahteve Hrvatov. Medstrankarsko zaupanje bi moglo pospešiti tudi medstrankarski sporazum, ki bi potem nudil zanesljivo možnost bodisi koncentracijske vlade, bodisi končne ureditve države.« Markovičevo glasilo o finančni samostojnosti Hrvatske Zadnja številka »Dela«, ki je glasilo pravosodnega ministra dr. Markoviča, prinaša članek, ki se ^>eča s finančno samostojnostjo banovine Hrvatske. Med drugim pravi članek: »Uredba o samostojnem financiranju banovine Hrvatske je docela dosegla svoj namen. Enotnost gospodarskega in finančnega sistema v kraljevini Jugoslaviji ni niti pretresena niti ne bo pretresena z ustanavljanjem banovin kot posebnih enot ter s širokimi avtonomijami posameznih banovin za vse zadeve, ki nimajo izrazito državnega značaja. Danes lahko rečemo, da je banovini Hrvatski odprla široka pol do samostojnega financiranja banovinskih potreb in ustanov. Toda ta pot je po soglasni želji merodajnih zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev docela na isti liniji in v isti smeri ,kakor splošni pravec državnega gospodarstva.« Zmaga JRZ v Bosni Preteklo nedeljo so bile v Bosanskem Novem občinske volitve, kjer sta bili postavljeni dve listi in sicer: lista Feridbega Periča (JRZ) ter lista Oemana Spahiča (sporazumna opozicijska lista). Od fkupno 1278 volivcev jih je za Periča glasovalo 685, za Spahiča pa le 31. — Tako poročajo hrvatski listi. Nov muslimanski list v Skoplju Behmenova »Pravda« poroča iz Skoplja: Te dni je začel v Skoplju izhajati nov muslimanski list »Muslimanska sloga«. Na uvodnem mestu pravi urednik, da želi delati na to, da bi muslimani postali koristnejši ter da bi se povečala bratska vez med muslimani, »b enem pa naj bi list pomagal, da bi 6e razvijali mladi muslimanski talenti.« Izjava ministra dr. čubriloviča Te dni je kmetijski minister dr. Čubrilovič obiskal nekaj okrajev v Bosni, nakar je v Banja-luki sprejel časnikarje ter jim dal izjavo, v kateri je med drugim povedal, kakšen vtisek je dobil na tem svojem popotovanju po Bosanski Krajini: »Zaradi splošnih razmer nn svetu se je naš notranji položaj močno izboljšal v korist politike narodnega sporazuma, ker narod čuti, da je notranja sloga glavno jamstvo urejevanja razmer tudi na zunaj ter je narod uvidel, da je idejno in moralno složno ljudstvo kralju in državi glavni branilec mile nam Jugoslavije...« Zagrebške novice Zagreb, 17. aprila, b. Danes je na podlagi pooblastila predsedništva ministrskega sveta ban banovine Hrvatske dr. šubašič razrešil dosedanjega poverjenika jugoslovanskega tiska gosp. dr. Luja Novaka njegove dolžnosti. Za novega poverjenika je imenoval dr. Teodorja Seka, ki je že prevzel svuju uulžuOai. i Belgrad, 17. aprila, m. Zaradi večjega navala tujcev v našo državo, je ministrski svet predpisal uredbo o bivanju (ujcev v naši državi. Po lej uredbi je vsak tujec, ki pride v našo državo, dolžan izpolniti posebne formalnosti povsod, kjer se ustavi. Vsak dan bivanja mora javiti oblastem. Prav tako mora prijaviti odnosno odjaviti vsako spremembo bivališča. Pri komer bo oblast ugotovila, da nima vseh potrebnih listin v redu, bo moral takoj zapustiti državo. Predpisi o kaznih, ki jih določa ta uredba, so zelo strogi. Poleg (e nove uredbe, s katero se ureja bivanje tujcev v državi, ostanejo še nadalje v veljavi vsi dosedanji predpisi o bivanju tujcev. članek belgrajske »Politike« Belgraska »Politika« prinaša tale članek'. »Že večkrat je belgrajska policija opozarjala prebivalstvo, naj se ogiblje važnih lažnjivih govoric, ki jih razširjajo po Belgradu v znanem namenu ustno ter z letaki razni tujci po svojih plačancih. Zlasti so bili opozorjeni tisti, ki zavestno ali nezavestno služijo tujčevi propagandi, vendar vse skupaj ni nič zaleglo. Zadnje dni pa je ta tujska akcija dosegla svoj višek, ko je razširjala letake, polne najbolj bedastih laži. Policija je po zaslugi zavednih meščanov naglo prišla na sled tistim, ki so te letake izdajali, ter tistim, ki so jih trosili, nakar jih je prijela ter kaznovala. Ko bodo kazen odsedeli, bodo nekateri izgnani iz naše države, druge pa bo odgnala v rojstne občine. Ob tej priliki je uprava mesta ugotovila, da vse te alarmantne govorice izhajajo iz raznih tujih virov. Da bi temu naredila konec, zlasti, ker je še toliko lahkovernega sveta, ki tem govoricam verjame, je sklenila ukrep, ki ga bodo vsi narodno zavedni meščani najprisrčneje pozdravili. Ta ukrep je naredba uprav, mesta g. Drinčiča, naj se iz preslolnega mesta v najkrajšem času odstranijo vsi nezaželjeni tujci, in sicer vsi brez ozira na to, kateri državljani so. To se bo izvedlo tako, da je policija že začela revidirati vsa dovoljenja za bivanje, katera so bila doslej izdana, brez ozira na to, za koliko časa in pred koliko časa so bila izdana. V upravi mesta so lo delo že začeli. Šefi oddelkov ter policijski uradniki, ki bodo morali to delo izvršiti, so dobili nalogo, naj dobe natančne podatke o vsakem tujcu, ki uživa gostoljubnost naših oblasti v Belgradu, nakar naj izdajo dovoljenje za nadaljnje bivanje v Belgradu in naši državi le izjemno samo tistim tujcem, ki bo dokazano, da je njihovo bivanje v Belgradu neobhodno potrebno. To neobhodnosl tujca v Belgradu bo ugotovda le uprava mesta Belgrada. Le če bo uprava to nedvomno ugotovila, bo tujec dobil dovoljenje, da sme ostati pri nas. Vsi drugi tujci, ki njiiiovo bivanje ni neobhodno potrebno, bodo še v teku revizije pozvani, naj nemudoma zapuste našo državo. Če ne bodo hoteli, bodo izgnani. Od te revizije pa so seveda izvzeti obiskovalci belgrajskega velesejma, ki imajo itak omejen vizum. Tisto malenkostno število tujcev, ki bodo mogli ostati v Belgradu z ozirom na neobhodnost svojega bivanja pri nas, bodo morali policiji izročiti svoj potni list in vse listine, nakar bod6 od naših oblasti dobili posebno legitimacijo, ki pa z njo ne bodo mogli več potovati po vsej državi, marveč se bodo z njo smeli gibati le v Belgradu. Le tako bo naglo in odločno zadušena ta tujska akcija pri nas, zlasti pa akcija, ki je razširjala lažnjive govorice, katero so imele namen delati med našimi ljudmi zmedo, in sicer ne le v Belgradu, marveč tudi drugod po državi. Vsa revizija, ki bo obsegala ne le Belgrad, marveč tudi Zemun in Pančevo, bo končana v 10 dneh. Važno je naglasiti, da bo belgrajska policija pri izvrševanju te svoje naloge, ko bo dajala ali odrekla dovoljenja za nadaljnje bivanje v Belgradu, docela samostojna, ker bodo s tem onemogočene razne intervencije. Ko bo izvedeno to čiščenje tujcev, ki danes preplavljajo Belgrad, kar so storile že vse druge države, bo kontrola tujcev močno olajšana. V prihodnje bodo tuji gosti, ki bodo prihajali v našo državo bodisi po opravkih, bodisi kot turisti, mogli prebiti pri nas omejeno število dni. Ti od policije ne bodo dobili nobene legitimacije in dovoljenja več. marveč bo veljalo zanje, kar je napisano na vizumu, ki se nikakor ne bo podaljšal. Teli strogih ukrepov ne opravičuje le okolnost, da so druga mesta: Pariz, Berlin. London in Rim že davno izvedla, marveč jih opravičuje tudi okolnost, da se v Belgradu zadnje čase število tujcev močno pomnožilo, zlasti so prihajali ljudje sumljivih poklicev in še bolj sumljivih dohodkov. Te ostre ukrepe pa zlasti opravičujejo zadnja dejanja tujcev in njihovih plačancev. Ko so si na sumljiv način pridobili dovoljenje o bivanju, so si mnogi izmed njih celo drznili iz avtomobilov javno raztresati svoje letale na ljudi, ki so hodili po ulicah. Vsebina teh letakov je bila raznovrstna, namen pa vedno isti: povzročati zmedo in nemir med našimi ljudmi, ki v teh težkih trenutkih mirno spremljajo velike svet. dogodke. Tako se je oni večer moglo zgoditi, da je med večerno predstavo v belgrajskem kinu občinstvo v parlerju bilo kar zasuto z letaki, katere so neki tujci v mraku, ko je občinstvo gledalo slike na jilatnu, vrgli iz galerije ter se potem izgubili. Ta razdiralna tujska akcija je povzročila, da je upravnik policije izdal važno in koristno naredbo, ki bo v najkrajšem času, vsekakor pa v desetih dneh, brez dvoma presekala tujsko delovanje, nakar bo moralo več ko dve tretjini tujcev zapust. Belgrad.« Boj proti nezaželjenim tujcem tudi drugod Haag, 17. aprila, c. Reuter poroča, da se tudi nizozemska vlada z vso strogostjo bori proli tujcem, ki so sumljivi. Tako je bil danes obsojen neki inž. Sturin na o let robije. ker je neki tuji državi posredoval podatke o gibanju nizozemskih čet in ladij. Bruselj, 17. aprila, c. Belgijska vlada je tudi sklenila začeti z ostro borbo proti tistim, ki delajo za tuje države in ki rovarijo proti narodnim koristim. Vlada Je sklenila ustanoviti obsežno koncentracijsko taborišče, kamor bodo vtaknili vse tiste, ki so sumljivi, prav tako pa bodo vtaknili v ti taborišča vse tujce, ki ne bodo mogli dokazati, da so prišli s poštenimi nameni v Belgijo. Bazel. 17. aprila, c. Švicarska vlada Je ukazala, da morajo od danes naprej biii vojaško zastraženi vsi poštni uradi, vsi železniški mostovi in važna cestna križišča. Bukarešta, 17. aprila, c. Romunska vlada je danes izdala ukrep ki veleva, da morajo vsi prebivalci Bukarešte imeti stalno pri sebi posebno policijsko izkaznico. To izkaznico bodo morali pokazati vsak čas policijskim organom na njihovo zahtevo Tako menijo oblasti najlažje nadzirati sumljive tujce. Ankara. 17. aprila, c. Turška vlada je sklenila izgnati takoj vse tujce, ki govore, da so prišli v Turčijo kot turisti. Prav tako bodo izgnali vse tiste, ki se izdajajo za trgovce, razne »umetnike« in strokovnjake, ki so na študijskih ' potovanjih. Veličasten pogreb škofa dr. Njaradija Križevei, 17. aprila. m. Po treh dneh žalosti je bil današnji dan poslovilni dan od pokojnega škofa dr. Njaradija. Ves včerajšnji dan ponoči in danes zjutraj so se v križevački katedrali vrstile množice ljudi, da se poklonijo pokojnemu škofu dr. Njaradiju in se od njega j>oslove. Velik venec s hrvaško zastavo je jx>-ložil na oder bun hrvaške banovine dr. Ivan šubašič. Lepe vence so položili tudi ukrajinski dijaki iz Zagreba in mnogi drugi. Že včeraj popoldne so jiričeii prihajati v Križevce mnogoštevilni odličiiiki. Snoči je bilo truplo škofa dr. Njaradija balzamirano. Davi ob 9 so se zaprle vse trgovine, s hiš se pa vijejo črne zastave. Na postaji so pričakovali posamezne škofe in druge odličnike. Bana hrvaške banovine je zastopal okrajni načelnik dr Desanti, predstojnika prosvetnega oddelka Skorjaša pa gimnazijski ravnatelj Smičiklas. Od visokega klera so dojio-tovali v Križevce hrvaški metropolit dr. Ste-jiinac v spremstvu svojega tajnika dr. Šem-berja, splitski škof dr. Bonefačič, banjaluški Gurič, sen jski dr. Burič, bivši dubrovniški škof dr. Carevič, ljubljanski škof dr Rozman 'n zagrebški škof dr. Salis Seevis. Nadalje so do-potovali generalni vikar za Bosno Franjo Lat-kovič, žumberaški dekan Hranilovič, dalmatinski dekan llernkovič, ravnatelj katoliške akcije Jesih in okoli 60 rimsko-katoliških in grško-katoliških duhovnikov. Pogrebne svečanosti so se pričele ob 10.30 v katedrali, kjer je ležalo truplo pokojnega škofa Konference ministrov Belgrad, 18. apr. m. V predsedstvu vlade je bila danes konferenca podpredsednika dr. Mačka, gradbenega ministra dr. Kreka in ministra brez listnice dr. Konstantinoviča o ureditvi nekaterih gospodarskih vprašanj, ki jih je že v resoru gradbenega ministra pripravil za rešitev gradbeni minister dr. Krek. Razen te konference so posamezni ministri v teku dneva sprejeli več deputacij iz notranjosti države, senatorjev in bivših poslancev. Tako je minister za gozdove in rudnike dr. Kule-novič sprejel senatorja dr. Kulovca ter se z njim delj časa razgovarjal. Minister dr. Lazar Markovič v Budimpešti Budimpešta, 17. aprila. AA. MTI poroča: Jugoslovanski pravosodni minister Lazar Markovič, ki ga je madžarsko pravniško društvo povabilo, naj priredi predavanje, se je pripeljal danes, v sredo, v Budimpešto. Na postaji so ga pozdravili madžarski pravosodni minister Radočaj, državni tajnik v pravosodnem ministrstvu in predsednik madžarskega pravniškega društva ter jugoslovanski poslanik Rašič s poslaniškim osebjem. Pred postajo je stal oddelek policije in izkazal jugoslo-vanskeuu gostu čast, medtem je pa godba zaigrala jugoslovansko in madžarsko himno. Sol se ne bo podražila Belgrad, 17. aprila. AA. Iz raznih krajev v državi prihajajo glasovi, da se širijo vesti o bližnji podražitvi soli. Glede na to izjavlja uprava državnih monopolov, da so ti glasovi popolnoma netočni in lažnivi in da se sol ne bo podražila. Te glasove širijo izključno samo brezvestni špeku-lantje, ki jim je edin namen lastna korist. Opozarja se prebivalstvo, naj ne naseda tem absolutno lažnivim vestem in da naj nakupuje samo količine za svojo normalno porabo. Prav tako se naproša prebivalstvo, naj vsakogar, kdor širi te lažnive vesti, prijavi policiji. (Iz pisarne uprave državnih monopolov.) Trikot Rim-Berlin-Moskva ? (Nadaljevanje s 1. strani) gospodarskih stikov med obema državama. V ta namen bi se imela skleniti trgovinska pogodba in plačilna pogodba. Pogajanja se bodo vršila v Moskvi, kamor se v kratkem odpelje jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Milor. Gjorgjeviča, bivšega finančnega ministra. Belgrajski list napada Sovjefijo Belgrad, 17. aprila, t. »Trgovski glas- n i k« priobčuje daljši članek, v katerem v zvezi z razvojem političnega položaja v jugovzhodni Evropi v zelo oslrih besedah napada politiko Sovjetske Rusije. »Trgovski glasnik« pravi, da Sovjetija na isti način kot je to storila na Pojlskem, prepušča Nemčiji prvi in najtežji del načrta, da se vojna razširi in podaljša. Sovjetska Rusija je kriva, da se obseg vojne vedno bolj veča. Sovjetija na noben način noče hitrega zaključka vojne. Ona ne želi, da bi Nemčija dosegla zmago, a tudi ne želi, da bi zmagali Angleži in Francozi. Vsi morajo biti izmučeni, to je želja Sovjetije. Zato naj vojna traja čim dalje, tako da bodo vsi udeleženci v vojni popolnoma izmučeni. Zalo ona iudi v tej vojni nekako z injekcijami podpira tiste, ki se ji zdijo slabejši, da bi se mogli bolj dolgo boriti in slabiti nasprotnika. Iz takšnega položaja upa Sovjetija, da bo prišla svetovna revolucija. Ce bo lista v vojni udeleženih držav jiostala čimdalje bolj dolga, potem bo to zasluga sovjetske politike. Francosko-romunska trgovinska pogodba Bukarešta. 17. aprila. AA. Tu so podpisali francosko-romunsko trgovinsko pogodbo Po lej pogodbi se bo omogočil razvoj trgovine med obema državama, zlasti izvoz lesa in žita iz Romunije. Nemška vojaška misija v Italiji Rim, 17. aprila, t. Havas. V Rim je prišla mnogoštevilna nemška vojaška misija, ki je bila na kolodvoru sprejeta od visokih odličnikov italijanske oborožene sile. Nemško vojaško odposlanstvo bo nekaj časa ostalo v Italiji in si bo ogledovalo vojaške naprave. Imelo bo tudi nekaj posvetovanj z italijanskimi vojaškimi krogi. Drugih podrobnosti o pomenu prihoda nemških ča«>-ikov v lialijo za enkrat ni. na katafalku, zavitem v cvetju. Ciril-Metodov zbor je zapel pesem žalostinko »Userdnaja« od Češnokova. Potem je hrvatski metropolit dr. Ste-pinac opravil mrtvaške molitve. Prej omenjena pesem je bila najljubša pesem pokojnega škofa. Nato so opravili mrtvaške molitve še drugi škofje pod vodstvom kanonika Nagyja po srško-katoli-škem obredu. S prižnice je govoril najprej dr. Ste-pinac, za njim pa generalni vikar Franjo Latko-vič. ki je popisal zadnje dni življenja pokojnega škofa. Nato se je razvil mrtvaški sprevod. Takoj za križem je korakala mladina ljudskih šol, gimnazije in gospodarskih šol, zatem društva, ognje-gasci in duhovščina. Za vozom s pokojnikovim ,truplom je šla njegova družina, med njimi brat pokojnega škofa, učitelj v Ruskem Krsturu, ter dve njegovi sestri, za njimi čč. sestre in drugo občinstvo. Sprevod je bil dolg nad 1 km in se je ustavil pred župno cerkvijo sv. Ane. Ponovno je truplo bilo preneseno v cerkev, kjer so se opravili ponovno mrtvaški obredi. Pevci so zapeli »Večnaja pamjat«. Potem je sprevod krenil do dvorca vlastelina Kyepoha, kjer se je opravil zadnji mrtvaški obred. Ciril-Metodov zbor je odpel pesmi »Svijati Bože« od Buhurtijeva in »Ži-telskoje more« od Arhangelska. Truplo pokojnega dr. Njaradiia je bilo potem prepeljano čez Vin-kovce do Šida, kjer bo čez noč položeno v ta-mošnji cerkvi, od koder se jutri zjutraj prepelje v Ruski Krstur. Škofovo truplo spremlja kanonik Nagy s tajnikom Segedijem. Pogrebu v Ruskem Krsturju bo prisostvoval tudi subotiški škof dr. Budanovič. Tečaji tujih valut Belgrad, 17. aprila. AA. Finančno ministrstvo je izdalo tale odlok: Prepovedano je vsako objavljanje tečajev tujih valutnih deviz, razen tistih, ki jih objavljajo tečajnice domačih borz. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Osebne novice Belgrad, 17 aprila, m S kraljevim zakonom 6ta upokojena Ganzemayer Ana, učiteljica na Blokah, in Vider Helena, učiteljica v Ljubljani. Belgrad, 17 aprila, m S kraljevim ukazom so odlikovani: z redom jugoslovanske krone 1. stopnje: dr. Benedik Janko, blejski župan; z redom ju-goslovaenske krone V. stopnje: dr Macarol Franc, odvetnik v Slov. Konjicah; z redom 6V. Save V. stopnje: Kovačič Alojzij, predsednik okr. šolskega odbora Tezno pri Mariboru; Titan Ivan, šolski upravitelj v Kupšincih, okraj Murska Sobota; Voglec Viktor, trgovec, Capkova, Velika Sobota; Marinč Martin, šolski upravitelj v Brusnicah pri Novem mestu; Pugelj Anton, šol. upravitelj v Št. Lovrencu na Dolenjskem; šohka sestra Celestina Okorn, šolska upraviteljica v Šmihelu pri Novem mestu; Alojzij Zupan, župnik v Šmihelu pri Žužemberku; Sancin Cezar, šolski uioravitelj na Bregu pri Ptuju; Zupan Polonija, učiteljica v Radovljici; Petroveo Leo, šol upravitelj na Jesenicah; Simon Karel, šolski nadzornik v p. na Bledu; Bratuš Mafio, šol-ški upravitelj v Slov. Konjicah: Selih Daneš, župan v Slov Konjicah; Fohn Hedvika, učiteljica v Šoštanju; Korenčam Lovro. šolski upravitelj v Rete-čah pri Škofji Loki: Vrhnjak Ivan, župan v Pame-čah pri Slovenjem Gradcu; Pavec Marija, učiteljica v Trebnjem, okraj Škofja Loka; Zeleznik Martin v Soricah pri Škofji Loki; Gruden Franc, šolski upravitelj v Planini pri Šmarju: Šoraic Albina, šolska nadzornica v Šmarju pri Jelšah; Sever Franc, župan, Jezica pri Ljubljani; Kumar Matija, mesar v Rudniku v Ljubljani; Juvan Franc, župan, Šmartnq pod Šmarno goro; Ivan Avguštin, župan v Škofji Loki; Lovro Miklavčič, župan v Oselici, okraj Škofja Loka, Petje Ignacij, šolski nadzornik v Krškem; Grad Boris, šolski nadzornik v Radovljici. Belgrajske novice Belgrad, 17. aprila, m. Skupina bolgarskih časnikarjev, ki se je na povabilo uprave belgrajskega velesejma te dni mudila v prestolnici, sta danes sprejela predsednik vlade Dragiša Cvetko-vič in podpredsednik vlade dr. Maček. Belgrad, 17. aprila, m. Uprava mesta Belgrada je odobrila tukajšnjim pekom z današnjim dnem povišanje cen kruhu za pol dinarja pri kilogramu. Belgrad, 17. aprila, m. V trgovinskem ministrstvu je bila danes seja posvetovalnega odbora za kovinsko industrijo. Belgrad, 17. aprila, m. Minister za promet inž. Bešlič je odpotoval v spremstvu generalnega ravnatelja drž. železnic na inšpekcijsko potovanje po Srbiji. Danes si je ogledal poslopja velike železniške delavnice v Kraljevu. Ob tej priliki je g. minister izjavil, da je država za zgraditev teh delavnic investirala 230.000 dinarjev. Ko bodo vložene še nove investicije, bo ta delavnica mogla vzdrževati ves železniški vozni park v naši državii Prometni minister je danes dopoldne dopotoval s svojim spremstvom v Cačak. Belgrad, 17. aprila, m. Madžarski poslanik na našem dvoru baron Bešeny je danes obiskal trgovinskega ministra dr. Andresa in ga v imenu madžarske vlade povabil na otvoritev budimpeštanskega velesejma, ki bo 26. t. m. Belgrad, 17. aprila, m. Ban moravske banovine v Nišu je razpisal volitve v kmetijsko zbornico za moravsko banovino. Volitve bodo 26. jun. Vojna na Norveškem se razvija Angleži in Norvežani imajo uspeh na severu, Nemci na jugu Angleži in Norvežani so se pri Narviku združili Slockliolm, 17. aprila, t. >Norsk Telegraniby-ras« poroča, da so se norveške in angleško-franco-ske čete, ki so se izkrcale na severnem Norveškem, že združile. Niti norveško, niti angleško vojno ministrstvo noče izdati kraja, kjer so se obojne čete združile. Bitka nad Narvikom Stockholm, 17. aprila, t. Havas. Iz severne Švedske poročajo, da se je tamkaj razvila večja bitka na norveško-švedski meji ob železnici, ki pelje iz Narvika v švedske železne rudnike Kiruna. Najhujše je bilo pri kraju Stornies. Izid bitke ni znan. V švedskih vojaških krogih sklepajo iz tega, da so nemške čete, ki so se umaknile iz Narvma, zasedle železniško progo Narvik—švedska meja do Bjornstele. Neka norveška stotnija je bila primo-rana, da se je umaknila čez mejo, kjer je bila od Švedov takoj razorožena in internirana. London, 17. aprila. AA. Reuter. Sedaj tudi Nemci priznavajo, da so angleške čete izkrcujejo na Norveškem. Kakor poročajo, se zavezniške čete izkrcujejo na več mestih pri Harstadu, ki se nahaja 80 km severno od Narvika. švedsko-norveška meja pri Narviku, 17. apr. b. Angleške čete, ki so se tukaj izkrcale, so napadle nemško posadko v Narviku. Ves včerajšnji dan so se bile ogorčene bitke. Angleži poskušajo prepoditi Nemce iz Narvika v okoliške hribe. Angleške čete so vdrle v predmestje Narvika, od koder skušajo Nemce prepoditi. Po zadnjih poročilih iz Narvika, borbe še vedno trajajo. Nemške čete se umikajo proti Bergenu. Angleške vojne ladje bi mogle s svojimi topovi doseči vso železniško progo, ob kateri se Nemci umikajo. Nadalje poročajo, da štejejo nemške čete, ki imajo v svojih rokah zapadni del Narvika in železniško postajo, 2500 mož. Stockholm, 17. aprila, b'. Nemške čete, ki so se spustile s padali na nekih mestih Norveške, so bile, kakor se javlja v nekem poročilu norveške vlade, obkoljene od norveških vojakov, ki so jih takoj postrelili. Nemci o Narviku Berlin, 17. aprila. AA. DNB. V Narviku je položaj nespremenjen. Poročilo iz Londona, da so Narvik zasedle angleške čete in da se Nemci umikajo proti švedski meji, je popolnoma izmišljeno. Železniška proga od Narvika do švedske meje je v nemških rokah. Nemške čete v Narviku in okolici so neprestano v zvezi z nemškimi poveljstvi na Norveškem. Angleške pomorske sile so 16. aprila ponovno bombardirale mesto in pristanišče Narvik. Ni pa bilo poskusov izkreavanja čet. Berlin, 17. aprila, b. Nemške čete, ki se nahajajo v Narviku, prodirajo proti švedski meji in so prizadejale težke izgube norveškim četam, ki se nahajajo na tem potu. Pri tej priliki je bilo pognanih okoli 200 Norvežanov čez švedsko mejo. Narvik še vedno drže Nemci, priznavajo pa, da bi ga mogli izgubiti, ako bi se močne angleške sile izkrcale v Harnstagu, 40 milj severno od Narvika. Angleški letalski napad na Trondhjem London, 17. aprila, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so angleški bombniki napadli letališče v Trondhjeniu. Letalci so opazili, da so izbruhnili veliki požari. Drugi val angleških bombnikov je uspešno napadel tudi ležišče nemških vodnih letal, ki se nahaja v bližini. Nemški letalski napad na angleške pomorske sile Berlin, 17. aprila. A A. DNB: Nemška letala so danes dopoldne napadla britanske pomorske sile pred norveško jugozahodno obalo. Ta napad se je izvršil uspešno. Za zdaj poročajo z uradne strani Važna misel in delo V Milanu je bil od 10. do 15. aprila tako imenovani Unionski teden italijanskih katoličanov, in sicer sedmi po številu. Ta teden prireja organizacijo »Associazione italiana per 1'oriente christiano«, ki se je ustanovila 1.1931. Nastala je iz študijskih krožkov, ki proučujejo vprašanje vzhodnih kristjanov, bodisi združenih z Rimom, bodisi ločenih v tako imenovanem pravoslavju, in ki so delovali in še delujejo v Rimu, Bariju, Palermu in v Benetkah, pa tudi po drugih mestih. Leta 1938 je nadško! palermski, kardinal Lavitrano, za to udruže-nje sestavil pravila, ki jih je odobril papež Pij XI. V vodstvu te važne institucije je sedem italijanskih škofov rimskega obreda, dva italijanska škoia vzhodnega obreda, ki sodelujeta eden v Piana dei Greci, drugi v Lungo, ter opat vzhodnega bazilijskega reda v Grottaier-rati. Na letošnjem tednu je bil na vrsti obsežen znanstven in liturgičen program. Med predavanji omenjamo »Katoliški in pravoslavni nauk«, »Verska misel ruske duše in katoličan-stvo«, »Verski položaj v Albaniji«, »Zgodovinski vzroki ločitve Cerkva na podlagi najnovejših znanstvenih izsledkov«, «Bizantinska in ambrozijanska liturgija« in »Meništvo v vzhodni Cerkvi«. Seveda so se vršila slovesna bogoslužja po vzhodnem obredu, pri katerih je pela bazilijanska koralna šola iz Grotta-ierrate. Vidimo torej, kako zelo se katoliški svet zanima za vzhodno krščansko cerkev, njeno miselnost, ustroj in pomen pa za idejo, kako bi se zapadna in vzhodna Cerkev zbližali in zedinili. V Italiji je zanimanje za ta predmet tem večje, ker ima Italija danes na vzhodu važen položaj. Seveda pa prevladuje verski interes in so papeži zadnjih desetletij tisti, ki to idejo in aeio, namreč vprašanje zbližanja in zedinjenja obeh Cerkva, najbolj pospešujejo. I kot rezultat napada, da so nemški bombniki zadeli s težko bombo neko angleško bojno ladjo in opazil na njej eksplozijo in plamen. Pričakujejo naknadne podrobnosti o rezultatu tega napada. Norveško vojno poročilo Stockholm, 17. aprila. AA. Norveško vrhovno poveljstvo je danes izdalo tole poročilo: V jugovzhodni Norveški se je neki norveški oddelek pred napadom nemških čet umaknil proti vzhodu. Boj se nadaljuje zahodno od Kongsvingerja na jezerjti Mjesu in blizu Hakebla, kjer je neki oddelek norveških smučarskih čet izvedel uspešen protinapad na nemške prednje oddelke. Zbili smo dve nemški letali. Nove čete nemških vojakov, ki so pristali z letali, smo uničili ali ujeli. V ostalih delih države se položaj ni spremenil. Britanske čete, ki so se izkrcale na severnem Norveškem, so stopile v zvezo z norveškimi četami. Proglas poveljnika norveške armade Stockholm, 17. aprila, t. Reuter. General Otto R u g e, vrhovni poveljnik norveške armade, je objavil proglas na norveško vojsko, v katerem pravi, da je bila Norveška napadena tako hitro, da sprva ni mogla organizirati nobenega odpora. Toda sedaj postaja položaj že drugačen. Norvežani niso sami. Zavezniške čete so prišle na pomoč. Prišlo jih bo še več. Trajalo bo še nekaj časa, da se organizira skupni odpor. Položaj Nemcev danes ni lahak. Nemške čete so odrezane od svojega nemškega zaledja, s katerim nimajo nobenih rednih zvez, razen po zraku. General poziva norveške vojake, naj vztrajajo v boju za svobodo domovine. Nemško uradno poročilo o bojih na Norveškem Berlin, 17. aprila. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Splošni položaj na Norveškem se je 16. aprila ojačil s tem, ker so dobile nemške čete nadaljna ojačenja in ker so jim zajamčene važne železniške zveze. V pokrajini Narvik so nemške čete zasedle vso železniško progo, po kateri se prevaža železna ruda, vse do švedske meje. En norveški oddelek, ki se je nekaj časa upiral, se je po krvavem boju udal. Del norveških vojakov smo ujeli, drugi so pa zbežali čez švedsko mejo. Na otoku H i n o e j pri Harstatu, 60 km severno od Narvika, je sovražnik izkrcal čete. — V bližnji okolici Narvika ni bilo nobenega poskusa izkrcevanja čet. V prostoru Trondhjem so nemške čete prodrle vse do švedske meje in zavzele železniško progo čez Mekarek. V okolici Bergena je dan mirno minil. Pri Stavangru so britanska letala izvršila v noči s 15. na 16. april več letalskih napadov, vendar ti napadi niso prizadejali nobene škode vojaškim objektom. Nemškim četam v pokrajini K r i s t j a n s a nd' sta se včeraj vdali dve norveški bateriji. Nemške čete, ki obviadajo pokrajino Oslo, so nadaljevale prodiranje do švedske meje. Neka nemška skupina je zavzela včeraj popoldne Kongvinger in prodira dalje proti severu. Vojna mornarica je tudi včeraj omogočala nadaljne transporte nemških čet in vojnega materijala v norveške luke. — Obrežne utrdbe v Oslofjordu so popolnoma pripravljene za boj. Pri obrambi Narvika je padel poveljnik rušilske flotilje v junaškem boju z britansko premočjo. Dve tretjini posadke nemških rušilcev, ki so težko poškodovani, niso več sposobni za boj, ker so tudi popolnoma porabili svojo municijo, sta postavljeni v službo Narvika, da okrepita nemške čete, ki branijo Narvik in okolico. Neka nemška podmornica je potopila severovzhodno Od Shetlandskih otokov neki britanski rušilec tipa »Tribak. Več norveških torpedovk smo postavili v službo vojne mornarice. Nemška letala so tudi včeraj nadaljevala oglede nad srednjim in severnim delom Severnega morja in ob norveški zahodni obali ter so se vrnila z važnimi uspehi. Čeprav je vladalo slabo vreme, so nemška letala izvršila več napadov na enote britanske vojne mornarice. Neko veliko prevozno ladjo je zadela bomba najtežjega kalibra, neko sovražno podmornico in neko križarko so pa potopile 150 kg težke bombe severozahodno od Mold-fjorda. Pri ogledih na jugozahodni obali so norveška lovska letala zbila 15. aprila 2 britanski vodni letali tipa »Lockhead«. Neko nemško letalo se ni vrnilo s poleta nad sovražnim ozemljem. Na zahodni fronti so nemški ogledniki pognali v zrak štiri sovražne strelske jarke jugozahodno od Mer-higa, uničili britansko moštvo teh jarkov, ki je štelo 50 mož in se vrnili z več ujetniki. Pri obrežnih utrdbah pri vhodu v oselsko pristanišče, ki ga je prevzela nemška vojna mornarica in že postavila v obrambno stanje, so zdaj tudi težki topovi kalibra 30 cm s potrebnim strelivom. S tem je obrežna obramba Osla dobila novo ojačenje. Kovinger zaseden Stockholm, 17. aprila, t. Havas. Norveško vrhovno poveljstvo priznava, da so nemške čete, ki so od Osla pritiskale proti švedski meji, zasedle Konvinger. Nemški pritisk traja dalje. Nova vlada v Oslu Amsterdam, 17. aprila. AA. Havas. V berlinskih krogih govore o novi Kristensenovi norveški vladi. Toda ne gre za kakšno vlado, temveč samo za ministrski odbor. To ime mu je dal Kristensen sam. Izjavil je bil, da bo sestavil ta odbor samo pod pogojeni, da ne bo v njem Quislinga. Nemci pošiljajo čete z letali Stockholm, 17. aprila, t. Havas. Neinci so poslali v Trondhjem znatne okrepitve tako v pogledu moštva, kakor tudi orožja. Okrepitve so prišle po zraku s posebnimi letali vrste »Junkers«, ki so tako zgrajena, da lahko prenašajo manjše tanke. Nemška letala so vzletela z danske obale v ,lyllan-du. To bi bilo v nasprotju z izjavami nemških predstavnikov ob priliki zasedbe Danske, da se danskega ozemlja ne bodo posluževali kot oporišča za svoje vojaške nastope. Stockholm, 17. aprila. AA. Reuter. Norveška telegrafska agencija objavlja vest iz Stockholnia, da je včeraj veliko število nemških letal preletelo Esterdal na pot i v Trondhjem. Več od teh letal je vzletelo z nemških oporišč na Danskem. »Nemčija ima dovolj ljudi za vojsko, za gospodarstvo in za upravo zasedenih ozemelj« Berlin. 17. aprila. AA. DNB: Nemčija razpolaga s tako velikim številom ljudi, da navzlic potrebam vojske lahko zadovolji vse potrebe v civilnih poklicih in službah. Zaradi teca vzdržuje lahko Nemčija normalno funkcioniranje uprave v vseh pokrajinah, ki jih je zasedla, istočasno pa lahko zadovolji vse potrebe industrije, trospodar-stva in notranje uprave, kjer postavlja povsod kvalificirane uradnike in delavce. V kolikor bi te osebe bile jh> svojih letih vojni obvezniki, se proglašajo za brezpogojno potrebne ter se opro-ščajo začasno ali trajno vojaških dolžnosti. Odločbe o tem sprejemajo vojna poveljništva na osnovi mnenja pristojnih oblastev. Nihče ne more biti oproščen vojne službe iz osebnih razlogov. Atentat na Himmlerja? London, 17. aprila, b. »Dailv Mailc poroča o poskušenem atentatu na šefa Gesta|x> v ko-penhagnu. Atentat na šefa Himmlerja je bil izvršen v neki glavni ulici v Kopenhagnu. Ilimmlcr je bil zadet v usta. Ilimmlcr je prišel v dansko presto.lnico en dan po zasedbi Danske. Norveško zlato v Ameriki London, 17. aprila, b. Iz New Yorka poročajo, da je tja priplul veliki norveški parnik »Bergen-fjord«, ki je malo pred nemško okupacijo odplul iz Norveške in pripeljal v Ameriko 19 milijonov zlutih dolarjev. S to zadnio pošiljat vi jo se je norveški zlati zaklad, ki ga ima deponiranega v ameriških bankah, povišal na 80 milijonov dolarjev. Angleška podmornica potopljena London, 17. aprila, t. Reuter: Admiraliteta javlja, da je bila jx>dtnornica »T h i s 11 c« od sovražnika potopljena. Podmornica »Thistle* je najnovejše gradnje in je bila [>oslana v službo šele julija 1039. Nje- | na tonaža znaša 1000 ton. Posadke je štela 53 mož. i Oborožena je bila z enim topom od 4 palcev, dve- ma manjšima topovoma in z 10 torpednimi cevmi, širokimi 21 palcev. Stala je 350.000 funtov (okrog 85 mil. din). Podmornica je delovala v Severnem morju in je spadala v isti razred kakor »Thetis«, ki se je tako tragično potopila in ki so io pred kratkim potegnili iz morja ler jo bodo spet [>od drugim imenom poslali v službo. Mobilizacija v Angliji London, 17. npriId. b. Popolnoma nenadoma je bilu izdana nuredba za novačenje vseli letnikov do 27. letu starosti. > to naredbo l>o v teku mesecu ii|>rilu in maju pozvanih pod orožje novih 850.000 Angležev. 19 nemških trgovskih ladij zbežalo v nizozemske kolonije Amsterdam, 17. aprila, t. Havas: Oblastno je potrjeno, da se je 19 nemških trgovskih ladij zateklo v pristanišče nizozemskih kolonij v vzhodni Indiji. Njihova skupna nosilnost znaša 121.000 ton. Ladje so dobile nalog, da se umaknejo v nizozemska pristanišča, ko je bila ena med njimi, namreč Nordniarkod angleških nadzornih vojnih ladij prijeta. Varnostni ukrepi na švedskem Stockholm, 17 apr t. Havas Švedske pomorske oblasti so izdale obsežne ukrepe za varnost svojih pristanišč. Nobena tuja vojna ladja nima pristopa v pristanišče, razen ako potrebuje pomoči. Neko nemško bombno letalo je prisiljeno pristalo v Vaenerlandu na Švedskem Švedi so posadko internirali, bombnik pa zaplenili. Amerika se razburja glede bodoče usode nizozemskih kolonij \Vnshington, 17. aprila, t. Reuter. Ameriško časopisje objavlja nadaljne člunke k vprašanju nizozemskih otokov v vzhodni Indiji, o katerih je japonski zunanji minister imel govor, ki je z.asejal zaskrbljenost ne samo na Nizozemskem, ampak tudi drugod, ker je s tem odprl novo bolno točko v Tihem morju. >\Va-shington|x)stc. ki izraža naztranja zunanjega ministru, Cordella lliilla. pravi, du bi tudi Združene države trpele veliko škodo, uko bi to otočje prišlo |x>d oblast vojaške in gospodarske imperialistične države kot je na primer Japonska. Združene države dobivajo od tamkaj kavčuk. »Times Herald« pa se sprašuje, če bi bile Združene države z vojaškega stališču sploh v stanju braniti to otočje proti skrbno pripruvljenemu in načrtno izvedenemu napadu Japonske. Grožnje iz obeh taborov London, 17. aprila, t. Havas. Minister Herbert Morrison je danes izjavil z ozirom na grožnje, ki jih je bilo zadnje dni slišati, češ. da bo »N e m č i j a Anglijo zasula z bomba-iii i«, da bo angleški odgovor takoj sledil, kakor hitro bi nasprotnik izvedel kakšen napad na angleško civilno prebivalstvo. Minister je nadaljeval: »Maršal Giiring nam jc grozil z velikimi bombnimi napadi na ustje reke in na severno Škotsko. K temu morem soma toliko povedati v okviru tega odgovora, da smo na prihod nemških bombnikov pripravljeni. Naša proti- letalska obramba v Angliji je pripravljena. Ako hi so pripetilo, da hi Nemci izvedli bombne napade na civilno prebivalstvo v Angliji, je prav gotovo, da bi že angleško javno mnenje samo prisililo katerokoli angleško vlado, da mora angleško letalstvo gotovo odgovoriti z enakimi "napadi na Nemčijo in sircr takoj. Ako nas napadejo, so ne bomo tresli. Ne bomo se zrušili, ampak bomo stali ravno po konci, pripravljeni, da vsak uilaror takoj vrnemo z največjo silo in tudi z največjimi urinki.< Dva govora: Eden - Gobbels Eden London, 17. aprila, t. Reuter. Minister za do-minione Eden je imel v konzervat. ustavnem klubu govor, v katerem je govoril o vojni z Nemčijo. Eden je dejal, da to, kar danes vidimo v Nemčiji, ni morda kakšen strašen sen, ampak so to le naravni pojavi nemške omike. Današnji nauki so le nadaljevanje naukov, ki sta jih zastopala že Bismarck in Nietzsche, in ki proslavljajo pravico surove sile ter proglašajo nemški narod za edinstvenega na svetu. Nemčija danes ni napadla Češkoslovaške zaradi Sudetskih Nemcev, Poljske ne zaradi Gdaciska in nemških manjšin. To so bili samo izgovori. Njen cilj je, da jx>stane Nemčija najmočnejši narod v Evropi, ki mu bo najprej pokoma Evropa, za tem pa ves svet. Ako dames mali narodi pridejo pod nemško oblast, s tem ni rečeno, da so njihove pravice začasno zmanjšane Ne, to pomeni, da so za vedno ugasnile, dokler 60 pod Nemčijo. Ti narodi nimajo pred sebej r.obene druge bodočnosti, kakor to, da bodo sužn'i Nemčije. Nato je fiden prebral odlok nemških oblasti na zasedenem Poljskem, kjer prihaja do popolnega izraza načelo, da ie Nemec vse, Poljak pa ni ničesar drugega kot hlapec. Eden je navedel nekaj vladnih ukrepov, ki se tičejo tudi Češko-Moravske in pokazuje, kako se tamkaj izvajajo predpisi naravnega prava za male narode. Na koncu je Eden na primeru mirnega sožitja različnih narodov v okviru angleškega imperija pokazal, kako poguben je narodnosocialistični nauk in kako je mogoče t,togodh za celotno kupninsko vrednost 2,621.020 din. Navajamo tu le najvažnejše prenose lastninske pravice, ki se nanašajo na nepremičnine v mestu in okolici. Sirk Josip, geometer, Ljubljana, Poljanska cesta 44, je prodal Jakobu Skubicu, šolskemu upravitelju v Hrušici pri Ljubljani in njegovi soprogi Olgi pare. št. 110/5 k. o. Poljansko predmestje v izmeri 659 m1 za 39.540 din. Medved Dušan, trgove v Ljubljani, Ziljskega ulica 3, in gdč. Medved Mira, zasebnica od tam, sta prodala Ludviku Korčetu, trgovskemu zastopniku v Ljubljani, Rožna dolina. Cesta V/18, parcelo št. 484/13 in št. 484/14 k. o. Zgornja Šiška v skupni izmeri 1.223 m5 za 61.150 din (m2 je bil po 50 din). Juvan-Potokar Marija, posestnica, Ljubljana, Petričeva ulica 7, je prodala Marici Šašlevi, za-sebnici v Ljutomeru, nepremičnino vlož št. 330 k. o. Udmat (hiša št. 7 v Petričevi ulici s pritiklina-mi) za 310.000 din. Felber Henrik, trgovski zastopnik, Ljubljana, Podmilščakova ulica 49, je prodal Viktorju Šobru, trgovcu, Ljubljana. Gorujx>va ulica 4, nepremičnino vlož št. 973 k. o. Spod. Šiška za 390.000 din. Anton baron Codelli je prodal Jagodicu Jožetu, Ljubljana, Zadružna ulica 8, pare. št. 841/18 k. o. Šlepanja vas v izmeri 400 ni! za 20.000 din. Pečnik Lovro, posestnik, Ljubljana. Vodovodna cesta 77, je prodal Josipu Cimpermanu, posestniku, Ljubljana, Močnikova ulica 3, nepremičnino vi. št. 633 k. o. Spod. Šiška (hiša z dvoriščem) za 150.000 din. Bavcon Maks. posestnik. Ljubljana. Lavričeva ulica 6. je prodal Faniki Gjurovi, posestnici, Ljubljana. Svetosavska ulica 20, in njenim nedoletnim otrokom Janku. Josipu in Mariji pare. t. 108/28 k. o. Kapucinsko predmestje v skupni izmeri 597 m® za 80.000 din. Mestna občina ljubljanska ie prodala Antonu Fuehsu, posestniku, Ljubljana, Gosposvetska c. 16, pare. št. 110/5. 110/6 in 60/4 k. o. Gradiško predmestje v skupni izmeri 211 ni2 za 40.000 din. — Osebam, ki se ne morejo zadostno gibati, pa trpe zaradi tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. 0«1. reK. S. br. 3(1474/35. Gradnja internata banovinske kmetijske šole v Poljčah. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje za oddajo II. skupine obrtniških del pri gradnji internata banovinske kmetijske šole v Poljčah prvo licitacijo za 4. maj. Natečaj za uradniška mesta v ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Minister trgovine in industrije je razpisal natečaj za 6 mest uradniških pripravnikov za VIII. položajno skupino (z fakultetno izobrazbo) za ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Kandidati se imajo prijaviti ravnateljstvu do 30. aprila, sprejemni izpiti pa bodo 21. do 27. maja Občni sbori: šentjnnški premogovnik And. Ja-kil. d. d. Krmelj, 27. aprila ob 11, Premogokopna združba jBeiokrajinat v Črnomlju, 27. aprila ob 10 v Krmelju. Urad za kontrolo cen. Agencija »Jugoslovanski kurlr«> ki izhaja v Belgradu, Drinaša, da ima urad za kontrolo cen, ki posluje v Belgradu, samo tri uradnike ki »icer 1 šefa in 2 uradnika. Niao pa ie urejena uradniška razmerja vseh treh oseb. Glavna kontrola je namreč razveljavila odlok ministrstva trgovine in industrije, ki ee naraia na reguliranje uradniškega in materijalnega položaja nameščencev urada za kontrolo cen. Poleg lega je glavna kontrola razveljavila odlok ministrstva trgovine in industrije, ki se nanaša r.a zakupnino in nakup pisarniškega mate-rijala, potrebnega uradu za kontrolo cen. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je začelo poslovati dne 1, aprila, ni pa še do danes urejeno vprašanje njegovega dela. Pravijo, da ni mogoče priti do sporazuma kdo naj bodo načelnik- posameznih oddelkov: za uvoz, izvoz, trgovinska pogajanja in administracijo. . ,, Razdelitev bombažnega prediva. Dne 19. aprila se sestane pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino Posvetovalni odbor za tekstilno industrijo pri ministrstvu trgovine in industrije ln sicer sekcije za bombaž. Na tej seji bodo dokončne razdeljene razpoložljive količine bombažnega prediva. Jugoslovansko jeklo, d. d. ima občni zbor v Sarajevu, dne 5. maja. Na dnevnem redu je razprava o računskem zaključku za 1938—1939 in sklepanje o čistem dobičku za 1938—1939. Potrjena poravnava: Feldin Mirko, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 13, za 40% v 10 enakih mesečnih obrokih. Vpisi v trgovinski register: Fr. Brcar, trgovina z mešanim blagom na drobno itd., lastnik Brcar Franja, Kopirni zavod »Papirok, lastnik Ivan Lovrenčič, obe firmi v Ljubljani. Borze Dne 17. aprila 1940. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,061.900 din, na belgrajski 5,090.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 730.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt..............153.90— 157.10 Pariz 100 frankov 86.95— 89.35 Newyork 100 dolarjev . . , . 4425.00—4485,— Ženeva 100 frankov..........995.00—1005,— Amsterdam 100 goldinarjev . » 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg............743.00— 755,— Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt..............190.15— 193.35 Pariz 100 frankov . , . . , 107.49— 109.79 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520,— Ženeva 100 frankov..........1228.18-1238.18 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2900.55—2938.55 Bruselj 100 belg 917.65— 929.65 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka........14.70—14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ....... 30.95—31.35 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 31.65—32.35 Sofija 100 levov........ 97.20—98.80 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 8.79, London 15.50, Newyork 446.—, Bruselj 74.80, Milan 22.45, Madrid 45.—, Amsterdam 236.75, Berlin 178.37, Stockholm 105.625, Sofija 5.50 blago, Budimpešta 79.50 blago, Atene 3.20 blago, Carigrad 3.55 blago, Bukarešti 2.25 blago, Helsingfors 8.50 blago, Buenos Aires 102.50. - »i Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 435—438 v Belgradu 428—429.25 v Zagrebu 435 blago Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 97.99, agrarji 51—52, voj. šk. pr. 435—438, begi. obv. 76—77, dalm .agr. 69—70, 8% Bler. pos. 98—100, 7% Bler. pos. 90—92, 7% pos. Drž. hip. banke 99 do 100, 7% stab. pos. 94—96. — Delnice: Narodna banka 8.000—8.200, Trboveljska 245—2:30. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96—100, voj. šk. pr. 435 blago, begi. obv. 76 blago, dalm. agr. 69.50 blago, 4% sev. agr. 50 denar, 6% šum. obveznice 66 denar, 8% Bler. pos. 99 denar, 7% Bler. pos. 90.50 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. pos. 92 denar. — Delnice : Nar. banka 8000 blago, Priv. agr. banka 195 blago, Trboveljska 243—245 (243, 245), Gutman 52—60, Sladk. tov. Osijek 200 denar, Isis 31 denar. Belgrad. Drž. papirji: agrarji (53.50), voj. šk. pr. 427.50-428 (433, 428), begi. obv. 75—75.50 (75.50), dalm. agr. 67.50-68.25 (68.50), 4% sev. agr. 50.50—51.50, 6% šum. obv. 68-69.50. 8% BI. pos. 100.75 blago (100.25), 7% Bler. pos. 91—91.75 (91.50), 7% pos. Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka (7.900). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Novi Sad g bač. 260—262, siemska 258-260, slavonska 359—261, g. banaška 2.(0—262, bačka ladja Tisa 263>-265. — Oves: sremski 194—196, slavonski 196-;98. — Koruza: bač. in bač. par. Indjija, Vršac 205. — Moka: bač. in banaška Og, Ogg 370—380, 2) 350 do 360; 5) 330—340 ; 6) 310—320; 7) 280—290; 8) 180—185. Sremska in slavonska Og. Ogg 365 do 375; 2) 345—355; 5) 325—335 ; 6) 306—315; 7) 275—285 ; 8) 180—185. - Otrobi: bač. in sremski 167.50—170, banaški 165-167.50. — Tendenca čvrsta. Promet srednji. Ostalo nespremenjeno. Cene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju 13. apr.: Moka: črna pšenična 3—3.25, bela pšenična 4 do 4.25, govedina 7—11, teletina 9—11, svinjina 5 do 12, svinjska mast 22, sveža slanina 15—16, pre-kajena slanina 22, fižol 5—6, krompir 1.50—1.80, seno 1.50—1.75, slama 0.45—0.50, ječmen 2 din za en kg. Mleko 2 din liter, jajca 10 kmadov 6.25-7.50 din. Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljnh dno 11. aprila. Moka: črna pšenična 3.50, bela pšenična 4, govedina 12, teletina 14—18, svinjina 14—18, ovčje meso 8—19, svinjska mast 22, sveža slanina 19—20, prekaiena slanina 22, fižol 7, krompir 2.50 din za kg Jajca 10 km. 8 din, mleko 2.50 din liter. Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru dne 13. aprila Moka: črna pšenična 2.70—3 din, bela pšenična 3.60—4, govedina 6—12, teletina 10—12, svinjina 14-16, svinjska mast 18—20, sveža slanina 14—17, prekajena slanina 15—25, fižol 6—7, suh grah 10—12, leča 14—16.50. krompir 2—2.50, sladko seno 1.70—1.75. pšenična slama 0.75 din za en kg. Mleko 2.50—3 din liter, jajca 10 komadov 6—10 din. Proračun mesta Ptuja \ Podmornica - najbolj nevarno pomorsko orožje Združenje bivših mornarjev bo priredilo danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice nazorno in zanimivo predavanje o podmornicah. To orožje ima tudi v sedanji evropski vojni odlično vlogo v borbah na morju in zato skoraj ni dneva, da ne bi brali v Časopisju o junaških napadih ali pa še bolj junaških koncih podmornic. Večina naših čitateljev pa le slabo pozna ustroj in delovanje podmornic, zaradi tega prinašamo v zelo skrčenem izvlečku nekaj misli iz predavanja predsednika Združenja, g. Rudija Štrusa, ki je vso svetovno vojno prebil v službi na podmornicah. Nemogoče je seveda v tiskani besedi ponazoriti razlago strokovnjaka, še manj pa orisati dogodivščine in najrazličnejše spomine slarega pomorščaka. Skušali pa bomo podati osnove za razumevanje delovanja podmornic. V zadnji svetovni vojni Zadnja svetovna vojna je šele spopolnila podmornice tako zelo, da so mogle odločilno poseči v bitke na morjih in usodno onemogočiti promet trgovskih ladij. Tedaj je bilo zgrajenih več različnih tip in so si posebno Nemci nabrali toliko izkustev, da niso gradili le za tedanje razmere normalnih 600 tonskih podmornic, ampak tudi mnogo večje, skoraj podmorske križarke, kakor tudi 80-tonske podmorniške pritlikavce, ki so se dobro obnesli. Med svetovno vojno je bilo deset takih malih podmornic prepeljanih tudi v Pulj. Ob koncu svetovne vojne so Italijani v Pulju zasegli 6 takih podmornic, ki služijo še sedaj kot šolske podmornice. Ti pritlikavci so bili dolgi le 30 m in imeli širino dva metra. Njihova posadka je štela 12 do 13 mož. Oborožene so bile s topom 37 mm ter so imele v torpednih ceveh vsega skupaj le dva torpeda, na krovu pa dve strojnici. Diese-lovi motorji, ki so jih gnali nad vodo so razvijali 60 konjskih sil, pod vodo pa je gnal podmornico elektromotor za 75 konjskih sil. Prav zaradi tega so te pritlikave podmornice imele le majhno hitrost, in sicer nad vodo 7—8 milj na uro, pod vodo pa le 3 milje na uro. Tudi v sedanji vojni gradi Nemčija v glavnem le manjše podmornice, ker so prvič hitro zgrajene, drugič pa ne zahtevajo veliko gradiva in veliko moštva, po učinkovitosti pa ne zaostajajo mnogo za večjimi podmornicami. Podmornice prvega razreda Povojna doba je ustvarila splošen tip podmornice prvega razreda, ki ima skoraj v vseh državah okrog 1200 ton. Približno polovico manj ton imajo manjše podmornice drugega razreda. Tudi naša država ima le podmornice prvega razreda, kakor so »Hrabri*, »Smeli«, »Nebojša« in »Odvetnik«. Te podmornice so dolge okrog 80 do 90 m, širdke 5—7 m in imajo 50—60 mož posadke. Močno so oborožene in imajo po 6 lan-sirnih cevi za torpede: 6 torpedov je pripravljenih v ceveh, 12 jih pa še čaka na skladišču v podmornici. Poleg strojnic ima vsaka na krovu tudi po dva 10.5 cm brzostrelna topa. Taka podmornica gre lahko v globino 120 m in ima stroje, ki premorejo okrog 3000 konjskih sil. Z njimi dosega nad vodo hitrost 20 milj na uro, pri kombinirani uporabi Dieselovega motorja iti elektromotorja pa dosega celo hitrost 23 milj na uro. Hitrost podmornice pod vodo znaša 15 milj na uro. 1200 tonska podmornica ima vsaka 8—10 ločenih prostorov. Kot pogonsko sredstvo ji pri vožnji nad vodo služi nafta. Popolnoma opremljena podmornica vzame tega goriva s seboj lahko 170 ton, pitne vode pa 13 ton. Prav zaradi tega ima tudi akcijski radij do 8000 km. Glavne naprave podmornice Vsaka podmornica se v svojem ustroju bistveno razlikuje od drugih ladij po pripravah, ki jih ima, in po namenu, ki ga mora doseči. Najvažnejše naprave, ki jih mora imeti sleherna podmornica, so naslednje: 1. naprave za potapljanje, 2. periskop, 3. dvojne strojne naprave, 4. naprave za črpanje stisnjenega zraka, 5. stroje za zračenje in 6. priprave, ki omogočajo mornarjem dihanje in s tem življenje v neprodušno zaprti podmornici ter tudi reševanje v primeru, če se podmornica ponesreči. Potapljanje Potapljanje v globino do 120 m ali celo do 160 m zahteva popolnoma svojstven način graditve podmornice. Zato ima vsaka podmornica dva oboda. Njen notranji vodotesni obod je močan železen valj, ki se proti obema koncema zožuje. Na ta okrogel valj je zgrajen zunanji obod iz tenke pločevine, ki daje podmornici značilno zunanjo obliko. Brez zunanjega oboda bi bila jx>d-niornica kaj zelo podobna veliki jekleni cigari. Naprave za potapljanje so deloma v vodotesnem jeklenem valju, deloma pa tudi izven njega. Te naprave so veliki tanki, v katerih je, kadar plava podmornica nad vodo, zrak. Kadar se hoče podmornica potopiti spustijo v tanke vodo. Tanki, ki so postavljeni zunaj vodotesnega jeklenega oboda, pospešujejo potapljanje in podmornice najmodernejše konstrukcije se morajo jjotopiti v 5—10 sekundah. Nekako v sredi ima podmornica varnostni tank. Ta ji služi za dviganje iz vode. Je tako velik, da je treba samo njega izprazniti in napolniti z zrakom, pa že splava podmornica na površje. Pod njim, torej na nekako najnižji točki podmornice, je na zunanjem obodu pritrjena še tako imenovana svinčena kobilca; brez te se podmornica sploh ne more potopiti, če tudi so napolnjeni vsi tanki z vodo. Za primer nesreče podmornica lahko svinčeno kobilico odvrže, zaradi česar se razbremeni in lažje priplava na površje. Periskop je oko fiodmornice, dolga jeklena cev, ki gleda iz vodotesnega jeklenega oboda in se da premikati navzgor in navzdol in tudi obračati. Ce plava podmornica pod vodo le 10 m globoko, moli periskop iz vode in poveljnik podmornice lahko s pomočjo posebnih optičnih naprav, ki so zgrajene v periskopu, opazuje, kaj se godi na njorju okrog in okrog podmornice. Strojne naprave \ - Strojne naprave ima jjodmornica dvojne. Nad vodo vozi z dvojnim Dieselovim motorjem na surovo olje. Najmodernejše podmornice imajo Die-selove motorje do 6000 konjskih sil. Zaradi tega zavzemajo te strojne naprave približno vedno eno tretjino vsega prostora v podmornici. Pod vodo žene podmornico elektromotor, navadno za okrog 3000 konjskih sil. Električni tok za elektromotor dobiva podmornica iz ogromnah akumulatorskih baterij, ki so nameščene vedno v spodnji polovici podmornice, torej nad pravim podom pod mor - ničnih prostorov. Akumulatorska baterija ima navadno tri skupine ,od katerih ima vsak 111 členov, ki tehtajo vsak po 470 kg. Ker uporabljajo na podmornicah težke svinčene akumulatorje, je celotna teža baterije ogromna in dosega 120 do 150 tisoč kg, premore pa zato seveda do 55.000 amperskih ur. Preskrba z zrakom Naprave za stisnjeni zrak so črpalke, s katerimi lahko podmornica kadar vozi nad vodo, napolni številne bombe za stisnjeni zrak. Črpalke so dvojne, line zamorejo stiskati zrak do 180 atmosfer, druge pa do 100 atmosfer. Kadar hoče podmornica zapluti na površje, izpiha s stisnjenim zrakom vodo iz varnostnega tanka. Ventilacijske naprave služijo za odstranjevanje slabega zraka in za črpanje čistega, kadar plove podmornica nad vodo. Po vseh prostorih vodi ventilacijski jašek, ki se končava nad poveljniškim mostičem, torej čim višje. Preden se podmornica potopi, vedno vse prostore temeljito prezračijo, potem pa tudi načrpajo v podmornico toliko zraka, da je v njej večji zračni pritisk, kakor zunaj. Ko je podmornica zaprta in ima zno- traj zračni nadpritisk, lahko ugotovijo še pred potopitvijo, če je res popolnoma neprodušno zaprta. Ce nadpritisk namreč pada, je to znamenje, da zrak nekje uhaja iz podmornice in da se seveda ne sme potopiti. Kadar vozi f>odmornica [xkI vodo, se zrak v njej hitro kvari. Zato nosi podmornica s seboj tudi bombe s kisikom, dalje tako imenovane kali-patrone za čiščenje zraka in naprave za ozonira-cijo zraka. Vsak človek porabi na uro 40 I kisika. Da ga v podmornici ne zmanjka, ga naprave avtomatično dovajajo iz bomb. Po dveh urah vožnje pod vodo začenjajo že dodajati zraku kisik, po šestih urah vožnje pod vodo pa morajo tudi že začeti s čiščenjem zraka v kalipatronah. Razumljivo je, da so na podmornici tudi vse najrazličnejše varnostne in reševalne naprave. Vsaka podmornica ima svoj zaščitni prostor, v katerem so potapljaške rešilne naprave. Iz tega prostora moštvo tudi lahko zapusti podmornico, če se sama ne more dvigniti. Je še vse polno drugih varnostnih naprav, vendar je značilno, da kljub vsej skrbi devet desetin ponesrečenih podmornic sploh niso našli. Kdor se zanima za podrobnosti, naj pride poslušat današnje zanimivo predavanje v Delavsko zbornico. Msgr. Anton Berlot, ki je v Gorici zadnji ponedeljek po daljšem bolehanju mirno zaspal, je bil najstarejši in vodilni cerkveni dostojanstvenik primorskih Slovencev. Bil je skromen in tih duhovnik, zaradi svojega poštenega značaja, iskrene možatosti in globoke, jasne uvidevnosti pa priznan vodnik in svetovalec slovenske duhovščine in ena najbolj krepkih osebnosti v življenju slovenske manjšine. Rodil se je 12. januarja 1S60 v prikupni gorski vasici Vrh nad Kanalom iz krepkega kmečkega doma. Šolal se je v Gorici, kjer je obiskaval gimnazijo in bogoslovje, in je bil posvečen v mašnika 1. 1884. Šest let je kaplanoval v obsežni gorski fari Podmelec. Tam je s posebno ljubeznijo skrbel za mladino in je poslal v šole več nadarjenih dečkov, od katerih so nekateri zdaj že zaslužni duhovniki. Tu je ustanovil bralno društvo »Zavednost«, ki je v tedanji čitalniški dobi pod njegovim vodstvom živahno delovalo in budilo. fz Podmelca je odšel za vikarja v prijazno vas Srednje nad Ročinjem. Tu se ljubeznivega in modrega dušnega pastirja starejši rod še živo spominja. S tega nekdaj obmejnega pogorja je našel tudi zveze s sosednimi beneškimi Slovenci, katerim je dal marsikatero zdravo jx)budo. S Srednjega je krenil za župnika na vinorodno Vogersko, kjer je razvil vse svoje bogate sile v dušnem pastirstvu in v zadružništvu. Skupaj s šempetrskim kaplanom Josipom Ličanom in županom Francem Cerničem je ustanovil »Ljudsko jjosojilnico v Št. Petru pri Gorici, ki še sedaj vzorno posluje. Na njegovo pobudo je posojilnica kupila veliko jrosestvo grofov Lanthieri na Voger-skem in ga parcelirala med domačine, za kar so še danes Vogrini in Šempetrci g. Berlotu hvaležni. V tej dobi je župnik Berlot z vsem svojim ugledom podprl mlado katoliško gibanje, ki je pod idejnim vodstvom dr. Josipa Srebrniča in takratnega kateheta Ivana Rejca zajelo Goriško. L. 1008. ga je nadškof Sedej imenoval za dekana v Kanalu ob Soči, v rojstno župnijo. Dekan Berlot je tu globoko jiosegel v farno življenje. Ustanovil je Marijino družbo, olepšal farno cerkev in prav uspešno vodil Okrajno posojilnico. Svetovna vojna ga je ustavila sredi dela. Ko je izbruhnila, je daljnovidni dekan s prižnice naznanil: »Naše kraje bodo zasedli Italijani, priporočam vam, da jih sprejmete dostojno kot zavedni Slovenci.« Kot dober pastir je šel s svojimi žup-ljani v begunstvo in je bil do I. 1918 župnik v begunskem taborišču v Brucku ob Leiti. Koliko solza ie v teh strašnih letih jetništva in lakote otrla njegova dobrotna roka! Po vojni se je vrnil v Kanal na razvaline — in je z jeklenim optimizmom začel spet graditi cerkev in farno občestvo. A čez tri leta ga je nadškof Sedej povabil, naj prosi za mesto stolnega kanonika v Gorici in v decembru 1921 je bil že ustoličen na to častno mesto. Modremu duhovniku in značajnemu Slovencu se je sedaj odprlo širše polje za plodno in važno delo. Bil jc upoštevan svetovalec nadškofa Frančiška Borgia Sedeja. V hudi stiski, ko sv,- Stolici cerkvene razmere v Julijski Krajini niso bile še jasne, je msgr. Berlot, ki je užival splošno zaupanje duhovščine, več let posredoval v Rimu za naravne pravice slovenskih katoličanov v cerkvi. Bil je zato osebno pri papežu Piju XI. Z vso dušo je ljubil Cerkev in ta ljubezen ga je bodrila v delu za obrambo naših cerkvenih pravic. Pa tudi do svetnih oblastev je bil lojalen in je v vseh borbah le živo želel, da pride do pravičnega sporazuma in sožitja med obema narodoma v Julijski Krajini. L. 1927. je msgr. Berlot prevzel vodstvo slovenske katoliške skupnosti na Goriškem. Bil je predsednik dijaškega zavoda »Alojzijevišča« v Gorici, predsednik nadzorstva »Zadružne zveze« v Gorici do njenega razpusta, predsednik »Goriške Mohorjeve družbe« do smrti, skozi trinajst let. Velikansko je bilo delo, ki ga je izvršil za slovenske dijake osebno in kot član škofijske komisije za semenišča. Odlično je deloval tudi pri katoliškem tisku kot predsednik konzorcija nepozabne »Goriške Straže« in predsednik konzorcija 'Katoliške tiskarne« v Gorici. Še jeseni 1938 je pokojni zastavil vso energijo, da se je slovenski verski mesečnik »Kraljica svetogorska« razširil po vsej Julijski Krajini. V zgodovini slovenske prosvete bo msgr. Berlot ostal zapisan kot vnet, požrtvovalen pobudnik. V dobi, ko se zaradi zmede pojmov in pomanjkanja značajnosti svet ruši, je stal msgr. Berlot, ožarjen s preprosto modrostjo pobožnega duhovnika, trdno kakor hrast, zgled in spodbuda tisočerim. Njegov neizčrpen optimizem, njegova globoka vera v zmago božje pravice in nezlomljivo zaupanje v življenjsko moč slovenskega ljudstva so bile živ studenec njegove ustvarjajoče delovne sile. Msgr. Berlot je odšel v večnost na prelomu dveh dob z veliko vero v srcu: Pravica mora zmagali! Naj njegov duh zaupanja v božjo pomoč in moške značajnosti živi med primorskimi Slovenci in naj vodi naš rod v svetlejše zarje! Skromni služabnik Cerkve in ljudstva, ki si se svetniško pripravljal na smrt, moli za svoj rod, ki Te bo častil v svetlem, nepozabnem spominu! Iz dežele fiordov: Fjord Norangs — na severozapadni obali Norveške. Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont z o bna pasta Slovenci v Osjeku V Osjeku že tretje leto deluje Slovensko prosvetno društvo, ki je do zadnjega občnega zbora (28. I. 1940) štelo 44 članov. Novoizvoljeni odbor s predsednikom Julijem Toporišem na čelu pa si je zadal nalogo, da organizira v prosvetnem društvu vse v Osjeku živeče Slovence. Razvil je vsestransko delovanje in res je v tem kratkem času narastlo število članov na 100. Društvo do meseca marca sploh ni imelo svojih prostorov ter se je potikalo iz ene gostilne v drugo, s 1. marcem pa je vzelo v najem skromne prostore v zasebni iiiši, kjer se člani društva nemoteno shajajo na članske sestanke, odborove seje, diletantske vaje in tako dalje. V dvorani gostilne Bendekovič je društvo imelo prav lepo prireditev, doslej eno največjih društvenih prireditev. Spored je bil prav pester: petje, tamburanje, deklamacija, burka v enem dejanju »Jezični dohlar« (režiral g. Toporiš), dva kupleta, ki ju je prav lepo zapel g. Toporiš, sledila je prosta zabava s šaljivo pošto, licitacijo živega prešička itd. Vsa prireditev je potekla v lepem razpoloženju in prisrčni domačnosti, tako da so vsi odnesli domov prijetne spomine in najboljše vtise. Vsi so izrazili željo, da bi društvo čimprej spet pripravilo tako prireditev. Moralni in tudi materialni uspeh te prireditve je bil na višini, obisk pa tako velik, kakor ga nihče ni pričakoval. Mnogi gostje so se morali vrniti domov, ker niso dobili prostora. Zato je društvo sklenilo, da bo v bodoče imelo svoje prireditve v večjih prostorih. Svoje društvene prostore pa ima društvo: Osjek III. Riječka ul. 7. Smrt vzorne služkinje Dne 16. aprila je Gospod poklical k sebi Marijo Košir, ki je služila v državni bolnišnici celih 27 let. Hodila se je leta 1882 v Laškem. V službo jc vstopila v takratno deželno l>olnišnico I. ton. Bila je vzor služkinje, izredno požrtoval. in uslužna. l\i gledala na uro, če je bilo potrebno je žrtvovala velik del noči ne da bi ji kdo zapovedul ali samo želel. Sama je v idela delo in sama je gledala, da ga je dovršila. Njena dolžnost je bila presenetljiva. Njeno tako dobrohotno oko je videlo tudi take malenkosti, ki bi jih od služkinje ne bi mogli pričakovati. Vedno je linelu pripravljene oo-\ eze in zdravila za morebitne male poškodbe, ki so j> r i tako velikem obratu v pralnici, suš:l-niei in likalnici skoraj neizogibne. I'rva pomoč je bila vedno pri njej. Takoj je videla, če jc bil prepih in kdo od njenih sodelavcev razgret. Skoraj bi smeli reči, da je sama čutila. če so koga bolele noge ali ga je mučila velika utrujenost. Za vsakega je imela dobro besedo. Znala je poučiti, tolažiti pa tudi pokarati. Bila je materinskega srca za ul>ožco. Veliko je ra/delila od svojih prihrankov. S svojim skromnim zaslužkom je podpirala 2 dijaka v nadi, da jih bo mogoče videla pred oltarjem. I isti dan pred smrtjo je prosila za nekaj ur dopusta, šla je, da je nakupila vse potrebno zu majniški oltar in kar ji je še preostalo časa, je delala umetne cvetlice za Ilirsko Marijo na bolniškem vrtu. To je bilo njeno zadnje delo. Drugi dan ob trieetrt na 5 je vstala in se napravila, da gre k sv. maši, se je zgrudila ol> jiostelji. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je tričetrt ure pozneje izdihnila, šla je domov. I i, dobra naša Marija, kako smo Te vsi ljubili! Ko Te gledamo med cvetjem, slišimo Tvoje besede, ki si jih tolikokrat ponavljala, »Bog !)o že pomagal«. Počivaj blaga duša, s|x>-čij se na božjem Srcu! Našemu dragemu narodu pa izprosi še veliko takih dobrih deklet kot si bila Ti! Ribe plezajo po drevesih, rastline pokašljujejo Nehaj zanimivosti iz božje narave Vsakomur je znano, da ptiči letajo, ribe plavajo in da se kače plazijo. Da pa je to lahko tudi drugače, vidimo nu raznih primerih v naravi, od katerih jih bomo nekuj našteli. Ptič kivi-kivi, ki živi na Novi Zelandiji, nimaj skoraj nič |>erutnic. Zaradi tega so mu prirodopisci dali ime »Apterv«, kar bi se reklo |k> naše >brez kril«. Je nekoliko večji od našega petelinu. Ker nima kril, ne more leteti jjo zraku, zato pa zna silno hitro teči |>o tleh. V azijski vodah živi riba po imenu »Ana-bus Scandens«, ki ima zelo čudne navade. Kadar se zaradi vročine posuši voda. v kateri jc do/daj živela, zleze nu breg in potuje |>o deželi, dokler ne naleti na drugo vodo. V glavi ima lnbirintne celice, v katerih nosi s selioj precej vode, ki varuje njene škrge pred osu-šitvijo. Riba more živeti teden dni brez vode. Ribo, ki pleza |K> drevesih, poznajo na otokih liinlujskegu arhipela. Ta riba. ki so dali ime »Periophthnlmiis Schlosseri« |)le/a na drevesa in lovi na njih žuželke. Pri plezanju si pomaga z dvema zadnjima plavutima, ki jih uporablja kakor noge in si z njuno pomočjo izredno hitro pomaga kvišku. V kraljestvu flore najdemo rastline, o katerih si znanost se ni na jasnem, ali bi jih smatrala za živali ali za rastline. V tej skupini je posebno zanimiva tako imenovana »j>oknš-Ijujoču roža«, ki raste v tropskih deželah. Cc pade nu liste te rastline prah. potem ga rastlina s svojimi dihalnimi organi odpihne v zrak. Pri tem je slišati zvoke, ki so podobni zamolklemu pokašljevanju. f&hoJ&JM, novice Koledar Četrtek, 18. aprila: Antia, mu?.; Apolonlj. m. Petek, 10. aprila: Leon IX., papež; Konrad Askulski. * — Slovesno odkritje spominske plošče škofu Onidovru. V nedel jo 14. t. m., ie doživelo Skopi ie le|H) spontano slovesnost. Mnogi ugledni in iskreni častivgi i>ok. skopskega škofa (inidovca so se zbrali v Zavodu sv. Jožefa, da prisostvujejo odkritju plošče innogozasliižnega pok. nadpaslirja skopske škofije. V novi kapeli sv. Jožefa ie bila sv. maša in so peli zavodski gojenci. Pridigal je predsednik uprave msgr. A. Kordin in je govoril o krščanski ljubezni, ki more edina rešiti člove-čanstvo oil propada. Dobrota do bližnjega bo premagala svet in ga pripeljala nazaj h Kristusu. Po sv. maši je pred vhodom odkril spominsko ploščo direktor I. Hrv. hranilnice v Skopi iu g. L. Kli-mek s krasnim govorom. Poudarjal ie zasluge pok. škofa (Inidovca. ki so nadčloveške. Spomin na svetega škofa živi med ljudmi, kakor da ni umrl. Njegovo delo bo na našem jugu trajno. Med njimi zavzema nallepše mesto Sirotište sv. Josipa, | kjer se vzgajajo siromašni otroci za dobre sinove i sv. Cerkve in države. Mestno poglavarstvo je za- j stopal šef sanileta g. dr. Joksiinovič. Zvečer je bila slovesna predstava v gledališki dvorani katoliškega doma. Dvorana je bila polna prijateljev in karitativnih delavcev. HI 1 je kap. vikar g. V. Zakrajšek in vsi duhovniki v Skopllu, direktor francoske šole- g. Charles Doerr z gospo, šef oddelka pri finančni direkciji g. dr. A. Matelič in mnogo drugih naših uradnikov in uslužbencev in zlasti mladine. Otroci so lepo igrali novo igro : Sveta družina v Nazaretu«. — »("'ase štev. 7 bo izšel prihodnji teden. Uprava revije prosi vse naročnike, da poravnajo naročnino, če tega še niso storili. Posebno pazite, kaj bolnih pije I Pitje ni le za zdratega človeka zelo i: žuo, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od brane I Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z \eseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI _ Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto specialista za psihiatrijo in neurologijo v svoj-stvu zdravnika-uradnika za 3 urno dnevno ordinacijo v uradovem anibulatoriju v Ljubljani. Rok za vlaganje prošnje je do 11. maja 1940. — Smrliia nesreča med Novo cerkvijo in Višnjo vasjo. V ponedeljek 15. aprila je vozil hlapec Franca Žagarja, posestnika v škof ji vasi, Franc Hip deske od neke žage nad Novo cerkvijo. Že dopoldne se je hlapec malo okadil s pijačo. Zalo mu je v odsotnost: gospodarja, ki je prepovedal iti isti dan zopet na žago, Inido branila gospodinja, naj ne gre od doma s konji. Hlapec pa je odšel kljub vsem opominom po ostale deske, pri čemer so obhajali liUof . Na potu ee je vozniku pijača razvila še huje. Menda je zamenjal zvečer v temi vajeti in potegnil konje na levo stran na rob obcestnega jarka. Voz se je prevrnil na voznika in mu zdrobil glavo in stisnil prsni koš, da je bil pri priči mrtev. Rajni je bil veselega značaja. Ta dan je bil žalosten zaradi svojega tirata, — Pogreb jionesre-čenca bo danes ob 8 v njegovi rojstni župniji v Novi cerkvi. Naj počiva v miru l PLETENINE . TRIKOTAŽA ALO.IZ1J rOTUATO PREJ JO S. K U N C & C o. LJOllUANA - MIKLOŠIČEVA CESTA — Delodajalec ustrelil bivšega delavca. — K dopisu, ki smo ga pod tem naslovom objavili pretekli torek, nam pošilja vodstvo kemične tovarne v Hrastniku sledeče pojasnilo: V članku navedeni g. Emanuel Zelinka ni delodajalce ali tehnični vodja, temveč komercialni uradnik tovarne ter sploli nima opravka s sprejemom in odpustom delavstva. Pri nesrečnem spopadu ranjeni delavec Viktor (iačnik je bil pred dvema letoma odpuščen iz službe, ker so bili podani razlogi iz člena '-39, JCaj jpKaviJbe.? Vsako leto prirejajo na spomlad posamezne šole majniške in druge izlete. A« teh izletih dijaki pojo in vriskajo, da je kur veselje pogledati to našo prešerno mladino. Opazit pa sem, gospod urednik, na teh izletih, da naša mladina ne znn več peti lepili slovenskih narodnih pesmi. Štiri do pet narodnih pesmi še zna in-s tem je njenega znanja konec. Pozna pa zelo dobro vse tako imenovane »šlagerje<. Kakšen talent imajo za te pesmi 1 Komaj dvakrat jo sliši, ie jo zna peti in po njenem taktu plesali. Človek se nehote vprašuje, kje je vzrok vsega lega, da današnja mladina ne zna več slovenskih narodnih pesmi. Ali morda učitelji petja polagajo premalo pozornosti učenju naše narodne pesmi? Ali je morda lega kriv učni načrt? Ali ni morda teorija petja bolj v škodo kol pa v korist, saj otrok po končani šol-sM obveznosti petja ne zna niti najbolj preprostih in lepili pesmi, ki smo jih včasih znali vsi dijaki, če ie drugi ne. Dijak je bil pred nedavnim nosilec lepe pesmi na deielo. danes pa je zopet dijak tisti, ki okuiuje z različno vrsto »štagerjec* to deielo. Na vlakih in na izletih drugega ne slišite več kakor te moderne spakedranke. Dogodilo se je na izletu, da dijakinje višjega razreda gimnazije niso znale niti »Lepa si pomlad zelenili: in »Po hribih je ivje«. Naj bi učitelji petja res učili čim več slovenskih narodnih pesmi, da bi ne bilo učitelju, ki vodi izletnike, mučno in nerodno na deieli med preprostim ljudstvom. Dijakinja igra na harmoniki vse mogoče »steepea ne zna igrali niti ene slovenske narodne pesmi. Kje je vzrok lega neznanja, naj razmišljajo oni. katerim je zaupana naša mladina. Našli ga bodo gotovo in ga naj odpravijo. Naša ielja pa bodi: čim več slovenske, res slovenske pesmi med našo mladino. odst. G obrtnega zakona. Kako pa je sploh prišlo do sedanjega nesrečnega primera, bo itak ugotovilo pristojno sodišče, pri katerem je postopanje že uvedeno. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Uredba o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj. junij in 11.1111 1940 in o naknadnih in izrednih kreditih«. dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksusš »Uredba o spremembi uredbe o trgovinskih oliralili velikega obsegat. »Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na poslovni promet*. »Naredba, s katero se začasni delavci vodnih zadrug izvzemajo i/, zavarovalne obveznosti za bolezen in onemoglost, starost in smrt , Navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem ministrstva za pravosodje, poklicanim na vojaške vaje«, »Odločba o načinu opravljanja reekspedicije in plačevanju voznine za tranzitne pošiljke«. Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih« in »Pravilnik o podeljeva-niii iKidpor izredno nadarjenim revnim učencem iz banovinskega proračuna«:. — Pri za|irtju. motnji v prebavi — vzemite zjutraj se na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Zastrupljena jed na oknu. Iz Sobote poročajo: Posestnik Jožef Berke iz Šalovcev v Prek-murjii je našel zvečer na oknu domače hiše lonec s kislini zeljem in svinjskim mesom. 3 deeilitrsko steklenico žganja in kos rženega kruha. Čeprav se mu je jed zdela sumljiva in ni vedel, od kod izvira, je vseeno pokusil dve žlici kislega zelja. Koi ie začutil težave v želodcu, zato ie izpil nekaj požirkov kisa in jed izbruhal, nato pa se je onesvestil. Našel ga je sosed in mu pomagal na noge. Ko so kasneje dali meso j>su. je žival čez dve uri poginila. Posestnik Berke živi sam v svoji hiši, hrano pa lini po navadi nosi brat ali pa kateri od sosedov. Očividno je. da je nekdo v maščevalnem namenu podtaknil staremu posestniku zastrupljeno jed. Sum je padel na neko žensko, ki mu je že večkrat zagrozila, da ga bo »spravila sj>ak. — Z motiko ea je pobil. V Filovcili v Prek-murju se je 65 letni posestnik Franc Lovrenčec prepiral z mlajšimi sorodniki zaradi posestva. Slari očanec se je pri tem j>ošteno razhudil, kar je pa poleni imelo prehud odziv na drugi strani. Eden izmed družbe, zetov brat. je pograbil motiko in z njo udaril starca. Udarec ga je zadel v trebuh in mu napravil hudo poškodbo v drobovju, tako da ie Lovrenčec kmalu po prevozu v sobo-ško bolnišnico umrl. — Žrtev mazaštva. V soboški bolnišnici je umrla 18 letna Terezija Krajčič iz Tišine, ki je bila kot pomočnica v službi pri nekem brivskem mojstru v Soboti. Imela je Ijubavno razmerje z nekim soboškini fantom, ki ni ostalo brez po-sledic Neka ženska iz soboške okolice' ji ie >pomagala« in je za svoje »delo« računala 150 din. po> dk, 6uhem. Obleka je sešita iz gumija in impregniranega platna, ki jo Furjan napolni z zrakom iz lastnih pljuč. Na tej obleki ima namreč zračne blazinice, na katerih so cevke z ventili, tako, da lahko blazinico po mili volji napolni z zrakom ali pa izprazni, kakor pač potrebuje za hod p>o vodi, plavanje ali ležanjc na vodi. Vse to je pokazal navzočim. Polnil in izpraznjeval je ventile in ko 66 je prvo iznenadenje poleglo, so ljudje videli, da je Furjan izumil res nekaj koristnega in zanimivega. Poskusi so se posrečili nad vse pričakovanje. Furjan je hodil [jo reki Savi sem pa tja kakor po suhem. Na najširšem delu Save je prehodil vodo v 4 minutah in pol in se takoj vrnil nazaj, tako, da je potreboval za prehod čez reko in nazaj samo devet do deset minut. Furjan je svoj izum žc prijavil patentnemu uradu in sedaj čaka samo še na — boljše čase. * Najboljši pančevski plavač utonil. V Pančcvu je v kleti, v kateri ie bilo zaradi povodnji polno vode, je utonil 20 letni trgovski pomočnik Konrad Skr-bek, ki |c veljal za najboljšega plavača v Pančevu. Skrbek je hotel iz kleti vzeti svoje kolo, da ga voda ne bi poškodovala. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Pri padcu jc z glavo zadel ob zaboj, da se je onesvestil in v 73 cm globoki vodi utonil. * Obtožnica proti morilcem prof. Milana Sullaja. Zagrebško državno tožilstvo je že sestavilo obtožnico proti Zvvergerju, Ljubomiru Beloševiču in tovarišem, ki so osumljeni umora profesorja Milana Šutla- KrajČifeva je j>o nekaj dneh odšla v službo v Kranj, odkoder pa se je že čez teden povrnila v Soboto na smrt bolna. Nastopilo ie "zastrupijenje krvi in Krajčičeva je v soboški bolnišnici umrla. Proti ženski, ki je zakrivila njeno smrt, pa je uvedeno kazensko i>osto|)aiije. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijote Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Grda fantovska objestnost. Tam na samoti v gorah pod Poreznom so fantje novembra 1938 vedrili med nevihto v neki gostilni. Ostali so čez noč v gostilni. Karol Prezelj je zaspal na peč:. Pa so se fantje izmislili prav grdo šalo, da bi bil kmalu Prezelj popolnoma zgorel. Na zadnji del telesa na hlače so mu vlili bencina in ga nato zažgali. Prezelj je bil mahoma prav živa bakla. Z največjo težavo so ga rešili. Nesrečni fant je dobil hude opekline in je bil nad en mesec dni v ljubljanski bolnišnici. Pred malim senatom sta bila včeraj obtožena zločina hude telesne poškodbe Lojze Kos in Jože Veber, oba posestniška sinova. Prvi je dejanje skesano priznal. Ni imel namena prijatelja zažgati, napravil je stvar iz šale, katere posledic se ni zavedal. Mali kazenski senat je smatral to dejanje za prestopek in je obsodil Lojzeta Kosa na 4 mcsece zapora. Vebra je oprostil. Sv. Jurij pri Grosupljem Pogreb + g. Josipa Pertema. V torek smo spremili na zadnji poti našega f g. župana Josipa Permeta. Že davno pred napovedano uro po-grcba so se začele shajati pravcate ljudske množice, ki so hotele izraziti rajnemu županu in prijatelju svoje zadnje slovo. Bil je za naše razmere prelep pogrebni sprevod, kakršnega ne doživi človek zlepa. Udeležili sta se ga obe šoli iz St. Jurja in iz Škocjana pri Turjaku pod vodstvom svojega učiteljstva. Za njimi so šle gasilske čete: šentjurska, škocjanska in ponovska v celoti ter v svojih delegacijah z Grosupljega, iz Vel. in Mal. Mla-čevega; v sprevod se je uvrstila Kmetska zveza, domače Prosvetno društvo z zastavo, kateri so sledila zastojislva krajevnega šolskega sveta in Društva za ureditev podzemeljskih jam. Vencev je bilo 39, ki so jih darovala društva, občine in zasebniki. Sledila je duhovščina, za katero je peljal mrtvaški voz truplo pokojnega župana s častnim spremstvom občinskega odbora. Spremljali so pokojnega g. žii|>ana okrajni načelnik g. Mar-šič kol zastopnik g. bana, ljubljanski župan g. dr. Adlešič I * i v ž i poslanec g. Smersu, bivša oblastna poslanca gg. Brenčič in Pevc, g. inž. Fink od okr. cestnega odbora, g. inž. Eiselt od okr. kmet. odbora in devet gg. županov iz bližnje in daljne okolice. Domači g. župnik V. švigelj je vodil pogreb in je imel v cerkvi lep poslovilni govor. Ob odprtem grobu pa so se poslovili od rajnega župana g. načelnik Maršič, bivši poslanec Smersu, naš novi župan g. Bedenčič in šolski upravitelj g. Josip Troiiiš, Domači pevski zbor Prosvetnega društva pa je zapel pretresljive žalostinke pred hišo, v cerkvi in od odprtem grobu. Ljudstva se je kar trlo, toliko jih je prišlo, da bi dali zadnjo čast svojemu nepozabnemu voditelju in prijatelju. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! ja. Pred kratkim je Zwerger s pismeno vlogo zahteval, da se razprava ne vrši v Zagrebu niti pred kakšnim sodiščem banovine Hrvatske, ampak v Sloveniji ali pa v Srbiji. * Namesto zaklada je našel smrt. Premožni kmet Cvetko Blatkovič iz Toplega Dola v pirotskem okraju je po smrti svoje žene vzel v hišo 6vojega zeta Nikolo Pcjčiča. Vendar se pa tast in zet nista dobro razumela. Skoraj vsaki dan je prišlo do prepira, včasih celo do pretepa. Blatkovič je smrtno zasovražil zeta in sklenil, da ga bo spravil s poti. Skoval je vražji načrt, da bi zeta zvabil v past in tako brez nevarnosti izvršil svojo namero. Nekega dne je pozval Nikola, naj gre z njim v gozd, da mu bo po-magla izkopali zaklad. Mladi mož je bil takoj pripravljen in je šel s tastom, ki ga je peljal v gosto zaraščen gozd, kamor je le redkokdaj stopila človeška noga. Na mestu, ki se je Blatkoviču zdel primeren za izvršitev morilskega načrta, je dejal zetu, naj začne kopati zaklad. Zet je takoj začel s krampom kopati. Ko jc že izkopal približno meter globoko jamo, 60 je od zadaj priplazil Blatkovič in udaril zeta s kolom po glavi. Z razbito lobanjo se je nesrečni zet zgrudil v izkopano jamo, katero je nato Blatkovič zasul in na prst zavalil par velikih kamnov. Truplo umorjenega zeta 60 čez 15 dni slučajno našli. Blat-koviča so takoj zaprli in pred okrožnim sodiščem v Pirotu jc bil obsojen na 20 let robije. Njegova hči, ki je vedela za očetov zločin, pa je dobila 12 mesecev strogega zapora. Najvišje sodišče je 6edaj v celoti potrdilo sodbo okrožnega sodišča. * Bežečega tata je obstrelil. Pri Varaždinu jc gozdar Andra Bištrovič v gozdu grofa Draškoviča zasačil 18 letnega fanta Alojzija Šipoša, ki je kradel drva. Šipoš je takoj začel bežati. Gozdar ga je pozval, naj se ustavi, ker pa fant tega ni storil, je streljal nanj. Strel je fanta zadel v hrbet in ga smrtno-nevarno poškodoval. Fanta so prepeljali v varaždin-sko bolnišnico, pa ni dosti upanja, da bi ostal pri življenju. * Krvav boj z roparjem. V sredi Čačka se je pripetil drzen roparski napad Zloglasni zločinec Raja Propadovič je vdrl v prodajalno pekovske zadruge in s potegnjenim nožem zahteval od prodajalca, naj mu izroči ves denar, ki je v blagajni. Napadeni je glasno klical na pomoč. Neki stražnik, ki je slišal klice, je prihitel in se vrgel nad roparja, da bi ga razorožil. Propadovič pa sc je krepko postavil v bran in zadal stražniku hude poškodbe. V najhujši sili je stražnik potegnil samokres in dvakrat ustrelil na roparja ter ga hudo ranil Stražnika in roparja so z istim vozom prepeljali v bolnišnico. * 70 letni starec obsojen na deset let, ker je ubil svojega sina. Okrožno sodišče v Bjelovaru je obsodilo 70 letnega Antona Čičeka na deset let robije, ker je ubil svojega sina Franja. Sin je šel gledat neko svatovanje in se je vrnil domov jjijan. To jc starca tako razburilo, da je sina udaril s kolom dvakrat po glavi. Sin je bil takoj mrtev. Ko so ga sosedje vprašali, zakaj je to 6toril, je odgovoril: »Storil 6em to, kar 6em nameraval in se prav nič ne kesam.« Pred sodniki se je skušal zagovarjati 6 silo-branom, pa 60 vse priče trdile, da sin ni imel nobenega orožja v roki. Starec se je pritožil zaradi previsoke kazni, državni tožilec pa zaradi prenizke kazni. * Ko je ciganka zdravila kmeta, so izginili zlatniki in biseri. V vasi Zancsivičih pri Bugojni v Bo«m je ležal bolao premožnejši kmet Hašim Džehvarič. Za to bolezen so zvedeli cigani, ki so v velikem številu prišli skozi vas. Sklenili so, da bodo kmetovo bol czen izkoristili v svoje namene. Mlada ciganka Olga Bogdanovič je prišla v Hašimovo hišo, ostale ciganke in cigani so pa po dogovrou ostali zunaj hiše. Olga jc v hiši našla zelo zaskrbljeno Hašiinova Liubliana, 18 aprila ** Gledališče Drama. Četrtek, 18.: »Revizor«. Red B in Poletni abonma. Petek, 19: Zaprto (generalka). Sobota, '20. »Hamlet«. Premiera. Premierski abon-ma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Opera. Četrtek, 18.: »Adriana Lecouvreur:. Red Četrtek. Petek. 19.: Zaprto. Sobota, 20.: »Ma-dame Butterfly«. Izven. Gostovanje bolgarske so-pranistke Vanje Leventove. Radio Ljubljana Četrtek, IS. apr,: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Cvetke v glasbi (plošče) — 12."0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Harmoniko igra Rud. Pilili — 14 Poročilu 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rud. Kolarič) — 10 Napovedi, poročila — 10.20 Nac. ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo — 19.40 Objave _ 19.50 Deset minut zabave — 20 Klavirske skladbe prof. Panča Vladigerova, igra skladatelja — 20.45 Reproduciran koncert sinif. glasbe — 22 Napovedi, j>oročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 18. aprila: Belgrad: 19.40 Nar. pesmi — Zagrebs 21 Zab. konc. — Bratislava: 20.15 Cig. ork. — Praga; 20.30 Pomladne pesmi — Sofija; 21 Simf. konc. — Beromiinster: 20.10 Domača gl. — Budimpešta: 20.10 Čajkovskega večer — Bukarešta: 20 Filh. konc. — Stockholm-Horby: 20 Pisan konc. — Trst-Milan: 17.15 Simf. gl. 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Gounodova opera »Fauts« — Floren-ca: 19.30 Zbor — Sottens: 21 Nar. pesmi Prireditve in zabave Literarni klub v Ljubljani priredi v petek, 19. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20 svoj prvi bralni večer. Iz svojih del bodo brali: Šorli, Dular, Campa, Magajna, Kastelic, Vipotnik in Kranjc. Uvodno besedo k tej pomembni kulturni prireditvi bo spregovoril dr. Tine Debeljak. Mali harmonikarji iz Domžal, ki so s svojimi nastopi v raznih krajih pridobili velik sloves, nastopijo v nedeljo 21. aprila ob 10.30 v frančiškanski dvorani z zelo lepimi glasbenimi, pevskimi in plesnimi točkami. Vsto|)nice si lahko kupite v predprodaji pri A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Na dan koncerta pa od 9 dalje pri blagajni. V nedeljo ob 8 zvečer na frančiškanskem odru Niccodemijeva »Učiteljica«. Nastopijo najboljše moči dramske družine frančiškanske prosvete. Nabavite si vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Sestanki Fantovski odsek v Rokodelskem domu lina drevi ob 8 svoje redni sestanek z zelo važnim predavanjem. Za vse redne člane je obisk sestanka obvezen, podporne člane pa vabimo,, da se ga po možnosti tudi udeleže. F. O. Sv. Peter ima drevi ob 8 svoj redni tedenski sestanek, na katerem bo predaval g. ban. svetnik Narte Velikonja. Ker se bo sestanek pričel točno ob napovedani uri, prosim ponovno vse čla>ne, naj se sestanka brez zamude in polnoštevilno udeleže! — Tajnik. Naše dijaštvo AKD Pravda ima svoj II. redni občni zbor 19. aprila 1940 ob 17.30 v Akademskem donui, Miklošičeva cesta 5. Za člane obvezno, zastopniki bratskih društev so vabljeni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Krnel. Du-najsk cesta 43, mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Našla se je večja vsota denarja. Dobi se pri: Alojziju Vrhincu, krojaški atelje za uniforme in eivil, Ljubljana, Vidovdanska 20. ženo Tatko. Olga je takoj začela ženi pripovedovati, kako zna zdraviti in da bo njenega moža prav hitro ozdravila. Zer.a se je dala preslepiti in je peljala ciganko v sobo, kjer je ležal njen mož. Tam je Olga dolgo časa »zagovarjala« bolezen. Med tem časom pa so 6e vtihotapile v hišo ostale ciganke, ki 6o hitro pregledale vse hišne prostore, nakar so se spet izgubile iz hiše in z ostalimi cigani nadaljevale svojo pot Ko je čez nekaj čas ciganka Olga končala svoje »zdravljenje«, jo je Tatka bogato nagradila in se prijazno poslovila od ciganke. Šele čez nekaj ur pa je zapazila, da so ji cigunke odnesle precej zlatnikov, biserov in dragocene obleke. Orožniki so se takoj podali za cigani in so jih rc« dohiteli ter preiskali, vendar pa ukradenih zlatnikov :n biserov niso več našli. Vse cigane so aretirali in jih izročili sodišču v Bugojni. Anekdota Lepa vojvodinja Alonška, ki je bila znana po svojih prekrasnih oblekah, se je zjutraj dne 10. februarja 1841 leta vrnila čisto utrujena domov, kjer je našla pismo, ki jo je obveščalo o smrti njenega očeta. Nekaj časa je vsa potrta stala, nato pa se je oblečena vrgla na posteljo in rekla: «Oh, sedaj sem preveč utrujena; jokala bom jutri«. Ravnatelj: »Ta točka je sama po 6ebi prav dobra, vendar bi mi bilo ljubše, če bi jo narobe izvedli.c 'IDUBIUNA 130 voz krompirja na trgu Ljubljana, 17. aprila. Ob sredah običajni, že nad 100 let obstoječi tržni dan je bil včeraj prav živahen. Sv. Petra nasip je bil za krompir skoraj premajhen. Ogromne množine krompirja so bile naprodaj. Sezona za semenski krompir je dosegla pač višek. Krompir na potrebujejo tudi mnogi za hranivo in krmo. /čeraj so že zgodaj začeli kmetje voziti velike vozove krompirja na trg. 2e kmalu po 7 je bilo na trgu do 25 velikih voz, ki so zavzeli ugodne položaje. Ti kmetje so krompir res kmalu prodali. Vrstili pa so se vozovi tja do 10 dopoldne. Bilo je včeraj brez pretiravanja do 130 yoz lepega in zdravega krompirja naprodaj. Cene so skoraj celo dopoldne ostale trdne in stalne. Redek je bil kmet, ki je v cenah popustil. Nekateri težki vozovi so imeli do 3000 kg krompirja naloženega. Računajo, da je bilo včeraj na trgu najmanj do 150.000 kilogramov krompirja raznih vrst. Zgodnji rožnik ima stalno ceno 2.50 din kg. Ostali krompir pa ceno menja. Splošno so bile druge vrste krompirja po 2 do 2.25 din. Šele proti poldnevu so cene nekoliko padle. Šle so po 2 din za kg. Nekateri so ga nato ponujali po 1.90 din, nekdo ga je celo prodal pa 1.75 din za kg. Temu se je mudilo, da je spravil krompir v denar. Toda drugače so nekateri vozovi stali še pozno popoldne na nasipu in čakali, da pridejo kupci. Nekateri od teh so krompir nato ponujali po trgovinah in pri vele-trgovcih z deželnimi pridelki. Mnogo krompirja so kmetje pripeljali iz moravške doline, dalje iz kamniške okolice in iz raznih gorenjskih kakor tudi dolenjskih krajev, tudi iz borovniške in vrhniške okolice je bilo nekaj krompirja na prodaj. Splošno so se sedaj okoliški kmetje preskrbeli prav dobro s semenskim krompirjem, kakor tudi mnogi z rezervami za prehrano, ker mnogim so zaradi letošnjega hudega mraza zmrznile prav velike zaloge ter imajo občutno škodo. Nihče ni računal, da bo pritisnila tako huda zima in zato mnogi niso svojih kleti zavarovali primerno pred mrazom. Zmrzli krompir so bili kmetje prisiljeni vreči na gnojišče. Ni bil za nobeno rabo . 1 Panča Vladigerov, bolgarski skladatelj, bo sodeloval na XV. koncertu ljubljanske Filharmonije, ki bo v okviru Bolgarskega tedna v ponedeljek 22. aprila v Unionu. Vladigerov je bil rojen 1891. Že kot 10 leten dečko je zložil rapsodijo za klavir na podlagi narodnih motivov. Muzikalno liaobrazbo je dobil v Kievu, Parizu, Berlinu, kjer je prejel leta 1918 Mendelsohnovo nagrado za klavirski koncert. Vladigerov je najdovršenejši bolgarski skladatelj, ki je dobil prinzanje v tujini. Osnova njegove muzike je čustvenost, erotika in temperament. Komponira v umerjeno modernem stilu na podlagi narodnih motivov. Njegova rapsodija Vardar je bila že čez 3000 krat izvajana na svetovnih koncertih. Kot izboren pianist bo igral svoj Klavirski koncert št. 3. Na sporedu koncerta je še čudovita IV. simfonija Čajkovskega ter Bernardov Scherzo. Koncert dirigira dirigent naše opere dr. D. Švara. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union. 1 Italijanski kultnrni institut v Ljubljani sporoča, da se za tekoče akademsko leto začne vpisovanje. Vpisnina znaša" 50 ■ ffin irt daje pravico do uporabe čitalnice (revije in dnevniki) in knjižnice (izposojevanje). Razen običajnih predavanj, navedenih v programu, imajo vpisani pravico tudi do brezplačne udeležbe vseh prireditev instituta. Prihodnji mesec ho predavanje člana Italijanske akademije Anton io Baldini ja in koncert s klavirjem in violončelom. Za one, ki so vpisani v jezikovne tečaje, je določena vpisnina instituta z 20 dinarji. Direkcija instituta bo potrdila koncem leta olajšave za potovanja in študijske štipendije za Italijo. Novi trg 3. Uradne ure so za sedaj od 9 do 13, tel. št. 44-26. 1 Tombola Rdečega križa v Ljubljani bo na praznik vnebohoda, 2. maja, na Kongresnem trgu ob 15. Glavni dobitek je stavbna parcela v bližini nove cerkve v S|xxlnji Šiški. Tonibolska karta velja 5 din. Kupu jte tombolske karte I 1 Graditev zatvornire na Ljubljanici ob stari cukrarni se nadaljuje. Povodenj lansko jesen je popolnoma prekinila graditev zatvornice ob stari cukrarni. Ljubljanica je tedaj razdrla zasilno za-tvornico na Špici. Voda je udrla v belonirano strugo in podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je že zabetoniralo temelje obrežnih podpornikov zatvornice, je moralo z delom prenehati. Izkopana je bila že tudi jama za srednji opornik zatvornice, vendar je voda jamo z blatom in gruščem zasula. Ker se na sedanje pomladansko vreme ni zanesti, podjetje ni začelo z nadaljevanjem del v sredi struge, pač pa sedaj hitro gradi betonske obrežne zidove, ki bodo za zatvornico segali do s kamenjem obloženega že reguliranega obrežja ob stari cukrarni. To delo bo v pomladanskih mesecih opravljeno, potem pa, ko bo vreme že stalno, bodo pa še hitro zgradili zatvornico samo. 1 Tatvine koles. Zadnje dni je ljubljanska policija spet prejela več prijav o ukradenih kolesih. Izpred hotela Štrukelj je bilo ukradeno 000 din vredno moško kolo znamke »Torpedo« Gustavu Lutarju; v noči pa je z Zaloške ceste odpeljal nekdo Francu Hudežu rdeče pleskano kolo znamke »Viktorija«, vredno 1500 din; Antonu Božiču pa je s Tržaške ceste bilo ukradeno moško kolo znamke »Oxford«. vredno 700 din. 1 Kurivo in stavbni les. Od nastopa letošnjega mraza, ko 6e je pojavilo v mestu veliko pomanjkanje kurjave, 60 6e cene premogu in drvam naglo dvignile in so 6edaj ostale neizpremenjene. Trda drva f Danca zadnjikrat! Življene je lepo! Izvrstna komedija polna odličnega vedrega humorja Claudptte Colbert, Jamia Stevart Film, ki Vas bo zabaval in razvedril! KINO UNION Telefon 22-21 Ob 16., 19. in 21. uri i KRIK VZHODA po slovitem romanu PEAR1, BUCK »D0BK.V ZEMLJA« V glavni vlogi: PAUL MUN1 in L U i S E RA1NER Gratidijozen ep o večni Kini, podan z dramatično in umet- Danes poslednjičl niško silo, kateri se doslej ni približa! še noben film Radi velike dolžine filma predstave ob 10.. 19. in 21.15 uri KINO SLOGA tel. 27>30 (bukova) 6c po 125 do 130 din kub. meter, mehka po 75 din za kub. meter. Drugače je s stavbnim lesom. Ta se naglo draži. Za ta les je opažati tudi precejšnje pomanjkanje. Draginja stavbnega lesa bo miela za posledico, da bo najbrž letošnja stavbna sezona mnogo manj živahna kakor lansko. Mehki stavbni les je n. pr. pred enim mesecem bil na trgu po 450 do 600 din za kub. meler. Sedaj pa 6e je cena zelo dvignila. Danes je mehki stavbni les že po 600 do 800 din kub meter. To 60 namreč deske. Tesan mehki les je bil pred dobrim mesecem po 400 do 450 din kub. meter. Cene so ostale temu lesu neizpremenjene. Zelo se je podražil tudi ostali gradbeni materijah 1 Naglo menjavanje cen na živilskem trgu. Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen. Promet srednji. Cene raznim živilom se naglo menjavajo. Podražila se je od zadnjič ajserica od 16 na 18 din kg. Prva berivka na trgu je po 2 din merica. Motovileč je sedaj po 1 do 1.50 din merica, prej po 2 din. Cene domačemu radiču so znatno padle. Pred dobrim mesecem je bil domači radič po 24 din kg, danes je že po 12 do 14 din kg. Cvelača 6e je podražila od 7 din na 10 din kg. Na trgu so prvi šparglji, ki so prav dragi, namreč po 44 din kg. Špinača se je pocenila za 4 din pri kg od zadnjič. Vsa zelenjava je cenejša. Zanimivo je dalje, da so cene perutnini znatno poskočile od 1. aprila naprej. MARIBOR Za prenos zemskih ostankov zaslužnih mož s starega pokopališča Maribor, 17. aprila. Poročali smo že, da je mariborska mestna občina ustanovila poseben odbor, ki naj zaradi zapretja starega mestnega pokopališča poskrbi za prenos zemskih ostankov za Maribor in narod zaslužnih mož na novo pokopališče na Pobrežju. Odbor je takoj po svoji ustanovitvi začel poslovati in so sedaj izkopi na starem jiokopališču deloma že izvršeni. Ko bo to delo končano, bodo zemski ostanki teh mož pokopani v dveh skupnih grobnicah v arkadah frančiškanskega pokopališča na Pobrežju. Prenos je akt pietete ljudem, ki so s svojim življenjskim delom sodelovali pri razvoju mariborskega mesta in slovenstva. Razdeliti jih moremo v dve skupini. V prvo spadajo možje iz časa pred dovršeno narodnostno diferenciacijo v drugi polovici 19. stoletja, kakor: preporoditelj mariborskega šolstva Matija Lešnik, pisatelj mariborske zgodovine dr. R. Puff, organizator narodnega petja v Mariboru Ivan Miklošič, sodelavec A. M. Slomška pri prenosu škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Labudski dolini v Maribor Otmar Reiser, vodilni mariborski čitalničar Janko Sernec, modernizator patriarhalnega Maribora Tappeiner, osrednji gospodarski politik predvojnega Maribora Aleksander Nagy, demokrat pred-marčne dobe Josip Langer, iz zadnje dobe pa podrobni narodni delavec Vladimir Sernec, ki zaključuje v Mariboru tradicionalno narodno delo, povezano z imenom Sernecov. din. Končno je ostal najvišji [»onudnik Karel Wessiak s vsoto 2,500.000 din, dočim je ostal g. Petan pri 2,400.051 din. Prodaja pa je zvezana z odložilnim pogojem komisije za odobravanje prenosa. Najvišji ponudnik se ne čuti Slovenca ter pričakuje vsa naša javnost, da komisija prenosa ne bo odobrila. V tem primeru bi se morala dražba v roku treh mesecev ponoviti. m Izprememba v sporedn »Kobanskega tedna« je nastala v toliko, da se vrši »Kubanski večer« namesto v petek že rlrevi. Na tem večeru sodeluje pevski zbor »Kobanci« iz Kam-nice ter kmečki godbeni trio iz Selnice ob Dravi. Muzej je posodil originulne omare, skrinje in razne druge predmete, ki bodo ponazor-jevalo življenje in folkloro kobanske zemlje. Predprodaja vstopnic za igro »Bevček Andrej-ček«, ki bo v okviru Kobanskega tetina v so-lioto, se nahaja v razstavni dvorani Uniono. m Prosvetno društvo Tezno. Najmlajše društvo mugdulenske župnije, priredi prihodnjo nedeljo v Prosvetnem domu na Pobrežju lepo narodno igro »Revček Andrejček«. Predstava bo ob pol 3 poj>oldne, in ob pol 8 zvečer. Prijatelji Vašega prosvetnega dela vabljeni. m Akademska kongregacija vabi na sestanek v jietek ob 20 v jezuitski kapeli, povzročilo neizbežno smrt. m Svetovno znani violinski virtuoz Francoz Robert Soetens bo priredil jutri v dvorani Ljudske univerze koncert, na katerem bo igral skladbe Veracinija, Bacha, Beethovna, Šker-janca, Slovenskega, Debussyja, Delannoya in Itavela. Na klavirju ga spremlja Mme Suzane Itoche. I ess Margaret Sullavaiv ki je dobila pri filmu »Trije tovariši« naslov najboljše tragedkinie ponovna triumfira v filmu Kavarna propadlih angelov Kino Matica Tele on 21-24 Ob 16., 19. in 21. 1 Letošnje trofeje APZ v Ljubljani vzbujajo zanimanje v izložbenem oknu trgovine Bonač v Šelenburgovi ulici. Poleg venca Aleksandrove univerze in domačih društev so posebno zanimivi darovi, ki jih je APZ dobil na svoji turneji. Tu sta diplomi pevskega društva »Mokranjac« ier »Vardar«, ki sta izvolili APZ za svojega častnega člana, dalje darovi društev iz Skoplja, narodne noše južne Srbije .posebnost je kopija freske iz peške patriaršije (iz XIV. stol.), ki predstavlja slaro srbsko umelnost. Na sredi izložbe leži Spomenica ob 20 letnici osvobojenja južne Srbije, trakovi vencev raznih društev iz Sarajeva, Belgrada in Skoplja itd. Ob steni okna pa visi več fotografij, ki predstavljajo odličnike in zbor sam med koncertom v Kolarčevi dvorani v Belgradu. 1 Interesenti izdaj Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani jih dobijo tudi na sedežu Akademije v paluči Kmetijske družbe, Slon je zelo razumna žival in jo je mogoče naučiti marsikaj koristnega. Živalski vrt v Philadelphiji v Ameriki je pred kratkim začel graditi poseben »riniti« za slone. Na sliki vidimo slona, ko »za-saja prvo lopato« za novo stavbo, v kateri se bo dobro godilo tudi njamu. širši od pomena za mesto Maribor zaslužnih mož, je pomen mož, ki so se uveljavljali na narodnem in kulturnem področju. Na čelu teh stoji prvi slovenski novinar velikega formata in predstavnik Mladoslovencev A. Tomšič, katerega jx> svojem narodnem in političnem pomenu prekaša za Maribor edino Janko Sernec, zgodovinar lavan-tinske škofije Ignac Orožen, politik in pisatelj Fran Košar, politik in dolgoletni deželni poslanec Fran Radej, rodoljuba Lovro Vogrin in Ivan Strelec ler šolniki Blaž Matek, Luka Lautar in Janez Koprivnik. Vsak teh zaslužnih mariborskih javnih delavcev bo prenešen v skupen grob na pobreškem pokopališču, pri čemer se, kar je samo ob sebi razumljivo, hrani točna evidenca v identiteti ]x>samez-nika. Mesto Maribor se bo s prenosom zemskih ostankov za Maribor in narod zaslužnih mož oddolžilo pieteti njih spomina. Ostane pa pri tem še vedno možnost, da ljubitelji posameznih, v skupen grob položenih, organizirajo prenos v poseben grob ali postavitev kakega javnega spomenika. Mariborska mestna občina se je zaslugam zgodovinskih osebnosti, ki počivajo na starem pokopališču, oddolžila. Podrobne ali večje akcije za enega ali drugega posameznika pa spadajo v delokrog široke javnosti. OBLEKE moške in otroške solidno pri „LAMA", Maribor m Kavarna Astoria — prodana na dražbi. Včeraj zjutraj je Posojilnica v Narodnem domu pognala na dražbo znano kavarno »Astoria« ter jc bila ta dražba včeraj doj>oldne na okrajnem sodišču v Mariboru. Za dražbo je vladalo znatno zanimanje ter so se je udeležili Mestna hranilnica mariborska po svojem ravnatelju Kocmutu, Posojilnica Narodni dom |>o svojem zastopniku odvetniku dr. Boštjančiču. najemnik Velike kavarne *n hotela Milinov v Zagrebu g. Petan ter lastnik tvrdke Weka v Mariboru g. Kurel \Vessiak. Razen g. Petana imajo vsi imenovani vknjižene svoje terjatve in sicer je na prvem mestu Posojilnici Narodni dom s 2,100.000 din. na drugem mestu Mestna hranilnica z 90,000 din. na tretjem pu gospod Wessiuk s 600.000 din. Dražba je bila zelo živahna in mestoma dramatična. Mestna hranilnica je ostala pri najnižjem |>onudku, ki znaša 1,300.000 din. Posojilnica Narodni dom je šla do višine svojih terjatev, potem pa sta vztrajala pri družbnnju Petan in VVessiuk ter si gnala ceno navzgor v zneskih po 10 do 20.000 m Luka Orešnik ostane v Mariboru. Naš zanimivi begunec iz Finske, Luka Orešnik, ki je v najhujši zimi pribežal iz Helsinkov pred ruskimi bombniki s svojo družino v našo domovino, se je odločil, da ostane v Mariboru. Dobil je koncesijo za avtotaksi ter bo v kratkem začel s svojim avtom prevažati potnike po Mariboru. V Helsinke se ne more vrniti; njegov tast mu jc namreč pisal, du je mesto sedaj preplavljeno z begunci z ozemlja, ki je pripadlo Rusiji ter Finci sami ne vedo, kam s temi begunci. V prejšnjem Orešnikovem stanovanju v Helsinkih, v katerem je živel sam s svojo družino, je sedaj nastanjenih 50 ljudi. m Smrtna nesreča pod Ruško cesto. V torek ponoči okrog pol 12 je našel neki dijak na poti od Ruške ceste navzdol k dravski brvi nezavestnega starejšega moža. Obraz je imel ves s krvjo oblit. Naglo je obvestil stražniku, ta pa je pozval reševalce. Ugotovilo se je, du se je mož ponesrečil, ko je šel po strmi poti proti dravski brvi. Med hojo je spodrsnil ter je pri padcu s vso silo uduril ob železno ograjo. Na podlagi legitimacije se je ugotovilo, du je ponesrečenec 69 letni vpokojoni železničar Gašper Dobnikar, ki stanuje nu Koroški ccsti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se ni več zavedel ter je ponoči umrl. Pri jiadcu si je prebil lobanjo in poškodoval možgane, kar je _ m Čudovito romanje izstrelka iz svetovne vojne. V mariborsko bolnišnico se je zatekel |>o pomoč neki Muriborčon, ki je bil med svetovno vojno ranjen. Krogla mu je obtičala v kolku ter je niso mogli zdravniki izvleči. Rana se je zarastlu, izstrelek pu ranjenca ni prav nič oviral. Zadnje čase pu je čutil zelo močne bolečine v kolenu. V bolnišnici so ugotovili, da se je pojavila tam krogla, ki je v teku 20 let prirnninla od kolku do kolena. Sedaj so ga operirali ter mu vzeli s|>omin na vojno iz telesa. in Ukradena in najdena kolesa. S prihodom |)omludi se je začela spet sezona za tatove koles. Policiji so bile javljene v enein dnevu kar tri take tatvine. Gledališče Četrtek. 18. nprila ob 20: An.; !iiiix>klne v Alladinskem domu v Gaberjih. Sodeluje mladinska godba. c »Trideset sekund ljubezni«, Aldo de Benedet-tijevo veseloigro v treh dejanjih, priredi v režiji Jožeta Kovica Narodno gledališče iz Maribora jutri, v petek, 19. aprila ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. Predstava je izven abonmaja, predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni. c Iz Celjskega šahovskega kluba. Glavni klubov turnir je zaključil reditelj g. Tine Kocmur 11. aprila. Udeleževalo se ga je redno 14 članov, eden pa je takoj v začetku izstopil. Turnir se je nekoliko zavlekel, ker so bile letos velikonočne počitnice precej zgodnje in je več udeležencev iz učiteljskega, odnosno profesorskega stanu. Prvo mesto in naslov »Klubov prvak za leto 1940< si je priboril favorit Cijan Slavko. Ta igralec, sicer bolj defenzivnega značaja, igra premišljeno in sigurno ter že dalje časa slovi kot najboljši klubov igralec. Od 13 možnih fočk je dosegel 11 točk ter ni nobene partije izgubil, remiziral pa 4. Drugo meslo z 10 točkami je pripadlo Diehlu VI., ki je dobil 9 partij, 2 izgubil, 2 remiziral. Tretje in četrto mesto z 9 točkami si delita g. Grašer in f. Fajs. 8Vi točk in 5. mesto je dobil inž. Sajovic. esto mesto je dosegel ambiciozni Nikodije Pešič. Nato sledijo Schneider s 7, Cernelč, dr. Cerin s 6 točkami itd. Novinec v klubovem turnirju profesor Tavčar je dosegel 6'A točk, to je 8. meslo. c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V torek, 23. aprila bo gostovala v Celju ljubljanska opera in priredila krasno Dvorakovo opero Ru-salka«. Predstava se prične že ob 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni. Opereto »KOČ UNIFORME« bo uprizoia celjska »gledališka družina v nedeljo, dne 21. aprila ob 4 popoldne v Mestnem gledališču. Predstava bo tudi v soboto, 20. aprila ob 20. Sodeluje vojaška godba. Vstopnice dobite že sedaj v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. — Ker so železniške zveze ugodne, vabimo tudi občinstvo iz sosednjih krajev. c »Orkneysko otočje« je naslov aktualnega in zanimivega predavanja, ki bo drevi ob 8 v risal-nici meščanske šole v Celju. Predavala bo v slovenskem jeziku ga. Fanny S. Copelandova iz Ljubljane. V ilustracijo bo vložila večje število barvastih skioptičnih slik. c V celjski bolnišnici je umrl 39 letni šofer pri zalogi pivovarne Union v Celju, Jožef Deleja, previden s sv. zakramenti. Pokojnika so prepeljali z avtofurgonom na njegov rojstni dom v Mozirju, kjer bo pogreb danes ob 10 dopoldne na mozir-sko pokopališče. Naj počiva v miru. svoicem naše iskreno sožalje! Še o poglavju starokatoliških zakonov Na okrožnico banske uprave, ki je bila razposlana sodiščem in ki smo jo objavili v nedeljski številki, smo prejeli še naslednji popravek: Ni res, da bi podpisani Franc Šegula, staro-kaloliški duhovnik v Alariboru samovoljno upravljal župnijske jiosle ter vodil matice in izdajal izvlečke, ampak je res, da vršim to na podlagi izrecnega naročila iz škofijske pisarne v Zagrebu. 0 razpisu ministrstva pravde v Beogradu. 93. 777—39 nisem bil od strani cerkve, niti direktno obveščen, pač sem dobil od škofijske pisarne v Zagrebu prepis odloka istega ministrstva od dne 14. marca 1940, št. 11913/40, s katerim sta odobreni župniji v Mariboru in Celju. Na podlagi tega odloka je tudi bila Kr. banska uprava za dravsko banovino v Ljubljani od tukaj obveščena, cla se je konstituirala cerkvena občina in s tein župnoupravni odbor. Z odličnim spoštovanjem: Franc šegula, stkat. duh. v AAariboru. Pluj Ali bodo prišli v petek špeharji? Kakor je znano, ni bilo prejšnji petek, ko je v Ptuju tržili dan, na Irg znanih špeliarjev s llajdine in drugih krajev na Dravskem polju. Kaj je dalo povod temu »štrajku« ni znano, vendar bodo vmes najbrž cene mesa in slanine. Ta gesla stalnih petkovih prodajalcev je vzbudila med našimi gospodinjami mnogo prahu in razglabljanja. Vsi so sedaj radovedni, če bodo špeharji tudi ta petek i-štraj-kali«, ker jim baje sedaj našo gosjiodinje najio-vedujejo »generalni štrajk«. V splošnem pa se pričakuje, da se ho stvar vendarle uredila ua zadovoljiv način, kar bo v vsestransko korist. Okrajno tajništvo JRZ v Ptuju poroča, da v ponedeljek, 22. t. m. pisarna ne bo odprta radi taj-nikove odsotnosti do pol 11. Tajništvo poroča to vsem že za ponedeljek prijavljenim strankam v vednost in v svrho ravnania Poroka. V nedeljo sta se v minoritski cerkvi poročila stražnik g. Marko Pekler in gdč. Alojzija Hetrih, oba iz Ptuja. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Zahvala. Namesto venca na grob pokojnega Hinka Korenjaka so sostanovalci, mestni uslužbenci in znanci poklonili za osirotele otroke znesek 32S din. za kar se jim najlepše zahvaljujem. — Angela Korenjak. Popravek. V naše telefonsko poročilo o proračunski seji ptujskega mestnega sveta dne 15. t. m. se je vrinila neljuba pomota, namreč napačna šlevilka. Pravilno se mora tisti del poročila glasili: Materialni izdatki so se zmanjšali za 66.070 in ne 1670 din Obenem naj še omenimo, da je poročal mestni svetil'k g. Ferdo F ras in ne Fraz, ter da je od zneska 93.340 din določenih 57.000 din za draginjske doklads in regulacijo prejemkov po novem statutu, kar se je itak dalo razbrati iz poročila. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: Gogoljev Revizor (Premiera 16. aprila 1940.) Kot ono izničil predzadnjih novosti smo glodali minuli torek v drami tiogoljevega Hevizor-jat. Spričo pomanjkljivosti letošnjega sioreda se prav čudimo, zakaj se ni vodstvo za uprizoritev tega dela odločilo že poprej. Revizor je ena največjih mojstrovin ne le ruske, temveč svetovne dramatike in spada zaradi tega med klasični gledališki spored. Posebno velja to za slovanska gledališča. Tudi pri nas ima komedija že lepo tradicijo. saj je bila igrana že ponovno izza čitalni-ške pa do povojne dobe, ko je v interpretaciji tujih in domačih igralcev obenem z drugimi reprezentativnimi svetovnimi deli pokazala smer obnovljenemu slovenskemu gledališču. Vendarle pa je od zadnje uprizoritve minulo že toliko let, da je bila nova uprizoritev ne samo upravičena, ampak že ludi zaželjena. Medtem se je dodobra izmenjalo občinstvo, prav tako pa je potrebna gledališke podobe Revizorja naša mladina, ki se sistematično seznanja s tem literarnim delom zlasti, odkar smo ga nanovo dobili v prevodu profesorja Ivana Prijatelja in priredbi dr. Silve Trdinovi« (Cvetje iz domačih in tujih logov). To je potrdila ludi zadnja premiera, ki je imela tako lep obisk kakor malokatera predstava. Odveč t>i bilo obnavljati zgodbo komedije, ki uživa toliko popularnost tudi pri nas. ali pa dokazovati njeno veliko umetniško vrednost. Gogo-Ija so pač po krivici imenovali Molierovega učenca, kajti ta slovanski genij se v resnici lahko samo primerja z mojstrom francoske komedije, pa najsi gre za izvirno kretnjo njegovega estetskega ali etičnega in sociološkega gledanja ali pa za njegov vpliv na bodoče oblikovalce te dramatske vrste. Človek ne ve, čemu bi se bolj čudil: ali tehničnim prijemom, s katerimi tako spretno zapleta in razpleta dejanje, polno najbolj komičnih situacij in iznenadenj, ali globoki prodirnosti, ki z njo vrta v človeške značaje in preko njih v družbeni sistem, ki je v prvi vrsti oblikovalec teh ljudi in hkrati poglavitni krivec njihove moralne iznakaženosti. Prav to zadnje je tisto, kar daje (iogoljevemu delu mimo oblikovne dognanosti in preko vsega nrtizma nadčasovno vrednost tako imenovanega ogledala:, ki ga je postavil avtor pred obraz sodobnikov prav tako, kakor ga nene-homa postavlja pred nas vse. Gogoljev Revizor« je resda družabna komedija in satira na čas, v katerem je nastala, vendar je v osnovi kljub nasprotnemu videzu tako malo politična igra v vsakdanjem smislu besede, (Ta sa v nji celo historično okolje, ki je vendar tako izrazito kakor le more biti v realističnem delu, zdi le kot neizbežno torišče, na katerem se je pisateljeva neumrljiva etična misel spustila v boj s podobami laži, podkupljivosti, majhnosti, hlapčevstva in kar je še grehov, ki ponižujejo in uničujejo ponosno dostojanstvo človeka ter hkrati izpodkopuiejo osnove zdravega družabnega sožitja in resničnega narodnega in družabnega napredka. Zato Gogolju tudi smeh ni bil namen, ampak le sredstvo, da bi pokazal ljudem napake toliko živeje in ostreje. Kljub temu, da pisatelj ne opusti ničesar, kar more vplivati smešno, je vendarle jasno, da se za to smešnostjo skriva tista življenjska tragika, ki jo avtor na glavrajeva usta slednjič tudi poudari, ko pravi vsem in vsakomur, ki 1»I utegnil krivo tolmačiti njegov smeh in se naslajati nad osmešeno človeško kreaturo: »Čemu se smejete? Nad selo j se smejete!« Uprizoritev takega dela stilno dopušča vse možnosti od realizma do groteske. Režiser dr. Br. Kreft se je naslonil bolj na realistično pojmovanje, pri čemer ga je po lastni izjavi vodilo ne le pojmovanje avtorjevega dela, ampak tudi ozir na možnosti slovenskega gledališča. V glavnem se mu je to tudi posrečilo, dasi so mu posamezni Violinski koncert R. Soetensa v Ljubljani Francoski violinist Robert Soetens, ki je skoro vsakoletni koncertni gost Ljubljane, ima med našim občinstvom že velik krog prijateljev in občudovalcev. Da se ta krog še vedno bolj razrašča, je pokazala polno zasedena velika Filharmonična dvorana ob njegovem letošnjem koncertu. Iz sestave programa je bila tudi tokrat razvidna njegova posebna ljubezen do komponistov tako zvane predklasične dobe. In v resnici zna Soetens prodreti v duha te dobe kot le malokdo. Njegova igra, pri kateri je navidez glavni poudarek na estetski finesi tona in umirjenem melodičnem oblikovanju brez pretiranega čustvenega izraza, seže vendar globlje preko golega, hladnega esteticizma. Tako se bliža njegova interpretacija tako zvani objektivni reprodukciji, ne tisti brezizrazni, mrzli in brezbarvni, ki ji zapadejo mnogi, ampak oni, ki zajema silno moč iz umetnine same brez iskanih efektov lastne iznajdljivosti. V takem pojmovanju umetnosti leži tudi moč Soetensove igre, kot se je pokazala že v obeh predklasičnih umetninah: Ve-racinijevem koncertu-sonati in Bachovi Chaconni. V Veracinijevem koncertu je izpod Soctensovega plemenitega loka kar vrela melodija, vedno znova se porajajoča in prebivajoča, kot da nima in ne more imeti konca. Silna je morala biti radost do življenja in do vsega v dobi, ki je rodila take umetnine. Ta miselnost nam je danes bržkone tuja ali vsaj nepojmljiva; le umetnine nam še kažejo pot nazaj in morda tudi pot naprej. Ogromna Bachova Chaconne za violino-solo ni imela na sebi tistega demoničnega pečata, kot ji ga vtisne kak Huber-mann: ob Soetensovi umerjenosti je bila nekako vedrejša z rahlim meditativnim prizvokom in s poudarkom na formalni jasnosti, tehnično seveda izglajena do skrajnosti. Česar Franckovo Sonato, ki je eno izmed najlepših del violinske literature, smo pri nas že slišali tudi v Soetensovi interpretaciji Pod njegovimi rokami zadobi to delo, prerojeno nekako v sredi med francosko in nemško muziko, med klasicizmom in romantiko, prav poseben blesk. Francoska mehkoba tona je združena z mogočno gradnjo širokih melodičnih linij, velikih oblikovnih kompleksov. Tudi tokrat je odigral to sonato s polno-krvnim muzikantstvom, škode le, da ni našel prave opore v klavirski spremljavi ge. Suzanne Roche, ki ni bila niti tehnično povsem izčiščena in je imela v sebi skoro več manir kot pristnega doživljanja. V drugem delu koncerta je zaigral g. Soetens 'dve naši domači krajši kompoziciji, Škerjančev »Romantični intermezzo« in .Slovanski ples« Sla-venskega. V obeh teh skladbah, in ravno tako v sledečih delih francoskih avtorjev (Debussy: Clair de lune, Del!anoy: Danse de nčgrillons, Ravel: Tzigane) se je pokazal solist kot tenkočutnega e«teta, muzika in odličnega virtuoza Ob navdušenem odobravanju občinstva je dodai še musufg-skega »Gopak«. Dr. VaVo. Z galerije sodobnih osebnosti Kralj Haakon VII. I igralci tu in tam vendarle nekoliko uhajali v karikaturo. Njegovo pojmovanje* ga je obvarovalo pred golo teatraliko, mimo katere je poudaril vsebinsko pomembnost dela, prav tako pa se ta realizem tudi loči od golega naturalističnega življenjskega posnetka, kar bi še manj ustrezalo bistvu (Jogoljeve komedije. Predstava je bila v celoti skrbno pripravljena in, če se za prvi dve dejanji še nismo mogli popolnoma ogreti, je pa igra od tretjega dejanja dalje vseskozi rasla. Premalo krepko so še postavljeni začetni prizori, dalje ni dognano prvo srečanje glavarja s Hlestakovim, motilo pa je tudi pomanjkljivo obvladanje besedila pri nekaterih. Med najboljše partije pa je treba šteti nastop lažnega revizorja v tretjem dejanju, avdienco, začetek petega dejanja in branje pisma. Tudi ansambelski nastopi, ki predstavljajo eno najtežjih nalog za rešiserja, so bili zlasti glede na odrsko razvrstitev podani kar najbolje. Posebej je treba omeniti novo ureditev prizorišča, ki se je močno odmaknilo od naturalistične kulisarije in za katero ima poleg režiserja zasluge tudi insce-nator g. inž. arh. Franz. Tudi precejšnje črtanje (zlasti v tretjem in četrtem dejanju) je bilo smiselno, čeprav se nam kajpada zdi nekaterih prizorov v resnici škoda (začetek tretjega dejanja, nastop trgovcev). Ne moremo pa se docela sprijazniti tudi s sicer efektno, a vendarle v bistvu £ preveč zunanje teatralično rešitvijo zadnje, tako imenovane »neme« scene, ki se je v Kreftovi režiji izpremenila v pravi pravcati alarm. Namesto obolelega g. Daneša, ki naj bi bil nastopil v naslovni vlogi lažnega revizorja, je igral lllestakova g. Jan. Njegov nastop v drugem dejanju je bil še nekam tog in vsekakor preresen, a v tretjem dejanju je prav njegova zelo premišljena in nepatetična igra pripomogla k ugodnemu preobratu vse predstave. Odlična in tipična ruska figura je bil njegov sluga Osip, s katerim je g. Kralj ustvaril predvsem lik treznega računarja in prikritega falota. Markantna figura je bil glavar; g. Cesar je tega pokrajinskega mogočneža, ki pa mu vsak stik z višjimi požene strah v kosti, podal nadvse prepričevalno tako v samopošnem razmahu kakor v topi nebogljenosti in preplašenosti. Glavarjevo ženo, podeželsko koketo, je predstavljala ga. Nablocka, ki pa se menda sprva ni mogla prav vživeti, medtem ko je bila zlasti v zadnjih dveh dejanjih na višini, ki smo je pri nji navajeni. Ob nji se je dobro uveljavila tudi gdč. Levarjeva v vlogi glavarjeve hčerke Marje Antonovne. Igralsko zanimivi so bili predvsem predstavniki pokvarjenega uredništva. Med njimi sta pokazala veliko izvirnih domislekov in močnih potez zlasti g. Lipah, ki je bil v vlogi oskrbnika dobrodelnih zavodov nenadkriljiv, in g. Skrbinšek, čigar sodnik Ljapkin-Tjapkin je bil posebno ostro očrtana figura. Skrbno izdelana uradniška tipa sta bila tudi šolski nadzornik g. Drenovca in poštar g. Pečka, ki pa le ni mogel popolnoma zatajiti dolgoletnega sodelovanja v opereti. Burkasta komika je slonela razen na nekaterih manjših vlogah predvsem na igli mestnih graščakov Dobčinskega in Bobčin-skega; poslednjega je predstavljal g. Sever z ne-ugnano živahnostjo, medtem ko je v vlogi prvega z uspehom debtit;ral g. Milčinski. Izmed ostalih naj omenim še g. Kauklerja. ki je po daljšem presledku nastopil v vlogi meščana Korobkina (morda z nekoliko premočnimi miipičnimi poudarki), ter go. Gabrijelčičevo, ki je kot žena šolskega nadzornika Luka Lukiča Hlopova, v zadnjem dejanju uspešno posegala v ozračje malomeščanske hlinje-nosti in škodoželjnosti. Uprizoritev »Revizorja« spada med pomembnejše predstave letošnjega leta, ker tako po tehtni vsebini kakor po odrski izvedbi kaže smer k resničnim nalogam gledališča. France Vodnik. Koncert R. Soetensa v zdravilišču na Golniku Preteklo nedeljo smo imeli v našem sanato-riju zopet enkrat priliko slišati slavnega violinskega virtuoza R. Soetensa. Francoski goslač, ki ga ne odlikuje samo visoka stopnja virtuoznosti, je predvsem umetnik, ki mu je dovršena tehnika le orodje, s katerim dosega svoj vzvišeni nuizi-kalni cilj. Soetens je našo publiko priklenil nase že s prvim potezom svojega loka in jo v stopnjujočem razpoloženju držal do konca koncerta. Po uvodni Veracinijevi koncertni sonati, ki jo je odigral francoski virtuoz z odličnim poznavanjem klasičnega niuziciranja, je dal v naslednji C. Franckovi sonati že močan poudarek čustvom in kar čutili smo, kako mu je to remek-de!o francoske komorne glasbe pri srcu. V drugem delu koncerta nam je Soetens pokazal najprej z dvema domačima skladbama: Skrjančev Intermezzo romantique in Slavenskega Chant et danse yugoslovene, da imamo Jugoslo-veni tudi že vredne zastopnike v violinski koncertni literaturi. Ostali program so tvorile tri krajše skladbe Debussyja, Delamoyrja in Fallerja. Ob burnem odobravanju nam je umetnik dodal za nameček še Musorgskijev Hopak. Soetens in njegova spremljevalka ga. Roche nam bosta ostala še dolgo v spominu. M. K-n Zamotano sorodstvo V neko norišnico so pripeljali pacienta, ki je bil nenavadno miren in skoraj pameten. Zdravnik norišnice ga je vprašal, ali ve, zakaj je prišel v to nesrečno hišo. »Veste, gospod zdravnik,« je odgovoril pacient, »tega je krivo preveč zamotano sorodstvo. Oženil sem vdovo, ki je imela odraslo hčerko. Nato je poročit moj oče hčerko moje žene. S tem je postala moja žena tašča svojega tasta. Moja pastorka je postala moja tašča in moj oče moj zet. Moja mačeha je dobila sina, ki je torej moj po-polbrat. Toda on je tudi vnuk moje žene, torej sem jaz stari oče svojega popolbrata. Potem je tudi moja žena dobila sina. Ta je postal torej svak mojega očeta in brat njegove žene. Moja pastorka je pa obenem tudi stara mati svojega brata, kajti on je vendar sin njenega pastorka. Ker sem jaz torej očim mojega očeta, je moj sin popolbrat mojega očeta, obenem pa tudi sin moje stare matere, ker je moja žena sinaha svoje hčerke. Jaz sem očim svoje mačehe, moj oče in njegova žena sta moj pastorek in pastorka, moj oče in moj sin sta brata, moja žena je moja stara mati, ker je mati moje tašče. Jaz sem nečak svojega očeta in obenem svoj lastni ded. In zaradi vsega tcga,» jc zaključil bolnik, =scm prišel ob pamet.« Ves kulturni svet občuduje in se divi junaškemu norveškemu vladarju, ki deli v vseh ozirih trpko usodo svojega naroda. Ne plaši se nevarnosti, ki ga zalezujejo na vsakem koraku, saj je do-zdaj že nekajkrat komaj ušel smrti od nemških bomb. Kralj Haakon VII., ki že 34 let vlada Norveški, je zdaj star 68 let. Rodil se je v Charlotten-burgu, in sicer kot drugi sin danskega kralja Friderika VIII. Poročil se je z angleško kraljičino Maud, hčerko angleškega kralja Edvarda VII. V zakonu se jima je rodil sin, danes 36 letni kraljevič Aleksander, ki je znan pod imenom princ Olaf Norveški. Kraljica Maud je pred nekaj leti umrla doma v Angliji. Kraljevič se je rodil, ko je bil njegov oče še danski princ. Norveški prestol je zasedel kralj Haakon VII. 1905 in tako se je pripetil dosti nenavaden primer, da sta bila namreč celih šest let in pol oče in sin istočasno kralja, oče na Danskem, sin na Norveškem. — Friderik Vili. je maja 1912 nenadno umrl v Hamburgu, kjer je bil na potovanju, in danska kraljevska krona je prešla na njegovega starejšega sina Kristijana. Danska in Norveška imata torej isto dinastijo: Schleswig-Holstein-Gliicksburg. 25. novembra 1905 je kralj Haakon s svojo soprogo na krovu jahte >Dannebrog;< prispel na Norveško. Jahto so spremljale danske- angleške in nemške bojne ladje. Takratni nemški cesar Viljem II. je poslal za spremstvo veliko bojno ladjo pod poveljstvom svojega brata cesarjeviča Henrika Pruskega. Kraljev vhod v norveško glavno mesto, ki se je tedaj imenovalo še Kristianija. je bil nad vse slavnosten. Dva dni kasneje je kralj Haakon prisegel na norveško ustavo, junija naslednjega leta pa je bilo slovesno kronanje v Trondhjeniu. V dolgih letih svoje vlade je kralj Haakon znal izvrstno držati ravnotežje med političnim silami v mladi kraljevini in znal tudi utrditi močno zvezo med držvao in mlado dinastijo. Zelo taktno je bilo zadržanje kralja do Švedske, potem ko je Norveška izstopila iz personalne unije s to državo. To se je zgodilo za časa vlade švedskega kralja Oskarja II., očeta sedanjega švedskega kralja Gustava. Med tem, ko njegov oče nikdar ni mogel preboleti te ločitve, je kralj Gustav takoj stopil v prijateljske odnošaje s kraljem Haako-nom, ki so privedli slednjič celo do tega, da se je I. 1928 norveški prestolonaslednik Olaf poročil s kraljičino Marto, nečakinjo kralja Gustava. S tem sta obe dinastiji stopili tudi v sorodstvo. Kralj Haakon je postal norveški vladar po volji norveškega ljudstva. Prvo ljudsko glasovanje je bilo v avgustu 1905 in je imelo odločiti o vprašanju ali naj bo Norveška monarhija, ali republika. S 368.000 proti 184 glasovom je zmagala ideja monarhije. Drugi plebiscit je imel odločiti o osebi vladarja. 295.365 glasov je dobil danski kraljevič Kari, sedanji kralj Haakon. Število nasprotnih glasov je znašalo 62.264. Tako je postal Haakon vladar Norveške res po volji ljudstva. „Osservatore Romano" o norveškem kralju in norveškem narodu V nekem komentarju k dogodkom na evropskem severu piše vatikansko glasilo sOsservatore Romano« med drugim tudi tole: »Zadržanje kralja Haakona VII. in norveške vlade je zadržanje mož ponosa in časti. Prva dolžnost državnikov je ohranitev časti in zavesti odgovornosti do lastnega naroda. Država, ki je napadena, se brani. Brani se, kolikor se more, in žrtve, ki jih dopri-naša za obrambo svete domače zemlje, niso nikdar brez smisla in brez koristi, tudi če niso kronane z uspehom. Obramba svobode ima velik moraličen pomen, ki stoji visoko nad političnimi razmotrivanji o trenutnih koristih. Vsak pošten mož, ki ljubi svojo domovino, bo globoko cenil in spoštoval mali norveški narod, ki požrtvovalno brani svojo domovino z malimi vojaškimi silami, čeprav ima tako majhne izglede na uspeh. Naj bo izid boja že kakršen koli, pogumni odpor neznatnih norveških bojnih sil, ki branijo ceste in poti in ki so doprinesle že številne krvave žrtve, mora celo sovražniku Norveške zbuditi občudovanje in priznanje.« ŠPORT Plavači se pripravljajo na letošnjo sezono V Splitu je bil v ponedeljek sestanek predstavnikov jugoslovanskih ligaških plavalnih klubov. Na tem sestanku so bili navzoči delegati Jadrana, Juga, Zagrebškega plavalnega kluba, Viktorije in Ilirije. Sestanek teh delegatov je imel dve nalogi: rešiti vprašanje preureditve ligaškega prvenstva in sestaviti koledar za mednarodne tekme. Pred razpravljanjem o ureditvi ligaškega plavalnega prvenstva, so delegati razpravljali o meddržavnem plavalnem dvoboju Nemčije in Jugoslavije, ki naj bi bil 26. in 27. julija v okviru športnega tedna na Vrbskem jezeru na Koroškem. Vsi delegati so smatrali, da je ta termin za naše razmere prekratek in naj se ta dvoboj odloži za konec avgusta. Ker pa je malo verjetnosti, da bi Nemci ta termin sprejeli, i-o delegati sklenili predlagati Zvezi dvojni mednarodni plavalni dvoboj Madžarske in Jugoslavije. Najprej naj bi bil dvoboj moških pl.i-vačev v Madžarski, istočasno pa dvoboj žensk pri nas. Potem pa povračilni dvoboj moških pri nas v Splitu, in žensk na Madžarskem. Ta dvojni dvoboj je predviden za konec avgusta ali prve dni septembra. Delegati so nato razpravljali o tekmah za »Balkansko ligo«, kjer naj bi nastopila naša druga reprezentanca. Pri teh tekmah je predviden popolen olimpijski program, j)oleg tega pa še prosto plavanje na 200 m in štafeta 3 X 100 mešano. Naši delegati so priporočili Zvezi naj skuša doseči, da naj bo »Balkanska liga« šele v prvi polovici septembra in da naj Jugoslavijo zastopa naša najboljša postava. Nato so delegati razpravljali o izpremembi propozicij za ligaške plavalne tekme. V tej točki se delegati niso mogli zadiniti in so zato o te mrazpravljali samo neobvezno. Izpremem-be naj bi bile v tem, da se odslej ne bi več ocenjevali skoki o izpremembi vrstnega reda posameznih točk sporeda in pa, da bi odp»dla štafeta 4 X 50 prosto za ženske. Nekaj vprašanj je bilo prepuščenih v končno ureditev Plavalni zvezi kraljevine Jugoslavije, da jih po predlogu klubov sama uredi. Končno so bili določeni tudi termini za letošnje ligaško prvenstvo: Viktorija — ZPK 10. julija: Jug ZPK, 14. julija; Jadran — ZPK, 17. julija; Viktorija — Iliraja 20. julija. Ing — Jadran 21. julija; Ilirija — ZPK 24. julija; ZPK — Ilirija 27. julija; Viktorija — Jug, 1. avgusta; ZPK — Jug avgusta; Ilirija — Jug 6. avgusta; Jadran — Jug 10. avgusta; ZPK — Viktorija 15. avgusta; Jadran — Ilirija 16. avgusta; Jug — Ilirija 18. avgusta: Viktorija — Jadran 19. avgusta. ZPK — Jadran 21. avgusta; Ilirija — Jadran 23. avgusta; Jug — Viktorija 27. avgusta; Ilirija — Viktorija 3. septembra. Tekme bodo v mestih prvoimenovanih klubov. Za trdno računamo, da lo glede vseh nesoglasij dosežen sporazum na zboru Plavalne zveze kraljevine Jugoslavije in da bodo v tej zmedi ob preureditvi športa v Jugoslaviji znali vsaj plavači ohraniti mirno kri in delati naprej za razvoj našega plavalnega športa. Odbor Atletske zveze kralj. Jugoslavije je odstopil V nekaj člankih smo že poročali o potekih različnih sestankov naših atletov, o poteku zadnjega občnega zbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije, na katerem se navzoči delegati niso mogli zediniti ali je to ustanovni občni zbor, ali je redni občni zbor, poročali smo nadalje, da je Hrvaška atletska zveza sklicala nekaj dni po zagrebškem občnem zboru svoj občni zbor in končno tudi o zadnjem sestanku slovenskih in srbskih delegatov, na katerih so bili sprejeti nekateri sklepi. V epilog vseni tem občnim zborom, sestankom, sporom in drugim nesoglasjem, ki so med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi atleti, naj dodamo še, da je izvršilni odbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije podal ostavko in pozval javne oblasti, da prevzamejo imovino. Ta izvršilni odbor je bil izbran na rednem občnem zboru Atletske zveze kraljevine Jugoslavije v oktobru lanskega leta. Na nedeljskem sestanku v Ljubljani, kateremu so kakor znano prisostvovali samo delegati srbske in slovenske zveze ter od izvršilnega odbora iz Zagreba tehnični referent Milan Krajačič in blagajnik Zvonko Marijan. Oba člana, ki sta nedeljskemu sestanku v Ljubljani prisostvovala, sta v Zagrebu obvestila ostale člane izvršilnega odbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije (predsednik Veljko Ugrinič, tajnik Oton Fuchs, tehnični referent Milan Krajačič in blagajnik Zvonko Marjan) o poteku nedeljskega ljubljanskega sestanka. Vsi imenovani člani izvršilne zveze kraljevine |ugo-slavije so obvestili vse tri samostojne narodne zveze, da se zahvaljujejo za izvolitev. Ostali pa niso samo pri tem. Izvršilni odbor je poklical upravne oblasti, naj prevzamejo imovino Zveze, predvsem športne naprave in uradni inventar. Denarja v blagajni menda itak ni bilo. Odborniki navajajo, da jih jc k temu koraku privedla neobičajna resolucija ljubljanskega sesJanka. Točna resolucija se glasi takole: 1. Ker predsednik g. Ugrinič ni spoštoval sklepov izrednega občnega zbora Jugoslovanske atletske zveze z dne 29. oktobra 1939 v Ljubljani in ker je dopustil v razpravljanje ali je zagrebški občni zbor dne 7. aprila reden ali ustanoven — čeprav je sam podpisal vabilo za redni občni zbor — se smatra, da ni postopal pravilno in se ga zato odstavi ter ves spor napoti v nadaljni postopek prihodnjemu občnemu zboru. Za vodstvo tekočih poslov je določen dr. Vojislav Jovanovič iz Belgrada. 2. Odloči se sklicanje rednega občnega zbora za 12. maj v prostorih »Srbske atletske zveze« kot nadaljevanje rednega občnega zbora v Zagrebu, ki je bil 7. aprila po oblasti razpuščen. 3. Smatra se, da zastopnik policijske uprave v Zagrebu ni postopal pravilno, ko je razpustil občni zbor, ker za to ni imel niti pravice niti razloga. Zato se dr. Jovanovič pooblašča, da glede tega izroči prijavo Atletske zveze kraljevine Jugoslavije pristojnim oblastem. 4. Predlaga se, da se odstavi tudi tajnik ASKJ g. Oton Fuchs, ker je v zapisniku občnega zbora z dne 7. aprila namerno izpustil označbo občnega zbora (redni ali ustanovni občni zbor). Tako bodo torej usodo jugoslovanske atletike v letošnjem letu odločale upravne oblasti, ker voditelji posameznih samostojnih narodnih zvez niso znali rešiti spornih vprašanj med seboj na miren način. Caveant consules ... Vesti športnih zvez, klubov in druStev 2SK llermes, juniorska nogometna sekcija. Talentirane juniorje v starosti od 14 do 16 let sprejemamo. Prijaviti se vsako sredo in petek od 17 dalje na igrišču. »it uKa. polja. i U i trta *dcxnc rade ielcznicc Lofotjn j's ( iKiruna iallivare 1 rdroe /j. • -(Oenmtrk) =Sfadffan< lhrthndls š žtjvanget BNORTi ftTTTSFIli ==== WSiS EA\ (thenburc Hamburg lOLLAKlj Zakladi železa v sev. Švedski Kiruna, eno najbogatejših ležišč železne rude na svetu. — Njeno zalogo cenijo na I milijardo 200 milijonov ton Boj za oblast v Skandinaviji, ki se odigrava te dni pred našimi očmi, lx> v mnogočem pojasnjen, ako pomislimo, du leže na severnem švedskem ogromni, morda največji zakladi železne rude na svetu. Zlasti pa postane v ltiči te ugotovitve razumljiv napor zaveznikov, da so za vsako ceno poskušali zavzeti pristanišče Narvik, ki leži precej visoko gori na severu Norveške. Narvik je namreč pristanišče, v katerem nakladajo železno rudo za Nemčijo, ki se pripelje po železnici iz Kirune. Spodaj prinašamo nekaj zanimivih podatkov o bogatih ležiščih železne rudo okrog Kirune na švedskem. Tam, kjer stoji danes Kiruna, kjer se širijo neizčrpna rudna ležišča Laponske, se >e pred 50 leti razprostirala še divjina, v kuteri so laponski nomadi pasli svoje živinske črede. Nomadi so vedeli za železno rudo, ki jo krije v sebi njihova pokrajina, toda to skrivnost so ljubosumno čuvali zase, ker so se dobro zavedali, da bi novica o železni rudi privabila nešteto kolonistov in delavcev, ki bi jih pregnali z njihovih pašnikov. Toda trajno ni bilo mogoče držati te skrivnosti. Potniki, ki so sicer redko zašli v fo divjino, so našli nekoč ob vznožju rudnega pogorja velike kupe čiste železne rude, ki se je zaradi vremenskih nepri-lik prikotalila z vrha grebena. Leta 1736 je dala švedska vlada preiskati te predele, toda šele ?2 let kasneje so pričeli nekoliko kopati. Budo pa so morali prenašati s konji do Tor-nea, kar je sčasoma postalo prenerodno in predrago. Zaradi svoje neugodne lege so se rudniki za dolga leta spet pogreznih v sen Trnuljčice. Šele ko se je pričelo govoriti o železniški zvezi med potniškim zalivom in Atlantskim oceanom, je spet oživelo zanimanje za rudna bogastva Laponske. Znanstvena preiskava terena je leta 1875 ugotovila ogromne množine železne rude. Leta 18S0 ton železne rude. Ob vznožju pogorju leži obsežen kolodvor, na katerem se vlaki urejajo in odhajajo proti Narviku. V severnem delu prostornega pristanišča v Narviku je videti im|M>zuntne naprave za natovarjanje železne rude nu parnike. Tam je poseben kolodvor in tri ogromna pristajališča za ladje. Največje pristajališče je dolgo 3+5 metrov. Na tem lahko hkrati dva parnika po 12.01)0 ton nakladata rudo. Lokomotiva zapelje vagone prav do ladje. Nalo odpro dna vagonov in ruda se vsuje j>o posebnih vodih naravnost v notranjost ladje. Naprave so tehnično tako popolne, da je mogoče v eni uri naložiti na ladjo 800 do 1000 ton železne rude. 75 do 80 odstotkov vse rude, ki prihaja z vlaki v Narvik, je namenjenih za Nemčijo. Zaradi ogromnih množin rude, ki jo vsak dan pripeljejo vlaki, ni mogoče zmerom vse sproti odpeljati s parniki. Zato se včasih nabere v pristanišču tudi za milijon ton rude, vendar pa je poskrbljeno, da zaradi tega ne nastane nobena zmešnjava. Polarna zima ne more ovirati prometa v pristanišču Narvik, kajti zalivski tok skrbi, du je pristanišče tudi v najhujši zimi brez ledu. 1. Krepi rast las 2. Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo 3. Ugonablja za lase Škodljive parazite Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikuin za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura: »Navodila za nego las g Triljsinom«. Mr. 0T0 M. JAKŠIČ, ZAGREB Mažurunira trg 5. Dve sliki z zapadnega evropskega bojišča, kjer je zadnje dni tudi postalo bolj živahno. Na levi: Francoski vojaki si s škarjami utirajo pot skozi žične ovire. Na desni: Vojaki razkopavajo ruševine neke hiše tik za fronto, ki so jo porušile nemške granate. Kiruna, s katero se skoraj ne more noben firedel sveta kosati po bogastvu železne rude, eži severno od tečajnika v provinci Lappmar-ken med rekama Torneo in Kalixom. Od Štock-holma je oddaljena 1542 kilometrov, od Nar-vika pa 170 kilometrov. Skladišče železne rude je dolg, precej razčlenjen gorski greben, katerega najvišji vrh se je ob pričetku izkopavanja dvigal 748 metrov nad morsko gladino. Greben, na katerem je železna ruda nn mnogih krajih dostopna, ne da bi bilo treba kopati rove, je dolg tri kilometre in pol. Kako globoko sega železna ruda, ni točno znano. Z vrtanjem so dognali, da jo je dobiti še 300 metrov pod gladino jezera, ki leži ob vznožju grebena. Vso zalogo železne rude cenijo na I milijardo 200 milijonov ton, od česar so doslej odkopali šele 30 milijonov ton. Huda vsebuje 65 do 67 odst. železa, kar je izredno visok odstotek. Rudnik ohratuje samo v odprtem dnevnem kopu in nudi sliko stopnišča v obliki terase, v katerem so posamezne stopnice visoke po. 15 do 20 metrov. Ako se bližamo Kiruni, imamo vtis, kakor bi prihajali v središče bojnega polja Zamolklo grmenje pretresa ozračje, sliši se streljanje strojnic. Tla se tresejo. Na vrhu grebena se pojavljajo kratki bliski, ki jim slede oglušujoče eksplozije. Strme stopnice vodijo na vrh Orožniki v Rušah zaplenili 50 kg saharina V noči od torka na sredo se je nahajala orož-niška patrulja v Rušah v gozdu poleg železniške proge, kjer je opazila neke sumljive osebe. Orož-' gikJ sd te osebe legitimirali in preiskali. Ker pa niso- našli ničesar obremenilnega pri njih, so jih spet izpustili. Orožnikom se je pa zdelo čudno, kaj ti ljudje, o katerih se je že dalj časa govorilo, da se bavijo s tihotapskimi posli, delajo ponoči poleg železnice. Zato so v sredo zgodaj zjutraj natančno preiskali dotični kraj ter našli med grmovjem in praprotjo okoli 50 kg saharina, zavitega v številne zavitke. Te zavitke so pometali iz vlaka nemški železničarji na dogovorjenem mestu, kjer naj bi tihotapci to blago pobrali. Orožniki so čisto slučajno preprečili njihovo namero ter razkrinkali nevarno tihotapsko družbo. Ugotovili so, da je bil ta saharin kupljen v Pliberku v neki lekarni. Nemški železničarji so ga pretihotapili čez mejo. Tihotapci so za saharin plačali okrog 35.000 din. Skoplje Katoliški dijaki so priredili v nedeljo, 7. t. m., v cerkveni dvorani lepo Weiserjevo igro: »Svetlost gora«. Z velikim razumevanjem so prikazali borbo mladine in zmago večnih idealov, ki se jih brez borbe ne more doseči. Društvo vodi g. kap. vikar V. Zakrajšek in se dobro ude.jstvu.je v Skoplju. Akademski pevski zbor je presenetil celo Skoplje in se še vedno govori o njegovem slovitem nastopu v gledališču. Posebno Slovenci smo bili s tem zelo počaščeni. Pridite zopet! Jesenice Občina razglaša: Da se bodo prošnje za podporo svojcem vojaških obveznikov, ki so vpokli-i cani na vojaške vaje, reševale hitro, opozarja ob-; čina svojce vpoklicanih obveznikov, naj pri vlaganju prošenj navedejo v prošnjah sledeče podatke: datum in leto rojstva obveznika in članov rodbine, ki so upravičeni do podpore, pristojno občino, čas odhoda na vajo. vojno edinico, v katero je obveznik odšel. Dalje naj se v prošnji navede tudi, pri kom je bil obveznik zaposlen pred odhodom na vajo ter dobo, v kateri je bil zaposlen. Le na ta način bodo pristojna sodišča mogla prošnje reševati hitro in brez posebnih poizvedb. Potrdila, ki so po uredbi predpisana, izdaja občina brez plačila takse. Od kdaj so vojaške uniforme sivozelene barve Armade skoraj vseh držav na svetu so že pred mnogimi leti zbrale za obleko svojih vojakov ..si voze len ka^to barvo. .Te barve niso sicer povsod enake, toda v osnovnem tonu so si vse poriobftft/ Včasih pa je bilo to drugače. Vojaki so bili oblečeni v živo pisane uniforme, ki so bile včasih naravnost kričeče. Kako je do tega prišlo, da so zdaj vojaške uniforme povsod sivkasto zelene barve? Leta 1846 je mlad angleški častnik mr. Ilodson, ki je služil v indijski armadi, ugotovil, da je nemogoče zalezovati domačine z uspešnimi ogledniškimi akcijami, ker so se znali dobro skriti in pa ker so že od daleč opazili v pisane uniforme oblečene angleške vojake. Mr. Ilodson je oblekel posebno četo svojih vojakov v uniforme, ki so imele barvo on-dotnega zemljišča. S tem je dosegel, da so njegovi vojaki prodrli skoraj (lo strelne črte sovražnika, ne da bi jih le-ta opazi I Zaradi njihove varovalne barve, ki se je prilegala zem-Vjišču, jih sovražnih ni mogel opaziti. Uporabljanje varovalnih barv za vojaško uniforme je imelo tak uspeli, da jc cesar Maksimiljan Mehiški leta 1S64 dva svoja polka oblekel v Ilhaki-uniforme. V angleški armadi so šele leta 1882 zamenjali rdeče uniforme s sivozelenimi. Že pred Angleži so to storili Prusi in drugi narodi. Povsem se je pa uveljavila sivozelena uniforma šele v svetovni vojni. Tudi pri nas ne bi bilo napačno Vojna je v Franciji pomedla z grdo razvado, ki je bila zlasti svojska ženskemu spolu, to je z zamenjavanjem že kupljenega blaga po trgovinah. Po statistiki, ki so jo sestavili pariški trgovci, so ženske prinesle nazaj s trgovine zamenjati 20% kupljenega blaga. Trgovske hiše in modni magazini so se zdaj ze-dinili in sklenili, da tega ne bodo več dopuščali, niti ne bodo več vračali denarja za žc kujdjeno blago. Iz Julijske Krajine Umrl je dne 12. aprila 1940 ob 5 zjutraj v Oseku 41 Jožef Vovk v visoki starosti 79 let. Bil je ugleden posestnik in v prejšnjih letih večkratni občinski odbornik, pa tudi pri Oseški posojilnici je bil dolgo vrsto let odbornik ter je s svojim svetom marsikaterikrat pomagal pri vodstvu posojilnice. Bil je veren mož in je zadnja leta prav rad prihajal k sv. zakramentom, posebno ob prvih petkih. Zelo ga je bolelo, ko je videl, da je današnja mladina tako mlačna, če ne brezvernal Gospod je našel svojega zvestega pripravljenega, saj je pred 6 dnevi, ko se je čutil slabega, prav lepo prejel zadnja tolažila. Edinemu sinu Lojzetu, pa tudi vsemu drugemu sorodstvu, naše sožalje, pokojnemu pa večen počitek zraven svoje pokojne žene in pokojnega očeta na oseškem pokopališču! Otrofki kotiček ZAČARANI GOZD (93) Nepremično Je stala čarovnica v sobi. Mehko so se pregiba-le njene ustnice. Mrmrala je neke besede in vihtela svojo čarobno palico. Kralj je zelo trdno zaspal. Celo smrčati je začel. (94) Čarovnica je hitela »kozi kraljevo sobo in stopila v kraljičino. Tudi kraljico je začarala v glol>ako spanje. Toda kje je prin-ček. Aha, tamle stoji ljubka mala posteljica. Novice iz Litije Meningitis. Pred dobrim tednom je postala žrtev zavratne bolezni, kateri je tudi podlegla, učenka 111. razreda litijske ljudske šole Katico Kovačič. — Sedaj pa imamo zopet kur tri nove primere te bolezni in sicer prav na različnih krajih in iz različnih razredov, kar da misliti in sklepati, da se ni razširila po epidemiji, marveč da morajo biti še neki drugI vzroki tej bolezni. Dolžnost oblasti je, da po zdravnikih ugotovi prave vzroke in da z naključnimi poizkusi pregleda vso šolsko mladino. Oboleli so v nedeljo učenec IV. razredu Pintar, v ponedeljek učenec VI. razreda Zorko in v terek učenec II. razreda Fru-inen. Doma so pa vsi ti bolniki: eden iz. Litije oz. Gradca, drugi na Gor. Logu, tretji na Pogoniku, četrti za Savo, torej v taki oddaljenosti, du se niso mogli drug od drugega okužiti, niti v šoli niti izven šole v kakem skupnem občevanju, ker ni med njimi nobene komunikacije, h tega se torej lahko sklepa, da mora biti za to bolezen drug, močnejši vzrok, kakor samo okuženje. Po prvem primeru te bolezni se je vse storilo, da se jo omeji. Šola je bila zaprta in razkužena, in vsi, ki so imeli stike s prvo žrtvijo te bolezni, umrlo učenko Kovačič, so ostali zaenkrat zdravi. Pokopališče dobiva vedno lepše lice, posebno pred vhodom. S |>odporo trga in občine se bodo izvedla vsa potrebna dela, da bo pokopališče lahko ponos našemu kraju, znak pietete do naših pokojnih in tudi v užitek vseh mimoidočih. Saj tu gre mimo vsak dan okrog tisoč pasuntov domačih kakor tujih. Vsak izletnik bo z užitkom obstal in motril zadnji dom litijskih župljanov. Veličastne smreke v ozadju, ki skrivnostno odpirajo veličastni pogled na Kamniške planine, spredaj topoli in žalujke ter ob straneh pisane breze, vse na zeleni trati, ki jo krase srehrne smreke. Polagoma pa se bo tudi novi del pokopališča vedno lepše uredil. Ta »grunte, ki je delež vsakega Zemljana, mora imeti dostojno lice. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. r, i v t • v v ' • Službe isce;ci Šofer Išče službo, najraje k osebnemu avtomobilu. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5466. Dekle začetnica, Išče službo na gostilno nll k manjši družini. Naslov v upravi pod ; Službodobe št. 5S28. (a Ali ste že naroČili letošnje Mohorjeve knjige? Vrtnarski pomočnik ki bi opravljal tudi druga dela. Išče službo. Ponudbe v upravo »Slov. pod »MlajSl« št. 5588, Knjigovodja-bilancist organizator, z 20 letno prakso v velepodjetju v tujini — lščo primerno zaupno službo v večjem Industrijskem podjetju. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5835. Pisarniška moč z večletno prakso, urna stenografka in strojepiska, vešča vseh ostalih pisarniških del, išče zaposlitev v Ljubljani ali v okolici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5806. 0(171111 I UulI . Podpisani prosim, kdor koli bi vedel ali zaznal kaj stvarnega o telesni poškodbi — zlomljena desna roka — Jožeta Žitnika, noč. čuvaja, stanujočega tu, Na mivki l>, ki jo je zadobil baje v noči od 20. na 21. junija leta 1939., da bi se prijavil meni. Povrnem morebitne stroške. Istočasno prosim one tri nepoznane gospode, ki so bili priče mojemu doživljaju v oni noči z Josipom Š|)anom, stanujočim Cesta v Rožno dolino 9, in službujočim stražnikom na Kralja Petra trgu, da sporočijo svoje naslove meni. Obe prošnji v svrho, da se pomaga resnici in poštenju do potrebnega nujnega uspeha. — Valentin Jadran, oficir v p., Vodnikova c. 54. liiemo orodničarje 1. ^ majo večletno skušnjo pri izdelovanju štanc za stiskanje pločevinastih predmetov, 2. za vlaganje štanc v stiskalnice. Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod značko »Alatničar«. Gotdnerjevi • w v • v « • slaset carsht stroji ZAHTEVAJT PROSPEKTE i BRATJE GOLDNER, SUBOTICA Osnovano 1906 Kuharica ki jo več let služIla v župnlšču, želi primerno službe. Gre tudi na sezono. Naslov v-upravi lista pod št. 5823. Trgovska pomočnica s prakso, vsestransko iz-vežbana v vseh strokah, želi mesto. Cenj. ponudbu v upravo »Slovenca* pod »Zmožna trgovska moč« št. 5853. Izvežban manufakturist galanterist, prost vojaščine, želi prementtl službo. Event. tudi v večjo podeželsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5834. Več nedeljskih natakaric prvovrstnih, sprejmo gostilna na Rožniku. Vsakovrstno zlato kupuje po oajvtfijih cenah CERNE, juvelir, Ljubljani Wo!fova ulica St. 8 Več mizar, pomočnikov za fina pohištvena dela rabi takoj Pavel Okorn, škofja Loka. Fužinsko predmestje 3. Dekle vajeno gospodinjskih in vrtnih del, sprejmem takoj. Dolenc, Borovnica št. 106. Hranilne knjižice 3% obveznice in druge vrednostne papirje kupuje in plača: najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 I! Pohištvo i Spalnico in jedilnico trdo, dobro ohranjeno, za veleposestvo ali župnišče, proda skupaj za 5000 din skladiščnik, Melska št. 29, Maribor. Vsakovrstno pohištvo dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi, tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila. Zastopnike (-ce) agtlne, iščemo po vseh krajih dravske banovine, domača zavarovalnica. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6810. Mlekarja strokovnjaka za trapi-stovskl sir, po možnosti takega, ki nI vojni obveznik, sprejmem takoj. Kovačič Avgust, mlekarna, Šmarje pri Jelšah. Elektro-strojnik ki je obenem vešč tudi strežbi Dleselovlh motorjev, se sprejme v večje podjetje. Reflektanti, iz-učenl mehaniki ali ključavničarji z večletno prakso in ev. Izpitom, naj pošljejo svoje ponudbe v upravo »Slov.« pod »Elektro-strojnik — Ljubljana« št. 6842. Stavbne parcele ln nove hiše naprodaj. -Vlžmarje 46. (p Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. - Ponudbe podruž. »Slovenca« v Celju pod »Prilika«, (p Vsakovrstno ZlatO srebro in brijjante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Bo2i£, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. ■nHMHBtfJMOHHiH imeTH Najugodnejši nakup m o š k 1 b oblek nudi Presker, 8v. Petra c. 14, Ljubljana. Pravo smederevko dobite pri M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica št. 3. Telefon 23-69. Pritlikavce hruškove Willlamovko, Gellertovko in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. (t Breskve, višnje češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. Ilj-Velenje. Dva kolesa damsko ln moško, še nova, prvovrstne znamke, za veako ceno naprodaj. Sostilna, Sv. Petra c. 85. Čitajte in širite »Slovenca«! Dotrpel je po mukepolni bolezni naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Andrej Belič trgovec v starosti 43 let, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 19. t. m. ob treh popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. aprila 1940. Žalujoča soproga Vera, sin Metod in ostalo sorodstvo. Parno lokomobilo 22 konjskih sil, v zelo dobrem stanju, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5807. Vnajem IŠČEJO: Bled vzamem prazno vilo za daljši čas v hajem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bled« št. 5830. KATERA IZMED VAS ŽELI IZGLEDATI MLADA? Senzacionalna Iznajdba s pomočjo katera IZGINJAJO GUBE Itn* 50 Iti ahko Izgledal« Kakor da lt«-ej« samo 33 let. Nov dragocen skstrakt kožnih celic — ravno tak kakor vitalni elementi v koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je glasoviti dermatolog, ki ga je pridobil iz skrbno izbranih mladih živali. Ta ekstrakt. Imenovan »Btocel«, je zdaj v rožnati Napravile la trenutku Vašega spanja bo Vaša Pni7KIIS! koža srkala te vitalne elemente. rUli Vsako jutro, ko se zbudite, je Vaša koža jasnejša, svežja, bolj gladka — mlajša. Cez dan uporabljajte belo. nemastno kremo Tokalon. S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže, da bo videti za deset let mlajša, ter lahko dobi čudovito kožo in polt, s kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajemčenl. ali pa se denar vrne. hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo vsak večer. V vsakem Zahvala Ob težki izgubi naše mame Marije Mam se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsein, ki so ji v dneh težke bolezni kakor koli lajšali trpljenje. Sveta maša zadušnica se bo brala v nedeljo, 21. aprila 1940 v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob pol sedmih. V Ljubljani, dne 18. aprila 1940. Žalujoči ostali. ■f" Električna zadruga za Sp. in Z g. Šiško v S p. Šiški v likvidaciji sporoča, da je umrl njen član in dolgoletni predsednik nadzorstva, gospod Andrej Belič trgovec Pogreb dragega tovariša in zaslužnega sodelavca bo v petek, dne 19. aprila 1940 ob treh pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. aprila 1940. Likvidacijski odbor. Poročnik Heim Vohunska povest iz časa svetovne vojne. Le enkrat sem mogel prisostvovati pouku; učitelj je bral povest: »Zadnji razred; slo je za jKislednjo uro šolskega pouka v francoščini, v neki alzaški vasi po priključitvi leta 1871. \si so jokali: moral sem oditi. Nisem po-jMilnoma razumel, a bil sem ginjen: to je sra-mota!« »Da, sramota,« je pritrdil grof. »V vašem jročilu je neko mesto, ki ga nisem do- F . _________ bro razumel. Poglejmo! V teku zadnjega teci na ie povprečno 15 od 100 vpisanih učencev obiskovalo |>ouk na gimnaziji. Srednja starost učencev jc dvajset let. Očividno so to sami lenuhi. Toda kaj nas to briga?« »Nadaljujte, gos|»od grof.« »Nek ateri izmed teh srednješolcev so pred vojno opravl.juli različne poklice, kakor: avtomobilski šofer. mlekar, učitelj plavanja, glu-mač itd. Tega jaz ne razumem več.« » To je čisto enostavno; odkar nabiramo ljudi in smo si j>ostavili načelo, da začnemo pri tistih, ki so brez posla, se na vse načine poskušajo izmotati in se delajo, kakor da so pri delu prezaposelni.« »In uprava gimnazije si šteje še v čast, da ščiti tudi lenuhe,« je zaključil Strohberg. »Njihova vedno vražja sveta zveza!« »No torej, pošljite na vsakih sto trideset dijakov v ujetništvo,« je odločil razočaran Niederstoff. »Ah, toda...« Ves razigran je kurat Huppenschlacht pozdravil in vesel odšel. »Nadaljujmo,« je povzel nrmijski jiovelj-nik. »Tisoč mark kazni Dubertu Avgustu, iijh,-kojencu, ker je pod pretvezo domače glasbene prireditve dovolil na domu igrati Marseil-laiso. Tristo mark vsakemu violinistu in igrul- ki na piano. Dvesto igralcu na flavto. Osemsto bobnarju. Zakaj taka razlika, Heim?« »V sorazmerju s hrupom kolikor ga je kdo povzročil, gosjiod grof.« »Tako je prav. Naprej! Kaj?... Da se celo žensku bruni vzeti pod streho oficirja! Pod kakšno pretvezo?« »Zatrjuje, da je bil prišel k njej poročnik K... pijan in cla je poskušal izrabljati njeno gostoljubnost. Gotovo je pa, da ga je vrgla iz svoje hiše... Ne upam si povedati vsega, go-s|K)d grof.« B »Ali, hudiča! Gotovo je služkinja,« zavpije scf. »Kakšna lahkomiselnost!« »Ne gospod grof, zares ne. Prav to bi dalo misliti, da je bil poročnik pijan, ker ga je tako slaliotna ženska vrgla iz hiše. Je pa' prav za prav najiol umetnica.« »Umetnica, cla je? Ste jo-li videli?« »I amle je, gos|xxl grof Pozval sem jo, naj pride sem. že dve uri sem jo pustil čakati zunaj, cla bi se bolj omehčala.« »Takoj in sain jo boni spiejel,« se je odrezal Niederstoff. »Ah, toda. Naredili bomo kakor jx> navadi. Oficirja, pravite, ni hotela imeti pri sebi na stanovanju, kaj ne? Zato ji bomo dali ce4 oddelek, in kar ,e hujše, oddelek I rttsov če jih ni tu, bomo pa poslali po-nje. Kuko je to, da . . « Heim je privedel obsojenko. Bilu je iena mlada zensku rt.javil, lic. Bila je eleguntne in vitke postave. Nie se ni bala Pogled njenih črnih, živahnih in žarečih oči se jc ustavil na grofov, glavi. Grof je nastavil na oko mono-kelj in so delal, kot du bere akte, ki jih je držal pred seboj. Njen pogled je zdrknil ob prec, ,,, obstal na rumenih laseh, ki so bili neverjetno lepo počesani in je vsak ležal na svojem mestu. Ali je bila to lasni ju ali ne? Ua, bila je Inmcozinja se je nasmehnila, ne da bi jo bil kdo za|iaztl. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Niederstoff je še naprej bulil v svoje papirje in zučel osomo: »Zelo resna stvar je to, gospa. Žalili ste dostojanstvo nemške vojske. Le prav resno zadoščenje...« Dvignil je glavo, pogledal umetnico. Bila je v nujlepšem cvetu mladosti, v žaru... »...primerno takemu... no!... takemu... toda, kar blagovolite sesti, gospa, prosim! Nenadoma je grof vstal; ona pa je sedla kakor tisti, ki se zaveda svoje časti. Njena sicer preprosta obleka je bila na prsih okrašena s čipkami: bila je res mojstrsko izdelana. Preko robu njene tnale čepice je visela lepa vijolica, ki se je skoro dotikali, dolgih trepalnic. Grol je nalahno kilinil, »Namenil sem se, da vas, draga gospa, sam sprejmem.« »Me zelo veseli, gosjiod polkovnik, da se tako zanimate za me Na ta račun odpustim nekoliko vašim podrejenim oficirjem. Tudi tistemu, k, je prišel k meni pijan in tistemu ki me je pustil toliko časa tu čakati.« Njen glas je bil nekoliko trd: ton, v katerem je govorila, prijetno ironičen. »No. draga gospa, ti dve zlorubi neukih vojakov sta le osamljena slučaja, ki va= pu ne smeta privesti do tega, da bi dvomili o stari germanski vljudnosti.« »Oh. gospod polkovnik, kakšen diplomat ste. t odn boste že razumeli, cla je ženska ki ž,v, sama s starimi služkinjami, nekoliko nre-strusena ...« Živo in veselo se je nasmejala. Videti je l>tla zelo prijazna. Ni |x>stala od strahu kar nenadoma gluha, nema in slepa. kakor so bile vse tiste ženske, za katere Netnci in grof sam niso obstojali, čeprav so bili taki zmagovalci. .Niederstoff je postni nervozen. Sedel je snet vstal, se hitro nekajkrat priklonil z gornjim delom telesa, sel nekajkrat v koncentričnih Izdajatelj: inž. Jože Sodi« krogih okrog naslonjača, na katerem je sedela obiskovalka in trepetal kakor šiba na vodi. Mlada žena je neverjetno šaljivo pripovedovala, kako je vrgla poročnika K... skozi okno. Vse mu je zaupala. Toda Strohberg in Heim, prvi hladnokrven, drugi strasten, sta bila se vedno v sobi. Ko ju je grof zupazil, se je zopet zavedel in hipoma preneha biti smešen. l-rancozinja je gotovo dobro poznalu življenje v svetu. Ko je Niederstoff to ugotovil, ni bi vec v zadregi, kako nuj začne in bil je zelo ljubezniv. »No, gospa,« se je oglasil, »kar po pravici vam bom vse povedu! in priznal, cla sem postal v svojem vojaškem stanu kakor živina. iNameraval sem zelo trdo postopati z vami. Vidim pa, cla o vaši nezgodi s poročnikom K.,, nisem dobil prave slike; kako tudi ne, ko je pa bila tako neživi jenjsko in z upravnega stališča gledana in v čisto policijskih izrazih napisana na pajiir. Beseda »ženska« v meni ni napravila ugodnega vtisa, vtisu vljudnosti in lepega nastojia. Ne zamerite mi tega. Že tako dolgo nisem videl, slišal in *util ženske, da sem jjostal tak kot medved samotar, šele ko ste prišli vi, ste mi s svojo veselostjo in pra-jaznostjo naredili vsaj za hip veselje, katerega v tem nesrečnem uradu ni! Razumem, cla je ta oficir neotesanec, kar mu ne moremo odpustiti tn moj Bog... jaz sam... padem pred vaše noge in vas prosim, da ne sodite Nemčije po tej surovini...« »Moj Bog. gospod poveljnik, dosti je hvab. Vi ste... Prus, pravi Lndovik XV.« Niederstoffa je to tako zadelo, da ji je ukazal vstati in prav malo je manjkalo, du ni odšla. Bila je že pri vratih. »Saksonec, gospa. Saksonec sem. Toda prosim vas, oprostite in bodite tako dobri s starim Parižanom, ker je bil izgnan, še malo ostanite tu. Rekli so mi, da ste umetnica.« Urednik: Viktor Ccnžiž ggg IIUKII4NA Najnovejša poročila Sporazum o zavarovanju plovbe na Donavi potrjen Belgrad, 18. aprila, m. Danes je imel v Belgradu sejo izvršilni odbor mednarodne donavske komisije ter je razpravljal o vseh ukrepih za varstvo, ki jih bo ta komisija pričela izvajati za varnost plovbe na Donavi. Kakor znano, mora za varnost prometa na Donavi skrbeti predvsem mednarodna donavska komisija, ki ima svoj sedež v Belgradu, in to za celokupno plovbo po Donavi, razen 174 km obmorske Donave z izlivom v črno morje. Za varnost plovbe v tem delu skrbi posebna evropska donavska komisija, v kateri so zastopane države Romunija, Italija, Francija, Anglija in Nemčija. V mednarodni donavski komisiji so pa zastopane poleg štirih obrežnih držav Romunije. Bolgarije, Jugoslavije in pa Madžarske še Italija, Francija, Anglija in Nemčija. Poleg teh komisij je mednarodna donavska komisija skupai z Jugoslavijo in Romunijo ustanovila še posebno džerdapsko upravo, ki v mejah svoje pristojnosti izvršuje naredbe mednarodne donavske komisije ter skrbi za varnost plovbe v džerdapskem sektorju (Železna vrata). V pristojnost džerdapske uprave spada promet ladij in ugotovitev namena plovbe v tem sektorju, sestava vlačilskih sprevodov in ugotavljanje moči vlačilcev ter obvez.na uporaba pilotov pri poti skozi džerdapski sektor. Vsaka država se mora pri svojem uvozu skozi džerdapski sektor pokoravati navodilom uradnikov džerdapske uprave. Uprava nadzoruje plovne objekte, ugotavlja vodno stanje ter zaznamuje plovne ceste kakor tudi obalne signalizacije. V pristojnost obalnih držav spada policija plovbe in preprečenje morebitne sabotaže, od-nosno poskusi onemogočenja normalne plovbe. Obalne države kontrolirajo tudi ladje za časa njihovega zasidranja v pristaniščih. Te države nadalje kontrolirajo tudi tiste ladje, ki se zadržujejo ob obali izven pristanišč. Razen tega lahko izvršujejo tudi direktno nadzorstvo nad plovbo v svojih vodah po svojih posebnih organih. Zato vse te države tesno sodelujejo med seboj. Že pred mesecem decembrom lani so mnoge od teh držav smatrale za potrebno, da se izdajo posebni izredni ukrepi, ki hi omogočili mirno in varno plovlw> na Donavi tudi za časa vojne. Vsi ti ukrepi imajo samo ta cilj, da se poveča varnost plovbe na Donavi in da se podvzame vse potrebno, da se prepreči kakršno koli onemogočenje nemotene plovbe na Donavi. Brez dvoma je. da je bila tudi Jugoslavija zelo interesirana pri izdajanju vseh teh ukrepov. Jugoslavija je že prej sprejela celo vrsto takih ukrepov, da bi zagotovila v čira večji meri normalno plovbo na svojem delu Donave, to je od madžarske meje do izliva reke Nere, kjer Donava teče po našem ozemlju, kakor tudi od Nere do izliva Timoka, kjer Donava deli Jugoslavijo od Romunije. Važnost normalne plovbe nn Donavi za Jugoslavijo se najbolje vidi iz tega, da naše narodno ladjevje na Donnvi zavzema po tonaži drugo mesto. Povprečni letni promet na internacionalni reki Donavi v mejah nnše države znaša 2,896.98» ton, od čegar odpade na našo državo 1,081.083 ton, medtem ko na vse ostale zastave, ki plovejo po Donavi, odpade t,81!5.9, ki jo na ladji dejansko opravljajo. 5. Na delu Donave, na katerem izvršuje rečno policijo vsaka obrežna država, se bodo izdali vsi potrebni ukrepi za zagotovitev izvrševanja prednjih odredb. O teh predlogih je danes razpravljal izvršilni odbor mednarodne donavske komisije. Na seji so bile poleg obrežnih držav Jugoslavije, Romunske, Bolgarske in Madžarske zastopane tudi vse tri države, ki so zdaj v komisiji, to je Francija, Italija in Nemčija. Izvršilni odbor mednarodne donavske komisije je vse predloge soglasno siprejcl. Uredba o bivanju in gibanju tujcev .Čl. t. V državi morejo tuji državljani bivati samo v kraju, na katerega se glasi vstopni vizum, ozir. v kraju, ki se mu v dovoljenju za kraj bivanja označi. Spremembo kraja in stanovanja se more izvršiti po odobrenju bana, ozir. upravnika mesta Belgrada. Bivanje tujih državljanov v državi preko roka trajanja vstopnega vizuma pa dovoljuje notranji minister, ki podeljuje, ozir. more prenesti pravico odločitve tudi na bana. Čl. 2. Tuji državljan je dolžan v roku 12 ur po prihodu v kraj, kjer bo bival, in najkasneje v 36 urnh po prestopu meje. osebno se prijaviti pristojni krajevni policijski oblasti in ji pokazati svoje dokumente. V istem roku je dolžan osebno se prijaviti tudi v primeru, kadar spreminja kraj svojega bivanja. S tem se ne ukinja obveznost, da prijavlja stanovanje stanodajalec po predpisih o prijavljanju stanovanja. Čl. 3. Kdor bi se delno ali pa v celoti po- služeval lažnega potnega dokumenta ali pa tujega potnega dokumenta, ozir. kdor bi dal svoj potni dokument drugemu na uporabo, ozir. tisti, ki bi prestopil državno mejo brez rednega potnega lista, kakor tudi tisti, ki daje oblastem zase, za svojega člana družine netočne in ponarejene podatke, rla bi si pridobil potni list ali pa da ni izpolnil predpisov o prijavljanju in da bi si pridobil dovoljenje za bivanje, bo knznoVan z zaporom 'K) dni ali denarno kaznijo do 1500 din, če njegovo dejanje ne spada pod strožje zakonske odredbe. Z isto kaznijo bo kaznovan tudi tuji državljan, ki se pregreši po čl. 1 in 2 te uredbe, kakor tudi tisti, ki prekine tranzitno potovanje brez dovoljenja. Tuji državljan, ki bo kaznovan po tej uredbi, bo po prestani ali plačani kazni izgnan iz države. Čl. 4. Za izrekanje kazni po tej nredbi so pristojne prvostopne oblasti splošne uprave. Čl. ■>. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah«. Predsednik vlade Cvetkovič bolgarskim casn karjem Sofija, 17. apr AA. Večerna lista »Slovo« in »Mir« prinašata tehnično zelo poudarjeno izjavo predsednika jugoslov. vlade Dragiša Cvetkoviča, katero je dni danes zastopnikom bolgarskega tiska. Med drugim je dejal: Z zadovoljstvom ugotavljam, da postajajo prijatel jske vezi med obema državama vse bolj tesne in da se nnš s|>ornzum ne omejuje zgolj nn okvire sklenjenega pnktn o večnem prijateljstvu. Sporazum prihaja iz duš obeh narodov, ki sta šla še naprej od nas voditeljev dveh nnrcnlov in sta se drug drugemu zaupala. Naroda uvažujeta med seboj drug drugega in želita sodelovati na vseh popriščih svojega udejstvovanja. — Ko je poudaril potrebo čim večje solidarnosti in sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, je predsednik Cvetkovič pozval bolgarske časnikarje kot predstavnike javnega mnenja, naj radi delajo na tem po-prišču. Angleške vo?ne ladje so obstreljevale Stavanger London, 18. aprila, c. Reuter: Večja skupina angleških vojnih ladij je danes zgodaj zjutraj iz velike razdalje z morja obstreljevala s topovi najtežjega kalibra Stavanger. Cilj vojnim lad jam je bilo zlasti razsežno letališče, ki so ga zasedli Nemci, in drugi vojaški objekti ter strateške oporne točke. Ladje so obstreljevale Stavanger polnih osemdeset minut. Nemška letala, ki so se dvignila v protinapad, so obmetavala angleške vojne ladje z bombami, vendar niso zadela. lahko je bila poškodovana le ena sama angleška križarka, ki se je lahko sama iz svoje inoči umaknila skupno z drugimi angleškimi vojnimi ladjami proti zahodu. Prav tako pluje poškodovana križarka sama v domačo luko. * Pariz, 17. aprila. AA. TTnvns: Vrhovno poveljstvo sporoča: Delovanje prednjih oddelkov zahodno od Vogezov. 130 voz krompirja na trgu Ob sredah običajni, že nad 100 let obstoječi tržni dan je bil včeraj prav živahen. Sv. Petra nasip je bil za krompir skoraj premajhen. Ogromne množine krompirja so bile naprodaj. Sezona za semenski krompir je dosegla pač višek. Krompir na potrebujejo tudi mnogi za hranivo in krmo. Včeraj so že zgodaj začeli kmetje voziti velike vozove krompirja na trg. že kmalu po 7 je bilo na trgu do 25 velikih voz, ki so zavzeli ugodne položaje. Ti kmetje so krompir res kmalu prodali. Vrstili pa so se vozovi tja do 10 dopoldne. Bilo je včeraj brez pretiravanja do 130 voz lepega in zdravega krompirja naprodaj. Cene so skoraj celo dopoldne ostale trdne in stalne. Redek je bil kmet, ki je v cenah popustil. Nekateri težki vozovi so imeli do 3000 kg krompirja naloženega. Računajo, da je bilo včeraj na trgu najmanj do 150.000 kilogramov krompirja raznih vrst. Zgodnji rožnik ima stalno ceno 2.50 din kg. Ostali krompir pa ceno menja. Splošno so bile druge vrste krompirja po 2 do 2.25 din. Šele proti poldnevu so cene nekoliko padle, šle so po 2 din za kg. Nekateri so ga nato ponujali po 1.00 din, nekdo ga je celo prodal pa 1.75 din za kg. Temu se jc mudilo, da je spravil krompir v denar. Toda drugače so nekateri vozovi stali še pozno popoldne na nasipu in čakali, da pridejo kupci. Nekateri od teh so krompir nato ponujali po trgovinah in pri vele-trgovcih z deželnimi pridelki. Mnogo krompirja so kmetje pripeljali iz moravške doline, dalje iz kamniške okolice in iz raznih gorenjskih kakor tudi dolenjskih krajev, tudi iz borovniške in vrhniške okolice je bilo nekaj krompirja na prodaj. Splošno so se sedaj okoliški kmetje preskrbeli prav dobro s semenskim krompirjem, kakor tudi mnogi z rezervami za prehrano, ker mnogim so zaradi letošnjega hudega mraza zmrznile prav velike zaloge ter imajo občutno škodo. Nihče ni računal, da bo pritisnila tako huda zima in zato mnogi niso svojih kleti zavarovali primerno pred mrazom. Zmrzli krompir so bili kmetje prisiljeni vreči na gnojišče. Ni bil za nobeno rabo . Danes zadnjikrat! Izvrstna komedija polna odličnega vedrega humorja 7iUtlOnO Bonn I CI«««leMe Colbert, James Stevart feSVI|CEIC JC IC|7Ua Film, ki Vas bo zabaval in razvedril! KINO UNION Telefon 22-21 Oh 16., 19. in 21. uri KRIK VZHODA »DOBRA ZEMLJA« n L U 1 S E R A I N E R po slovitem romanu 1'EARL BUCK V glavni vlogi: PAUL MUNI Grnndijozen ep o večni Kini, podan z dramatično in umetniško silo, kateri se doslej ni približal še noben film Radi velike dolžine filma predstave ob 16.. 19. in 21.15 uri KINO SLOGA tel. 27-30 Danes p o si e d n j ič 1 ' 1 Panča Vladigerov, bolgarski skladatelj, bo sodeloval na XV. koncertu ljubljanske Filharmonije, ki bo v okviru Bolgarskega tedna v ponedeljek 22. aprila v Unionu. Vladigerov je bil rojen 1891. Že kot 10 leten dečko je zložil rapsodijo za klavir na podlagi narodnih motivov. Muzikalno naobrazbo je dobil v Kievu, Parizu, Berlinu, kjer je prejel leta 1918 Mendelsohnovo nagrado za klavirski koncert. Vladigerov je najdovršenejši bolgarski skladatelj, ki je dobil prinzanje v tujini. Osnova njegove muzike je čustvenost, erotika in temperament. Komponira v umerjeno modernem stilu na podlagi narodnih motivov Njegova rapsodija Vardar je bila že čez 3000 krat izvajana na svetovnih koncertih. Kot izboren pianist bo igral svoj Klavirski koncert št. 3. Na sporedu koncerta je še čudovita IV. simfonija Čajkovskega ter Bernardov Scherzo. Koncert dirigira dirigent naše opere dr. I) Švara. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union. 1 Italijanski kulturni institut v Ljubljani sporoča, da so za tekoče akademsko leto začne vpisovanje. Vpisnina znaša 50 din in daje pravico do uporabe čitalnice (revije in dnevniki) in knjižnice (izposojevanje). Razen običajnih predavanj, navedenih v programu, imajo vpisani pravico tudi do brezplačne udeležbe vseh prireditev instituta. Prihodnji mesec bo predavanje člana Italijanske akademije Antonio Baldinija in koncert s klavirjem in violončelom. Za one, ki so vpisani v jezikovne tečaje, je določena vpisnina instituta z 20 dinarji. Direkcija instituta bo potrdila koncem leta olajšave za potervanja in študijsko štipendije za Italijo. 1 Letošnje trofeje APZ v Ljnbljani vzbujajo zanimanje v izložbenem oknu trgovine Bonač v Šelenburgovi ulici. Poleg venca Aleksandrove univerze in domačih društev so posebno zanimivi darovi, ki jih je APZ dobil na svoji turneji. Tu sta diplomi pevskega društva »Mokranjac« ter »Vardar«, ki sta izvolili APZ za svojega častnega člana, dalje darovi društev iz Skoplja, narodne noše južno Srbije ,jx>sebnost je kopija freske iz peške patriaršije (iz XIV. stol.), ki predstavlja staro srbsko umetnost. Na sredi izložbe leži Spomenica ob 20 letnici osvobojenja južne Srbije, trakovi vencev raznih društev iz Sarajeva, Belgrada in Skoplja itd. Ob steni okna pa visi več fotografij. ki predstavljajo odličnike in zbor sam med koncertom v Kolarčevi dvorani v Belgradu. 1 Interesenti izdaj Akademije znanosti in umetnosti v LJubljani jih dobijo tudi na sedežu Akademije v palači Kmetijske družbe, Novi trg 3. Uradne ure so za sedaj od 9 do 13, tel. št. 44-26. 1 Tombola Rdečega križa v Ljubljani bo na praznik vnebohoda, 2. maja, na Kongresnem trgu ob 15. Glavni dobitek je stavbna parcela v bližini nove cerkve v Spodnji Šiški. Tombolska karta velja 5 din. Kupujte tombolske karte! 1 Graditev zatvornice na Ljubljanici ob stari enkrarni se nadaljuje. Povodenj lansko jesen je popolnoma prekinila graditev zatvornice ob stari cukrarni. Ljubljanica je tedaj razdrla zasilno za-tvornico na Špici. Voda je udrla v betoni rano strugo in podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je „fcharnhorst" v bližini Trondhjema Stockholm, 17. aprila, t. Reuter: Reuterjeva agencija v Stockholumu je dobila od očividca, ki je pravkar prispel iz Norveške, tole zatrdilo: Velika nemška vojna oklopna ladja »Scharnhorstc leži poškodovana v Rissa Cree-ku blizu Trondhjema. Zadnji del trupa ladje je pod morjem. Ista oseba je izjavila, da je neka druga nemška križarka nasedla v pristanišču Trondhjem na plitvino. V Trondhjemu so tudi trije nemški rušilci. Anglija se brani z minami London, 17. aprila. AA. Havas: Angleška admiraliteta sporoča, da je bilo položeno novo polje min pri reki G'i<1e. Ta pas se vleče med dvema črtama, ki se po eni strani spajata med rtičem Davningom in rtičem Krajgenijem. Vse ladje, ki bi rade zaplule iz Clideja, morajo zahtevati od angleških pomorskih ali pa od kopenskih oblasti v Veliki Britaniji ali pa v tujini navodila za sigurno vožnjo. To minsko polje v celoti zapira Firth of Clide. Drobne novice Bukarešta, 17. aprila. AA. Štefani: Krnlj Kurol je imenoval bivšega ministrskega predsednika in predsednika narodne kmečke stranke Mihalakeja za kr, svetovalcu. ssea ki je dobila pri filmu »Trije tovariši« naslov najboljše tragedkin;e ponovno Irlumttra v filmu Kavarna propadlih ange!ov Kino Matica Tele on 21-24 Ob 16.. 19. fn 21. I že zabetoniralo temelje obrežnih podpornikov zatvornice, je moralo z delom prenehati. Izkopana je bila že tudi jama za srednji opornik zatvornice, vendar je voda jamo z blatom in gruščem zasula. Ker se na sedanje pomladansko vreme ni zanesti, podjetje ni začelo z nadaljevanjem del v sredi^ struge, pač pa sedaj hitro gradi betonske obrežne zidove,_ ki bodo za zatvornico segali do s kamenjem obloženega že reguliranega obrežja ob stari cukrarni. To delo bo v pomladanskih mesecih opravjjeno, poleni pa, ko bo vreme že stalno, bodo pa še hitro zgradili zatvornico samo. 1 Tatvine koles. Zadnje dni je ljubljanska policija spet prejela več prijav o ukradenih kolesih. Izpred hotela Štrukelj je bilo ukradeno 600 din vredno moško kolo znamke »Torpedo« Gustavu Lntarju; v nori pa je z Zaloške ceste odpeljal nekdo Francu Hudežu rdefe plesknno kolo znamke »Viktorija«, vredno 1500 din; Antonu Božiču pa jo s Tržaške ceste bilo ukradeno moško kolo znamke >Oxford«. vredno 700 din. 1 Kurivo in stavbni les. Od nastopa letošnjega mraza, ko 6e je pojavilo v mestu veliko pomanjkanje kurjave, so sc cene premogu in drvam naglo dvignile in so sedaj ostale neizpremenjene. Trda drva (bukova) se po 125 do 130 din kub. meter, mehka po 75 din za kub meter. Drugače je s stavbnim lesom. Ta se naglo draži Za ta les je opažati tudi precejšnje pomanjkanje. Draginja stavbnega lesa bo knela za posledico, da bo najbrž letošnja stavbna sezona mnogo manj živahna kakor lansko. Mehki stavbni le6 je n. pr. pred enim mesecem bil na trgu po 450 do 600 din za kub. meter. Sedaj pa se je cena zelo dvignila. Danes je mehki stavbni les že po 600 do 800 din kub meter. To so namreč deske. Tes.-in mehki les je bil pred dobrim mesecem po 400 do 450 din kub. meter. Cene so ostale temu lesu nespremenjene. Zelo se je podražil tudi ostali gradbeni materijah 1 Naglo menjavanje cen na živilskem trgu. Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen. Promet srednji. Cene raznim živilom se naglo menjavajo. Podražila se je od zadnjič ajserica od 16 na 18 din kg. Prva berivka na trgu je po 2 din merica. Motovileč je sedaj po 1 do 1.50 din merica, prej po 2 din. Cene domačemu radiču so znatno padle. Pred dobrim mesecem je bil domači radič po 24 din kg, danes je že po 12 do 14 din kg. Cvetača 6C je podražila od 7 d'n na 10 din kg. Na trgu so prvi šparglji, ki so prav dragi, namreč po 44 din kg. Špinača se je pocenila za 4 din pri kg od zadnjič. Vsa zelenjava je cenejša. Zanimivo je dalje, da so ecne perutnini znatno poskočile od 1. aprila naprej, Velik požar v St. Vidu Okrog polnoči jc začel goreti ogromen skedenj veleposestnika Francu Ježka po domače »Pikca« na Poljanah pri St. Vidu nad Ljubljano. Ogenj je bil najbrž podtaknjen in se je z izredno naglico razširil. Skedenj je bil poln sena in knne, zaradi česar je ogenj še bolj razsajal. Ob prejemu poročila gasijo z veliko požrtvovalnostjo šentviški gasilci, ki imajo polne roke dela s tem, da varujejo bližnje hiše, da jih ne bi zajel ogenj, če bo šlo vse posreči, se požar ne bo razširil. OBLEKE moške in otroške solidno pri »liAMA", Maribor Kranj APZ iz Ljubljane bo priredil koncert v Kranju v sredo, 24. t. m., v Narodnem domu oh 20.30. Opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice. Akademski pevski zbor bo izražal pesem slovenske romantike iz dobe narodnega preporoda in čitalnic. Dirigent g. France Marolt. Še o poglavju starokatoliskih zakonov Na okrožnico banske uprave, ki je bila razposlana sodiščem in ki smo jo objavili v nedeljski številki, smo prejeli še naslednji popravek: Ni res, da bi podpisani Franc Šegula, staro-katoliški duhovnik v Mariboru samovoljno uprav-■ Ijal župnijske posle ter vodil matice in izdajal iz-I vlečke, ampak je res, da vršim to na podlagi izrecnega naročila iz škofijske pisarne v Zagrebu. O razpisu ministrstva pravde v Beogradu: 03. 777—39 nisem bil od strani cerkve, niti direktno obveščen, pač sem dobil od škofijske pisarne v Zagrebu prepis odloka istega ministrstva od dne 14. marca 1040, št. 11013/40, s katerim sta odobreni župniji v Mariboru in Celju. Na podlagi tega odloka je tudi bila Kr. banska uprava za dravsko banovino v Ljubljani od tukaj obveščena, da se ie konstituirala cerkvena občina in s tern župnoupravni odbor. Z odličnim spoštovanjem: Franc Segula, slkat. duh. v Mariboru, KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: Gogoljev Revizor Z galerije sodobnih osebnosti Kralj Haahon VII. (Premiera 16. aprila 1940.) Rot eno izmed predzadnjih novosti smo gledali minuli torek v drami Gogoljevega »Revizorja«. Spričo pomanjkljivosti letošnjega sporeda se prav čudimo, zakaj se ni vodstvo za uprizoritev tega dela odločilo že poprej. »Revizor« je ena največjih mojstrovin ne le ruske, temveč svetovne dramatike in spada zaradi tega med klasični gledališki spored. Posebno velja to za slovanska gledališča. Tudi pri nas ima komedija že lepo tradicijo, saj je bila igrana že ponovno izza čitalni-ško pa do povojne dobe. ko je v interpretaciji tujih in domačih igralcev obenem z drugimi reprezentativnimi svetovnimi deli pokazala smer obnovljenemu slovenskemu gledališču. Vendarle pa je od zadnje uprizoritve minulo že toliko let, krivici imenovali Moličrovega učenca, kajti ta slovanski genij se v resnici lahko samo primerja z mojstrom francoske komedije, pa najsi gre za izvirno kretnjo njegovega estetskega ali etičnega in sociološkega gledanja ali pa za njegov vpliv na bodoče oblikovalce te dramatske vrste. Človek ne ve, čemu bi se bolj čudil: ali tehničnim prijemom, s katerimi tako spretno zapleta in razpleta dejanje, polno najbolj komičnih situacij in iznenadenj, ali globoki prodimosti, ki z njo vrta v človeške značaje in preko njih v družbeni sistem, ki je v prvi vrsti oblikovalec teh ljudi in hkrati poglavitni krivec njihove moralne iznakaženosti. Prav to zadnje je tisto, kar daje (logoljeveinu delu mimo oblikovne dognanosti in preko vsega artizma nadčasovno vrednost tako imenovanega »ogledala«, ki ga je postavil avtor pred obraz sodobnikov prav tako, kakor ga nene-lioma postavlja pred nas vse. Gogoljev »Revizor« je resda družabna komedija in satira na čas, v katerem je nastala, vendar je v osnovi kljub nasprotnemu videzu tako malo politična igra v vsakdanjem smislu besede, da se v nji celo historično okolje, ki je vendar tako izrazito kakor le more biti v realističnem delu, zdi le kot neizbežno torišče, na katerem se je pisateljeva neumrljiva etična misel spustila v boj s podobami laži, podkupljivosti, majhnosti, hlapčevstva in kar je še grehov, ki ponižujejo in uničujejo ponosno dostojanstvo človeka ter hkrati izpodkopuiejo osnove zdravega družabnega sožitja in resničnega narodnega in družabnega napredka. Zato Gogolju tudi smeh ni bil namen, ampak le sredstvo, da bi pokazal ljudem napake toliko živeje in ostreje. Kljub temu, da pisatelj no opusti ničesar, kar more vplivati smešno, je vendarle jasno, da se za to smešnostjo skriva tisla življenjska tragika, ki jo ' avlor na glavrajeva usta slednjič tudi poudari, ko pravi vsem in vsakomur, ki bi utegnil krivo tolmačiti njegov smeh in se naslajati nad osmešeno človeško kreaturo: »Ceinu se smejete? Nad seboj se smejele!« Uprizoritev takega dela stilno dopušča vse možnosti od realizma do groteske. Režiser dr. Br. Kreft se je naslonil bolj na realistično pojmovanje, pri čemer ga je po lastni izjavi vodilo ne le pojmovanje avtorjevega dela, ampak tudi ozir na možnosti slovenskega gledališča. V glavnem se mu je to tudi posrečilo, dasi so mu posamezni igralci tu in tam vendarle nekoliko uhajali v karikaturo. Njegovo pojmovanje ga je obvarovalo pred golo teatraliko, mimo katere je poudaril vsebinsko pomembnost dela, prav tako pa se ta realizem tudi loči od golega naturalističnega življenjskega posnetka, kar bi še manj ustrezalo bistvu Uogoljeve komedije. Predstava je bila v celoti skrbno pripravljena in, če se za prvi dve dejanji še nismo mogli popolnoma ogreti, je pa igra od tretjega dejanja dalje vseskozi rasla. Premalo krepko so še postavljeni začetni prizori, dalje ni dognano prvo srečanje glavarja s lilestakovim, motilo pa je tudi pomanjkljivo obvladanje besedila pri nekaterih. Med najboljše partije pa je treba šteti nastop lažnega revizorja v tretjem dejanju, avdienco, začetek petega dejanja in branje pisma. Tudi ansambelski nastopi, ki predstavljajo eno najtežjih nalog za rešiserja, so bili zlasti glede na odrsko razvrstitev podani kar najbolje. Posebej je treba omeniti novo ureditev prizorišča, ki se je močno odmaknilo od naturalistične kulisarije in za katero ima poleg režiserja zasluge tudi insce-nator g. inž. arh. Franz. Tudi precejšnje črtanje (zlasti v tretjem in četrtem dejanju) je bilo smiselno, čeprav se nam kajpada zdi nekaterih prizorov v resnici škoda (začetek tretjega dejanja, nastop trgovcev). Ne moremo pa se docela sprijazniti tudi s sicer efektno, a vendarle v bistvu J preveč zunanje teatralično rešitvijo zadnje, tako imenovane >neme« scene, ki se je v Kreftovi režiji izpremenila v pravi pravcati alarm. Namesto obolelega g. Daneša, ki naj bi bil nastopil v naslovni vlogi lažnega revizorja, je igral lllestakova g. Jan. Njegov nastop v drugem dejanju je bil še nekam tog in vsekakor preresen, a v tretjem dejanju je prav njegova zelo premišljena in nepatetična igra pripomogla k ugodnemu preobratu vse predstave. Odlična in tipična ruska figura je bil njegov sluga Osip, s katerim je g. Kralj ustvaril predvsem lik treznega računarja in prikritega falota. Markantna figura je bil glavar; g. Cesar je tega pokrajinskega mogočneža, ki pa mu vsak stik z višjimi požene strah v kosti, podal nadvse prepričevalno tako v samopošnem razmahu kakor v topi nebogljenosti in preplašenosti. Glavarjevo ženo, podeželsko koketo, je predstavljala ga. Nablocka, ki pa se menda sprva ni mogla prav vživeti, medtem ko je bila zlasti v zadnjih dveh dejanjih na višini, ki smo je pri nji navajeni. Ob nji se je dobro uveljavila tudi gdč. Levarjeva v vlogi glavarjeve hčerke Marje Ar.tonovne. Igralsko zanimivi so bili predvsem predstavniki pokvarjenega uradništva. Med njimi sta pokazala veliko izvirnih doinislekov in močnih potez zlasti g. Lipah, ki je bil v vlogi oskrbnika dobrodelnih zavodov nenadkriljiv, in g. Skrbinšek, čigar sodnik Ljapkin-Tjapkin je bil posebno ostro očrtana figura. Skrbno izdelana uradniška tipa sta bila tudi šolski nadzornik g. Drenovca in poštar g. Pečka, ki pa le ni mogel popolnoma zatajiti dolgoletnega sodelovanja v opereti. Burkasta komika je slonela razen na nekaterih manjših vlogah predvsem na igri mestnih graščakov Dobčinskega in Bobčin-skega; poslednjega je predstavljal g. Sever z ne-B ugnano živahnostjo, medtem ko je v vlogi prvega z uspehom debut;ral g. Milčinski. Izmed ostalih naj omenim še g. Kauklerja, ki je po daljšem presledku nastopil v vlogi meščana Korobkina (morda z nekoliko premočnimi mimičnimi poudarki), ter go. Gabrijelčičevo, ki je kot žena šolskega nadzornika Luka Lukiča Hlopova, v zadnjem dejanju uspešno posegala v ozračje malomeščanske hlinje-nosti in škodoželjnosti. Ujirizoritev »Revizorja« spada med pomembnejše predstave letošnjega leta. ker tako po tehtni vsebini kakor po odrski izvedbi kaže smer k resničnim nalogam gledališča. France Vodnik. Ves kulturni svet občuduje ln se divi junaškemu norveškemu vladarju, ki deli v vseh ozirih trpko usodo 6vo.jega naroda. Ne plaši se nevarnosti, ki ga zalezujejo na vsakem koraku, saj je do-zdaj že nekajkrat komaj ušel smrti od nemških bomb. Kralj Ilaakon VIL, ki že 34 let vlada Norveški, je zdaj star 68 let. Rodil se je v Charlotten-Imrgu, in sicer kot drugi sin danskega kralja Friderika VIII. Poročil se je z angleško kraljičino Maud, hčerko angleškega kralja Edvarda VIT. V zakonu se jima je rodil sin, danes 36 letni kraljevič Aleksander, ki je znan jx>d imenom princ Olaf Norveški. Kraljica Maud je pred nekaj leti umrla doma v Angliji. Kraljevič se je rodil, ko je bil njegov oče še danski princ. Norveški prestol je zasedel kralj Haakon VII. 1905 in tako se je pripetil dosti nenavaden primer, da sta bila namreč celih šest let in pol oče in sin istočasno kralja, oče na Danskem, sin na Norveškem. — Friderik VIII. je maja 1912 nenadno umri v Hamburgu, kjer je bil na potovanju, in danska kraljevska krona je prešla na njegovega starejšega sina Kristijana. Danska in Norveška imata torej isto dinastijo: Schlesvvig-Holstein-Glucksburg. 25. novembra 1905 je kralj Haakon s svojo soprogo na krovu jahte »Dannebrog« prispel na Norveško. Jahto so spremljale danske- angleške in nemške bojne ladje. Takratni nemški cesar I Viljem II. je poslal za spremstvo veliko bofno ladjo pod poveljstvom svojega brata cesarjeviča Henrika Pruskega. Kraljev vhod v norveško glavno mesto, ki se je tedaj imenovalo še Kristianija, je bil nad vse slavnosten. Dva dni kasneje je kralj Haakon prisegel na norveško ustavo, junija naslednjega leta pa je bilo slovesno kronanje v Trondhjemu. V dolgih letih svoje vlade je kralj Haakon znal izvrstno držati ravnotežje med političnim silami v mladi kraljevini in znal tudi utrditi močno zvezo med držvao in mlado dinastijo. Zelo taktno je bilo zadržanje kralja do Švedske, potem ko jo Norveška izstopila iz personalne unije s to državo. To se je zgodilo za časa vlade švedskega kralja Oskarja II., očeta sedanjega švedskega kralja Gustava. Med tem, ko njegov oče nikdar ni mogel preboleti te ločitve, je kralj Gustav takoj stopil v prijateljske odnošaje s kraljem Ilaako-nom, ki so privedli slednjič celo do tega, da 60 je 1. 1928 norveški prestolonaslednik Olaf poročil s kraljičino Marto, nečakinjo kralja Gustava. S tem sta obe dinastiji stopili tudi v sorodstvo. Kralj Haakon je postal norveški vladar po volji norveškega ljudstva. Prvo ljudsko glasovanje je bilo v avgustu 1905 in je imelo odločiti o vprašanju ali naj bo Norveška monarhija, ali republika. S 368.000 proti 184 glasovom je zmagala ideja monarhije. Drugi plebiscit je imel odločiti o osebi vladarja. 295.365 glasov je dobil danski kraljevič Kari, sedanji kralj Ilaakon. Število nasprotnih glasov je znašalo 62.264. Tako je postal Haakon vladar Norveške res po volji ljudstva. „Osservatore Romano44 o norveškem kralju in norveškem narodu V nekem komentarju k dogodkom na evropskem severu piše vatikansko glasilo »Osservatore Romano« med drugim tudi tole: »Zadržanje kralja ^Haakona VII. in norveške vlade je zadržanje mož jx>nosa in časti. Prva dolžnost državnikov je ohranitev časti in zavesti odgovornosti do lastnega naroda. Država, ki je napadena, se brani. Brani se, kolikor se more, in žrtve, ki jih dopri-naša za obrambo svete domače zemlje, niso nikdar brez smisla in brez koristi, tudi če niso kronane z uspehom. Obramba svobode ima velik moraličen pomen, ki stoji visoko nad političnimi razmotrivanji o trenutnih koristih. Vsak pošten mož, ki ljubi svojo domovino, bo globoko cenil in spoštoval mali norveški narod, ki požrtvovalno brani svojo domovino z malimi vojaškimi silami, čeprav ima tako majhne izglede na uspeh. Naj bo izid boja že kakršen koli, pogumni odpor neznatnih norveških bojpih sil, ki branijo ceste in poti in ki so doprinesle že številne krvave žrtve, mora celo sovražniku Norveške zbuditi občudovanje in priznanje.« ŠPORT Violinski koncert R. Soetensa v Ljubljani Francoski violinist Robert Soctens, ki je 6koro vsakoletni koncertni gost Ljubljane, ima med našim občinstvom že velik krog prijateljev in občudovalcev. Da se ta krog še vedno bolj razrašča, jc pokazala polno zasedena velika Filharmonična dvorana ob njegovem letošnjem koncertu. Iz sestave programa je bila tudi tokrat razvidna njegova posebna ljubezen do komponistov tako zvane predklasične dobe. In v resnici zna Soetens prodreti v duha te dobe kot le malokdo. Njegova igra, pri kateri je navidez glavni poudarek na estetski finesi tona in umirjenem melodičnem oblikovanju brez pretiranega čustvenega izraza, seže vendar globlje preko golega, hladnega esteticizma. Tako se bliža njegova interpretacija tako zvani objektivni reprodukciji, ne tisti brezizrazni, mrzli in brezbarvni, ki ji zapadejo mnogi, ampak oni, ki zajema silno moč iz umetnine same brez iskanih efektov lastne iznajdljivosti. V takem pojmovanju umetnosti leži tudi moč Soetensove igre, kot se je pokazala že v obeh predklasičnih umetninah: Ve-racinijevem koncertu-sonati in Bachovi Chaconni. V Veracinijevcm koncertu je izpod Soctensovega plemenitega loka kar vrela melodija, vedno znova se porajajoča in prebivajoča, kot da nima in ne more imeti konca. Silna je morala biti radost do življenja in do vsega v dobi, ki je rodila take umetnine. Ta miselnost nam je danes bržkone tuja ali vsaj nepojmljiva; le umetnine nam še kažejo pot nazaj in morda tudi pot naprej. Ogromna Bachova Chaconne za violino-solo ni imela na sebi tistega demoničnega pečata, kot ji ga vtisne kak Huber-mann; ob Soetensovi umerjenosti (e bila nekako vedrejša z rahlim meditativnim prizvokom in s poudarkom na formalni jasnosti, tehnično seveda izglajena do skrajnosti. Cesar Franckovo Sonato, ki je eno izmed najlepših del violinske literature, smo pri nas že slišali tudi v Soetensovi interpretaciji Pod njegovimi rokami zadobi to delo, prerojeno nekako v sredi med francosko in nemško muziko, med klasicizmom in romantiko, prav poseben blesk. Francoska mehkoba tona je združena z mogočno gradnjo širokih melodičnih linij, velikih oblikovnih kompleksov. Tudi tokrat je odigral to sonato s polno-krvnim muzikantstvom, škod? le, da ni n.-<šel prave opore v klavirski spremljavi ge. Suzanne Roche, ki ni bila niti tehnično povsem izčiščena in je imela v sebi skoro več manir kot pristnega doživljanja. V drugem delu koncerta je zaigral g. Soctens 'dve naši domači krajši kompoziciji, Škerjančev »Romantični intermezzo« in »Slovanski ples« Sla-venskega. V obeh teh skladbah, in ravno tako v sledečih delih francoskih avtorjev (Debussy: Clair de lune, Dellanoy: Danse de nčgrillons, Ravel: Tzigane) se je pokazal solist kot tenkočutnega esteta, muzika in odličnega virtuoza Ob navdušenem odobravanju občinstva >» dodal še Musorg-skega »Gopak«. Dr. VaVo. Koncert R. Soetensa v zdravilišču na Golniku Preteklo nedeljo smo imeli v našem sanato-riju zopet enkrat priliko slišati slavnega violinskega virtuoza R. Soetensa. Francoski goslač, ki ga ne odlikuje samo visoka stopnja virtuoznosti, je predvsem umetnik, ki mu je dovršena tehnika le orodje, s katerim dosega svoj vzvišeni muzi-kalni cilj. Soetens je našo publiko priklenil nase že s prvim jiolezom svojega loka in jo v stopnjujočem razpoloženj u držal do konca koncerta. Po uvodni Veracinijevi koncertni sonati, ki jo je odigral francoski virtuoz z odličnim poznavanjem klasičnega muziciranja, je dal v naslednji C. Franckovi sonati že močan [>oudarek čustvom in kar čutili smo, kako mu jc to reniek-delo francoske komorne glasbe pri srcu. V drugem delu koncerta nam je Soetens pokazal najprej z dvema domačima skladbama: Skrjančev Intermezzo romantique in Slavenskega Chant et danse yugos!ovene, da imamo Jugoslo-veni tudi že vredne zastopnike v violinski koncertni literaturi. Ostali program so tvorile tri krajše skladbe Debussyja, Delamoyrja in Fallerja. Ob burnem odobravanju nam je umetnik dodal za nameček še Musorgskijev Hopak. Soetens in njegova spremljevalka ga. Roche nam bosta ostala še dolgo v spominu. m. K-n Plavaci se pripravljajo na letošnjo sezono liga« šele v prvi polovici septembra in da naj Jugoslavijo zastopa naša najboljša postava. Nato so delegati razpravljali o izpremembi pro|>ozicij za ligaške plavalne tekme. V tej točki se delegati niso mogli zadiniti in so zato o te mrazpravljali samo neobvezno. Izpremem-be naj bi bile v tem, da se odslej ne bi več ocenjevali skoki o izpremetnbi vrstnega reda posameznih točk sjx>reda in pa, da bi odpadla štafeta 4 X 50 prosto za ženske. Nekaj vprašanj je bilo prepuščenih v končno ureditev Plavalni zvezi kraljevine Jugoslavije, da jih po predlogu klubov sama uredi. Končno so bili določeni tudi termini za letošnje ligaško prvenstvo: Viktorija — ZPK 10. julija: Jug ZPK, 14. julija; Jadran — ZPK, 17. julija; Viktorija — Iliraja 20. julija. Jug — Jadran 21. julija; Ilirija — ZPK 24. julija; ZPK — Ilirija 27. julija; Viktorija — Jug, 1. avgusta; ZPK — jug 3. avgusta; Ilirija — Jug 6. avgusta; Jadran — Jug 10. avgusta: ZPK — Viktorija 15. avgusta; Jadran — Ilirija 16. avgusta; Jug — Ilirija 18. avgusta; Viktorija — Jadran 19. avgusta. ZPK — Jadran 21. avgusta; Ilirija — Jadran 27. avgusta; Jug — Viktorija 27. avgusta; Ilirija — Viktorija 3. septembra. Tekme bodo v mestih prvoimenovanih klubov. Za trdno računamo, da bo glede vseh nesoglasij dosežen sporazum na '!wru Plavalne zveze kraljevine Jugoslavije in da bodo v tej zmedi ob preureditvi športa v Jugoslaviji znali vsaj plavači ohraniti mirno kri in delati naprej za razvoj našega plavalnega športa. V Splitu je bil v ponedeljek sestanek predstavnikov jugoslovanskih ligaških plavulnih klubov. Na tem sestanku so bili navzoči delegati Jadrana, Juga, Zagrebškega plavalnega kluba, Viktorije in Ilirije. Sestanek teh delegatov je imol dve nalogi: rešiti vprašanje preureditve lignškega prvenstva in sestaviti koledar za mednarodne tekme. Pred razpravljanjem o ureditvi ligaškega plavalnega jirvenstva, so delegati razpravljali o meddržavnem plavalnem dvoboju Nemčije in Jugoslavije, ki naj bi bil 26. in 27. julija v okviru športnega tedna na Vrbskem jezeru na Koroškem. Vsi delegati so smatrali, da je ta termin za naše razmere prekratek in naj se ta dvolxjj odloži za konec avgusta. Ker pa je malo verjetnosti, da bi Nemci ta termin sprejeli, »o delegati sklenili predlagati Zvezi dvojni mednarodni plavalni dvoboj Madžarske in Jugoslavije. Najprej naj bi bil dvoboj moških pla-vaeev v Madžarski, istočasno pa dvoboj žensk pri nas. Potem pa povračilni dvoboj moških pri nas v Splitu, in žensk na Madžarskem. Ta dvojni dvoboj je predviden za konec avgusta ali prve dni septembra. Delegati so nato razpravljali o tekmah za •»Balkansko ligo«, kjer naj bi nastopila naša druga reprezentanca. Pri teh tekmah je predviden pojiolen olimpijski program, jxileg tega pa še prosto plavanje na 200 m in štafeta 3 X 100 mešano. Naši delegati so priporočili Zvezi naj skuša doseči, da naj bo »Balkanska Odbor Atletske zveze kralj. Jugoslavije je odstopil Zamotano sorodstvo V neko norišnico so pripeljali pacienta, ki je bil nenavadno miren in skoraj pameten. Zdravnik norišnice ga je vprašal, ali ve, zakaj je prišel v to nesrečno hišo. »Veste, gospod zdravnik,« je odgovoril pacient, »tega je krivo preveč zamotano sorodstvo. Oženil sem vdovo, ki je imela odraslo hčerko. Nato je poročil moj oče hčerko moje žene. S tem je postala moja žena tašča svojega tasta. Moja pastorka je postala moja tašča in moj oče moj zet. Moja mačeha je dobila sina, ki je torej moj po-polbrat. Toda on je tudi vnuk moje žene, torej sem jaz stari oče svojega porolbrata. Potem je tudi moja žena dobila sina. Ta je postal torej svak mojega očeta in brat njegove žene. Moja pastorka je pa obenem tudi stara mati svojega brata, kajti on je vendar sin njenega pastorka. Ker sein jaz torej očim mojega očeta, je moj sin popolbrat mojega očeta, obenem pa tudi sin moje stare matere, ker je moja žena sinalia svoje hčerke. Jaz sem očim svoje mačehe, moj oče in njegova žena sta moj pastorek in pastorka, moj oče in moj sin sta brata, moja žena je moja stara mati, ker je mati moje tašče. Jaz sem nečak svojega očeta in obenem svoj lastni ded. In zaradi vsega tega,« je zaključil bolnik, »sem prišel oh pamet.« V nekaj člankih smo že poročali o jx)tekih različnih sestankov naših atletov, o poteku zadnjega občnega zbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije, na katerem se navzoči delegati niso mogli zediniti ali je to ustanovni občni zbor, ali je redni občni zbor, poročali smo nadalje, da je Hrvaška atletska zveza sklicala nekaj dni po zagrebškem občnem zboru svoj občni zbor in končno tudi o zadnjem sestanku slovenskih in srbskih delegatov, na katerih so bili sprejeti nekateri sklepi. V epilog vsem tem občnim zborom, sestankom, sporom in drugim nesoglasjem, ki so med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi atleti, naj dodamo še, da je izvršilni odbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije podal ostavko in pozval javne oblasti, da prevzamejo imovino. Ta izvršilni odbor je bil izbran na rednem občnem zboru Atletske zveze kraljevine Jugoslavije v oktobru lanskega leta. Na nedeljskem sestanku v Ljubljani, kateremu so kakor znano prisostvovali samo delegati srbske in slovenske zveze ter od izvršilnega odbora iz Zagreba tehnični referent Milan Krajačič in blagajnik Zvonko Marijan. Oba člana, ki sta nedelj-skermj sestanku v Ljubljani prisostvovala, sta v Zagrebu obvestila ostale člane izvršilnega odbora Atletske zveze kraljevine Jugoslavije (predsednik Veljko Ugrinič, tajnik Oton Fuchs, tehnični referent Milan Krajačič in blagajnik Zvonko Marjan) o poteku nedeljskega ljubljanskega sestanka. Vsi imenovani člani izvršilne zveze kraljevine Jugoslavije so obvestili vse tri samostojne narodne zveze, da se zahvaljujejo za izvolitev. Ostali pa niso samo pri tem. Izvršilni odbor je poklical upravne oblasti, naj prevzamejo imovino Zveze, predvsem športne naprave in uradni inventar. Denarja v blagajni menda itak ni bilo Odborniki navajajo, da jih je k temu koraku privedla neobičajna resolucija ljubljanskega sestanka. Točna resolucija se glasi takole: 1. Ker predsednik g. Ugrinič ni spoštoval sklepov izrednega občnega zbora Jugoslovanske atletske zveze z dne 29. oktobra 1939 v Ljubljani ■n ker je dopustil v razpravljanje ali je zagrebški občni zbor dne 7. aprila reden ali ustanoven — čeprav je sam jx>dpisal vabilo za redni občni zbor — se smatra, da ni postopal pravilno in se ga zato odstavi ter ves spor napoti v nadaljni postopek prihodnjemu občnemu zboru. Za vodstvo tekočih poslov je določen dr. Vojislav Jovanovič iz Belgrada. 2. Odloči se sklicanje rednega občnega zbora za 12, maj v prostorih »Srbske atletske zveze« kot nadaljevanje rednega občnega zbora v Zagrebu, ki je bil 7. aprila jx> oblasti razpuščen. 3. Smatra se, da zastopnik policijske uprave v Zagrebu ni postopal pravilno, ko je razpustil občni zbor, ker za to ni imel niti pravice niti razloga. Zato se dr. Jovanovič pooblašča, da glede tega izroči prijavo Atletske zveze kraljevine Jugoslavije pristojnim oblastem. 4. Predlaga se, da se odstavi tudi tajnik ASKJ g. Oton Fuchs, ker je v zapisniku občnega zbora z dne 7. aprila namerno izpustil označbo občnega zbora (redni ali ustanovni občni zbor). Tako bodo torej usodo jugoslovanske atletike v letošnjem letu odločale upravne oblasti, ker voditelji posameznih samostojnih narodnih zvez niso znali rešiti spornih vprašanj med seboj na miren način. Caveant consules ... Vesti športnih zvez, klubov in društev 2SK Hermes, juniorska nogometna sekcija. Talentirane juniorje v starosti od 14 do 16 lel sprejemamo. Prijaviti se vsako sredo in petek od 17 dalje na igrišču.