PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIL St. 209 (7997) TRST, sreda, 8. septembra 1971 POD PRITISKOM SINDIKATOV IN JAVNEGA MNENJA vlada blokirala cene za storitve ki so pod javnim nadzorstvom Gre za telefonske, poštne, železniške in električne tarife Cene na splošno bodo nadzorovali le v «okviru zakona» *IM, 7. — Predsedstvo vlade je neuradno sporočilo, da ostali0 v veljavi navodila vlade, da se ne zvišajo cene javnih storitev J. aa splošno vse cene, ki so pod upravnim nadzorstvom. Ta na-Jr"* so danes potrdili na medministrskem zasedanju, ki ga je vo-l*edsednik Colombo in na katerem so bili prisotni proračunski Giolitti, zakladni minister Ferrari Aggradi, notranji minister Hv° in minister za industrijo Gava. ^4da je bila očitno prisiljena L*, b odločen sklep glede tele-poštnih, železniških in e- Sh, (l^bčnih tarif. O zvišanju teh ta-bilo v zadnjem času mnogo in proti njemu so se od-1,^ Uprle vse tri sindikalne or-te ki so že tudi napove- ^ sindikalno akcijo, šlo pa je “»no za bojazen vlade, da pri- de do verižne reakcije, oziroma bolje rečeno, da sc še zaostri naraščanje cen, do katerega je že prišlo takoj po napovedi ameriških ukrepov. Trgovci, in zlasti monopolistična veletrgovina, je namreč že izkoristila vse te okoliščine za pritisk na cene, pri čemer se tudi okorišča z množičnim povratkom >|iiiiii,il,lllllllllllllllllllllltllllllllllllltllllmilllllllllIllllllllllllllmllllllllmlllllmmllllltlllllllllIllll Egipt za razpravo o Bližnjem vzhodu Ha skupščini OZN ^alu pogajanja med Palestinci in jordansko vlado Hj. 7. — častnik «A1 Ahram* Hat- es’ da je Egipt sklenil zah-razPrav° 0 položaju na Bliž-'Cs-^ltodu na zasedanju glavne J^ne OZN, ki se začne 21. 'Hh ra' lastnik Piše, da je E-;t .dal to pobudo, ker Izrael oo-i>6t*Zvajati resolucije varnostnega od novembra 1967. leta, ki (L8 umik izraelskih čet z zase-V»jnj arabskih področij v šestdnevni taM' V Kairu so sporočili, da bo ferski zunanji minister Riad Vt leden odpotoval v New - s' kjer bo načeloval delegaciji ^sedanju glavne skupščine Ua . » egiptovsko pobudo je i-veleposlanik v ZDA pred loj Trn iz Tel Aviva v VVashing-liL^javil, da je Izrael vedno ! pvljen skleniti delni sporazum I ®Ptom, seveda pod pogoji, ki (o Ji Predlagala jeruzalemska vla-kttJjjbin je poudaril, da glavna ^Clna Združenih narodov ne bo ?r prispevala k ustvarjanju ^oga stvarnega ozračja, ki je 2a katero koli rešitev spo-na Bližnjem vzhodu. Glede o ZDA letal »phantom* Izra-?ie veleposlanik naglasil, da ponovile in podčrtale, da 'aVh., uPoštevale politiko ohranitve HcrlVesja oboroženih sil ob Suit Prekopu. Hi j^Oiana poročajo, da so palestin-Hbo'Ver'*c‘ sprejeli vabilo za ude-V..n® sestanku v Gedi (Saudova Ho ,J8) za rešitev spora z jordan-' ado. To vest so potrdili tudi W^tU. kjer je dva dni zasedal Šltie 1 °dbor palestinskega osvobodi 8 gibanja. Sklenili so, da no 'Nto ^Potovala v Gedo in nato v W ^'članska delegacija, ki bo Htave8 tri g,avne organizacije, lu ^ dajo gibanje. V krogih pale N N osvobodilnega gibanja se je da se bodo trije odposlanci ■t a - Pogovarjali s kraljem Saudo-lte(j'1'abije Fejsalom in egiptovskem ^o|'??nikom Sadatom in šele nato lili „1 sbdišče. ki ga bodo zagovar-8 Pogajanjih z jordansko vlado Živki L — V Bolgariji iz- ov ima 60 let nico predsednika državnega sveta in gen. tajnika partije Todorja Živkova. V pozdravnih brzojavkah je govor o njegovi osebnosti ter še zlasti o njegovi zvestobi bolgarski komunistični partiji, zvestobi sovjetski komunistični partiji in Sovjetski zvezi. Sovjetska »trojka* mu je čestitala in pravi, da priznavajo v njem »lojalnega prijatelja Sovjetske zveze*. Ob tej priložnosti so ga odlikovali z Leninovim redom. RIM, 7. — Uradno so sporočili, da se bo vsedržavni svet KD sestal v Rimu od 25. do 27. septembra in da bo razpravljal o sporočilu političnega tajnika ter o spremembah statuta. delovnih ljudi na delovna mesta. V že omenjenem poluradnem sporočilu vlade je nadalje rečeno, da ne bodo zvišali električnih, železniških in telefonskih tarif. Glede telefonskih tarif se pripravlja njih preureditev, o čemer razpravlja medministrski odbor za cene. Treba je namreč uskladiti tarife, ker so povsem avtomatizirali službo in ker morajo italijanski sistem uskladiti s sistemom Evropske gospodarske skupnosti. Končno pravijo, da morajo tarife odgovarjati resnični porabi in da bodo nove tarife ugodnejše za manjše koristnike, da je treba odstraniti razlike med različnimi postavkami ter med različnimi področji. Vse to pa zahteva podrobno preučitev in novi sistem ne bo kmalu v veljavi. Na vsak način pa ga bodo prilagodili splošnemu razvoju cen v Italiji. Glede poštnih tarif pa predvidevajo uveljavitev ovojnic z že natisnjeno znamko, ki bode stala 50 lir, ki se bodo plačale tako za ovojnico, kot tudi za znamko. Te ovojnice bodo uvedli zato. da omogočijo mehanizacijo in avtomatizacijo poštne službe, kar bo znižalo splošne stroške. Samo tisti, ki se ne bodo hotela posluževati takih ovojnic, bodo torej plačali dražje znamke, ki bodo stale 70 lir. Tudi tega ukrepa ne bodo uvedli letos. Brez vsake podlage pa so vesti o zvišanju tarif za telegrame, za eks presna in priporočena pisma ter za pošiljanje tiskovin. Poleg tega sta ministra za industrijo in za notranje zadeve izdala prefektom okrožnico, da se ne zvi ša.io lokalne cene javnih uslug in na splošno cene. ki jih upravno nadzorujejo. V morebitnih izrednih primerih mora zvišanje cen odobriti medministrski odbor za cene. Glede splošnega zvišanja cen pa so prejeli prefekti in pokrajinski odbori za cene navodila, da izvajajo strogo nadzorstvo v okviru obstoječe zakonodaje o cenah. Danes se je sestala osrednja komisija za cene. ki je pričela raz- pravljati o preureditvi telefonskih tarif. V petek se prično na ministrstvu za trgovinsko mornarico pogajanja o zahtevah pristaniških delavcev za novo delovno pogodbo. Generalni tajnik PSIUP Vecchiet-ti je zaprosil vsedržaivna tajništva sindikalnih organizacij za sestanek, na katerem bodo razpravljali o po sledicah ameriških ukrepov za življenjsko raven delovnih ljudi. Danes so se v Rimu sestala konfederalna tajništva CGIL. CISL in UIL, ki so razpravljala o enotnih NEGATIVEN OBRAČUN 11-URNIH POGOVOROV HEATH-LYNCH Še vedno popolno nesoglasje med britansko in irsko vlado Ministrska predsednika se bosta pred koncem leta še enkrat sestala - «Provisionals» so predlagali dvodnevno premirje Predsednik dublinske vlade Jack Lynch »Edina rešitev ulstrske krize je priključitev šestih severnih pokrajin Irski republiki* LONDON, 7. — Enajst ur pogovorov med Echvardom Heatham in Jackom Lynchem ni privedlo do nobenega zbližanja med stališčema Velike Britanije in Irske republike glede krize v Ulstru. Pogovori pa so bili kljub temu »koristni*, kot sta izjavila oba premiera, ki se bosta po vsej verjetnosti letos še enkrat sestala. Po novem srečanju s Heatham se je irski ministrski predsednik pred odhodom iz Londona sestal s časnikarji, katerim je v bistvu potrdil, da ni bilo nobenega sporazuma. Id pa ga tudi sioer ni bilo pričakovati. Edina rešitev ulstrske krize ostaja za Lyncha »združitev naše domovine*, kar pomeni priključitev šestih severnih pokrajin, ki sestavljajo Severno Irsko, Irski republiki. Heath seveda ni mogel sprejeti tega stališča, pač pa ie napovedal »važno politično pobudo* glede Severne Irske, o kateri pa doslej ni vesti. Med svojo tiskovno konferenco je Lynch poudaril, da ima njegova vlada pravico, da sodeluje pri iskanju rešitve krize, ker gre za irsko vprašanje, kar nikakor ne pomeni vmešavanja v britanske notranje zadeve. Irski premier je omenil tudi možnost sklicanja konference o Irski ter izrazil mnenje, da bi se ie morale udeležiti štiri strani: katoliška manjšina v Ulstru, ki jo predstavlja sedanja opozicija v belfast skem parlamentu, protestantje ter vladi v Londonu in Dublinu. Značilno za Lynchevo izjavo je, da ni omenil belf as tiske vlade. Na vpra- pobtidah glede tiska. NEPRIČAKOVANO SPOROČILO IZ BONNA Kancler Brandt bo ob koncu meseca uradno obiskal Sovjetsko zvezo Brandt pravi, da po načelni rešitvi berlinskega vprašanja obstajajo nove pomembne možnosti za nadaljnji proces pomirjenja BONN, 7. — Glasnik zahodno nemške vlade je uradno sporočil, da bo kancler Brandt ob koncu meseca obiskal Sovjetsko zvezo. Glav nik ni sporočil točnega datuma obiska, niti ni povedal, kje bo obisk, ki po vsej verjetnosti ne bo r Moskvi, temveč v nekem drugem mestu. Brandt je v razgovoru s študenti obrazložil razloge za ta nepričakovani obisk, med katerim se bo sestal s Kosiginom in po vsej verjetnosti s tajnikom sovjetske partije Brežnjevom. Štiristranski sporazum o Berlinu še ni dokončno sprejet, vendar pa je že v sedanji fazi pogajanj ustvaril nov položaj. Politično se je dokazalo, da obstaja možnost sporazumevanja med državami z različnimi sistemi in različnimi ideologijami, kar ustvar- ja pogoje za rešitev in za sporazume tudi glede drugih odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. V tej zvezi je Brandt navedel priprave za konferenco o evropski varnosti, za katero so države NA TO na zadnjem zasedanju atlantskega sveta v Lizboni postavile kot pogoj zadovoljivo rešitev berlinskega vprašanja. Poleg tega predvideva politika odnosov med Vzhodom in Zahodom možnost uravnovešenega zmanjšanja oborožitve v Evropi. Glede ekonomskih vprašanj je šti- PRED VAŽNIMI MEDNARODNIMI SESTANKI 0 DENARNI KRIZI Odpor v ZDA proti Nixonovim ukrepom Mrzlične priprave evropske šesterice za skorajšnje zasedanje v Bruslju WASHINGTON, 7. - Predsednik Nixon je danes s člani vlade in glavnimi gospodarskimi svetniki proučil mednarodni denarni položaj in vprašanja svetovne trgovine ter dvostranske odnose med ZDA in Japonsko pred skorajšnjimi pogovori z japonsko ministrsko delegacijo, ki bo kmalu prispela v Washington. Obravnavali so predvsem notranji gospodarski položaj in sprejete u-krepe, ki so vzbudili veliko neza dovoljstvo v tujini. Hkrati pa se Nixon pripravlja na govor, ki ga bo imel v četrtek na skupni seji obeh zbornic, kjer bo govoril o notranjem gospodarskem položaju in protiinflacijskih ukrepih, ki so naleteli, zlasti pri sindikatih, na odločen odpor. Danes popoldne je posebni »svet za stroške* sklical na sestanek voditelje šestih največjih ameriških družb, da bi jih prepričali, naj ne povišajo delniških dividen-dov. Čeprav to ne spada v okvir ukrepov o zamrznjenju plač in svečano proslavljajo 60-let- cen je vendar Nixon pozval ban- ke in velike družbe, naj ne povečajo dobičkov v 90 dneh «zamrznjenja». Velike družbe pa so že sklenile razdeliti višje dividende. V včerajšnjem govoru je Nixon izjavil, da uživa veliko podporo med Američani pri izvajanju svojih gospodarskih ukrepov, čeprav jim nekateri nasprotujejo. Na te njegove trditve je danes odgovoril voditelj največjega ameriškega sindikata George Meany, ki je dejal, da Nixonovi ukrepi »predstavljajo velik napad na zvezno zakladnico, da bi razdelil milijarde dolarjev iz javnih skladov med največje in-dustrijce*. Nixonove gospodarske, davčne in denarne ukrepe je danes ostro kritiziral tudi demokratski senator Muskie. Obtožil je predsednika, da bo s svojimi dejanji »povzročil naj-večjo gospodarsko katastrofo po veliki gospodarski krizi pred več kot 40 leti.* Demokratski senator Mc Gover pa je označil Nixonove u-krepe kot »pravo gospodarsko blaznost*. V Parizu sta se danes sestala francoski finančni minister D’E-staing in britanski zakladni minister Barber. Po pogovorih je D’E-staing izjavil, da so si stališča med Francijo in Veliko Britanijo glede denarne krize precej podobna. Po mnenju francoskega ministra se lahko pričakuje, da bosta obe državi ta stališča zagovarjali tudi na prihodnjih mednarodnih srečanjih. Britanski minister Barber pa ie dejal, da sta obravnavala predvsem podrobnosti o reformi mednarodnega denarnega sistema. Italijanski zakladni minister Ferrari Aggradi nadaljuje s posvetovanji v zvezi s prihodnjim sestankom ministrskega sveta v Bruslju, na katerem bodo obravnavali posledice Ni-xonovih gospodarskih in finančnih ukrepov na gospodarstvo »male Evrope*. Po nedavnih sestankih z za-hodnonemškim ministrom Schillerjem in francoskim ministrom D’Estaingom se bo sedaj sestal s svojim belgijskim kolegom. Nocoj so sporočili, da bo ministrski svet gospodarske skup- "'"""111111,11111,11,1,......................................iiiilllIllllllillllllllllllIllinilllllllllllllllllllllliliiillllllllllllllllllluiiliinilllllllllllliiHiiiiiinnnniMlll.miiiiiiiiiiii ŽIVAHNA DIPLOMATSKA IN POLITIČNA DEJAVNOST V SFRJ Kitajska gospodarska delegacija pri Bijediču Danes pride v Beograd grški podtajnik zunanjega ministrstva t)h (Od našega dopisnika) W OGRAD, 7. — Predsednik zvezdi .lzvršnega sveta Džemal Bije danes sprejel kitajsko dr-delegacijo pod vodstvom mi- m.. za lahko industrijo Členil. SU-- krtl8nga. V daljšem in prijatelj-Ucj: razgovoru je kitajska dele-,.k°t se je zvedelo, izrazila >0ja W«Vo zaradi uspešnega rr.z-\v "J^jsko - jugoslovanskih od-'n željo po razširitvi gospoda in drugega sodelovanja 8*&lih miroljubne koeksisten-! tota^.pravnosti in nevmešavanja atoj^hje zadeve. V odprtem pri-Ji 0JSz generala Schmidta. Brosio se je nato sestal tudi s kanclerjem Brandtom. V dobro obveščenih krogih menijo, da je Brosio razpravljal o predlogih za sklicanje evropske konference o varnosti. sanje, če bo njegova vlada na zahtevo Londona ukrepala proti voditeljem irske republikanske armade, je Lynch odgovoril, da bodo tovrstno akcijo sprožili samo v primeru. da bi dublinska vlada po lastni oceni to imela za potrebno. Položaj v Severni Irski je bil danes nekoliko bolj miren ter ni prišlo do hu.jših incidentov, čeprav so duhovi še izredno razburjeni, predvsem po včerajšnji smrti petnajstletnega dekleta, ki ga je izbila zablodela krogla med spopadli la zablodela krogla med spopadi Bogsidu. Prav na kraju, kier je bilo dekle ubito, je prišlo danes do streljanja med britanskimi vojaki in ostrostrelci, ki pa ni povzročilo žrtev. Pripadniki ekstremistične struje irske republikanske armade, tako imenovani »provisionals*. so sinoči predlagali dvodnevno premirje v Ulstru, kj bi se moralo zaključiti jutri opolnoči. V tem času bi morala britanska vlada preučitvi »mirovni predlog* v petih točkah, ki so ga objavili v nedeljo v Dublinu. Načrt predvideva konec »kampanje nasilja*, ki jo vodijo britanski vojaki proti katoliški manjšini, svobodne volitve brez tujega vmešavanja za izvolitev novega belfast-skega parlamenta, takojšnjo osvoboditev vseh političnih jetnikov v Ulstru in Veliki Britaniji ter primemo odškodnino za vse, ki jih je prizadelo nasilje britanskih čet. Glasnik »provisionalsov* je poudaril. da je sedaj »vprašanje miru ali vojne očitno v rokah britanskih v blasti*, ter napovedal, da bo republikanska armada nadaljevala in še okrepila gverilo, če bo londonska vlada vztrajala na svojem starem stališču. O ulstrski krizi ie bil danes govor tudi ob roku konferenc* medparlamentarne unije, ki je v teku v Parizu. Britanski in irski delegati na konferenci so vzpostavili medsebojne stike ter naj bi po neuradnih vesteh pripravljali skupno priporočilo londonski in dublinski vladi. Med drugim naj bi prariagali enoletno premirje, med katerim nai bi Angleži osvobodili politične jetnike. Irci pa nai bi se vzdržali nasilnih dejanj. V tem času naj bi potekala posvetovanja za politično rešitev krize. iiiiiiniiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimi NOVA DRZNA AKCIJA JUŽNOAMERIŠKIH REVOLUCIONARNIH SIL Argentinski gverilci napadli zapor v Tucumanu in osvobodili 17 jetnikov TUCUMAN (Argentina). 7. — Po čeli streljati z brzostrelkami. Zapor-včerajšnjem presenetljivem masovnem niki so bili očitno že obveščeni o pobegu »tupamarov* iz zapora v Montevideu so južnoameriški gverilci ponovno v središču pozornosti. Tokrat gre za pripadnike argentinske »ljudske revolucionarne vojske*, ki so sinoči napadli zapor v Tucumanu ter osvobodili sedemnajst zapornikov, pri tem pa ubili pet paznikov in tri ranili. Gverilci, ki prav tako kot «tupa-mari* že vrsto let povzročajo hude preglavice vladi v Buenos Airesu, so prišli v notranjost zapora skriti v furgonu, ki je običajno prevažal plinske jeklenke v dvorišče jetnišnice. Ko so pazniki odprli vrata zapora, so gverilci planili iz furgona ter za- Sporazum med jugoslovanskim in italijanskim RK BEOGRAD, 7. — Predsednik zvez nega odbora jugoslovanskega Rde . čega križa dr. Djura Meštrovič ir i komisar italijanskega Rdečega kri ža Adalberto Galante sta danes v Beogradu podpisala dolgoročen spo razum o medsebojni pomoči v ele mentamih in drugih nesrečah. Spo razum predvideva pravice in ob veznosti obeh organizacij v primeru elementarnih in drugih nesreč in med drugim določa pogoje pošiljanja pomoči (zdravstvenih in drugih skupin, hrane, opreme, zdravil, o-blek in drugega materiala). Urugvajski vojak v središču Montevidea ustavlja avtomobile pri iskanju »tupamarov*, Id so v ponedeljek množično zbežali iz zapora na Punti Carretas. Doslej niso našli niti enega od ubežnikov (Telejoto ANSA) akciji ter so nemudoma zbežali skozi še odprta vrata zapora. Od sedemnajstih ubežnikov je po uradnem sporočilu štirinajst pripadnikov »ljudske revolucionarne armade* ter tri druge osebe, ki so izkoristile zmedo ter zbežale skupaj z gverilci. Policija je takoj zastražila celotno področje okrog zapora ter vse izhode iz mesta. Nekaj ur pozneje so štiri od ubežnikov našli v neki hiši: eden od njih je bil ranjen, drugi pa so mu obvezovali rane. Tudi drugih pet oseb. ki so jih našli v hiši, so aretirali. Med aretiranci sta tudi dva študenta medicine. V hiši je policija našla tudi večjo količino zdravil, ki so jih pred kratkim ukradli v neki mestni bolnišnici. Med policijsko akcijo po pobegu je bilo skupno aretiranih sedemnajst oseb, med katerimi tudi svak pokojnega Ernesta «Che» Guevare ter neki odvetnik, ki naj bi vtihotapil v tucumanski zapor orožje za jetnike. V vsem Urugvaju se medtem nadaljuje iskanje 111 »tupamarov*, ki so včeraj zbežali skozi podzemski rov iz zapora v Montevideu, vendar je bila policijska akcija doslej povsem neuspešna. Vlada Pacheca Areca je seveda v veliki zadregi, saj je akcija »tupamarov* jasno dokazala nesposobnost vlade, da bi zatrla mestno gverilo. Ljudje se sprašujejo, kako so mogli gverilci pripeljati na področje, ki je bilo pod strogim vojaškim nadzorstvom, dva avtobusa in ves ostali material, ki je bil potreben za pobeg. Glede posledic množičnega pobega pa je neki vladni funkcionar komentiral, da se je s tem izjalovilo dvoletno delo policije proti gverilcem. »Sedaj bo treba začeti znova*, je dejal funkcionar. Danes so tudi potrdili, da je bil med ubežniki tudi naibolj znani voditelj «tupamarov» Raul Sendic, ki je baje jugoslovanskega porekla. Politična zmeda, ki jo je povzročil pobeg, je toliko večja, ker bodo 28. novembra predsedniške volitve. Po mneniu opazovalcev pa si je Pa-checo Areco po včerajšnjem moralnem udarcu povsem zapravil možnost, da bi bil ponovno izvoljen za predsednika Urugvaja. Pred novim šolskim letom NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Čez dobre tri tedne se bodo spet odprla šolska vrata in se bo zabelo novo šolsko leto 1971-72. Počitnice gredo torej h kraju, za nekatere dijake pa so se že končale, saj so se v ponedeljek začeli popravni izpiti na vseh srednjih in višjih srednjih šolah. Medtem je v teku vpisovanje otrok v osnovno šolo. ki se bo zakl jučilo 15. septembra. Izvedeli smo. da so na nekaterih šolah na podeželju praktično zaključili vpisovanje, ker so se vpisali že vsi šoloobvezni otroci. V lanskem šolskem letu je bilo vpisanih v I. razred osnovne šole na Tržaškem skupno 272 otrok, in sicer 36 več kot predlanskim, na Goriškem pa 94, to je 9 več kot predlanskim. Sedaj ni še mogoče predvidevati, koliko otrok bo vpisanih v I. razred osnovne šole za šolsko leto 1971-72. Vpisovanje naših otrok v I. razred osnovne šole ima velik pomen in važnost ne samo za otroke in njihove družine, ampak za vso našo narodno skupnost, saj gre za odločilni korak pri usmeritvi otroka na njegovi življenjski poti. za njegovo vzgojo in ohranitev njegove narodne pripadnosti ter utrditev narodne zavednosti. Večkrat smo že poudarjali in ponovno poudarjamo tudi pred začetkom tega novega šolskega leta. da slovenski otrok spada v slovensko šolo. da je tam njegovo mesto in da bo tam najbolje in najbolj primerno pridobival znanje ter se vzgajal v svojem okolju. O vpisu na to ali ono šolo ne odloča otrok sam, pač pa njegovi starši. Zato imajo starši veliko odgovornost do svojega otroka in do narodne skupnosti. kateri pripadajo. Z zadovoljstvom priznavamo, da so se glede tega razmere v zadnjih letih precej izboljšale, da ni več toliko primerov ustrahovanja in pritiska na slovenske starše, da se slovenski starši zavedajo svoje dolžnosti, vendar imamo, zlasti v nekaterih predelih v mestu, predmestju in v narodnostno mešanih krajah še primere obotavljanja, mlačnosti, neutemeljenega oportunizma in slaba pojmovanja intemacionalizma. Imamo še precej primerov staršev slovenske narodnosti, ki žive nekako ločeno od naše širše narodne družine, ki ne berejo slovenskega tiska, ne obiskujejo kulturnih prireditev (področje pri Kolonkovou in naselju S. Sergio. pri Žavljah in Miljah, v Miljskih hribih, pod Lo-njerjem. itd.). Do teh družin težko pride slovenska tiskana beseda, pride pa naj živa beseda prijateljev in znancev. Včeraj smo se pozanimali, kako bo s šolskimi knjigami za osnovne šole. Šolski nadzornik nam je zagotovil, da je vse v redu in da bodo otroci vseh razredov osnovne šole prejeli šolske knjige. Zanimalo nas je tudi. kako je z vpisovanjem v slovensko strokovno šolo. Izvedeli smo. da se je do sedaj vpisalo v I. razred te šole 8 deklic in 6 dečkov, verjetno pa se bodo pred začetkom novega šolskega leta vpisali še drugi. V to šolo se lahko vpišejo dečki in deklice, ki so dokončali srednjo šolo in se hočejo strokovno pripraviti na svoj poklic. Deklice se lahko vpišejo na oddelek za specializirane šivilje, dečki pa na oddelek za orodne mehanike. Stavka v pristanišča Včeraj je bilo mrtvilo v tržaškem pristanišču, stavkali so nam reč pristaniški delavci, in sicer skupina na kopnem, kateri so so v znak solidarnosti pridružile še druge skupine. Stavkajoči delavci so imeli dopoldne zborovanje, na katerem so razpravljali o sedanjem položaju, o svojih zahtevah in o stališču sveta za pristaniško delo. Pristaniški delavci na kopnem že deli časa zahtevajo uveljavitev no vih tarif, ki pa jih omenjeni svet do sedaj ni še odobril. Stavka, katere so se udeležili vsi delavci, se bo zaključila danes ob 8. uri. prizadeti delavci Pa bodo nadaljevali akcijo, dokler ne bodo dosegli priznanja svojih zahtev. Mauro Ferri o za upravno in brezpogojni podpori PSDI zakonsko zaščito Slovencev Občinski klavci neprekinjeno stavkajo že ves teden Glede meje med Italijo in Jugoslavijo je tajnik PSDI zavrnil pravne razlage, ker da gre za politično vprašanje krepitve sodelovanja med prijateljskima državama v interesu Italije in ob podpori velike večine prizadetega prebivalstva l ■ * "- ,* fjv / . 'Vti' Občinska uprava še ni odgovorila na zahteve Sindikati si prizadevajo, da bi prišlo do srečanja med upravo in sindikalnimi predstavniki Posl. Mauro Ferri in tržaško vodstvo stranke med včerajšnjo tiskovno konferenco Vsedržavni tajnik PSDI poslanec Mauro Ferri je med svojim včerajšnjim obiskom v našem mestu priredil na sedežu stranke tiskovno konferenco, kateri so predsedovali deželni tajnik De Gioia, pokrajinski tajnik Lonza in Cesare, na kateri je obsežno in jasno odgovarjal na dve skupini vprašanj, ki sta zadevah odnos socialdemokratov do slovenske manjšino v Italiji ter njih stališče do tako imenovane cone «B*, do odnosov z Jugoslavijo ter do zunanjepolitične usmerjenosti do vzhodnih držav na splošno. Glede slovenske manjšine v Italiji je Ferriju zastavil naš urednik tri vprašanja: kako gleda PSDI na ustavno načelo zaščite manjšine in na ustrezen zaščitni zakon; kakšen je odnos PSDI do skupnega stališča vseh slovenskih skupin v zvezi s skorajšnjim sprejemom slovenskih predstavnikov pri predsed-I niku vlade Colombu, kako ocenjuje •iiimiiiiuiiiiimuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimmmiiHiiiiiiiiinniiimiHiiimiimiiimiiiimiiMiiiiimiiiuiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimmi VČERAJ SESTANEK MED PREDSTAVNIKI KOPRSKIH IN TRŽAŠKIH USTANOV Problem infrastruktur v središču pogovorov med Koprom in Trstom Koprsko delegacijo je vodil predsednik občine Miro Kocjan - Obisk tovarne Stock, novega pristanišča ter naftovoda • Pogovori na sedežu tržaške pristaniške ustanove Predsednik koprske občine Miro Kocjan, župan Spaccini in dr. Franzil med včerajšnjimi razgovori izvedenec za urbani- V tržaški občinski palači je župan Spaccini včeraj sprejel predstavnike koprske občine ter koprskega pristanišča. Jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, sestavljali pa so .jo še inž. Ivo Jelačin, Egon Prinčič, generalni direktor koprske luke, inž. Miloš Gnus, tehnični direktor luke, dr. Vinko Lovrečič, direktor podjetja Investbiro ter kap. Baldo Podgornik, načelnik pristaniškega poveljstva. S tržaške strani pa so se sestanka udeležili poleg župana inž. Spaccinija še predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Franzil, podpoveljnik luškega poveljstva polk. Monaco, občinska odbornika Blasina in Lonzar, šef tehničnih storitev pristanišča prof. Carbi ter KRAŠKI TEDEN Danes v repentabrski občini: b 20.30 koncert domačega pev-kega zbora »Srečko Kumar* na Ivorišču Kraške hiše v Velikem tepnu. Pevovodja Mirko Guštin. Od 17.30 dalje je za ogled od-irta Kraška hiša. Osmice se odprejo ob 17. uri. Gastronomski natečaj Danes bo zadružna gostilna Gabrovcu (med Prosekom in Igonikom) predstavila v nateča-n naslednja kraška jedila: Kraški pršut — kokošja juha domačimi rezanci, sirkova ka-a, bleki s paradižnikom — do-nače klobase s kislim zeljem, :rompir v kozici, kuhani štruklji i žvacetom, kuhani štruklji v maki — domači kruh, domače >ecivo. inž. Pellis, stiko. Na dnevnem redu sestanka so bile tri točke: odnosi med obema lukama, problem infrastruktur in prometnih zvez ter onesnaženje morja. V svojem pozdravnem nagovoru sta župan Spaccini in predsednik koprske občinske skupščine Kocjan poudarila dobre sosedske odnose in prijateljske stike med obema mestoma. Predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Franzil, je nato omenil stike, ki so jih imeli aiprila 1970 v Kopru o sodelovanju s koprsko luko, da bi preučili možnost uveljavitve jadranskih pristanišč spričo sistema luk ob Severnem morju. Naloge pristanišč, ki so na Jadranu, kanalu, ki vodi v samo osrčje Evrope, je treba, po njegovem mnenju, uskladiti. Poudaril je tudi, da .je nujno čimprejšnje odprtje Sueškega prekopa. Predsednik koprske luke Prinčič je izrazil svoje zadovoljstvo, da bi prišlo do uskladitve nalog ter sodelovanja obeh pristaniških u-stanov, rekel pa je tudi, da manjkata na tem sestanku predstavnika reškega in beneškega pristanišča, brez katerih je vsako sodelovanje na Severnem Jadranu nemogoče. Sam sicer pozdravlja vse pobude, ki lahko privedejo do sodelovanja. Predsednik Kocjan je predlagal, naj dr. Prinčič kot predsednik skupnosti jugoslovanskih luk, sproži sestanek s predstavniki skupno- vsem za uskladitev programov Socialistične republike Slovenije, Socialistične republike Hrvatske in Trst morajo biti seznanjeni z vsemi variantami, da bi se potem znašli v istih stičiščih. O tem je govoril direktor koprskega Invest-biroja, ki je omenil takoimenovani »slovenski cestni križ*, ki zadeva z ene strani krak Podkoren - Ljubljana - Zagreb, z druge pa Šentilj-Ljubljana - Trst. Ta drugi krak je tako za Koper kot za Trst bolj zanimiv. Cesta, ki bo od Razdrtega peljala do Nove Gorice, bo po načrtih dvopasovnica, od Razdrtega do Trsta pa štiripasovnica. Za krak, ki bo peljal do Trsta, sta možni dve varianti: prvi odcep naj bi peljal preko Senožeč in Sežane do našega mesta, drugi pa preko Divače in Sežane do Trsta. Druga varianta je ugodnejša tako za Trst kot za Koper, ki bi se lahko na ta način povezala z Divačo. Po ozemlju Slovenije bi morala za nekaj kilometrov peljati tudi cesta Reka - Trst. Za dokončno traso te ceste se Hrvatska še ni odločila. V istrskih občinah, pa tudi v Zagrebu, prevladuje mnenje, da bi bila najugodnejša trasa, ki predvideva med drugim tudi tunel pod Učko. S to varianto bi bila povezana tudi pasivna območja Pazina in Buzeta. Stroški za vzdrževanje bi bili manjši: Za to rešitev je tudi Koper, ki bi po tej poti bil povezan z Dalmacijo. Vsekakor gre za problem, ki ga bo morala rešiti SR Hrvatska, ki načrt finan- iSS. *«.T- «««*««- sednik. Govor je potem bil o infrastrukturah in cestnih povezavah. Vpra- šanje je izredno pereče in življenjske važnosti tako za koprsko kot za tržaško pristanišče. Gre pred- vensko ozemlje pri Bertokih in do Škofij, naj bi bila. vsaj na tem območju, kar šestpasovnica. Na vsak način bi se dela za tunel pod Učko morala začeti že prihednji (Nadaljevanje na 6. strani) PSDI osnutka zaščitnih zakonov, ki sta že bila predložena parlamentu. Posl. Mauro Ferri je v uvodu dejal, da izrablja priložnost, da še posebej pozdravil slovensko manjšino v Italiji. Dejal je, da je prepričan, da predstavlja določba o zaščiti manjšin enega izmed najbolj demokratičnih aspektov italijanske u-stave. Italija je dokazala, da je to zaščito sposobna izpeljati z nedavnimi sporazumi o paketu za južnev tirolsko jezikovno skupnost in da mu je bilo zelo ljubo, ko je na sestanku vseh evropskih socialdemo-kratičnih strank v Salzburgu slišal od Ircev, da taka zaščita predstavlja vzgled za vse ter da sta ustvarila temelje za sporazum tako vidna predstavnika socialdemokratov, kot Saragat in Kredsky. Iz tega tudi logično izhaja isto načelno stališče do slovenske manjšine, ki ni povezano z nobeno volilno računi-co, temveč gre za vprašanje svobode in demokracije. Zakonodajna plat tega vprašanja je po Ferrijevem mnenju bistvena, treba pa je videti kaj se lahko rešuje na upravnem in kaj na zakonodajnem področju. Za oba primera pa velja popolna in ne-pogojena podpora socialdemokratov v vladi, v parlamentu in drugod. Isti je tudi odnos do bližnjih razgovorov med predstavniki manjšine in predsednikom vlade Colombom, pri čemer ne gre za konkretne pristojnosti stranke, temveč za podporo načelnega značaja. Ferri je ta del svojih izvajanj zaključil z besedami, da gre za svobodno odločitev Idemokratične Italije. Drugi del vprašanj in odgovorov se je nanašal na mejo med Italijo in Jugoslavijo. V tej zvezi sta bila zelo polemična novinar Secolo dltalia ter tržaški predstavnik MSI De Vidovich. Ferri je odločno zavrnil pravno obravnavo' tega vprašanja ter je ugotovil, da gre za politično rešitev, za politični odnos med obema državama. Ves demokratični in antifašistični svet je za mir in za pomirjenje, to pa pomeni, da je treba priznati meje takšne, kot so bile u-stvarjene po drugi svetovni vojni. Pri vprašanju meje med Italijo in Jugoslavijo ne gre za spor o meji med dvema kmetoma, ki ga lahko rešuje neko notranje sodišče, temveč za politično vprašanje odnosov. Potreben je pogum, da se pove resnico, da se nič ne prikriva, saj se za pravnimi stališči skriva želja po zaostrovanju odnosov in se skratka govori o pre-spektivah tretje svetovne vojne ali razbitja Jugoslavije. Proti temu pa so odločno nasprotni vsi demokratični ljudje in velika večina Italijanov ter še zlasti večina Tržačanov in to je tudi v ostrem nasprotju z interesi Italije. To vprašanje sedaj spravljajo na dnevni red tisti, ki so resnični krivci in za katere vemo, da če bi zmagali, sedaj ne bi govorili več niti o italijanskem Trstu, niti o meji na Brenerju, ker bi bilo vse to vključeno v Tretji Reich. Ferri je nadaljeval, da socialdemokrati nočejo polemike o zgodovini, o težkih dogodkih, ki so se pripetili na tem ozemlju. Vendar pa je vsa demokratična Nemčija s ponosom gledala svojega predstavnika Brandta, ko je med obiskom Varšave izven protokolno določenih obveznosti pokleknil in se poklonil žrtvam odporniškega gibanja. Dal nam je velik vzgled in tudi italijanska okupatorska vojska se ni z rokavicami obnašala v Jugoslaviji, prišlo je do pokolov, ki so jih odplačali italijanski vojaki, ki so se vključili v jugoslovansko osvobodilno gibanje. Bistveno skratka ni formalnopravno vprašanje, temveč je treba urediti tudi pravno stanje na ravni obstoječih političnih odnosov, da se tudi za prihodnost onemogoči kakršen koli povod za spore in za napetosti. Meja ne sme biti meja, ki ločuje, temveč meja, ki združuje. Ustvariti je treba čim širše odnose prijateljstva in sodelovanja in tudi tako podpreti Jugoslavijo v njenih prizadevanjih po notranjem vsestranskem razvoju, kar je tudi v nespornem interesu Italije. Poslanca Maura Ferrija, vsedržavnega tajnika je včeraj sprejel tudi župan Spaccini. V prisrčnem razgovoru je župan seznanil Ferrija z najvažnejšimi vprašanji našega mesta. čine naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 3. ošpice 7. norice 2. epidemično vnetje priušesne slinavke 5 (eden izven občine), šen 1, srbečica 2, infekcijsko vnetje jeter 7 (eden izven občine). PSI za zborovanje lige za razporoko Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 30. avgusta do 5. septembra zabeležil na področju ob- V zvezi z vestjo, da odbornik za policijo pri tržaški občini ne namerava dovoliti uporabe nekega trga v središču mesta za zborovanje italijanske lige za razporoko, je pokrajinski tajnik PSI Pesante povabil vodjo socialistične skupine v tržaškem občinskem svetu Boni-ciollija ter odbornika Hreščaka, naj naredita vse kar ie potrebno za premostitev teh težav. Ob tei priložnosti je Pesante potrdil, da so take iniciative popolnoma v skladu s politično liniio PSI na vsedržavni ravni in da bodo nedvomno imele vso podporo tržaških socialistov. KD obsoja dejanja politične nestrpnosti Pokrajinsko tajništvo KD je obsodilo dejanja politične nestrpnosti, ki so se pripetila v zadnjih dneh v Trstu. Podvigi skrajnežev iasno dokazujejo, da so. tako v Trstu kot v vsej državi, izven demokratičnega sveta. Izjava poudarja, da ima demokracija dovoli sredstev, da prepreči v kali porajanje slehernega nasilja. Pokrajinsko tajništvo KD upa, da bodo krivci čimprej odkrita. Nabrežinska občina išče 15 popisovalcev __ V zvezi z XI. splošnim ljudskim štetjem in V. popisom industrije in trgovinstva bo občinska uprava sprejela v začasno službo kakih 15 popisovalcev. Interesiranci lahko vložijo prošnjo do 15.9.1971 na obrazcu, ki ga dobijo na občini (Urad občinskih stražnikov)». Uslužbenci občinske klavnice nadaljujejo s stavko, ki so jo proglasili pred enim tednom. Kljub vztrajnim zahtevam in protestom občinska uprava še ni zavzela nobenega stališča in se ni srečala s sindikalnimi predstavniki uslužbencev klavnice. Včeraj popoldne so se predstavniki klavcev sestali s sindikalnimi voditelji CGIL in Delavske zbornice. Po ponovni preučitvi položaja so sindikalisti sklenili, da naredijo vse, kar je mogoče, da bi občinska uprava čim prej sprejela delegacijo klavcev in pojasnila, kako namerava rešiti vprašanja, s katerim se klavci že dolgo časa u-kvarjajo. Osrednje vprašanje občinskih klavcev je namreč, da v občinski klavnici ne koljejo vse živine, ki je u-vožena in ki je namenjena tržaškemu ozemlju, temveč da se velik del živine kolje v zasebnih klavnicah, kar občinskim uslužbencem odvzema delo in z delom povezan dobiček. (Plača jim je namreč delno zaračunana glede na količino poklane živine). Občinska klavnica bi morala uživati prednost glede klanja živine, ki je namenjena potrošnji na tržaškem ozemlju, in zdi se, da bi po pogodbi morala imeti celo ekskluzivnost na uvoženo meso. Do sedaj pa je bilo storjeno le malo, da bi se ta pravica uveljav ljala. Vprašanje klanja uvožene živine v občinski klavnici je strogo pove zano z maloobmejno pogodbo, ki predvideva posebne carinske ugodnosti za meso ali klavno živino, namenjeno potrošnji v obmejnem pasu. Carinske ugodnosti so pred kratkim omogočile 10-odst. znižanje cen za meso. Poseben interes izvoznikov in uvoznikov (v glavnem gre za jugoslovansko - italijanski maloobmejni promet), špediterjev in raznih drugih operaterjev je, da ne kršijo pravil, ki urejajo tako izvoz in uvoz, kot samo kupo prodajo na debelo in drobno, torej potrošnjo. Pravila v tej zvezi so zelo stroga in vsak prekršek lahko predstavlja preklic licence, ki jo izda ministrstvo za zunanjo trgovino o-ziroma trgovinska zbornica, ki je zato poverjena. Licence se izdajajo za določene roke in količine, zaradi česar so potvorbe zelo tvegane in tudi težko izvedljive. V tem okviru je skoraj nerazumljivo, zakaj ni klanje usmerjeno v občinsko klavnico, kar bi omogočilo še točnejše preglede in ugotovitve glede uvoza in potrošnje. kakor ie zagotovil, da bo sprejel odposlanstvo domačinov prihodnjo sredo. • Predsednik deželnega sveta Ri- bezzi je včeraj sprejel tržaškega prefekta in vladnega komisarja dr. Lina Cappellinija, ki je z včerajšnjim dnem stopil v pokoj in bo zapustil naše mesto. Ob tej priložnosti je Ribezzi podaril Cappelliniju zlato kolajno z grbom dežele Furlanije-Julijske krajine. Predstav* MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki». Danes ob 21.00 »Der Kaisertt*1 von Miramare* v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano e ta* v italijanščini. ^ e Carl«1’ Prevozna sredstva: avtobus proga «M» od Barkovelj mara. Nazionale 16.00 «11 mondo di Prepovedano mladini pod 18- e Technicolor. j,, Fenice 16.00 »Attacco a R°* V Šempolaju so ukinili «mali» poštni urad V Šempolaju je zadnja desetletja in še zadaje čase deloval «mali» poštni urad. v katerem .je bila ena delovna moč. Te dni se je poštna raz naš alka premestila na drugo delovno mesto v poštni upravi, zato pa je ravnateljstvo tržaške pošte kratko malo sklenilo urad zapreti. Domačine je sklep razburil, da so prosili poslanca Škerka naj poseže pri pokrajinskem ravnateljstvu. Ravnatelj tržaške PTT trdi, da je nabrežinski urad dovolj. Vse- Mira in Silvano čestitata Janu Godniču ob rojstvu sina Rača. iiiiiiiiiiiiiimii.iiiiiiiinniiiiiiiiiiiii,niiiniiiiiiiiiiin,iiuiiiuiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinii, KRAŠKI TEDEN VABI VČERAJ MNOGO GOSTOV NA KONCERTU GODBE Nastopila je godba s Proseka - Danes bo pel pevski zbor «S. Kumar» - Vsem gre v slast domača hrana in vino DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ za novega gostilničarja. Prošnje vložiti do 10. oktobra t.l. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje v glasbeno šolo traja do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Vpisovanje v Nabrežini bo v torek, 7.9. od 10. do 12. ure v prostorih šole Glasbene matice; na Proseku v torek, 7.9. in v petek, 10. 9. od 18. do 20. ure v PD «Prosek Konto vel*; v Trebčah v petek, 10. 9. ob 18. uri v Ljudskem domu; v Dolini v torek, 7. 9. od 9. do 12. ure v PD »Valentin Vodnik*. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971. Ravnateljstvo Šolske vesti Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da je vpisovanje otrok v vse razrede osnovne šole vsak delavnik od 9. do 12. ure do vključno 15. septembra na šolskih sedežih. Didaktični ravnateljstvi pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu obveščata, da bo vpisovanje v osnovno šolo v Trstu do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci rojeni leta 1965, ki se morajo vpisati v I. razred, naj predložijo potrdilo o cepljenju in po možnosti rojstni list. Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča, da je v teku vpisovanje v I. in ostale razrede na vseh šolah dnevno od 9. do 12. ure. Včeraj-danes Danes, sreda, 8. septembra MARIJA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.32. Dolžina dneva 12.58. Luna vzide ob 20.46 in zatone ob 10.51. Jutri, četrtek, 9. septembra PETER Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,8 stopinje, najnižja 15,7, ob 19. uri 22,3 stopinje, zračni tlak 1023,3 rahlo pada, veter 14 km zahodnik, vlaga 43 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,7 stopinje: ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb. Umrli so: 63-letna Giovanna Valencie vd. Stella, 79-letna Valeria Ron-coni vd. Bernard, 72-letna Angelina Tommasi por. Cortese, 57-letni Jago Bullo, 72-letni Antonio Rossi, 74-Ietni Anton Višnjevec, 54-letna Erminia Fantini por. Makovec. Richard Burton. Technicolor- ^ ^ Eden 16.30 «Bella di giorno, notte*. Nino Castelnuovo. Tech*1*00' lor. Prepovedano mladini P°^ letom. .. |,a. Grattaciclo 16.30 «Quattro spor® ^ stardi*, Ann Margret in J°e math. V barvah. ti di Excelsior 16.00 «1 raptus segre Hellen*. Prepovedano mlad®1 18. letom. Technicolor. Ritz 16.30 «Io sono Valdez*. Te0 color. Burt Lancaster. |e>1 Alabarda 16.30 «Le pillole di Erc Nino Manfredi. Silvia Koščina- ^ Filodrammatico 16.30 »Viagg® ne terspazio*. fr Aurora 16.30 «Anonimo venez®n0>' ny Musante, Florinda Bolka® Impero 16.30 «L’uccello dali® j is di cristallo*, Tony Musar)®' , ;■ Kendall. Prepovedano mlad®1 1 12. letom. re». Technicolor. Cristallo 16.30 «Traffieanti del P>a^ \ Capitol 16.00 «Billy Jack*. .Te‘Ti8. lor. Prepovedano mladini P mladini pod 14. letom. Diana ^ letom. m! Moderno 16.30 »Agente 077 ® Bloody Mery». Technicolor. ^ Vlttorio Vencto 17.00 «Tecnica » spia*. Technicolor. Erika ®a ^j. Ideale 16.00 »Radiografia di po d’oro». Technicolor. El*e mer, Jack Palance, Gary wood. Astra 16.30 «L’etš del maless«*■ ■b. Abbazia 16.30 «Luna zero due»-nicolor. J. Olson. Razstave V galeriji Tergeste v Ul- ®attiSjtalo S S razstavlja do 17. septembra Rossi. V nmetnostnl galeriji f Korzu Italija razstavlja do 15- s ■ bra Silvio Pagan. „„ V občinski umetnostni Sa|erU ji-Trgu Unita dTtalia razstavlja ^ septembra tržaški slikar Al^re i <■ i« * riani. i V galeriji Rossoni na Korzu »7, bo od 11. do 20. t.m. razsta™ žaški slikar Pino Caldarulo- ^ Listek št. 7347 občinske “0®®% galerije je bil izžreban za na sliko-olje slikarja Maria Buu° s Sli, V Tržaški knjigarni razs®'’^ do konca septembra slike >B fike Demetrij Cej. Ljudska prosveta Pevski zbor PD Tabor je člane, da se začnejo r* v petek, 10. t.m. ob 20.30-tudi novi pevci! Razna obvestila Slovensko amatersko gl* u„ Trstu obvešča svoje odbornike' ^ prva odborova seja v petek, ' ob 20.30 v prostorih p. d. <* kar*, Ul. Montecchi 6. Er*® Jpf' točnost in udeležbo vseh odbo Darovi in prispevki jank® V počastitev spomina jl#’ Batagelija daruje družina žine 10.000 lir za tabornike Rodu tP DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gret-(a, Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali’Alabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2. drega vala. ja P1*' Ob 13. obletnici smrti Andr . P1' garca daruje družina 2.000 n jaško matico. Naznanjamo žalostno vest.^ ^jt. je zapustil naš dragi mož, 0 tast in nono Anton Višnjev^ Pogreb bo danes ob 16-8® 'z niče glavne bolnišnice na pokopališče. < ■n l®crC žalujoči žena, sestra, sin' (jstv* družinami in drugo Gročana, Z otvoritve kraškega tedna. Govori predsednik Egon Kiaus Že v prvih dneh privablja kraš-ki teden številne goste iz mesta in s podeželja. K temu seveda pripomore tudi lepo vreme in u-pati je, da bo trajalo ves teden, čeprav je potreben pošten dež. Na sporedu prireditev v okviru kraškega tedna je bil sinoči na trgu v Repnu nastop godbe na pihala s Proseka. Na trgu je bilo polno občinstva, ki je z velikim zadovoljstvom poslušalo koncert. Vse polno gostov je bilo tudi v osmicah in gostilnah, kjer so vsem postregli z dobro jedačo in pijačo. Največje povpraševanje je bilo po klobasah z zeljem in kuhanimi štruklji, ki so zadruge »Naš Kras* veljave prav s spet prišli do kraškimi tedni. V okviru gastronomskega tekmovanja je bila včeraj prva na vrsti gostilna Simonič na Opčinah, v katero je prišlo dosti gostov tako opoldne kot zvečer, danes pa bodo postregli gostom s svojimi specialitetami v zadružni gostilni v Gabrovcu. Drevi bo v Repnu nastopil pevski zbor «Srečko Kumar*. Dvorišče «Kraške hiše* ki je zelo a-kustično, se bo spremenilo v naravni avditorij, domači pevci, ki nastopajo v narodnih nošah, pa bodo pod vodstvom svojega pevovodje Mirka Guština prav gotovo zapeli kot fantje od fare. ZAHVALA Družine VELISE - BONAZZA — LONZA se zahvaljujejo č- * duhovniku, sorodnikom, delovnim tovarišem, prijateljem in vse® tistim, ki so sočustvovali z njimi in spremili na zadnji P0*'* vega dragega „jiho- CARLA Posebna zahvala zdravniku dr. T. Lovrečiču. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki drago so spremili na zadnji Poti na* DARINKO FERRER0 roj. ŠTOKA ,alce® Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali, daroV*Inili' cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen sP° Žalujoči: hči, mati in sori Trst, Kontovel, 8. septembra 1971 ■odnik* Konec PRIHODNJEGA TEDNA V MILLSTATTU NA KOROŠKEM Strokovno srečanje zdravnikov Slovenije, Koroške in naše dežele Program in smotre tega prvega srečanja je na tiskovni konferenci prikazal primarij prof. dr. Pietro Petronio t jj1!® tri dni prihodnjega ted-* " sicer v četrtek, 16., v pe-i ter v soboto 18. t. m. iiJp0 v Millstattu na Koroškem 'L na Zdravniške dneve Alpe-s . zdravniki iz naše dežele, to-dežele Furlanija - Julijska i. a> iz Slovenije ter iz Koro- Narm en tega zasedanja je medsebojno spoznavanje ter fel strokovnih dognanj na ^rih področjih. dnevih in o njihovem na-si imajo že v samem na-:,Pold SV0J Program, je včeraj tjj®® spregovoril časnikarjem >1^*1 tržaške bolnišnice prof. k Petronio, ki je kar v za-■ Poudaril, da če se v zad ‘e«h. vedno češče sestajajo ij ni ljudje treh mejnih podro-, .Ije umetniki in drugi u-jjo ™ci. bi bil že čas, da stoik; P® njihovem zgledu tudi zdravic'si jih morejo v zvezi z nji-'hi Pnslanstvom, meje še naj- Hat0l06evati- i ql Je prof. Petronio obširne-I) °razložil delovni program te za katero so dali —............. in ki v Millstattu ob istoimenskem c.e'ovšhi zdravniki, 'j i . oa Koroškem, prihod-1° na Bledu v Sloveniji, na-■u nf-kje v naši deželi, po vsej i, L°.sti v Gradežu. Od treh ;vs°hkor bo zasedanje trajalo, (5®* dan posvečen eni deželi, V Vs;,ka obravnavala po eno Cia ^an' četrtek, 16. septembra,' ik0ai\ Slovenije. Slovensko zdravilo r'UŽtvo je za ta dan pred-kot osnovno temo iPromet-hov *ci”a v Sloveniji». To bo H "a tema, ki jo bodo iz raz-itjiJPcktov razčlenili primarij dr. r. \iVcn’k in dr. Repouž, nadalje >, hauken in dr. Arko, končno še it; Urlan in primarij dr .Kreiči. *? v programu, bodo gornje %,te dopolnili izvedenci iz so- V ’n tako bodo z itali- 'et. strani imeli h gornjemu iWju svoje koreferate prof. dr. ^ Pzoni iz Vidma, dr. Piove-h>l. !? Pordenona ter Tržačana <>strii u' ^°ro in c*r- Fabiani. Z lij Js|ki prim. dr. Moritz iz I bf’ dr. Gruber iz Beljaka, Ser . r >z Gradca, prim. dr. Jtr . lz Celovca, prim. dr. Sa- z Wolfsberga ter prof. dr. ,,aayer iz Celovca, jfli - 'talijanskim dnevom so prev-i' j Kdsedstvo prof. dr. Dal Pa \f'r iVD Rajšp in dr. Her itr«:. ‘tner■ . nf!. dan, sobota 18. septembra, T Avstrije. Osnovna tema y .. \ 1 Gelovčana dr. Millonig in »' , -. *Aujna zdravstvena po-NeUi, a^-oe vidike te teme bodo ^ .dr. VVieser, nadalje dr. lov* prof. dr. Judmayer iz J- Končno bo spregovoril še bfld 'riler. Te osnovne referate Stj dopolnjevali s svojimi kore-« |dr- Jagodic, prof. dr. Mah-1 le$iv- . iz Ljubljane, nadalje dr. Cj jhik in dr. Darjan iz Slo- Sbn^dca 1 Ctj0 dežele pa bodo sodelovali M 8a dne s svojimi koreferati ^Ififjdr. Moča vero in prof. dr. jot, ’ oba iz Trsta, Videmčan Hjdf- Ferruglio, nadalje še dr. Stj . iz Pordenona in prof. dr. lz Trsta ter končno še Go-Pr°f. dr. Cazzola. rsT nam P°ve<3al prof- dr. J.teg"0, sodelujejo pri organizaci-zasedanja zdravniške zbor-zdravniška združenja iz vseh treh obmejnih področij, vsa prireditev je pod pokroviteljstvom koroškega deželnega glavarja Hansa Sime, v častnem odboru pa so med drugimi tudi predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Ber-zanti, deželni odbornik za zdravstvo Cesare Devetag, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, članica izvršnega sveta Zora Tomič, tajnica za zdravstvo SR Slovenije Majda Gaspari, koroški deželni odbornik za zdravstvo Fudolf Gallob, glavar Spitta-la dr. Trattler, župan Millstatta Koller itd. Iz navedenega programa izhaja, da ima to zasedanje namen poglobiti strokovno znanje, toda dejstvo, da so prevzeli nad tem zasedanjem pokroviteljstvo vidni javni in politični delavci, priča, da se nameravajo odslej dalje porušiti še zadnje prepreke, ki so morda ovirale tesnejše sodelovanje med zdravstvenimi delavci naše dežele, Slovenije in Koroške. Nadaljevanje seminarja o zvezdah - velikankah Včeraj se je v mednarodnem centru za fiziko nadaljeval seminar o zvezdah velikankah. Pod predsedstvom prof. Larsona so v dopoldanskih urah spregovorili T. L. Evans o «Rdečih spremeljivih velikankah v Mali Magelanovi megli*, C. J. Butler o «Opazovanju zvezd tipa Cepheyd v Magelanovih meglah in njihovih primerjavah s teoretičnimi izsledki*, A. Ardeberg o «Katalogu o radialnih hitrostih po razdelitvi na podlagi spektrumov, in fotometrija UBV zvezd Velike Magelanove megle*, J. Rosseau in P. Mianes o «Fotometriji v šestih barvah 13 velikank tipa F in G iz Velike Magelanove meglice*, G. Gahn in L. Hultquist o «Zna-čilnostih v H-alfa svetlejših starih zvezd*, B. Hauck in Cl. Nicollier o «Velikankah tipov A in F, po foto-metričnih sistemih ženevskega observatorija* in R. van Halden o «Spek-trumu v bližini infrardečih valovnih dolžin velikank tipa B*. V popoldanskih urah je mesto predsedstva prevzel dr. Roxemburg, sodelovali pa so s svojimi referati M. N. White o «Fotometriji v infrardečem v osembarvni širini velikank tipa M>, M. Pim Fitzgerald o »Kinetičnih izsledkih v razmerju od popolnega do selektivnega absorbiranja s pomočjo opazovanja Cepheyd. mlajših galaktičnih skupkov in velikank*, S. B. Parsons o «Reviziji pretvornega faktorja 24/17 in Wesselinkov radij pri klasičnih Cepheydah», L. D. Loden o »Možni razporeditvi elementov v atmosferah magnetskih zvezd*, M. Motteran o »Statističnih značilnostih zvezd tipa S», Viotti o »Analizah spektruma zvezd s posebno svetlimi emisijskimi črtami* ter MS Var-dya o «Splošnem pregledu o atmosferah mrzlih velikank.* S tem se je zaključil del seminarja, posvečen eksperimentalnim izsledkom. Poročali smo že, da se bo danes seminar nadaljeval z analizo teoretskih dognanj. Včeraj zvečer je za vse udeležence priredila Tržaška letoviščarska ustanova Sprejem na gradu Sv. Justa. uk ske službe dr. Querini in fitosocio log prof. Hofman orisali časnikarjem glavne značilnosti naravnega parka pri Belopeških jezerih, ki ga bodo, kakor naiavljeno, odprli v nedeljo, 12. septembra. V petek se bo v Vidmu začelo dvodnevno zasedanje o problemih izvoza obrtniških izdelkov iz naše dežele. Zasedanje, ki ga organizira Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA. bo vodil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci. Nastopili bodo predsednik ESA Di Natale. deželni odbornik Stopper, glavni ravnatelj uvozno. -izvoznega oddelka na ministrstvu za zunanjo trgovino Miozzi in ravnatelj ESA ing. Selan. Zasedanje bo v soboto popoldne zaključil podtajnik Belci. Z avtom v zid Včeraj popoldne, malo pred 16. uro, je 58-letnj Giordano Vitti iz Ul. Lago 15 vozil svoj fiat 600 od mejnega prehoda pri Škofijah proti mestnemu središču, ko je v Ul. Flavia nenadoma zavil na drugo stran cestišča in treščil v obcestni zidek. Pri tem se je pobil po obrazu in si verjetno zlomil desno ramo. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti približno mesec dni. Vzroki nesreče še niso povsem pojasnjeni, čeprav vse kaže na to. da je avtomobilistu nenadoma postalo slabo. Usluga pa taka . . . Poslovodja gostilne «Lavazza» v Ul. sv. Marka 24. 63-letni Antonio Stuparich iz iste ulice, ko v prihodnje verjetno dvakrat pomislil preden bo še komu storil uslugo. Predsinočnjim sta v omenjeno gostilno stopila 29-letni Sergio Villa iz Ul. Toti 9 in 28-letni Carlo Zubelj iz Ul. Pola 18 ter si naročila vina. Čez nekaj minut pa je Zu-l>elj vstal in zaprosil Stuparichevo ženo za zavojček cigaret «Naziona-!e». Ta mu jih je takoj dala. čeprav ga je opozorila, da nima dovoljenja za prodajo cigaret in soli. Hip zatem pa se je približal točilnemu pultu še Villa in prav tako vpraša! ženska za zavojček cigaret «MS». Ko jih je dobil in plačal, se je pogumno postavil pred žensko in ji dejal, da ne sme prodajati cigaret in da bo zato poklical policijo. Agenti so res prišli in seveda sestavili zapisnik o intervenciji s pripisom: «v gostilni, kjer so nezakonito prodajali cigarete...* GORIŠKI DNEVNIK PO UGOTOVITVAH TRGOVINSKE ZBORNICE Obrtništvo na Goriškem predstavlja važno postavko v našem gospodarstvu V posebnem registru je vpisanih 2881 podjetij z nad pet tisoč zaposlenimi V goriškem gospodarstvu predstavlja važno postavko tudi obrtništvo. To ugotavlja tudi trgovinska zbornica v svojem poročilu o gospodarstvu naše pokrajine v lanskem letu. To morda ni vsem znano in tudi ne opazno, ker nimamo pri nas večjih obrtniških podjetij, ki bi stopala v ospredje, razen nekaj častnih izjem. Zato pa je njihovo število zelo veliko in skupaj predstavljajo gospodarsko postavko, mimo katere ne more nihče, ki obravnava gospodarstvo naše pokrajine. Naj navedemo nekaj številk. Ob koncu lanskega leta je bilo v posebnem seznamu pri trgovinski zbornici vpisanih 2881 obrtniških podjetij. Od teh jih je bilo 2620 individualnih, 245 dejanskih združenj, 13 kolektivnih družb in 3 konzorciji. Na kmetijskem področju (živinoreja, ribolov ter izposojanje kmetijskih strojev), je delovalo lani 10 obrtniških podjetij. S pridobivanjem gramoza in peska se u-kvarja (ob Soči in ob morju) 27 podjetij, v gradbeništvu in drugih dejavnostih, ki so s tem v zvezi, je imelo lani svoje delovno področje kar 635 podjetij, seveda skoraj izključno zelo mahnega obsega. Proizvodnja ali predelava raznega blaga je predmet aktivnosti 1420 podjetij; med nje so všteti; 200 krojačev, 95 pohištvenih obrtnikov, 92 mizarjev, 82 mehaničnih delavnic, 86 pekarij itd. V prevozništvu, kamor spadajo tudi taksisti, imamo 352 obrtnikov od tega jih je 272 avtoprevoznikov. Z uslužnostrni raznih vrst se bavi 425 obrtnikov, med katerimi izstopajo brivci in frizerji, ki jih je bilo lani na Goriškem 319. Pralnic in čistilnic so našteli 47. Iz teh podatkov izhaja, da je v obrtništvu zaposlenih precej nad pet tisoč ljudi, tudi če štejemo le po dve osebi poprečno na vsako vpisano podjetje. To pa predstavlja več kot ^ največja industrija v pokrajini, neglede na dejstvo, da gre v marsikaterem primeru za u-sluge, ki jih ni mogoče pogrešati in si brez njih ne moremo predstavljati modernega gospodarskega delovanja. več moških in ženskih koles, nekaj sončnih očal, poročni prstan, nekaj denarnic z raznimi vsotami denarja, otroška zapestnica, otroški jopič, nekaj zlatih predmetov. Kdor lahko dokaže, da je lastnik omenjenih stvari, naj se javi v uradu mestne policije, v Ulici Mameli 7. Urejujejo kanalizacijo v Ul. Mameli in Bcllinzona V soboto so pričeli z d?li za ureditev kanalizacije v ulicah Mameli in Bellinzona. Z deli so pričeli na križišču Ulice Mameli z Verdijevim korzom in je bil torej promet med SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA korzom in omenjeno ulico prekinjen. županstvo javlja, da bosta cesti Mameli in Bellinzona zaprti za redni avtomobilski promet do zaključka del. Možno bo začasno uporabljati omenjeno ulico le za parkiranje avtomobilov, seveda v kolikor to ne bo oviralo del. Prebivalci omenjenih dveh ulic kot vsi ostali, ki se jih poslužujejo, upajo. da bo občinska uprava poskrbela. da bodo dela napravljena čimprej. To pišemo, ker so gradbena podjetja lani in letos v nekaterih mestnih ulicah pri podobnih delih napredovala zelo počasno in s tem povzročila nevšečnosti in škodo trgovcem in vsem, ki se v mestnem prometu poslužujejo avtomobilov. V podgorski šoli bodo uredili napravo za centralno ogrevanje Seji občinskega odbora je predsedoval podžupan Ilovis Novi davki za nekatere lastnike gradbenih pareel Ustanovili bodo komisijo za obnovo proste cone Izgubljeno-najdeno V zadnjem obdobju so mestni stražniki našli v mestu precej stvari, ki so jih lastniki izgubili. To so moped, Goriški občinski odbor se je sestal v ponedeljek zvečer. V odsotnosti župana je seji predsedoval podžupan Rovis. Najprej so odborniki razpravljali o neurju, ki je pred desetimi dnevi prizadel tudi nekatere kraje v goriški občini (Gradiškuto, Oslavje, Pevrno, Solkansko polje). Podžupan in odbornik za javna dela Agati sta poročala o ukrepih, ki jih je s tem v zvezi povzela občinska u-prava, izrazila pa sta obžalovanje, da ni prišlo do koordiniranega dela pri pomoči prizadetim. Izražena je bila želja, da bi deželna uprava čimprej priskočila na pomoč prizadetim od neurja. Odborniki so nato razpravljali o vrsti točk upravnega značaja. Odbornik za davke Ciuffarin je predlagal vrsto obdavčitev za nekatere lastnike gradbenih parcel, katerim se je vrednost v zadnjem času povečala. Odbornik Fantini je predlagal ustanovitev komisije, ki bo skrbela za obnovo proste cone; s tem v zvezi bodo predlagali občinskemu svetu izvolitev te. komisije. Odborniki so razpravljali tudi o pripravah za delo komisi- je, ki mora preučiti ustanovitev krajevnih konzult. O problemih o-sebja je poročal odbornik Paulin. Dr. Tomassich, odbornik za zdravstvo, je predlagal, da bi v sodelovanju s pokrajinsko upravo poskrbeli za letovanje otrok posebne šole. Odbornik za javna dela Agati je predlagal vrsto sklepov s področja javnih del. V šolah Locchi in v Podgori bodo namestili centralno kurjavo; za dom starčkov v Ločniku bodo kupili nekatere naprave za pralnico. Občinskemu svetu bodo predlagali osnutek za ureditev gradbene parcele med Ulicama S. Chiara in Korzom Verdi. ZAKLJUČEN SEMINAR V0DITEUEV PEVSKIH ZBOROV Že prihodnje leto v Gorici tekmovanje mladinskih zborov? Misel o takem tekmovanju bi poživila pri mladini zanimanje za zborovsko petje - V debato so posegli številni delegati - V vzhodnoevropskih državah precej vladne pomoči pevskim zborom V Gorici se je včeraj zaključil dvodnevni seminar o zborovskem petju v Evropi, ki sledi mednarodnemu tekmovanju pevskih zbo rov. Otvoritveni seji je prisostvoval, med drugimi, tudi deželni odbornik za kulturo Giust. Razni govorniki so prikazali stanje zborovskega petja v svojih državah. V Bolgariji in na Češkoslovaškem vladne oblasti zelo podpirajo zborovsko petje, ki ie zelo razširjeno tudi med mladino. Zaradi tega lahko tudii razumemo zmogljivost tako Bolgarov kot Če-hoslovakov, ki jim uspe poslati na taka tekmovanja kot so Gorica ali Arezzo več odličnih pevskih skupin. Italijanski govorniki so ugotovili, da v naši državi zborovsko petje ni razširjeno, če izvzamemo razne cerkvene zbore, ki pa niso kvalitetni. Stari zbori so se v zadnjih letih precej izboljšali, manjka pa prirastka. Zbori so se izboljšali, ker so svojo raven tako stalno primerjali z zbori iiz drugih dežel na raznih mednarodnih tekmovanjih. Včeraj sta v diskusijo posegla Slovenec Peter Lipar in Madžar Tibor Szalo. Oba sta ugotovila, da je petje precej razširjeno v osnovnih iin tudi drugostopnih šolah, vendar se razni pevski zbori, ki so nekdaj sloveli doma in v inozemstvu, nahajajo danes v krizi, ker mladi ljudje ne kažejo več tistega zanimanja za zborovsko petje kot nekdaj. Odtod pomanjkanje dobrih mladih pevcev. V Jugoslaviji imajo več medsebojnih srečanj in tekmovanj pevskih zborov, prav tako se večkrat med seboj sestajajo dirigenti, da si lahko izmenjajo izkušnje. Debata je bila zelo zanimiva. Vsi prisotni so ugotovi)1 da so koristna taka debatna sr \ ;a, kot tudi mednarodna tekmov..,ija. Gorica jc • Na poletnem prazniku okoliša (Borzo Castello*. ki je te dni na prostoru v Ulici Colobini, bo igral nocoj orkester »I nuovi angeli*, ki nastopa prvič v naši deželi. Obiskovalcem je na razpolago tudi srečolov. ---------------- • V Ločniku so pred nekaj dnevi ustanovili krajevno sekcijo prostovoljnih darovalcev krvi. Imajo že nov. Prihodnjo sredo bodo ii sejo omenjene sekcije. vseh pesmi, s katerimi bi razni zbori nastopali. Priredijo naj se v našem mestu seminarji za dirigente pevskih zborov za izmenjavo izkušenj. Že v prihodnjem letu naj se uvede tudi tekmovanje za mladinske zbore. Takoj naj bi propagirali zborovsko petje med mladino. Italijanski govorniki so izrazili željo, da bi tudi na apeninskem polotoku uvedli zborovsko petje kot pouk v osnovne šole. Počastitev padlih v soboto v Sovodnjah Sovodenjski župan, zastopniki občinske uprave in prebivalci občine, se bodo v soboto zvečer ob 20. uri poklonili spominu žrtev iz narodnoosvobodilne vojne. Pred spomenik padlim bodo položili venec. To bodo napravili v znak protesta proti fašističnim mazačem, ki so prejšnji teden z nesramnim napisom premazali spomenik. Jutri, v četrtek 9. septembra, ob 20.30, bo v dvorani pokrajinskega sveta predsednik osrednjega sveta GESCAL prof. Elio Capodoglio govoril o temi »Stanovanjska reforma*. Predavanje je priredila socialistična svetovalska skupina v pokrajinskem svetu. 26. SEPTEMBRA MLADINA V IDRIJO postala važno središče za taka mednarodna srečanja. Ob zaključku debate je padla misel, da bi postala Gorica uradno mednarodno središče zborovske glasbe. V Go rici naj bi zbrali partiture novih pesmi, ki so jih razni zbori peli '"■/ih tekmovanjih. Ob ^tekmovanj , nkj' I bi udarni [Bile na ražpbl IttUT ‘na razpoTšgčf 'vsem' .....n.....................................................................................................................................mn.....■■■■>■<■■■•■»..................................................................iiimniiiimiililiiilililin PO PODATKIH IZPRED PETIH LET V goriški občini 98 oseb z nad 5 milijoni dohodkov V veliki večini primerov precejšnje nesorazmerje med prijavljenim in ugotovljenim dohodkom - Sele po petih letih je osrednja finančna uprava lahko javila podatke za leto 1966 CAS JE DO 15. SEPTEMBRA Z onstran meje ter dr. Kotnik Med strokovnjaki pa V Izoli se je končal dvodnevni tradicionalni ribiški praznik. Letos so povezali ta praznik s prosiavo 20-letnice samoupravljanja v kombinatu Delamaris. V sami tovarni je bila svečana seja delavskega sveta, na kateri so nagradili 39 članov podjetja, ki delajo v Delamarisu več kot 20 let. Oba dneva je bilo v Izoli zelo živahno. Ob ribjih specialitetah in ob domači kapljici se niso preselili samo domačini, ampak tudi številni turisti. * * * V Predjamskem gradu so odprli zanimivo razstavo «Halštatska nekropola na Križni gori pri Ložu*. Pripravil jo je Notranjski muzej v Postojni, ki je to nekropolo odkopal pred leti na Križni gori. Takrat so našli 153 grobov iz starejše železne dobe. Delo deželnih organov Danes dopoldne ob H. uri bo v Vidmu tiskovna konferenca, na kateri bodo deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, ravnatelj gozdar- A »Iti A ZAGREB REDNA LETALSKA SLUŽBA TRST - JUGOSLAVIJA hevna proga, razen ob nedeljah za ZAGREB - REKO - SPLIT Urniki do 25. septembra 1971 O. TRST 21.00 p. ZAGREB 21.00 0. TRST 10.00 p. REKA 9.20 • 0. TRST 10.00 p. SPLIT 10.40 * o. ZAGREB 07.30 p. TRST 09.30 * 0. SPLIT 17.00 p. TRST 19.40 • 0. REKA 18.20 p. TRST 19.40 * ia služba se začne s 1. se ptembrom 1971 Generalna agencija za Italijo M - Ul. Donota 1 - TRST - Tel. 24068 - mrrnacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradih ^••vezava Trsta z vsemi proisaml ATI za Benetke, Milan, Genovo V Gorici smo imeli pred petimi, 4.407.000 lir; Karlo Kumar, trgovec ■ ■ ■ • 11 - :—s sadjem in zelenjavo, doh. davek leti 98 oseb, ki so v letu dni imele nad pet milijonov lir čistega dohodka. Ta podatek posnemamo po posebni knjigi osrednje finančne oblasti, v kateri so navedena imena vseh davkoplačevalcev, katerim so v letu 1966 ugotovili nad pet milijonov lir letnega dohodka. V Gorici je treba omenjenim 98 osebam dodati še 23 družb (ditte collettive) in 27 ustanov in delniških družb, ki so imele nad pet milijonov letnega dohodka. Zaključni podatki za leto 1966 so znani šele sedaj, kajti do konca leta so imeli pristojni davčni ura di možnost ugotavljati dohodke iz tega leta. Sledil je tisk omenjene knjige, ki je sedaj na razpolago vsem, ki se za to zanimajo, v vseh občinah in v vseh ostalih državnih finančnih uradih. Našim bralcem bomo danes in v prihodnjih dneh posredovali seznam Goričanov, ki so v letu 1966 zaslužili več kot pet milijonov lir. Videli bomo več številk; v več primerih je, upoštevajoč ustrezne zakone, dohodninski davek, kar se tiče obdavčljive vsote, drugačen od obdavčljive vsote komplementarnega davka. V več primerih bomo videli, da so prizadeti davkoplačevalci prijavili en dohodek, ustrezni uradi pa so jim ugotovili drugega. V nekaj primerih bomo videli celo, da niso prizadeti davkoplačevalci sprejeli ugotovitev davčnega urada in so zaradi tega vložili priziv. Davka torej niso še plačali, kajti rešitev takih prizivov, posebno ko gre za večje davkoplačevalce, ki se poslužujejo odvetniške pomoči, gre v nedogled. Pričnimo torej z našim seznamom. Francesco Imbimbo, za komplementarni davek prijavljen dohodek 5.440.000 lir, določenih 5.020.000 lir; Terezija Jež vd. Lapanja, kompl. davek, prijavljenih in določenih 6.917.000 lir; Lojze Kodermac, avtoprevoznik, dohodninski davek prijavljenih 4.405.000 lir, določenih 10 milijonov lir; kompl. davek prijavljenih 3.00U.OOO lir, določenih 8 milijonov 906 tisoč lir; Alojz Kom-janc, trgovec z gumami, doh. davek prijavljenih 1.324.000 lir, določenih 5.470.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1.184.000 lir, določenih 5.300.000 lir; Luigi Kraine’-, trgovec, doh. da vek prijavljenih 5.118.000 lir, določenih 7.600.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1.470.000 lir, določenih prijavljenih in določenih 5.878.000 lir; kompl. davek prijavljenih in določenih 2.651.000 lir; Giustino Ku-sterle, avtoprevoznik, doh. davek prijavljenih 3.710.000 lir, določenih 5.400.000 lir; kompl. davek prijavljenih 5.398.000, določenih 7.088.000 lir; lilo Leoni, kompl. davek prijavljenih in določenih 5.435.000 lir: dr. Adriano Lipizer, zdravnik, kompl. prijavijenh in določenih 6.329.000 lir; odv. Luigi Luzzatto Guerrini, doh. davek prijavljenih 753.000 lir, uradno so mu ugotovili 57.030.000 lir, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 4.262.000 lir, uradno so mu ugotovili 62.333.000 lir, vložil je priziv; Bruno Marini, industrialec, kompl. davek prijavljenih in določenih 5.964.000 lir, Michele Martina, goriški župan, doh. davek prijavljenih in določenih 1.930.000 lir; kompl. davek prijavljenih 3.109.000 lir, določenih 5.295.000 lir; Lidia Homik, compl. davek prijavljenih in določenih 5.420.000 lir, Natale Martini, trgovec z nepremičninami, doh. davek prijavljenih 3.650.000 lir, določenih 5 milijonov lir; kompl. davek prijavljenih 6.919.000 lir, določenih 6.262.000 lir; Giovanni Mattiroli, gradbenik, doh. davek prijavljenih 8.207.000 lir, določenih 30.260.000 lir; kompl. davek prijavljenih 8.254.000 lir, določenih 10.500.000 lir; Carlo Mauro, kompl. davek prijavljenih 4.813.000 lir, določenih 5.500.000 lir; Italo Medeot, gradbenik, doh. davek prijavljenih 4.440.000 lir, določenih 7.950.000 lir; kompl. davek prijavljenih 3.084.000 lir, določenih 7.432.000 lir; Nikolaj Mermolja, trgovec, doh. davek prijavljenih 3 milijone 70.000 lir, določenih 12.360.000 lir; kompl. davek prijavljenih 2 milijona 163.000 lir, določenih 11 milijonov 453.000; prof. Paolo Mia-ni, zdravnik, doh. davek prijavljenih in določenih 73.000 lir; kompl. davek prijavljenih in določenih 7.004.000 lir; Guido Mizzon, trgovec, doh. davek prijavljenih 2.900.000 lir, uradno ugotovljenih 4.900.000, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 5.990.000 lir, uradno ugotovljenih 10.080.000 lir, vložil je priziv; Mario Moncaro, 'ndustrialec, 'doh. davek prijavljenih 3.763.000, določe nih 9.350.000 lir; kompl. davek >riiavlienih 2.474.000 lir, določenih 9.055.000 lir; Vittorio Monolo, kompl. davek prijavljenih in določenih V Sovodnjah za referendum doslej več kot 200 podpisov Naša občina med prvimi na Goriškem - V Sovodnjah pobirajo podpise vsak dan, v Doberdobu bo tajnik na razpolago danes zjutraj 6.003.000 lir; dr. Giusto Montena, kompl. davek prijavljenih 14.392.000 lir. določenih 16.240.000 iir; Valentino Adani, industrialec, doh. davek uradno ugotovljenih 10.000.000 lir, vložil je priziv; kompl. davek, uradno ugotovljenih 10.000.000 Jtr, viožil je priziv; Leonello Amprimo, špediter, doh. davek prijavljenih 3.226.000 lir, določenih 20.460.000 lir; davek, prijavljenih 2.599.000 lir, določenih 20.509.000 lir; prof. Salva-tore Bancheri, zdravnik, kompl. davek prijavljenih in določenih 11 milijonov 215.000 lir; odv. Silvano Ba-resi, kompl. davek prijavljenih in določenih 6.216.000 lir; rag. Gilber-to Barnaba, trgovec, doh. davek prijavljenih in določenih 6.700.000 lir; kompl. davek prijavljenih 5 milijonov 979.000 lir, določenih 6 milijonov 720.000 lir; dr. Ferruccio Ber-nardis, uradnik. kompl. davek prijavljenih in določenih 5.669.000 lir; Marcello Besti, špediter, doh. davek prijavljenih 1.937.000 lir, določenih 4.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 2.396.000 lir, določenih 6.559.000 lir. V raznih krajih nadaljujejo s pobiranjem podpisov za referendum, ki naj bi odpravil nekatere zakone fašističnega značaja, ki so še vedno veljavni. V Gorici zbirajo podpise na županstvu in tudi v pisarni sodnije. V Doberdobu bo danes tajnik na razpolago vsem, ki hočejo dati svoj podpis, na županstvu od 10.30 do 12. ure. V Sovodnjah pa je tajnik na županstvu na razpolago vsak dan od 10. do 13. ure, do 15. septembra, ko zapade rok za podpisovanje. V Sovodnjah so se naši ljudje množično odzvali vabilu za podpisovanje. Doslej so zbrali že več kot 200 podpisov, kar postavlja to našo zavedno slovensko občino na prvo mesto v goriški pokrajini, če primerjamo število podpisov s številom prebivalcev. Cestna nesreča pri Štivanu Na poti, ki povezuje štivansko papirnico z državno cesto, te ori-šlo včeraj do prometne nesreče. 45-letni Giulio Pisanello iz Tržiča je s svojim avtom prehiteval avto, ki ga ie šofiral Francesco Miniussi iz Devina 57. Nenadoma sta se av- V ORGANIZACIJI DVEH KONZORCIJEV Briški in goriški vinogradniki na obisku v Astiju in v Pavii Ogledali so si posestva in velike kleti - Seznanili so se s prodajno službo -,Prisostvovali so tudi prazniku vina «Douja d’or» Goriški vinogradniki so bili na izletu v Piemontu in so si tam ogledali vinograde, kleti, ter se seznanili s komercialno prodajno službo v krajih, ki se imenujejo Oltrepo Pavese in Astigiano. Izlet sta priredila konzorcija za zaščito tipičnih briških vin in nižinskih vin, udeležilo se ga je več kot sto vinogradnikov. Goriški izletniki so občudovali v teh krajih vzorno urejene vinograde. Na tem področju so se kmetje odločili že pred leti za monokulturo, t. j. za vinogradništvo. Daleč naokoli je videti samo vinograde, ki so vsi vzorno urejeni. Občudovali so tudi razne obrambne službe, kot je služba proti toči, služba za odpravo škodljivcev (na razpo- lago imajo celo helikopter). Naši1 vinogradniki so bili na o-bisku v več kletih. Vse so vzorno urejene in imajo najmodernejše na prave. Na obisku so bili tudi na velikem posestvu »Canelli*. V nedeljo popoldne so bili prisotni na velikem prazniku vina, znanim pod imenom »Douja d’Or», ki je že vrsto let v mestu Asti, središču pridelovanja italijanskega penečega se vina. Na izletu so goriške vinogradnike spremljali tehniki1 raznih kmetijskih ustanov omenjenega področja. Predsednika goriških konzorcijev, grof. Attems in inž. Cosolo, sta se ob zaključku izleta zahvalila za prisrčen sprejem in povabila vinogradnike iz Astija da obiščejo naše kraje. ta dotaknila pri čemer je Pisanello zletel s ceste na levo in njegov avto je precej poškodovan Njega samega Da so prepeljali v trži-ško bolnišnico, kjer bo ostal osem dni. Šolske vesti Ravnateljstvo Dijaškega doma v Gorici je objavilo sledeči razpis za vpis v Dijaški dom. 1. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1971-72 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi' zavoda; 2. prošnje za sprejem v dom je mogoče vložiti do zasedbe vseh razpoložljivih mest; 3. vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri u-pravi doma v Ulici Montesanto štev. 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. V slovenska otroška vrtca v Ulici Croce in v Ulici Randaccio, ki ju upravlja goriška občina, bo vpisovanje od 9. do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Vpišejo se lahko otroci od 3. do 5 leta. Občina vabi starše iz Šentmavra, da bi' svoje otroke vpisali v vrtec v Ulici Randaccio. Vpisovanje v slovenske osnovne šole na Goriškem bo trajalo od 9. do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure na posameznih šolah. Jutri konferenca o stanovanjski reformi Goriško županstvo javlja, da je treba do 10. oktobra t. 1. vložiti na županstvu prošnje za podelitev podpor srednješolcem, na podlagi deželnega zakona štev. 19 iz leta 1965. Prošnje je treba napisati na posebnih formularjih, ki jih je moč dobiti na županstvu. Dijaki višjih srednjih in strokovnih Šol, ki želijo dobiti študijske podpore in podpore za potne stroške, pa morajo vložiti tozadevno prošnjo na županstvu do 30. septembra. Lahko prosijo za podporo dijaki, ki1 so uspešno končali prejšnje šolsko leto, katerih obdavčljiva vsota družinskega davka ne presega 1.400.000 lir (tej vsoti je treba dodati 100.000 lir za vsakega družinskega člana). CESfflOSSSSflHIi Združenju darovalcev krvi je g. Anita Piemonti darovala 5.000 lir. Silva in Angel škerk s Kontovela darujeta v počastitev spomina Danijela Štoke 5.000 Ur za Dijaško matico in 5.000 Ur za spomenik padlim na Proseku. Razna obvestila Klub »Simon Gregorčič* priredi tečaj za šahiste - začetnike od 8. leta dalje. Vpis je mogoč na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Kmečka zveza v Gorici javlja, da bo avtobus odpeljal izletnike v soboto 11. septembra v Zagreb na ogled velesejma in nato k Pli-tvičkim jezerom, ob 5. uri s Pal-kišča v Dolu, ob 5.10 iz Rupe in iz Sovodenj, ob 5.20 iz Štandreža, ob 5.30 z Ošlavja. Priporoča se točnost. Slovensko planinsko društvo r Gorici priredi v soboto H. in v nedeljo 12. septembra ob dnevu planincev vzpon na Lepeno, h Krnskemu jezeru in na Bogatin. Vpisovanje in podrobnosti na edežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95. SPD javlja, da je že zaključilo z vpisom za izlet na otok Krk. lz goriškesa matičnega tirada V goriški občini so se 7. septembra rodile tri osebe, deset oseb Da je umrlo. ROJSTVA: Martina Stefanutti. Marina Zava. Davide Vascotto. SMRTI: 50-letna upokojenka Maria Bello, 58-letrvi Aldo Buiatti; 50-letni zidar Francesco Pierich; 68-letna gospodinja Anna Furlan; 71-letni Anton Tomšič; 80-letna AUna Bonvincini vd. Bellin: 83-letna gospodinja Teresa Bares vd. Pinese; 88-letni upokojenec Giusto Stobil; 74-letna upokojenka Maria Perkon; 74-let.na upokojenka Adele Bongio-vanni vd. Ali. CORSO 17.30—22.00; »Morire d'amo-re», A. Girardot in B. Pradel; film je v barvah. VERDI 17.30-22.00: »II mondo dl Alex*, D. Sutherland in J. Moreau: film v barvah, mladini pod 18. latom prepovedan. MODERNISSIMO 16.00 22.00: «100.000 dollari al sole*, J. Paul Belmondo in L. Ventura; ameriški čmobeU film. CENTRALE 17.00-21.30: «L'ucmo che uccise Libertj’ Valar.ce*. J. Stevvart in G. Waine; črnobeli film. VITTORIA 17.15—21.30: »Che cosa di-ci ad una signora nuda?», dokumentarni film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 18.00—22.00: »La ragazza del prete*. Nicola di Bari, barvni film. EXCELSIOR 17.30—22.00: «L'amico delle cinque e mezza*, B. Streisand in Y. Montand, barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00: »Lo scudo dei Falworth», T. Curtis in J. Leigh, ameriški barvni film. . Atova Gorica SOČA (N. Gorica): «Ples vampirjev*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Zlata vdova*, francoski barvni film — ob 18. in 20. RENČE: prosto. KANAL: prosto. ŠEMPAS: Živim za tvojo smrt*, ame-riško-italijanski barvni film — ob 20. uri. DESKLE: »Trije mušketirji*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponori je v Gorici odprta lekarna KtlRNER, Kor-zo Italija 10. tel. 2576. V TRŽIČU Danes ves dan in ponori je v Tržiču odprta lekarna Al Redentore, dr. De Nordis, Ul. RosselU 23, tel. 72340. PO LETOŠNJEM MEDNARODNEM PEVSKEM SREČANJU V Arezzu marsikaj odkriješ in se marsičesa tudi naučiš Mariborski mladinski zbor in beograjski Collegium musicum sta vrnila Sloveniji in Jugoslaviji sloves, ki jima tudi gre Na svojem letošnjem XIX. zborovskem konkurzu je Društvo prijateljev glasbe v Arezzu uvedlo novo kategorijo: mladinske pevske zbore, kar pomeni važen korak v prizadevanju tega splošno priznanega pevsko-zborovskega tekmovalnega foruma za spodbudo, širjenje in dviganje kvalitete tudi na mladinskem pevskem področju, ki zad nje čase zavzema čedalje večji razmah in pomen pri estetski vzgoji mladine. Le to pa sega do same vzgoje v osnovnih in nadaljnjih šo'ah. V dneh letošnjega tekmovanja se je sprožila živahna debata predvsem v krogu italijanskih kulturnih predstavnikov, ki si želijo večjega poudarka pomenu pevske vzgoje na šolah, kajti le na ta način bo zborovsko petje v Italiji lahko kvalitetno raslo. In res, v zadnjih letih se je prav ob tekmovanju v Arezzu pa tudi v Gorici precej razširilo zanimanje in tudi stalna rast je bila iz leta v leto zaznavna, letos pa smo imeli občutek, kakor da je prizadevanje za nadaljnji kvalitetni dvig nekoliko opešalo. Najvišjo kvalitetno raven in s tem poudarek celotnemu tekmovanju je vsekakor vtisnil mešani zbor iz Talina v Estoniji. Odlikovala ga je vzorna pevska disciplina in do redke popolnosti izdelana pevsko-tehnična usposobljenost in nenavadno visoko dosežena glasbena kultura. Enotno zastavljanje glasu, jasna izgovarjava, preciznost v ritmu, plastično povezovanje lepo oblikovanih linij v celoto v polifoniji, čistost v intonaciji, zvočna uravnovešenost in zlitost celotnega zbora v vseh dinamičnih stopnjah in slogovnih posebnostih; kakorkoli, v celoti smo spoznali solidno pevsko šolo, inteligentno vodstvo in glasbeno široko razgledanega in tenkočutnega dirigenta. Nepozabna bo ostala ostvaritev •iiiiiiusMimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiauiiunni «Obtutljivh sodnik PALLtuviu, 7. — Šestindvajsetletna Lise Wittroc je zapustila Palermo in bo še danes doma v Kopenhagnu, kjer jo čaka delo v bolnišnici. Dansko bomičarko, ki je bila v Palermu na izpopolnjevalnem tečaju na vsenčeiiški polikliniki, je prijavil sodišču neki vodilni lunkcionar palermskega sodišča in sicer dr. Vincenzo Sal-meri. Prijavil jo je na osnovi člena 72ti kazenskega zakonika, to se pravi na osnovi tistega zakonskega predpisa, ki govori o »dejanjih proti morali na javnem mestu.* Sodnik dr. Vincenzo Salmeri, ki je srečal dansko dekle na nekem osrednjem trgu v Palermu, je smatral njeno obnašanje, konkretno njeno ODleko, za ponujsuvo,. kajti »hlačke, ki jih je imela Use Wittroc na sebi, so dopuščale, da so se videli neki obrisi*. ' Takih hlačk in lakih lepih in manj lepih deklet je bilo in je na naših mestnih ulicah veliko, na pretek in če koga motijo, motijo prav gotovo tiste, ki so »moralno* pretirano občutljivi ali pa bolj licemerni kot iskreni. Ce ima dekle lepo postavo in na sebi kratke hlačke, prav gotovo ne more motiti nikogar. Kdor pa vidi v kratkih hlačkah kaj pohujšljivega, pomeni, da bi moral bolj soditi sebe kot dekle v kratkih hlačkah. Zdi se, da je bila tega mnenja tudi danska bolničarka, ki je rekla, da odhaja iz Palerma z obžalovanjem in zagrenjena, da pa se bo v Palermo še vrnila če drugače ne zato, ker se bo morala zagovarjati na sodišču. Ob koncu je dodala, dani vedela, da so »hot pants*, to se pravi »vroče hlačke* v Palermu prepovedane. avantgardistično zasnovanih »Impresij* mladega in nadarjenega estonskega skladatelja Lepika in prav nič manj slogovno nazorno dojeta in s polno muzikalno napetostjo izvedena Palestrinova , v finalu iz polifonije pa. Tajčepičeve ščetin duhovna stiha*, ki so bile brez dvoma odločilnega pomena za zmago. Škoda, da ni uspela drugače dobro in solidno pripravljena Matetiča - Ronjgova *čače moj*; dirigentka in zbor je še nista popolnoma dojela v celoti in nista ustvarila tiste silne notranje napetosti, ki jo skladba nosi o sebi. Zbor ima možnosti še za nadaljnjo rast. Predvsem je potrebno posvetiti več pozornosti in dela za dosego večje popolnosti v pogledu homogenosti posameznih glasovniti skupin, posebej soprana. V oblikovalnem pogledu naj bi se skušal čimprej ognili za sedaj še rahlo zaznavnim nagnjenjem po učinkih, ki bi slabili ali vsaj ne bi dopuščali večje notranj muzikalne napetosti — če bi se razrasli v maniro. Omenjeni nazorno izvedeni skladbi sta odražali skladje med pristno doži-vetostjo in umetniško izraznostjo. S svojima uspelima nastopoma sta zbora izbrisala neprijeten vtis lanskoletnega popolnega poraza, ko jugoslovanska zbora nista odnesla nobene nagrade, eden pa niti ni prišel v finale. Težko je bilo pritrditi upravičenosti dejstva, da žirija pri izločilnem tekmovanju ni pripustila v finale zbora iz Z lina na Češkoslovaškem in akademskega zbora iz Varšave — napram ravni zborov iz Darfo Boario (Brescia) in iz Ca-gliarija. Še celo velja to za zbor iz Varšave, ki je svoje kvalitete potrdil na koncertu duhovne glasbe v cerkvi S. Maria della Pieve. Zbor glasbene gimnazije z Du- NEW YORK, 7. — Reinhard Gellen je bil med zadnjo vojno nacistični častnik in tudi eden izmed šefov nacistične obveščevalne službe. V tem svojstvu — kot bivšega obveščevalca — so ga zahodnonemške vojaške oblasti po letu 1949, ko so ponovno začele formirati svojo vojsko, pastavile za načelnika nove zahodnonemške obveščevalne službe. Pred letom dni ali kaj več je začel ■ Reinhard Gellen objavljati posamezne epizode iz svojega življenja in hkrati pisati knjigo o svojih izkušnjah v obveščevalni službi. Ta knjiga bo v kratkem izšla in vse kaže, da bi znala vzbuditi precej pozornosti, verjetno tudi polemik. Pri tem pa je najbolj kočljiva tista vest, ki govori o nacističnem zločincu Martinu Bormannu. Za Martina Bormanna je znano, da je bil eden najvišjih funkcionarjev nacistične stranke, nekaj časa desna roka samega Hitlerja, šef esesovskih enot in policije, skratka zločinec in pol, ki bi bil P"av gotovo končal na vešalih, če bi ga prijeti in spravili pred sodišče v Nuernbergu. Toda Martina Bormanna tedaj niso našli in Sovjeti so nekaj časa očitali Američanom, da so mu, zaradi svoje malomarnosti, omogočili pobeg. naja, ki je zasedel drugo mesto v polifoniji, in zbor iz Obertshausna v Zah. Nemčiji, ki je prejel tretjo nagrado, sta bila to pot nekoliko šibkejša kakor v Gorici na tekmovanju »C. A. Seghizzi* lanskega leta. Dunajski zbor je letos v Arezzu imel celo iste pesmi po svobodni izbiri... te omenjeni komorni ženski zbor iz Sofije je odnesel drugi nagradi iz polifonije in iz folklore; v zadnji je na prvo mesto — z izredno dobrimi priredbami — prišel mešani zbor iz Talina, tretjo nagrado pa je prejel komorni zbor iz Pecsi 'na Madžarskem, dober zbor, ki je tudi v ženski sestavi v polifoniji dosegel tretje mesto, obakrat zasluženo. Med dobre zbore moramo uvrstiti tudi zbor Franco Maria Saraceni degli universitari iz Rima, ki je bil najbo'jši italijanski zbor v Arezzu in se mu z nadaljnjimi prizadevanji ter s sistematičnim delom obeta lep napredek. Več sistematičnega dela je potrebno tudi zboru iz Cagliarija, ki ima dober pevski material in, kakor smo spoznali, tudi mnogo dobre volje in iVAN SILIČ * V (Nadaljevanje na 6. strani) RESNIČNOST ALI PLOD FANTAZIJE? Martin Bormann sovjetski vohun? S to trditvijo ima priti na dan bivši načelnik zahodnonemške vojaške obveščevalne službe Dolgo let se je govorilo in tudi lani se je vest obnovila, da živi Martin Bormann nekje v Južni Ameriki, kjer da ima svojo farmo, svojo telesno stražo in da mu ne mo”e nihče do živega. Nemški general in bivši načelnik obvešče valne siužbe Gellen pa sedaj v svoji knjigi trdi, da je bil Martin Bormann -- sovjetski vohun. Še več, po njegovem je Bormann ob koncu vojne pobegnil na sovjetsko stran, kjer da naj bi bil živel do pred tremi leti, ko je umrl. Prihodnje dni bo začela v kratkih nadaljevanjih objavljati posamezne zanimivosti iz te knjige neka zahodnonemška revija. ČASI BEŽIJO IN Z NJIMI NAVADE Miček in Zorzek sta možila hčer Včasih je bila ženitev največkrat podobna navadni kupčiji. Danes, doba mini krila odklanja marsikatero navado, brez katere bi bilo takratno življenje nemogoče, nedosegljivo, zato je mlajšemu rodu neverjetno. V tistih časih je bilo malo parov, ki bi sami odločali. Največkrat so imeli odločilno besedo starši. Celd botri, sosedje, ugledni va ški možje so bili naprošeni za po sredovanje za sklepanje ženitovanj skih pogodb in še posebno, če pri fantu ali pri dekletu ni bilo vse v najboljšem redu. Seveda v teh pri-, merih je tudi dota nekaj pripomogla in zalegla najsi bo pri fantu ali pri dekletu. Pa poglejmo! Po vasi so sosede in botre že prenašale komaj dojeto novico: *Uohcet bo! — Uoh-cet!». Miček je imel za ženitev godnega sina, Zorzek pa godno hčer za možitev, ki je nekoliko šepala na desno nogo, ki je bila nekoliko krajša od leve. Seveda nekaj dote se je pri njej obetalo. Pod večer je stopil Miček do Zorzka ter po običajnem izmenjanem pozdravu »Dober večer, buofr!* načel pogovor: Miček: tZorzek!* Zorzek: *Haa!» Miček: «čuj, Zorzek! Ti jem’š sina. jest hčjer. Kaj be se ne 1’hko uona dva uzjela?* Zorzek: *Jeno?* Miček: Jeno! — Ja — Jeno! Ne be šla z naše hiše glih prazneh ruk. Neke j s’ je tude prpiše: njiu-co t’n «u Kebre* jen ta brejo je-nico. Jemela bo hišno pasuodo, skledo veliko z lesjeno žlico, uorno za pr’t, č’varuc jen nou štrek za na vrt za po doug jen po šruok.* Zorzek: a, rejs, da se je nuoga ne vide sp’d krila, ma, — nej hudič — sej se bo samo amb’t možila! Uača se je, ne buode t’ku trd, ne bo se jezila!* Miček: Mm! — čuj — Če ne-češ drgače jen če ta stara ne bo godrnjala, še desjet guldinarjo ž njo jen za pust prid'te s sinm pu njo!* Zorzek: rDržalo bo! — Če bo t'ku! Se g’sput pred uotarj’n bo poskrbo zj žjegn ta buažje, da bojo jemele duaste uotruk!* # * * Midefc ali Miče: je bila domača oblika krstnega imena Ivan Marije, Zorzek ali Zorze: domača ob lika krstnega imena Jurij (Gior-gio). Cvaruc: je bila od 5 do 8-litrska lesena posoda z ročajem, s katero so perice prelivale lug in katera je služila tudi v kleti ob pretakanju vina. a. Srečala sta se «junaka» iz Afrike LONDON, 7. — Pred 29 leti smo bili še sredi vojne. Hans Teske bii tedaj mlad nemški padalec, ki so ga skupno s »kameradi* poslali v severno Afriko, kjer je bil vrhovni poveljnik Rommel. Hans se je boril kot padalec proti angleškim padalcem. Na tunizijskem bojišču se mu je dogodila čudna prigoda: med neko bitko ga je neka fiziološka potreba prisilila, da je stekel za neki zid in tam počenil. In prav v tistem trenutku se je pred njim pojavil neki angleški padalski častnik z borzostrelko v roki. In angleški častnik ni streljal proti «razoroženemu» nemškemu soldatu, ki je namesto puške držal v tistem trenutku v rokah hiače. Hans je kljub vsemu nagio pobral hlače in se vrnil v svojo enoto, nadaljevat z borbo proti angleškim padalcem. Sedaj, ko je po tej epizodi minilo že 29 let in več tisoč kilometrov stran od «kraja» sta se bivši nemški padalec in bivši angleški padaiski častnik, «ki ni hotel streljati na razoroženega sovražnika*, srečala in to pri dobro obloženi mizi. Hans Teske ni končal vojne »kot junak*, pač pa se je predal in kot vojnega ujetnika so ga odpeljali v Veliko Britanijo. Po končani vojni se ni vmil v svojo Nemčijo, pač pa je ostal na Angleškem. Ves čas pa ga je mikalo, da bi se srečal s čiovekom, ki bi ga bil lahko «počil», pa mu je prizanesel. In sedaj je tega velikodušnega sovražnika sončno le odkril. Angleški padalski častnik živi v Blet-cheyu, kakih 48 km stran od Londona, kjer živi bivši nemški padalec. Hans Teske ga je končno odkril, je to Peter Strainforth, ki je svojega bivšega sovražnika povabil celo na kosiio. In tu jj prišlo na dan to, česar si Hans Teske ni pričakoval. Angleški častnik tedaj ni prizanesel nemškemu padalcu zato, ker je bil razorožen, pač pa iz povsem drugega razloga: »Za zidom, pod katerim ste vi čepeli, je bilo 70 angleških padalcev, ki so zaradi dolgotrajnih borb spali kot ubiti. Če bi tedaj streljal, bi jih prebudil. To pa bi ne bilo tako hudo, pač pa bi s tem pritegnil tudi pozornost nemške enote, ki je šla tedaj prav tam mimo.* iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ubadali se boste z delom, ki zahteva potrpežljivost in metodičnost. Deležni boste presenečenja, ki vam bo dvignilo moralo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan je posebno ugoden za one, ki mnogo potujejo. Prejeli boste novico, ki vam bo v veliko uteho. DVOJČKA (od 21.5. 21.6.) Da bi preprečili neko proti vam naperjeno spletko, sprejmite ustrezen ukrep. Ne zaupajte tujim osebam. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovljena sta vam napredek in uspeh. Premalo priložnosti imate, da bi si pomirili srce. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne ozirajte se na kritike nevoščljivcev. HOROSKOP Bodite bolj nepristranski do sorodnikov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prijatelji vam bodo pomagali, da boste p-ebrodili vse težkoče. Obvladajte svojo razburljivost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uporabite svoje energije za dosego bolj otipljivih uspehov. Imejte več zaupanja v lastne sposobnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Spopadi v delovnem kolektivu so samo v škodo. Neka čustvena zadeva ni najbolj jasna. STRELEC (od 22.11. do 20.12) Na važnem sestanku bodo prišle do izraza vse vaše diplomatske sposobnosti. Skušajte se ogniti vsemu, kar ovira srečo. , KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-tresite se obveznosti, ki predstavljajo finančno breme. Obnovili boste neko čustveno zvezo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kakršen si bodi cilj želite doseči, nikoli ne bodite premalo previdni. V čustvenem življenju nenadne spremembe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Povečali boste svoje dohodke, hkrati pa tudi izdatke. Na neki prireditvi boste sklenili novo prijateljstvo. AVTOMOBILSKA CESTA PROTI LJUBLJANI SE PONEKOD KAŽE ŽE V SVOJEM OBSE® V zadnjih letih, odkar je tudi v Sloveniji motorizacija prišla do veljave, se človek iz naših krajev vedno nerad odpravlja na pot proti Ljubljani. To velja še posebej za poletne mesece, za sedanjo dobo, ko sC tako gostemu običajnemu prometu pridruži še turistični, ko se med kolone domačih vozil vrinejo tudi V#* ’ kolone vozil turistov iz srednje, severne in zahodne Evrope. Posebno težavna postane tedaj vožnja na katerih odsekih, na tako imenovanih »ozkih grlih* v tem že sicer ozkem grlu, ki ga predstavlja sedanja c povezava Trst—Ljubljana. Mislimo pri tem na odsek skozi Ravber komando in rlde med Postojno In p nino. Zato te še posebno prijetno preseneti dejstvo, da se cesta, prava avtomobilska cesta, ki je sedal t gradnji med Postojno in Vrhniko, da se vsaj ta odsek spreminja v realnost. V naslednjem prinašamo n*_ slik, ki nam dokazujejo, kako se kažejo prvi obrisi nove ceste. Na gornji sliki vidimo še vse razrito in r kopano, da dejansko niti ne vidimo, kod bo cesta tekla. Ker bo cesta tekla po «zelo razčlenjenem* terenu, to se pravi po precej hribovitih krajih, so potrebn cejšnji viadukti in več mostov. Na sliki vidimo gradnjo enega izmed viaduktov, katerega obrisi se šele jo iz ogromnega nerod ia. Končno se ponekod že kažejo konkretni obrisi bodoče avtomobilske ceste. V tem primeru gre samo za CB r bodoče ceste. Posnetki so iz bližino Verda, kjer se v ozadju vidijo še ostanki železniškega mo»*B- (Foto Elio Torna*11 __________ TON JE SVETINA 178. r KASA DRUGA KNJIGA Niso bili daleč v gotzdu, že Je zabobnela težka strojnica kar na slepo v smer, kjer so Nemci slutili njihov umik. Partizani pa so se umikali v nasprotni smeri, proti postojankam, in šele po uri hoda so zavili po potoku strmo v breg. Zavarovali so se za primer, če bi jim sledili s psi. Mihajlo je pri prvem postanku skušal zaslišati Nemca. Ta pa je na vsa vprašanja odgovarjal samo s «hedl Hitler«. Ker se jim je mudilo in so ga hoteli pripeljati Pemcu, niso ukrenili nič drugega, čeprav so jih pesti močno srbele. Medtem ko so pregledovali dokumente, je Poljak strmel skozi okno. Njegove žalostne oči so odsotno zrle v sončni poletni dan. Čeprav Je bii noro vesel spričo nepričakovanega uspeha, se je povsem spremenil, ko so prišli na sveže pogorišče vasi. Med trupli, ki so jih Nemci pustili za strah, je za požgano hišo sredi sadnega drevja našel svoje dekle, razgaljeno in okrvavljeno... Žgoče nebo nad njim se je zasukalo in zemlja se mu Je zamajala pod nogami. Sklonil se je k njej in jo dvignil v naročje. Njegove sanje so se spremenile v prah Z njo ga je bil seznanil Tušar. Po vdoru v Postojnsko jamo jim je dal Lazar nekaj dni odmora. Tomo Je šel s Tušarjem. Obiskala sta njegovo mamo, potem pa še njegovo dekle Tanja je bila njena sestra, mladinska voditeljica in hkrati učiteljica. Zmeraj je imela abecednik v rokah. Bala je naivna in prepričana, da bodo po vojni na zemlji nebesa. Tri dni in tri noči je preživel pri njej. Tudi v njem je vžgala vero v življenje, za katero se je boril med žgočimd dvomi. S svojo nežnostjo in življenjskim zanosom je zbudila v njem ljubezen. Preveč je sovražil, zato je iskal ljubezen kot izgubljenec v puščavi, ki hrepeni po vodi, ker bi ga sicer sovraštvo zlomilo in zndčilo. Tanja mu je dala roko, mehko, odrešilno roko prav takrat, ko je bil že v hudi nevarnosti, da ga zalije maščevalna kri in ga oropa zaupanja v človeka. Trije dnevi in tri noči z njo so ga spremenili. Vanj se je vrnilo hrepenenje in novo upanje. Zdaj je imel tudi on dekle — kakor Jo je imel Blisk in tudi drugi — ki je trepetala zanj in ga čakala. Nič več ni bil tujec na tej zemlja. Zdaj je bil domač med domačimi. Po vojni jo bo vzel s seboj na Poljsko, je sklenil. Vedno mu bo zbujala spomin na najhujše in najlepše, kar je preživel v življenju. Ce Je Nemec pobil vse njegove, bo on z njo nadaljeval življenje njihovega rodu. Po tistem sta se še nekajkrat srečala. Poučevala je otroke po vaseh, kjer se je pogosto zadrževala divizija, in tako je on poiskal njo ali pa ona njega. Čedalje nestrpneje sta čakala ,kdaj in kje se bosta spet sešla. Ko sta bila skupaj pred tednom dni, mu je dejala, kako trepeče zanj in da ne bi prebolela, če bi ji povedali, da ga ni več. Brez njega da ne bi mogla živeti... Njene besede so mu bile všeč. Pregnala mu je Iz srca osamljenost. Tušar in Blisk sta se čudila, ko je spet postal vesel in družaben, tak, kot je bil prve mesece. Pomagali so mu, da je pokopal dekle na hribu za vasjo. Njen grob je bil obrnjen proti naseljem na pobočju, kjer Je učila. Oči mu je napolnil teman srd, besede so mu ostale v grlu. Rusa, ki sta že videla nič koliko grozot na vzhodni fronti, sta ga pustila, da preboli bolečino, Id je kljuvala v njem huje kot strel skozi kosti. Nemški major, iz katerega je pijanost po celodnevni hoji splahnela, je buljil v tla Na Mihajlovo vprašanje, kdo je požigal vasi, je molčal Le njegov pogled je nekajkrat kra- doma zdrsnil na filmsko kamero in fotografske aparate. «Ta sl želi s svojim ,heil Hitler’ naglo smrt,» je zasumil Mihajlo. Komaj je pregovoril Toma, da ni takoj obračunal z njim. Ko so pregledali dokumente, si je Perne zlahka razjasnil načrte nemškega poveljstva. Spričo divizijskih akcij na Gorenjskem so vse razpoložljive enote na Primorskem vdrle na osvobojeno ozemlje. Požigale so vasi, kjer so se brigade pogosto zadrževale in kamor Nemci niso mogli zlepa prodreti. To so imenovali (»uničevanje sovražnikove baze«. Ujetnika so zaslišali kar v hlevu. V kotu je mukala ena sama krava, ki je dajala mleko številni družini. V temačni hlev je prvi stopil Mihajlo in ostro kriknil po nemško: «Mimo!» Nemec je skočil ko vzmet in stisnil pete skupaj. Povelja so mu bila tako prepojila kri, da je ubogal tudi sovražnika. Mihajlo ga je odvezal od jasli in ga pripeljal pred Pemca, ki si ga Je ogledal od nog do glave. Bil je plavolas severnjak z oglato brado, mrzlimi modrimi očmi in grobim, nekam togim obrazom, ki Je izražal zadržano trmo in skušal prikriti strah. «želimo zvedeti za vaše ime, čin in pripadnost vojni enoti ter vse, kar vam Je znanega o ukrepih med operacijo.« Nemec se je zravnal in odgovoril: «Ne pogovarjam se z banditi! Moj odgovor je: Heil Hitler!« Ker je bil zvezan in ni mogel stegniti roke, je ponosno stegnil vrat in napel oglato brado. Po njej je kresnila Poljakova pest, da se Je zavrtel na petah in umaknil k Blisku — ta ga je prestregel z dobro merjenim udarcem v rebra, ki ga je spet zravnal in vrgel nazaj proti Pemcu in Rusu. Po bradi se mu je ulila kri. «Neihajte!» je ukazal Pemc. Sam je stopil pred ujetnika in mu dejal v razločni nemščini: ((Govorite s šefom obveščevalnega centra korpusa NOV. Odgovorite mi, na čigavo povelje požigate vasi in zakaj streljate civilno prebivalstvo.« Major se mu je kljubovalno zastrmel v oči in P: kriknil; (»Heil Hitler!« Pemc mu je zastavil še nekaj vprašanj, na k&te ujetnik vpil kot obseden: «Heil Hitler!« - Tudi Pemcu, ki je bil izmed vseh naj mirnejši ih dobro obvladal, je zavrela kri: «Ta ne bo povedal ničesar!« m Zapustil je zadušljivi prostor in prepustil jetnika zantom, ki so ga obstopili in preteče gledali, potem Pa gd bili s pestmi, dokler se ni zgrudil na tla, kjer je Se hropel v gnojno steljo: «Heil Hitler!« , (»Cimprej pod zemljo z njim!« je ukazal Pemc In f j/ vihtel na konja. (»Potem me poiščite na štabu divizij®' ^ di se. Moramo nekaj ukreniti,« je zavpil ln odgaloPiraJ V gozdu. ^ Diverzanti so spravili Nemca pokonci. Tomo mu Je P nil v zabuhlo glavo lonec vode. Zvrstili so se v kolono in zavili v bližnje grmovie’ so se v globeli na robu ustavili. Od tod se jim ie ^pl drevje odprl razgled na hribe, kjer so klale ozračje 0 ^ zije min. Iz gozdnega prostranstva se je dvigal &teber (»Požigajo!« je zamrmral Tomo. »(Vrag jih vzemi!« je dodal Mihajlo. u 1 Prišel je bil v štab korpusa po plastik in k p0l*L & naloge, pa ga je zajela ofenziva. Zdaj je bil primer®I\fi da napravijo z diverzijami zmedo v zaledju napad®1 mestih je čuječnost otopela. .\ <(Tu se ustavimo!« Je predlagal Tomo, ki je nosil ' sP Zasadil Jo je v zemljo in začel kopati. Zdaj ga bod° ^ obiskovale, grozljive sanje, v katerih se mu je prikazov®1, t včasih mati ali sestre, vsi krvavi ln iznakaženi; z sedaj s« njegovo dekle. Prividi se bodo ponavljali- ^ jala ga je pošastna misel, da je spet ostal sam. nikjer ne bo imei obstanka. Iskal bo sovražnika & dokler ne bo tudi njega kdo ubil. J'MORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. septembra 1971 ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL NA NEURADNEM PADALSKEM SP Danes tretje kolo Pri moških zahodni Nemci pri ženskah Sovjetinje kjri bodo odigrali tretje kolo i, lanskega nogometnega pokala. aoro vseh sedmih skupinah bo-itekme izredne važnosti, saj i l Potrdile ali odpravile dvome »I “®ogenosti, uigranosti in teles-yPhpravi posameznih ekip. !f6^rvi skupini bo najvažnejše iji r'Je med Interjem, ki bo sku-jj ^Praviti slab vtis iz Varese- Popraviti slab vtis ;s|jaer: presenetljivim Comom. Isto S," za tekmo med Milanom in nf°' kjer se bodo gostje mora-;(|5®Cej potruditi če bodo hoteli ImT”1 * * * * italijanskim podprvakom tujem igrišču. Srečanje Mo Verono *n Napolijem, bi moli. Pokazati, če so Juliano in ” Vl soigralci res preboleli krizo tku sezone. Tudi Helenia Ig er° čaka trda preskušnja, saj t i"J?rala njegova Roma premagali uV0 Ternano. V zadnji sku-L. bosta imela Fiorentina in v gosteh Foggio, oz. Li- ^kine tretjega kola italijanske-p n°gometnega pokala SKUPINA - Brescia (17.30) Monta^ ~ Inter (17.30) Branzoni Va Varese DRUGA SKUPINA Milan — Novara (21.00) Ciacci Mantova — Monza (21.00) Por-celli počiva Catania TRETJA SKUPINA Sorrento — Palermo (21.00) Pan-zino Verona — Napoli (21.00) Carmi-nati počiva Catanzaro ČETRTA SKUPINA Taranto — Genoa (17.30) Mene-gali Bari — Sampdoria (17.00) Ango-nese počiva Juventus PETA SKUPINA Modena — Lanerossi (17.15) Mon-ti Cesena — Bologna (21.00) Gonel-la počiva Reggiana ŠESTA SKUPINA Roma — Ternana (21.00) Toselli Perugia — Lazio (17.00) Gialluisi počiva Atalanta SEDMA SKUPINA Fiorentina — Foggia (21.00) Pie-roni Cagiari — Livorno (21.00) Lazza-roni počiva Arezzo PORTOROŽ, 7. — Na neuradnem svetovnem prvenstvu v padalskih skokih v Portorožu so bili danes na sporedu skoki z višine 1.500 m na skupinski cilj. Ekipe so izvedle po dva skoka, eden pa bo na sporedu jutri dopoldne. Po dveh skokih je prišlo do presenetljivega zaporedja na lestvici, saj so se nepričakovano uvrstile ekipe Nizozemske, Madžarske, Jugoslavije in Ita lije, medtem ko je ekipa Sovjetske zveze pristala na 10. mestu, ekipa ZDA pa celo na 13. mestu. Res pa je, da so imeli sovjetski padalci veliko smolo, saj so trije odlično skočili, en skok pa se je ponesrečil, kar je imelo za posledico slabo poprečje. Seveda se lahko jutri kaj podobnega zgodi tudi drugim ekipam in je še prezgodaj govoriti o zmagovalcu. Pri ženskah ni bilo presenečenj in sta ekipi Sovjetske zveze in Nemške demokratične republike zasluženo na prvih dveh mestih. Rezultati: ,taN ° tekmovanje. Ekipe so brez drstite omejitve in so lahko pjrte. ženske ali mešane. Ij^ČICE gU vsako igro so potrebne s 'gle ploščice, premera 8 do jj"*[in debeline 6 do 8 mm; batu0* ima premer 5 do 6 cm in i..Qelino 4 do G mm. Ploščice so ‘ltai_Si>k° m°šivo se mora pred-igrišču z dvema serija-0h_ 4 ploščice in 1 balinček, k j? seriji morata biti različnih ®kipi se morata pred na-(,C*m sporazumeti za različnost scriJ ploščic, s katerima k'** Igrali, v nasprotnem prime-J* #dloča žreb. ^Kovanje I*'Vsaka ploščica, ki je balinč-b, bližja od najbližje nasprotni-^.e Ploščice šteje eno točko, j. že so vse štiri ploščice iste-ggjh^OŠtva bližje balinčku kot Hžja nasprotnikova ploščica, c, tednost točk podvoji (šiška). ^ že ekipa doseže «šiško» s lg*|b serijo metov, se vrednost h Pošestcri (24 točk). ^ „ *maga ekipa, ki prva zbe-točk. jTANje h9) Začetni met opravi ekipa, določi žreb. (g. ekipa meče najprej balin-m nato ploščico. v«aka ekipa določi svoj no-m vrstni red metanja in ga Ujg * med tekmovanjem spremi- i«kipa, ki ne bi v petih milj Po pozivu sodnika opravi-ij^ta, je izločena iz tekmova- Vga! vsak tekmovalec meče v "e® nizu eno samo ploščico. Igj igralec, ki je na vrsti za IgK*,lahko prestopi črto metanja WoU’ ko je po metu izpustil Vrbico iz rok, vendar se mora Dj I za črto metanja preden je 'testi naslednji tekmovalec. f) ploščico je dovoljeno metati v loku ali v drsaju; drsni met je dovoljen v vsej dolžini igrišča. g) V vsakem naslednjem nizu za prvim, prva meče balinček ekipa, ki je v prejšnjem nizu zmagala. h) ekipa, ki vrže balinček izven določenega prostora izgubi pravico do ponovnega meta, ki se dodeli nasprotniku. i) med metanjem ne sme biti nihče na tekmovalni stezi, takoj po metu pa le tekmovalec, ki je opravil met. IGRA 7. a) balinček mora vedno pasti v dometni prostor. b) za prvim metalcem meče vsaka ekipa toliko časa, dokler nima vsaj ene ploščice bližje balinčku od nasprotnika, ali pa dokler ni zmetala vseh štirih ploščic. c) ploščica na ploščici ali na balinčku ne predstavlja nepravilnosti. ,Č) če sta dve nasprotni ploščici tift balinčku. se šteje, kot da sta enako oddaljeni od njega, ne glede na to, da morda ena pokriva večji dal balinčka kot druga. d) če je ploščica na ploščici, se ocenjuje njuna dejanska oddaljenost od balinčka. e) I. če sta po prvih dveh metih niza dve nasprotni ploščici enako oddaljeni od balinčka sc meta razveljavita in se niz ponovi; prav tako tudi, če sta ob koncu niza dve nasprotni, balinčku najbližji ploščici iz četrtega meta enako oddaljeni od balinčka. — II. če sta dve nasprotni, balinčku najbližji ploščici iz vmesnih metov oddaljeni enako, ploščici ostaneta v igri, vendar nista odločilni: o vrstnem redu odloča v tem primeru naslednja balinčku najbližja ploščica. f) ploščica, ki se dotakne ali prekorači katerokoli črto igralnega prostora, je izločena iz niza. To velja tudi za ploščico, ki jo je izrinil iz igralnega prostora s svojim metom naslednji nasprotnik ali soigralec. g) če je med nizom izrinjen lz igralnega prostora balinček, se nizu prizna trenutni rezultat pred tem metom in niz se zaključi. PREMAKNITEV PLOŠČICE 8. Namerna in od sodnika nedovoljena premaknitev ploščic se kaznuje z diskvalifikacijo celotne ekipe, kateri je pripadal i-gralec, ki je zakrivil prekršek. VSTOP NA IGRIŠČE 9. Med tekmovanjem imajo dostop na igralni prostor le kape- tana, sodnik in zapisnikar. Vsa merjenja opravi sodnik ali igralci z dovoljenjem sodnika. MENJAVA PLOŠČIC 10. Med igro je dovoljena zamenjava ploščic, če so iste barve kot zamenjane, ali pa se z drugačno barvo ploščic strinja nasprotnik. Vpisovanje za bližanje se bo zaključilo v soboto, 11. septembra. NAMIZNI TENIS 1. Tekmovanje organizirajo ŠD Sokol — Nabrežina, ŠK Kras — Zgonik in ŠD Dom — Gorica. Organizacijski odbor sestavljajo po en član vsakega teh društev in referent za namizni tenis pri ZSŠD. 2. Tekmovanje se bo odvijalo v Nabrežini in v Gorici. Tekme bodo predvidoma 14., 15., 17., 18. in 19. septembra. 3. Vpisovanje se zaključi nepreklicno 11. septembra. 4 Panoge: ekipno tekmovanje za moške in ženske po sistemu Davis (e-kipo je treba prijaviti poimensko); tekmovanje posameznikov: člani, članice, mladinci, mladinke, naraščajniki, naraščajnice (med mladinci lahko nastopajo tekmovalci rojeni med letom 1953 in 1955, med naraščajniki pa rojeni leta 1956 in mlajši); tekmovanje moških, ženskih In mešanih dvojic je brez starostnih omejitev (sestavo dvojic je treba prijaviti najkasneje pol ure pred začetkom tekmovanja. Dvojico sestavljata tekmovalca 1-stega društva). Vse tekme bodo odigrane na dva dobljena seta. 5. Sistem tekmovanja: tekmovalci bodo razdeljeni v izločilne skupine; nosilce skupin bo določil prireditelj po lestvicah FI TeT. Tekmovalo se bo po sistemu neposredne izločitve. V finale bo pripuščenih 6 tekmovalcev (oz. dvojic). Ti bodo tekmovali po sistemu, ki predvideva izločitev po drugem porazu. Ekipno tekmovanje bo potekalo po sistemu neposredne izločitve. 6. Glavnega sodnika določi prireditelj. 7. Vsi tekmovalci se morajo javiti na tekmovalnem prostoru četrt ure pred začetkom tekmovanja v popolni športni opremi, sicer ne bodo pripuščeni k tekmovanju. 8. V vsem ostalem veljata glavni pravilnik SŠI in pravila FI TeT. 9. Prireditelj si pridržuje pravico, da spremeni gornji pravilnik, če bo to potrebno. Moške el&pe (nastopilo je 18 ekip) 1. Nemška demokratična republika (2. ekipa) 1,96 m od točke 2. Nizozemska 3,96 3. Madžarska 7,13 4. Jugoslavija (1. ekipa) 7,78 5. Italija (2. ekipa) 8,13 6. Češkoslovaška 8,83 7. Zvezna republika Nemčija (1. ekipa) 9,40 8. Italija (1. ekipa) 9,61 9. Jugoslavija (2. ekipa) 9,80 10. Sovjetska zveza 10,49 Sledijo Bolgarija, Švica, ZDA, Norveška, Zvezna republika Nemčija (2. ekipa), Nemška demokratična republika (1. ekipa), Velika Britanija in kombinirana mednarodna ekipa. Ženske (nastopilo je 5 ekip) 1. Sovjetska zveza 2,79 2. Nemška demokratična republika 2,89 3. Jugoslavija 4,77 4. Češkoslovaška 9,29 5. kombinirana mednarodna ekipa 14,15 Nocoj je bil v Portorožu sprejem za tekmovalce in goste, ki ga je priredil podpredsednik letalske zveze Jugoslavije Janko Lutovac. Na sprejemu, ki je potekel v prisrčnem vzdušju, je predstavnik zagrebške revije Arena, Ennio Opassi izročil najmlajšima udeležencema prvenstva dve ročni uri znamke darwil. Nagradi sta prejela vzhodnonemška predstavnika, dvajsetletni Thomas Krausse in devetnajstletna Helke Rasch. Drevi v Gorici mednarodna košarka Danes se prične v Gorici mednarodni košarkarski turnir posvečen pokojnemu Brunu Dreossiju, ki je bil pred časom med najbolj aktivnimi voditelji goriške košarke. Sodelujejo ekipe: Patri aren jz Vidma, vojaška reprezentanca iz Rima, košarkarski klub Rudar iz Trbovelj ter goriška ekipa Splugen Brau. Nocoj ob 20.30 bo tekma med Patriarco in Rudarjem, ob 22.15 pa med Splugen Brauem in vojaško reprezentanco. Jutri pa bodo nastopili: ob 20.30 vojaška reprezentanca in Vatriar-ca iz Vidma ter ob 22.15 Rudar proti Splugnu. V petek ob 16. uri pa bo tekma med vojaško ekipo in Rudarjem, ob 21. uri pa med Spliignom in Patriarco. ■BuZuZSSBI BARCELONA, 7. — Madžarska je osvojila prvo mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v vaterpcl— Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Španije, Sovjetska zveza pa je bila tretja. Jugoslovani so zasedli komaj deveto mesto. NOGOMET NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Številne prijateljske tekme naših ekip Vesna - Trieslina B 1:1 STRELCA: v 17. min. Tugliaeh (T), v 37. min. Germani (V). VESNA: Potasso (Corrč); Zof-folii (Zudini), Botti; Verzier, Skrem (Valente), Granieiro; Germani, Ni-colli, Cahadja (Casson), Milič (k), Della Vedova (Bemich). TRIESTINA B: Chendi, Sabba-din, Braico, De Gasperii (k), Riva, Saule (Olivo); Tumiati (Ludvvig), Križman (Vichi), Tugliaeh, Berna-bei, Fdornitini (Rakar). SODNIK: Antonelli (Trst). Kriška Vesna, ki bo letos nastopila v drug: amaterski kategoriji, je v nedeljo odigrala prijateljsko srečanje proti Triestini. Tržačani so tokrat v Križu nastopili s svojo drugo postavo in so na splošno razočarali, saj so številni navijači od njih gotovo pričakovali več. Nasprotno pa so domači nogometaši v tem svojem prvem nastopu zadovoljivo opravili svojo nalogo. E-kipa je komaj začela s treningi, in to je proti koncu srečanja tudi prišlo do izraza, saj je bila večina igralcev utrujenih od napora. Vsi so dali vse od sebe, tako da je ostal izid nespremenjen, in sicer 1:1, kar je seveda za Križane do-kajšen uspeh. Vesna se je torej predstavila kot zadovoljiva ekipa v obrambi in na sredini igrišča, kjer se je «Bobo» Milič ponovno izkazal. Žal pa moštvu še vedno manjkajo napadalci, ki bi znali prisebno izkoristiti priložnosti, kii jim jih posredujejo režiserji. Pri Vesni so na splošno vsi zadovoljili, nekoliko boljši pa so bili Graniero, Milič, Nicolli. V vrstah Triestine sta se izkazala De Gasperii in Bemabei. Sodnik je zadovoljivo opravil svojo nalogo. b. I. Primorec - Vesna «21» 3:1 (0:0) STRELCI: d. p.: v 2. min. V. Možina (P), v 10. min. Tence (V), v 30. min. in 35. min. V. Možina. VESNA «21»: D. Košuta, Germani, Stefančič, Kravanja, Košuta, Tretjak, Tence, Sulčič, Degrassi, Rabusin. Chiodini. PRIMOREC: V. Kralj, Pappatico, Sluga, Sosič, Milkovič, čuk, T. Možina, Sinico, V. Možina, Saina. SODNIK: Gardini (Trst). V Križu sta se v nedeljo spoprijeli v prijateljski tekmi postava «un-der 21» Vesne in ekipa Primorca, ki bo letos nastopila v tretji amaterski kategoriji. Tekma je bila za obe moštvi lepa priložnost, da preizkusiti formo igralcev. Srečanje torej ni bilo na dobri tehnični višini. Igralci obeh ekip so namreč šele pred kratkim začeli s pripravami in utrujenost je zajela skoraj vse nogometaše že takoj po uvodnih potezah. Zmagal je zasluženo Primorec, ki je bil — sicer po predvidevanju — telesno in tehnično bolje pripravljen od domačinov, ki o se močno u-pirali gostom, v drugem polčasu pa so morali kloniti. Pri tem naj omenimo, da je v kriških vrstah nastopilo tudi nekaj «veteranov» (Rabu- sin, Tretjak), ki so zamenjali mlade (Caharija, Valente), ker so ti nastopili popoldne s člansko postavo. Tekma se je nekoliko razživela v drugem delu igre, saj so prav v drugem polčasu padli kar štiri goli. Junak dneva je bil Valdi Možina, ki je bil tudi najboljši igralec Primorca, saj je dosegel kar tri gole. Proti koncu srečanja so treben-ski nogometaši odločno prevzeli pobudo v svoje roke in so tako zasluženo zmagali v tej prvi prijateljski tekmi. Za trenerja obeh moštev pa je še vedno nekaj nerešenih vprašanj (kot na primer učinkovitost napada), ki jih bosta morala nemudoma rešiti. V nedeljo bosta obe enajsterici ponovno zaposleni, in sicer na turnirju v Bazovici za Trofejo Zarje. b. L Tabor-Breg 3:1 (1:1) BREG: Favento (Rapotec), Posega (Martini). Rodella (Gerli), Race (M. Krmec), Črmelj, Petaros (Menardi). V. Krmec. Mikuš, Zonta, Vižintin, Gasperutti. V okviru priprav za prvenstvo 2. amaterske lige so Brežani nastopili v Sežani proti Taboru. Videti je bilo, da so trenutno še kar dobro pripravljeni. Čeprav so bili odsotni nekateri standardni igralci je moštvo igralo sproščeno in povezano. vendar ne tako, kot običajno. V prvem polčasu je bilo srečanje dokaj uravnovešeno. Prvi je povedel Breg (s Krmcem, ki je za las prehitel nasprotnega vratarja). Tik pred koncem polčasa ie Tabor izenačil. Nekaj pred tem je Vižintin dosegel zelo lep gol, katerega pa je sodnik (iz neznanih vzrokov) razveljavil. V drugem polčasu je Tabor pospešil tempo svoje igre in ie zasluženo zmagal. Trener Brega je v tem delu igre poslal na igrišče vse rezerve svojega moštva, s katerimi ie razpolagal. « « « V predtekmi so nastopili naraščajniki obeh društev. Zmagal je Breg z 1:0. Srečanje je odločil avtogol domačinov. Breg 8:1 Redentore (4:1) (začetniki) BREG: Malalan, Bržan, Strnad, Žerjal, Pavletič. Kraljič. Kralj (No-vello). STRELCI: Blason (1), Kraljič (2), Strnad (3). Bržan (1). Pavletič (1). V predzadnji tekmi zanimivega tržiškega turnirja so Brežani z lahkoto odpravili mlado in šibko moštvo iz Tržiča. Brežani so majhne domačine v začetku nekoliko podcenjevali in ti so kmalu povedli. Toda slovensko moštvo ie začelo s protinapadi in čeprav so bili neurejeni je večkrat zadelo mrežo. Tudi v drugem polčasu pritisk «plavih» ni pojenjal. Domačini so se sicer branili z dobro, skupno i-gro. vendar jim to ni mnogo koristilo. Breg je namreč dosegel še štiri zadetke. Če bi ekipa ne igrala tako lagodno in nepovezano bi prav gotovo dosegla še precej višji pppijMipp '*'■ ' ' «JV'T j&M Nogometaši Tabora in Brega po medsebojni prijateljski tekmi v Sežani izid. Vsekakor pa je bila to ena najuspešnejših tekem Brega doslej. # * • Pred dnevi so odigrali mladi Brežani tudi tekmo proti Zaulam. Zmagali so z visoko razliko v golih 7:2. Rezultat sam priča o stanju na igrišču. «Plavi» so vedno napadali, posebno v drugem polčasu, ko sta vstopila v ekipo Strnad in Novello. Za Breg so bili uspešni Kraljič (5) in Strnad (2). IST Turriaco - Juventina 1:1 Na športnem igrišču v Verme-glianu igrajo tekme 26. trofeje Uni-ta, ki jo organizira tamkajšnje športno združenje. Ekip je deset in nastopajo v dveh skupinah. Skupina A združuje Pieris, S. Canzian, S. Marco iz Gradišča, Fossalon in Vermegliano. V skupini B pa nastopajo Ronke, Staranzano, Turia-co, Itala iz Gradišča in Juventina. Štandreška ekipa se je v soboto v nočni tekmi srečala s Turria-com in je igrala neodločeno. Srečala se bo še s Staranzanom v četrtek (16. septembra), v sredo 22. septembra z Ronkami in v ponedeljek, 27. septembra z Italo. Vse tekme bodo ob devetih zvečer na igrišču v Vermeglianu. Tekma s Turriacom je bila za Juventino prva preizkušnja letošnje sezone po poletnem počitku. Letos čaka Juventino težko delo, ker je ponovno prestopila v drugo a-matersko ligo, v kateri se bo vsekakor skušala dobro postaviti. V sobotni tekmi se je pokazalo, da ekipa še ni uigrana in ji zlasti manjka trening, a kljub tem razumljivim pomanjkljivostim je Juventina pozitivno prestala preizkušnjo. Izenačenje s Turriacom, ki je močna in že uigrana enajsterica, res ni slabo. Furlani so se že na turnirju v Pierisu odlično postavili in so se potegovali za prvo mesto. Zgubili so z Ronkami le na podlagi e-najstmetrovk, ki jih je odločil sodnik, potem ko sta bili ekipi po rednem času še pri 1:1. Najboij se pozna Juventini, da še nima vratarja. Kljub temu gre vsa pohvala Emilu Nanutu, ki je za e-kipo pravi «joily», uporaben na vseh položajih: v Vermeglianu se je izkazal tudi kot vratar. Prvi polčas srečanja je potekel brez zadetkov, v drugem polčasu pa je prvi gol dosegel Marvin v 15. min. V. 36. min. je Juventina zabeležila z Ru-pilom avtogol in si je tako zapravila zmago. Za Juventino so igrali: Nanut, Faganel, Zin, Peric, Rupil, Tabaj, Marvin, Klaučič (Nervo), Ferletič, Collini (Kodrič), Sirk. D. R. Gaja - CRDA 3:2 (1:2) POSTAVA GAJE: S. Grgič; Brass (L. Milkovič), Guštin; Križmancič, Crissani, Ražem; Romanazzi, Ver-še, Marc, I. Grgič (Di Leonardo), Grisoni (D. Milkovič). V nedeljo je mladinska enajsterica Gaje odigrala na Padričah prijateljsko tekmo proti tržaški e-kipi CRDA. To je bil prvi resnejši trening za naše mlade nogometaše, ki so tudi povsem adovoliivo opravili svojo nalogo. Gajevci so zadovoljili ne samo zaradi zmage, temveč tudi zato, ker so predvsem v drugem polčasu pokazan tehnično dobro in zrelo igro, tako da sta bila po koncu tekme oba odgovorna predstavnika Gaje, trener Fajdiga in referent Rismondo, upravičeno zadovoljna s svojimi igralci. Ekipa je namreč jasno pokazala, da ima svoj slog igre in je telesno dokaj dob.o pripravljena. Kljub temu pa gajevci niso mogli streti odpora nasprotnikov. Gostje so namreč z enostavno igro prvi prišli v vodstvo, nato pa je izenačil Di Leonardo. Kazalo je, da so domačim le prevzeli pobudo v svoje roke, a gostje so bili učinkovitejši in so ponovno prišli v vodstvo. V drugem delu igre so bili gajevci odločno boljši. Igrali so živahno in odločno v obrambi, v napadu pa so bili učinkoviti. Skratka, ekipa je že pokazala, da bo lahko uspešno tekmovala z ostalimi nasprotniki mladinskega prvenstva, ki se bo začelo v nedeljo. Gajevci so v drugem polčasu dosegli še dva gola. Najprej je stanje izenačil Marc iz enajstmetrovke, nato pa je Romanazzi zapečatil izid na 3:2. Gaja je tako zasluženo zmagala in, kar je važno, je povsem zadovoljila. # * • Jutri bodo gajevci ponovno zaposleni. Mladinska oostava Gaje bo namreč ob 20. ivi nastopila v Tržiču proti Monfalconeju, na igrišču Cosulich. To bo predtekma uradnega srečanja za pokal Pieri med Monfalconejem in Rijeko. b. L ROKOBORBA SOFIJA, 7. - Zaključilo se je v Sofiji 18. rokoborsko SP v grško -rimskem slogu. Za Jugoslovane je bilo to prvenstvo zelo uspešno: o-svojili so dve kolajni, zlata za Damjanoviča in srebrna za Kecmana ter končno četrto mesto v ekipni konkurenci. Petindvajsetletni Damjanovič doma iz Sombora je trener in je v svoji športni karieri osvojil že šestkrat državni naslov v kategoriji do 68 kg. Tudi v mednarodnih tekmovanjih je dosegel marsikateri lep uspeh. Kecman, 30-letni inženir iz Bosanskega Petrovca je tekmoval v kategoriji do 74 kg. V finalnem srečanju je zgubil proti Sovjetu Igu-menovu. Na tem prvenstvu sta se izkazala še Čovič, ki je zasedel 4. mesto v kategoriji do 57 kg, Čorak pa je bil 6. v devetdeset kilogramski kategoriji. Na ekipni lestvici je Jugoslavija zasedla četrto mesto. Prva je bila presenetljivo Bolgarija, druga SZ, tretja pa Madžarska. Na tem SP so odpovedali Turki in tudi Japonci se niso najbolje izkazali. ODBOJKA BARCELLONA, 7. — Na evropskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu je jugoslovanska reprezentanca premagala Italijo s 3:0 (15:8. 15:7. 15:10). OSTALI REZULTATI: Nizozemska - Zahodna Nemčija 3:2 Češkoslovaška - Grčija 3:0 Vzhodna Nemčija - Poljska 3:2 Španija - Danska 3:0 Sovjetska zveza - Bolgarija 3:0 * * * ANGERS, 7. — V povratni mednarodni prijateljski odbojkarski tekmi je Francija premagala Jugoslavijo s 3:2. V prvi tekmi je zmagala prav tako francoska reprezentanca s 3:1. BEIBOL V Bologni in Parmi so odigrali prve tekme za evropsko prvenstvo v bezbolu. Rezultati: SKUPINA A Italija - San Marino 24:0 Zah Nemčija-Vel. Britanija 12:3 Italija - Velika Britanija 21:0 LESTVICA: Italija 4 Zahodna Nemčija 2 Vel. Britani ja in San Marino 0 Zahodna Nemčija in San Marino sta odigrala tekmo manj. SKUPINA B Belgija - Francija Nizozemska - Španija Švedska - Francija LESTVICA: Nizozemska. Belgija. Švedska 2 Španija. Francija 0 12:3 7:1 15:12 o b v i: sr i l a ZSŠD obvešča, da se vpisovanje za moški odbojkarski turnir zaključi v soboto, 11. septembra 1971. • * * ŠZ Dom obvešča svoje igralce, da bo danes, 8. t. m. v dvorani •Zlati pajek* (C. Verdi 13) notranji namiznoteniški turnir za dekleta in fante s pričetkom ob 20. uri. Ta turnir naj bi bil priprava za športne igre, ki se bodo kmalu pričele. • « • Danes ob 17. uri se bodo na igrišču «1. maj* začeli treningi v košarki za letnike 1957 in 1958. Treningi za te letnike bodo vsako sredo in petek, ob 17. uri. — ___________________________________________________________________________ . . Ko se je utrudil, je dal lopato enemu izmed obve&deval- 1 da bi kopal naprej. <. je pritrdil Mihajlo in se spomnil na kupe mrll-ik> sovjetskdlh tleh. "Naj boste napravili z njim?« je vprašal Blisk. "Živega bomo pokopali!« je odgovoril Tomo. L .Nihče več ni spregovoril. V listju je šelestel veter Po-tišino sta motila le žveniket lopate, ki je zadevala v ^hje, in brenčanje muh, ki jih je privabila kri. u Nemec je s sklonjeno glavo buljil v jamo, ki je bila če-globlja, čedalje bolj temna. Njegov pogled je bil zbegan, t^arna je zazijala. Obveščevalec je odvrgel lopato in za- "Vroče ml je. Dovolj bo za barabo...« ^"Vstopite, gospod major!« je poveljeval po nemško Mi- ( Nemec se je vojaško zravnal, uprl pogled mimo njih in kriknil: ^"Neil Hitler! Deutschland liber alles!« Stopil je v jamo ‘'teknii, legel na obraz in negibno čakal na strel. \ “živega vas bomo pokopali!... Za pobite otroke, žene in Požgane vasi!« je Tomo razglasil sodbo. Vn, Vsadil je lopato v kup zemlje in začel jetnika zasipajo Vsi drugi so obstopili jamo in molče strmeli v rjavka-Prst, ki je zagrinjala debeli tilnik in na hrbtu trzajoče Ko je bilo telo povsem zakrito, je hladno odejo še ve-Prediral onemogel krik: «Hedl Hitler!« peklu imajo korenine, hudiči!« je dejal Poljak, Blisk 'e predlagal: ^ "P°Šlji mu rafal v hrbet, dokler ni na njem preveč prsti, ‘hio drugačni kot so oni.« K.er je Poljak zasipal kar naprej, je vzel z ramena brzostrelko in pritisnil. Votlo je jeiknilo, prst pa jim je zoprno brizgnila v obraze. Izpod zemlje je privrel še rahel vzdih. Tomo si je obrisal čelo in jezno odvrgel lopato. «Nemci so zagrebli v zemljo pol sveta! Ce zmagajo, bodo pa še drugo polovico... Ne poznam usmiljenja do morilcev!« Snel je brzostrelko z veje in se sam napotil skozi redko drevje. Zasuli so jamo do konca in odšli za njim. Opoldansko sonce je hudo pripekalo in jim jemalo vid. Bilke dozorelih trav so trepetale v rahlem vetru. Nad jezerom so viseli cunjasti oblaki. Skozi reže je sijalo sonce, nad vodo so se vrteli roji mušic in švigale lastovice. Ločje je prav rahlo vzgibal jug. «Vreme je kot naročeno za ribolov, gospod general,« je dejal major Wolf, ko je odprl vrata mercedesa, da je general lahko vstopil. «Tudi druge okoliščine so takšne, da si lahko dovolim kakšno urico oddiha,« je dejal general in se zavalil na sedež. Ko je Wolf sedel poleg njega, je nadaljeval: «Vidite, kako sem še močan. Zdaj je mir, ker sem divizijo zaposlil tam, kjer jih za sedaj še trpim. V miru morava ujeti ribo in jo povečerjati. Ni, da bi odlašali, Helmut. V vojni še posebno velja pravilo: Kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri.« Zapeljala sta se do ute dvornega kopališča, kjer ju je pri vhodu pričakoval Wolfov prijatelj, policijski stotnik Vogt. Na Wolfovo željo je že teden dni krmil soma in smuče z razrezanimi ribami ter jih privabil med pilote ladjišča. Z Wo,fom vred je trepetal, kaj bo, če bodo ribe slabo prijemale in se bo general razsrdil. Vstopili so piav tiho in previdno. General Je odložil kapo in bluzo in vse znake svoje visokosti v prvi kabini. Slekel se je tudi rr.ajo. in ugotovil, da je general brez epolet kar prijeten č’oveš. «Torej, tukaj ste namakala svoji zadnjici kraljica Marija in Viteški kralj Zedinitelj,« je dejal general in se žazrl proti otoku s cerkvijo, kjer se je voda lesketala v motni zelenkasti barvi redkega sonca, ki je kdaj pa kdaj presvetlilo oblake. «Fa še četa dvomih dam in brigada prisklednikov!« «Niso imeli slabega okusa! Tu bi imel tudi jaz svojo rezidenco, če bi bil šef te države. Nikjer drugje!« Medtem ko je Vogt pripravljal ribiški pribor, je V/olf peljal generala v čolnarno. Nad pesknatim dnom sta v globini treh metrov zagledala nekaj temnih šiljastdh rib, dolgih po pol metra. Nekoliko globlje pa se je pozibavala kot poleno dolga riba. Izpod čolnov je priplaval metrski som. Leno je pomigal s tipalkami in zaplaval k dnu. «Ravno prav smo prišli. Ali vidite tiste lepotce? Iz srca vam želim, da bi zapeli enega izmed njih.« General se je ob pogledu na ribe veselo vznemiril in pozabil na vse. Wolf mu je nasadil na velik trojček živo, precej veliko belioo, ki je na vse pretege otepala z repom. General jo je malo podržal, da ne bi bila preveč živahna, potem pa jo je spustil v globino. Riba je, trepetaje z repom, začela krožiti vse globlje proti šiljastim gobcem. Izpod čolna sta priplavala dva polmetrska smuča in jo začela obkrožati. V očeh jima je sijal zelen žar, po hrbtih pa so se jima vlekle svetle in temne proge. «čudovito!« je zamomljal general, ko se je smuč zagnal v ribo in jo zgrešil. «Ti bodo privabili večje. Danes so razdraženi.« Takoj zatem Je popadel ribo drugi smuč, ker pa je bila prevelika, je ni mogel požreti. Ko je general lahno potegnil vrvico, jo je smuč izbrusil. Kri iz odprtega gobca je privar bila še druge smuče, ki so začeli obkrožati ribo kot morski psi. «V podobnem položaju ste zdaj vi, Helmut!« je dejal general. «Samo, da še nisem na trnku! Na dno jo spustite, gospod general.« Ko Je riba pristala na dnu, se je nekajkrat poskušala dvigniti in izplavati iz nevarnih bližin. V globini se je premaknila težka senca in nekajkrat obkrožila ribo. «Klavmo, Helmut, če si vaba za veliko ribo. Ni rešitve!« Prav do nje je priplaval metrski smuč in tik pred njo leno napravil zavoj. «Ko se bo vrnil, jo dvigajte! Tako se mu bo zdelo, da mu hoče pobegniti!« Bilo Je napeto, da so se generalu potile roke in čelo. Rahlo je dvigal ribo. Omagujoče je trepljala z repom in brezupno poskušala krožiti, kot krožijo vse smrtno ranjene ribe. Veliki smuč se je zasukal, razprl ostrorobo plavut, odprl ošiljeni gobec, poln ostrih zob, in ga spet zaprl. Na videz leno in brezbrižno se je približal ribi, ki je čutila konec in je samo še trzala z repom. Bolj je vabila, kot skušala uteči. Zadrževali so dih. Velika riba se je pognala in vaba je izginila v širokem gobcu, z elegantnim zamahom repa se je smuč obrnil in odplaval v globino. «Naj pelje; bolje, da požre, ko da ga izgubimo.« Zelena globina je požirala vrvico meter za metrom. Potem pa je general sunkovito zategnil in zmagoslavno kriknil: «Moj je!« Minila je ura utrudljivega boja z ribo, preden je pokazala znake utrujenosti. Niso računali na tako veliko ribo. zato niso imeli pri sebi ne mreže zajemalke ne ribiškega kavlja. General se je smejal kakor otrok. Vlekel Je ribo k sebi in jo spet spuščal, V tem je odkril neznanski užitek, ki ga j« povsem prevzel. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir - vneprej, polletne 6 100 lir ceMetna 11 000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir j $FRJ posa- mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din, Poitm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. septembra 1971 Is SFRJ Tekoč rečut pri Narodni banki v L|ubl|anl «ADIT. - DZS, Uubliana Gradišč« 10/11 nad. telefon Za vsak mm v viimi onega stolpca: trgovski 200, leaalni 400. osmrtr ice m sožalja ?00 lir «Mali . naročaio P' Oglati upravni 300, legalni 400, osmrtr ice m sožalie 50 lir beseda Oglasi ra tržaSko m gonSkc pokrapno „ ---------------- upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltš I™ Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska zn.Irti NA KONGRESU TRADEUNI0NA Tajnik sindikatov napadel gospodarsko politiko vlade Dokument laburistične stranke o vstopu Anglije v EGS LONDON, 7. — Generalni tajnik vala morebitni laburistični vladi pre- angleških sindikatov Victor Feather je na kongresu »Trade Unions* o-stro napadel politiko konzervativne vlade. V svojem govoru ni Feather priznal Heathu nobenega pozitivnega ukrepa, posebno oster pa je bil do zakona o sindikalnih bojih, ki ga je pred kratkim odobril angleški parlament. Generalni tajnik je napadel celotno socialno in gospodarsko politiko vlade, ker po njegovem mnenju ne zadošča realnim potrebam angleške ekonomije. Ob koncu govora je Feather pozval vse delavske organizacije, naj oh-anijo enotnost sindikata v perspektivi novega in ostrejšega boja proti konzervativni vladi. Najpomembnejša tema letošnjega kongresa angleških sindikatov bo razpravljanje o vstopu Velike Britanije v EGS, kateremu so Trade Unions vedno nasprotovale. Čeprav je predvideno, da se bodo kongre-sisti izrekli proti vstopu, ni še točno znano, kakšen bo vpliv te odločitve na politiko laburistične partije, v kateri niso vse struje zavzele enotnega stališča do tega problema. Laburistična stranka je sicer včeraj objavila dokument, v katerem je pojasnila svoje teze o vstopu Anglije v EGS, vendar bo moral šele kongres stranke dokončno o-dobriti to listino. Laburistična stranka načelno ne nasprotuje vstopu v EGS, vendar se ne strinja s pogoji, ki jih je sprejela angleška vlada na sestanku v Bruslju. Za laburiste je še vedno osrednji problem vprašanja čas, v katerem naj bi Anglija vstopila v EGS in način sodelovanja z deželami, članicami združene Evrope. Opozicijska stranka meni, da so Heathove trditve dvoumne, ker na eni strani pravi, da ni še mogoče dokončno oceniti vpliva, ki ga bo imel vstop v EGS na britansko gospodarstvo, na drugi pa, da bo imela Anglija od tega velike koristi. Opazovalci v Londonu menijo, da je strankino vodstvo sestavilo dokument na tak način, da bi se ognilo prevelikemu razkolu v laburistični partiji. St-uje, ki nasprotujejo vstopu v EGS, se bodo najbrž z vsemi močmi borile proti vsakršnemu kompromisu, katerega bi lahko predlagal Harold Wilson. Opazovalci menijo, da oodo skušali doseči od kongresa odločitev, ki naj bi ukazo- MlimilllllMIimtllllHIIIIHIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Po letošnjem festivalu v Arezzu (Nadaljevanje s 4. strani) prizadevanja. Opazen je napredek. Omeniti moramo še, da je mladinski zbor iz Tolbuhina prejel prvo nagrado tudi v gregorijanskem petju. Najšibkejše je bilo poprečje moških zborov, ki jih ne moremo primerjati s poprečjem mešanih in še manj ženskih zborov tako po tehnični pripravljenosti kakor po mu-zikalno-izrazni strani. Nenavadno nagnjenje do lepote zborovske umetnosti je bilo prisotno tako pri domačih poslušalcih, ki so si, po živahnem razpravljanju in tudi po ocenah sodeč, v teku XIX. konkurzov že dokaj izostrili merila v pogledu zborovskih kvalitet, kakor zlasti pri organizatorjih, ki so v dobro speljano in izvedeno organizacijo vložili veliko nesebičnega truda — v prizadevanju, da bi ta mednarodni konkurz ostal še v nadalje središče visoke zborovske umetnosti po svetu n njen stalni spodbudnik. V Arezzu marsikaj lepega slišiš, marsikaj odkriješ in, če hočeš, se tudi marsičesa naučiš in pridobiš. klic vseh sklepov o vstopu v EGS, ki jih je do sedaj sprejela konzervativna vladi. Edvarda Heatha. Sovjetsko potniško nadzvočno letalo na obisku v Sofiji MOSKVA, 7. — Sovjetsko potniško nadzvočno letalo »tupoiev 144» je prispelo včeraj v Sofijo. »Tupoiev 144» je preletel 2000 km dolgo razdaljo med dvema prestolnicama v eni uri. Radio Moskva je sporočil, da je letalo letelo v višini 15.000 m z več kot dvakratno hitrostjo zvoka. Sovjetsko nadzvočno letalo bo šlo v prodajo pred angleško-francoskim podobnim letalom «concorde», ki je ravno v teh dneh odpotovalo na demonstrativen polet v Brazilijo. Zaradi te p-ednosti, sovjetski strokovnjaki upajo, da bodo prodali svoje letalo tudi marsikateri zahodni družbi. Po uradnih podatnik zmore »tupo-lev 144» hitrost 2.500 km na uro. Letos so ga že predstavili na mednarodni letalski razstavi v Parizu. Danes je prispela v Fracijo sovjetska vojaška letalska ekska-drilja, katero je sestavljalo šest lovcev »mig 21». Ta ekskadrilja je vrnila Francozom obisk, ki ga je pred dvema mesecema opravila francoska letalska skupina v Sovjetski zvezi. VESOLJSKO SODELOVANJE MED SZ IN ZDA Simpozij o življenju na drugih planetih «Luna 18» verjetno že v krožnem tiru okoli Lune MOSKVA, 7. - Agencija TASS sporoča, da so se začela dela sovjetsko — ameriškega simpozija, ki bo obravnaval vprašanja možnosti obstoja oblik civilizacije na drugih planetih ter načinov stikov z njimi. Simpozij je na sedežu vesoljskega opazovališča v Bju-rokanu v Sovjetski zvezi ter bo trajal šest dni. Srečanje sta pripravila Državna akademija znanosti ter podobna sovjetska ustanova. Minilo je že skoraj pet dni odkar je sovjetska vesoljska ustanova izstrelila v smeri Lune vesoljsko avtomatično postajo »Luna 18». Kot je znano, je bila avtomatična postaja izstreljena 2. septembra ob 16.41 po moskovskem času. Do sedaj se iz sovjetskih virov še ni zvedelo nič o poteku poleta ter o domnevnih nalogah, ki so jih zaupali najnovejši avtomatični postaji. Zadnja vest agencije TASS se je nanašala na opazovanja vesoljske postaje, ko je bila ta oddaljena približno 100.000 km od Zemlje. Opazovanja so opravili na nekaterih zvezdoznanskih observatorijih na Kavkazu. Ko je bila izstreljena »Luna 18» prejšnji četrtek, je agencija TASS sporočila, da bo nova vesoljska postaja nadaljevala znanstveno raziskovanje Lune in kozmičnega prostora okoli nje. Kakšne so pravzaprav naloge, ki so jih sovjetski znanstveniki naložili novemu stroju se seveda ne ve, v znanstvenih krogih prevladuje mnenje, da gre mogoče za dve možnosti: na eni strani, naj bi se »Luna 18» vrnila z našega naravnega satelita z novo zbirko Luninih kamenin (v tem primeru bi ponovila odpravo »Lune 16», do katere je prišlo pred enim letom), na drugi strani pa bi vesoljski stroj utegnil postaviti na Lunino površino tL inahod 2», to je vozilo, ki je podobno svojemu predniku, ki že mesece in mesece opravlja svoje delo na Luni. V tem primeru pa bi verjetno slo za izpopolnjeno vozilo, ki bi lahko opravilo zahtevnejše naloge. Obstaja pa še neka možnost, in sicer, da bi »Luna 18» opravila poskuse, katerim do sedaj še nismo bili priča. Znanstveni opazovalci pa priznavajo, da sploh ne vedo za kakšne vrste poskusov naj bi šlo. Po petih dneh potovanja po vesolju bi morala bili »Luna 18» v neposredni bližini Lune, saj je znano, da traja pot od Zemlje do našega naravnega satelita približno tri dni. Zato je utemeljena domneva, da sovjetski stroj kroži že nekaj časa okoli našega naravnega satelita. Res pa je, aa lahko traja potovanje od Zemlje do Lune od dveh do treh dni, kar je odvisno od smeri poti, ki jo vesoljski znanstveniki zberejo. Tako se je na primer zgodilo, da je »Luna 2» potovala v septembru 1959 samo dva dni, vse druge vesoljske ladje tistega tipa pa so potovale tri dni. Zadnji izstelitvi, se pravi »Lune 16» in »June 17», sta bili najbolj zanimivi, ker je šlo za izredno zapletene poskuse in ker sta morali ladji ostati v krožnem tiru okoli Lune dalj časa, da bi našli primeren prostor za pristanek. Vest o mehkem pristanku »Lune 16», ki so jo sovjetski vesoljci izstrelili 12. septembra 1970, so V BENEŠKEM SVETIŠČU SV. PETRA IN PAVLA Ukradenih iz bazilike pet umetnin v vrednosti okoli dveh milijard lir Največja tatvina umetniških del v zadnjem polstoletju - Živ spomenik beneške zgodovine BENETKE, 7. - Neznani tatovi so ukradli v beneški baziliki sv. Janeza in Pavla dve »tavoli*, in sicer »sv. Sebastjana* in »sv. Vincenca Ferrerija* od slikarja Giam-bellina ter triptih sv. Avguština, Dominika in Lovrenca od Bartolo-mea Vivarinija. Vrednost ukradenih umetnin se ne more praktično oceniti. Nadzornik beneških galerij in umetniških del prof. Francesco Valca-nover je izjavil, da gre za eno od največjih tatvin umetnin v zadnjih petdesetih letih. Ker teh u-metnin ni mogoče nadoknaditi, ne bi zgrešili, če bi jih ocenili v višini dveh milijard lir. Prof. Val-canover je še dejal: »Odgovoriti na vprašanje o vrednosti ukradenih umetnin, je ravno tako kot odgovoriti na vprašanje, koliko velja Giottov zvonik v Firencah*. Menihi, ki skrbijo za upravljanje in vzdrževanje cerkve so zavarovali umetnine za komaj šest milijonov lir. Domnevajo, da so tatovi prišli v cerkev že včeraj zvečer, se skrili ter poč likali, da so svetišče zaprli. Nato so se spravili na delo, ki so ga opravili preudarno in brezskrbno. Potem, ko so se polastili dragocenih slik, so verjetno šli skozi kapelico, ki je posvečena sv. Piju V., se spustili na spodnji vrtič, preskočili vhodna vrata ter prišli v neko beneško 'uličico — «calle» — od koder so odšli n$ bližnje obrežje ter se odpeljali s čolnom. Bazilika sv. Petra in Pavla je ena od najznamenitejših beneških ...........................................................................illlllllilHIllllllillllimillliitmiliilMlIlll NEDALEČ OD IKE Morski pes napadel poljskega turista Nesrečnež je umrl zaradi izkrvavitve REKA, 7. - Včeraj pozno zjutraj je morski pes napadel nekega poljskega turista, ki se ie kooal nedaleč od Ike. Tragedija se je izvršila v nekaj trenutkih. Moški, katerega so identificirali za 34-letnega poljskega turista Stanislava Klepo. se ie podal a prijateljem na neko plažo nedaleč od Ike že v zgodnjih jutranjih urah. Kmalu ie moža zamikala prijetna hladna voda in odločila sta se. da bosta preplavala morski Dre liv. Počasi sta plavala na odprte morje, ko se ie nenadoma oojavil morski nes. ki ie bliskovito napa del Klepo in mu ie odtrgal nogo. Na srečo je bil v bližini ribič, ki je slišal klice na pomoč. Nemudoma ie priveslal k ranjencu in ga je dvignil na svoj čoln. Poskušal je ra&ti nesrečneža, vendar vse Je bilo zaman. Klepa je umrl med prenosom na kopno zaradi izkrvavitve. Nekateri ljudje, ki so s kopnega sledili nesreči, so takoj priredili lov na morskega psa. ki se ni oddaljil, ker ga ie verjetno privabljal duh do krvi. Staknil; so primerno velik tmek na katerega so nabodli kos mesa Vse skuna1 so privezali na boo in odpeljali na od prto morie. Morski pes le zagrabil za vabo. vendar mu le uspelo odtrgati meso in izginiti z «zattrkom» v morske globine. Mladenič, ki ie prisostvoval prizoru ie povedal, da je bil morski pes dolg najmanj štiri metre. Posmrtne ostanke nesrečnega Sta nislava Klepe so položili v krsto na pokopališču y Opatiji. cerkva. Začeli so jo graditi že v 13. stoletju, posvetili pa so jo šele leta 1430. Zaradi svoje arhitekture velja za mojstrovino beneškega gotskega sloga. Notranjost bazilike, ki je sicer znana tudi kot »grobnica dožev*. je zelo bogata z umetninami, ki pripadajo večinoma italijanski renesansi. V njej so spomeniki dožema Pietru Lombardu, Pietru in Mocenigu ter razne druge slike priznanih slikarjev kot so bili Bellini, Paolo Veronese in Lorenza Lotto. 2e od konca 13. stoletja so pokopali v baziliki številne dože, od 15. stoletja naprej pa je sploh vlada »Se-renissime* sklenila, da bo v tej baziliki opravljala pogrebne svečanosti za umrlimi doti. Bazilika sv. Petra in Pavla je torej svetišče, ki nosi na svojih zidovih napisano zgodovino beneške republike od najstarejših časov tja do bojev s Turki, Genovčani in drugimi sovražniki beneške cepu-blike. 72 predstavnikov stranke Awami pred sodiščem DAKA, 7. — Pakistansko vojaško sodišče bo sodilo v odsotnosti 72 predstavnikov stranke Awami, ki so bili decembra lani izvoljeni v parlament. Vlada je sprejela ta ukrep, ker se politiki niso predstavili vojaškim oblastem, čeprav so jih te večkrat pozvale naj se predstavijo. sporočili javnosti sedem dni po dogodku. Tako je bilo tudi z »Luno 17», ki je bila izstreljena 10. novembra lanskega leta in ki je postavila na Lunino površino vozilo »lunahod 1» v Morju deževja. Sovjetski vesoljski krogi so sporočili zadevno vest šele 17. novembra. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj niso še posredovali nobenega sporočila glede poteka odprave «Lune 18». Po letalski nesreči pri Hamburgu BONN, 7. — Predstavnik zahodno-nemškega ministrstva za prevoze je danes sporočil, da je v letalski nesreči pri Hamburgu umrlo 21 oseb, 17 je bilo huje ranjenih, 82 pa je nepoškodovanih. Do sedaj se še ne pozna usode 121. osebe, ki je na spisku potnikov. Minister za prevoz Georg Leber je dal nekaj pojasnil o nesreči. Dejal je, da je pilot letala dobil od kontrolnega stolpa navodilo, da se nemudoma vrne na letališče, ko je ta sporočil, da se je eden izmed reakcijskih motorjev ustavil zaradi okvare. Pilot ni mogel izvršiti ukaza, ker se mu je pokvaril tudi drugi motor in je zato skušal pristati na avtocesti, ki povezuje Hamburg s Kielom. Minister je imenoval mešano nem-ško-angleško komisijo, ki ima nalogo, pojasniti vzroke nesreče. Reševalne skupine so vso noč iskale trupla žrtev v ožganem trupu letala, ki še vedno leži na avtocesti. Eden izmed potnikov, ki so se rešili brez praske iz nesreče je povedal, da so se nevšečnosti začele takoj po odletu. Letalo se je neprestano dvigalo in padalo. Nato se je razbilo na tleh. fte sedaj ne vem kako smo se rešili*. Po prvih ugotovitvah preiskave, je po pristanku krilo letala zadelo ob most. Pilot je zaradi udarca izgubil oblast nad letalom, ki se je raztreščilo in je nato eksplodiralo. Reševalne skupine so takoj prihitele na kraj nesreče. Na mestu je bila že velika skupina radovednežev ki so s svojimi avtomobili ovirali prevoz ranjencev v bolnišnico. Kardinal Martin živ in zdrav v Lourdesu LOURDES, 7. — Gorski reševalci so danes našli živega in zdravega 80-letnega francoskega kardinala Joseph - Marie Martina, ki je skušal priti prejšnjo nedeljo na vrh Soumd An-dorre na španski meji, ki je visok nekaj čez 1600 m. Kardinal Martin je pri iskanju nove poti zašel na področje, kjer ni mogel ne naprej in ne nazaj. Ko je reševalna ekipa prišla do njega, je Martin rekel: »Dajte mi jesti», nakar je že 71-letni župnik Abadie, ki se je pridružil reševalcem, potegnil iz bisage kos kruha in sira ter mu ga ponudil. Kardinala so prepeljali v bolnišnico s helikopterjem. Predsednik francoske vlade Chaban Delmas mu je častital za srečno rešitev. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiMiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Giasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in književnost; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Ljudske pesmi z vsega sveta; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 »El caicio»; 15.40 Zborovsko petje; 16.10 G. Bizet; «Carmen». KOPER 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Poje zbor Pratella-Martuzzi; 14.30 Popevke; 15.00 Dunajski simf. orkester; 15.20 Pošta mame Mimme; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz; 18.30 Plošče; 19.00 Radijska igra; 19.30 Odlomki iz oper; 20.30 Prenos RL; 23.20 Ansambli; 23.35 Komorna g]asba NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11 30 Sopranistka Teresa Randali; 12.10 Spored z E. Simonettijem; 13.15 Variete z Rascelom; 14.10 in 15.30 Ital. zibaldone; 15.10 in 15.45 Calamity Jane: 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Oddaja SREDA, 8. SEPTEMBRA 1971 o E. Carusu; 19.30 Pesmi in motivi iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Radijska igra; 21.55 Koncert za klavir; 22.45 Ital. ljudska glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Otto piste; 12.30 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Medigra; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 18.45 Vesele harmonike; 19.00 Spored z Ange-linijem; 20.10 Supersonic; 21.30 Odlomki iz oper; 22.10 Spored z Lillian Terry; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachov koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Mojstri izvajalcev; 14.30 Opera; 15.30 Por tret avtorja; 16.15 Komorni kon cert; 17.20 Strani -z albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Indijska filozofija; 21.30 Kvarteti za godala iz XIX. stoletja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba, 9.45 Baročni koncert; 10.20 Odlomki iz oper; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna giasba — stereo. SLOVENIJA 7.00 8.00, 10.00, 13.00. 15.00. 19.00, ’ 20.30, 23.00 Po”očiia; 9.10 Operna matineja; 10.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 10.20 Lepe melodije; 10.40 Narodne v izvedbi tria B. Franka; 11.15 Pri vas doma; 13.10 M. Ristič: Koncert za klarinet in orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Ob lahki glasbi; 15.30 Pet minut za EP; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Z orkestrom Metropol; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Igrajo majhni an sambli; 18.10 Srečanje z mojstri italijanske starejše giasbe; 19.15 Iščemo popevko poletja; 20.00 Lah ko noč, otroci!; 20.15 Glasbene raz glednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.00 Melodije za razvedrilo; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dokumentarec o Indiji; 22.00 Prenos športnega dogodka: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Camerinijev film; 22.30 Glasbena oddaja. JUG. TELEVIZIJA 9.15 TV v šoli; 18.50 Erazem in potepuh; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasba za staro in mlado; 20.05 Na sedmi stezi — športna odda ja; 20.30 Risanke: 21.00 TV dnev nik; 21.35 I. štivičič: Kam gredo divje svinje; 22.35 Računi raču nalnikov; 23 20 Jazz na ekranu, 23.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.10 Telefilm 21.00 Dnevnik; 21.11 Glasbena od daja; 22.0u Slovenski ritmi. TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU R0RDEN0NSKEGA SEJMA Okrogla miza o urbanističnih problemih naše dežele, Slovenije, Hrvatske in Koroške Skupna prizadevanja tudi v turizmu, prometu in ekologiji - Enoten zemljevid štirih de*el V okviru 25. vzorčnega sejma je bila včeraj popoldne v Pordenonu okrogla miza o urbanističnih problemih štirih sosednih dežel, Furlanije-Julij-ske krajine, Slovenije, Hrvatske in avstrijske Koroške. Okroglo mizo je organiziralo deželno odborništvo za urbanistiko v sodelovanju z vzporednimi organizacijami iz sosednih dežel. Po pozdravnem nastopu pordenon-skega župana Rosa in deželnega odbornika za javna dela Vicarija, so spregovorili strokovnjaki. V razpravo, ki jo je vodil odbornik za urbanistiko De Carli, so posegli ravnatelj deželnega odborništva za urbanistiko ing. Roberto Gentili, predstavnik Urbanističnega zavoda SR Hrvatske ing. Fedor Wenzler, predstavnik zavoda za deželno načrtovanje SR Slovenije dr. Vinko Mlakar in predstavnik koroškega urada za turizem dr. Hugo Hanselc. Ing. Gentili je uvodoma povedal, da je bil pred letom dni ustanovljen strokovni odbor, ki ga sestavljajo urbanisti in turistični delavci iz naše dežele, Slovenije, Hrvatske in Koroške, in ki ima nalogo proučevati vprašanja skupnega interesa za območje, ki ga predstavljajo omenjene štiri dežele. V tem letu je odbor o-pravil v glavnem pripravljalno delo, v tej zvezi pa velja omeniti zlasti izdelavo urbanistično-prometnega zemljevida štirih dežel v razmerju 1:200.000. Zemljevid predstavlja tehnično osnovo za ugotavljanje virov onesnaženja severnega Jadrana, za pripravo načrtov za nove prometne zveze in mejne infrastrukture ter za skupna prizadevanja za varstvo naravnega okolja. Govornik je nato pregledal obstoječe prometne zveze in podrobneje analiziral pomen 6 cest (E 7, Rim -Dunaj - Varšava, E 14, Trst - Salzburg - Praga - Ščečin, E 27, Trst -Reka - Split - Sofija, E 96, Reka -Zagreb - Budimpešta, E 93, Trst -Ljubljana - Maribor - Gradec in E 94, Celovec - Ljubljana - Zagreb -Beograd - Bukarešta), ki prečkajo naše dežele. Glede avtomobilske gostote je navedel, da pripada prvo mesto Koroški z 230 vozili na 1000 prebivalcev; sledi naša dežela z 205, na tretjem mestu je Slovenija s 160 in na četrtem Hrvatska s 74 vozili na 1000 prebivalcev. Po skupni dolžini cest in železnic je na prvem mestu Slovenija, druge dežele pa zavzemajo različna mesta na lestvicah. Glede železnic smo v Furlaniji-Julijski krajina na zadnjem mestu. Predstavnik hrvatskih urbanistov ing. VVenzler se je v svojem posegu zadržal zlasti ob problemih turizma. Dejal je, da ima Evropa dve pomembni turistični privlačnosti: obale Jadranskega morja in Alpe. Na območju štirih dežel se nahajata tako prva kakor tudi druga privlačnost, zato je turistična dejavnost na tem območju nadvse perspektivna. Doslej je vsaka dežela delovala ločeno od drugih: Koroška je vabila k svojim jezerom, Hrvatska k morju, naša dežela tudi pretežno k morju, Slovenija pa na morje in v hribe (največji obisk imajo tri obalne občine Koper, Izola in Piran, v goratih predelih občini Jesenice in Radovljica, v severovzhodnem delu republike pa občina Maribor). V prihodnje pa naj bi dežele tesno sodelovale tudi v turizmu, tako da bi tujim turistom lahko zagotovili »kombinirano bivanje* na svojem območju. Ing. Mlakar je obrazložil urbanistične načrte, s katerimi se pravkar ukvarja Slovenija. Strokovnjaki so pred kratkim izdelali tri možne variante: izrazit razvoj Ljubljane in razpršen razvoj drugih središč, vzporeden razvoj 10—12 večjih mest, ali na večii razvoj štirih centrov (Ljubljane. Celja. Maribora in Kopra). O teh treh variantah se bo moralo izreči prizadeto prebivalstvo. Kakršen koli bo sklep, pa bo nujno v prihodnje nnvezatl večja središča iz štirih sosednih dežel ne le s primernimi Med včerajšnjo okroglo mizo o urbanističnih problc mih v Pordenonu ria Maizona, ki mu je P° jugo-nogo, vendar brez uspeha. slovanu je uspelo prebiti in bežati dalje. prometnimi sredstvi, ampak tudi v gospodarskem, socialnem in turističnem smislu. Zadnji je spregovoril predstavnik Koroške, ki je predvsem opozoril na nevarnosti, povezane z onesnaženjem vode in zraka. Dr. Hanselc je dejal, da je treba v ogroženih krajih prevzeti brez vsakega odlašanja vrsto ukrepov, ki jih je uvrstil v dve kategoriji: ukrepe izobraževalne narave in tehnične ukrepe (naperjene zlasti proti industriji). Tudi na tem področju je nujno sodelovanje med Furla-nijo-Julijsko krajino, Slovenijo, Hrvaško in Koroško, je zaključil govornik. V začetku je odbornik De Carli o-menil, da pripravljajo hrvatski strokovnjaki podrobno analizo jadrnaske obale. Analiza bo zajela tudi slovensko obalo in del obale Furlanije-Ju-lijske krajine. V tej prvi zvezi je De Carli dejal, da je deželna uprava pripravljena sodelovati pri teh pripravah tudi s primerno finančno pomočjo. Naša dežela se prav tako živo zanima za turistični načrt »Gornji Jadran* in za nove avtoceste, ki se gradijo v sosednih deželah. Sama pa se ukvarja z mislijo, da bi ob meji organizirali vrsto naravnih parkov, ki naj bi bili dostopni prebivalcem prizadetih dežel tudi brez potnega lista ali kakega drugega obmejnega dokumenta. Štirim preda’’ateliem je pordennn-ski iunan poklonil knjigo z naslovom »Zgodovina Pordenona* in spo-O"'nsko knlaino. ki so jo izdali leta 1968. ko je nnrdenonslij okoliš postal čefrta pokrajina Furlanije - Juliiske krajine. Oklogle mize so se udeležili številni strokovnjaki, iz naše dežele in iz sosednih republik. Posebno številno je bilo jugoslovansko odposlanstvo. v katerem so bili med drugimi čiani IS Slovenije in predsednik odbora za turizem Razdevšek, sekretar za urbanizem pri IS ing. Mikoš. svetnik sekretariata dr. Saje, ravnatelj biroja za regionalno načrtovanje ing. Nanrudnik. ravnatelj instituta za ge-ografiio dr. Klemenčič, ravnatelj urbanističnega inštituta ing. M Tenina, predstavnik zavoda za ureditev stare Ljubljane Kolarič, podpredsednik Gosoodarske zbornice Slovenije Valentinčič, sekretar za urbanizem nri IS Hrvatske dr. Pet.rinovič. ravnateli pro’ekta »Gomii Jadran» arh. Mars-sovič. docent filozofske fakultete na zagrebški univerzi dr. Vrišer in drugi Deželno upravo so zastonali številni funkcionarji, med njimi predstavnika odseka za načrtovanje Cian in Gergolet. Po zasledovanlu so ulovil? žeparja Predvčerajšnjim popoldne sta se dva agenta javne varnosti službeno sprehajala po Ul. Teatro Romano, ko sta zaslišala krik moškega, ki je klical na pomoč, takoj nato pa zagledala še drugega moškega, ki se je pridružil prvemu. Vse se je zgodilo tako hitro, da se moža postave nista utegnila niti dodobra zavedati, kaj se pravzaprav dogaja. Moška sta pritekla do agentov in jima z roko nakazala, naj posredujeta, nato pa tekla dalje. Pred njima je namreč bežal mladenič, ki je nenadoma izpustil denarnico na pločnik in zdirjal proti Largo Gra-natieri. Vsi štirje so seveda stekli za njim in ga dohiteli v Ul. Mal-canton. Tu je moški, bil je 19-letni jugoslovanski državljan Miograd I-Ijič iz Beograda, priznal, da je v veleblagovnici Upim okradel 68-letno Ester Trolis iz Ul. Santa Chiara 6, ter skušal prav tako izmakniti denarnico 19-letnemu Sergiu Černilogarju iz Istrske ulice št. 46. Fant pa ga je pravočasno zalotil in ga hotel ustaviti, ko se mu je ta izmuznil, skočil skozi vrata na cesto in zbežal. Po nekaj metrih je naletel na prvo oviro, mestnega redarja Ma- Agenti letečega oddelka ^ iijji so Iljiča aretirali in ga ^ na zaslišanje na kvesturo, na pri-pod obtožbo dvojne tatvine javili sodnim oblastem. Izgubljcno-najdeno _ pkonfr Na občinskem oddelku za mat v občinski palači IH. nap je. soba 100. hranijo predrt®*W so bili izgubljeni in najdeni ojj, nih prostorih v letošnjem a ^(0 Med predmeti, ki so na .f?nKjiska zakonitim lastnikom, so: i*8*1 j«-in tuja valuta, zlati obesek jjjg. pestnica, ura. zlat obesek za ^ če, denarnice, torbice, kolo- id ček z oblekami, volnena suknjič, sandali. Potresni sunek • ob- Tržaški poskusni geofizik8^ ^ servatorij v Trstu je v^|r »a pd traj ob 6.02'43" zabeležil tresni sunek v oddaljenosti 1 v severozahodni smeri od P?1 p postaje v iami pri Briščikin- » se, da ie bil epicenter P°try Karnlii na področju TolmeZj»'yet-nek je imel iakost druge “0 je stopnje Marcallijeve lestv Spodrsnilo mu je ^ Včeraj ob 14.45 so sprej*® 53-ortopedski oddelek bolnišnfje fie-letnega Maria Rivorija iz y polo 11, ki se bo zaradi zapestja desne roke moral viti približno 40 dni. . ^ /A Moški je delal v strojne delku bivše ladjedelnice * ^st-gy» v Miljah, ko mu je n® a