Po^imna plačana • ifntnvlnl. I eto 1X1 V Ljubljani, v četrtek 20. oktobru 1933 štev. 241 a ( enii I Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.610 in 10.34«) za inserute; Sarajevo štv. "'ihl Zagreb štv V).()11, Praga-Dunnj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Klic po vodiielistvu V zadnjih letih sc je pri nas mnogo govorilo o Katoliški akciji. Priznajmo pa si kar odkrito, da je beseda in pojem v naših lastnih krogih dobila nek svojevrsten, ne preveč simpatičen prizvok. Temu je bila mnogo kriva okoliščina, da so z vsega po-četka mnenja o značaju in bistvu Katoliške akcije Sla. tudi pri nas — kakor drugod po svetu — zelo narazen. Enotnosti v naziranju niti potem ni bilo mogoče doseči, ko je bilo objavljeno znano papeževo pismo breslavskemu kardinalu Bertramu (»Quae Nobis« 13. novembra 1928). Razen tega so se spočetka, ko so imele katoliške kulturne in prosvetne organizacije še svobodno polje, mnogi javni prosvetni delavci bali, da gre le za neko novo organizacijo, ki bo brez pravega haska samo pomnožila število in delo že obstoječih organizacijskih tvorb. Zlasti neugodno pa je vplivalo dejstvo, da Katoliška akcija tudi tam, kjer se je osnovala, dejansko ni prinesla tistega novega, kar so ljudje pričakovali. Seveda bi takšno pričakovano spremembo moglo povzročiti le notranje versko in duhovno prerojenje vernikov — nekaj, na kar se morda niti ni v • prvi vrsti polagalo važnosti, ker sc jc prezrlo bistveno plat Katoliške akcije. Tako so mnogi dobri verniki mnogokje bili mišljenja, da jc bolje o Katoliški akciji sploh ne govoriti, češ, da od nje kaj posebnega ni pričakovati. Obdržali pa smo izraz in pozaznamovali z njim vse naše versko in kulturno delo za moralni in verski dvig našega naroda. Pereče pa je postalo vprašanje organizacije Katoliške akcije povsod tam, kjer je dosedaj obstoječi sistem katoliškega kulturnega dela zadel na težikoče ali postal sploh nemogoč. Nastaja vprašanje, kako nai katolicizem v svojem idejnem bogastvu in raznolikosti sploh še najde primerno pot med katoliško ljudstvo, da izpolni od Stvarnika mu postavljeno univerzalno nalogo: Učite vse narode ... Kakor vemo, se je s tem problemom v zadnjih letih mnogo bavil italijanski in španski epi-skopat in je v poslednjih mcsecih ena glavnih brig tudi nemfkih škofov. Situacija kajpada ni povsod enaka. Drugačen jc položaj v deželah, kjer katoliških prosvetnih organizacij takorekoč niso poznali in nekaj čisto drugega je na pr. v Nemčiji, kjer že sama narava naroda teži za čim večjo organizator-no.-tjo. Kaka toga šablona bi torej bila prav tako malo na mestu, kakor če bi pred nekaj leti kdo zahteval, da španski ali italijanski katoličani v celoti sprejmejo organizacijski sistem nemških katoličanov. Vendar pa je sila zanimivo, kaj ob tako važnem in globoko segajočem kulturnem prelomu, ki se je z nacionalno-socialistično revolucijo zgodil v Nemčiji, organizatorji novega versko-kulturnega pokreta v okviru Katoliške akcije skoraj enodušno izjavljajo. Nočejo namreč, da bi snujoča se Katoliška akcija ne prinesla in ne vsebovala drugega, kakor enostavno pregrupacijo od nemškega fašizma zatrtih Htoliških organizacij. Mnenja so m "-več, da je prejšnji organizacijski sistem imel veliko hibo, ker je ves poudarek ležal v formi organizacije in se je težišče vsega dela sploh sukalo okrog organizacijskega življenja, nc da bi bil vedno dovolj podčrtan notranji namen in vsebinski smisel organizacije. Ko bi Katoliško akcijo hotel kdo sedaj po isti šabloni postaviti v življenje, bi po njih mnenju ne bila drugega kot mrtvorojeno dete. Treba pa je takoj omeniti - da se prepreči vsak nesporazum — da v izvajanjih omenjenih po-kretašev ni niti najmanjše osti proti društvom in 3i-ganizacijam kot instituciji, ko vsak otrok ve, da dandanes ni mogoče brez njih ničesar storiti. Doba tehnike je organizacijam dala še prav poseben pomen in preskrbela za bogato raznolikost njihovih prireditev. Vsaka organizacija, ki je količkaj vredna svojega imena, vzgaja k točnosti, disciplini, samovladi in socialnemu čuvstvovanju, lastnosti, ki jih ne družba ne država ne moreta pri svojih članih pogrešati. Pri snovanju Katoliške akcije torej nc gre za to, da se ji vzame značaj organizacije, kar je že radi bistva, ki ga ima Katoliška akcija, nemogoče storiti. Gre lc za to, da se poudarek in težišče prenese drugam: na voditeljstvo. In mislimo, da bo s tem napravljen dober in potreben korektiv. Saj so ludi nas vse dosedanje izkušnje z organizacijami naučile, da končno pride le na osebo voditelja. Kjer jc voditelj odličen, tam prej ali slej nc izostanejo uspehi. Brez pravega voditelja pa najboljša organizacija nc pride z mrtve točke. Polno jc zgledov, kako mnogokje ena edina oseba drži pokonci vse javno življenje. Klic po voditeljslvu je človeški in zato naraven. Nosilci pokretov in zgodovinsko pomenljivih gibanj so vedno bili voditelji, nikdar pa ne masa. Tudi resnično kulturo morejo ustvarjati edinole resnioe si »veste, od notranjega prepričanja gnane osebnosti. Isto velja tudi za versko obnovitveni pokret, kakor ga zamišlja Katoliška akcija. Ako on mu imeli pri pokretu primernih osebnosti in vo-ditcliev, postane organizacija sama drugotnega pomena. Pravi ljudje si bodo že znali ustvariti tudi primeren organizacijski aparat. Katoliška akcija se poraja najbolj tam, kjer so katoličane k temu prisilile razmere. Prav zato pa sc s tem večjo gotovostjo inore reči, da bo uspeh bolj kot kjerkoli dosedaj odvisen od voditeljev in manj od organizacijskega sistema kot takšnega, ki mora biti prilagodljiv razmeram, da se lahko menja vsak čas. Formiranje Katoliške akcije zahteva od katoličanov, da v prvi vrsti rešijo problem primernega voditeljslva, nakar vprašanje organizacije kot takš-ac ne bo delalo posebnih težav. Brez šolanih in s pravim duhom prešinjenih voditeljev pa Katoliška akcija kljub najbolj idealno zamišljeni organizaciji Rooseveltov Čredo Na hal. shodu v New Yorku Verujem v zmago, ker zaupam v božjo pomoč Pred 40 hatol. škofi poveličuje Roosevelt kulturno silo katolicizma (Pošilja »NCWC News« tiskovna agencija.) New Vork, septembra. Ob priliki stoletnice Vincencijevih konferenc, so ameriški katoličani organizirali v New Yorku velikansko vseameriško konferenco, »da spojijo državno in nacionalne obnovitvene načrte z organiziranim socialnim delovanjem katoliške Cerkve«. Na konferenco je poslala vsaka škofija svoje zastopnike, v več kakor polovico primerih so prišli škofje sami. Udeležencev je bilo 3000, med njimi 40 škofov. Konferenca se je vršila v največjem hotelu na svetu v VValdorf-Astoria hotelu, ki je iz daljave zaradi svojih dveh nad 100 metrov visokih stolpov podoben veličastni katedrali. Vodstvo hotela je zgradilo nalašč za ta kongres, ki je trajal samo 4 dni, 100 oltarjev, da so mogli udeleženci opraviti vsakdanjo božjo službo. Država in Cerkev sta na konferenci enako sodelovala in je to sodelovanje in ta složnost prišla do izraza z dvema velikanskima zastavama — ameriško državno in papeževo —, ki sta tesno stisnjeni druga ob drugo, plapolali visoko nad Ncw Vorkom. Od strani države so konferenci prisostovali predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, dva aktivna ministra, vodje vseh nacionalnih podpornih organizacij, trije kardinali in 37 drugih nadško- fov in škofov poleg velikega števila visokih predstavnikov katoliških verskih ustanov, univerz itd. Rooseveltov govor Najvažnejša točka za velik« svetovno javnost pa tudi za ameriške katoličane same jc bil brez dvoma sovor, s katerim je predsednik Roosevelt zaključil to ogromno konferenco ameriškega katolicizma in v katerem jo obravnaval vprašanje sodelovanja Cerkve in države. Predsednik države, ki šteje '125 milijonov ljudi, je takole nagovoril zastopnike ameriških katoličanov: »Prav je, da ste svoj vsakoletni kongres krščanske karitativne službe vezali na spomin 100-letnire ustanovitve Vincencijevih konferenc. »Vsako leto, ki se podi mimo nas, sem bolj in bolj prepričan, da se človeštvo polagoma približuje praktičnemu izpolnjevanju naukov, ki jih daje krščanstvo tako za ureditev zasebnega življenja kakor za vse občestvo mož in žena.« f,Cerkev, pokaži, kaj si naredila" »Prav rad se pri tej priliki spominjam psovke, ki so jo ravno pred UMI leti vrgli francoski revolucionarji Cerkvi v obraz, češ »Cerkev pokaži, kaj si naredilak Jaz se rad spomnim, kako je Cerkev to izzivanje sprejela in s kakšno odločnostjo jo pokazala, da krščanstvo ni mrtvo, da krščanska vera še živi in da je življenje in delovanje katoličanov v skladu z nauki njihove svete Cerkve.« »Naj opozorim samo na dejstvo, da je samo Vincencijeva konferenca v lanskem letu samo v naši državi popolnoma vzdrževala 150.000 revnih, pomagala pa miljonkrat z darovi, ki sc ne beležijo. Če pomislim, ila delujejo z isto požrtvovalno vnemo in z isto nesebično ljubeznijo še mnogoštevilne cerkvene ustanovo po vsej državi, potem zaupam vedno bolj, da Bog zmagajo tuili pri nas...« »Ko sem prevzel vlado Zedinjenih držav, »eni se trudil dati novih smernic. Da, smernic ni manjkalo, ali to, kar nas mora najbolj navdušiti in nam dati največ poguma, je duh požrtvovalnosti, s ka- terim je vsa Amerika radevolje sprejela smernice in ž njimi tudi bremena. Mi smo postali zopet pijo-nirji, ki se žrtev ne strašimo. Spustili smo se v velike, usodepolne izkušnje na vseh poljih javnega udejstvovanja. Naš program zahteva nesebičnih, požrtvovalnih, svojega bližnjega ljubečih izvršil-rev. Uspeh našega vsenarodnega obnovitvenega načrta bo tolik, kolikršna bo ljubezen in nesebič-onst posameznega državljana. Vlada lahko mnogokaj ukrene, lažjo in čestokrnt boljšo kot zasebniki ali zasebne ustanove, toda vse tlelo države je odvisno od duhovnega razpoloženja državljanov.« Vera, tajna vsakega uspeha »V tem velikem iu težavnem liojii za obnova naše domovine pa seiu hvala Boku prišel do zaključka, da naše ljudstvo činidalje bolj spoznava, da so duhovne vrednote mnogo več vredne kakor materijelne vrednote. V tem leži vsa tajna našega uspeha ali neuspeha.« »Nekateri narodi drueod so hoteli z dekreti in zakoni prepovedati človeštvu, kar je njegova prva pravica, da namreč veruje v Boga in živi po zapovedi svojo vere. Prej ali pozneje so ti narodi spoznali, da se s tem zaman zaganjajo v bitno. o>novno in neumrljivo pravico človeškega rodu. v pravico, ki jo je še vsako stoletje naše zgodovine dokazalo, da je zu napredek človeštvu neobhodno potrebna.« ,Zato, ker zauoam v božjo pomor4 »Jaz nisem niti trenutka pomišljcvul. da bom« prišli iz te mračne doline na svetlo. Bil sem prepričan. tla bom« zmagali, da hnm« uspeli. Zakaj? Zato. ker verujem ne samo v pravičnost naših državnih ustanov ampak, ker triln« verujem in zaupam v Koga. ki nas bo vodil in nas podpiral. Ker tudi trdu« zaupam v duhovne sile, ki jih je krščanstvo nakopičilo in k' jili stavlja na razpolago za našo obnovo. Zato. ker gori v meni zvesta vera v stalno nadnaravno božjo pomoč!« Ameriški katoličani, tako se je v zahvalnem govoru izrazil kardinal Hnyes iz New Yorka, so svojemu predsedniku za takšen govor hvaležni. Francoska kriza Sarraut sprejel sestavo vlade Pariz, 25. oktobra, b. Prvi dan vladne krize je potekel v običajnem pripravljanju terena za sestavo nove vlade. V vrstah radikalov računajo z možnostjo, da se bo vladna koalicija razširila v smeri levičarske stranke in centruma, ki ne bo sodeloval na odgovornih mestih. Taka vlada naj bi izdelala vse načrte za socialno zakonodajo, za uvedbo državnega monopola na petrolej ter razni materijal in za uvedbo tako zvanega davka na krizo. Taka vlada bi bila seveda le prehodnega značaja in v stalni nevarnosti, da pri posameznih vpra- šanjih pade, ker bi v njej najvažnejšo vlogo igral finančni minister. Verjetno je, da bo finančni minister obenem tudi predsednik vlade. V zvezi s tem se govori o kabinetu Georgea Bonneta, dosedanjega finančnega ministra, ki zaradi svojega energičnega nastopanja za obrambo državnih fiskalnih interesov uživa precejšnje simpatije tudi na desnici. Pariz, 25. oktobra. AA. Havas poroča, da je predsednik republike poklical v F.lizejsko palačo ministra Alberta Sarrauta. Albert Sarraut je sprejel mandat za sestavo nove vlade. Volitve v Delavsko zbornico (Izidi za obratna volišča) Podrobni rezultati za obratna volišča, ločeni po splošni in nameščenski skupini, so sledeči: Breg pri Ptuju »Petovija«: modra 53, rdeča 112, bela 3 — nameščenci: modra 11, rdeča 2. Celje cinkarna: modra 43, rdeča 236, bela 16 — modra 15, rdeča 3, bela 2. Dolnja Lendava, Našička tvornica tanina; modra 18, rdeča 63, bela 2 — modra 10, rdeča 1, bela 1. Duplica-Kamnik, Remec et Co.; modra 9, rdeča 78, bela 55 — modra 2, bela 1. Gaberje-Celje, Westen: modra 13, rdeča 562, bela 71 — modra 20, rdeča 20, bela 2, zelena 1. Goričane, Združene papirnice: modra 15, rdeča 33, bela 91 — modra 7, rdeča 2, bela 1, zelena 1. Guštanj-Ravne, jeklarna: modra 82, rdeča 120, bela 19 — modra 20, rdeča 2, bela 1, zelena 1. ne bo uspela. Gre za voditelje, ki si bodo znali pomagati tudi tedaj, ako radi kateregakoli vzroka višja instanca odpove. V bistvu Katoliške akcije jc, da se k voditeljstvu predvsem pritegnejo lajiki. V tem oziru mora pasti vsako nezaupanje, Ne gre za to, kaj je bilo nekdaj in kako je sedaj. Za nas mora biti merodajna želja Cerkve, ki je v XX. stoletju po papežu Piju XI. katoliškim lajikoni formalno izročila apostolsko misijo pod vodstvom hierarhije, podobno, kakor je enako poslanstvo Kristus formalno izročil apostolom. Čas je tak, da to zahteva. Razvoj naše dobe pa gre tudi za tem, da se vedno bolj ivcljavlja princip avtoritete in voditelj-stva. Vpliv liberalizma je zato pričel slabeti, ker jc z zanikanjem avtoritete in voditeljstva povzročal vedno večji kaos v vseh panogah javnega življenja. V poslednjem času smo imeli priliko ugotoviti, kako novo gledanje na življenje prodira tudi pri nas, zlasti med mladino. Razvoj pojde še dalje v tej smeri in ga bo Katoliška akcija, ki je organizacija bodočnosti, brez dvoma primerno upoštevala. Drin. Hrastnik, kemična tovarna in steklarna: modra 77, rdeča 611, bela 110 — modra 14, rdeča 5, bela 1, zelena 1. Hrastnik, premogovnik: modra 95, rdeča 368, bela 28 — modra 38, rdeča 4, bela 1. Huda jama, premogovnik: modra 160, rdeča 14, bela 97 — modra 20. Javornik, KID; modra 96, rdeča 374, bela 125. Jarše, industrija platnenih izdelkov: modra 81, rdeča 17, bela 76 — modra 17. Jesenice, KID: modra 172, rdeča 661, bela 184 — modra 118, rdeča 9, bela 16. Kamnik, Titan: modra 183, rdeča 27, bela 46 — modra 27. Kočevje, Tekstilana in Tekstilna tovarna: modra 202, rdeča 92, bela 271 — modra 15, rdeča 2, zelena 2. Količevo, Bonačeva tovarna lepenke: modra 125, rdeča 23, bela 32 — modra 7, zelena 1. Košaki pri Mariboru, Dervvuschek: modra 13, rdeča 30 — modra 4. Kranj, Jugobruna: modra 63, rdeča 285, bela 123 — modra 32, rdeča 2, bela 3. Kranj, Semperit; modra 55, rdeča 155, bela 1 — modra 9, rdeča 1. Krmelj, rudnik: modra 86, rdeča 45, bela 35 — modra 15. Kropa, žebljarna: modra 2, rdeča 3, bela 127 — bela 1, zelena 6. Lešc-Prevaljc, rudnik: modra 12, rdeča 128, bela 2 — modra 2, rdeča 5, bela 1. Liboje, rudnik in kemična industrija: modra 106, rdeča 188, bela 7 — modra 11, rdeča 1, bela 2, zelena 2. Litija, tekstilna tovarna Mauthner: modra 205, rdeča 106, bela 176 — modra 11. Ljubljana, Električna cestna železnica: modra 81, rdeča 76, bela 5 — modra 8, rdeča 1. Ljubljana, »Jugoslovanska tiskarna^: modra 3, rdeča 27, bela 132 — bela 12, zelena 10. Ljubljana, Kemična Moste: modra 9, rdeča 85, bela 45 — modra 3, rdeča 2, bela 3, zelena 2. Ljubljana. Pivovarna Union; modra 15, rdeča 117, bela 4 — modra 26, rdeča 1, zelena 1. Ljubljana, Tobačna tovarna: modra 74, rdeča 345. bela 268 — modra 16, rdeča 2, bela 5. Ljubljana, Strojne tovarne in livarne: modra 38, rdeča 139, bela 10 — modra 11, rdeča 4, zelena 1. Ljubljana, »Saturnus«, Moste: modra 14, rdeča 369, bela 15 — modra 5, rdeča 10, bela 1, zelena 2. Maribor, Braun in Ehrlich: modra 71, rdeča 175, bela 2 — modra 2, rdeča 4. Maribor, Dcctor in drug: modra 135, rdeča 314, bela 13 — modra 21, rdeča 2, bela 1. Maribor, Hutter in drug: modra 36, rdeča 259, bela 4 — modra 2, rdeča 6, zelena 1. Maribor, Thoma Karel; modra 19, rdeča 136, bela 6 — nodra 2, rdeča 1, zelena 6. Maribor, Zelenka in Comp.: modra 102, rdeča 131, bela 8 — modra 6. Mežica, svinčeni rudnik in redno volišče občine Mežica: modra 83, rdeča 440, bela 24 — modra 56, rdeča 4, bela 2, zelena 1. Polzela, Tovarna pletenin: modra 3, rdeča 163, bela 12 — modra 5. Rogaška Slatina, Steklarna Sv. Križ: modra 6, rdeča 161, bela 1 — modra 3, rdeča 1. Rogaška Slatina, Zdravilišče: modra 120, rdeča 10, bela 27 — modra 4. Ruše, Tovarna za dušik: modra 27, rdeča 225, bela 5 — modra 36, rdeča 4. Senovo, rudnik: modra 60, rdeča 53 — modra 10, zelena 2. Sladka gora, Tvornica lepenke: modra 53, rdeča 63, bela 49 — modra 1, rdeča 2. Šoštanj, Tovarna Woschnagg: rdeča 286, beta 6 — rdeča 9, bela 3, zelena 1. Štore, Železarna in Samotna tovarna: modra 6, rdeča 241, bela 15 — modra 9, rdeča 2, zelena 5 Št. Pavel pri Preboldu, Tekstilna tov. Mauthner: modra 98, rdeča 141, bela 24 — modra 16, rdeča 4. Št. Vid nad Ljubljano, Bccr, Hribernik et Co.: modra 46, rdeča 43, bela 55 — modra 8. zelena 1. Tezno, »Kovina«: modra 12, rdeča 87, bela 2 — modra 1 rdeča 1, bela 4, zelena 1. Trbovlje, Cementarna Hauck in zunanji obrat, modra 266, rdeča 103, bela 43 — modra 55, rdeča 1, bela 1, zelena 5. Trbovlje, Rudnik I.: modra 300, rdeča 133. bela 29 — modra 17, bela 1, zelena 3. Trbovlje, Rudnik II.: modra 424, rdeča 158, bela 32 — modra 16, zelena 2. Trbovlje, Rudnik IIL: modra 421, rdeča 115, bela 23 — modra 27. Tržič, Glanzmann-Gassner: modra 79, rdeča 306. bela 514 — modra 19, rdeča 8, bela 3, zelena 4. Tržič, »Peko«; modra 26, rdeča 39, bela 18(1 — modra 10, rdeča 1, bela 15. Velenje, Rudnik: modra 127, rdeča 118, bela 18 _ modra 28, rdeča 3. Vevče, Združene papirnice: modra 35. rdeča 129. bela 229 — modra 42, bela 2, zelena 2. Zagorje, Rudnik: modra 111, rdeča 315. bela 62 — modra 28, rdeča 4, bela 3, zelena 2- Skupaj so na obratnih voliščih prejele; delavska skupina; modra 4466, rdeča 9833, bela 3659 — nameščenska skupina: modra 915, rdeča 136, bela 89, zelena 67. Stran 2 j SLOVENEC r, rine '20. ok'o'-ra ih>w. Štev. ivi. Šentviška morilca pred sodiščem Nadaljevanje poročila s 6. sirarn' V nadaljnji konfrontaciji med obema prvima obtožencema je Andrej Mali zatrjeval: »Moj brat Ione je prišel v hišo brez moje pomoči in najbrž skozi lino Sploh njemu nisem nataknil ua obraz nobene maske. Tudi električne svetiljke mu nisem dat.« Opozorjen na važnost svoje izpovedbe je obtoženec Anton Mali v svojem zagovoru se dejal, da je dobival od Golmajerjeve večje zneske v gotovim in da mu je dala za velikonočne praznike celo 400 Din za pirhe. . I' : »Kako, da niste potem imeli več denar a?« O. Anton Mali: -Zapravil sem ga z nekim fan-tom. Denar mi je dala Golmajerjeva zavit v papir, a skrit v žepni robček, ki mi ga je tudi (»klonila.« P.: »V družbi s kom ste denar zapiti?« O.: »Z delavcem Antonom Valterjem iz Goric.« Drž. tožilec proti Antonu Maliju: »Kje imate sedaj robec?« O.: »Oa ima brat Lojze. Posodil sem mu ga naslednji dan ker je bila Velikanoč in je brat nosil praznično obleko. Povedal mu nisem, odkod imam robec.« . Zaslišanje drugega obtoženca Antona Malija je bilo končano ob 13.30, nakar je predsednik odredil četrturni odmor. Zaslišanje Marije Golmajerjeve Med splošno tišino je urnih korakov v spremstvu paznika stopila v dvorano Marija Golmajer in se naravnost obrnila k predsedniku sodnega zbora. P.: »Marija Golmajer, ali ste razumeli obtožnico?« Marija: »Prosim, da!« P.: »Ali ste krivi?« Marija: »Jaz sem kriva samo to, da sem se spustila v občevanje z Andrejem.« P.: »Vi ste obtožena, da ste vi zasnovala umor Amalije Malijeve.« Marija: »Tega ne!« In obtoženka je nato v vseh podrobnostih začela pripovedovati, kako se je razvijalo njeno razmerje do Andreja in je opisala tudi vse podrobnosti, kje sta govorila in kje se je vse mudila kritičnega dne. Svoj zagovor je brez večjih prekinitev od strani predsednika ponovila kakor pri preiskavi in je jasno ter točno opisala vsako malenkost, ki jo razbremenjuje, ali pa deloma tudi obremenjuje. Omenila je vse od začetka, kako je bilo. »Jaz sem začela z Andrejem Malijem razmerje že I. 1030. Takrat sem poznala tanla, ki sem ga hotela tudi poročiti. Fanta sem svarila, naj ne pije. Andrej Mali pa je tega fanta vedno črnil. To sem tudi fantu povedala, ta pa je rekel, da to ni res. Njemu nisem verjela, pač pa na žalosi Andreju. Obljubila sem zvestobo Andreju in prekinila vsako razmerje 5 prvim. Andrej je šel v trgovski tečaj v Ljubljano. Ko se je tečaj končal, sem se mu vdala z dušo in telesom, obljubila sem mu zvestobo do groba. Večkrat me je obiskal. Ko je prišel iz trgovskega tečaja, mi je obljubil, da me bo |»ročil in je začel iskati, da bi kje dobil kako gostilno. V Poljanah nad Školjo Loko sva dobila lepo gostilno v najem. Najemnina |>a je bila previsoka, namreč 12.000 Din letno. To gostilno pa sva pustila, ker je bil na gostilni neki niutec. Potem sva se začela pogajati z y. Cehom za gostilno v Rožni dolini. Vse je bilo logovorjeno, samo pogodba še ni bila podpirana. .Mesečna najemnina je bila 3000 Din, Ceh pa jc zahteval, da morava vložiti 40.000 Din kot kavcijo, ; z katere bi se potem plačevala mesečna najemnina. Denarja pa jaz nisem mogla dobiti. Andrej je zaradi tega postal zelo nervozen. Ker je nastala istočasno tudi denarna kriza, sem pisala Andreju, da denarja ne morem dobiti za gostilno. Andrej je bil ialoslen. ...postala sem huda r»va Obtoženka je nato začela v vseh podrobnostih pripovedovati, kako se je razvijalo njuno nadaljuje razmerje. Obljubil ji je, da jo poroči. Pozneje pa ji je začel Irditi, da je z njim zanosilo neko dekle na Dolenjskem. Prepričana sem bila, da sem postala luida reva. On je bil name luid, pozneje pa sem ga svarila, da naj bo s sedanjo ženo dober in da ne dela več sramote. On pa je bil vedno bolj jezen na mene. Zahtevala sem, naj bo do mene odkrit in naj Je odloči za eno, ali pa za drugo. Potem je prišlo najhujše, ko se je |xiročil. Pa še pozneje je hodil k meni in vedno zatrjeval, da je zelo nesrečen s svojo ženo, ker je bolna in da se njena bolezen ne more ozdraviti. Nekega dne je prišel zopet k meni in bil zelo hud. Grozil mi je celo z revolverjem. Revolver sem mu vzela, on pa je še hujše grozil, da ustreli sebe in mene. Vdala sem sc mu. Šest mesecev pred umorom Malke pa sem izročila revolver bratu Antonu. Obtoženka je zatem prav obširno opisala vse dogodke, ki so se razvijali, ko je bil Andrej Mali zaprt zaradi krive prisege. Prišel je iz preiskovalnega zapora neko soboto. On je bil takrat pri svoji sestri Marianci v Kranju. — Njej so povedali, da je prišel Andrej v Kranj. Ona mu je očitala: »Kaj delaš, da si zopet zaprt?« On pa ji je odvrnil: »Hudiča, saj botn še crknil. Tebi se tudi kaj akega lahko pripeti.« V nedeljo sta bila skupaj, v ponedeljek pa je odšel Andrej v Ljubljano. Njej pa ni povedal, zakaj je šel in sploh ni o tem nič govoril, govoril pa je, da je zelo nesrečen in da ga ne mara. Nato je omenila, kako je v ponedeljek zvečer Andrej zopet prišel iz Ljubljane v Kranj, a Vmalu nato Anton z vozom ler mu naznanil, da ie prišla njegova žena na Golnik. Andrej in Tone sta odšla iz kuhinje. Ona je sama ostala v kuhinji. Dkoli 11 [X>noči pa je prišel Andrej zo|>et domov. Očitala inu je, kako grdo dela z ženo in da to nc sme še naprej trajati. Iii 1 pa je zelo trmast. Jokal je v postelji iu sem ga močila, ker niu je postalo zelo slabo. „Nič hudega z Antonom !" Potem je obtožena Marija Golmajer podrobno opisala svojo nesrečo in orisala tudi, kako je imela flike z njegovim bratom Antonom. Z močnim poudarkom je izpovedala: »Z Anionom nisem imela nič hudega, nobenega razmerja. To mu ludi povem danes v obraz! Z Antonom sploh nisem imela no-benega ljubavnega razmerja in nisem z njim občevala. Nisem mu dala nobenega žganja. Posodila pa ~em mu večkrat denar, prvič 100 Din, ki mi jih je vrnil, |x>zncje pa me je prosil, da mu posodim 'J K t Din. I a denar je rabil za svoje dekle.« (iolmajerjeva izpoveduje nadalje, kako je še enkrat iz Št. Vida prišel Andrej Mali k njej na dom. Bil je bled in prepaden, pa tudi precej vinjen. Prišel ie ponoči in je vrgel pesek v okno. Odšla sem mu opret, ker sem vedela, da je zelo razburljiv in sem mu rekla: »Andrej, zakaj si tak?« Odgovoril mi jc: »Sem bolan.« »Zakaj si bolan?« »Pil sem.« Jaz sem tja lepo spravila v posteljo in nisem ga vprašala, kje je .bil. Potein je z žalostnim glasom izpovedala, kako o je spravil obtoženi Andrej v sramoto, da so jo judje začeli zmerjati s prešustnico ter tla je za njo tiotjša smrt, kakor pa, da bi ostala še laka reva. Volila ga je, naj ostane svoji ženi zvesl, ker je tudi ona dobra z njim. P.: »Kdaj ste Antonu dali 200 Din?« O.: »Tri mesece pred umorom.« To izjavo jc Golmajerjeva zelo podkrepila. P.: »V j>reiskavi ste rekli drugače.« O.: »Ne, rekla sem: tri mesece pred umorom.« Nato je predsednik ugotovil, da je dala 200 Din Antonu zares iri mesece pred aretacijo. Obtoženka je ponovno zatrdila, da jo niso o tem niti vprašali in da je pravila lo tri mesece pred umorom. Predsednik ji je nato predočil njene izjave pred preisko- j valnim sodnikom, toda ona je vztrajala pri svoji I današnji izjavi. Predsednik je nato tudi ugotovil, da se njena današnja izpoved krije z izpovedjo, ki jo je podala 12. maja pred preiskovalnim sodnikom. V jirciskavi je bila tudi konlrontirana z obtoženim Antonom in je pri svoji izjavi vztrajala. Zasliševanje Marije Golmajerjeve se nalo nadaljuje. Ona govori gladko v šolski slovenščini in vse kaže, da sc je za obrambo pripravila dobro. Ven- i tiar pa vtis, ki ga povzroča njeno izpovedovanje, ni ! takšen, kakor bi ga ona rada imela. Dvorana je pod vtisom, da se je ona naučila svojo obrambo na ! pamet. Predsednik: »V preiskavi sta vas oba Malija dolžila, da ste vi dali idejo za ta umor, da bi se pozneje poročila z Andrejem.« Marija: »Ni res! Nikdar nisem kaj takega rekla, i Lahko je Andrej nagovarjal Antona, toda jaz nisem nikdar svetovala kaj takega.«- „Kedaj ste dali pišfolo ?" P.: »Kdaj ste mu dali pištolo?« O.: »Šest mesecev pred umorom.« P.: »V preiskavi ste trdili, da sle mu jo dali ! šest mesecev pred preiskavo.« O.: »Ni res! Rekla sem: Šest mesecev pred umorom.« P.: »Anton trdi, da ste pred njim delali masko, da ga nihče ne bi sj:>oznal, da ste mu dali slivovko, da bo bolj korajžen, in da sle mu dali pištolo.« O.: »lo ni res! Res pa je, da me je njegova . sestra Ivanka zmerjala s prešustnico, ker sem imela i razmerje z Andrejem.« P.: »Anion trdi, da ste imeli z njim na prostem tri sestanke, na katerih ste ga nagovarjali k umoru. Ln sestanek sicer priznate.« O.: Nikdar nisem Aniona nagovarjala k umoru. Nikdar nisem imela z njim sestankov. Nikdar se mu nisem vdala in me tudi nikdar ni za to , vpraša!.« P.: »Anton trdi, da ste mu dali za pirhe 400 Din, zavitih v robček, ki ste inu ga pomolili skozi . okno.« O.: »Ni res! Dala sem mu enkrat 100 Din, ki jih je vrnil, posodila sem mu pozneje še 200 Din, ki jih ni vrnil. Denar sem niti dala, ker je rekel, da gre k svoji punci.«- P.: »Imamo priče, kako se je Andrej hvalil da dobi od vas denarja, kolikor hoče.« O.: »Ni res!« „Povejte po resnici, Andreji" Pri tem postaja Marija vedno bolj agresivna in osorna do obeh bratov. Od tega trenotka ne varčuje več s psovkami in očitki. Andrej in Anion pa odgovarjata sicer odločno, vendar brez žaljivk. Obrnjena proti obema je rekla Marija: »Nimata dosti samo ene ženske na vesti, rada bi imela še drugo. ! Andreji Mojemu otroku si ž obrekovanjem mojega , fanta odvzel očeta. Sedaj bi mu rad še mater. Pri- j znajta, kar sla napravila! Povejta po resnici, Andrej! Vedno sem te svarila, da bodi dober, da se vrneš k svoji ženi. Sram te bodi, da ne poveš po pravici!« P.: »Ali je res, da ste Andreju dajali nasvete, kaj naj da svoji ženi, da bo na porodu umrla?« O.: »Nikdar, nikoli! Andrej! Vidiš, sram te bodi. da kaj takega govoriš! Vedno si bil lažnivec in lažnivec ostaneš, dokler te ne zagrne črna zemlja. Kar povej, kaj si mi govoril o mojem prejšnjem fantu.« „Lainivec l" V tem tonu strašnih očitkov in zmerjanja se nadaljuje konfrontacija. Med tem, ko je Marija gledala z očmi, kot bi ga hotela prebosti, je Andrej umikal svoje poglede, tako da ga je moral predsednik opozoriti, naj le pogleda Mariji v oči. Andrej |x>tem ponovi vse svoje trditve, ki jih je navajal že prej, in opozorjen na to, ali je res ali ne, kar je govoril, je zatrdil: »Tako je bilo!« Atarija pa je odgovarjala na to: »Lažnivec!« itd. Brezdno človeške duše Tudi Anton je deležen takih strastnih in pate- | tičnih izbruhov Marije Golmajerjeve. Najprej Anton pojasnjuje svoj sestanek z Marijo, na katerem | ga je nagovarjala na umor Amalije ter trdi, da je i na enem sestanku prišlo med njim in Marijo do zelo intimnega odnosa. Marija: »O ti, sram te bodi! Lažeš!« Anton: »Kar sem naredil, sem naredil. In to sem priznal. Povedal sem čisto resnico o sebi in o vas dveh, o Andreju in o tebi, Marija!« 1'.: »Anion: Ali je res, da ste prejeli tistih 400 Din?« Anton: »Res.« Marija: »Nikoli!« Anton: »Prejel sem tudi šnops tik pred umorom. Obe, Marija in | njena mati, sta skrivali šnops pred očetom.* Marija: »Ti boš grdil mojega očeta?! Kolikokrat sem dala tvojemu očetu po 2 Din! Mojega očeta ti ne bos sramotil!« Dr. Vasič: »Marija, če je res, da sle Andreja i nagovarjali, naj se vrne k svoji ženi, zakaj ste pa | potem rekli, ko ste videli v domačem kraju Ama- [ lijo Anžlovarjevo: »Ta k____ ne bo dolgo hodila okoli! Ubiti človeka ni nič, če človek nima duše.« i Marija: »Jezus Marija, nikdar to ni res!« Prisednik dr. Dolencc: »Pa vi verjamete v Bo- ; ga, hodite k spovedi?« Marija: »Verjamem, hodim i k »povedi!« Dr, Dolenec: »Saj ste rekli, da človek nima duše in da ni nič ubiti koga?« Marija: »Ni res, ni- I kdar nisem kaj takega rekla.« Predsednik zaključuje s tem zasliševanje Ma- • rije Golmajerjeve ler diktira prav tako izčrpen za- ' pi»nik o njeni izpovedi. Razprava traja ob zaključku lista še dalje. Kongres gostilničarjev V naši državi ie 50°00 *08liln 8 „„ " pol milijona namescencev Belgrad, 25. okt.. m. Danes je pričel tukaj zasedati prvi jugoslovanski gotililničiirski kongres, katerega se je udeležilo |>ur tisoč delegatov iz vse države. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik belgrajskega gostilniškega združenja g. Nikolič. Kongresa so se loleg številnih zastopnikov gostilničurske stroge udeležili tudi zastopniki zunanjega in trgovinskega ministrstvu, društva »Putnikc in zastopniki belgrajske, zagrebške, ljubljanske, litinjnliiške in .sarajevske trgovinske zbornice. Ljubljansko trgovinsko zbornico jo zastopil dr. Jure Koce. Predsednik kongresa Nikolič jc v svojem govoru povdurjul velik pomen Gostil-ničarske /veze in gostilniških obratov. I/ njegovega referata posnemamo, da imamo v naši L* državi nad 50.000 gostiln, v katerih jc zaposlenih okoli 5QO.OOO nameščencev, no riičunajoč pri tem družin. Današnje težko stanju je seveda zelo prizadelo gostilničarje in hotelirje. Zato je treba najti odponioc, ki naj bo predvsem v razbremenitvi nekaterih velikih tuks in bremen. Za njim je o istem predmetu govoril še delegat za drinsko banovino Perišič. Ljubljanski delegat Anton Peteln je govori! o potrebi sprememb v obrtnem zakonu ter je izjavil med drugim v svojem referatu, da Iii bilo potrebno, du se izda nov spccijului zakon za gostilničarsko in hotelirsko obrt. Popoldne ise je kongres nadaljeval ter so bile .sprejete razne resolucije. Železniška nesreča v Franciji Pari/. 25 .okt. (n). O včerajšnji katastrofi ekspresa Chcrbourg-Pnris. pri kateri je našlo smrt 30, ranjenih pa je bilo 32 potnikov, je uprava francoskih državnih železnic i/.dnln davi komunike, v katerem med drugim navaja, dn so železniško ravnateljstvo in preiskovalne oblasti takoj uvedle preiskavo, ki pa še ni zaključena. Doslej še nis0 mogli dognati, zakaj je vlak skočil s tira. Dunajska vremenska napoved. Padavine, nižja temperatura, vetrovno. Zagrebška vremenska napoved. Topleje, oblačno. Možno je lokalno prehodno deževje. Titulescu zopet pri nas Skoplje, 25. oktobra, m. Danes ob 12,30 se je ustavil na povratku iz Aten v Skoplju romunski zunanji minister Titulescu. Na železniški postaji so ga sprejeli tukajšnji romunski konzul ler številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti. V imenu našega zunanjega ministra je prišel Titulescu na-spjoti gosp. Subotič, svetnik zunanjega ministrstva, ki je nato skupaj z gosp. Titulescom nadaljeval pot proti Belgradu. Titulescu je v Skoplju izstopil iz svojega salonskega vagona ter se je pozdravil z navzočimi. Po pozdravu so ga obkolili časnikarji in ga prosili za izjavo. Titulescu jim je samo izjavil, da je vesel, ker se nahaja zopet na jugoslovanskih tleh, na katerih se počuti kakor doma. Po kratkem odmoru na skopljanski železniški postaji je Titulescu nadaljeval pot proti Belgradu, kamor prispe nocoj. Belgrad, 23. okt. m. Z nocojšnjim brzovlakom je ob 20.45 dospel v Belgrad romunski zunanji minister Titulescu. Na postaji so ga pričakovali in sprejeli zunanji minister Jevtič s pomočnikom dr. 11'uričem in Jurišičem ter višje uradništvo zunanjega ministrstva, romunski poslanik Guranescu z osebjem romunskega poslaništva ter češkoslovaški poslanik dr. Velner. Titulescu je takoj odšel na romunsko poslaništvo, kjer bo prenočil. Dasi je njegovo bivanje privatnega značaja, bo imel jutri sestanek z našim zunanjim ministrom Jevtičem. CSR in Vatikan Praga, 25. okiobra. c. Papeški nuncij Ciriaci je danes oc'\-otoval v Italijo na dopust. Pred svojim odhodom jc imel daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Benešem o odnošajih med Češkoslova-?>o in Vrakanom. Na tem sestanku se je skušal najti n -idus vivendi, da ne bi prišlo do nadaljnjih konfliktov. Uspeh tega sestanka zaenkrat še ni znan. Izid občinskih volitev v državi Belgrad, _'5. okt. (a). Skupno ko se volitve i/vršile v vsej državi v 3.N5H občinah. Kandidatnih list je liilo 7.850. JNS je zmagala v 6.%4. Vpisanih volilcev jo liilo 3,214305, glasovalo je ..2,139.181 ali 60.53%. Zu JNS je glasovalo 1,940.926 ali 90.70%, /a sporazumno liste 25.412 ali 1.19%, za neopredeljene 5.893, uli 0.2S%, za za opozicijo 166.64« ali 7.83%. Tako je J.NS dobila občinsko upravo v 3. 616 občinah ali ()3.7"%, sporazumne lisic v 56 občinah ali 1.45%, neopredeljene v 6 občinah ali 0.25% in opozicija v 180 občinah ali 4.67%. Letalska nesreča v Borovu Vukovar. 25. okt. (a). Danes ob 9 dopoldne se je pripetila v Borovu huda letalska nesreča. Novo dvomotorno letalo tvornice Bati* v Borovu je hotelo slartati; Ker pa je bilo letališče mokro, se letalo ni moglo pravočasno dvigniti v zadostno višino. Pilot je hotel v tem trenutku preprečiti udar s telegrafskim drogom s tem, da je letalo naglo oklenil v strun. Zaradi nezadostne hitrosti pa je pri tem letalo padlo z višine kakih 60 m ua zemljo. Letalo se je popolnoma razbilo, od potnikov pa ni bil nihče ranjen. Z letalom so hoteli potovati lastnik podjetja Bata, ravnatelj tvornice v Borovu iu še neki drugi potniki. G.'Buta s svojim spremstvom je nato odpotoval z železnico preko Zagreba nn Dunaj, od tod pa bo nadaljeval pot v Prago z letalom. Posvetovanje mesarjev Belgrad, 25. okt. m. Istočasno s kongresom gostilničarjev so bila tudi posvetovanja Z,veze mesarjev iz Slovenije in pa belgrajskih mesarjev radi ustanovitve Državne zveze mesarjev kraljevine Jugoslavije. Na sestanku se je sklenilo, da deluje ta odbor žc sedaj v tem smislu, da se z novelo k obrtnemu zakonu omogoči ustanovitev strokovnega združenja mesarjev-obrtnikov, ki naj se ustanovi po posameznih banovinah, ki naj potem ustvarijo državno zvezo. Posvetovanje z belgrajskinii mesarji sta vodila v imenu mesarjev i/. Slovenije predsednik mesarske zvezo Jakob Dimnik in glavni tajnik Ivo Žan. Sodni depoziti Belgrad, '25. okt. (a) Na podlagi čl. 4<) uvodnega zakona k zakonu o sodnem postopku v civilnih pravdah od 9 julija 1930 je minister za pravosodje izdal uredbo o i/.prcihcmbi uredbe o sodnih depozitih. Čl. I. odst. I S 57 uredbi! o sodnik depozitih, izdajanju denarja in denarnih vrednosti ter o postopku z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem, od l~. maja 1933 se iz-premeni in se glasi: »Tn uredba stopi v veljavo. ko se razglasi v Službenih novinnli, obvezno moč ivi dobi I. januarju t')34. ( I. 2. Ta uredba tslopi v veljavo i" dobi obvezno moč, ko se razglasi \ Službejiili novinnli. Osebne uesl' Belgrnd, 2". okt. m. Pri ravnateljstvu dr/, /ole/nle v Ljubljani je postavljen /a višjetr« kontrolorja ua |x>staji Ljubljana glavni kolodvor Knrel Žilic. V 7. pol. skupino je iiOstuv-Ijen zo kontrolorju v prometiio-koniereijaliieiii oddelku K rune Miiller. do sedaj v Kranju, /a kontrolorja nn postaj! Zalog je postavljen Janko Zupančič, do sedaj nn postaji Crobelno. Belgrad, 25. okt. m. / odlokom ministrstva za gozdove in rudnike je premeščen za knjigovodjo S. jxiL skupine k računskemu oddelku gozdne direkcije v Ljubljani Ljudevit Šinkovec, do sedaj v Vinkovcili. — Z odlokom gradbenega ministra je odobrena javna praksa i/ elektrotehnične stroke na področju v s,, kraljevine inž. Francu štruklju iz Ljubljane. SPIt: HAJDUK : PRIMORJE. Težka naloga čaka našega predstavnika v državni ligi prihodnjo nedeljo. To pot pridejo k nam splitski nogometaši, ki niso znani samo pri nas, temveč tudi izven mej naše države. Njihova enaj-slorica je na svojih tleh skoraj nepremagljiva in je dosegla doma in v tujini nešteto zelo lepih uspehov. V nedeljo bo pa borba še veliko važnejša, saj gre za točke in sicer obojim: Primorju, da ostane v ligi, Splitčanom pa da si zasigurajo drugo mesto. Eni kot druga bodo napeli vse sile, da si izvojujejo čim boljši rezultat. Nedeljska nogometna tekma, ki se vrši na igrišču Primorja, nam bo torej nudila prvovrsten športni užitek, kakršnega že dolgo nismo videli v Ljubljani. RAZPIS MLADINSKEGA GOZDNEGA TEKA za letnike 1910, 1917 in 1918, ki ga priredi SSK Maraton v nedeljo, dne 29. oktobra 1983 popoldne ob 15. Proga je dolga približno 2 in pol km. Start in cilj na športnem prostoru SSK Maratona na Livadi. Nagrade prejmejo: prvak — plaketo, drugi in tretji — diplomo. Pravico starta imajo verificirani in neverificirani člani klubov. Prijave s pri-javnino 5 Din za osebo je poslali do 28. oktobra na naslov Grešak Ciril, Spodnještajerska ljudska posojilnica, Maribor, Gosposka 23. — 'Za prijavljene na startu se plača dvojna prijavnimi. Na startu se mora vsak tekač izkazati, da je rojen v letih glasom razpisa — SSK Maraton. CARNEKA—PA0LIN0. Borbi med omenjenima bokserjema je prisostvoval sam Mussolini ter druge visoke italijanske in inozemske osebnosti. Med drugimi so bili navzoči tudi Jeff Dickson, Maks Schmelling, Carpen-lier in druge boksarske veličine iz sedanjega iu preteklega časa. V okviru prieditve so so vršile tudi nekatere druge borbe. V težki kategoriji je premagal Amc-rikanec llutlon po točkah starega Pierre CharJ$§a. Nekdanji evropski prvak Tamagini (Italija),ja,v peresni teži premagal po točkah Angleža Hogersa. V italijanski vvelter-teži je premagal Venturi svojega rojak Palermota in končno se je vršila borba v lahki leži za evropsko prvenstvo. Zmagal je po točkah Italijan Locatelli nad Belgijcem Sybilie. Odločitev sodnikov je pri tej borbi v protislovju s potekom igre. Nalo sta se spoprijela mojstra Carnera in Pao-lino. Carnera je težak 118 kg, Paolino samo 92. Vse je torej govorilo v jirid Carnere, osobilo pa še dejstvo, ker je orjak Carnera precej mlajši, toda vseeno si ni izvojeval take zmage, kakor se je splošno pričakovalo. Paolino se je v prvih rundah v resnici slabega pokazal in v peti rundi je celo izgledalo, da je že pri koncu, zlasti še zato, ker je vsled močnih udarcev začel krvaveti nad desnim očesom in iz rane na čelu. V šesti rundi je bil jia še na drugem očesu ranjen. Toda kljub temu se je sijajno branil in celo napadati je poskušal svojega nasprotnika. Dobil je sicer precej močnih udarcev, t da odjenjal ni. V sedmi rundi se je videlo, da je začel tudi Carnera popuščati in to vsled tega, ker si je stil na roki neko koščico pri pogostih in sitnih udarcih. Paolino mu kljub lenui ni mogel prav do živega in si je Carnera vsled svoje premoči zasluženo izvojeval zmago po točkah. Carnera ni pokazal kaj posebnega in se Ima za zmago zahvaliti predvsem svoji orjaški postavi. jPaolino se je držal — kakor rečeno —- prav dobro, saj ni niti enkrat zletel nn tla. Kari Srhiifor, svetovni mojster v umetnem drsanju, ki so je pred par dnevi preselil v Pariz v svrho treninga za tekmovanja v predstoječi zimski sezoni, žo nastopa. Sicer ne v tekmi, temveč o priliki avstrijskega večera se je predstavil v pariški športni palači par'škemu občinstvu obenem z umetniškim parom na ledu Papetz—Zvvack. Pariški lisli so navdušeni nad temi umetniki in pravijo, da morejo li športniki tudi brez treninga nekaj pokazati. Zlasti so strokovni lisli navdušeni za Schiiferja, o katerem trdijo, da je v resnici svetovni mojster, ki radi svoje izredno elegantne in | na videz enostavne izvedbe vsakogar navduši. Enako ie ki i tika navdušena za umetniški par 1'a-I petz-Zvvack. To so pa tiči! Zadnjič smo poročali v našem ! listu, kake minimalne mere jc določila mednarod-I na lahkoatletska zveza za atlete, ki sc bodo bo-! teli udeležiti olimpijskih iger. Iz Japonske pa po-; ročajo sedaj minimalne mere, ki jih bodo morali i doseči japonski lahkoatletski kandidatje za olim-| pijado. Mere, ki so precej višje kot jih zahteva I mednarodna zveza in ki jih bodo morali doseči I japonski udcležcnci berlinske olimpijade, izgleda-i jo tako-le: 100 m _ 10.6; 2C0 m — 21.5; 400 m — 47 sck.; 800 tn — 1:53; 1500 m — 3:54; 5000 m 1 - 14:55; 10 000 m - 31:00; - maraton 2:33; 100 zapr. ' - 14.6; 5000 ni zapr. 54 sck.; skok v dalj. - 7.45 m; skok v višino — 1.95 m; skok s palico v viišno — 4.15 m; troskok 15.5 m; disk — 48 in; kopje — ! 68 m; kladivo — 50 m; desetoboj — 8100 ločk. Kakor jc torej videti, morajo ime ti na Japonskem dosti in tudi prvovrstnega materijala, ker drugače ne bi stavili na svoje kandidate tako strogih pogojev. Vsekakor jc pa s tem podan zopet cn dokaz več, da bodo Japonci na berlinski olim-pijadi izredno nevarni tekmeci in da borno doživeli na svotevnib igrah v Hitlerjevi deželi še mar-sikako presenečenje. Finci nc poznajo šale. Športnemu klubu Bičalo v Abo in vsem njegovim članom je izrekla pristojna finska športna instanca zabrano tekmovanja do 1. julija 1934, ker |e dovolil na svojem mitingu startati Lelitineii-u kljuu temu, da ni bil pr: I javljen oJ svojega kluba. Šentviška morilca pred sodbo Razprava proti Andreju Maliju, Antonu Matiju in Mariji Golmajerjevi pred novomeškim okrožnim sodiščem Novomesto. 25. oktobra. Dolenjska metropola stoji danes pod vtisom enega največjih kazenskih procesov, ki jih pozna novomeško okrožno sodišče, že včeraj na veliki Lukežev semenj so ljudje prav živahno med seboj razpravljali o Malijevem procesu. Naval v porotno dvorano, kjer se vrši Malijev proces, ni bil tako silen. Predsedstvo okrožnega sodišča je odredilo posebne vstopnice, ki se glasijo na posameznikovo ime. Izdanih je bilo vsega skupaj do 100 vstopnic ter ni bilo v dvorani nikakega drenja. Poslušalstvo tvorijo večinoma inteligentnejši sloji Novega mesta. Prišlo pa je tudi nekaj oseb z Gorenjske in iz št. Vida na Dolenjskem. Nekdanja porotna dvorana je prav prijazna in lepo urejena. Nad predsednikovim sedežem je naslikana Pravica z mečem in knjigo v roki. Na knjigi je zapisan kratek rek: »Justitia — ars aequi et boni.« Na posebni mizi so zbrana razna corpora delic.ti, med drugim tudi velika kmečka sekira. V tej dvorani se je pred osmimi leti vršil zadnji večji Pokojna Amalija Mali roj. Anžlovar kazenski proces, ko je bil neki Ličan Esapovič zaradi roparskega umora neke revnejše kmečke rodbine pri Krškem obsojen na smrt in tudi pozneje justificiran. Mnogim Novomeščanom je ta ju-stifikacija v živem spominu in naravno je, da se tudi sedaj izprašujejo, če bodo današnji trije obtoženci zaslužili enako kazen. Sodni dvor Točno ob 8.30 je stopil v dvorano sodni dvor, obstoječ iz 5 sodnikov. Predsednik velikemu senatu je bil predsednik okrožnega sodišča dr. Jože Kavčič, a kot sosodniki so fungirali: sodni nadsv. g. Kuder, sodni svet .g. Dolenc, sodni svet. g. Anton Kocjan in s. o. s. g. Prijatelj. Javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Davorin Rus, ki je bil poleti premeščen iz Celja v Novo mesto. Obtožence so branili: dr. Ivan Vasic Andreja Malija, dr. Franjo Ivanetič Antona Malija in ljubljanski odvetnik dr. J. Cepuder Marijo Golmajerjevo. Odvetnik dr. Joža Režek pa je zastopal pri razpravi zasebno udeleženko Anžlovarjevo rodbino iz Sv. Roka pri Št. Vidu. Obtožencev še ni bilo v dvorani, ko je senatni predsednik otvoril razpravo z besedami: »Otvar-]ani zasedanje glavne razprave, ki se bo vršila o obtožnici proti Andreju Maliju, Antonu Maliju in Mariji Golmajerjevi zaradi zločinstva po § 167 k. z. in proti Andreju Maliju zaradi zločinstva zoper pravosodje. Obtoženci naj pridejo notri.« Obtoženci 'Prva je bila v dvorano privedena Marija Gol niajerjeva. Klecajoč se je vsedla v drugo klop na konec, za njo jetniški paznik. Golmajerjeva je bledega obraza, oblečena je v tenmomodro obleko, na glavi ima prav take barve klobuk in na rokah rokavice. Videti je, da je morala večino noči pre-čuti s težko borbo, kajti njene oči so močno vdrte. Kot drugi je bil v dvorano priveden Andrej Mali, lepo obrit in zalitega obraza, oči se mu svetijo, oblečen je v lovsko športno obleko, nosi bel ovratnik s črno kravato. Lase ima skrbno počesane in skuša Mali že na zunaj napraviti na navzoče čim boljši vnanji vtis. Zadnji je stopil v dvorano prvega brat Anton Mali. črne lase ima prav tako urejeno počesane, nosi črn suknjič, črtaste hlače in istotako črno kra vato za belim ovratnikom. Predsednik je nato vsakega posameznega obtoženi-■ pnzval, da je podal generalije. Andrej Mali je bil 5. decembra 1904 rojem na Malijevem brdu, pristojen v Križe pri Tržiču, je sin Petra in Marije Mali, roj. Dolinar. Obiskoval je šest let domačo enorazredno ljudsko šolo. Predsednik: >Vaš poklic?« Mali Andrej: »Izučen čevljar. Sedaj trgovec in posestnik.« Predsednik: ^Navedli ste. da ste dovršili trgovski tečaj v Ljubljani?« Mali je pripomnil, da je spomladi leta 1931 dovršil pač zadružni tečaj v Ljubljani. Na predsednikovo vprašanje je dalje omenil, da sedaj ne poseduje nikakega premoženja, a da je poprej imel na Golniku 60.000 Din vredno zemljišče odnosno hišo. To pa še ni bilo nanj prepisano. Drugi obtoženec Anton Mali, je bil 4. okt. 1909 rojen na Malijevem brdu, je brat prvega, posestnika sin. Drugega poklica ne izvršuje. Tudi on je dovršil samo enarazredno ljudsko šolo doma. Tretja obtoženka Marija Golmajerjeva je bila 7. aprila 1904 rojena na Golniku, občina Križe, je samska, šivilja po poklicu. Prva dva obtoženca sta bila že večkrat kaznovana. Tretja obtoženka pa je še brez kazni. Na posebno vprašanje predsednikovo je omenila, da je samska a že mati dveh nezakonskih otrok, od katerih je eden že umrl, drugi pa živi. Senatni predsednik: »Ali imate kaj premoženja?« Obtoženka: >40.000 Din.< Priče Predsednik velikega senata je nato pozval posamezne priče, vabljene k razpravi. Vovabljeni so bili: Martin Anžlovar, Marija Hrovat, Ivan llrovat, Mali Franc in Golmajer Jernej. Ob pričetku razprave sta prišla v dvorano le zadnja dva. Priča Marija Malijeva je predložila sodišču zdravniško spričevalo, da se jo naj od razprave oprosti zaradi radi duševnega trpljenja. Tudi priča France Rako- vec je javil, da ne more zaradi bolezni k razpravi in da ne more ničesar novega povedati. Predsednik senata je nato pozval državnega tožilca dr. Davorina Rusa, da je začel čitati obširno, nad 20 s strojem pisanih strani obsegajočo obtožnico. Državni pravdnik je zlasti najvažnejše odstavke čital s posebnim poudarkom in naglasom, njegov glas se je dvigal in zopet nižal. Čitanje obtožnice je trajalo poldrugo uro. V dvorani je vladala tišina. Anton Mali Obtožnica očita: Aiulrei Mali Državno tožilstvo v Novem mestu je obtožilo Andreja Malija, rojenega decembra 1904 na Malijevem Brdu v Križah pri Tržiču, sina Petra in Marije Mali, posestnika in trgovca pri Sv. Roku pri Št. Vidu, pismenega in že obsojenega, dalje njegovega brata Antona Malija, rojenega ravnotam oktobra 1909, enkrat že obsojenega, in Marijo Golmajer, rojeno aprila 1904 na Golniku, hčer Jerneja in Marije Golmajer. Obtoženka je samska, pismena in še ni bila obsojena ter je šivilja doma na Golniku. Andrej in Anton Mali sta v noči 26. aprila 1933 pri Roku usmrtila Andrejevo ženo oz. Antonovo svakinjo, rojeno Anžlovar s tem, da sta fin-girala razbojniški napad in ji je eden z nožem pre-rezal vrat. Dejanje sta storila po ponovnih prejšnjih dogovorih, torej po zrelem preudarku na okruten način in iz koristoljubja, njen mož pa tudi zato, da prikrije drugo zločinstvo, namreč krivo pričevanje in krivo prisego v znanem Lombarjevem procesu. Marija Golmajer je oba brata v poprejšnjih razgovorih z naklepom zapeljala in nasnovala in oba v tem naklepu podkrepila, da sta Amalijo umorila. Z Andrejem Malijem je sporazumno najela njegovega brata Antona za skrivnostno potovanje z Golnika k Sv. Roku ter mu v ta namen izročila Andrejev samokres, obenem mu je pa obljubila tudi denarno nagrado za umor in mu takoj izplačala 200 Din na račun potnih stroškov. Vsi trije obtoženci so s tem zakrivili zločinstvo zoper življenje in telo po § 167, odst. 2, št. 1, 2 in 4 kaz. zak. odnosno Marija kot nasnovalka po § 34, I. kaz. zak. Andrej Mali pa zaradi lažne izpovedi pod prisego tudi zločinstvo zoper pravosodje po § 144, odst. 3 kaz. zak. Obtožnica zahteva, naj se kaznujejo vsi trije po navedenih paragrafi. Težki paragraf zahteva smrtno kazen. Utemeljevanje Obdolženi Mali Andrej se je lani 24. januarja poročil v župni cerkvi v Št. Vidu pri Stični z Amalijo Anžlovarjevo, hčerko premožnih staršev Anžlo-varja Antona in Marije, ki še oba živita v svoji prijazni domačiji v Št. Vidu. Ker je hotel imeti bogato nevesto, se je z Amalijo seznanil po posredovanju služkinje Frančiške Kastelic z dopisovanjem. Dva nasprotna značaja Dočim je bila Mali Amalija miroljubna, izobražena in pri ljudeh spoštovana in čislana osebnost, ki je tudi svojega moža visoko dvigala v javnosti na ugledu z besedami in dejanji, doma pa ga gladila in ljubila kakor mati svojega otroka, ter mu v svoji ponižnosti in udanosti celo sezuvala čevlje in umivala noge, je bil obdolženi Mali Andrej hinavskega in potuhnjenega značaja, ki se je sicer prilizoval tastu in tašči tako prisrčno, da sta ga imela rada kakor lastno dete, svojo Amalijo, ponos njenih 'aršev, pa je začel kaj kmalu zanemarjati, zaničevati in varati v taki meri, da se je reva bridko pritoževla o njem svoji materi, trdeč, da mož za njo nima niti najmanj smisla in ljubezni, dasi sta šele malo časa poročena. Pri vsem tem pa je svoje gorje skrbno skrivala pred svetom, da bi o tem nihče ničesar ne vedel. Šele letos na velikonočni ponedeljek 17. aprila, torej devet dni pred nasilno smrtjo, je potožila svoje duševne muke sestri Mariji Hrovat, češ da se z možem še nikdar nista tako sprla kakor na velikonočni petek, ko je Mali Andrej doma udaril 9 letno Hrovat Anico, ter bi bila tudi ona, to je žena, skoraj od moža tepena, da je iz malenkosti nastal prepir, da jc mož zelo razburljiv in nagle jeze, da sta se naposled poravnala in si segla v roke. Lombarjev proces Dne 1. marca 1933 se je vršila na okrožnem sodišču v Ljubljani preložena glavna razprava zoper Josipa Lombarja, ki je bil s sodbo Kzp. VIII 1181-32 obsojen zaradi zločinstva razbojništva na dosmrtno ječo, ker je popoldne 29. sept. 1930 v Kosezah pri Ljubljani usmrtil Smajla Vojnikoviča in mu s silo vzel okrog 6000 Din gotovine in srebrno ure z žepno verižico. Ta sodba je sedaj pravo-močna. Istega dne pa je okrožno sodišče v Ljub- ljani na glavni razpravi zoper Josipa Lombarja izdalo tudi rešitev, da sc proti Andreju Maliju uvede preiskava zaradi zločinstva zoper pravosodje (kriva prisega), ker je na prvi razpravi dne 16. febr. 1933 obtožencu Lombarju na korist po krivem prisegel, in zaradi zločinstva po §§ 34, 215 k. z., ker je hotel koncem februrja 1933 zavesti župana občine Križe pri Tržiču, Ahačiča Franca, naj bi ta potvoril uradne zapiske o izdanju živinskih potnih listov, ter da sc ukrene zoper njega preiskovalni zapor iz razloga v § 113/3 k. p. Zena ga je rešila zapora Dne 13. marca 1933 je bil Andrej Mali proti obljubi po § 130 k. p. zopet izpuščen na svobodo, ni se pa vrnil domov k svoji ženi, ki je bila dne 9. marca zaslišana kot priča in ga je pravzaprav ona s svojo razbremenilno izpovedbo rešila preiskovalnega zapora, temveč se je zatekel naravnost k svoji ljubici Mariji Golmajerjevi na Golnik, kamor ga je pozneje nepričakovano prišla iskat njegova žena in ga šele na ta način zopet spravila na svoj dom v Št. Vid. Strašna noč V noči dne 26. aprila ob 3 zjutraj je bila Amalija Mali, žena prvoobdolženca in svakinja drugo-obdolženca, med spanjem umorjena v podstrešni spalnici v svoji postelji kljub temu, da je pri njej spal tudi njen mož Andrej Mali, ki se mu pa ni nič zgodilo. Sodni zdravniški izvedenci so izrekli mnenje, da je storilec svoji žrtvi najmanj dvakrat prerezal z nožem na levi strani vrat in glavno žilo, s posledico popolne izkrvavitve. Ta poškodba na vratu je bila povzročena z veliko silo in bi nobena, tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla več preprečiti smrti. Razen te smrtonosne poškodbe je dobila Amalija Mali še 18 drugih vreznin in vbodnin, katere poškodbe z ostrim orodjem so bile le lahke. Ali izvirajo le številne poškodbe iz smrtne borbe v spanju napadene žrtve, v izvidu ni povsem razjasnjeno, a zelo verjetno. Kaj pravi Andrej Mati Andrej Mali, ki je bil isti dan zaslišan kot priča, je izpovedal, da ga je zbudil krik 9 letne Hrovat Anice, ki je spala v sosednji sobi v I. nadstropju, prav na podstrešju. Opazil je, da se jc med tem zbudila tudi žena. Oba sla prestrašena skočila iz postelje, on je iskal vžigalice na nočni omarici, ne da bi jih mogel najti, nakar je skočil proti vratom. Tam je stal v sobi neznan moški in zastavil pot ženi, ki jo je on razločil v svitu električne svetilke tega tujca. Njemu nasproti pa se je na pragu obe pojavil drugi moški, držal v levi roki električno svetilko, v desni pa samokres. Andrej Mali je takoj planil proti njemu in ga odrinil, ter si pridobil izhod v gornjo vežo in skozi vrata naprej v podstrešje, odkoder je klical na pomoč tasta Anžlovarja Antona in soseda Ignaca Pevca. Iz sobe je planil v vežo zato, da bi dobil kak predmet za obrambo in se je pri tem spomnil na puško, ki pa je bila spodaj v pritlični sobi, njemu nasproti pa je zavpil »razbojnik«: »Kje je denarl« Hrovat Anica, nečakinja njegove žene, je obupno vpila in klicala na pomoč v svoji sobici za zaprtimi vrati, o.i pa je prišel iz podstrešja nazaj v vežo v trenutku, ko je že prihajal njegov tast s petrolejko iz pritličja v I. nadstropje. Takrat ni že bilo nikjer več nobenega napadalca. Ko sta s tastom vstopila v spalnico, je njegova žena ležala vsa krvava na postelji z glavo proti vznožju; bila je topla, je še dihala in hropela. S tastom sta šla v spodnjo vežo klicati na pomoč, oče tudi s tem, da je tolkel po vežnih vratih, ki so bile sedaj že odprta. Andrej Mali jc slišal strel na cesti, ne da bi vedel, kdo strelja. Kmalu na to je že prišel sosed Pevec Ignacij v trenutku, ko sta bila tast in on v pritličju, nakar so šli vsi trije v spalnico k ženi. Pevec je rekel, da je še živa in je zato poslal svojega hlapca po duhovnika in po orožnike v bližnji Št. Vid. Andrej Mali je slišal tudi avto, nakar so vsi trije pregledali zopet spalnico in ženo in tudi druge prostore. Andrei Mali je opazil, da je bila železna vez iz ovalne line v podstrešju odtrgana, v sobici Ane Illuvatove pa odprla skrinja za perilo Pri lini ie našel slaro žepno uro in električno svetilko, pri pregledovanju zunaj pa postavljeno pod ovalno lino ob hišnem zidu domačo lestvo, po kalen sta morala priti oba razbojnika v notranjost hiše. Iz gospodarskega poslopja, ki stoji zase, sta roparja ukradla njegovo kolo, čeprav so bila vrata zaklenjena, oziroma zapahnjena. Vozne lestve so bile poprej prislonjcne ob gospodarskem poslopju na dvorišču, sekira pa, ki se je našla blizu druge lestve, je bila prej na podu. Ob premišljevanju o vzrokih tega strašnega dejanja je vrgel Andrej Mali sum na neznane tolovaje, ki so se hoteli polastiti denarja, mislil pa je tudi na to, aH ni bil morda kdo nevoščljiv njegovi poroki z ženo, ki jc imela bojda več domačih snubcev, on pa da je bil iz tujih krajev, Odkar je bil 11. marca izpuščen iz preiskovalnega zapora, je bil čez teden dni zopet v Ljubljani, sicer pa ves čas pri ženi, ne da bi se s kom družil, izvzemši na velikonočni ponedeljek, ko je obiskal svojega svaka Hrovata, župana v Zagradcu. Spretno je govorit Andrej Maii je torej zelo spretno in prepričevalno govoril o ponočnem razbojniku, kojega žrtev je postala njegova žena, on sam pa je srečno utekel. dočim je padlo obema roparjema kot plen !e njegovo kolo v vrednosti 800 Din brez vsake druge koristi, posebno denarja, ki sta sc ga neznana zločinca očividno za vsako ceno hotela polastiti, a se jima to ni posrečilo. Kje je denar? Priča Anica Hrovat je namreč izpovedala, da jc neznan moški z električno lučjo v roki z zaporednimi klici »punca« prebudil tudi njo iz spania in jo vprašal, kje ima oče denar, ona pa je odgovorila, da ne ve. Vsa prestrašena jc nato začela klicati Malko. Dotični moški ji je grozeče zauka-zal z dolgim nožem v roki, naj bo tiho, ker jo bo sicer na drobne kose »razsekal«. Ko se je odstranil proti vratom, je začela na ves glas kričati: »Malka, Malka, ravbarji so tu, Malka, Andrej, pojdita seml« Razboinik pa, ki je imel čudno siv-kaste lase, kakor narejene, je dvignil zopet nož .n nato počasi odšel iz njene sobe in vrata za seboj zaprl, ne da bi bil sploh odprl skrinjo. Ko je .tonč-no iz strahu pobegnila po stopnjicah v pritlično sobo, sta bila oba stara Anžlovarja še v postefci, ona pa jima je v groznem strahu in trepetu povedala, da so gori ravbarji in da je Malka mrtva, ?na dva pa sta jo tolažila, da se ji je le hudo sanjalo in da je zato pritekla doli, dočim se ona ni dala pomiriti in je venomer ilitela rekoč, da je Malka mrtva, ker se ni nič oglasila. Priča Pevec pripoveduje Priča Pevec Ignacij je izpovedal, da mu ie Andrej Mali ob njegovem prihodu javil, da ie zena mrtva in da jc tedaj izbruhnil v silen jok Ko jc prišel gor v spalnico tudi oče Anton Anžlovar in videl svojo hčerko umorjeno, sta oba klečala na tleh, se držala in plakala. Andrej Mali je znal tudi naslednje dni vpričo javnosti hliniti svojo navidezno globoko žalost zaradi tragične smrti svoje žene tako, da jc bil na dan pogreba s taščo vred pri spovedi in pri obhajilu samo zato, da bi tembolj odvrnil sleherni sum od sebe, ob grobu pa ve 'e zopet krčevito zvijal v nevtolažljivem jokanju. Toda njegov svak Hrovat Ivan mu je že ta dan rekel v obraz, da je to »njegovo delo<^, obdolženi Andrej Mali pa se je obrnil in šel molče v stran. iVagef razvoi dogodkov je kmalu pokazal, da se Hrovat Ivan v svojih slutnjah ni prav nič zmotil, navzlic temu, da bi ;>sta'i storilci morda za vselej prikriti, da ni hotela jso-da drugače. Kajti policijski organi so hitro prišli na sled, da je Anton Mali 1. pred umorom neznano kam odpotoval ; gr-reniskim vlakom do Ljubljane in od tam aane z dolenjskim v,akom preti Novemu mestu, po zločinu pa se je ves okrvavljen po obleki in obrezan na roki vrnil v domači kraj in se pri sorodnikih zelo nemirno in sumljivo kretal; 2. da je bil on tisti, ki si je ob nekem potoku med Št. Vidom in Litijo izpiral roke in krvave hlače in da ga je takrat srečal Alojzij Hostnik, ki ga je pozneje na policiji z vso gotovostjo spoznal v osebi onega mladeniča, ki se jc ob potoku zopet spravil na kolo in se odpeljal v smeri proti Litiji, in 3. da je baš ta Alojzij Hostnik takoj potem zvedel od Pavla Groznika šc to, da je nekdo pustil v sredo zjutraj (24. aprila) okrvavljeno moško kolo pred gospodarskim poslopjem poscstnice Boči-čevc v Šmartnem pri Liliji in da je bilo to kolo last Andreja Malija, ki jc izginilo kritično noč na njegovem domu v Št. Vidu. Prvo priznanie Zato so Aniona Maliia 28. aprila aretirali in ga zasliševali na upravi policije v Ljubljani tako dolgo, da je 2. maja pod težo obremenilnih dokazov, zlasti po soočevanju z Alojzijem Hostnikom omahnil.in priznal, da je bil zares v Št. Vidu pri Stični skrit v senu cela dva dni in tri noči in da je z osebnim sodelovanjem pripomogel k temu. d« je pod krinko razbojništva njegov brat Andrej Mali usmrtil svojo ženo. Andrej Mali je sorva tajil Obdolženi Andrej Mali je temu nasproti na policiji v Ljubljani vse tajil preiskovalnemu sodniku pa priznal, da sta se z bratom Antonom res dogovorila, da bo ta prišel k njemu v Št Vid in da bosta umorila njegovo ženo Amalijo. Ko je bil obdolženec v Lombarjevem procesu v Ljubljani dne 1. marca aretiran radi suma krive prisege in potem dne 11. marca zopet izpuščen, je odšel namesto k ženi v Št. Vid, na dom svojih staršev na Golnik. Tam sta z bratom Antonom skovala načrt, kako bosta spravilu njegovo ženo s tega sveta. Izrecno sta sc dogovorila, da bosta fingirala roparski napad tako, da bo brat Anton ob določenem času vdrl v hišo in da bo Amalijo ustrelil, Andreja pa le lahko zadel. Ves načrt sta zasnovala tako, da mu bo Andrej pisal, naj pride določenega dne k njemu v Št. Vid, na kar mu je tisti teden res poslal pismen poziv, nai pride v petek ali v nedeljo ponoči k njemu v smislu žc znanega dogovora. Pisal mu jc prav posebei, naj o tem nikomur ničesar nc izda. Anton Mali se je pripeljal res v nedeljo zvečer 23. aprila z vlakom na njegov dom in ga je on takoj skril v seno na gospodarskem poslopju, kjer je ostal brat skrit cel ponedeljek in torek, on pa mu je tja prinašal jed in pijačo. V torek ponoči jc brat Anton dogovorno postavil ob hiši dve lestvi in jc nato zlezel skozi podstrešno lino v 1. nadstropje in tam najprej prestrašil 9 letno Anico llrovat in končno prišel v njegovo in njegove žene spalnico. Obdolženca je prebudilo kričanje Hrovatove, vsled česar jc planil pokonci in skočil proli vratom, kjer sla sc z bratom srečala. Obdolžcnec je videl samo še to, da se jc žena dvignila na postelji, nakar je on odšel ven na hodnik in tam čakal tako dolgo, da je brat izvršil svoje delo On je ves čas čakal zunaj, misleč, da bo brat ustrelil, ker sta se tako dogovorila, ni pa prav nič vedel, da njegov brat mori njegovo ženo z nožem. Ob vstopu v spalnico je brat svelil z žepno svetilko, katero je sam prinesel s seboj, ni pa videl, ali jc imel šc kai drugega v rokah, ali nož ali samokres. Pištolo je brat sicer res prinesel s seboj od doma, nož za rezanje klobase pa mu je izročil on, ko jc bil skrit na senu. Pištola je njegova, to je Andrejeva last in mu jo jc Marija Golmajer vzela bojda kmalu po poroki ler jo šele sedaj izročila njegovemu bratu Antonu. Temu jc namreč on sam povedal, da ima Golmajerjeva shranjeno njegovo pištolo. Po izvršenem umoru z bratom Antonom nista ničesar več govorila, ker se je ta takoj odpeljal na njegovem kolesu v smeri proti Litiji, kakor sta imela že poprej dogovorjeno ter jc brat nož in masko med potjo zavrgel po njegovem izrecnem naročilu. Maskiran je bil torej njegov brat Anton, ki jc masko prinesel že s seboj. Namen tega umora je bil ta, da bi on postal vdovec in da bi se potem lahko oženil z Golmajerjevo, s katero je imel že poprej ljubavno razmerje, a je tudi še po poroki pogosto zahajal k njej in sta skoro do umora ves čas tudi občevala. Golmajerjevi ie večkrat razlagal, da bi se dal od svoje žene ločiti, ker je imel njo rajši, dočim njegova žena ni bila povsem zdrava. Ko pa je pozneje Golmajerjevi tožil, da s svojo ženo ni srečen in da bi se najrajši ločil od svojo ženo ni srečen in da bi se najrajši ločil od nje, mu je Golmajerjeva ločilev resno odsvetovala, ravno tako resno pa ga tudi neprestano nagovarjala, naj sc svoje žene na kak način iznebi, da bo postal udovcc in da sc bosla potem onadva vzela. Ko jc bil 1. marca v Lombarjevem proccsti aretiran in 11. marca zopet izpuščen iz preiskovalnega zapora, ie šel na Golnik in rekel, da sedaj nc bo več šel nazaj k svoji ženi in da ji je o tem tudi pisal. Golmajerjeva pa mu je svetovala drugače, namreč da naj rajši dobi zanesljivega človeka, ki bo tingiral napad in njegovo ženo ustrelil, njega pa lc lahko obstrelil. Drugi dan nato jc šel k bratu Antonu, katerega je med štirimi očmi vprašal, ali bi hotel priti on v Šl. Vid in izvršili roparski napad in umoriti njegovo ženo tako, kakor sta se dogovorila tudi z Golmajerjevo. Bratu jc obljubil za to uslugo plačati pozneje tako nagrado, da bi si lahko kupil kje malo posestvo. Brat Anton je bil s lem načrtom takoj zadovoljen in sta sc dogovorila o vseh nadaljnjih podrobnostih. Obdolženec je zase prepričan, da njegova žena ni vedela, da zahaja on h Golmajerjevi zaradi liubavnega razmerja in mu tega tudi ni nikoli očitala. Svo.oj vstala iz postelje, on pa jo je v tem hipu z nožem zaklal. Vsekal je po njej na slepo, ne da bi mogel povedati, ali je meril ravno na vrat ali kam drugam. V naglici tudi ni pazil na to, ali sc je Amalija kaj branila, najbrž pa sc je, ker jo jc večkrat obrezal tudi drugod. Pri tej priliki se jc tudi on sam poškodoval na levi roki. Po dejanju je zasedel bralovo kolo; pištolo ler masko je zakopal pri nekem kozolcu, nož pa je zavrgel pri nekem potoku. Vse to se je na podlagi policijskih poizvedb izkazalo kot resnično, ker so bili vsi li predmeti najdeni na pokazanih mestih. Obdolžcni Anton Mali je svoje priznanje z dne 2. junija sicer dne 10. junija zopet preklical in začel natvezati, da je Amalijo usmrtil brat Andrej, on sam pa da mu je pri tem le toliko pomagal, da je fingiral roparski napad. Toda dne 23. avgusta pa se jc Anton Mali zopet povrnil k svojemu prvotnemu priznanju, da je namreč on umoril bratovo ženo in je svoje pri/name poprej preklical le iz strahu pred smrtno obsodbo in iz strahu pred obc-šenjem. Golmajerjeca je nagovarjala Vztrajal pa je na tem, da ga je k umoru začela nagovarjati Golmajerjeva že kake tri mesece poprej, za vzroke pa on ni dalie izpraševal, ker mu je bilo znano, da je bila Golmajerjeva pred poroko in tudi po poroki bratova ljubica in bi se ona na vsak način rada ž njim poročila. Golmajerieva taji Marija Golmajerjeva dosledno vse taji in je prvotno na policiji kakor ludi v preiskavi trdovratno zanikala, da bi sploh imela s katerim Ma-lijem ljubavno razmerje, čeprav je res, da je Andrej Mali pred poroko in tudi pozneje pogostokrat zahajal k njej, ker je na Golniku zidal svojo hišo in ker sta si v svaštvu. Njen brat Andrej Golmajer ima namreč njegovo sestjo Ivanko za ženo. Vse to, kar trdita brata Malija, da bi namreč ona oba hujskala in zapeljevala v zločinstvo umora, |e povsem neresnično, priznava pa, da je nekoč Andreju Malij,. res odvzela njegovo pištolo iz bojazni, da bi si utegnil storiti kaj žalega, toda še pred dobrim pol letom je izročila to pištolo njegovemu bratu Antonu, ki jo je zahteval od nje,'ne da bi povedal, za kaj jo bo rabil. Tudi si z Andreiem ni nikoli dopisovala, Antonu pa ni dajala nobenega denarja razen 100 Din, ki mu jih jc posodila letos spomladi, a ji je on to posojilo žc vrnil, pred kakimi tremi mcscci pa mu jc posodila zopet 200 dinarjev, ker je želel ili k svojemu dekletu. Teh 200 Din ji doslej še ni vrnil. Pozneje se je obdol-ženka v preiskavi toliko omehčala, da jc priznala ljubavno razmerje z Andrejem Malijein pred poroko, priznala pa jc tudi, da je on še jpo poroki zahajal k njej. Ko jc prišel Andrej Mali 11. marca iz ljubljanskega preiskovalnega zapora, sc je zopet zglasil pri njej, rekoč, da se bo od žene ločil in da ne gre več v Št. Vid. Ona mu |e svetovala, naj sc z ženo lepo izmiri in gre na njen dom, on pa ji je ponovno razodel svoje načrte v tem smislu, da sc bo od nje ločil, da pa bo poprej ženo spravil ob ves njen denar. Obtožnica nadalje obširno izvaja, kako jc prišlo v Lombarjevem proccsu do Malijeve krive prisege, kako je Andrej Mali skušal razbremeniti Lombarja. Malijevo prijateljstvo z Lombarjem Dokazano je, da je bil Jožef Lombar dobro znan z Andrejem Malijem, ki je pozimi 1930-31 nekaj časa pri njem celo stanoval, pozneje pa sta skupaj zahajala v Malijevo lovišče. Sredi leta 1932 pa je prišel Andrej Mali skupno z Antonom Škr-jancem, Andrejem Golmajerjem in Francem Zupančičem v preiskovalni zapor okrožnega sodišča ljubljanskega, ker je bil osumljen, da je skupno z imenovanimi nekje v gorah dne 7. aprila 1928 oropal Janezu Tomažiču gotovino okrog 2000 Din in ga potem sunil v prepad. Sumljivo je dejstvo, da jc bil sredi lanskega leta Lombar Jože v Ljubljani zaprt kot kaznjcnec in da je bil ves presenečen, ko je zvedel, da so prignali v zapore tudi Andreja Malija, ki je hotel na vsak način dobiti s pomočjo kaznjenca Franca Krcmžarja z njim slike. Tihotapski posti Jože Lombar jc Kremžarju Francu začel zaupno pripovedovati, da so prijeli Andreja Malija in njegove tri tovariše radi suma umora nekega tihotapca, ki da so ga vsi štirje ubili pred več leti na državni meji in mu odvzeli precejšnjo vsoto denarja, umorjcnca pa potem vrgli v prepad in sc med seboj dogovorili, da bodo trdili, da jc dolič-niku po nesreči izpodrsnilo in da je torej samo po nesreči padci v globino in sc ubil. Lombar je Kremžarju povedal, da tega zagonetnega slučaja sodišče nikdar ne bo moglo razjasniti, ker so se vsi udeleženci dobro dogovorili, kako se bodo zagovarjali. Kdo pa je bil razen Andreja Malija pri tem navzoč, Lombar ni povedal, Kremžar pa je iz njegovega pripovedovanja sklepal, da jih jc moralo biti več skupaj. Kremžar Franc je letos na policiji izpovedal, da ga jc Lombar Josip prav posebej prosil, naj Maliju pove, da je lahko glede njega popolnoma brez skrbi in da on Malija nc bo izdal, Mali pa je zopet dal po Kremžarju vedeti, da se storilci sami nc bodo izdali in da je lahko ludi Lombar brez skrbi. Kazensko postopanje (k. zp. VIII, 1918/32) zares ni moglo dokazati Andreju Maliju in njegovim tovarišem krivde na tem umoru, ker so se vsi enako zagovarjali, da je namreč Janez Tomažič po nesreči padci v prepad in sc ubil. Kdo ve, če ni Andrej Mali kot Lombarjev intimus temu kdaj razodel prave resnice, ko sc vendar ne more trdili, da bi si mogel Kremžar Franc izmisliti, kakšne skrivnosti sta si nosila na ušesa lansko leto v zaporu Lombar in Mali z neprestanim zagotavljanjem, da drug drugega nc bosla izdala. Kdo more jamčiti, da ni morda Lombar razodel groznega storilstva na Vojnikoviču, Andrej Mali pa ga jc v zahvalo za njegovo molčečnost v zvezi s slučajem Janeza Tomažiča skušal odtegniti roki pravice s svojo krivo prisego, katero bi utegnila tedaj izdati žena. Še dve nepojasnjeni smrti V nadaljnjo ilustracijo, v kaki morilski atmosferi sc jc kretal obdolžcni Andrej Mali, sc navaja tudi slučaj doslej nepojasnjene smrli Slareta Janeza, ki jc dne 6. junija 1927 v Malijcvi hiši na sumljiv način izgubil svoje življenje. Dokazano jc, da jc imel Janez Stare takrat pri sebi okrog 12.500 dinarjev gotovine v svrho udeležbe na vtiholaplje-nem saharinu v teži bojda okrog 70 kg v visoki vrednosti. Soudeležen na tem tihotapstvu jc bil tudi Andrej Mali in njegova dva brata. Kar naenkrat pa so v Malijevi hiši začeli natvezati Janezu Slarctti, da so udeleženci tega tihotapskega podjetja sami krivi, da so prišli ob ta saharin. Grozili so drug drugemu z ustrcljenjcm. Ko so stvar pojasnili tudi Janezu Staretu in mu očitali, da je tudi on sokriv te velikanske izgube, jc Janez Sta- re baje zaprosil za samokres in se še listi dan ustrelil. Popolnoma izključeno je, da bi bil Janez Stare izvršil samoumor poprej, preden se je prepričal, da je saharin res izginil, ako je bil sploh že kje na razpolago. Zdi se, da gre tudi tu za fin-giran trik in da so sc udeleženci lega tihotapskega podjetja spretno dogovorili, da bodo spravili Janeza Slareta ob njegov denar, potem pa fingirali njegov samoumor. Dokazano je namreč važno dejstvo, da se je Janez Stare zgrudil pod samokresom, ki je bil last Andreja Malija. Andrej Mali pa je bil pozneje tisti, ki je z veliko skrbjo nadlegoval Staretovega tasta, naj gre ali k orožnikom ali pa na sodišče in skuša dobiti v roke samokres, češ da jc njegova (taslova) last, v resnici pa da ima la samokres veliko vrednost za Andreja Malija. Že po leni načinu prikazovanja tragične smrti Janeza Slareta je samoumor izključen, le da se danes po tolikih letih zločinstvo ne da več dokazati. Končno se omenja ludi tretji slučaj, o katerem govori ljudstvo na Gorenjskem, da je neki Karel Mali lansko leto usmrtil svojo ženo na ta način, da jo je sam ali s pomočjo obdolženih Malijevih obesil. Maliji pa so pozneje nalvezli, da sc je ubogi ženski zmešalo in da se je obesila sama, kar je pa povsem izključeno, ker jo jc, kakor je dogna-no, moral nekdo zvabiti v oddaljeno pastirsko kočo, kamor bi sama gotovo ne šla in se tam končala. Policijski nadzornik Merhar piše v zvezi s lo nasilno smrtjo žene Karla Malija, da je strogo zaupno izvedel od zanesljive osebe, da jc obdol-ženi Andrej Mali nagovarjal baš tega svojega znanca Karla Malija, po domače Blejčcvega iz Vetcrn, naj bi on prišel enkrat k njemu na Dolenjsko ir umoril njegovo ženo Amalijo. Karel Mali je sicer priznal, da ga je vabil Andrej Mali na svoj dom v Št. Vid pri Stični, zanikal pa je, da bi bij skušal obdolženec najeti njega za ta umor. Nedvomno so vsi trije nepojasnjeni umori v veliki meri vplivali na vse tri obtožence, ki so črpali iz njih potuho in spočetka ubrali slično pol skrbno zasnovanega fingiranja z nasilnimi ropar|i, le da se tokrat Andreju Maliju ni posrečilo zabrisati sledov, ki so kot očilni dokazi njegovega peklenskega dela stopili takoj v ospredje in enkrat za vselej pokopali njegovo živo vero, da bo tudi ta bestijalni umor lastne žene ostal prikrit posvetni pravici. To njegovo nakano jc porušil predvsem tudi ljudski glas, ki jc iz vsega početka označil njega kot glavnega morilca. Zastiševanje Andreja Malija Zagovarja se liho in rezervirano Senatni predsednik je po prečitanju obtožnice pripomnil: »Sedaj se prične zasliševanje obtožencev. V dvorani oslane Andrej Mali. ostala dva se 1 naj odstranita!« Paznika sla nalo odpeljala Aniona Malija in Ciolmajerje\o iz dvorane, predsednik pa j je nadaljeval: »Andrej Mali! Stopite bližje! Ste razumeli obtožnico?« Andrej Maii, ki ga je nekaj tiščalo v grlu, je tiho odvrnil: »Da.« Predsednik ga je kralko poučil, da ima kot obtoženec pravico podati svojo obrambo tudi nove predloge, pozval pa ga je, da natanko pove, kako se je slvar razvijala. Obtoženec je pripomnil: »Prosim.« Predsednik: »Kaj pravite k obtožbi?« Obtoženec: »Ni vse resnica, kar je pisano!« Predsednik: »Ali ste krivi?« Obtoženec: »Toliko, da sem brata nagovoril k umoru.« Predsednik: »Kaj glede krive prisege v Lombarjevem procesu?« Obtožencc: »Sem , lc pomoloma pričal. V času sem se [»motil. Krive prisege nisem kriv.« Začelo se jc nalo zelo podrobno in temeljito obtoženčevo zaslišanje o umoru Amalije Malijeve. Predsednik je pripomnil: »Povejte nam o umoru svoje žene! Kako se je to izvršilo in iz kakšnih razlogov.« Obtoženec je dolgo časa molčal in naposled šepetaje odvrnil: »Visoko sodišče! Zalo, ker sem bil z ženo nesrečen. Postrežbe pri njej nisem imel. Golmajerjeva mi je večkrat očistila mesto nie obleko. Hotel sem se od žene ločiti, ker sem mislil, da bom imel lepše življenje z Golmajerjevo.« Kdaj je bil sklenjen umor Predsednik: »Kdaj sle prišli do sklepa?« Ob!.: »Jaz sem se branil glede umora. Samo ločiti sem se hotel.« Predsednik je ponovil vprašanje: »Kdaj je bilo sklenjeno jo umoriti? Bili ste v zaporu okrožnega sodišča v Ljubljani od L do 11. marca 1933, torej 11 dni! Kdaj je bil sklenjen umor?« Obtožencc je Irenotek molčal in nalo pripomnil: »lz zapora sem šel v Kranj k svoji sestri, ki je poročena z orožnikom. V Kranju mi je sestra obleko in perilo očistila.« P.: »Cez koliko dni ste šli na Golnik?« O.: »Sobota je bila t L, v ponedeljek je moralo biti.« P.: »Koliko časa ste bili v Kranju?« Obtoženec je omenil nato, da je v ponedeljek odpotoval v Ljubljano k odvetniku dr. Luliku, da bi vložil tožbo proti časopisom, češ, da so po njegovem mnenju napačno poročali o njegovem zaslišanju v Lombarjevem procesu. Zvečer se jc vrnil nazaj v Kranj. P.: »Ali je bila Golmajerjeva v Kranju?« O.: »Da. Skupaj sva prenočila.« P.: »Kako je potem slvar potekla? Zakaj niste šli v Slično?« O.: »Tako, tako... Imel sem namen ločili se od žene.« Predsednik mu je nato prav resno predočil, kako je skušal pričali v Lombarjevo korist iu da je potem prišel sam zaradi krivega pričevanja v preiskavo. Dan 9. marec je bil za obtoženca važen dan, kajti žena ga je rešila nadaljnjega zapora in predsednik je zato prijel obtoženca: »Zakaj niste šli domov k ženi, ki vas je rešila, marveč ste šli naravnost v Kranj, da se tam sestanete z Golmajerjevo. Kako ie prišlo do tega sklepa?« O.: »Saj jaz nisem rekel, ua je mene žena rešila.« Zakaj je sklenil umoriti ženo P.: »Kaj sta se dogovarjala z Golmajerjevo? To nam jx>vejte.« O.;. »Povedal sem Golmajerjevi, da nc bom šel več nazaj k ženi.« P.: »Kakšne vsebine jc bilo pismo na ženo?« O.: »Pisal sem ji, kako sem nesrečen in da ne grem domov.« P.: »Povejte razlog, zakaj!« O.: »Se ne vem dobro sjiotni-njati. Se ne s|x>ininjam, kaj vse sem ji pisal. Vem, da sem ji pisal, da sem nesrečen, ko so časojjisi pisali o meni in nesrečen zaradi sramote.« P.: »Žena je vse storila, da je vas rešila iz zajxira. Kaj sle ji pisali? Povejte! Kakšna je bila vsebina pisma?« O.: »Za vse to se natančno ne morem spominjati.« P.: »To je vendar važno pismo! Morate vendar vedeti za njega vsebino.« O.: »Javil sem ji, da sem izpuščen iz zajjora in da sem v Kranju iu da bom vložil tožbo proli županu.« P.: »Kaj še?« O. jjoiiovuo prav tiho: Sc ne morem spominjati. To še vem, ua sem ji pisal, da bi najraje šel v kakšne tuje kraje.« 1'.: »Zakaj sle bili z ženo nesrečni?« O.: »Skregala sva se.« P.: »Zakaj?« O.: »Zaradi zakona. Jgarelc mi jc branila. « P.: »Ali ui vaša žena vedela za vaše predživljenje, da sle osumljeni umora in da sle tihotajiec? Kaj vam jc rekla žena? Nenadoma ste bili 21. julija 1^32 v Stični aretirani zaradi suma umora. Med preiskavo vam jc žena pisala, pisala je vaši sestri, omoženi Golmajer. V tem pismu pravi žena Amalija, da ste obe enaki revi. V laki hudini, je pisala žena, nisein šc bila vse svoje življenje. Zaupa v Boga in na nedolžnost, toda ljudje so hujši ko smrt. V pismu na moža je omenjala, da se ji Andrej smili, toda upa, da ga bo dobila iz zaporov. Ljudje so lakšni in mislijo, da je mož največji zločinec. Njo bodo spravili ob pamet. Iu predsednik je nato naglasih »In to so pisma, iz katerih je očitno, da je bila vaša žena silno jiotrla, da ima moža, ki ima take stvari. Ali ni bil povod prav to vajinim prepirom, kako lo pojasnile?« Obloženec: »Visoko sodišče! O mojem življenju je že vedela pred jxiroko.« Obtoženec je nato kratko povedal, da se jc v ponedeljek 13. marca vrnil iz Ljubljane v Kranj in šel k Golmajerjevi. Prišel jc jxi njega z vozom njegov brat Ione, ki na Golnik. F g jc jio njega je povedal, da jc pri šla žena Kako je žena izvedela, da ste v Kranju? Ali je pismo prejela?« O.: »V |ionedeljek dopoldne je pač dobila pismo in se je odpeljala.« Predsednik je nalo obtožencu pripomnil: »V si-bi umorjene žene na umivalniku so našli orožniki sliko, ki predstavlja Jezusa, |xxl lo sliko pa je bilo zabeleženo: »Dne 12. marca 1933. V upanju m negotovosti. Vendar v zaupanju božjem.« In predsednik je nadaljeval: »Pač je morala imeti zaradi pričevanja kakšne težave? Povejte nam to. Žena je za vas pričala!« Obtoženec se je izogibal temu vprašanju iu pripomnil: »Golmajerjevi sem pred-lagal, da bi skupaj živela in da bi se ločil od žene. Golmajerjeva mi je rekla, da bi rada z menoj živela kol žena, toda se boji, da jo ne bi pustil, če ne bi bila jroročena.« P.: »In kaj nato?« O.: »Rekla mi je, da se bo dalo to na kak drug način napravili iu jo s sveta spraviti.« Mali obdolžuje Golmajerjevo Predsednik svečano: »Ojiozarjam vas, da morale to ojiraviti s svojo vestjo. Težko obremenjujete Golmajerjevo! Rekli sle, tla se hočete ločiti od svoje žene.« O.: »Rekel sem Golmajerjevi, če ne bi bil |x>ročen in zaradi ljudi. Spravila naj bi jo na kak način s svela, da bi poslal vdovec.« P.: »Na kakšen način?« O.: »Da bi najela kakega človeka. Ugibala sva, koga bi za to dobila. Potem sva prišla na Toneta. Ona je dejala, da bi bil Tone dober, ker rad pije. V pijanosti bi ga do tega pripravila.« P.: »Vas ojx)zarjam, da niste vedno tako govorili.« O.: »Visoko sodišče! Ugibala sva na vse načine. Prišla sva na to, da bi bil Tone dober.« P.: »V Kranju sle ostali. Vaš brat je prišel z vozom. Povedal je, da vas čaka žena doma. Kaj sle napravili?« O.: »Ostal sem v Kranju. Tone se je sam vrnil z vozom domov. Rekel sem mu, da naj reče, da me ni v Kranju.« P.: »V preiskavi ste drugače rekli. Ali niste rekli, da naj gre domov v Stično?« O.: »Nisem rekel, visoko sodišče.« P.: »To jc napisano. Ali ste Tonetu naročili, da vas ni našel?« O.: »To sem naročil.« P.: »Kaj ste delali prihodnji dan zjutraj?« O.: »Opravil sem sc in šel na dom na Golnik.« P.: »Kako ste spremenili svoj načrt?« O.: »Šele na domu. Tam sem še našel svojo ženo.« P.: »Kakšno je bilo srečanje z ženo?« 0.: »šel sem v L nadstropje. 1 am me je čakal brat. Žena je v kuhinji govorila z domačimi.«]J?i: »Kaj je bilo z Vami in ženo?« O.: »Prosila me-.je, naj grem ž njo domov. Oče ji je naročil, da ne sme brez mene domov. Povedal sem ji, da sem bil v Kranju.« Andrej nagovoril Antona Predsednik je nato predočil razne druge njegove izjave in ga ojx)zarjal na mnoge podrobnosti. Obtoženec je trdil, da je bil zelo nesrečen, odkar je bil |)oročen. Žena |ia ga je še prosila, da bi šel z njo nazaj v Št. Vid. Predsednik ga je vnovič opozoril, da je jx)tem šel nazaj v Kranj k Golmajerjevi. P.: »Kako sle to ženi pojasnili?« O.: »Rekel sem, da grem v Gorice k bratu.« P.: »Cemu? Dne 14. marca ste sc vrnili v Kranj, 15. marja ste šli na Golnik in koliko časa ste bili na Golniku?« O.: »V sredo sem šel nazaj v Kranj.« Nalo je obtoženec na razna v|irašanja predsednikova premišljeno odgovarjal. Obloženec je pripomnil: »Z Golmajerjevo sva ugibala. Odločil sem se za fingiran roparski napad. Odločil sem za brala.« P.: »Kdaj sle bratu Antonu |x>vedali o tem?« O.: »Tisti dan, ko jc bila žena spodaj v kuhinji. Z bratom sva bila v 1. nadstropju skupaj.« P.: »Ali je bilo dopoldne ali jx>|)oldne?« O.: »Ne vem dobro. Mislim jx>jx)ldnc. Z ženo sva se odpeljala v Stično namreč |xj|x>ldnc ob 2.« P.: »Razgovor je moral bili samo do|x>ldnc. Žena je bila v kuhinji pri materi. Z bralom pa sla se razgovarjala v I. nadstropju, kako jo bosta spravila s sveta. Ali je brat kaj rekel?« O.: »Brat ni nič rekel. Potem je rekel samo, da bo. Bralu sem samo jiovedal, da sem nesrečen v zakonu.« P.: »Ali ste bratu povedali, da bi vzeli Golmajerjevo v zakon?« O.: »Nisem, brat ni o tem nič vprašal. Samo to, če naj jo umori.« P.: »Kako ste mogli brata pridobiti s lako navadno izjavo, da ste nesrečen v zakonu? Ce hočete, da vam sodišče verjame, morale jiovedati, kakšen je bil razgovor z bratom.« O.: »Povedal sem mu samo, da sem nesrečen.« P.: »Kaj sle bratu obljubili?« O.: »Obljubil sem mu. da mu bom toliko dal, da se bo lahko ix>ročil, ker jc imel punco.« Obloženec jc nalo povedal, da jc bralu omenil, da mu bo pisal, kdaj naj izvrši umor in da bi naj prišel v hišo tako, kakor bi prišel ropar. Njo naj bi ustrelil v postelji, mene pa lahko raniL Predsednik jc nato obrnil pogovor na pišlolo, ki jo jc bil dobil brat Anton od Golmajerjeve. »Kako sle vedeli, da bo Golmajerjeva izročila njemu pištolo? Kako je brat prišel do maske?« O.: »O tem nisva nič govorila! Rekel sem mu samo, da mu bom pisal.« P.: »Ali je bilo govora o denarju?« O.: »Denarja nisem imel pri sebi. Rekel sem mu samo, da mu ga da Golmajerjeva.« Dopisovanje z Golmajerjevo Predsednik je nato pripomnil, kako sta obtožcnec in žena odpotovala nazaj v Št. Vid in vprašal obtoženca: »Kaj je potem sledilo? Umor je bil izvršen 26. aprila. Torej 40 dni sta se poprej o tem razgovarjala. Kaj sc jc zgodilo?« O.: »Z ženo sva se skregala.« P.: »Ali ste pisali Golmajerjevi in bralu kaj takega, kar bi bilo sumljivo?« O.: »Nc! Nisem bil za to, da bi sam ženo spravil s sveta.« Na -azna druga vprašanja je obtoženec odgovarjal negativno in se ni vedel gotovih momentov dobro spominjati. Večkrat jc odgovarjal stereotipno: »Visoko sodiščel Ne vem dobro, sc nc spominjam.« Zelo je obremenjeval Golmajerjevo in ponavljal, da sc je ž njo ponovno razgovarjal, kako bi sc znebil svoje žene. P.:. »Koliko pisem sle pisali Golmajerjevi?« O.: »Nc dosti. Mislim, da 15 do 20 pisem.« P.: »Kakšne vsebine so bila pisma?« O.: »Različne.« P.: »Kako ste sc podpisovali za Oolmajerjevo?« O.: »Nič!« P,- »Ali sc niste podpisali Ncjčck?« O.: »Ne!« P.: »Mogoče z Edi? To je vaše pismo?« O,: »Podpisal sem sc samo rahlo in sem malo pokracljal.« P.: »Ali ste bratu pisali? Kdaj ste pisali?« O.: »Mislim, da po veliki noči, - torek ali sredo.« Predsednik jc nato ugotovil, da je bilo to po veliki noči, ko jc obtožcnec pisal bratu, da naj pride ženo umorit. Obtoženec je pripomnil, da sta se poprej na velikonočni ponedeljek močno skregala. P.: »Iz kakšnega povoda?« O.: »Anica Hrovatova mi je rekla, da nimam tu nič komandirati. Nato sem se razjezil in jo udaril od zadaj. Žena s tem ni bila zadovoljna in sem potem ženi še rekel, da naj dekleta posvari. Omenil sem ji, da sem najslabši pri hiši. Žena pa mi je odvrnila, da nimam pravice tujega otroka tepsti in da naj svoje tepem, če jih kaj imam.« Anton je prišel P.: »Vi pravite, da sta se sprla z ženo, ker ste udarili Anico Hrovatovo ter vam je ona dejala, da nimate pravice tepsti tujih otrok, temveč le svoje, če jih kaj imate.« O.: »Očitala mi je še mnogo drugih reči, kakor, da bi prihranil tisti denar, ki ga dajem za cigarete, za boljše stvari, jaz pa sem ji očital, da mi obleke ne zlika.« P.: »Pa je bil to zadosten povod, ker vam ni obleke zlikala, da ste zasnovali umor proti njej?« O.: »To sva se že poprej dogovorila z Golmajerjevo!« P.: »Torej že aprila ste pisali bratu Antonu kaj nameravate!« O.: »Pisal sem pismo.« P.; »Ste mu v pismu naročili, naj se oglasi pri Golmajerjevi?« O.: »Ne, tega ne.« P.: »Zakaj ste pa bratu pisali, naj se zglasi v petek ali v nedeljo, zakaj pa ravno ta dva dneva?« O.: »Ker sem ga lahko ob teh dveh dnevih počakal sam.« P.: »Pa niste nič računali z možnostjo, da vašega brata kdo spozna in kaj z«-sumi? Saj ga je vaša žena poznala! Kaj je že bil kdaj vaš brat v Št. Vidu?« O.: »Ne, nikoli. Žena ga je pa res poznala.« P.: »Pa na to niste nič mislili, da bi ga žena opazila?« O.: »Ne, na to nisem mislil.« P.: »Kako pa ste ga počakali?« O.: »Bilo je ob pol devetih. V mraku sem ga opazil, ko jc prihajal. Šel sem mu nasproti ter sem ga takoj vedel na seno.« P.: »In v nedeljo? Obiskali ste ga in ste ga kaj povpraševali, če je prinesel s seboj kakšno orožje?« O.: »Ne. V nedeljo ne. Nisem imel časa. Pozneje sem ga obiskal!« P.: »Zakaj pa niste imeli časa?« O.: »Sem moral spati.« P.: »Potem, ko ste ga obiskali, kaj ste ga vprašali?« O.; »Vprašal sem ga, če je dobil pištolo. Videl sem jo, da jo ima pri sebi.« P.: »Ste ga vprašali šc kaj drugega?« O.; »Vprašal sem ga, čc jc dobil denar.« P.: »Odkod naj bi dobil denar?« O.: Dobil naj bi bil 200 Din od Golmajerjeve!« P.: »Kaj pa je z masko?« O.: »O maski jaz nič nc vem.« P.: »Kajne, dogovorila sta se, naj bi on imel masko, da ga žena ne bi spoznala?« O.: »Ne, nič. Nili časa nisva imela, da bi sc toliko dogovorila.« P.: »Kaj vam jc pa znanega o žganju, ki ste ga dali bratu?« O.: »Dal sem mu šabesovo steklenico žganja.« P.: »Odkod pa je ta steklenica prišla v hišo? Saj je dognano, da take steklenice ni bilo nikdar v hiši.« Razgovor na seniku Pristopi sluga ter razvije corpora delieti. Predsednik pokaže steklenico: »Na steklenici je gravirano: Kunčič«.« O.: »Brat ni omenil, odkod mu je ta steklenica. Žganje sem mu dal jaz in sicer v drugi steklenici. Eno steklenico pa sem mu dal mošta.« — Sluga razvije dve približno polliterski steklenici. P.: »Torej, kaj sta govorila, ko ste ga obiskali?« O.: »Vprašat sem ga šel, čc je priprav-Ijtn. Brat mi je obljubil, da bo napravil.« P.: »Do-Tird; toda morali sle mu razložili ves načrt, saj on ni poznal hiše, morali ste mu opisati vsako podrobnost, kod naj hodi!« O.: »Pokazal sem mu lino ter mu razložil, kam naj pride. Povedal sem mu, da sla zgoraj dve sobi.« P.: »Govorite o sebi, nc o takih stvareh, ki so nam že znane! Povejte o tem, kako ste naročili bratu, naj prestraši deklico in kako naj pride k vaši ženi!« O.: »Rekel sem mu, naj nj« ustreli, mene pa lahko rani.« P.: »Rekli sto mu, naj pride v noči od ponedeljka na to-' rek. Ali ste mu dejali, da ga boste vi vodili? Kako naj sam pride, kako naj najde vašo ženo! Jc bila v listi noči vaša žena sama, jc bila budna?« O.: »Žena je tisto noč spala. Jaz... jaz sem spal, jaz sem bil v skrbeh, kako se bo stvar zgodila.« P.: »V torek ste ga pa šli vprašal, zakaj ni namena izvršil. Kaj sta zopet govorila?« O.: »Vprašal sem ga, zakaj ni prišel. Rekel mi je, da je zaspal. Obljubil mi je, da pride v noči od torka na sredo « 1'.: »Ste ga vprašali, kako misli po umoru oditi iz hiše, kaj sta govorila, kako bo odprl vrata. So bila vrata zaklenjena, ali ste jih vi pustili odprta?« O.: »Rekel sem mu, da bo šel pri vratih ven. Bila so samo zapahnjena.« P.: »Torej sta govorila samo, kako naj pride, prestraši deklico, ustreli vašo ženo, vas obstreli in nato naj zgine pri zapahnjenih vratih?« O.: »Samo to.« P.: »Torej, kdaj sta se dogovorila, naj pride?« O. (tresoč): »V torek!« P.: »Ob kakšnem času? Kdaj sta se dogovorila, da ga nihče ne zaloti? Zakaj jc brat čakal od nedelje do torka, zakaj ni izvršil zločina prej?« O.: »Midva »va se zmenila za ponedeljek.« Sledi predsednikovo izpraševanje, zakaj je bil zločin preložen za en dan in Mali ponovno zatrjuje, da mu je brat dejal, češ, da je zaspal. P.: »In za ponedeljek, kdaj ste jnu naročili naj pride?« — D.: »Okoli polnoči.« — P.: »Toda, kako naj pride notri, ko pa ne ve kod?« Sledi zopet Malijevo zatrjevanje, da mu je povedal za dve sobi, ki sta zgoraj in da v eni spi deklica, ki jo mora prestrašiti. P.: »Kako pa naj bi se to zgodilo in kako je to mogoče? Vaš brat naj pride, naj prestraši deklico in nalo naj izvrši takoj zločin. Saj bi deklica vendar vpila, spodaj pa sta spala stara Anžlovar-jeva, ki bi se gotovo zbudila in v trenutku bi bila hiša pokonci. Ko bi deklica vpila, saj brat ne bi imel časa, da umori vašo ženo, vas rani in še pobegne, ne da bi ga kdo videl. Kako naj bi se Io izvršilo?« — O.: »Samo to sem mu naročil, na drugo nisem mislil.« — P.: »Kaj pa sla govorila o denarju?« — O.: »Ne, o denarju nisva govorila. Nič mu ga nisem dal. Samo kolo sem mu dal. Kako Andrej opisuje umor P.: »Kdaj pa je v listi noči žena zaspala?« — O.: »Okoli polnoči!: - P.: »Kdaj pa je brat potem prišel?« — O.: »Okoli pol treh.': — 1'.: »Kaj se ni vaša žena ledaj zbudila, ko je vaš brat prišel? Ali ste kaj opazili, je. vaša žena kaj slutila? Kaj ni vaša žena bila poprej pri deklici? Ali ni bila prej vaša žena nekoliko otožna? — O.: »Ne, otožna ni bila, saino malo prehlajena je bila.« P.: »No, kako je bilo pri dogodku?' — tj.: »Najprej je nastal vrišč in nato je prišel brat v *obo. Ko se je pojavil on, sem stopil jaz med vrata t^r počakal, kdaj bo padel strel!« (M&li umolkne iu molči. Ker ne nadaljuje, ga predsednik ponovno vprašuje.) 1'.: »In žena je spala medtem, je kaj opazila? Sle vi kaj videli?« - O.: »Videl sem, da je sedla na posteljo!« — P.: »Sle slišali kaj vpitja, je vaša žena kaj klicala?« — ().: »Nič nisem slišal.« 1'.: »Kako dolgo je to trajalo?« — ().: »Kmalu je minilo in nato je brat stekel ven.t — P-: »Rta kaj govorila, ko je tekel mimo vas?« — ".: »Ne. Samo mimo ie smuknil. — P.: Pa Ani-ra? — o.: »Bila je zunaj. — P.: »Povedala je, da ie videla dva moška. Ali ie bil brat brez sve- tilke? Kako je mogel v temi smuknili k vratom?« ().: »Tega ne vem.« — P.: »In nato? Kaj se je potem zgodilo?« — O.: »Nato je prišel oče gorila — P.: »Niste šli vi doli?« — O.: »Ne. Oče je prišel i gori.« | P.: »Vi pravite, kakor sfe izpovedali, da ste se zdravili pri zdravniku dr. Virantu? Kaj niste vedeli, du ste spolno bolni? Ali sle ženi kaj povedali o tem?« — O.: »Nisem vedel, da sem spolno ' bolan.« — P.: »Kaj da ne bi vedeli! Dobili bomo še dokaz, da še niste zdravi!« Sledi nato zasliševanje o krivem pričevanju v Lonibarjevem procesu. I'.: »15. aprila 1031 ste bili zadnjič, pri dr. Virantu, 14. januarja 1932 ste se poročili z Anžlovarjevo, dne 29. septembra, ko je bil Vojnikovič umorjen, ste bili, kakor ste sami izpovedali v Lombarjevem procesu, z Lombarjem pri Figovcu. Zakaj ste tudi ženo nagovarjali k pričevanju, saj je dr. Virant iz svojih zapiskov izpovedal, da 6te bili pri njem. Zakaj niste tega povedali pri preiskavi?« — O.: »Mi tedaj to ni prišlo na misel. Šele v zaporu sem se tega spomnil.« Razmerje z Lombarjem P.: »Vaše razmerje z Lombarjem se je pričelo že leta 1930, to je bilo tedaj, ko sle se v gostilni Mali sestali nekoč z Lombarjem in s Sfiligojem. V času, ko je bil Vojnikovič umorjen, ste obiskovali šolo (tečaj), stanovali ste tedaj pri Lombarju. Pri zaslišanju ste označili svoje bivališče v Kranju. Šele pozneje se je našel neki Kremžar, ki je izpovedal, da je slišal od Lombarja razne stvari zaradi umora tihotapca Tomažiča. Kako Lombar sploh ve, da ste bili leta 1927 s Tomažičein? Kako je mogel Lombar o tem vedeti in kako pripovedovati o tem Kremžarju?? Kako vas je mogel posvariti, da vas ne bo izdal, vi pa njega ne? — O.: »O tem nisem jaz nikdar govoril. Krenržarja še poznam ne. Lombar ni mogel govorili teh stvari! P.: »Kako da ste priznali, da sle v zadevi Vojnikovič krivo pričali? — ().: »Nisem priznal tega, rekel sem le, da sem pomotoma pričal. Predsednik čila nato zapisnik izpovedi, ki jo je Lombar dne 19. oktobra I. I.. t. j. pred šestimi dnevi dal pred preiskovalnim sodnikom. Iz zapisnika je razvidno, da sta Lombar in Sfiligoj res prišla k njemu zaradi neke puške. Lombar je prišel zaradi inserata, ki ga je čilal v Jutru . Puške Lombarju ni izročil, ni pa res, da bi bila puška kdaj Vojnikoviču naprodaj. Lombarjeve obdolži-, tve so po Malijevem mnenju izmišljene. Možno je, da se je 29. septembra 1930 res sestal z Lombarjem pri Figovcu. Mali v izpovedi priznava, da mu je Lombar po svoji materi iztihotapil iz zapora plav listek, v katerem ga prosi, naj priča zanj. — O.: »Listek sem prebral iu sežgal.« — P.: »Ali ostanete pri priznanju, da vas je Lombarjeva s-e-stra Mihaela pred sodiščem prosila, naj pri pričevanju nič ne omenite o tistem listku?« — O.: »Ostanem.« P.: Vi sle Imeli lovsko puško sistema Beuu-coup-. Koliko sle dali zanjo in kje ste jo dobili?': O.: »V Kranju za 2.500 Din.« P.: »Puške tega sistema so po 4 do 5 tisoč Din.« Predsednik vprašuje dalje: »Po smrti tistega tihotapca ste vi hodili k njegovi ženi in ste zahtevali od nje revolver, češ, da je vaša last. rev pa je bil tedaj pri sodišču.« O.: »On se ni ustrelil pred menoj! IP.: »Na Kadilcu je 1026 pogorela Dolenčeva koča, ki pa jo bila poprej izropana!« O.: »Tega j že dolgo in o tem nič ne vem.« P.: »Ali poznate Karla Malija? Ste kaj v sorodu z njim?« O.: »Poznam ga. v sorodu pa nisem.;: P.: »Po smrti svoje žene ste brzojavili na Golnik: Malka umrla, pogreb v petek. Nalo je prišel vaš brat Franc?« O.: »Da!« P. »Se spomnite podrobnosti o nekih 300 Din, katere vam je omenjal vaš brat Franc?« O.: »Se spomnim, da mi je rekel, da jih je dal nekemu delavcu za zaslužek.« P.: »Se spominjate, da ste ob tej priliki tudi naročili svojemu bratu, naj dvigne pri Golmajerjevi neko listino, ki naj jo nese v Kranj, kjer naj jo izroči vaši sestri Dolšinovi? Kakšna pogodba pa je bila to?« O.: »šlo je radi Cehove gostilne v Rožni dolini.« 1'.: »Zakaj pa naj bi šel brat France po tisto pogodbo?« O.: »O.: »Ne/brat France, temveč brat Lojze!« P. »Zakaj pa sle se bali tiste pogodbe, saj ta pogodba je še iz starega veka, še iz časov, ko nisle bili poročeni z Anžlovarjevo. Zakaj ste se bali, da bi kdo izvedel, kako ste pred svojo poroko nameravali najeti neko gostilno? Vprašanja braniteljev in državnega tožilca Branitelj Andreja Malija dr. Vasič izprašuje: Kdo jo prvi prišel na misel, spraviti spoti Anžlovarjevo, vi ali Golmajerjeva?« O. »Prva ona, naj ženo spravim spoti in naj njo poročim.« Dr. V.: »Kaj je ona s tem nameravala, kaj je hotela?« O. »Naj jo poročim.* Dr. Vasič izprašuje nato nekatere intimne detajle i/, zakonskega življenja s pokojno Anžlovarjevo. Iz odgovorov Malija je razvidno, da je bila pokojnica zelo vzdržna in resna ženska ter da je od zakona zahtevala predvsem resnosti. Maliju je dejala: »Spolno občevanje ni vse.« Iz kratkih skoraj odrezanih odgovorov Malija je bilo spoznati slepi idealizem pokojnice, ki pa je imela za moža človeka, ki ni mislil na nič drugega, kakor na Mladost rast jej na zakonsko nezvestobo, na denar in ki je bil povrhu tega še spolno bolan. I>r. V.: »Vi ste bili prepričani, da ste bili dne 29. septembra 1930 z Lombarjem pri Figovou? Iu ste to pričali, čeprav vas je Lombar po listku prosil, da pričate isto.* ().: »Bil.« I). V.: »Kaj ste bili redno več ponedeljkov zaporedno v Ljubljani? (>.: »Več ponedeljkov sem se redno vozil v Ljubljano, ker sem se takrat zdravil pri dr. Virantu. Dr. V.: »Kakor iz vsega razvidno, je Golmajerica nagovorila vas in Antona za umor!« O. »Da.« Branitelj Antona Malija dr. Ivanetič: »V času od 11. do 16. marca sle se dogovorili z Golmajo-rico, da spravite ženo spoti. Ali sle morda že kdaj poprej govorili z njo o tem?« O.: »Že poprej sva govorila o tem: že večkrat sva se razgovarjala.« Prisednik dr. Prijatelj: »Kdo je prvi prišel na misel, uporabiti za ta zločin brala Antona? Golmajerjeva ali vi?« O.: »Tnko sva ugibala in ne vem, ali je ona na to prišla ali jaz.« Dr. Prijatelj: ■ Zakaj pa je bil brat pripravljen za ta zločin, ali iz gole bratovske ljubezni do vas?« O. »Tožil sem 11111. da sem v zakonu zelo nesrečen. Obljubil sem m u, da mu dam toliko, da se more poiročili.« Dr. Cepuder (branitelj Golmajerjeve): »Kdaj sle pričeli razmerje z Golmajerjevo?« O.: »Takrat ko sem hodil v tečaj« Dr. C.: »Ste se takrat že poznali z Anžlovarjevo?« O.: »Poznala sva se že poprej. Dr. C. navaja nekatere podrobnosti, kako je Mali pregovoril Golmajerjevo s tem. da ji je obrekel njenega prejšnjega ljubimca. O.: »Se no spomnim.« Dr. C.: »Vidva sta se zmenila, da najameta kie kakšno gostilno?« O.: »Najprej v poljanah.« Dr. C. Koliko denarja je imela Mici?* O.: 00.000 Din.« Dr. C. »Koliko naj bi znašala najemnina za tisto gostilno?« O.: »Tisoč Din.« Dr. C.: »Hoteli ste reči 3(*K) Pin. Pa kavcija je znašala 40.000 Din. Kdo naj bi jih plačal?« O.: »Jaz.« Dr. Gonilna moč v pralnem kotlu Na milijone kisikovih mehurčkov vzbudi gibanje. Razvijajo se med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganjajo — brez preslanka za Vas delajoč — milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate S c h i c h t o v Radio n. C.: Vi je niste iskali, ona pa je je iskala, ker je imela svoj denar izposojen pri svojem svaku in pri vašem bratu. Zakaj nisle prevzeli gostilne?« <).: »V časopisih je bilo. da pride čez tri dni na dražbo.1: Dr. C. »Vi lažete!- Predsednik svetuje branitelju, naj rabi bolj zmerne izraze. Dr. C.: »Vi sle prosili Mickincga očeta, naj vam jo da za ženo, češ, da boste ono drugo na Dolenjskem pustili.« O.: To ni res!« Dr. C.: »Kdo je prej od vaju dveh prišel na misel fin-girati roparski napad, vi ali Golmajerjeva?« O.: »Ja, to je ona rekla.« Državni tožilec dr. Rus: »V procesu smo videli, da ste pričali, da ste bili na kritični dan z Lombarjem pri Figovcu?« O.: »Možno jc, da sem se motil.« Drž. tožilec: »Saj menda sami priznavate!« Državni tožilec nadaljuje: »Vi ste 16. marca, ko ste prišli iz preiskovalnega zapora, pisali ženi, da se čutite zelo nesrečnega. Kaj ste pisali, da ste bili obdolženi krivega pričevanja?« O.: »Pisal sem o svoji nesreči, o krivem pričevanju pa nc, ker nisem maral, da bi to žena vedela.« Drž. lož.: »To pismo se bo med obravnavo žc našlo.« Predsednik: »Vaša žena je bila zaslišana v Višnji gori in jc tam zvedela, da vas je drž. tožilec obtožil krivega pričevanja.« — Sledi šc nekaj manjših vprašanj in opomb, s čimer jp bilo dopoldansko zasliševanje Andreja Malija zaključeno. Sestavljanje zaaisniha Predse nik je nato začel narekovali dolg, skrben in obsežen zapisnik o tem zasliševanju. Predsednik je prosil tudi vse, ki so stavili kaka vprašanja, naj ga na eventuelne pomole opozore, vendar pa to ni bilo potrebno, ker jc bilo žc pri dopoldanski obravnavi takoj vidno, da predsednik onvlada ves proces do vseh podrobnosti. Sestavljanje zapisnika je trajalo dobri dve uri ter js predsednik v njega zabeležil vsako podrobnost In vse momente, ki obremenjujejo obtoženca odnos-no ga razbremenjujejo. Ugotovil je med drugim: Kot motiv za umor svoje žene navaja obtoženec, da jc bil v zakonu z njo zelo nesrečen, ker žena ni bila za spolno občevanje, ker ni skrbela za njegovo obleko in perilo in ker mu ni pustila kaditi cigarete, sploh pri njej ni imel nobenega življenja. Kar se tiče njegove prošlosti, jc bilo obto-ženčevi ženi že pred poroko znano, da se je bavil s tihotapstvom, ker ji je to sam povedal. Tudi si žena ni napravila nič iz okolnosti, da jc bil obtoženec že pred poroko julija in avgusta 1932 aretiran in v preiskovalnem zaporu skupaj z Andrejem Golmajerjcm, Antonom Škrjancem in Francetom Zupančičem, ki so bili osumljeni umora Janeza Tomažiča. Glede slike Jezusove in napisa na hrbtu je obtoženec pripomnil: »Žena mi kaj takega niti ni omenila, nili pokazala, da bi bila zato nesrečna. Sliko jc videl, napisa ne. Na ženi ni opazil ni-kakih znakov sumničenja. Predsednik: »Kako ste ženi pojasnili razmerje s tako proslulim razbojnikom Lombarjem?« O.: »Visoko sodišče! Jaz nisem vedel, da je Lombar tak.« P.: »Ali je vam kaj o tem žena povedala?« Obtoženec je molčal. Naposled jc pripomnil, da mu ni nikoli očitala posledic zaradi njegovega pričevanja v Lombarjevem proccsu. Obtoženec je še ponovno skušal močno obremeniti Golmajerjevo, da je ona bila tista, ki ga jc k umoru nagovarjala, ker se je sam branil in se ie hotel le od žene ločiti. Zasliše- anjc prvega obtoženca Andreja Malijf jc trajalo do 13.30, nakar jc predsednik odredil odmor. Kaj pravi Anton Mali Predsednik je otvoril znova razpravo ob 15. t Stavil je prvemu obtožencu Andreju Maliju neka- 1 tera dodatna vprašanja, nakar je odredil: »Pripeljite Malija Antona!« Jclniška paznika sta pripeljala drugega obtoženca. Predsednik jc nadaljeval: »Mali Anion! Stopile bližje! Ali sle slišali obtožbo? Ali ste jo razumeli?« Mali Anton jc najprej nekoliko pobledcl, nato ga jc oblila rdečica in jc dalje časa molčal. Predsednik: »Vi ste obtoženi, da ste sodelovali pri umoru svoje svakinje Amalije Mali na la način, da ste po prejšnjem dogovoru smrtno poškodovali Amalijo, da je na poškodbah umrla. Ali se čutite krivega?« Mali Anton je odvrnil z nasmeškom: »Seveda se. Jaz sem napravil.« P.: »Povejte, kako.« O.: »Golmajerjeva me jc začela nagovarjati žc tri mesece pred dogodkom.« Obtoženec se je na razna predsednikova vprašanja, kako je prišlo do nagovarjanja, zapletel v protislovja ter trdil, da se je z Golmajerjevo trikrat sestal v gozdu. P.: »Mali Anton, pazite dobro, kaj govorile! Težko obremenjujete Golmajerjevo.« Drž. ložilcc: »Gospod predsednik! Opozorite ga, da mu to nič ne koristi.« Predsednik dalje stavlja še več vprašanj, ki so sc vsa tikala n|e-gove trditve, da ga jc Golmajerjeva nagovarjala k umoru. V razpravni dvorani je bil popoldne večji naval občinstva, ki jc sledilo zasliševanju drugega obtožcnca z največjo napetostjo. Anton Mali jc v vseh podrobnostih opisal, kako se jc sestal z Golmajerjevo, kako sc jc sestal s svojim bratom in snoval načrt za umor svoje svakinje. Na vsako vprašanje je odgovarjal prav na kratko ter tupa-tam priznaval vse podrobnosti, ki jih jc dognala sodna preiskava. Brat njegov je prišel potem, ko je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora zaradi krive prisege, v Kranj, in lam sc je Andrej sestal z Golmajerjevo, in sicer pri svoji sestri, omoženi Dolžina. Pozneje jc prišel on k bratu z vozom in — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšujc »Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih, i mu sporočil, da ga mati prosi, naj pride na Golnik, kamor jc prišla njegova žena Malka. Brat sc jc izgovarjal, da bo prišel drugi dan. Predsednik: »Kdaj sla sc začela razgovarjali o umoru?« Obtožcnec: . Drugi dan je prišel Andrej okoli pol 6 na Golnik. Začel me jc nagovarjati, da bi šel v Št. Vid in da bi mu tam spravil ženo s sveta. Povedal mi jc, zakaj. Samo Io mi je pravil, da bi rad oženil Golmajerjevo.« P.: »Ali jc povedal, kako bi sc to napravilo?« Obtožcnec na kratko: »Ženo naj bi ustrelil, njega pa lahko ranil s pištolo, ki bi mi jo dala Golmajerjeva.« Anton dalje pripoveduje, kako mu jc brat dejal: »Kar boš rabil zase, to ti bo vse dala Golmajerjeva.« P.: »Kaj vam jc obljubil Andrej za nagrado?« O.: »Toliko ti bom dal, da boš vse svoje življenje prost vseli skrbi.« Tudi Anton obdoHuje Golmajerjevo * Obtožcncc je nato šc v vseli podrobnostih opisal, kako sc jc o tem umoru razgovarjal z Golmajerjevo, ki mu jc naposled dala pištolo, slckle-nico žganja in 200 Din za vožnjo proti Stični. Na predsednikovo vprašanje, kdo jc napravil masko, jc obtoženec pripomnil, da mu jo je napravila Golmajerjeva sama. P.: »Koliko časa je rabila za to?« O.: »En teden.« Predsednik začuden; »Za takšno delo, kol jc ta maska, ni bilo treba toliko časa. Kje ste blago dobili?« O.; »Ona mi ga jc dala.« Predsednik začuden: »Ta maska je vendar iztrgana iz starega suknjiča in brez vsakih šivov!« Obtožcncc nato omeni, da mu je Golmajerjeva napravila tudi pravo masko iz črne ovčje kože let jc to masko v vseh podrobnostih opisal. Predsednik je ugotovil, da jc na policiji v Ljubljani bil? nekaka laka maska, toda sedaj jc izginila iz zbirke corpora delieti. Dalje je obtožcncc zatrjeval, da mu jc dala pištolo Golmajerjeva in da sc jc potem napotil v Stično. Prišel jc tja proti večeru, kjer ga jc žc čakal bral, ki ga je spravil spat tli senik. Prvo noč z Andrejem ni nič govoril. D >-poldne mu jc Andrej prinesel žganje Icr sla sc nn kratko razgovarjala. Načrt za umor Amalije jc izdelal brat Andrej. Anton je ležal še dva dni v seniku, kamor mu jc nosil brat hrane in žgana tako da se jc močno napil. Žganje jc napravil An-urej iz navadnega špirita, ki mu je primešal vode. Obtoženi Anton nalo opisuje podrobnosti, kako je prišlo do umora Amalije. Sprva nisem holel izvršiti umora. Hotel sem iti domov, češ, sam napravi, jaz ne bom, doma me čaka delo. Brat pa mi je odgovoril: Uli, danes se mora to izvršiti. Domov ne moreš, ker je ponoči zgorela hiša in te bodo kot tujca takoj orožniki prijeli. Tega sem se zbili.« Predsednik je pripomnil, da so orožniki poročali. da je res v bližini zgorelo poslopje in da sta to napravila obtoženca, da bi tako odstranila sum ua umor. Kafco je Anton izvršil umor Obtoženec je nato opisal zadnje trenutke pred umorom. Že ob 10 ponoči je vstal in hodil okoli hiše do pol 3. Nalo mu je brat odprl vrata in ga spustil v hišo. Anion je šel najprej v sobo, kjer je spala Malkina nečakinja Anica Hrovatova. S seboj je imel nož, pištolo in svetilko. »V postelji je ležala punčka, šel sem k njej in ji zaklical: Kje ima oče denar? Punčka je skočila s postelje in zavpila: Ravbarji. Jaz sem se obrnil in rekel: Bodi tiho, ne kliči. Punčka je šla potem po stopnicah doli. Brata pa sem srečal pri vratih njegove spalnice. Potisnil me je v sobo. kjer je bila Malka že zbujeua in je stala pri postelji.« P.: »Ko sle dekleta zagledali, se-li niste bali, da bi vas spoznala?« — O.: »Mar je meni bilo, saj sem bil pijan v kamri. Brat mi je rekel, naj hitro izvršim.« — P.: »To je popolnoma novo.«: Obtoženec je nato pričel pripovedovati, kako je sunil parkrat Andrejevo ženo z nožem. Izgovarjal pa se je, da nikakor ne ve, kolikokrat je sunil, ker je bil pijan. Predsednik je pripomnil, da je ugotovljeno, da je dobila Amalija 19 lažjih in težjih ran. Konfrontacija bratov Sledila je zelo dramatična konfrontacija obeh bratov. Predsednik je pozval Andreja: »Andrej, vsta-nite! Kdo je govoril resnico? Poglejta si oba v oči.« Andrej je pripomnil: »Tone ni resnice povedal.« Predsednik je še enkrat ponovil: »Poglejta si v oči!« Tone je glasno odvrnil: »Danes sem resnico govoril.« Velika napetost v dvorani. Predsednik še enkrat poziva Andreja, naj izjavi, kdo je govoril resnico. Andrej pa je zamolklo odvrnil: »Brat Anton si je mnogo izmislil.« Anton pa nato: »Andrej, zakaj lažeš! Res si vse to ti napravil.« Konfrontacija je bila še v mnogih točkah izredno živahna in napeta, zlasti ko je Anton pripovedoval, kako je Andrej odprl vrata in kako ga je porinil v sobo. Predsednik je pripomnil Andreju: »Sedaj ču-jemo, da ste mu masko sami nataknili na glavo.« Andrej: »Jaz mu nisem dal maske.« Anton: »Andrej, ti si jo nataknil na glavo.« Med Andrejem in Antonom je prišlo med konfrontacijo do dramatičnih prizorov. Anton je vzkliknil proti Andreju: »Andrej, priznaj vse — povej, kako je bilo, n« pomaga nič — najboljša je resnica!« Pri tej razburljivi kontrontaciji je Andrej še enkrat pripomnil, da govori njegov brat brez vsakega premisleka. Nato pa so začeli vsi trije branilci na obtoženega Antona Malija staviti posamezna vprašanja, na katera je Anton deloma takoj in točno odgovarjal, pri drugih vprašanjih pa se je skušal izmotati z raznimi dolgoveznimi izgovori. Zasliševanje Antona Malija je trajalo od 3 do pol 6, nakar je predsednik odredil sestavo najnatančnejšega zapisnika o njegovem zaslišanju. Poročilo o večerni razpravi glej nn 2. strani. Jubilejni koncert Pevske zveze Pevska zveza je naša pevska organizacija r. najširšo legitimacijo, ker jc razširjeno njeno delovanje po vsem Slovenskem ozemlju in druži v svojem okrilju blizu 200 pevskih zborov. Znani so njeni koncerti manjšega — večjega kova. Ni še pozabljen znani monstre koncert na Kongresnem trgu v letu 1931, ali oni, prvi večjega obsega, ob otvoritvi radija. Kako lepo, dostojno so proslavili zbori od blizu in daleč biserni jubilej našega nadvladike dr. Jegliča! In 6 kako pomnoženo silo so se pripravili zbori (112 jih je delalo) za veliki jubilejni koncert, ki naj bi se bil vršil na Stadionu dne 30. jul. Take pevske sile še ni razmajal noben poziv, takega navdušenja med pevci še ni vžgal noben spored, kot ga je bil vnel zadnji. Delo pevske zveze je zelo široko in globoko. Ono ne obsega le svetnih pesmi, večina njenih zborov je obenem v službi cerkve na koru. Zato zajema njen delokrog tudi cerkveno petje in so uspehi njenega dela vidni po naših Korili. koder so narasli zbori iz peščice pevcev in pevk v številne pevske družine 30 do 40 članov in še čez. Marsikje so morali povečati jim kor, ki jim je postal pretesen. Ponekod so tudi sami veliko ali največ k temu pripomogli. Jubilejni koncert, ki ga bodo peli nekateri zbori dnljnje ljubljanske okolice, bo [>okazal, kako visoko se je dvignila pevska umetnost in disciplina med našimi zbori. Njihovo delo jc topot posvečeno izrednemu jubileju, kakršnega nc doživi vsako de->etletje. Zato smejo upati, da bodo sodelovali ž njimi in napolnili stolnico vsi oni. ki čutijo sad Odrešenja in mu priznajo neizmerni pomen za človeštvo. Koncert se lxi začel točno ob pol 4. ker slede po koncertu še druge slovesnosti. Konec bo ob 5. ker bo po koncertu še slovesna posvetitev Kristusu Kralju. Vstopnice in pnrtiture s popolnim sporedom v Jugoslovanski knjigarni. Vstopnina od 15 dinarjev navzdol. Roparski napad Banja Loka, 23. oktobra. Preteklo sredo je šel sin posestnika P. iz Črnega poloka pri Kočevju po opravkih v Kaptol pri Banji Loki. Po opravljenem poslu se jc vračal proti domu s 500 dinarji v žepu. Ni bil še daleč od vasi, ko sta mu prišla po cesti nasproti dva Primorca, kot pri nas imenujemo kratko sezonske delavce iz hrvatskega Primorja, katerih je pri nas leto za letom več. Najbrže sta se vračala domov v Primorje, dela ni bilo, zaslužka tudi ne, zato sta skušala priti do denarja na kak drug način. Nista mogla vedeli, če inia fant denar, šla sta na slepo srečo, pograbila fanta, ga vrgla na tla. mu vzela ves denar ter zraven še suknjo in klobuk, da je oropani fanl nadaljeval pot proti domu golorok in gologlav. Napadalca sta bežala dalje po cesti, a kmalu zavila v gozd. da sta se izognila vasi Kam potem, je v taki okolici, kakor jc naša, težko uganiti. Ljubljanske vesti: Karel Pollak Danes je težko pisati o odličnih možeh, zakaj dan za dnem smo vajeni vseh mogočih obletnic, ki vprav zato povsem brez utiša gredo mimo nas. Osemdesetletnica moža, kakor je naš jubilant, pa brez dvoma zahteva neke pozornosti. Zanimiv je ta rod že v svojih pradedih. Stari oče jubilanta je bil usnjar in poročen s Tržačanko Margareto ter imel z njo 24 otrok. Živelo je od j teh 15 fantov in troje deklet. Sin Jakob se je po-I ročil s Kranjico Ano, prevzel v Kranju delavnico za koče in jo preuredil v usnjarno. Življenje v | očetovi hiši v Tržiču je bilo povsem patriarhalno. Družina je jedla skupaj s pomočniki, vajenci in hlapci so imeli isto hrano, le mizo posebej. Za vso družino se je pekel kruh doma. Delalo se je od 5—7 zjutraj tešč, od 7—8 je bil odmor in izdaten zajutrek, ob 12 kosilo in zopet delo od 1 do 7 zvečer. Tudi plača je bila za tiste čase dobra: dva srebrna goldinarja na teden in vsa oskrba. Videti je, da je le to izredno delo in pridnost mogla dvigniti podjetje iz skromnih početkov do ugledne tvrdke. Sin Karel, naš jubilant, rojen v Tržiču dne 26. oktobra 1853, je bil začel svoje podjetje v težavnih okoliščinah. Od očeta je prejel 2000 goldinarjev in pričel kupčijo s kožami. Po nesrečnem naključju je izgubil skoraj vse in moral si je od pomočnika Malije Kastelica izposoditi denar, da je iznova začel. To pot je uspelo, denar je vrnil, podjetje je začelo rasti. Pot od prvih početkov do treh velikih modernih tovaren je bila dolga in naporna. 0 tem ne govori mnogo. Vsak dan je vstal že ob 4 zjutraj, šel na sprehod in nato k sv. maši, od tam pa na delo. Vse, kar je prišlo iz njegovih tovaren, je bilo izredno solidno in okusno izdelano. Podjetje je v kratkem zaslovelo tudi izven meja bivše Avstrije. Delal je tudi za ruski carski dvor, in sicer preobleke za stole, opreme za dvorne kočije. za dvorno jahto, sedla za konjeniške edinice carjeve garde itd. Izdelki tovarn so se razpošiljali na Francosko. Angleško in v drubožnost je glavna poteza njegovega značaja in sad njegove žive vere. Ne mine dan, da ne bi bil pri sv. maši in sv. obhajilu, da ne bi ure premolil pred Najsvetejšim. Nad 50 let je ud Tretjega reda svetega Frančiška in še danes vrši z vso natnnčnosiio vse svoje redovne dolžnosti. Njegova globoka pobož-nost je ustvarila okrog njega ozračje resnice, prijateljstva, zaupanja ter dovršila v marsikaterih slučajih čudovita dela. Na dan sv. Frančiška Asiškega se je dne 4. oktobra 1875 poročil s Franjo Peterca. V srečnem zakonu se mu je rodilo 15 otrok, od katerih jih živi še šest. Nad tihim svetiščem družine, katere glava in vodja je bil. so plavali angeli božji, ozna-njevalci večne ljubezni. Kjer prebiva ljubezen, mir, veselje, kjer si prizadevajo starši in otroci izdreti trnje življenja, postane družina košček nekdaj izgubljenega, a po Kristusu zopet pridobljenega raja. Ljubezen je gospodovala v tem kraljestvu jubilanta. Kot oče je nosil na močnih ramenih glavni del in glavno težo. Zato pa je bila družina njegovo vladarstvo, kjer je izrabljal ves svoj vpliv, 1 zasajal v mlada srca svojih otrok strah božji in i krepost, globoko in živo vero, izpodbujnl družico j svojih nalog in svojega dela. da se ni niti en dan I Ukinitev izletniškega ! vlaka Ljubljana-Karlovac Vsled noz-ndostne frekvence se zn letošnjo sezono stalno ukine na progi Ljubijana-Kar-lovec in obratno izletniški vlak. ki je odhajal iz Ljubljane gl. kol. ob 5.19 in se vračal v Ljubljano gl. kol. ob 22.16. MBMVflmMM,1, " rm-TITM—nT———— — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Frani Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. si. - 80 letnik prestrašila težkih dolžnosti za svojo hišo. če je razlivalo sonce zemeljske sreče svoje žarke na domačo hišo, se je oziral k Darovalcu vsega dobrega in opominjal svoje: »Jaz pa in moja hiša hočemo služiti Gospodu!« Ko so privreli viharji življenja in prinesli trpljenje in smrt tistih, ki jih je ljubil, ko mu je Bog odjioklical zvesto ženo — vse je vzel iz Gosfiodove roke v mislih na veliko besedo: »Če smo dobro vzeli iz Gospodove roke, zakaj bi bridkosti ne!« Ko se mu je zrušilo njegovo življenjsko delo, v katerem je izrabil vse svoje moči, tako da sedi danes na razvalinah svojega nekoč tako cvetočega podjetja, ne godrnja nad tistimi, ki so zakrivili ta polom, ki ni bil nujno utemeljen v splošni sedanji krizi, ampak s pravičnim Jobom moli: »Gospod je dal. Gospod je vzel, njegovo ime bodi češčeno!« V vseh okoliščinah življenja je svojim dragim voditelj in svetovalec. Zato pa spremlja misel na dobrega in skrbnega družinskega očeta vse njegove kot zvesti angel varuh skozi nevarnosti in temo dni, ki jih preživljajo. Da bi jubilantu naklonil Bog še nekaj časa mirnega življenja v krogu ljubljenih sinov in hčera ter njihovih družin, ki jih tako ljubi, to je naša želja za njegov 80. rojstni dan. Dr. R. © Vsi akademiki se opozarjajo in iskreno vabijo na dvodnevne duhovne vaje, ki se bodo vršile pri oo. jezuitih ob Vseh svetnikih, t. j. od 31. oktobra zvečer do 3. novembra zjutraj, v Domu duhovnih vaj, Zrinjskega cesta. — Udeleženci se naj zbero v Domu v torek zvečer, dne 31. oktobra vsaj do 19. ure. Vsak udeleženec bo imel svojo sobo, kjer se bo lahko nemoteno po- svetil duhovnemu življenju. — Celotna oskrba znaša samo 25 Din. O Služba božja za akademike. V nedeljo, dne 29. oktobra, na praznik Kristusa Kralja se bo vršila v Križankah ob 9 božja služba za akademike, ki so iskreno vabljeni, da se je udeleže in zaprosijo ob začetku akademskega leta pomoči Njega, ki je Kralj naših src in vseh naših umstvenih sposobnosti. 0 »Peglezen« je zrastel iz tal. Znameniti »Pe-glezen«, ki ga grade ob Poljanski cesti in Kapiteljski ulici, ima že zgrajene temelje in kletne prostore. Ljubljanska gradbena družba, ki ga gradi, pripravlja sedaj vse potrebno za betoniranje betonskega stropa nad kletmi. »Peglezen« bo imel tri nadstropja in bo na zunaj kakor tudi na znotraj izredno ličen ter bo arhitektonsko izredno lep zaključek Poljanske ceste. 0 Vojni invalidi in vdove. Razpisane so trafike in sicer na Tyrševi cesti 69, ter v Polhovem gradcu 31. Interesenti naj se zglasijo do 25. t. m. v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica soba št. 3 med uradnimi urami, to je od 9 do 14, kjer dobe natančnejše informacije. — Krajevni odbor združenja vojnih invalidov. 0 Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo težaškega in zidarskega dela za zgTadbo osnovne šole za Bežigradom. Vsi razpisni pripomočki se dobe od 25. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada Nabrežje 20. septembra, II. nadstr., proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do dne 8. novembra 1933 do 11 dopoldne v omenjenem uradu, kjer se takoj nato vrši komisijonelno javno odpiranje vloženih ponudb. © Pevsko druStvo »Zvezda« v Mostah vabi vse člane in članice, da se redno udeležujejo pevskih vaj, katere so za moški zbor ob torkih, za mešani zbor pa ob petkih. Začetek vaj vsakokrat ob 8 zvečer. Zaradi bližajočega se nastopa najvljudneje vabimo prijatelje dobrega petja, da pristopijo k našemu društvu. Usodna potica Pojasnjen zločin nad J. Divjakom — Zena priznala sokrivdo Kajzer trdovratno taji Maribor, 25. okt. Še v živem spominu obmejnega prebivalstva je zagonetna smrt viničarja Josijia Divjaka iz Svečine. Umrl je zastrupljen z arze-nikom, ki se je nahajal v fiotici. Po njegovi smrti je izginila tudi njegova žena, 38-letna Kristina. Poseben sum je vzbudilo še dejstvo, da je obenem z njo izginil 41 letni pomožni delavec Nikolaj Kajzer. Ljudje so skrivnostni beg dvojice takoj spravili v zvezo s smrtjo J. Divjaka ter govorili, da sta se begunca podala čez mejo. Domneva je bila upravičena, ker sta bila Divjakova in Kajzer nekaj dni po begu prijeta na avstrijski strani. Pod sumom sokrivde pri umoru sta bila oba obdržana v zaporu, kjer nista ničesar priznala. Vseeno sta bila po odločbi graškega višjega deželnega sodišča izročena najini oblastim, ki so zahtevale njuno izročitev. Kristina Divjak in Miklavž Kajzer sta že nekaj dni v preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča. Preiskava tega zagonetnega slučaja je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Berlicu, ki je znal spretno najti pot do zakrknjene vesti Kristine Divjakove ter jo spraviti k priznanju. Včeraj je v polnem obsegu priznala strahovit zločin. V svojem priznanju pa močno obremenjuje tudi Kajzerja, ki je pa ostal doslej kljub vsem prizadevanjem trdovraten ter še vnaprej zatrjuje svojo nedolžnost. Divjakova je izjavila, da je imela s Kajzerjem še dalje časa razmerje ter sta skupno sklenila spraviti moža s pota. Kajzer je lastnoročno primešal v moko, iz katere je Kristina Divjak spekla svojemu možu usodno smrtonosno potico, 6 žlic mišnice. — Viničar Divjak je po zavžitju nekaj kosov potice občutil strahovite bolečine ter kmalu umrl. Dvojica se je ustrašila dejanja ter se pripravila na beg, ko so se razširile med ljudmi govorice o zagonetni smrti. Kajzer, kakor rečeno, kljub priznanju Kristine trdovratno taji soudeležbo pri zločinu ter tudi zanika, da bi bil imel z njo razmerje. Preiskava tega zločina, ki je sedaj s priznanjem Kristine Divjakove znatno olajšana, se bo še nadaljevala. Za razpravo, ki se bo vršila pred mariborskim velikim senatom, pa vlada že sedaj izredno zanimanje. "llfih Novi groboo? •f Antončič Marija. Lani osorej smo v »Slovencu« prinesli članek o 90 letnici »hribske stare matere«, kakor so jo imenovali, ge. Marije A n -t o n č i č. Danes pa moramo sjx>ročiti njeno smrt, na katero se je s svojim vzornim življenjem in molitvijo pripravljala vse svoje dela in trpljenja polno življenje. »Hribska gospodinja« ima v vsej Temeniški dolini svoj sloves. Ta sloves je priborila sedaj rajna Marija Antončič. Ta hiša, od nekdaj strogo krščanska, je dala Slovencem odličnih katoliških mož. Rajnica je preživela skoraj vse svoje otroke, med katerimi je bil eden duhovnik, a je kmalu umrl. Sedaj je tudi ona zapustila svoj dom, na katerem je gosjx>dinjila pol stoletja, preživela pa skoraj tričetrt stoletja. Objokujeta jo dve hčeri in veliko število vnukov in vnukinj ter drugih sorodnikov, katerim izrekamo toplo sožalje! Pokojni hribski stari materi naj sveti večna luč! Pokopali jo bodo v četrtek ob 9 dopoldne v Vel. Gabru. Osebne vesli = Na župnijo Duga resa pri Karlovcu je imenovan Slovenec g. B a j e c Ludovik, dosedaj župnik v Skakavcu pri Karlovcu. Župnija Duga resa šteje nad 5000 duš. = Poroka. V ponedeljek 23. oktobra sta na Brezjah stopila v zakonsko zvezo gdč. M a n i c a Stergarjeva iz Kamnika, odlična cerkvena pevka, igralka na odru Kamniškega doma iu športnica, ter veterinar v Križevcih g. dr. Slavko Malenšek iz Šmartna v Tuhinjski dolini. Poročil ju je ženinov stric g. Anton Zore, župnik v Mirni peči. Obilo sreče in božjega blagoslova! = Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v oktoberskem terminu 1933 naredili ti-le kandidatje in kandidatinie: Ba-čič Milivoj (romanska skupina), Gamulin Tomo (biološka skupina), Gaspari Vladimir (biološka skupina), Gorska Evgenija (mineralo-ško-geološka skupina). Kopriva Silvester (klasična skupina), Txičnikar Pavel (klasična skupina), Pire Melita (germanska skupina). Rov-Šek Milena (romanska skupina). Saje Marija (romanska skupina), Smolej Viktor (skupina za narodni jezik in književnost), Sterle Olga (skupina za narodni jezik in književnost), Ši-janec Stanislav (geografsko-historiičnn skupina), Zgonik Mavricij (geogrnfsko-historična skupina), Zika Ivan (romanska skupina). Ostale eesfl — Posebni vlak v Prago, na Dunaj in v Budimpešto. »Putnik« priredi v času od 11. do 20. novembra veliko ekskurzijo s i>osebnim vlakom v Češkoslovaško v zvezi z izletom na Dunaj in v Budimpešto. Pri organizaciji izleta sodelujejo poleg Put-nika še Zveza jugoslovansko-češkoslovaških lig, Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in radijska postaja v Belgradu. Izlet je v glavnem namenjen Češkoslovaški, da povrnemo obisk češkoslovaških ekskurzij, ki so bile prirejene letos po naši državi. Zato upamo, da se bo naša javnost izleta udeležila v obilnem številu in se prijavila za ta zanimiv, lep in cenen izlet pri »Putniku« v Ljubljani za nebotičnikom. Program: V soboto 11. novembra odhod iz Ljubljane, gl. kol. ob 20.03, iz Maribora v nedeljo 12. novembra ob 3.50 in prihod v Prago ob 21; prevoz v hotele, večerja in prenočišče. V ponedeljek 13. novembra bo dopoldne in popoldne ogled mesta z avtobusi, 14., 15. in 16. novembra prosto ali pa fakultativni izlet na Karlštaju, Plzenj, Karlove Vary. Odhod iz Prage 17. novembra. Vilsonovo nadr. ob 6; prihod na Dunaj F. J. B. ob 12.30 po-|x)ldne prosto. Večerja v Wiener Rathsuskellerju. 18. novembra dopioldne ogled znamenitosti Dunaja z avtobusi; odhod iz Ost. B. ob 14, prihod v Bratislavo ob 16; ogled mesta; ob 20.03 nadaljevanje vožnje v Budimpešto, kamor se prispe ob 23.30. 19. nov. dopoldne ogled mesta z avtobusi; pof>ol-dne prosto; odhod iz Budimfiešte ob 20. Prihod v Maribor 20. novembra ob 3.20, v Ljubljano ob 5.51. Cena izleta (to je vožnja v III. razredu, prenočišče, ogled mest z avtobusi, prevozi s kolodvora v hotele in obratno, napitnine, takse) je 2790 Din za osebo. Cena samo vožnje v III. razredu 785 Din, v II. razr. 1075 Din - Prijave sprejema »Putnik« najkasneje do 4. novembra. Zahtevajte programe. — SPD podružnica Tržič proslavi 251etnico svojega delovanja v soboto dne 28. oktobra 1933 v prostorih »Zadružnega Doma« z družabnim večerom. Posebnost tega večera bodo koroški pievci. Moški zbor iz Št. Jakoba v Rožu, ki je priznano eden najboljših slovenskih zborov na Koroškem, bo nastopil in zapel celo vrsto najlepših narodnih pesmi. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Začetek ob 8 zvečer. Vstojjnina 4 Din. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Niko Theuerschuha. Udeležba /a vse člane tržiške jx>družnice obvezna. Vljudno pa se tudi vabijo vsi prijatelji planinstva in pa koroške slovenske narodne pesmi. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih. abcesih, sečnem pritisku odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. — Kdo ve, kje se točasno nahaja g. Jožef Bizjak, star 65 let, stanujoč v Dragomiru pri Brezovici št. 38. Mož je srednje velik, ima sive lase in angleško pristrižene sive brke ter sive oči. Na sebi ima črno obleko in siv klobuk. Odšel je v nedeljo dne 22. t. m. od doma in sicer baje v smeri proti Ljubljani. Obvesti naj se uredništvo. — Vlom v dve trgovini. Iz Ljutomera poročajo: V noči od petka na soboto so neznani tatuni vlomili v trgovino Metoda Senčarja v Ljutomeru in odnesli precej manufakture in izginili brez sledu. To je bil že tretji vlom v to trgovino v zadnjih letih. Isto noč so neznani vlomilci vlomili tudi v trgovino Eme Zemljič v Stročji vas. Tudi tukaj so odnesli kar so mogli. Orožništvo je na delu. da izsledi krivce. — Licitacija kolodvorske restavracije. Dne 16. novembra t. 1. bo na železniškem ravnateljstvu v Zagrebu v sobi št. 53 ponovna licitacija aa zakup kolodvorske restavracije v Prijedoru. Pogoji in druge informacije se dobe pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu in na postaji Prijedor. — Ko odpade listje in prihaja v deželo jesen, se vsak previden človek gorkeje obleče. Mnogi pa ne upoštevajo tega pravila, zato se kaj hitro prehlade. Prehlajenje samo ni nobeno tako veliko zlo, ker se vsak normalen človek letno 5—6 krat močneje ali lažje prehladi. Ker pa lahko vsako tudi najlažje pre-lilajenje zapusti težke posledice aa naše zdravje, zato moramo stremeti za tem, da vsak prehlad takoj pri prvih znakih pozdrav'mo. To store Aspirin tablete »Bayer«, ki vsak prehlad sigurno jrazdravijo. Cerkveni cestnik Prihodnjo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, se bo vršila v Križankah ob 9 božja služba za aka demike. Vabim vse akademike, da se je udeleže, da začnemo svoje akademsko šolsko ieio pri Njem, ki je Deus scientiarum. — Dr. L. Ehrlich, univ. prof. Stanje Narodne banke Hlariborshe vesti: Odkod okostnjaki? Včeraj so pričeli delavci v Gregorčičevi ulici s kopanjem temeljev za zgradbo Delavskega azila, ž aradi zakasnele gradbene sezone je podjetje zaposlilo zelo veliko število kopačev, da gre delo hitreje od rok. Že v dopoldanskih urah so naleteli Jelavci pri kopanju na nenavadno odkritje, o katerem se je nagloma razvedelo po mestu. Dober poldrugi meter globoko so našli med gruščem o>;anke človeških okostij; nekateri deli so bili i.i čisto dobro ohranjeni, drugi pa so se zopet /d obili pod udarci krampa v prah. Sprva se namreč delavec, ki ie kopal na dotičnem prostoru, niti navedel ni, da ima pred seboj okostje. Večje in d-loma v celoti ohraniene kosti so nato delavci osnažili ter jih shranili v zaboj, ostali drobiž □ Proslava češkoslovaškega praznika bo v nedeljo 29. oklobra ob 10 v dvorani Narodnega doma. Na sporedu sta med drugim najprej narodni himni, ki ju bo zaigrala mariborska vojaška godba, nato sledi slavnostni govor predsednika JČ-lige min. dr. Kukovca. Razen tega nastopi solist gosp. Faganel in oktet mariborskih srednjih šol in vojaška godba s slavnostno koračnico 28. oktobra. O Ljudska univerza. Etnolog, p. Pavel Šebesta, raziskovalec pritlikavih azijskih in afriških plemen, ki je le dni z velikim uspehom predaval v Celju, Ljubljani in Zagrebu, se ustavi na svojem povratku v Modling pri Dunaju, tudi v Mariboru in priredi v Ljudski univerzi v petek, dne 27. t. m. predavanje s spremljavo skioptičnih slik o življenju in verstvu pritlikavih plemen iz osrednje Afrike in azijskega polutoka Malaka. □ Lep starostni jubilej. Gospa Pavla Parma, vdova po okrajnem glavarju in slovenskem skladatelju Viktorju Parmi, je praznovala včeraj fO letnico svojega rojstva. Blagi gospej želimo še mnogo in srečnih let! □ Povratek župana. Mestni načelnik dr. Li-potd se je včeraj povrnil ter zopet prevzel vodstvo županskih poslov. V Belgradu je dr. Lipold med drugim interveniral tudi glede vprašanja nakupa mariborskega gradu ter uspel, da je finančni minister tozadevni sklep mariborskega občinskega sveta odobril. □ Poroke. Te dni so se poročili v mariborskih farnih cerkvah: Srečko Schvvarz, mestni pomožni delavec in Ana Burič, navijalka; Ignacij Napokoj, banovinski uradnik in Kristina Skerbinek, zasebna uradnica; Jožef Škrlj, kovač in Marija Raier, tkalka; Frančišek Babšek, hlapec in Marija Herman, dninarica; Vladimir Oder, kovač in Jožefa Valenti, tkalka; Anton Lene, čevljarski pomočnik in Antonija Vučak, šivilja; Anton Japelj, tkalec in Jožefa Veligoni, tkalka. Novoporočen-cem obilo sreče na življenjski poti! □ Mornarsko slavo proslavi 4. novembra mornariška sekcija tukajšnje Jadranske straže kot spomin na dan, ko je prvič zaplapolala narodna zastava na našem bojnem brodu. Za cesto na Kalvarijo vlada v okolici, ki bo dobiia s cesto neposredno zvezo z mestom, živahno zanimanje. Ljudje so pokazali že pripravljenost, da bi gradnjo dejansko podprli. Tako je dalo oskrbništvo Racerjevega dvora za napravo nove ceste 1000 Din podpore. □ Pritožba sejmarjev. Sejmarji, ki posečajo mariborske živinske sejme, so se pritožili, da je poslovanje na sejmišču nedostalno. Mestna občina ima zadnje čase na sejmišču za komisijoniranje potnih listov in stična opravila samo dvoje uradnikov, ki pri najboljši volji ne zmoreta vsega posla. Dokaz temu je zadnji torkov sejem, ko sta oba uradnika delala neprestano od 7 zjutraj pa do 5 popoldne brez kosila in brez odmora, pa so morali ljudje kljub temu še dve ali tri ure čakali, da so uredili zadeve z živinskim potnim listom. In med temi so bili sejmarji, ki so prišli iz daljave 8 do 10 ur peš in se ravnotako peš tudi vračali. Vsekakor bi bilo umestno, da bi šla občina sejmarjem, od katerih ima lepe dohodke, čim bojj na roko ter bi nastavila večje število uradnikov, da ne bo nepotrebnih pritožb. □ Slaba kupčija je bila na včerajšnjem trgu. Kmetje so sicer pripeljali veliko blaga, zlasti jesenskih poljskih pridelkov kakor zelja in krom-prija, meščani pa še ne kažejo posebne volje, da bi se pričeli za zimo s tem blagom zalagati. Cene so bile neizpremenjene. □ Zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja ob smrti naše preljnbljene hčerke Mimice Stubelj se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Najprisrčnejšo rahvalo izrekamo čč. šolskim sestram kakor tudi bolniškim usmiljenkam za spremstvo. — Rodbina Stubelj. pa so zmetali med gruščem na voz. Med najdenimi kostmi vzbuja pozornost dobro ohranjena lobanja s svojo izrazito podolgovato obliko, ki vzbuja misel, da je moral biti njen nosilec človek nenavadnega življenja. Kaki drugi predmeti se v bližini okostnjakov niso našli. Raznovrstna ugibanja gredo o tej najdbi. Pokopališča tu ni bilo, ker bi se sicer našlo več sledov. Morda so šele sedaj prišle na dan priče strahovitega zločina v davni dobi, morda so zakopali tu žalostno končale zločince, mogoče da so tudi ostanki sovražnika, ki je naskočil mesto. V neposredni btižini je teklo svoje dni mestno obzidje. Prostor, kjer so okostja ležala, je bil umetno nasut, kar se vidi iz suhega grušča. Mogoče bodo uganko rešili poklicani strokovnjaki. □ Prijatelj radija. Iz zakle-ijenega stanovanja gospe Scherbaumove na Trgu Svobode je odnesel neznanec lep »Nora« tricevni radijski aparat, ki je vreden svojih 4000 Din. □ Dobra srcal Za poplavljence ie darovala po naši podružnici neimenovana oseba 30 Din. — Za revno vdovo je darovala neimenovana oseba v naši podružnici zavoj moke in nekaj denarja. — Bog plačaj! □ Po strelovodu v keho. Na neobičajen način je zašel v keho Ivan G., trgovski potnik iz Maribora, ki se je zagovarjal včeraj zaradi prestopka utaje pred okrožnim sodiščem. Po strelovodu se je dokopal najprej do lepega kupčka jurjev, nazadnje pa prišel v keho. Bil je zaposlen pri neki mariborski inštalaterski tvrdki kot potnik za nameščanje strelovodov. Obtožnica pripoveduje, da je opravljal posle tako, da je postavljal iz tvrdkinega materijala strelovode, denar pa je porabil za sebe. Na ta način je utajil 33 000 Din. Prisodili so mu 8 mesecev strogega zapora in 3 leta častne izgube. Letos bomo pili kislico Izpod Pohorja, 24. okt. Trgatev smo pričeli lotos ob vznožju Pohorja na god svete Uršule. Sladkosti jc bolj malo, kislino dovolj, največ je še nezadovoljnosti pri vinogradnikih in tudi pri rekordnih pivcih, katere ogroža zraven krize še nevarnejša abstinenca, ki ima v kislem moštu najboljšega zaveznika. Pijančki se še niso nikdar v nobeni gostilni ob hudem vremenu tako bali loče, kakor sc letos bojo vseli vinskih hramov, v katerih sameva letošnji mošt. Pri onih zidanicah, kjer jo še kaj lanskega, tam pač močno brenče kljub IHadiicniu vremenu številne večnožejne mušice. Nu velikem sodu lanskega letnika jo gospodar zapisal: »Zadnja cena 8 Din.t Nekemu drugemu letniku je družba soglasno diktirala še višjo ceno, ki nas spominja na hmeljske cene. Letos ne bo treba oborožene vojne pognati v boj proti šmurnici, ki je tako kisla, du vsakdo zasluži opravičeno nagrado, ako jo v eni uri popije 011 liter. Dobro je pa obrodila.in bo lotos hvaležno poplačala vso šušmurske in strokovn jaške slavo-spovc na salati mesto zoprno in ros strupene occtiie kisline. Ponižna izabcla ima letos najlepše grozile tudi v dolini in bo v vročini povsod sprejeto kot najboljša pijača in najcenejši cviček. Ljutomer, 24. oktobra. Trgatev sc je ta teden splošno začela. Vse jo v vinogradih. Smo itak en teden zaostali. Pa letos ni tako veselo ko druga leta. Mrzlo in mokro jo. — pa malo bo nateklo. Splošno bo lotos mošta za dve tretjini manj ko lani. Pa tudi slabši bo. Vsebuje okoli 16 stopinj sladkorja in mnogo kislino. Pa ima tudi slaba vinska letina nekaj dobrega: vino ho dobilo znova svojo pravo cono, — enako kol hmelj v Savinjski dolini. Stare vinske zaloge so skoraj popolnoma izginile v kleli vinskih vcletr-govcev. Kamnik Kavarna v Kamniškem domu ni zaprta! Društvo »Kamnik«, ki je bilo nedavno razpuščeno, je imelo v svojem domu tudi kavarno. Ker se je govorilo, da je kavarna sedaj zaprta, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da kavarna še vedno obratuje. Kamnik : Logatec 7 : 3. Kamniški športniki so se v nedeljo zelo postavili. V nadniočni igri so premagali enajstorieo Logatca, ki je to pol prvič gostovala v Kamniku. Igri, ki je bila izredno lepa in napeta, je prisostvovalo rekordno število gledalcev. Po izkazu za 22. oktober je bilo stanje Narodne banke naslednje ( vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. oktober): Aktiva: zlato 1.794.9, valute 0.33 (H- 0.5), devize 118.3 (+ 0.1), skupaj (»odlaga 1.913 ( + 0.14). devize izven podlage 49..75 (+ (1.8) kovani denar 220.1 (+ 28.6), posojila: menična 1.874.8 (— 19.4), lomburd na 309.5 (— 0.2), prejšnji predujmi državi 1.718.4 (+ 0.3), razne aktiva 200.6 (+ 3.4). Pasiva: bankovci v obtoku 4.292.8 (— 29,2), <1 rž. terjatve 14.7 (+ 8.76). žiro računi 632.3 (+ 7.95). razni računi 439.5 (+ 56.9), skupne obveznosti po vidu 1.086.5 (+ 73.6). obveznosti 1.119.1 (— 44.9) razna pasiva 358.35 (+ 20.2). Obtok iti obveznice po vidu so se povečale za 44.4 na 537«),3 milj. Din in je zaradi tega skupno kritje padlo od 35.86% nu 35.57%, zlato kritje samo pa od 33.64% na 33.36%. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo /e lani osnovanje d. d. »Radjevine« v Belgradu z glavnico I milijon Din (-HHHI delnic po 250 Din). Namen društva jo. izkoriščati premogovnike itd. Polovica kapitala jo priznana utemeljitelju, odvetniku Mil. Bogdanoviču za prenos prostosledov. Pri vpisu se plača 20% ter 10% za ustanovne stroške. Binder in Polgur, d. d. za industrijo in trgovino z. lesom. Bilanca 1930 izkazuje izgube 0.4 milijona Din, kar jo nnrnstlo I9"M nu 1.9 milj. Din in lani 2.3 milj. Din pri glavnici 5 milijonov Din. Iz bilance za 1932 je razvidno, do jo podjetje prodalo veliko nepremičnin in rnvesticij (2.95 v primeri z 10.56 milijona Din). Vpisi v trgovinski register. Srečko Kolii. d. z o. z., trgovna z lesom in mešanim blagom. Breg pri Borovnici (100.000 Din, poslov. Kolii Srečko); Vranjek Josipina, izdelovanje in prodaja dežnikov, Pernat Ivan, trgovina z vinom nu debelo, Črna, okraj Dravograd. — Železni nuijda 11 iu topilnica, «1. d., Topil sk o, je prenesla svoj sedež iz Zagreba v Ljubljano. Glavnica znaša sedaj 0.2 milijona Din. Zmanjšanje brezposelnosti v USA. Letos v septembru so našteli v celi Uniji 10.089.000 brezposelnih. K tem številkam je pripomniti, da je bilo naštetih lani v septembru 10,880.000 brezposelnih. Najvišjo doslej zabeleženo število je bilo v marcu lotos s 13,360.000. Letno poročilo Jugoslovnusko-avsirijske trgovske zbornice zn 1. 1932. Jugoslovansko-av-strijska Irgflvska zbornica na Dunaju, ki jo bila osnovana I. 1931, jo izdala svoje prvo poročilo o dolu v I. 1932. Poleg poročila o poslovanju zbornice v nemščini in srbohrvaščini vsebuje poročilo tudi statistično podatke o avstrijsko - jugoslovanski trgovini v I. I<>3I. 1932 ter prvi polovici 1933. Navedena .so ludi določila dodatnega sporazuma z dno 9. avgusta t. I.. jugoslovanski devizni predpisi, carinski itd., kakor tudi avstrijski. Našička. Bilanca za JO. april 1933 (1932-1933) izkazuje donos 0.627 (0.628) milj. šv. fr. in čisti dobiček 0.231 (0.127) milj. Dolžniki so se zmanjšali od 16.7 na 13.5 milj. švic. fr. Dividcnda znaša 2.5%. Ugodni poslovni uspeh je pripisovati vrnitvi 7% |vis. 5 milj. hmtov neki angleški skupini v letu 1932. Borza Dne 25. oktobra. Dennr • Neizpreinenjena sla oslala Berlin in Curih. Popustil je Pariz, nadalje London in posebno Nevv York, drugi lečaji pa so narasli. Avstrijski šiling jc bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.70, na zagrebški jw 8.625 in belgrajski po 8.00—8.55. — Grški boni so notirali v Ljubljani zaklj. 40.25, v Zagrebu 41—42 (41.50), v Belgradu pa 40.25- 41 (40.50), Ljubljana. Amsterdam 2303.18 2319.54, Berlin 1362.91 — 1373.71, Bruselj 797.74—801.68. Curih 1108.35—1113.85, London 182.75—184.35, Nevv York 3819.38—3847.64, Pariz 223.79 224.01, Praga 169.84 do 170.70. Trst 301.35—303.75. Zagrebški promet brez kompenzacij 51.326 Din. Curih. Pariz 20.1975, London 16.45, Nevv Vork 343, Bruselj 71.975, Milan 27.24. Madrid 43.225, Amsterdam 208.225, Berlin 123.125, Dunaj 72.57 (57.10), Stockholm 84.80, Oslo 82.50, Kojjeuliageu 73.50, Praga 15.325, Varšava 57.90, Alene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05. Pariz. Ob 11.45. Nevv Yorl< 17.00, London 81.20. London (začetek). Nevv Vork 4.77. Pariz 81.25. Zlato v Londonu 130/1. Tudi v pričujočem izkazu se ie nadaljevalo pretvarjanje obveznosti z rokom v obveznosti po vidu. Dne 8. septembra so znašalo obveznosti z rokom 1334.8 milj. Din ter so do 22. oktobra padle za 215.7 na 1.119.1 milj. Din. Obenem so pa med obveznosti jio vidu razni računi narasli od 231.2 dno 8. septembra za 208.3 nu 439.5 milj. Din 22. oktobra. Žiro računi so narasli v običajnem tempu, posojila pu |>adajo nevzdržno daljo, še 31. julija so znašala vsa jiosojila 2251.9 milj. Din, v toku avgusta so se zmanjšala za 4.6 nn 2247.3 milj. Din. v septembru je znašalo zmanjšanje 36.5 na 2210.8 milj. Din. dočim so so v oktobru posojila daljo zmanjšala za 26.5 na 2IH4.3 milj. Din. V začetku lota so znašala vsa posojila 2456.8 milj. Din in so se torej do 22. oktobra krodili Narodne banke zmanjšali zn 272.5 milj. Din. kar je zelo oteževolo normalni razvoj razmer na denarnem trgu. Vredno tni papirji Tendenca za vojno škodo je bila danes sla bejša in so tečaji popustili. Nasprotno pa so bili na belgrajski borzi višji tečaji dolarskih papirjev. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom. in 8% Bler 3000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 50—52, agrarji 26 do 28, vojna škoda 244—248, begi. obv. 36—38, 8% Bler. pos. 37—3S, 7% Bler. |jos. 34—36. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. jx>s. 50— 53, agrarji 26—28, vojna škoda 246.50—247.50, 12. 247.50-248.50 (248), 6r; begi. obv. 36-38, 8% Bler. jx>s. 37—38 (36, 37), 7% Blerovo pos. 34.50 do 35.50. — Delili«: Narodna banka 3565 den., Priv. agr. banka 226-230, Šečerana Osjek 140—165, Inijieks 50 den., Trboveljska 80—110. Belgrad. Narodna banka 3630—3690, Priv. agr. banka 227 228 (227.50, 227), 7% inv. |»s. 51.50 do 52.50 (52), agrarji 27 - 27.25 (27.25, 26), vojna škoda 246.50 247.50 (247.50. 246.50), 12. 247 do 247.50 (247), 6% begi. obv. 37-37.'20 (37.15, 37.10), 8% Bler. |3os. 37—33 (37.50), 7% Bler. pos. 35 do 36.50 (36). Celie j& Noškof dr. Jeglič v Slovenskih goricah. V torek je napravil prev/.višeni g. nadškof dr. Jeglič v spremstvu celjskega o|>ata g. Juruka in g. Jagodiča z avtomobilom i/lot v Slovenske gorice. Družba so jo odpeljala i/ Celja zjutraj preko Konjic, Maribora, št. Lenuria. Radgone. Radene. kjer si- jo ustavila, v Ver-žoj. k jer so si oglodali salo/.ijansko gimnazijo. Ustavili so so ludi v Sv. Kri/u |>ri g. dekanu \Veixlerju. daljo v Biserjancih v Sv. Juriju ob ščavnici, kjer so si ogledali dom min. predsednika v |i, dr. Korošca, v Sv. Križu j» r t Ljutomeru. v Bučečovcih, na domu vseue. rektorja dr. Slavita, kjer so izrekli so/ulje nad pre-rnno smrtjo njegovega brata Antona; nato -o se preko Ljutomera. Ormoža in Ptuju, k jer so obiskali g. prošta dr. Žagarja, Slovenske I3i-striee iu Konjic vrnili zvečer zopet v Cel ji'. Prevzvišeni jo bil na vsej dolgi poti i/rodno dobre volje in so je počutil posebno srečnega da si jo enkrat ogledni ta lopi del slovenske domovine. Zvečer se jo Prev/.višeni odpeljal z avtomobilom nazaj v Gornji grad. gr Osebna vosi z gimnazije. Na celjski gimnaziji je nastavljena gdč. Klavdija Poli-nuinlc. P ta * Znani francoski arheolog g. direktor Leon Roy nas obišče kakor vsa zadnja lota 111,li letos na svojem povratku i/ Albani je, k jor vodi dela za izkopavanje rimskih spomenikov za francosko vlado. V |ielok, dne 27. oktobra ob 6 /večer bo predaval v »Mestnem gledališču« o spomenikih in kipih v Parizu. Predavanje sjireml ju s skioptičninii slikami. Vabimo k temu zanimivemu predavanju! Radi lažjega razumevanju bomo predavanje tolmačili mi slovenski je/.ik. Aretirani Srečko Klcmcnčič i/ Ra/vanja |iri Mariboru, jo bil oskortiran v Maribor, ker ga ondotno sodišče zasleduje radi enakih kazenskih deliktov. Odsedel je v zaporih ptujskega sodišča v tekočem I0I11 7 mesecev in pol radi goljufije. Vouo mesto Nubavljalna zadruga dri. nameščencev v No vem mestu je poklonila Ink. dijaški kuhinji 10o Din namesto venca umrlemu članu upravnega odbora g. Meršolu Simonu. vali, šlevc in popolni duševni bolniki so brez lake »razklanosti« ... — Mimo mnogih ocen jc lu še študija o Ivanu Mešlroviču (za njegovo petdesetletnico), ki jo jc napisal Fr. Štele, in članek »Nekaj o izdajanju knjig«, ki ga je prispeval Silvestei Škerl. — Te dvojne številke »Doma in sveta« moremo bili radi vsebinskega bogastva v rcsnici veseli. L. G. Zagrebške knjige Ob letošnji 100 letnici hrvatskega preporoda jt sklenila zagrebška založnica Minerva«, da bo izdajala v posameznih knjigah (deset po številu), veliko antologijo hrvatske književnosti od Lj. Gaja do danes. Kol prvi zvezek le obširne kolekcije jc pravkar izšla knjiga pesnika S i I v i j a S t r a h i -mira Kranjčeviča »Za narod«, ki jo je uredil in z opombami pospremil dr. Branimir Li-vadič. V tej knjigi je obseženo prvo pesnikovo ustvarjanje (1883—1890), ki je rodoljubno ter živ odmev težkega narodnega življenja Hrvatov za pesnikove mladosti. Vsa hrv. poezija tedanjih dni izzveneva v borbi za ogroženo politično samobit Hrvatov, Kot znano, je Kranjčevič eden izmed najvidnejših srbohrvatskih pesnikov, zato se bomo h tej knjigi šc vrnili. V isti založnici jc le dni izšla v seriji »Knjig* našega časa« knjiga »D e s e t o r i v a s I o m a č e , kjer je zbrana proza nove nemške književnosti in sicer izmed onih pisateljev, katerih dela je narod-no-socialistični režim sežtfal na grmadi. Zastopani so med drugim tile moderni književniki, ki žive danes v emigraciji: Heinrich Mann, Ernst Toller, Fg. F.rvin Kisch, Arnold Zvveig, H, Kesten itd. Za stalne naročnike stane knjiga 25 Din. Kot novi zvezek »Nove pedagogije« iste založnice (Minerva) je izšel »K o I e k ti v n i rad 11 s a v r e m e 11 o j š k o I i«, katerega je napisala Vera Stein-Fhrlich. Opisuje kolektivni pouk v nemških šolah pred Hitlerjem. Knjiga slane 15 Din. Tudi k tej knjigi sc bomo še povrnili. KtnUitrn* obzornik ttmumammmmmmmmmmmm ......n— Dom in svet Nova knjiga I., št. 7—8. Zadnfa številka »Doma in sveta« je po obsegu kakor po vsebini izredno bogata, Ne le, da je v skladnem ravnovesju med leposlovnimi, eseistični-mi in kritičnimi prispevki, marveč prinaša za Pregljevo 50 letnico rojstva (ter hkrati 30 letnico književnega delovanja in izdajo 25 knjig) ' doslej prvo vsestransko strokovno študijo o Pre- | gljevcin umetnostnem problemu s stvarnim pre- i gledom njegovega dela pod enotnim kritičnim vidikom, ki jo jc napisal eden izmed najboljših poznavalcev Preglja, Tine D c b e 1 j a k. Avtor razčlenja Pregljevo umetniško rast od njegovih prvencev, v j katerih se je javljal šc izključno idejni in ideali- | stični pisatelj z zavestno vzgojnimi slikami, prek j »Romantike« z izrazom močno čuvstvujoče oseb- | nosti, religioz.no razvnele in filozofsko premišljene, | v Mlado Bredo«, prvim večjim lekstom, ki pa jc j Sc zmerom več ali manj realistična povest z jasno vzgojno tendenco. Toda že sc poglablja Pregelj v | socialni koleklivistični roman (ki je naš prvi!) s 1 poudarjeno metafizično mistiko, »Tolminci«, ki pa kljub vsej stvarni epičnosti ni roman, marveč drama, sestavljena iz baladnih prizorov posameznih tragedij; naslednje večje delo »Štefan Golija in njegovi«, ki jc prva res religiozna postava v naši literaturi, pa jc že romantična povest z individualnim romanom duhovnika v borbi proti grehu izven sebe, Pa delno tudi že v sebi. Od tu pa gre P. pot v naj-globokejše slovensko delo zadnjega desetletja, »Plc-banusa Joannesa«, kjer se odigrava izključno religiozna borba duhovnega človeka 7. dvojno naravo v sebi, pa še v realnem miljeju; v »Bogovcu Jerneju«, kjer je šel P. najdlje v duhovnost in idejnost, P-i ie vsa realnost miljeja izginila, pred nami se £v>ja le še mučeni duh, ki giiie samega sebe. Od vzgojne vaške povesti jc torej preko slovenskega baroka prešel P. v najčistejši ekspresionizem. Tine Debeljak vrla v Preglja še dalje in umet- j nostno problematično razčlenja Pregljeva naslednia : dela kot so »Otroci solnca«, »Balade v prozi«, j »Azazel«, kjer je zanimiv poizkus moderne sliliza- ! cije v biblijskem slogu, dalje večerniške povesti, 1 k er je poudarjeno prvenstvo ideji vsebine, a podrejena je oblika, tak je na pr. »Odisej iz. Komende«, novi tip Pregljevega duhovnika, »Božji mejniki«, »Magister Anton«, »Peter Markovič« itd. — Po »Bogovcu« pa je iskal P. od religioznega vprašanja v ožji problem slovenske boli in slovenske pesmi. ! Tak je v svojih »Slovenskih legendah«, a zlasti v j »Simonu iz Praš«, pa tudi v študijah, ki jih je pisal o slovenski misli in slovenskih umetnikih. — Mimo ostalih proznih del (»Zvodnik« je bil tiskan v »Našem čolniču«, ne v »Družini«!) se jc D, dotaknil i Preglja tudi kot rapsoda in prigodničarja ter konč- ! no slovstvenega kritika in literarnega eseista, kjer j razkrije iz njegovih kritik njegovo osebnost v vsei umetniški problematičnosti in svojstvenosti. Zlasti članka »Nekaj misli k slovstveni izobrazbi slovenskega ljudstva v bodoče« (»Mladost«) in »Pismeni jezik in pesništvo« (»Čas«) sta vogelna kamna, na katerih stoji P, umetnostna stavba. — D. označuje končno Preglja šc s temi svojstvi; Njegova borba z. usodnostjo v človeku ni pripovedna epika, marveč — avtobiografska. Ustvaril jc nov stil, novo umetnost kot n;.\crncjši izraz dobe po dekadentizmu.... Opeval je največ naših zgodovinskih mož, v knjigo je uvel največ slov. pokrajin... Pregljeva osebnost se more izživeti le v romantično-umelnostncm hi-storizmu, nc v vsakdanjosti; in le iz sebe je Pregelj aktiven, problemov izven sebe nc zna oblikovati, ne socialnih ne narodnih. Itd. — Kot rečeno, De- I belakova študija o Preglju bo brez dvoma služila za podlago in izhodišče slehernemu prihodnjemu poskusu širšega dela o sočasno največjem slovenskem pisatelju. Tudi naslednja dva članka se bavita o Preglju in sicer »Bukovski demon med idilo in grotesko«, kjer zanimivo raziskuje Silvester Škerl vzroke v Pregljevem pisateljskem značaju za čudovito druž- ' nosi dveh duševno si nasprotujočih razpoloženj, kot sta idiličnost in grotesknost. — Jakob Šolar pa odpira Pregljevo delavnico, kjer pokaže na nekaterih zgledih iz »Šmonce« na ncumliivost Pretflia na mestih, kjer uporablja neznano snov kot izrazno 1 sredstvo. Brez ključa pa je seveda nemogoče od- i motati misel, ki jo P. skrije v to nalašč poiskano I snov, katera naj namesto njega govori. Anton Breznik nadaljuje z razpravo »O časnikarski slovenščini«, topot nam razkaže Žc-leznikarjevo poslanstvo v takratnem časnikarskem jeziku. Pravi, da »Narodovi« uredniki za Tavčarjem niso več imeli umetnostnih darov in zato tudi ne čuta za jezik. In tako se je Ž. zmerom bolj od-mikal ljudskemu jeziku ter uvajal vedno več romanskih in srbohrvatskih besed. Siccr se je zadnja leta urejevanja nekoliko unesel, vendar je on začetnik tistega ncljudskcga jezika, ki jc poslej značilen za slovenske časnike. —■ Etbin Boje jc prispeval »Mladino ob svetovni vojni«, kjer pokaže usmerjenost naše povojne inteligence s treh vidikov, narodnostnega, socialnega ter religioznega. Dobro je poudaril razliko med miselnostjo predvojne in povojne generacije ravno v območju teh treh vidikov. Poudarek manj zavcdnoslnc težnje v vsakega izmed teh treh kulturnih gibanj je zaoslren šele po svetovni vojni, ko sc jc sleherna smer bolj ostro začrtala. V umetnostnem delu jc predvsem vidna daljša V c I i k o 11 i c v a novela »Pomlad«. Zadehlo življenje ubožcev v hiralnici sc v pošlcdnjc prebuja, zunaj jc pomlad, in si šiloma napravi pol ven iz zidov. Seveda sc vse tragično konča. Vclikonja je še zmerom močan novelist; tudi »Pomlad« jc, kakor dosedanja njegova dela, dramatično napeta stvaritev, psihološko zgoščena, neprisiljena, neposredna, včasih malce preveč opisna, a znova sc dramatično vzpenja do vrha. — Tudi Jože Kastelic jc pokazal v ciklusu »Carmina passionis« (Mcscc, Bridkost, Opoldne, Zibka, Julranjica, Eva in Adam, Mornarji) lepo rast. — V »Razglcdniku« pa naj opozorimo posebno na occno Ocvirkovc knjige "»Levstikov duševni obraz«, ki jo je napisal Ant. Slodnjak. Tu je SI. upravičeno navedel mnogo ugovorov zoper Šcrkovo in Ocvirkovo teorijo o Lov-slikvi duševni bolezni, katero je videl O. v Levstikovi duševni razklanosti. Med drugim je Slodnjak odgovoril: Osebnosti brez hni.i med dušo in telesom ni, prav tako ne brez najburnejših medsebojnih spopadov med dušnimi prvinami. Le ži- Koncertne prireditve V j...ustavo češkoslovaškega narodnega praznika priredi \-eskosiovaai(a-)U|>oslovanska Liga v petek, dne it. t. m. v veliki Unionski dvorani slavnostni koncert. 1'retežni del koncertnega sporeda nosi pomnoženi operni orkester pod voustvom ravnatelja Mirka t'oliča. Izvajal bode prekrasno simfonično sliko Višehrad iz Smetanovega cikla »Moja domovina«. Dalje prvič na ljubljanskem koncertnem odru legenao za veliki orkester, ki jo je zložil profesor c.merik tieran, ki je po rodu Ceho-slovak, pa je celo svoje življenje deloval kot glasbeni učitelj v Manboru, v poslednjih letih pa je proltsor čela na drž. konsei vatonju v Ljuoljam. Svoječasno je priobceval tmerik beran svoje zborovske skiaube v »Novih .-Vkordih« in njegova dela so v tistem času zbujala veliko pozornost. Na tem konceriu pa se nam predstavi kot skladatelj sim-foničn.h del. i\a sporedu je tudi Dvorakova veličastna overtura Karneval. Orkester spremlja končno iudi prerokbe Libuše iz Smetanove opere Libuša, katere poje pevka gospa t hierry-Kavčni-kova. Operni orKesier je za 10 priliko pomnožen in prepričani smo, da bo izborno rešil poverjeno mu nalogo, t rtdprouaja vstoj^iic v knjigarni Glasbene Matice. Karel Rupel in Zora Zarnikova izvajata v petek, dne J. novembra ob 20 v Filharmonični dvorani spored, ki sestoja iz dveh delov. V 1, delu izvaja violinist Rupel skiaube |ugos,ov anskih avtorjev in sicer Josipa Slavensktga Slovansko sonato op. 5, dalje Mihovil Logarjevo Arijo in Frana Lhotke: 2 jugoslovanski rapsod.ji in sicer Slepačko in Zetelačko. 11. del pa obsega dve skladbi svetovnih avtorjev Cesarja Francka Sonato v a-duru in Spanca Laio Simfonije espaf;nole. Kri klavirju je pianistka Z.ora Zarnikova. Obisk koncerta naj-topleje priporočamo. Vstopnice v Matični knjigarni po običajnih koncerlnili cenah. Učiteljski pevski zbor priredi v ponedeljek, dne 6. novembra v Unionski dvorani svoj prvi letošnji koncert. Spored obsega zbore deloma vokalne, deloma s spremljevanjem orkestra. Učiteljski pevski zbor je v zadnjem času izpopolnjen z novimi močmi in šteje 70 članov. Vstopilo je večje število mladih pevcev - učiteljev in abiturijentov. Zbor vodi od ustanovitve njegov ustanovitelj in zborovodja gosp. Srečko Kumar. Na koncertu sodeluje odlični naš basist gosp. Julij Betetto. O sporedu prihodnjič. Vstopnice v Matični knjigarni. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek, 26. okt. PRAVICA DO GREHA. Izven. Znižane cene. Petek, 27. oktobra: Zajirto. Sobota, 28. oktobra: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Izven. Znižane cene. Opera Zučetek gb 20 Četrtek, 26. oktobra: HALKA. Red Četrtek. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Radio Programi tiadio-Liubliana i četrtek, 20. okt.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 18.00 Čas, plošče, 18.00 Otrok in knjige (Marija .kmetova), 1H.30 Pogovor s poslušalci (prof. Pre-zelj), 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel), 19.30 Plošče po željah poslušalcev, 20.00 Prenos iz Zagreba: Francoska glasba, 22.00 Čas .poročila, Radio-jazz. Petek. 27. okt. 11.00 Šolska ura: Jadr:tnsko morje (dr. Bohinec), 12.15 Plošče, 12.43 Poročila, 13.00 ('as, plošče, 18.00 Plošče, 18.30 XVII. konferenc dela v Ženevi (dr. St. Bajič), 19.00 Sokolstvo (prof. Jeras), 19.30 Sarajevo in Hercegovina tAljančič), 20.00 Prenos iz Uniona: Koncert čeho-slov. lige ob jiriliki 15-letnice čehoslov. republike, 22.30 (Jas, poročila, plošče. Drugi programi i Petek, 27. oktobra: Belgriul: 18.15 Prenos z akademijo Jug.-čsl. lige. 20 00 Koncert kvarteta (2 violini, viola in čelo), 20.;;.") Klavirski koncert. 21.15 Vokalni končen. — Dunaj: 11.30 Orkestralni koncert, 17.20 Vokalni koncert (sopran, lenor), 19.00 Operetna glasba. — Budimpešta: 13.30 Salonska kapel.i, 19.30 Tannhauser, opera, VVagner. — Leipzig: 10.00 Radio orkester, 19.00 Mladinska glasba, 23.00 Konci,ti sinil', orkestra, — London: 21.00 Vojaška sodba. — Pragu 10.00 Orkestralna glasba. 19 40 Kantata za mešani zbor in orkester (Smetana), 10.15 Hadio orkestri MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka besede Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe iičejo 1000 Din dobi, kdor mi preskrbi stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Izučen zidar, zmožen kavcije« št. 12610. _(a) Boljša služkinja ki zna tudi kuhati, išče službo pri manjši rodbini. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena« št. 12663. (a) 1000 Din nagrade dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Eventuelne dopise prosim na podružnico »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv« 12662. a Stanovanja Za bufet rabim osebo, zmožno de . likatese, veščo nemščine, z lepimi spričevali, zmožno pisave in računstva, v starosti 18 do 20 let, čedne zunanjosti. Ponudbe s sliko pod »Kavcija 3500 Din« št. 12160 na upravo »Slovenca«. (b) Pek. pomočnika mladega, ki bi raznašal tudi kruh, sprejme takoj 1 Andrej Krošelj, pekarna, I Škofja Loka. (b) Večja trgovina z meš. blagom na deželi sprejme vajenko ali vajenca. Prednost hčere (sinovi) železničarjev. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Poštenost« 12638. v IŠČEJO; Opremljeno sobo solnčno, v sredini mesta, iščeta dve mirni gospodični. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro Cena«. (c) ODDAJO: Stanovanje se odda. Rudnik št. 57. Prednost imajo upokojen-ch____(č) Manjšo sobo s štedilnikom, v pritličju, oddam za 1. november. Cena 110 Din. Val. Vodnikova ulica 32, Zelena jama. (s) Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, takoj poceni oddam Gradaška ul. 8,1. nadstr. Opremljena soba zraven »Evrope«, poseben vhod, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12642. (s) Posestva Prodam iz proste roke v sredini mesta trgovino z želez-nino z vsem inventarjem. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. Ponudbe vpo-slati na upravo »Sloven-pod »Železnina« štev. 12615. (p) Hišo z vrtom zelo poceni prodam. Breg-Ptuj — Plauc, Maribor. (p) Stavbne parcele blizu Dunajske ceste, Stožice, prodam tudi na knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12640. p) Lep trgovski lokal na Gosposvetski cesti — oddamo takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12586. (n) Vajenko za špecerijo takoj sprej mem. Oskrba pri starših. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12650. (v) Restavracijo v sredini Maribora dam v najem radi bolezni. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »V najem« št. 12626. (n) I Več voz zdrave pese zamenjam za dobro krmo ali steljo ali jo poceni prodam. Gerkman, Ljubljana, Poljanska c. 85. (r) veselo sporočilo Stoječi parni kotel ca. 4—6 Atm. novega časa, v dobrem stanju, ali baterijski kotel do 4 Atm iščemo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno na Hugo Stern & Comp., Maribor, Pobrežje. (k) Vsakovrstno zlato ftopale po nafvUHh cenah CERNE. luvelir Liubliaoa, Woliov» ulica It. 3 IU LLUJ Ct avto svo/ stan proda/ai aT motorja bi znebil se rad brž kuncev U mnogo prižene SLnvenčev na/manjš' inserat Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah. za stromo pletenie m ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubljana — Židovska ul in Stari trg. je za Vas in za vsakega trgovca ali obrtnika, ko stopi v hišo pismonoša z večjim številom naročil. To si pa zagotovite le s tem, da z oglasi v Slovencu prav pogosto seznanjate občinstvo s svojim podjetjem in prvovrstnim blagom, ki ga vodite na zalogi. I Hubertus plašči ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode še izvršujejo ceno in solidno pri Fr. Himelreich, Liubljana, Pred škofijo 9. Oves in Koruzo kupile najceneje pri Irrdki A VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina z žitom. Resi jeva cesta 24. Šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica Garaža Stupica irirami Pianino kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št 11548 (g) Prodai#ma ILNICman Uubiiana, ttopitar.eva ulica 2 opozarja cenjeno občinstvo na ravnokar došle novosti devocijonalij, križev, kipov, nastavkov, kropivčkov na kamnu in lesu, rožnih vencev, svetinj itd. v veliki izberi do najfinejše kvalitete Cene hotihurenCne Za obilen obisk se priporoča tvrdka n. Ničman Premog in drva dobavlja na dom Rartol Anton Tyrševa cesta št. 31 Telefon 35-40 Pravi ogrski Golaž- ehstrakt zopet proda a to v špeceri jah delikalesah Komad za 6—8. oseb Din 4 — EKSTRAKT dr. z o. z. Ljubljana. Uospiisvetska 8/1 Specialno izbiro modnih hlač in pumpapc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. ZIMSKA JABOLKA sortirana v zabojčkih in SADNA DREVESA za jesensko saditev, visoka in nizkodebelna — dobite pri KMETIJSKI DRUŽBI LJUBLJANI, NOVI TRG ST. 3. Ia kostanj (maroni) kg 4.20 Din, vreče 50 kg 210 Din, franko kupčeva postaja razpošilja — D, Drechsler, Tuzla. (1) SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA fl IL NADSTROPJE Dva šivalna stroja »Singer«, krojaški malo rabljen in ženski z okro glim čolničkom, ugodno naprodaj. Gradaška uli-ca št. 8._(1) Dva klavirja ter pletilni stroj št. 8 — zelo poceni prodam. Posodim na dom. — Zima, Wolfova ulica 10/1. (1) ZAHVALA. Ob težki izgubi našega preblagega soproga, očeta, brata in strica Ivana Tassotti se za vse ustne in pismene izraze so-žalja vsem skupaj najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo »Udruženju strojevodij« obl. upr. Ljubljana, za izredno naklonjenost, ki jo je pokazal ob tej priliki, glasb, društvu »Sloga« za petje in tužne žalostinke, nadalje vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, kakor vsem onim, ki so našega predragega spremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Ljubljana, dne 25. oktobra 1933. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA. Aleksandra Rahmanova: Dšjaštvo, ljubezen, 16 Čeha in smrt Ko so se pomirili, je vstal predsednik in je rekel s tihim, zamolklim glasom: Ne, tovariši, ne bomo plesali! Naše zborovanje naj je kakor žalna skupščina in ne veselica. Naš dijaški ples naj se pretvori v žalno zborovanje, kjer se bomo spominjali padlih tovarišev in onih, ki morda padejo v naslednjem trenotku...« V njegovih besedah in glasu jc bilo nekaj, kar je prevzelo vse navzočne in jih prisililo, da so pozabili razigranost, v kateri so še pravkar bili. Sama Se nikoli nisem tako zelo občutila silo človeške besede, sugestivno moč prepričevalnega govora kol v tem trenotku. »Ne, gosli naj ne zadone, ampak žalni zbori! Vsaka pesem, ki se bo oglasila n«i našem večeru, naj na|io!ni naša srca z žalostjo in bolestjo! Spomnimo se ne le listih, ki so padli na fronti kot žrtve vojne, ampak tudi onih, ki niso bili v vojni, pa jih je uničila vojna beda in stiska... Ali je sploh mogoče, da bi bili veseli zdaj, v naši dobi krivič-•losti, zatiranja in nasilja? Z bridkostjo in sovraštvom bomo prišli na naš večer! Z bridkostjo radi padlih in s sovraštvom do onih, ki so jih pognali v smrt! Ne bomo plesali! Proč s plesom!« Govoru je sledilo odobravanje, ki ni hotelo ponehati. >Kdor je proti plesu, naj dvigne roko!« je zakričal predsednik in s paznim očesom pregledal vso dvorano; niti ena roka ni ostala sjiodaj. Usoda naše dijaške veselice je bila odločena. Ko sem šla domov, sem z gro7x> premišljevala, vako lahko se da človek voditi sami besedi. V kratki četrt ure si je množica osvojila dvoje čisto različnih nastrojenj! 20. novembra 1910. Tzbrali so me v odsek za okrasitev slavnostne dvorane. Nekaj ur smo porabili za to, da smo poslikali kioske. Postavili smo štiri: kočo na kurjih nogah, japonsko hišico, piramido in ledeno jamo. Hrup«! in smeha je bilo dovolj. Med navzočnimi dijaki sem jih videla jirav mnogo, ki so bili tudi na tajnem zborovanju. Spomnila sem se Grizelde Nlkolajevne in čudno se mi je zdelo, da nobeden ni opazil njene odsotnosti. Govorili smo skoraj edino o Rasputinu. Vsi so zabavljali. Samo Gvozdjev je rekel, da mu moramo biti silno hvaležni, ker on bolj ko vsak drug spodkopava monarhijo. Opazila sem, o Rasputinu. Odkod neki vse to ve? Dijaki so zamišljeno zmajevali z glavami in videla sem, da so se jih govori Gvozdjeva globoko dojmili. Ko sem šla zvečer sjiat, je prišla Daša k meni, se postavila k vratom in rekla: - Baruška, kdo pa je Rasputin, ki se zdaj o njem toliko govori? Pri nas je v dvoriščni hiši deklo, tako je revna, nima kaj jesti, odkar ji je mož umrl. Tako se je gnala, da bi dobila pokojnino, pa ni nič opravila. Potem je zadnje kopejke pobrala in se odpeljala k Rasputinu. To so ji svetovali; pravijo, da je zdaj 011 car nad carjem, samo da do carja ni mogoče priti, do njega pa lahko. Tako, in samo dva dni je minilo in je dobila pokojnino in za pot ji je dal denarja in tako ljubezniv je bil do nje! Ta ima moč! Ljudje pravijo, da zdaj carja prosi, da bi se vojna končala, ker je ljudstvo že tako odrto in izmučeno. Trgovec Su-konščikov je tudi po Rasputinu dobil sina s fronte in lekarnar tudi. Mazala sta. Toda denarja ne sprejema zase, ampak za reveže. Bogatinom jemlje, revežem daje. In ali je res, da so hudobni ljudje prestolonaslednika i>okvarili, da bo moral kmalu umreti? In da je Rasputin zato tam, da ga nanovo ozdravi, pa za vedno?« 2. decembra 1916. Včeraj se je vršil dijaški bal. Zelo sem razočarana. Mislila sem, da bo kaj posebnega, nekaj, kar se bo bistveno razločevalo od gimnazijskega bala; toda nič takega! Dobila sem vtis, da se naša mladina sploh ne zna zabavati. Ali pa je morda Gvozdjev vsein naredil, ki je zahtevni, naj je naš večer žalno zborovanje? Prvič, plesali nismo nič. Bil je samo koncert. Ljudi je bilo dosti, pa ravno najimenitnejših ii bilo. Naša komisija za prireditev večera je bila prav nerodna. Ali pa se je zgodilo namenoma. Možno je tudi to, kajt: Gvozdjev in žid, ki me je spraševal o ,platformi', sta bila v tem odboru. Šele med večerom se je namreč dognalo, da so pozabili povabiti guvernerja, viceguvernerja, policijskega načelnika, celo rektorja! Profesorjev je bilo le nekaj navzočnih in ti so, kot se je do-znalo, prišli sami od sebe, tudi oni niso prejeli vabil. Nastal je grozovit škandal. Ob pol desetih so hitro razposlali nekaj dijakov 7. vabili. Rektor se je vljudno, pa odločno zahvalil, guverner dijakov sploh ni sprejel in jim je sporočil, da se pravkar pripravlja iti v posteljo. Je le moralo biti namenoma; saj so dobili vabilo drugi, čisto neznani ljudje, med njimi tudi odvetnik Krasnovski, ki ni z vseučiliščem v prav nobeni zvezi, ki pa slovi po svojem .rdečem' mišljenju. Župan je dobil samo eno vabilo, za gospo nobenega. Bil je užaljen in ni prišel. Mene so določili, da sem sedela v piramidi in prodajala cvetice, prideljen mi je bil dijak, ki ga je jMi od časa do časa zamenil drug. Prvi, ki je imel 7. menoj vred službo, je bil medieinec Akulov, ki ga doslej nisem poznala. Ima nenavadno živahne, vesele oči. Ko sem ga prvič pogledala, sem si mislila, da ta človek pač ne zna biti žalosten. Ali pa se je pretvarjal, Imam smešno navado, da ' pri vsakem človeku, ki ga pogledam, takoj iščem ! izvora kake skrite žalosti. Vedno menim, da sploh pod krinko, ki si jo je nadel za druge, zagledam Ali pa se je pretvarjal. Imam smešno navado, da pravega človeka, kakršen je v resnici. Zato se pa tudi nisem nič začudila, ko je začel dijaku v očeh polagoma ugašati veseli sijaj in se je umaknil žalostnemu, zamišljenemu izrazu. Opazovala sem ga molče. Pravijo, da imam redki dar, da znani poslušati; to je menda vzrok, da »e vedno name obračajo, kadar bi si radi olajšali srce. »Veste, v meni se godi nekaj čudnega. Boga sem zgubil. To se pravi, nisem ga nikoli imel, zdaj pa sem zahrepenel po njeni.« Prijiovedoval je, da so mu bili starši brezbožni in so ga vzgojili ,brez Boga'; niso mu hoteli 00-remeniti glave s ,starimi pripovedkami in izmišljotinami'. »In doslej sem bil popolnoma miren. V cerkev sem hodil le, ker so nas na gimnaziji primorali, toda nisein zamudil nobene prilike, norčevali se 'j cerkve in duhovnikov. Nikdar se nisem kesal tegu. ln mislite si, kako se je to pri meni začelo! Poleti smo organizirali družino, da bi kmetom pomagali pri žetvi. Prav mnogo žita smo že pospravili in majhna skupina naj bi pomagala še neki vojni udovi. Živela je v veliki revščini, imela kopico otrok, ki so bili vsi bolni, in je bila zelo vesela naše pomoči. Pogostila nas je s pijačo in nadrgnjeno redkvijo in že smo se nameravali od-jvraviti na delo, ko je rekla: ,No, deca, pokažite mi svoje križce, kajti raje od lakote umrjem, če niste krščeni; od nekristjanov si ne dam spraviti žita. vi bi mi ga samo oskrunili!' (Dalje sledi.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdalatelj: Ivan Kattovec. Urednik: Lojne Golobic.