Amerikanski Slovenec
In SP'"t; Foreign In Language Only si™ »?vertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
Organ of the Best Element of Americanized Slovenians. It; covers News and Contains Matters oX Special Importance to Them Not Found Eltewhere
STEYILEA 37.
JOLIET. ILLINOIS, 2. APRILA 1918.
LETNIK XXYII.
Nemci zadevajo
ob najhujši odpor.
Britanci in Francozi hrabro odbijajo sovražnika ob vsej dolgi fronti.
BITKA TRAJA IZZA 21. MARCA.
Ameriške čete pojejo na maršu do bojne linije.

a«
:
prr a
» roam-
ti
i
t.* es*
IF
oli» b«f
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Francozi pridobili 2 milji.
Pariz, 28. marca. — Na fronti od Lassigny do Noyona so naše čete pro-e Pfek linije kakih desetih kilometrov v daljavo dveh kilometrov, pravi nocoj izdano naznanilo vojnega ura-a- Odbitje Nemcev v vaseh dalje za-Padno je tudi naznanjeno.
f
9*.
C
k 1
to
it*
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Britanci odbili Nemce.
London, 28. marca. — Po vsednevni ■tki severno in južno od reke Scarpe, .rrasom kot glavnim središčem, so britanske čete odbile Nemce s težkimi ,zgubami za sovražnika, po nocojšnjem poročilu maršala Haiga.
True translation filed with the post-master at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Najljutejše bojevanje.
L<yidon, 28. marca. — Na severu, v ^edišču in na jugu bojne linije ob reki °mme se je vršilo danes bojevanje "ajljutejše kakovosti Ententine armade so prijenjale ponekod, se držale trdno drugod in v enem slučaju pod-jele protinapad.
Južno od Noyona so Francozi pod-Jeh značilno drzen napad na fronti kakih petih milj in pognali sovražnikove "mje nazaj približno dve milji.
Sunek pri Arrasu.
Na drugem koncu linije, vzhodno od Arrasa, kjer so Nemci nenadoma po-8na'i naprej več pehotnih divizij v na-Po strašni topniški pripravi, so se ntanci bojevali togotno in so popu-tih malo, če sploh kaj ozemlja, po aunjiH poročilih. Borba je bila ves Poldan očividno najstrašnejša. Bri-a"ci so bili po številu slabejši. "o izgubi mesta Montdidier, ki je
poln V sovražnikove roke danes do-. ne, so se Francozi ustanovili v po-ju°Jankah zapadno od mesta na višav-dr.mrSo Po zadnjih poročilih trdno obse p tamošni° Unijo. Ob reki Oise 1 etainove čete niso umeknile niti za Ped zemlje.
Amiens v nevarnosti.
ček mi,en.S' smatran za eno glavnih to-v britanski zvezni liniji do Haigo-
vih vojaških opirališč ob morski ožini, pa je videti bolj ogrožen danes, nego kdaj prej. Gen. Haig poroča, da se je bojevanje najdivjejše vrste nadaljevalo seVerno in južno od reke Somme in ko je sovražnik prekoračil reko pri Chipily, je bilo levo krilo armade južno od te reke nekoliko umaknjeno.
Ta okret je spravil Nemce bliže Amiensu nego kdaj.
Sovražnikovo krilo ogroženo.
Dočim postavlja nemški klin na jugu s svojo končino pri Montdidieru mesto Amiens v slabo strategično lego, pušča nemško levo krilo bolj ali manj izpostavljeno francoskemu sunku.
Doslej ni bilo izporočeno nič gotovega glede večjega protiudara po en-tentinih reservah. Poročila s fronte neprestano namigujejo na tak sunek. Tako je misliti, da aliirski strategi, med tem ko popuščajo in obenem iz-črepavajo sovražnikovo moč, čakajo na psihološki trenotek, ko bodo močno udarili.
Berlinske trditve.
Berlin sedaj trdi, da je armada pre-stolonaslednikova prodrla proti zapa-du kakih sedemintrideset milj od St. Quentina med sedmimi dnevi bojevanja. ,
V zvezi s svojim poročilom poudarja berlinski vojni urad, da so bili Francozi in Britanci prisiljeni na ozemlje, katero ni videlo bojevanja izza 1914.
Rečeno je tudi, da izgube niso bile večje, nego so jih pričakovali; večina izgub je razvrščena kot "lahko ranjeni".
Število nemških vojakov, ki so se oblekli v britanske uniforme v svrho, da napravijo zmešnjavo v bitki na som m ski fronti, je tilo ujetih, in usrar-čenih.
vražnikovem obroču", izjavlja berlinska "Vossische Zeitung".
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Nemški vojni plen.
Berlin, 29. marca. (Prek Londona.) — Izza pričetka velike bitke, ki se vrši zdaj, so nemške čete ujele 70,000 mož in uplenile 1,100 topov, pravi današnje poročilo vojnega glavnega stana.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Top zrušil cerkev; 75 mrtvih.
Pariz, 29. marca. — Petinsedemdeset oseb je bilo usmrčenih in devetdeset ranjenih, večinoma ženske in otroci, ko je izstrelek iz nemškega topa na dolgi streljaj padel na cerkev v Pariškem okrožju med vršitvijo cerkvenih obredov velikega petka, kakor poroča nocoj izdano uradno naznanilo.
Med usmrčenci je tyil H. Stroehlin, svetovalec švicarskega poslanstva v Parizu.
Ista cerkev je bila zadeta po izstrelku med veliko sv. mašo zadnjo nedeljo in je bilo mnogo žrtev.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, u required by the act of October6,1917.
Nemci nameravajo nov udar.
Amsterdam, 29. marca. — Nemško vrhovno poveljstvo namerava nov in močan udar na drugem delu fronte, ki "napravi novo vrzel v že predrtem so-
T
Uie
•ransij,
rciluired7y'X^lICd'~'th U,C P°stnla'tfr at Joliet, 111, on April 2, 1918, as

5«. k
Mr<
Taylor
»e act of October 6, 1917. NJIHOVO PRVO MLEKO V TREH LETIH.
razdeljUj0(^ V" i C1'vilnega odbora Ameriškega sklada za francoske ranjen-
1	' ■ --" ' ii.ivi mni^a .lnmuu t. a iiniuu.iftt Idi
v° j* bilo ile,n "0 n,la(1>m in starim zopet osvojene vasi Blancourt. V° vas. ' a"° tem nesrečnim IjiHem tri leta, ko <o Nemci zasedali
Mlc-nji-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, a£ required by the act of Octoberč, 1917.
Aliiranci se držijo trdno.
London, 29. marca. — Britanske in francoske linije so se obdržale trdno danes ob vsej fronti, dolgi sedemdeset milj in napadani po Nemcih, razen v enem odseku, ki drži južno od reke Somme do soseščine Montdidiera.
Na tem odseku so se Britanci in Francozi umeknili iz "žepa", ki je o stal, ko so Nemci prodrli proti severu in jugu od obdrževanih postojank.
Po tem skrajšanju in uravnanju linije je upati, da bo obramba Amffensa močnejša.
Kod drži nova linija.
Danes izdano uradno poročilo vojnega urada pravi, da so se po trdem bojevanju proti mnogo močnejšemu sovražniku aliiranci umeknili do nove linije.
Britanska linija drži sedaj od bližine Hamela ob reki Somme do Marcel-cava, dvanajst milj vzhodno od A-miensa, in odondod v Demum. Tam se združuje s francosko linijo.
Od Demuma južno drži francoska linija skozi Mezieres, La Neuville-sur-Bernard in Gratibus do baš zapadno od Montdidiera.
Porazili Nemce severno od Somme.
Britanci severno od reke Somme so obdržali svojo linijo vkljub najmočnejšemu naskoku sovražnemu. Ponekod so pridobili na ozemlju v protinapadih.
Nemci so imeli kot svoj cilj 'na severnem koncu linije osvojitev Vimy-škega hrbta in Arrasa. Najmanj šest divizij je podjelo napad v frontnih valovih in štiri divizije so jih podpirale.
Bitka, pristavlja poročilo, se je končala v hudem porazu sovražnika.
Nemci so utrpeli izredno težkih izgub. Britanci so ujeli nekaj mož.
Francozi pridobivajo v napadih.
Francozi v soseščini Montdidiera so obdržali vse postojanke, pridobljene včeraj.
Ob vsej fronti med Montdidierom in Lasigny nadaljujejo Francozi svoje napade, v katerih so zopet pridobili nekaj ozemlja.
Večjih uspehov je pričakovati tukaj, ker vojni urad naznanja prihod novih francoskih divizij tjakaj.
Odločen uspeh za Francoze v tem podjetju bi bil velike važnosti, ker bi pripustil "razvitje" nemških čet proti severu in zapadu.
PRED VIHARJEM NA LAŠKI FRONTI.
Štirideset novih avstrijskih divizij zbranih za novo ofenzivo proti Italiji
BRITANCI UJELI 3,000 TURKOV.
Ob Evfratu v Mezopotamiji sovražnik hudo poražen.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 30. marca. — Nocoj izdano uradno poročilo vojnega urada pravi:
Med rekama Somme in Avre so Nemci pregnali iz delov svojih naj-prednjih postojank sveže britanske in francoske čete ter zavzeli Beaucourt in Mezieres.
Francoski napadi proti Montdidieru so se izjalovili.
Ayette je bil očiščen sovražnih čet.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Francoski uspehi.
Pariz, 31. marca. — Na južni bojni fronti so Francozi vzeli nazaj Ayen-court in Monchel ter pridobili dokaj ozemlja blizu Orvillersa, po nocojšnjem uradnem naznanilu vojnega urada.
True translation filed with th£ postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as! required by the actof October6,1917.
Nemški pogon zaustavljen.
London, 31. marca. — Veliki nemški pogon j^ bil zaustavljen. Ob vsej fronti od Arrasa južno do Montdidiera, odondod proti vzhodu do I.assigny se Britanci in Francozi držijo.
Na več točkah so aliirske čete pod-jele ofenzivo in pridobile na ozemlju. Večinoma so bila krajna podjetja, s katerimi so bile naše prednje postojanke uravnane v linijo ali pridobljena
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Laška fronta.
Rim, 28. marca. — Naše topništvo je včeraj oviralo sovražnikova kretanja na cesti vzhodno od Badenecche in provzročilo razpok skladišča za strelivo vzhodno od Viderja," pravi današnje uradno naznanilo. "Naše patrole so prisilile sovražne oddelke k umiku pri Concalaghih in vzhodno od Cava-zuccherine.
"Britanski zrakoplovci so zbili dva sovražna zrakoplova vzhodno od St. Done di Piave."
True translation filed with the post
master at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
40 novih divizij proti Italiji.
Washington, D. C, 28. marca. — Štirideset novih avstrijskih divizij je bilo porazdeljenih ob italijanski fronti, kakor pravi današnja brzojavka iz Rima na italijansko poslaništvo, in ta delavnost je prepričala italijanske vojaške veščake, da bitka na Francoskem ne bo preprečila ofenzive proti Italiji.
Tako mislijo tudi aliirski voditelji, pravi brzojavka, in vsled tega ni bil ni! i en mož francosko-britanskih čet v Italiji odposlan na pomoč armadam, upirajočim se velikemu nemškemu napadli.
Aliirske čete ostanejo.
"Da bitka na Francoskem ne bo preprečila avstrijske ofenzive proti Italiji," pravi brzojavka, "je utemeljeno mnenje merodajnih vojaških veščakov italijanskih. Aliiranci so tudi tega mnenja, in sicer tako zelo, da ni bil niti en mož francosko-britanskih čet v Italiji umaknjen. To naznanilo spravlja s poti trditev nemškega poročila, da so bile britanske čete v Italiji odposlane na francosko fronto.
"V zvezi s pričakovanim pogonom proti Italiji je rečeno, da je bilo najmanj štirideset novih avstrijskih divizij porazdeljenih ob italijanski fronti. Vse razpoložno topništvo je bilo tudi premeščeno z ruske in rumunske fronte na laško fronto. Italija mora torej biti pripravljena na bližnji udarec, ki ga je položaj na Francoskem morebiti odložil, toda ga je pričakovati v najbližji bodočnosti."
master at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 28. marca. — Nocoj izdano uradno poročilo vojnega urada o vojaških podjetjih na makedonski fronti se glasi:
"Znatna topniška delavnost je bila severozapadno od Dojrana blizu Ve-trenika in v ovinku Črne reke. Britanski zrakoplovci so z uspehom izvedli mnogo bombardovanj v Dojran-skem okraju ter pri Ferreeju, Seresu in Drami."
True translation filed with the post-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Turška fronta.
London, 28. marca. — Vso turško bojno moč v Hitskem okrožju v Mezopotamiji so Britanci ujeli ali pokončali, naznanja vojni urad. Tritisoč Turkov je bilo ujetih. Naznanilo sledi:
"Dne 26. marca so naše čete, prodirajoče ob Evfratu severozapadno od Hita, izvedle zelo uspešno podjetje, vsled katerega je bila ujeta ali pokončana v resnici vsa turška bojna moč v tem okrožju.
"Zgodaj zjutraj so šle naše kolone k napadu turških postojank okrog Khan-Baghdadov, dvaindvajset milj severozapadno od Hita. Naše konjištvo je šlo daleč okrog turških postojank do Aleppa, v ozadju sovražnikovem. V mraku smo sovražnikove glavne postojanke severno od Khan-Baghdadov vzeli z naskokom.
"Glavno krdelo sovražnikovo je poskušalo predreti proti severozapadu, a je bilo prestriženo po našem konjištvu in odbito s težkimi izgubami.
3,000 Turkov ujetih.
"Doslej je bilo izporočeno, da je bilo ujetih kakih 3,000 Turkov, vštevši divizijskega poveljnika, dva polkovnika, kakih 900 drugih turških častnikov, enega nemškega častnika in več nemških uradnikov-oficirjev. Poleg tega ga je bilo uplenjenih 10 topov, 2,000 pušek, mnogo strojnih pušek, 600 živali in množina drugih zalog.
"Zasledovalci preostalih begunov so prodrli že onkraj kraja Haditah, petinštirideset milj severozapadno od Hita. Naše izgube so bile prav lahke."
Britanski uspehi v Palestini
Vojni urad naznanja nadaljnje prodiranje britanskih čet, ki so prekoračile reko Jordan v Palestini. Naznanilo se glasi:
"Včeraj popoldne so se naše čete vzhodno od Jordana primikale proti Am-manu. Naši jezdeči vojaki so eno miljo od mesta. (Amman je kakih petindvajset milj vzhodno od Jordana.) Ujeli smo 300 Turkov, zbili štiri sovražnikove zrakoplove in močno bom-bardovali vlake na Hedja-železn'ici', vozeče vojaštvo. Mnogo naravnost-nih zadetkov je bilo opaziti.
"Snoči so bili izvedeni uspešni napadi med cesto Jeruzalem-Nabulus in Jordansko dolino."
zemljišča, sicer ne obširna, ali vele-važna v večjih podjetjih.
Pridobitve v dolini reke Luce
Južno od reke Somme v dolini reke Luce, kjer je bila morda največja nevarnost za Amiens, so Britanci v strašnem bojevanju v soboto zopet prido-bili izgubljeno linijo.
V včerajšnjih napadih baš severno od reke Somme je šla sovražnikova pehota k napadu v štirih valovih in je bila odbita na vseh točkah po naši stražni liniji. Sovražnikove izgube samo na tem delu bojne fronte so precenjene na tisoče.
Britanci napredovali pri Serru.
Dalje severno v soseščini Serra so Britanci porinili svoje linije nekoliko naprej, ujeli 230 Nemcev in uplenili 40 strojnih pušek, pravi uradno poročilo.
Prejkone se to tiče malega "žepa" v aliirski liniji, ki je bil v nemških rokah. "Žep" je bil menda iztisnjen.
Daleč proti severu, štiri milje vzhodno od Arrasa, so Britanci dobili nazaj vas Feuchy.
Francozi vzeli nazaj Moreuil.
Kraj Moreuil je bil prizorišče strašnega boja od moža do' moža. Kraj, osvobojen po Nemcih, so vzeli nazaj Francozi, zopet osvojili Nemci in končno zavzele francoske in britanske čete, pomešane v iste vrste, v naskoku z bajonetom in brezprimerno hrabrostjo. Hoste severno od Moreuila so bile tudi zavzete vsled junaškega bojevanja.
V tem okraju so Francozi ujeli mnogo Nemcev.
Bojevanje iste obupne kakovosti se je raztezalo ob vsej liniji od Moreuila do Montdidiera. Pariško poročilo pravi, da je streljanje francoske pehote kosilo nemške bataljone, ki so ponavljali naskok, brez prestanka.
Zaustavljenje sovražnika popolno. >
Parišo poročilo naznanja, da je bilo zaustavljenje Nemcev ob vsej fronti od Moreuila do Lassigny popolno.
Francozi so napredovali p rav do soseščine Canny-sur-Matz. Neka divizija izbranih čet, ki je zopet osvojila Piemont in ga obdržala proti vsem napadom, je ujela 700 Nemcev.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918. as required1 by the actjof October6,1917.
Pariz zopet obstreljevan.
Pariz, 31. marca, t— Bombardovanje Pariza po nemških topovih na dolgi streljaj je bilo zopet začeto ob 2. uri 15 minua danes popoldne.
Pri službah božjih danes dopoldne so bile cerkve še bolj napolnjene, nego običajno na velikonočno nedeljo.
Nocoj izdana uradna nota pravi:
"Nemški top na dolgi streljaj je med dnevom zopet bombardoval Pariško okrožje. Ena oseba je bila usmrčena in ena ranjena."
GENERAL FOGH NAJVIŠJI POVELJNIK.
Vrhovni vojskovodja vseh francoskih, britanskih in ameriških čet na zapadu.
PERSHING0VA BRZOJAVKA.
Vojni tajnik Baker vzradoščen nad doseženo edinostjo.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Pershingova brzojavka.
Washington, D. C, 29. marca. — Generala Pershinga brzojavka, ki jo je objavil generalmajor March, službujoči štabni načelnik, se glasi:
"Vse naše pripomočke smo napravili razpoložne in naše divizije bodo rabljene, če in kadar bo treba. Francozi so dobre volje in obe armadi sta videti zaupanja polni."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Gen. Foch vrhovni poveljnik.
Washington, D. C, 29. marca. — Imenovanje generala Focha, poleg Jof-fra največjega francoskega vojaka, za vrhovnega poveljnika aliirskih čet na zapadni fronti in ukrenitbe za pomnoženo ameriško udeležbo na fronti so smatrali vojaški in diplomatski uradniki danes za znamenje preobrata v vojni.
Predsednik Wilson je prvi uradno naznanil izbor generala Focha za glavnega vojskovodjo (generalissimo), ko je Bela hiša priobčila brzojavko, poslano francoskemu generalu. Brzojavka je samo omenila generala Focha novo oblast", ali pozneje je bilo naznanjeno, da mu je bilo dano vrhovno poveljstvo med aliirskimi četami.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Baker vzradoščen.
Z ameriško armado na Francoskem, 30. marca. — "Vzradoščen sem nad brzim in odločnim dejanjem generala Pershinga, s katerim je postavil vse ameriške čete in polajšila na razpolaganje aliirancem v sedanjem položaju," je rekel vojni tajnik Baker v naznanilu, objavljenemu danes v glavnem stanu.
"To dejanje ba prisrčno odobreno v Združenih Državah, kjer ljudstvo želi, da njegove ekspedicijske čete najbolje služijo skupni stvari," je nadaljeval tajnik.
Obiskal vse Američane.
"Obiskal sem vse ameriške čete na Francoskem, nekatere izmed njih te dni, in imel sem priložnost opazili navdušenje, s katerim so častniki in vojaki sprejeli naznanilo, da bodo rabljeni v sedanji borbi. Neki polk, ki mu je bilo to naznanjeno, jf od veselja zavrisnil."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on April 2, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Vojaško vežbanje ne bo splošno.
Washington, D. C, 29. marca — Predloga glede uvedbe splošnega vojaškega vežbanja za ameriške mladeniče od 19 do 21 let stare, vštevši, je propadla v senatu pozno danes popoldne. Za predlogo je bilo 26 glasov, proti predlogi 36.
Resolucija, ki predpisuje registriranje in izborno žrebanje za takojšnjo vojaško službo mladeničev, kateri so dosegli 21 let starosti izza lanskega dne 5, junija, je bila potem sprejeta brez klicanja imen. To naredbo je zbornica že sprejela in postane zakon, brž ko jo podpiše predsednik. Po tej naredbi bo pripuščenih k registraciji skoro 1,-(XX),000 dodatnih izbrancev, katerih večje število bo postavljeno v razred 1, podvržen takojšnjemu sklicu k zastavam.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on April 2, 1918, >as' required by the actof October 6,1917.
Američani, Britanci in Francozi.
Pariz, 31. marca. — "Francoska vlada je sklenila, pridružiti se želji, ki jo je izrazil gen. Pershing v imenu Združenih Držav," pravi danes izdana nota, ki se tiče sodelovanja ameriških čet s Francozi in Britanci.
"Ameriške čete so bodo bojevale bok ob boku z britanskimi in francoskimi četami, in zvezdnata zastava bo plapolala poleg francoske in angleške zastave na planjavah Picardyje."
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 2. APRILA 1918.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
vstopa Združenih Držav v evropsko vojno. Dolžnost ameriških Slovencev je, da po vseh svojih močeh pripomo
Prvi, največji in edini slovenski- I rejo k popolnemu uspehu Tretjega Po-katoliški list za slovenske delavce sojila Svobode, ki je določeno na $3, v Ameriki ter glasilo Družbe <XX),000,000 in bo nosilo obresti tudi na sv. Družine.	znesek vseh presežnih subskripcij po
4Yi odstotka. Bondi ali obveznice pr-Izdaja ga vsaki torek in petek vega posojila, ki nosijo 3l/2 odstotka Blovensko-Ameriška Tiskovna Družba I obresti, in drugega posojila po 4 od-Inkorp 1 1899	' stot'<e se 'ahko zamenjajo za nove
-» lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
bonde, ali bondi tretjega posojila se
ne bodo mogli izmenjati v bonde kake
prihodnje izdaje. To je naznanil no
coj tajnik McAdoo z opomnjo, da
"morajo veliki dogodki, ki se doigra
vajo sedaj na Francoskem, prešiniti
<m nn i dušo vsakega Američana z novo od-Za Združene države za pol leta.$1.001 ,očnostjo za dobavQ ysakega do,arja
Naročnina: Za Združene države na leto
.$2.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.001
PLAČUJE SE VNAPREJ.
in vseh gmotnih pripomočkov ameri ških, ki so potrebni, da se napravi gnusnim grozovitostim nemškega militarizma konec". Liberty bonde lahko subskribirate ali podpišete v tiskarni A. S.
t
— 346 vojaških novincev. Trije vo-
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLO VENEC I jaškonaborni odbori za Joliet in Will Joliet, Illinois.	I county so prejeli povelja, po katerih
ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
ima 346 vojaških novincev odpotovati
Pri spremembi bivališča prosimo na- iz J°Heta v sred°. dne aPrila> P°Po1-ročnike, da nam natančno naznanijo dne v Fort H. G. Wright, Long Island POLEG NOVEGA TUDI STARI in Fort Williams, pri Portlandu, NASLOV.	Maine, v treh skupinah; v Chicagu pa
Dopise in novice priobčujemo brez- se z°Pet združijo jn odpeljejo dalje v plačno; na poročila brez podpisa se posebnih vlakih po železnicah Nickle
Plate in |New York Central ob 8. in 9. uri zvečeV iz La Salle Street station-a Iz mestnega nabornega okoliša nabranih 108 rekrutov zapusti Joliet po Santa Fe ob 5:30 uri v sredo popoldne; 109 rekrutov iz drugega distrikta po Chicago & Alton ob 3:45 uri, in 129 rekrutov iz prvega distrikta po Rock
. .	,, , i Island ob 4:15 uri.
Entered as second class matter March
11th, 1913, at the Post Office at I — Imena slovenskih fantov, ki od Joliet, 111., under the act of March idejo v sredo v taborišči Fort Wright, 3rd, 1879.	L. I., in Fort Williams, Me., so: John
Bezek, 104 Cedar s<- ; Rudolph Bren-The first, largest and only Slovenian cich> 5922 Custine st> Chicago, 111 Catholic Newspaper for the Slove- John Govednikj 1205 N. Broadway; nian Workmen in Amenca, and	Govednik, 614 Summit St.;
the Off.c.al Organ of Holy Family	Grayhack, 1012 N. Broadway;
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Thomas Ivanšek, 90Hickory st.; ] Rudolph Kezerle, R. F. D. 3, Lock-| port, 111.; Michael Albert Kralj, 1003 N. Chicago st.; Frank Meteš, 1401 I Center st.; Alfred Oram, New Lenox; Walter Pleše, 911 N. Scott st.; Matthew Ramuta, 1512 N. Center st.; Frank Tushek, 548 Granite st.
- Prihodnjo nedeljo na koncert! Nekaj izredno lepega nam priredi | slavno pevsko društvo sv. Cecilije prihodnjo jhedeljo popoldne in zvečer v Sternovi dvorani. To bo koncert z igro, kakor smo že poročali.- Ves spored priobčimo prihodnjič. Danes Vas samo opozarjamo, da nikar ne zamudite te najlepše prireditve, kar smo
Po njegovem nasvetu sem zadnji teden z veseljem odšel v Belvidere, ki je mesto suhačev. Vse bi bilo dobro, ko ne bi človek pogrešal lasallskega vinčka in piva! Pa počasi se ga bo že pozabilo! Drugače je tako fletno me-stece_ kot malo katero. Po vrtih je vse polno veveric, ki so prav domače, rumenih drozgov selcev (robins) in tudi črni kosi so tukaj, katerih še nisem v Ameriki videl. Seveda, vse to je "under protection". Slovenca ni tu nobenega. Skoro najstarejši naseljenec Irec, lastnik Belvidere hotela, kjer jaz stanujem, mi je pravil, da je bila pred 6. ali 5. leti tu neka "avstrijan-ska" (tako jo je on imenoval) družina, katera se je pa kmalu preselila v drugi kraj.
S pozdravom
John Jeric, P. O. Box 115, Belvidere, 111.
JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM.
Joliet, 111., 1. apr. - Velikonočna | j'h še in,eIi v J°lietu nedelja je bila obhajana v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa včeraj kar najslo-vesneje, kakor običajno vsako leto. Nekaj posAbnega je bil prekrasni cerkveni govor, ki ga je imel naš g. župnik, Rev. John Plevnik. Govoril je takorekoč v slovo našim fantom, ki zopet odhajajo te dni v Stric Samovo
— Rojenica se je zadnje dni oglasila pri več rojakih. G. Joseph Legan, znani gostilničar, je dobil hčerko. Gospa Frances Gregorič roj. Spelič je obdarila svojega soproga s čvrstim sinom. In tudi g. John Liberšar je dobil čilega sina. Čestitamo vsem.
— Eno uro naprej. Včerajšnjo ne-službo. In o tej priliki se je g. žup-1 deljo smo začeli varčevati z dnevno
nik spomnil tudi vseh tistih fantov	svetlobo. Včerajšnji je bil prvi dan
naše fare, ki so že lani odšli k zasta-	novega časoštetja, ki bo po kongres
vam in so deloma že na Francoskem,	ni naredbi v veljavi po vseh Združenih Tako lep in genljiv je bil govor, da so Državah vsako leto od dne 31. marca
premnogim poslušalcem solze rosile	do zadnje nedelje v oktobru. Vsi urni
oči; a fantje so bili vsi prešinjeni z	kazalci po vsej deželi so bili včeraj
navdušenjem in ponosom, da bodo kot	pomaknjeni naprej za eno uro. Z da-
slovenskih staršev sinovi služili Stricu	našnjim dnevom so začele vse poslov
Samu v svetem boju za pravico in svo-	nicc v mestu, krajevne tovarne, šole
bodo vseh narodov in torej tudi slo-	in poštni urad obratovati po novem
venskega. Želja naših fantov je, da bi	časoštetju. Vsled tega bodo delavci
ves prelepi govor tudi čitali v A. S. in	hodili eno uro prej na delo in priha-
ga tako ohranili v trajen spomin. Ali	jali eno uro prej domov ter bodo imeli
zlasti proti večeru več priložnosti za obdelavo svojega vojnega vrta. Precenjeno je, da se bo prištedilo nič manj nego milijon ton premoga po no vem časoštetju v prihranjevanje dnevne svetlobe.
— Ob priliki ženitovanj, krstov, po-
se jim želja izpolni, ne vemo.
— Na -ejo v soboto zvečer/! Joliet ska poilružrtica Slovenske Narodne Zveze bo imela svojo mesečno sejo v soboto, dne 6. aprila zvečer, in ne v nedeljo; kajti v nedeljo priredi društvo sv. Cecilije velik koncert z igro popoldne in zvečer, in te prireditve se I grehov in drugih slučajih, ko potrebu-rgotovo udeležijo tudi mnogi člani S. jete avtomobil, se oglasite pri meni, N. Z. V soboto torej na sejo! Na ki imam 7 passenger limousine-avto-dnevnem redu bodo velevažna vpraša- mobil za vse potrebe. Chicago tel. nja, ki čakajo nujne rešitve. Več o 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-iem prihodnjič. Začetek ob polosinih | nich, Joli«t.	Adv.
(7:30) v dvorani K. S. K. J. Pridite vsi!
Belvidere, 111., 25. <narca 1918, Gotovo se boste začudili in rekli: "Kaj pa šmenta Jerich dela v Belvidere na severu?!" Ne vem, ali Vam je znano ali ne, da sem se učil v La Sallu 6 mesecev za brezžičnega operatorja v Iržavni šoli za vojaške namene. To je bila namreč večerna šola. Dne 15. marca sem bil na izpitu v Chicagu pri radio-inspektorju v zavcznem poslopju, kjer sem še precej dobro izšel: podelil mi je "second grade commercial license", kar je, ako človek pomisli, za Slovenca dovolj.
Ker pa mora biti "wireless operator natančno poučen o celem sistemu brez žičnega brzojava ter iste znati tudi popraviti, ako odpovedo sodelovanje, in to posebno na bojnem polju ali na bojni ladji, mi je radio-inspektor svetoval, da naj grem do časa vpoklica delat v tovarno v Belvidere, 111., kjer izdelujejo vso harmonijo za brzojavne postaje, kamor me je on tudi pismeno priporočil, in to je "Nnational Electric Sc Sewing Machine Co."
—	Razobesite zastave v soboto! Dne 6. aprila, t. j. v soboto, bo prva obletnica vstopa Amerike v veliko vojno. Vsakdo, ki pravi, da je Američan, bi moral smatrati za svojo dolžnost, zopet pokazati svojo lojalnost napram Ameriki s tem, da tega dne razobesi ameriško za-tavo. Pokažite se! Imeti zastavo v svojem oknu ves čas, je najbolje; a razobesiti jo dne 6. aprila, je Vaša dolžnost, če ste Američan s srcem in dušo, a ne le z besedo, to se pravi, če ste pravi patrijot. Pokažite, tU ljubite Ameriko, ki se bojuje za demokracijo, za ljudovladstvo ter za pravico in svobodo vseh narodov, velikih in malih. Ce nimate zastave, kupite si jo! V soboto bo dan, ko poka-žete svojo barvo, ali ste lojalni, ali niste.
—	Tretje Posojilo Svobode. Joliet in Will county sta naprošena, subskri-birati ali podpisati $1,958,200 k Tretjemu Posojilu Svobode, ki se otvorj dne 6. aprila (v soboto), na prvo obletnico
(Dalje.)
Narodna stranka in majska deklaracija.
Govornik je opisal zgodovino stranke zadnjih let in nje delovanje tekom vojne... "V tem je bil sklican parlament in prišel je dan majske deklara cije. Narodna stranka je takoj spo znala te izjave in storila s svoje strani vse, da organizira narod v edinstveno falango bojevnikov za idejo našega na rodnega zedinjenja. Priredila je po celi Štajerski celo vrsto zaupnih sestankov. Ko je zagovarjala vlada proti naši majski deklaraciji avtonomijo kronovin, je narodna stranka stranka odgovorila takoj s protestom.
Odbila je tudi načrte o personalni .avtonomiji, javno povdarjajoč neustrašeno in vstrajno, da hoče imeti jugoslovanski narod svojo deželo in svojo samostojno državo. Siti smo nasilja, nečemo neznatnih koncesij, hočemo zedinjenje in svobodo. (Burno o-dobravanje.) Odmev jugoslovanske ideje prodira vedno dalje. Meseca septembra se je izjavil za majsko deklaracijo ljubljanski, škof in vse stranke. Naša stranka je z vso svojo moralno silo podpirala Jugoslovanski klub. Stranke so pozabile na svoje prejšnje spore in stoje, sedaj kot en mož za svojo parlamentarno delegacijo. Uvideli smo, da je treba za borbo za našo jugoslovansko idejo organizirati "edinstveno narodno vojsko". Govornik poroča o svojem delovanju v tem ozi-ru. "Po vsem tem uvidevamo danes, da moramo zediniti vse naprpdne stranke na Slovenskem v eno sanjo in kot taki itvoriti, skupno z ljudsko in drugimi strankami edinstveno vodstvo naše velike nacijonalne politike. (Živahno odobravanje.)
Govornik je nato prečital izjave na prednih in narodnih štajerskih politikov in krajevnih organizacij, ki se vsi izražajo za koncentracijo političnega organizma in za skupni narodni organ. "Vsi Slovenci vseh strank smo složni v skupnih vprašanjih in kot celota moramo z vsemi močmi delovati za zedi. njenje celokupnega jugoslovanskega naroda. (Burno odobravanje.)
Odgovori in debata o organizaciji.
Dr. Budisavljevič se je zahvalil na pozdravu ter izrazil željo, da bi se skoro realizirala neodoljiva zahteva nas vseh po zedinjenju našega troimenega naroda. (Buren aplavz.)
Poslanec Ribnikar sc je izrazil: "Združimo vse svoje moči v premišljenem in energičnem delu za srečno bodočnost naše Jugoslavije. Ako ostanemo čvrsti in dosledni do konca, potem se bo tudi nad tem mestom, kjer zborujemo, ponosno vila svobodna zastava naše zedinjene Jugoslavije." (Navdušeni klici: Živel jugoslovanski Maribor!)
Nato se je razvila živahna debata o organizaciji napredne stranke in o skupnem delovanju vseh strank, ki se bore za jugoslovansko idejo.
Delegat dr. Kramer se je izrazil: "Naš izvrševalni odbor je prepričan, da ni mogoče ^pojiti vseh obstoječih strank v jedno. Potrebna in mogoča je koncentracija strank, ki jednako milijo in ki morejo šele biti trdna podlaga skupnemu političnemu delovanju celega naroda. Zedinimo napredne stranke na modernem programu, orga-nizujmd stranko, ki že na zunaj kaže globoko vero v boljšo in srečnejšo narodno bodočnost, na znotraj pa se pripravlja za delo v naši novi državi v mislu naprednih in demokratskih idej. Stranka, ki združuje vse napredne elemente našega naroda, sc naj imenuje jugoslovanska in demokratska. (Živahno odobravanje.)
Dr. Rosina govori v istem smislu in povdarja potrebo Narodnega Sveta.
Roblek povdarja, da so kmetje za o-snovanje jugoslovanske demokratske stranke.
Debate so se udeležili: Kejžar, Ci-zelj, Petovar, dr. Visenjak, Sagadin. Vrečko, Oset, Kalan. Kot rezultat debate je predložil poslanec Roblek resolucijo za ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke, a g. Kejžar pred log za ustanovitev Jug. Narodnega Odbora.
Predsednik je dal na glasovanje oba^
predloga, ki sta bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Sprejeta rezolucija se glasi:
I.	(Cela ta točka konfiscirana, ali kakor se more iz celote sklepati, se zahteva v tej točki samostojna jugoslovanska država.)
II.	Zborovanje zaupnikov narodne stranke za tŠajersko izraža z največjim povdarjanjem svojo zahtevo po miru. Mir pa je za naš narod mogoč samo, ako bo prišlo pri sklepanju miru do zmage prave volje narodov brez vsake falsifikacije, in na podlagi načela o samoodločevanju narodov. Naš narod pričakuje od svetovne vojne svoje zedinjenje in samostojnost.
III.	Odločno izjavlja, da naj se vse krajevne napredne politične organizacije zedinijo v eno veliko edinstveno jugoslovansko demokratsko stranko. V njej naj sodelujejo oni elementi vseh razredov, ki odobravajo program edinstvenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov kot enega samega jugoslovanskega naroda, združenega v samostojni narodni državi, vsi oni, ki hočejo realizirati načelo doslednega de-mokratizma pri celem urejevanju javnega življenja, ki stoje na stališču naprednega razumevanja svetovnih kulturnih problemov in ki hočejo delovati na vseh poljih na društveni ekonomiji.
Izvrševalni odbor narodne stranke je sklenil, da stopi takoj v dogovor z drugimi naprednimi strankami in da se v najskrajšem času sklice zborovanje za osnovanje jugoslovanske demokratske stranke.
IV.	Zbor zaupnikov narodne stranke smatra ustanovitev ljudskega tednika Domovine kot nadomestilo za dosedanje krajevne liste za nujno potrebno, da bo mogoče izpeljati edinstveno strankino organizacijo in da se da ideji jugoslovanske državnosti čim globokejši temelj v najširših masah.
V.	Uvažujoč, da je našemu jugoslovanskemu narodu v teh usodepol-nih časih neobhodno potrebno edinstven narodni izvrševalni organ, se poživljajo izvrševalni odbori naprednih strank, da stopijo takoj v dogovor z odborom ljudske stranke in z vsemi strankami, ki stoje na stališču edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, in ki vidijo v ideji samoodločevanja pot k samostojni in homogeni narodni državi, z namenom, da se osnuje Jugoslovanski Narodni Odbor kot predstavnik naroda, voditelj borbe za narodno državo in za vse one važne narodne posle, katere priznavajo vse stranke skupnim.
VI.	Zbor zaupnikov narodne stranke pozdravlja veličastveni pokret jugoslovanske ideje v hrvatskem in srbskem delu našega edinstvenega naroda.
VII.	Veselo pozdravljamo bratsko sodelovanje naše in češke delegacije, zagotavljajoč jo, da se bo naš narod ramo ob rami boril, s češkim narodom na življenje in*smrt za boljšo in častno bodočnost."
Zavrnitev zbora.
Sestanek je zaključil predsednik dr. Kukovec, naglašujoč, da je "današnje zborovanje lepa manifestacija naprednih štajerskih Slovencev za politiko narodnega zedinjenja. Sklepi glede o-snovanja napredne jugoslovanske demokratske stranke in glede osnovanja jugoslovanskega narodnega odbora so epohalne važnosti za naše narodno življenje. Predsednik je trdno prepričan, da se bodo naše napredne vrste združile v celoto, ki bo dala narodu odločnih in veščih delavcev, da se oja-či in utrdi delovanje za realizacijo velike ideje zedinjenja Jugoslavije." (Burno odobravanje.)
STATEMENT OF
AMERIKANSKI SLOVENEC, published semi-weekly at Joliet, Illinois, for April, 1918.
Publisher—Slovenic-American Printing Company, Joliet, Illinois. President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois. Secretary—Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois. Editor—Philip Gorup, Joliet, Illinois. Business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois.
Owners:
Slovenic-American Printing Co. Anton Nemanich, Joliet, III. John Grayhack, Joliet, Illinois. Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. George Lopartz, Joliet, Illinois. Joseph Legan, Joliet, Illinois. John Kranjec, est., Joliet, Illinois. Mrs. J. Želko, Joliet, Illinois. Jos. Sitar, Joliet, Illinois.
Vzj
81
Michael Kochevar, Joliet, Illinois, Anton Pasdertz, Joliet, Illinois. Anton Nemanich Jr., Joliet, Illinois Geo. Erb, Trustee for the First National Bank of Joliet, Joliet, 111. Math. Stefanich, Joliet, Illinois. Jos. Klepec, Joliet, Illinois. John N. Pasdertz, Joliet, Illinois, r John Ferko, Milwaukee, Wis.
0RU
Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: None.
JOSEPH KLEPEC, business manager. ] Sworn to and subscribed before me this 1st day of April, 1918.
(Seal)	ANTON NEMANICH, Jr., Notary Public. J
ki so Armour & Co., Cudady Packing Co., Morris & Co., Swift & Co., in Wilson &• Co. Ena ali več teh tvrdek ima klalnice v Kansas City, Sioux City, St. Joseph, St. Louis, East St. Louis, Denver, Oklahoma City, St. Paul, Omaha in Fort Worth.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Nemški zločini v Belgiji.
Washington, D. C., 28. marca. — U-radna brzojavka iz Francije poroča danes, da so Nemci usmrtili kaplana in dve nuni bolnišnice sv. Elizabete v Antwerpu. Usmrčeni so bili v sodnem dvorišču vojaških kolib ob istem času kakor belgijski zdravnik za oči dr. De Metz.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 2, 1918, as required by the act of October6,1917.
Pismo iz Rusije potuje tri leta.
Belleville, 111., 28. marca. — Pismo, katero je pisal John Katz na Ruskem dne 3. feb. 1915, je prejel njegov sin tukaj včeraj. Pismo je bilo tri leta med potjo. V pismu izraža oče svoje upanje na rusko zmago.
Pre
I.	P
II. Tai: Zap Bi«,
Wi
Dopisnica.
Dopisnica, ki je povzročila v dopiso-vanju velikanski preobrat, je šele 40 let stara. Prve dopisnice so bile izdane v Avstriji 1. oktobra 1869, in tri mesece pozneje jih je bilo razprodanih že tri milijone komadov. Ideja, izdajati dopisnice, se je porodila že štiri leta preje v Nemčiji, a ker se je poštna uprava zbala fiaska, še nI prišlo takrat do izdajanja dopisnic.
Koliko popijejo Rusi žganja.
Leta 1912; se je spilo v Moskvi in moskovski guberniji 5,590,960 veder žganja, za 302,215 veder več nego leta 1911.
M
EBBBBBBUBHElBUBBiBBIlEllBliBBBailSlBBBBaBlllBBSB
m
Plača povišana v klalnicah.
Chicago, 111., 31. marca. — Zahteve 50,000 zaposlencev v klalnicah (stockyards) za povišane plače, osemurni delavnik in splošno izboljšanje delovnih razmer je dovolil včeraj z odlokom zavezni sodnik Samuel Alschuler po zaključku zavezne preiskave, v kateri je bil razsodnik.
Na tisoče dolarjev je dodanih mesečnim plačam v prizadetih klalnicah.
IS
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM APRILA:]
Ena znamka stane $4.15,
poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali reč do 200. Več kol 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejali denarno nakaznico (Money Order) in ie 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikanski Slovenec
1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois
I
(K
Vs,
m

Union Coal & Transfer C o.
616 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 412-
Vi, Ida He Dr,
Do Mi Sti
Izv
Po:
>
Po 1
s
D; mi ve:
Vz
Id
ka
in sr<
Za Pr
PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNIŠKI ZAVOD
USTANOVLJEN L. 1895.
ANTON NEMANICH IN SIN
1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
Priporočamo glavnemu občinstvu svoj zavod, ki j« eden največjih v mestu. Na želj« preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in p<> grobov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 257»
ali N. W. 344. — SV04 K SV0JMU !
I
9 !
tU M tU Hti Iti w iti Uri W Uti M lil l*j I«) I«) Iti Uri l*
m
t
Pr
Pe
ga
Sc z* Pa n;
v lc t! te
b«
bi
ni
pl
tc K st in t! ki K v
AMERIKANSKI SLOVKNKC, 2. APRILA 1918.
S.
upaj. Vse se bo popravilo. Praviš, da ga mrazi in da ga noge bole.
Ida. Da, že več dni. Silim ga, naj vpraša za svet zdravnika; pa pravi, da bo samo minulo.
2. prizor.
j T ZJEDIN JENIH DRŽAVAH SSVERKE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inlcorp. t drž. Pa, 5. apr. 191B
MtUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St, Joliet, 111.
I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, 111.
H. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St, Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St, North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St, Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
Drnovšek (stopi iz hiše, oblečen v spalno suknjo, v copatah, s turško čepico na glavi in pipo v ustih). Kaj vaju spak nosi ponoči tu okoli? Ženska mora biti ponoči doma. (Spozna Ido.) A-a-a! Ti si tukaj?
Ida. Oh, stric, Vinko je bolan. Zato sem prišla.
Drnovšek. Zakaj pa ne greš gori v sobo? Ali imaš tako slabo vest?
Novinškova. Pusti jo, pusti! Saj je že itak dovolj hudo. Ida (joka).
Drnovšek. Kaj je hudo? Ali je že spet kaj takega, česar jaz ne smem vedeti? To je vendar čudno, da vsako reč jaz najnazadnje izvem!
Novinškova. Tiho bodi, ...— ( Veš, Vinko je tako... (Pokaže s pr-
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL.
**AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe »e naj pošljejo na 1. porotnika.
8®®®Bffl@BBS@SSSfflBSB@ISSiSBffl®iaS@!SSa®SE®®
IZNAJDBA.
Igrokaz v treh dejanjih. — Spisal V. Tratnik
a
ii a i® a m ii
slušajte! Našemljen možak notri o-mare razbija. Z menoj je začel prepir, ker sem dejal, da ga ne bom vozil.
Stražnik (potegne revolver). To je posebno drzen ulom! Izvožček, pazite tu, da ne uide skozi okno. Jaz grem noter.
(Iz hiše se začuje prepir; nato pri-tira stražnik Drnovška na cesto, držeč ga za ovratnik.)
Drnovšek (otresajoč s tilnikom). Gospod stražnik, bodite vendar razumni. Saj je to moja hiša!
Stražnik. To bi lahko vsak rekel. Kaj ne, omare so bile tudi vaše?
Drnovšek. So bile moje in so še zmeraj.
Stražnik. O kajpada, ko bi mene ne bilo.
Drnovšek. Lepo prosim, gospod stražnik, verjemite mi. Hotel sem se samo preobleči, da bi se peljal na kolodvor po.. .
Stražnik. No, no, kako se lepo ! Najprej izvršite ulom, potem
Vaški brivec.
"O ne, to delam le pri fini gospodi,' se odreže brivec, "navadnim kmetskim ljudem pljunem kar — v obraz!"
Gospod zaide nekoč k kmetskemu brivcu, da ga obrije. Ko pa vidi, kako brivec ravnodušno pljune v milo, ga ves ogorčen vpraša: "Slišite, brivec, ali delate vedno tako?"
Nervozni ljudje
naj bi vzeli Severov nervoton, ki je izvrstna živčna tonika; krepča utrujene, izdelane živce in jim prinese novo življenje in moč. To je zanesljiva pomoč v slučajih otožnosti, izgubi spanca in vznemirjanja, oslabelosti živcev, histerije, in nervoznosti. Naprodaj je vseh lekarnah po $1.25 steklenica. W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. Adv,
ATLAS — ZASTONJ.
še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno ▼ sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivosti po celem svetu.
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zaitonj predno zaloga poide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
tiho! ujema!
se hočete obleči v obleko, katero na-
v , s	1 vadno nosi gospodar te hiše, in tako
st6m na celo.)	J .	...	. , ,
Ida (jokaje.) Morebiti pa le še ni'llocete pobegniti s prvim vlakom ter
tako.
Drnovšek (v začudenju tiho za-
izginiti kdo ve kje tam za mejo.
I z v o š č e k. Izprva je hotel v tej-
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor.
Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim.
- • i ii	a „ „ i ai; „;„-_,lie obleki na kolodvor. Ker sem mu
zvizga in vzklikne). A-a-a! Ali nisem	. ,.
odkrito povedal, da se mi zdi sumljiv,
je tekel v hišo po drugo obleko.
Stražnik. Takega tiča še nisem
rekel? Doktor! Pa piskre dela! (Se prime za čelo.) Piskre dela! Kakor hitro je začel šariti s tistimi piskri, sem precej vedel, da bo nesreča.
Ida. Oh, stric nikar se tako ne norčujte. Tega ne morem poslušati.
Drnovšek. Tako? Misliš, da se šalim? (Se obrne k sestri.) Ida bo šla sedaj domov. Ti pojdeš gori v sobo in lepo mirno počakaš, da se vrnem. Pojdem namreč po dva postrežčka, in doktorja še nocoj popeljemo v blaz-nico.
Ida. Oh ne, ne! (Sklene roke.) Za božjo voljo vas prosim, ne, ne, ne!
Drnovšek. Molči! Vem, kaj de-	po ulicah,
lam. Ko si se možila, je tvoja veljala, zdaj bo pa moja. (Stopi bliže k Idi.) Ti mene nisi ubogala, (se obrne k sestri) in ti, Helena, si ji potuho dajala. Vsega sta vedve krivi! (Hoče oditi v hišo.)
Novinškova. Počakaj vendar toliko, da ti vse poveva.
imel v rokah. Da mu to na misel pride! Obleči se v obleko posestnika, katerega je okradel. (Drnovšku.) Potlej bi vam marsikdo verjel, da je ta hiša vaša.
Drnovšek (stresa s tilnikom). Ali grom in strela, saj je to res moja hiša!
Stražnik. Bodite mirni, sicer bova drugače govorila! Izvožček, peljite naju na policijo. Takega-le, v spalni suknji in v copatah, ga ne morem peš
Odhajajo. Zavesa pade.)
DRUGO DEJANJE.
Vrši se isto noč v stanovanju dr. Vin kota Perčiča.
Osebe:
Vinko Perčič, doktor tehnike. *da roj. Novinškova, njegova žena. Helena Novinškova, Idina mati. Drnovšek, Helenin brat, bivši Idin varih.
doktor Gornik, zdravnik.
dr. Perčičev polletni sinko. Stara hišnica Katra, fcvožček.
Policijski stražnik, bolniška strežaja.
PRVO DEJANJE.
P°zorišče na cesti pred Novinškovo hišo. Vrši se v pozimskem času po-*no na več|r.
1. prizor.
Atelije; v njem se vidi miza s stoli okrogla železna pečica, na kateri leži
1. prizor.
Us
la (stopajoč pred hišo semtertje). a moram biti tako nesrečna! Lastno 1Tlater se bojim srečati. (Ihti.) Naprej vetn. da mi bodo očitali, zakaj sem Vinkota.
No
v i n š k o v a (štopivši iz hiše se
»	S R
Približa). Ne bom ti očitala. Ni-kar se ne boj.
j Ua (vrže materi roke krog vratii J1 zajoka). Mati, mati, kako sem nesena! Prosim vas, pomagajte mi.
N Zak,
Pvinškova. Kaj je vendar? ai gori ne greš? Zakaj hodiš tu - ®°> kakor bi si ne upala čez ' Prag? Skoz okno sem te videla. "oreJ, pojdi gori, da poveš, kaj te je p 'Peljalo sem.
(1 a. Si ne upam. Stric me bo zo-pet ošteval.
gaN ° v ' n š k o v a. I kaj pa je take-' 'p Prideš tako-le pozno na večer? §a a- Vinko je vsak dan bolj čuden. z6b"a "e vem, kaj mu je. Pravi, da ga pa e' ln Ja ga noge bole. Počitka si na	ne da, ampak piše in raču-
vt 0 noč in dan ste °V'nškova. I dPaeT g0ni?
v kratk zmeraj. Pravi, da bo zdaj lonccv Prodal patente reformnih
zanje	'zna®e! in Prav>> (la bo
tem i mn°8° « kupil in da si bova po-
N uP''a veliko, lepo hišo. bo n;.-.V 1 n ® k o v a. Ne verjamem. Ne
Ali še zmeraj ti-
nič , Ua.
"i vbil
Jaz tudi nimam upanja. Ko •nko že vsaj ostal kot inženir

To je bila dobra
^VPri železnici. *merL- '"*kov»- To je ravno, Jaz tli o J , ,m> da jcfbilo napačno, ker
i>Cal v si»*bi
U a p •
to, da h-	pustil sll,žbo samo za-
N0 . 1 lv,0Kel dovršiti svoje iznajdbe stanov- S-daj stradava- Prejšnje lepo 'mava a,1JC| SVa mora,a P«stiti in sedaj trebe treJni atelije; za vse e,i sani
kuh
po-
mia	Prostor; stanovanje in
Kuhati T Vkup' In kakšna kuhinja!
v atelijt j'i, "a že,ezni Pečici- ki ic
^ O " v
kakšcn " * k ° V a' To rcs nič »'■ Na j ^ ^ lacin bo moralo biti drugače.
1,1 kaj je danes storil? Rav-
samovarju skuhala. Midva 'z Vinko-tom pa od jutra nisva nič gorkega užila.
Novinškova. Vinko je inženir, doktor tehnike, in take reči počenja! Zdaj pozimi, ko je tak mraz, peč zazida! (Zmajuje z glavo.)
Ida. Saj prpvim, silno čuden je postal zadnje dni. Pravi, da bo iznašel nove peči. In v ta namen dela poizkuse s pečjo, ki stoji v najinem stanovanju. Odprtino, skozi katero gre dim iz peči, je danes skoro popolnoma zazidal; pustil je samo majhno luknjo, in tam notri se vrti železna veternica. Potlej je v peč zakuril in sedaj skozi sprednja vratica z mehom zrak piha v peč. In čimbolj piha, tem več je di-v sobi. Seveda. Skozi tisto veterni-co mu dim ne bo šel v dimnik. |
Novinškova. Oh, to je čuden človek. Zblaznel bo, zblaznel.
I d a. Tudi jaz se tega bojim. — In kako teka okrog peči. Pravi, da bo z veternico <^im zmeril. Zdajpazdaj pohiti za peč pogledat na mero, ki jo ima na veternici. Potlej spet goni meh in piha z njim v peč, dk dim na vseli straneh leze iz peči vun. Nato popusti vse vkup, hiti k mizi in piše •in računa. Pa, kaj bi pripovedovala? Mi je tako hudo, da ga ne morem gledati. (Začne jokati. Zopet se oklene matere krog vratu.) Oh, mati, morebiti me je res Bog kaznoval, ker nisem strica ubogala, ko so mi branili vzeti Vinkota. Kaj bom počela sama z o-trokom, če mož zblazni?
Novinškova. Take misli si iz-bij iz glave. Zdaj, kar je, pa je. Kakor hitro začneš misliti, da je to kazen, ti bo upadel ves pogum. Tn to je šele prava nesreča, ako človek izgubi pogum in upanje. Kdo pa more vedeti, kdo more dokazati, da je to kazen.
Ida. Seveda. To je tudi res.
Novinškova. In kakor veš, je samo moj brat Drnovšek bil zoper to, da si jemala Vinkota. Ker je tvoj trie in ker ti je bil varili, je menil, da ima pravico ugovarjati. Ja/. sem molčala. Bila sem drugih misli kot stric. (Ida začudena posluša.) Do danes ti jih nisem razodela, si ti jih tudi nisem upala razodevati, ker Vinko nikoli ni kazal posebnega veselja do službe. No čojti pa povem, kakšno je bilo moje mnenje.
I d a: Koliko bridkih ur bi mi bili vi prihranili, ako bi mi bili to prej razodel i!
Novinškova. Si nisem upala A tudi danes še ni prepozno. Kar se tiče tvoje možitve, je moja misel bila in je še takšna-le: Če bi ti imela tako naravo kot stric, to -e pravi, če bi bila ti toliko stara, kakor je tvoj stric, te laj bi bilo popolnoma prav, ako bi bila
Drnovšek. Kaj ne, "da me bosta I	^ ^^	^ .n
spet premagal, s solzami? Ne, ne! Kar	y vozičku. polletn; Mi
mora biti, mora biti. (Odide v hišo.) 3. prizor. Novinškova. Tega ne smeva
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois.
SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše.
Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine.
Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite.
Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo.
Moji delavci iso zavarovani, da se vam ni bati sitnosti.
Se priporoča
Slovenska stavbinska tvrdka
Frank Gram
1100 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Chicago Phone 4635.
4. prizor.
[ lanček glasno joka.)
Vinko (pihajoč z mehom v peč) Lepo te prosim, Milanček, tiho bodi (Pogleda za peč, gre k mizi spisat in dovoliti. Stric se bo prenaglil, m kdo I zakH5e). Milanček, ti me motiš. Lepo ve, kaj se utegne zgoditi?	L prosim> bodi no tiho! (Spet gre k
Ida (zopet jokaje objame mater). pe£i jn piha z mehom vanjo.) Oh, mati, pomagajte, pomagajte! Saj M i 1 an č e k (še vedno joka), ste ravno prej rekli, da nimate nič zo- y ; „ k 0 (se začne ob otroškem vo-per Vinkota!	I zičku vrteti in prestopati). Milanček,
Novinškova (jo odtrga od se- L,; ne veš> da sem nervozen? Daj mi be). Zdaj ni časa govoriti. Tu poča- vendar mir! (Potrese voziček.) Tiho kaj. Pridem precej nazaj.	| bodi jn nikar me ne moti (Gre za tre.
notek pihat in potlej k mizi pisat.) Kje vendar hodi Ida? Ali hočem zdaj Ida. Zakaj sem vendar prišla sem-|vse delo popustiti in otroka pestovati? kaj? Zdaj bo še večja zmešnjava. Da
sem vendar tako preprosta in ne raz-l	^ Pnzor'
mislim poprej, kakšni bodo nasledki! Hišnica Katra (vstopi). O, go (Bega pred hišo semtertjfe) Kaj mi je gpod doktor) ali ste doma? Mislila storiti? Kaj mi je storiti?	sem> da je otrok satIli ker tako joka.
Novinškova (prihiti iz hiše). Kaj se vam pa tako kadj? pG celem Zdaj le brž! Pohiti k Vinkotu in ga podstrešju se čuti dim. Pa "he da bi pripravi na to, da pride k njemu zdrav-Kjj kak ogenj? nik; jaz grem brž po zdravnika, doktorja Gornika.
Ida. Toda kaj, če bodo stric...?
Novinškova. Stric ne bo nič. Sem mu obleko zaklenila. Ti pojdi k Vinkotu. Jaz grem po zdravnika.
Ida. Ampak, mati...
Novinškova
Poskusit© USTo^o JPl^ro
Old Lager
STEKLENICA
Je BOLJŠA, ill okusnejša pijača, kot katero drugo pir*. -IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših satanih t Jolieta

Vinko. Peč pušča. Hišnica. A tako; prosim ponižno, oprostite.
Vinko. Veste kaj, mati, ker ste že tukaj vzemite Milančka in ga imejte kje doli pri sebi, dokler žena ne pride. Tu imate nekaj za trud. (Ji stisne Ubogaj pa hitro | denar v roko ) obupal bom, ako bom še dalje poslušal njegovo kričanje. (Sede k mizi in piše.) Hišnica (dvigajoč otroka iz vo Drnovšek (prihiti iz hiše, besni I zička.) Kam so pa gospa soproga šli, po cesti). Helena, Helena, Helena-a-a! če smem vprašati? Kje so ključi od mojih omar? Ali naj Vinko (zamišljeno). Ne vem. tak hodim po mestu? Helena-a! (Se Hišnica (odhajajoč). Ali smem udari ob £elo.) Kaj pa, ko bi mi bila Milančku dati malo mlekca?	, —
nalašč zaklenila obleko? Da se nisem Vinko (pišoč, zamišljeno odgovo- gj®®® tega brž domislil. Čakaj, čakaj, bomo r;). Ne vem. pa drugače naredili. Hitro izvožčka! (Hišnica odide.) Da bi vendar bes prinesel katerega |	(Dalje prih.)
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski^družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in	1
jI nadlogah.	„ .
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo 2 isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo Ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega vec kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO. ,
74-80 Washington Street, New York
■ a wjv. Jt aw 1
; kot dvakrat i
pojdi! (Odliitita vsaka na svojo stran.) | 5. prizor.
«3 al
Naša velika iti moder- SS
»g si
Sil
"o
*ato
.Scm prišla, /^•nškova. No?
ne
•»ore
Peč
m.
K zazidal, da še kuhati Otroku sem opoldne na
no urejena tiskarna gg
i 1 afflffiffliiffiffl izdeluje najhitreje in najličneje BED®®®®® ga fflfflUSliaEllffl vse VRSTE TISKOVINE ZA ®®®®®||!|g,H
fflfflfflg
1	1 v.	ffl a a a
slavna društva,
aH®®® fflfflfflffl
11111110. (Pogleduje 11a vse strani.) Saj pravim, te hudimanske ženske! Toliko da sta me doma pridržali. Zdaj bota vse spletli brez mene. In ko bodo drugi že pozabili, bom jaz šele izvedel. (Zasliši se kočija.) He, izvožček! Semkaj, semkaj!
Izvožček (nastopi z bičem v roki). Dober večer. Kaj želite?
Drnovšek. Popeljite me na kolodvor, kjer najmem dva postrežčka, in potem se vsi odpeljemo v Praprotne ulice k doktorju Perčiču.
Izvožček (zmajuje z glavo). Ampak ta-le vaša obleka. Kakor bi se bili nalašč našemili, da bi vas kdo ne
® a n si fflfflfflsa aagiiB a a s ® ®asiis
Omožena slika.
William Harrison, newyorsjei mi
Ijardar, čegar last je najznamenitejša _ _ „
galerija slik v Amerirki, je spoznal |®afflffl
svojo ženo gotovo 11a zelo izreden na
čin. Nekega dne je iskal pri nekem |j|j g) g g
starinarju lepih slik in je pri tem iz-
sledil naslikano lepo žanjico. Modre ||§j§) ,....,	.. Misiayiii
oci, plavi lasje 111 lepa postava našli- gj [S [S IS
kane žanjice so Harrisona tako nav- [g H EE IS dušili, da je sliko kupil in začel takoj ffl ® ® ® poizvedovati po originalu. Cela ar-IUmm™ mada detektikov je morala iskati slikarja kupljene slike,-ko so ga končno našli v Bostonu. Ta pa je mogel samo da je naslikal lepo žanjico
cerkve in šole,
trgovce in obrtnike,
, ter zasebnike.
ag
»as«
aaaa aaaa
fflaaa
asa!
aaaa
aaaa aaa®
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
vzela tistega priletnega ženina, ki je bil stricu všeč. Toda staro srce in mlada leta, to ne gre vkup. Zato nisem hotela siliti. I11 kamen se mi je odvalil od prs, ko sem videla, da stricu ne boš izpolnila želje.
Ida. A kaj pomaga vse to, ker je zdaj tako prišlo!
N o \i,i n š k o v a. Le nikar ne ob-
spoznal. Malo sumljivo je to.
Drnovšek (razjarjen). Kaj »sum- PPvedat	,. t,
Ijivo?! V svoji hiši in pred svojim do-|Prcd	|ctl ™ P°ljU
mom sem lahko oblečen, kakor hočem.
Izvožček. Ampak vozil vas takega ne bom.
Drnovšek. Torej moram omaro razbiti, ker mi je sestra zaklenila o-bleko.	,
Izvožček. Vaša p smet vaš svet.
(Drnovšek odhiti v hišb, iz katere e nato začuje razbijanje.)
isfflaa is®®® a®®®
ai®a
is a
Biiy »gig aaas asa® liiy
§a«i aaais Biig aa^a
zera Ontario. Harrison ni odnehal in brez odmora so iskali nadalje najeti detektivi lepo dekle. Končno so jo tudi izsledili na nekem polju v Kanadi. Original pa je v lepoti sliko še prekašal in navdušeni miljardar je dekle poročil. Danes je preprosta žanjica ena najbolj stavljenih dam višjih de-settisoč.
Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni a Bjga
J papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra-1|||
*ii! vila in P°ročila' a,i ti8k0Yine za prirejanje ve-1||| ™ selic in razne druge take stvari. Pišite nam za
a^__
»ii«
®|®a cene, da si prihranite denar
fflgaa ' F
aiaa
a
Pl„a
aags
aala ii|i
a®
as
6. prizor.
Policijski stražnik pi in se obrne do izvožčka).
Bolezni v vratu,
(nasto-ldavice in drugih, obvaruješ, če si vrat Kaj je I vsako jutro in vsak večer s prav tnrzlo tu tak krik, da se čuje po celem mestu? I vodo umiješ in potem dobro is suho Izvožček (pokaže na hišo). Po- brisavko odrgneš.
Amerikanski Slovenec|5
a» ■■
"I V lastnem demu-1006 N. Chicago St., Joliet, 111. ag ____________________________i!
a® a®
i«! aa
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki.

AMZUKAKSXX »LOVKMEC. 2. APRILA 1918.
es
MALI YITKZ
(PAN YOLODIJEYSKI.) Zgodovinski roman. & Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem . izvirniku poslovenil Podravski.
bili v sultanovi službi. Toda delo je napredovalo le polagoma. Obleganci
(Dalje.)
Grom iz topov je takoj po molitvi potresel oba gradova in mesto. Turki so nasuli ob gradu nasip, petsto lakti dolg; na enem mestu pri samem obzidju pa so rili v globel. Z nasipa so sedaj janičarji neprestano s puškami streljali na obzidje. Obleganci so se zaslanjali z mehovi, natlačenimi z volno, toda z nasipa so metali neprestano krogle in granate, in zato so pri topovih vojaki padali neprestano. Pri enem topu je ubila granata zdajci šest ljudi izmed pehote Volodijevskega; pri o-stalih pa i so padali strelci drug za drugim. Poveljniki so proti večeru zapazili, da se ne morejo braniti dalje, zlasti ne zaraditega, ker so rovi, napolnjeni s smodnikom, utegnili izbruhniti vsak hip. Ponoči so se torej se-šli stotniki s svojimi stotnijami in do jutra so ob neprestanem streljanju prenesli vse topove, ves smodnik in vso hrano na stari grad.
Ta je bil postavljen na skali ter je lahko dalje kljuboval sovražniku; zlasti pa ga je bilo težavno podkopati. Ko so Volodijevskega na posvetovanju vprašali za svet, je dejal, da bi se utegnil braniti v njem leto dni, ako ne bi nihče sklepal pogodb. Te besede so; dospele v mesto ter vlile v srce prebivalcem neizmerno tolažbo. Vsem je bilfo znano, da mali vitez ne zine ležnive besede, najsi bi imel dati življenje za tp.
Zapustivši novi grad, so podložili močne zaboje pod oba narožnika in pročelje. Zaboji so se raznesli z velikim pokom proti poldnevu, vendar pa Turkom niso prizadeli velike škode, ker se ti, zapomnivši si včerajšnji nauk, še niso bili drznili zasesti zapuščenega mesta. Iz obeh narožnikov in iz poglavitnega dela novega gradu je nastal velikanski nasip. Zaradi teh razvalin sicer ni bilo lahko priti k staremu gradu; služile pa so v varstvo strelcem in tistim, ki so kopali rove. Ti se niso ustrašili pogleda na močno skalo, nego so takoj jeli delati nov podkop. To delo so zlasti nadzirali izkušeni Jaški in ogrski inženirji, ki so >u|tanovi d*Io le
niso mogli ovirati sovražnika, ker ga niti videti ni bilo. Volodijevski je jel sicer kmalu misliti na izpad, ali takoj ga ni bilo mogoče izvesti. Vojaki so bili preveč utrujeni. Dragoncem so se bile naredile od neprestanega stre ljanja iz pušk na desnih ramah sive otekline, tolike, kolikršen je hlebec kruha; nekateri niti rok niso mogli gi bati. Bilo pa'je očividno, da zlete velika vrata v zrak, ako bi sovražniki še nekaj časa brez ovire kopali rove. Volodijevski, to sluteč, je dal nagrmaditi za vrati visok nasip, Ne da bi izgubil nado, je dejal:
"Kaj nam do tega? Ako zlete vrata v zrak, se bomo branili za nasipom; ako zleti nasip, nasujemo drugega in tako dalje, dokler bomo imeli še za laket zemlje pod nogami."
Toda general podolski je izgubil že skoro ves up in je vprašal:
"A kaj potem, kadar ne bo več tega lakta zemlje?"
"Tedaj tudi nas ne bo več!" odgovori mali vitez.
V tem je dal metati na sovražnika ročne granate, ki so napravljale ondi mnogo škode. Najizurjenejšega pri tem poslu se je kazal poročnik Dem-binski, ki je pobil Turkov brez števila, dokler se mu prezgodaj prižgana ganata ni razpočila v roki in mu je odtrgala.
Tako je padel tudi kapitan Šmit. Mnoge so pobile krogle iz topov, mnogo jih je pogubilo ročno orožje — zlasti streli iz pušk, s katerimi so streljali janičarji, skriti med razvalinami novega gradu. Iz topov so v tem streljali le malo; zaraditega so se zelo žalostili gospodje svetovalci v mestu. "Ne streljajo; očito je že sam Volodijevski zdvojil o obrambi," so dejali. To mnenje je bilo splošno. Izmed vojakov si nobeden ni drznil izreči prvi, da ne ostaja drugega, nego s pogodbami doseči najboljše pogoje, toda škof, prost viteške častiželjnosti, je glasno izrekel to misel. Prej pa je bil še poslan Va-silkovski h generalu po novice iz gradu. General je odgovoril: "Po mojem mnenju se grad ne ubrani do večera, toda ljudje tukaj mislijo drugače."
Ko se je prečital ta odgovor, so govorili celo vojaki: "Storili smo vse, kar smo mogli, nihče nas ni ščedil tukaj, ali kar je nemogoče, to je nemogoče— treba je misliti nh dogovor, kako se vdamo,"
Te besede so dospele tudi v mesto ter provzročile velik nemir. Množica je stala pred mestno hišo nemirna, molčeča, bolj sovražna, nego naklonjena pogodbam. Nekoliko bogatih armenskih trgovcev se je potihoma veselilo, da bo konec obleganja, da se zopet prične trgovina; toda drugi Armenci, i,e prej nastanjeni v ljudovladi
in njej zelo naklonjeni, takisto Poljaki in Rusini, so se hoteli braniti še dalje. "Ako smo se le hoteli vdati, bi bilo bolje, da smo se precej izpočetka, zakaj takrat bi se bilo dalo pridobiti marsikaj; sedaj pa pogoji ne bodo tako ugodni. Bolje torej, da se pokopljemo pod razvalinami."
In šum nezadovoljnosti je rastel čimdalje bolj, dokler se naposled nepričakovano ni izpremenil v klice "Ži-vio!" in "Slava!"
Kaj se je bilo zgodilo? Na trgu se je prikazal Volodijevski z gospodom Hu-meckim. General ju je bil nalašč poslal na trg, da bi zvedel, kaj se godi Množice se je polastila navdušenost. Nekateri so kričali, kakor bi bili že Turki vdrli v mesto; drugim so se pojavile solze v očeh, ko so uzrli priljubljenega viteza. Temu se je čitala velika utrujenost z obraza. Lice je imel skoro črno od smodnika in shujšano, oči vdrte in zardele, toda pogled mu je bil vesel. Ko sta se prerinila skozi množico in prišla v mestno hišo, so ju vsi radostno pozdravili. Škof je takoj zaklical:
"Ljubljena brata! Nec Hercules contra plures! yospod general nam je že pisal, da se morate vdati."
Humecki pa, človek kaj živahne nravi in vrhutega bogat magnat, ki se ni oziral na ljudi, je odgovoril strogo:
"Gospod general je že izgubil glavo, samo to vrlino ima, da se še izpostavlja. Kar se tiče brambe, prepuščam besedo gospodu Volodijevskemu, zakaj ta utegne povedati kaj boljšega o njej."
Vse oči se obrnejo v malega viteza; ta pa reče: "Za Boga! Kdo neki govori o vdaji? Ali nismo prisegli na živega Boga, da pademo drug za drugim?"
"Prisegli smo, da storimo, kar je v naši moči, in storili smo vse," odgovori škof.
"Kar je kdo obljubil, za to se bo tudi zagovarjal. Jaz in Ketling sva prisegla, da ne oddava gradu do smrti, in ga tudi ne dava. Ako je človek dolžan vstati mož-beseda pri ljudeh, kaj šele proti Bogu, ki z veličanstvom pre-seza vse?"
"No in kako je z gradom? Slišali smo, da je podkop izdelan pod mestna vrata. Ali se ubranite še dolgo?" je vprašalo mnogo glasov.
"Podkop je res, ali pa vsej bo pod vrati, toda takoj za vrati sem dal napraviti nasip in celo lahne topove sem že dal potegniti nanj. Ljubljeni bratje! Bojte se ran božjih! Pomislite, ako se podaste, morate dati v poganske roke svoje cerkve. Izpremene jih v mošeje, da bodo ondi izvrševali svoje gnusobe! Kako morete tako lahkega srca govoriti o vdaji? S kakšno vestjo hočete odpreti sovražniku vrata v srce domovine? Jaz sem na gradu in se ne bojim podkopov, vi pa sedite v dalji, v mestu, pa se jih bojite? Za Boga milega, ne vdajmo se, dokler smo še živi! Naj ostane spomin na to obrambo, kakor je ostal spomin na o-brambo mesta Zbaraža!"
"Turki izpremene grad v kup razvalin," odgovori nekdo.
"Naj ga izpremene! S kupa razvalin se je tudi moči braniti. Pa se hočem tudi braniti s kupa razvalin, tako mi Bog pomagaj! Sicer pa pravim: Gradu ne predam! Ali čujete?"
"Ali mesto pa pogubite?" vpraša škof.
"Ako ima priti v roke Turku, ga rajši pogubim. Prisegel sem. Nečem pa tudi dalje izgubljati besed ter grem rajši nazaj med topove, zakaj ti branijo, pa ne prodajajo ljudovlade."
Po teh ebsedah je odšel in za njim tudi Humecki, ki je pri odhodu močno zaloputnil z durmi. Bilo jima je res dokaj bolje med razvalinami, mrliči in kroglami nego med ljudmi majhne vere. Na poti ju dohiti Makoveški.
"Mihael," reče, "povej mi resnico, ali si govoril o uporu samo zato, da bi nam dal poguma, ali pa res upaš, da se ubraniš v gradu?"
Mali vitez skomizgne z rameni.
"Kakor Boga ljubim! Naj le mesta ne izroče, jaz se hočem braniti, če treba vse leto."
"Zakaj ne streljate? Ljudje so zaraditega prestrašeni in govore o vdaji.
"Ne streljamo zato, ker mečemo ročne granate, s katerimi tudi delamo veliko škodo med njih kopači."
"Čuj, Mihael, ali imate v gradu po-moček, da ubranite hrbet ruskih vrat? Zakaj, ako bi (kar Bog obvaruj!) Turki premagali oviro, pa dospo k vratom. — Z vsemi močmi branim mesto, toda samo z meščani brez vojakov si ne morem pomagati." j
Mali vitez pa odgovori:
"Ne muči se, dragi brat! 2e sem petnajst topov postavil in nameril na to stran. Zaradi gradu pa bodite brez skrbi Ne le, da se ubranimo sami,
nego ako bo treba, vam celo priskočimo na pomoč."
Ko Makoveški to zasliši, se zelo razveseli. Že se obrne, da odide, kar ga vpraša mali vitez:
"Povej mi, ker si pogosteje navzo-čen na posvetovanju, ali nas hočejo le izkušati, ali res mislite izročiti Ka-menec sultanu?"
Makoveški povesi glavo.
"Mihael," reče, "povej mi sedaj odkritosrčno, ali se ne bo končalo tako? Nekaj časa se bomo še upirali, teden, dva tedna, mesec, morda dva meseca, toda konec bo eden in isti."
Volodijevski ga mračno pogleda, dvigne roke in vzklikne:
"Tudi ti, Brut, si zoper mene? Ha, tedaj pa le sami pojejte svojo sramoto, zakaj jaz še nisem vajen take hrane!"
In razšla sta se z grenkobo v srcu. *
Skoro potem, ko je prišel Volodijevski, se je razpočil naboj pod velikimi vrati starega gradu. Opeka in kamenje, vse je letelo naokrog; dvignil se je prah in dim. Strah je za trenutek obladal strelce. Turki so se takoj vsi-pali v narejeni predor — kakor čreda ovac v odprt ovčji hlev, kadar jih pastir od zadaj priganja z bičem. Toda Ketling je jel metati v ono tolpo kar-teče iz šesterih topov, pripravljenih že prej na nasipih. Ustrelil je enkrat, dvakrat, trikrat in jih pometel iz pod-dvorja. Volodijevski, Humecki in Mi-sliševski so pritekli s pešci in dragon-ci, ki so tako gosto pokrili nasip, kakor muhe soparnega dne pokrijejo čre-va volu ali konju. Nastal je boj s puškami in mušketami. Krogle so padale na nasip kakor zrna iz rešeta. Turki so rojili po razvalinah novega gradu; v vsaki jamici, za vsakim o-glom in kamenom, v vsaki razpoki so sedeli po dva, trije in po pet. Od Ho-tima so vsak hip dohajala nova krdela. Polki so se dvigali drug za drugim ter, dospevši k razvalinam, jeli streljati.
Ves novi grad je bil kakor potlako-van s turbani. Časih se je ona množica turbanov dvignila ter drla proti prelomu, toda tu je vsekdar poprijel besedo Ketling, in bas njegovih topov je glušil pok samostrelov, in celo krdela karteč so strašno frfraje padala med množico, podirala Turke na tla ter zapirala predor pri vratih z visokim kupom trepetajočega človeškega mesa. ' Štirikrat so se janičarji postavili na noge, štirikrat jih je Ketling odbil in razpršil, kakor razprši burja kup listja. Sredi ognja, dima, razmetanih zemeljskih grud in razpokajočih granat, je stal bojnemu Angelu podoben. Oči je imel uprte v prelom, toda na jasnem čelu ni bilo zapaziti niti najmanjše skrbi. Pogostoma je sam vzel topni-čarju zažigalnico iz Tok ter z njo sprožil top; časih si je z roko zastrl oči, da je bolje videl posledico svojega dela. Potem se je obrnil s smehom na ustih k poljskim dostojnikom ter dejal:
"Ne vnidejo!"
Nikdar še ni be^en naval trčil ob tako uporno brambo. Dostojniki in vojaki so se kosali med seboj. Zdelo se je, da je pozornost teli ljudi obrnjena na vse drugo, samo ne na smrt. A smrt je imela bogato žetev. s Padla sta gospod Humecki, gospod Mokošicki, poveljnik Kijanov. Naposled se je krikoma prijel za prsi belolasi gospod Kalusovski, stari prijatelj Volodijevskega, vojak nežen kakor jagnje, pa tudi strašen kakor lev.
Volodijevski je prijel ranjenca, oni pa mu je rekel: "Podaj mi roko — hitro mi podaj roko!" Potem je pristavil: "Hvala Bogu!" In lice mu je obledelo tako, da je bilo belo kakor brada in brke.
Bilo je to pred četrtim navalom. Krdelo janičarjev je udrlo skozi prelom, ali bolje: ni se moglo umekniti zaradi gosto padajočih krogel in karteč. Volodijevski je na čelu pešcev skočil nanje, in hipoma so bili pobiti s puškinimi kopiti in z bodali.
Ura je uhajala za uro, toda streljanje ni oslabelo. Po mestu se j« raznesla novica o junaški obrambi, ki je prebudila vnemo in odločnost z» boj. Meščani, zlasti mladi, so se zbirali po mestu in se vzajemno izpodbijali: "Pojdimo na grad našim na pomoč! Pojdimo! Pojdimo! Pojdimo! Ne flai-1110, da se pogube bratje! Dalje, fantje! Dalje!" Tako so se razlegali glasovi na trgu in ob vratih, in skoro je nekoliko stotin oboroženih mož, z različnim orožjem in s pogumom v srcu, odhitelo proti mostu. Tuki so jeli takoj j Mreljatj nanje; mnogi izmed njih so padli, most je bil takoj poln mrličev, toda nekateri so vendar prekoračili | most ter takoj veseli napali Turke.
Odbit je bil tudi četrti naval s tako trašno škodo za Turke, da je bilo videti, kakor da mora nastati trenutek odmora.
Toda prazen up! Ppkanje janičar-skili pušk ni prenehalo do večera. Šele ko je napočil čas večerne . "kindije" (molitve), so topovi umolknili in Tui'-ki so odšli z razvalin novega gradu. Dostojniki, ki so še ostali, so takoj prestopili z nasipa na drugo stran. Mali vitez ni hotel potratiti niti enega trenutka. Zapovedal je zamašiti pre-dar, s čimer se je sploh dalo, namreč s kladami, deskami, kamenjem in prstjo. Pešci, plemiči, dragonci, vojaki-pro-staki in dostojniki so se kar kosali, ne da bi se bili menili za svoje dostojan-
stvo. Pričakovali so, da se vsak hip oglase turški topovi, toda poslednji dan je bil dan, ko so bili obleganci slavno zmagali oblegovalce, zato so bila vsa lica jasna, v duši pa jim je gorela nada in težnja po dalnjih zmagah.
Ketling in Volodijevski sta se po končanem delu prijela za roke, prekoračila "majdan" in obzidje, zrla skgzi luknje na razvaline novega gradu in se veselila bogate žetve.
"Tam leži mrlič ob mrliču!" reče Volodijevski, kazoč na razvaline, "tudi pri predoru vidiš mrliče kar kupoma! Ketling, to je delo tvojih topov!"
"Najbolje se nam je posrečilo," odgovori vitez, "da je Turkom zaradi zadelanega predora pristop zopet zaprt in da morajo delati nov podkop. Njih moč je ogromna kakor morje, toda tako obleganje jih mora črez mesec dni ali črez dva meseca ozlovoljiti.'
"V tem času pa dospe hetman. Naposled najsi bo, kakor hoče — midva sva zvezana s prisego," reče mali vitez.
V tem hipu pogledata drug drugemu v oči, potem pa vpraša Volodijevski tiše:
"Ali si storil, kar sem ti rekel?"
"Vse je pripravljeno," odgovori še-petaje Ketling, "toda mislim, da ne pride do tega, zakaj dejanski se moremo držati tu jako dolgo ter doživeti mnogo takih dni, kakršen je današnji."
"Daj Bog tako jutro!"
"Amen!" reče Ketling in dvigne oči proti nebu.
Daljši razgovor jima ustavi grom topov. Granate jamejo novič padati na grad. Nekoliko se jih je razpočilo v višavi ter ugasnilo takoj kakor poletna bliskavica. _(Dalje prih.)
NAPRODAJ DVE LEPI NOVI Hiši na Elizabeth St. med Ross & Granite. Lahki obroki*: $50 in $15 na mesec. Več pove: P. R. Bannon, 701 N. Broadway, Joliet, 111. 37t3
NAPRODAJ FINA LOTA NA ELI-zabeth St., blizu Theiler's parka. Več se pove na 1300 N. Hockory St., Joliet.	37t2
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
Zanesljivo zobozdravljenje.
Dolžni St©
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društyo Sv. Družine
(Th« Holy Family Society) it«v. 1 D, t D, Joliet, IBkiofe.
Geslo: "Vse za rera, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto lilS.
Predsednik...........George Stanich.
Podpredsednik........Stephen Kulcar.
Tajnik...................Jot. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbteh.
Blagajnik.........Anton Nemanich «t
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojak« in rojakinje in ticer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na meso«. Zavarujete se lahko za $500.00 ali sa $250.00 pri D. S. D. za malo mesežnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele imrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj ž« izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to j« toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpor« v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugač« po 6 mesccih. Pristopnina j« še prosta.
Redna s«ja s« vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naš« veliko le
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
"V I lahko zaslužite
poleg svoje redne službe
$500 Dnevno
na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčene in poštene podvzetje
P r •policija za vas koristna t za narod sila potreba
Vsa pojasnila dobit«, alco poiljaM j svoje ima in naslov na.
SLAVIC PUBL.
Am Bes
Slo*
Slovenske Gospodinj
so prepričan«, da dobijo pri meni * Volji«, najčistajš« in najc«n«jk I
meso, grocerij
IN KRANJSKI KLOBASI
istotako vs« vrst« drugo svoi« in f k&jano m«so v»o drag« ki spadajo v podroij« m«aar«k« in f carijsk« obrti
Priporočam svoj« podjetj« v««» '' jakom, zlasti p« našim gospodinji* Spoštovanj««
Jolm N. Pasdsrt
Chicago t«l. 2*17. C or. Cora and Hutchku it, Joliet,'
O.
N
n< ni Pi šl si ni ' e:
STENSKI PAPI
Velika zaloga vsakovrstnih barv,
in firnežev. Izvršujejo s« tm varska dela ter obešanj« sto« papirja po nizkih canah.
A lexander H^s.
t\chl Phone 37« \J N. W. 120 J«ff«r«on St JOLIKT,

P O X O K ROJAKINJI I
Ali VMU, kj« J« dobiti najbolj!« maso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
•« dobijo najboljše svež« in prolca-j«a« klobas« in najokusnejie maso Vs« po najnižji cent Pridite torej is poskusit« naš« meso.
Nuk« con« in dobra postrežba J« naš« goslo.
N« pozabite tor«j obiskati nas ▼ naš«j m«sni«i in groccrijl na vogalu Broadway and Granit« Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phon« 11 IS
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. 8cott and Clay Sta. Bodi Telephone« M..... JOLIET. 1LU***
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijače
mmmtmrnoitwrn-mmmarnKammmmmmmmmmmmm'
L Porter Brewing Company
4415	S* Bluff St«« JoUftt*
O. Th