Ptuj, torek, 27. novembra 2007
letnik LX • št. 93 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
RADIOPTUJ
a/bletct www.radio-ptuj.si
Nogomet • Dve
napaki sta bili usodni za Dravo
Stran 11
Judo • Lea na EP sedma, Rok je ostal brez uvrstitve
Stran 12
Strelstvo •
Šampionski dosežki strelcev s Ptujskega! Stran 14
Nogomet • Slovenci tokrat v »slovanski« skupini
Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Politika	Po naših občinah
Slovenija • Znana Ptuj • Prometna skoraj celotna sesta- signalizacija
va Državnega sveta predvidoma do Stran 2 konca decembra
Stran 3 Gospodarstvo Kidričevo • Letos pet zlatih metuljev Stran 4
Po naših občinah Markovci • Soglašali s podražitvijo odvoza smeti
Stran 5
Kultura
Ptuj • Slikar narave in ljudi se je vrnil ...
Stran 6 Po naših občinah Dornava • Modrovanje brez posebnih rezultatov Stran 7
Po naših občinah Bodkovci • Mlada družina prosi za pomoč
Stran 9
Slovenija • Volitve v DS so končane
Znana skoraj celotna sestava Državnega sveta
Volitve v 40-članski državni svet so se končale. Elektorji so drugi dan volitev na volilnih zborih izvolili še preostalih 17 državnih svetnikov, ki bodo zastopali t. i. funkcionalne oz. poklicne interese. V sredo, prvi dan volitev, je bilo izvoljenih 21 državnih svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov oz. občin. Sestava državnega sveta še ni popolna, saj je ustavno sodišče zadržalo izvedbo posrednih volitev za dva svetnika, predstavnika obalnih občin in samostojnih poklicev. Slednje na postopek konstituiranja novega sklica državnega sveta ne bo vplivalo. V državnem svetu bo tako 38 svetnikov.
Drugi dan volitev v državni svet so kot prvi svojega predstavnika izvolili obrtniki. Njihove interese bo prihodnjih pet let zastopal predsednik Območne obrtne zbornice Ljubljana - Bežigrad Alojz Kovšca.
Delodajalcem v državnem svetu pripadajo štiri mesta, za ta mesta pa se je potegovalo devet kandidatov. Še en petletni mandat bo v državnem svetu Stojan Binder. Binderja, nekdanjega direktorja Steklarne Hrastnik, je predlagala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). GZS je predlagala tudi generalnega direktorja ajdovskega gradbenega podjetja Primorje Dušana Črnigo-ja, ki je bil prav tako izvoljen. Za predstavnika delodajalcev sta bila izvoljena tudi Borut Meh in Bojan Papič. Meha je predlagalo Združenje delodajalcev Slovenije, trenutno pa opravlja funkcijo predsednika uprave družbe Prevent Global. Papič je predsednik Trgovinske zbornice Slovenije, ki ga je tudi predlagala.
Svoje predstavnike v državni svet so izvolil tudi sindikati. Na predlog Zveze svobodnih
Uvodnik
sindikatov Slovenije (ZSSS) državni svetnik še en mandat ostaja njen predsednik Dušan Semolič. Izvoljena sta bila tudi preostala dva kandidata ZSSS Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI), ter Drago Ščernjavič, sekretar Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije. Četrto svetniško mesto, ki bo v državnem svetu pripadlo delojemalcem, bo zasedel glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Bra-nimir Štrukelj, ki ga je predlagala Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Interese kmetov bosta v državnem svetu še en mandat zastopala predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in član sveta te zbornice Cvetko Zupančič.
Področje vzgoje in izobraževanja bo tudi v naslednjem petletnem obdobju v državnem svetu zastopal Zoltan Jan, ki je državni svetnik 15 let, področje raziskovalne dejavnosti pa Janvit Golob. Ponovitev mandata je uspe-
Prazniki za dober namen
Leto 2007 se počasi poslavlja, pričenja se čas obračunov. Vsi ne bodo pozitivni. Največji naval bo ravno v preostalih dneh, osmisliti jih bodo skušali na številnih področjih. Za nekatere bodo poskušali podati tudi sistemske rešitve, da bi lahko v prihodnjih letih bili pozitivni tako za družbo in posameznika, oba naj bi živela kvalitetno in v kvalitetnem okolju. Vprašanje pa je na obeh, ali sta sposobna najprej soočenja, zatem pa odločnega spopada z vsem, kar ju ovira na tej poti. Praznični dnevi, ki prihajajo z decembrom, že zaradi pričakovanj vsakič ponovno vlivajo novo upanje, da bo bolje na marsikaterem področju. V tem času so ljudje tudi bolj odprtega srca, bolj se jih dotakne vsaka zgodba trpečega. Za vsakega osmega Slovenca, ki danes že živi v bedi, bodo praznični dnevi še bolj boleči, ker njegova praznična miza ne bo obložena, kot bi želeli, marsikatero pričakovanje ne bo izpolnjeno. Decembrski možje bodo obšli tudi marsikaterega otroka in starostnika. Zato ni odveč, če bodo v teh prazničnih nakupih, nekateri brez njih ne morejo, imeli prednost izdelki tistih, ki pomoč še posebej potrebujejo. Srečati jih bo mogoče na številnih bazarjih, tudi na Ptuju že imajo tradicijo. V tem tednu se lahko vsi, ki dobro mislijo, odzovejo klicu tedna Karitas, ki letos poteka pod naslovom Ali me imaš rad? Z nakupom vstopnice za petkov koncert in prostovoljnimi prispevki bodo pomagali sočloveku v stiski. Tudi v drugih humanitarnih organizacijah se bodo spomnili svojih ljudi, ki težko živijo, jim skušali podariti upanje, predvsem pa povedati, da niso sami. Šele, ko vidiš ljudi, ki nimajo niti za kruh, ki jim prehrambeni paketi pomagajo preživeti, se zaveš, da ti je pravzaprav lepo, ker si med tistimi, ki teh problemov nimajo. Tudi zato bodo letošnji praznični dnevi zagotovo lepši, če jih bomo delili z nekom, ki potrebuje vašo in našo pomoč.
Majda Goznik
la tudi nekdanjemu rektorju ljubljanske univerze Jožetu Mencingerju, ki bo v državnem svetu še naprej predstavljal univerze, visoke in višje šole. Namesto Petre Kersnič pa bo v državnem svetu za področje zdravstva skrbel Peter Požun, ki je podpredsednik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Področje socialnega varstva ter področje kulture in športa bosta v naslednjem petletnem mandatu v državnem svetu predstavljala Boris Šuštaršič ter Anton Peršak. Šuštaršič je bil državni svetnik prva dva mandata, Peršak pa v zadnjem. Šuštaršič je predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Župan Trzina Peršak trenutno predseduje Slovenskemu centru PEN.
Kdo vse bo zastopal lokalne interese
Prvi dan volitev je bilo izvoljenih 21 od skupno 40 državnih svetnikov. Gre za državne svetnike, ki bodo v državnem svetu zastopali lokalne interese, torej interese občinskih
Foto: Črtomir
Interese spodnjepodravskih občin bo v DS zastopal Rajko Fajt.
svetov oz. občin.
Med izvoljenimi so Andrej Rus (Ljubljana), Toni Dragar (Kamnik), Vin-cenc Otoničar (Logatec), Drago Žura (Maribor), Milan Ozimič (Slovenska Bistrica), Drago Bahun (Velenje), Marijan Klemenc (Slovenj Gradec), Jože Korže (Celje), Rajko Fajt (Ptuj), Darko Fras (Ljutomer), Rudi Cipot (Murska Sobota), Blaž Kavčič (Kranj), Bogomir Vnučec (Jesenice), Matej Arčon
(Nova Gorica), Rastislav Jože Reven (Tolmin), Jernej Verbič (Sežana), Bojan Kekec (Novo mesto), Jože Mihelčič (Črnomelj), Jože Slivšek (Krško), Jernej Lampret (Grosuplje) in Branko Majes (Trbovlje).
Na podlagi izidov volitev je mogoče ugotoviti, da bo v 40-članskem državnem svetu 13 državnih svetnikov iz sedanje sestave. Med danes izvoljenimi 17 predstavniki funkcionalnih oz. poklicnih interesov jih je osem takšnih, ki so bili
državni svetniki že v iztekajočem se mandatu. To so Semo-lič, Binder, Vrisk, Zupančič, Golob, Jan, Mencinger ter Peršak. Od sedanjih 22 predstavnikov lokalnih interesov bo delo nadaljevalo le pet državnih svetnikov (Ozimič, Bahun, Fras, Otoničar in Majes). Vnovična izvolitev tako denimo ni uspela sedanjemu predsedniku državnega sveta Janezu Sušniku. Na podlagi izidov volitev bo v državnem svetu le ena državna svetnica (Lidija Jerkič), v iztekajočem se sklicu pa so bile tri.
Prvo sejo državnega sveta skliče v skladu z zakonom predsednik državnega zbora najkasneje 20 dni po volitvah. Kot so za STA povedali v državnem svetu, je skrajni rok za sklic seje 12. december, pred sklicem ustanovne seje pa bo treba počakati še na končno poročilo Državne volilne komisije o izvedbi volitev. Tega naj bi komisija potrdila prihodnji teden. Na ustanovni seji bo najprej treba potrditi mandate novoizvoljenim državnim svetnikom, v skladu s prakso naj bi na ustanovni seji izvolili tudi novega predsednika in podpredsednika DS ter imenovali generalnega sekretarja.
(sta)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Zver: Novi predlog ZOFVI je že bil usklajevan
Novi predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je v torek sprejela vlada, je z izjemo umaknjenih točk o financiranju zasebnih šol ter o ustanavljanju vzgojno-izobraževalnih centrov že usklajevan, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za šolstvo in šport Milan Zver. Minister je izrazil presenečenje, da je opozicija po prvotnih pozitivnih odzivih napadla vlado in zahtevala dodatno usklajevanje s socialnimi partnerji, saj so zakon usklajevali skozi vse leto.
Z novim predlogom so po Zve-rovih besedah "želeli podati roko tistim, ki so nasprotovali zakonu". Poleg tega je bil namen vlade poskrbeti, da bi novela čim prej zaživela v praksi, je dodal minister. Zver se je začudil nad stališči glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimirja Štruklja ter poslancev Slavka Gabra (samostojni poslanec) in Barbare Žgajner Tavš (SNS). Predlog, ki ga je vložila poslanska skupina SNS in s tem pre-
hitela vladni predlog, je po Zvero-vem mnenju nedodelan in očitno "spisan v naglici". Še najbolj se je Zver začudil nad Štrukljevimi izjavami in dodal, da ne ve, kakšen zakon bi morala vlada pripraviti, da bi bil Štrukelj zadovoljen. (sta)
Stanje na področju drog v Sloveniji je zaskrbljujoče
Informacijska enota za prepovedane droge pri Inštitutu za varovanje zdravja je letos že sedmič zapored pripravila nacionalno poročilo o stanju na področju drog v Sloveniji. Iz poročila lahko razberemo, da se povečuje število smrtnih primerov zaradi uživanja prepovedanih drog. Policija pa je zaznala porast števila kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Več je bilo zaseženega heroina, ekstazija in konoplje. Policija v letu 2006 beleži višje število kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Povečala se je predvsem proizvodnja in promet z mamili. Policisti so v letu 2006 zasegli več kot 182 kg heroina, kar je skoraj 50 kilogramov več kot v prejšnjem letu, povečalo pa se je tudi število zaseženih ta-
blet ekstazija, in sicer je policija leta 2006 zasegla dvakrat toliko tablet kot leto prej. Krepko se je povečala tudi količina zasežene konoplje, in sicer je policija leta 2006 zasegla 553 kg konoplje, leto prej pa 112 kg. (sta)
"Žepnine" za azilante razdelile poslance
Poslanci in poslanke državnega zbora so zaključili razpravo o predlogu zakona o mednarodni zaščiti, ki ga je v zakonodajni postopek vložilo ministrstvo za notranje zadeve. V razpravi so se poslanci najdlje pomudili pri dopolnilu SD, po katerem bi osebam, ki v Sloveniji zaprosijo za azil, pripadal posebni denarni dodatek v obliki žepnine. Omenjenemu dopolnilu so najbolj nasprotovali v poslanskih skupinah SDS in SNS, zagovarjali pa so ga predvsem poslanci SD.
Poslanec Dimitrij Kovačič (SDS) je menil, da posebne žepnine za osebe, ki zaprosijo za azil, niso potrebne, saj imajo v postopkih za pridobitev azila že zdaj zagotovljeno vso potrebno oskrbo. "Prosilci za azil imajo zagotovljeno brezplačno nastanitev, tri obroke, šol-
sko malico, prevoz v šolo, k zdravniku, na kulturne prireditve in vse ostalo kar potrebujejo. Če kaj od tega ne bi imeli zagotovljenega, bi bila žepnina upravičena, tako pa je povsem odveč," je menil Kova-čič. (sta)
Večina strank v DZ ne podpira interpelacije
Vse koalicijske stranke so danes, potem ko sta Zares in LDS v parlament vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Dragu-tina Mateja, napovedale, da je ne bodo podprle. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je v izjavi za javnost pojasnil, da sicer interpelacije niso vložili, bodo pa glasovali zanjo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je kritičen do njene vsebine,
Jelinčič je danes v izjavi za javnost dejal, da interpelacije proti ministru za notranje zadeve Dra-gutinu Mateju niso podprli, ker "je to, kar piše LDS oziroma Zares, nesmiselna stvar".
Z ministrstva pa so sporočili, da bo minister po preučitvi v veljavnih rokih pripravil ustrezne odgovore na vsebino interpelacije. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Še o Mariborski in preusmerjanju prometa na Puhov most
Prometna signalizacija predvidoma do konca decembra
Po odprtju Puhovega mostu so prebivalci ob Mariborski cesti na Ptuju upravičeno pričakovali, da se bo odprtju mostu in navezovalnih cest občutno zmanjšalo število tovornjakov ob tej cesti, ker se jih bo s prometno signalizacijo preusmerilo na novo prometnico. Naval osebnih avtomobilov se je sicer zmanjšal, ne pa tudi tovornjakov, ki so v novih razmerah pričeli tudi hitreje voziti in še povečevati že tako velik hrup. Ogroženost vseh uporabnikov te ceste se je povečala, zato so zagrozili tudi z državljansko nepokorščino, ker tudi z zahtevo po protihrupni ograji niso uspeli. Na sestanku vseh odgovornih, ki je potekal za zaprtimi vrati 1. oktobra letos, so se dogovorili, da se nemudoma ves tranzitni promet tovornih vozil, ki prihaja iz smeri Slovenske Bistrice in iz smeri Maribora, preusmeri proti Podlehniku in v novozgrajenem krožišču preusmeri po novi ptujski južni vpadnici na Puhov most ter da se ves tranzitni tovorni promet, ki prihaja iz smeri Ormoža v krožnem križišču pri Super mestu preusmeri preko Puhovega mostu. Preusmeritev naj bi dosegli tudi s pomočjo 24 prometnih tabel, ker pa se to ni zgodilo do 15. novembra, so na Mariborski celo nameravali postaviti cestno zaporo.
Sprejeli so še več drugih sklepov, med drugim tudi, da se bo prometna signalizacija po nalogu Ministrstva za promet postavila do 15. novembra, tako po tem datumu po Mariborski cesti naj ne bi več vozili tovornjaki z nosilnostjo, ki presega 7,5 tone. Pripravila pa naj bi se tudi študija za spremembo semaforiziranega križišča pri PS stavbi Krona. Glavna cesta skozi središče Ptuja pa naj bi ostala v ran-gu državne ceste. Ker do 15. novembra prometna signalizacija ni bila postavljena, so krajani ob Mariborski želeli 17. novembra postaviti cestno zaporo. Na to temo so se predstavniki Ministrstva za promet, sodeloval je tudi državni sekretar Gregor Ficko, in predstavniki MO Ptuj, ponovno pogovarjali v začetku prejšnjega tedna na Ptuju. Izdelan je bil elaborat preusmeritve tovornega prometa, da se tranzitni tovorni promet, ki sedaj poteka skozi ožje središča Ptuja, preusmeri na Puhov most. Gre za zelo zahteven elaborat, poudarja Ficko, predvideva preusmeritev in preureditev 24 prometnih vodilnih tabel, ki vodijo promet na območju Ptuja. V postopku revizije elaborata so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Prvotno so sicer načrtovali, da bo preusmeritev s prometnimi tablami izvedena do 15. novembra, vendar je revizija naredila svoje. Izvedena bo tudi prekategorizacija Mariborske ceste iz države v regionalno III. reda, s tem mora soglašati tudi MO Ptuj. Decembra bo prekategorizacijo ceste potrdila tudi vlada. Do konca novembra naj bi bil elaborat potrjen, v decembru bo projekt zaključen, ni nobene bojazni, da bi bil ustavljen, je med drugim povedal Gregor Ficko po novembrskem sestanku na Ptuju.
»Z izgradnjo obvoznice je bilo omogočeno vodenje prometa mimo mestnega središča. Po sprostitvi prometa po novi cesti je bila prometna signalizacija za vodenje prometa v prvi fazi spremenjena tako, da je bil tranzitni promet v smeri proti Ormožu preusmerjen na obvoznico. Kljub postavljeni prometni signalizaciji velik del voznikov še vedno uporablja obstoječo cestno povezavo, skozi staro mestno jedro. Na Direkciji RS za ceste smo se zato v skladu z veljavnimi predpisi odločili za
Foto: Črtomir Goznik
Skozi ptujsko mestno jedro tovornjaki v bodoče naj ne bi več vozili.
prepoved vožnje težkih tovornih vozil skozi mesto Ptuj. Tovrsten ukrep je bil sprejet na podlagi 5. odstavka 46. člena Zakona o javnih cestah, v skladu s katerim se na posameznih odsekih državnih cest, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno, s katerimi potekajo državne ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa
tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa. Iz navedenih razlogov lahko minister določi prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je daljše od enega leta. Omejitve, krajše od enega leta, lahko
določi Direkcija Republike Slovenije za ceste v skladu s svojimi pristojnostmi.«
Dopolnjena signalizacija na
V« v	I	V|
sirsem območju Ptuja
»Ugotovljeno je bilo, da je prepoved tranzitnega prome-
Foto: Črtomir Goznik
Ena najbolj obremenjenih mestnih vpadnic je Mariborska cesta.
ta tovornih vozil s prometno signalizacijo potrebno uveljaviti na naslednjih odsekih državnih cest Šikole-Hajdina od 10 km do konca odseka, na celotnem odseku Hajdina-Ptuj in na odseku Ptuj v dolžini 630 metrov. Za učinkovito nadziranje prepovedi s strani policije pa bo morala MO Ptuj prepoved tranzitnega prometa tovornih vozil prepovedati tudi na delu občinskih cest, ki se priključujejo na navedene odseke državnih cest. S postavitvijo omenjene prometne signalizacije bo za tovorna vozila z izjemo lokalnega prometa v celoti omejen odsek ceste, od zunajnivojske-ga križišča v Spodnji Hajdini do minoritskega samostana na Ptuju. Tranzitni tovorni promet iz smeri Ljubljana in Maribor bo v celoti preusmerjen preko krožnega križišča v Dražencih in Puhovega mostu proti Ormožu,« je na vprašanje Štajerskega tednika glede na preusmerjanja tovornega prometa na Puhov most odgovorila Tina Bučic, univ. dipl. komunikologinja iz Službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste.
Preusmeritev na novozgrajeni odsek državne ceste preko Puhovega mostu za to-
vorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, se bo izvedla z dopolnitvijo prometne signalizacije na širšem območju mesta Ptuj, v območju nivojskega križišča državnih cest na Hajdini, križišča glavne in regionalne ceste pri minoritskem samostanu, križišča pri »Kroni«, krožnega križišča glavne ceste in industrijske ceste v naselju Ptuj ter krožnega križišče regionalne ceste in industrijske ceste v naselju Ptuj. Dopolnitev prometne signalizacije se bo izvedla s postavitvijo prometnih znakov: »prepovedan promet za tovorna vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t« z dopolnilno tablo »dovoljeno za lokalni promet«, ki bodo postavljeni samostojno ali kot vstavljeni znaki na obstoječih predkri-žiščnih in kažipotnih tablah (4 kompleti), dodatnih samostojnih tablah, ki obveščajo o prepovedani smeri za tovorna vozila (6 tabel). Izdelana pa bo tudi nova prometna signalizacije izven nivojskega priključka Hajdina (10 tabel).
»Zaradi velikega obsega izdelave prometne signalizacije, potrebne za preusmeritev tovornega prometa na Puhov most, del nismo uspeli zaključiti do 15. novembra 2007, kot je zahtevano v dopisu Ministrstva za promet. Trenutno so v izdelavi načrti novih in dopolnitve obstoječih kažipotnih tabel. Postavitev prometne signalizacije za prepoved prometa in kažipotne signalizacije bo izvedena predvidoma do konca decembra 2007,« je še navedla Tina Bučic.
Postavitev prometne signalizacija bo izvedena v okviru pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste za čas največ enega leta. Direkcija RS za ceste bo nemudoma pristopila tudi k pripravi predloga dopolnitve Pravilnika o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, ki ga izda minister za promet. Po dogovoru s predstavniki ministrstva bodo pravilnik dopolnili tako, da bodo vanj vključeni vsi odseki cest, na katerih je Direkcija RS za ceste v okviru svojih pristojnosti omejila oziroma prepovedala promet za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, glede na stanje cest pa je tako prepoved potrebno podaljšati za nedoločen čas.
MG
Kidričevo • Ob 53. prazniku Taluma
Letos pet zlatih metuljev
Letos mineva 53 let, odkar so v nekdanji TGA (Tovarni glinice in aluminija) v Kidričevem pričeli proizvodnjo, saj je prvi aluminij iz tedanjih elektrolitskih peči pritekel 21. novembra 1954. Od tedaj pa do 15. novembra letos so v tej danes popolnoma prenovljeni tovarni proizvedli že 2.939.865 ton primarnega aluminija.
Ob 53. tovarniškem prazniku kidričevskega Taluma so se v sredo, 21. novembra, ob 9. uri sestali na slavnostni seji strokovnega sveta, direktorjev hčerinskih družb, članov sveta delavcev in konference sindikata. Ob 11. uri so v multimedijskem centru pripravili novinarsko konferenco, na kateri so člani uprave predstavili javnosti rezultate poslovanja ter razvojne načrte in možnosti. Zvečer ob 18. uri pa so v salonu umetnosti v Prešernovi ulici na Ptuju odprli razstavo novih del iz umetniške zbirke Taluma.
Naslednji dan, v četrtek,
22.	novembra, so v dvorani restavracije v Kidričevem pripravili tradicionalno srečanje z upokojenimi člani kolektiva in jih tudi pogostili. V petek,
23.	novembra, pa so v isti dvorani pripravili še tradicionalno srečanje vseh zaposlenih, po slavnostnem nagovoru predsednika uprave mag. Danila Topleka pa so podelili najvišja priznanja za delovne dosežke v Talumu - zlate metulje. Komisija za Talumova priznanja, ki ji predseduje Ivana Banič-Krajnčevič, je izmed 11 prejetih predlogov letos izbrala 5. Tako so Ta-lumove zlate metulje iz rok predsednika uprave mag.
Danila Topleka in članice uprave Brigite Ačimovič
letos prejeli: Milan Vrabl iz nabavne službe, Bojan Potočnik iz službe za organizacijo, Viljem Mohorko iz DE Rondelice, Ivan Kozel iz DE Izparilniki ter izredno dr. Marko Homšak, vodja DE Kontrola kakovosti.
Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je, preden je nagovoril sodelavce, dejal, da si je tokrat svoj govor zapisal, tako da bodo njegove besede ostale dokumentirane, „ker je v tej državi očitno zelo pomembno, kaj je kdo kje rekel". Potem ko je v kratkem orisal Talum včeraj ter njegovo razvojno pot, je poudaril, da so se pravočasno odločili za novo obdobje, saj bo po ustavitvi proizvodnje v elektrolizi B proizvodnja v Talu-mu v skladu z najstrožjimi ekološkimi standardi. Ko je govoril o Talumu jutri, pa je poudaril, da ima sedanja vodilna ekipa zelo jasno vizijo razvoja ter da ne potrebujejo nobenih tako imenovanih strateških partnerjev, saj bi jih lahko kaj hitro spremenili v svojo proizvodno enoto, ki jo je mogoče kdajkoli ukiniti, ampak želijo še naprej ostati nepogrešljiv člen v slovenski aluminijski industriji. Ključ
za nadaljnjo usodo tega prek 1000-članskega kolektiva pa vidi Toplek predvsem v oskrbi z električno energijo in lastninjenju, kar pa ni v njihovih rokah, saj gre za odločitev države. Svoje razmišljanje je
tudi tokrat zaokrožil duhovi-to-kritično: „Vedno se najdejo kakšni Eskimi, ki za prebivalce Konga izdelujejo študije o tem, kako naj ravnajo ob sončni pripeki. Tudi nam se dogaja nekaj podobnega, na
nas pa je, ali jim bomo prisluhnili!"
Praznovanje letošnjega tovarniškega praznika so v Talumu sklenili v soboto, 24. novembra, ko so na stežaj odprli vrata vsem, ki so želeli vi-
deti in slišati, kaj so ustvarili v 53 letih proizvodnje. Odziv občanov iz bližnje in daljne okolice je bil izredno dober, saj jih je ta dan obiskalo blizu 500 obiskovalcev najrazličnejših starosti. Najprej so jih sprejeli v velikem šotoru, ki so ga postavili na parkirišču pred upravnim poslopjem, in jim s pomočjo sodobne multimedijske tehnike predstavili Talum nekoč in danes ter njihovo skrb za zaposlene. V drugem delu pa so jih nato razdelili v več manjših skupin in jih pod vodstvom strokovnih sodelavcev popeljali na ogled proizvodnih prostorov tovarne.
M. Ozmec
Foto: M.Ozmec
Letošnji dobitniki zlatih metuljev v družbi predsednika uprave mag. Danila Topleka (na desni) in članice uprave Brigite Ačimovič (na levi): Miran Vrabl, Bojan Potočnik, Viljem Mohorko, Ivan Kozel in dr. Marko Homšak.
Sv. Tomaž • Deveta seja občinskega sveta
Potrdili predlog proračuna
„Proračun je živa stvar in se lahko dopolnjuje," je v uvodu povedal župan Mirko Cvetko, nato pa predstavil glavne poudarke predloga proračuna za leto 2008 za občino Sv. Tomaž.
Prihodki po proračunu skupno znašajo 1,743 milijona evrov, odhodki so ocenjeni na 2 milijona, delež investicij v proračunu pa znaša 44 %. Iz tega sledi, da se bo mlada občina dodatno zadolžila za 120.000 evrov, k skupnemu dolgu, ki ga kot dediščino nekdanje občine Ormož odplačujejo vse tri občine. Tako so v letu 2008 načrtovani izdatki za plačilo glavnic za najete kredite v preteklih letih v višini 13.411 in 10.000 evrov za odplačilo glavnice kredita, ki ga bo občina najela prihodnje leto.
Občina bo 6000 evrov namenila ureditvi spletne strani, preko katere bo obveščala javnost o svoji dejavnosti. Dejavnost občinskega sveta bo stala 22.806, od tega bodo 13.434 evrov zaslužili svetniki za sejnine, županu bo za njegovo delo pripadlo 17.800, podžupanu pa 6.900 evrov.
Delovanje sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bo stalo 42.200, od tega bo šlo 18.000 za dejavnost gasilskih društev, 2000 evrov pa je predvideno tudi za ustanovitev in delovanje lastne gasilske zveze. Za delovanje skupne občinske uprave so namenili 30.920 evrov, polovico tega zneska pa naj bi dobili 2009 od države vrnjeno, seveda pod pogojem, da jim bo končno uspelo formirati skupno občinsko upravo, kjer se hudo zapleta z imenovanjem direktorja. Na to je opozorila tudi svetnica Balažičeva, ki se ji zdi sedanje ravnanje občin neodgovorno. Dejavnost občinske uprave stane 148.392 evrov, največ pa bodo namenili za cestni promet in infrastrukturo. Za upravljanje in tekoče vzdrževanje bodo namenili 122.000, za investicijsko vzdrževanje in gradnjo
občinskih cest pa 636.133 evrov. Za prihodnje leto so predvidene modernizacije zlasti tam, kjer so prebivalci bili sami pripravljeni prevzeti del stroškov modernizacije. Predvideva se modernizacija cest Rucmanci-Bridkošak, Tr-novci, Zagorje-Bratonečice,
Savski vrh, Pršetinci-Mejna, Sv. Tomaž, Sv. Tomaž-Kostanj, Hranjigovci-Vuk, Savci - mlin, Koračice in Rakovci.
Med plačami za zavode je opaziti le še decembrske plače za 2007, naprej pa jih ne nameravajo sofinancirati. Nekaj pa se vendarle premika na
področju soustanoviteljstva za Glasbeno šolo Ormož, potem ko so starši otrok, ki obiskujejo to ustanovo, skupno jih je menda 27, protestirali proti nespametni odločitvi svetnikov, da glasbene šole pri Sv. Tomažu ne potrebujejo. Odločilen argument pa je prispeval župan, ki je opozoril, da brez glasbene šole in glasbeno izobraženih otrok nova občina pač nikoli ne bo prišla do svoje godbe na pihala!
Pomembna investicija je tudi III. faza izgradnje kanalizacije pri Sv. Tomažu, za katero bodo odšteli 62.630 evrov. 93.797 evrov bo šlo za umetno bogatenje podtalnice, za kar pa Tomaževčanov ni potrebno boleti glava, saj se bo denar za to zagotovil iz prihodkov Lekarne Ormož. V prihodnjem letu bodo morali nekaj vložiti tudi v stanovanja, ki so last občine, saj je
nujno potrebno zamenjati okna in vrata ter najti upravnika stanovanj. 20.000 evrov so dali na stran za nakup objektov v centru kraja. Gre za zemljišče Kmetijske zadruge, ki jim menda, kljub dogovoru, doslej še ni posredovalo ponudbe, odkupili pa naj bi tudi sosednjo stavbo nekdanje gostilne.
Veliko bo občino stalo tudi zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb (27.000), 63.000 evrov bodo namenili za kulturo, od tega 31297 za knjižnico, ki so se jo očitno odločili obdržati, 23.650 za vlaganje v kulturne domove in 7.372 za ljubiteljsko kulturo. Nekaj manj kot za kulturo bodo namenili športu in pros-točasnim aktivnostim v občini (47.896). Velik strošek je tudi izobraževanje, saj bodo za vrtec namenili le nekaj manj kot 200.000, za šolo pa 66.390 evrov. Skoraj 50.000 bodo porabili za regresiranje oskrbe v domovih.
Zelo skromni so bili pri zagotavljanju financ za decembrsko okraševanje purge, za kar bodo namenili le 630 ev-rov, vendar to še ne pomeni, da bo okrasitev slaba, bolj se bodo pač morali vključiti in potruditi sami krajani ter različna društva.
Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: vki
Proračun je predstavil župan Mirko Cvetko, pomagali pa so mu tudi sodelavci z občinske uprave.
Markovci • Zanimivosti z 10. seje občinskega sveta
Soglašali s povišanjem cene odvoza odpadkov
Čeprav so na 10. seji sveta občine Markovci v sredo, 21. novembra, sklepali kar o 19 točkah, so z njimi opravili v dobrih štirih urah, prvič pa je seja potekala z novo, sodobno tehniko snemanja, saj je stara odpovedala; med drugim so napovedali, da bodo zaradi racionalizacije pri posredovanju pisnega gradiva in poštnine za člane sveta uvedli prenosne računalnike.
Foto: M.Ozmec
Tokrat so markovski svetniki prvič sejali z novo tehniko snemanja. Zraven mikrofonov za vsakega posamezno bodo svetnikom zagotovili še prenosne računalnike.
Tokrat so se markovski svetniki najprej lotili predloga odloka strategije prostorskega razvoja občine Markovci. Kot je pojasnil strokovni sodelavec skupne občinske uprave Stane Napast, so o tem dokumentu podrobneje razpravljali že na prejšnji seji, predelali pa so tudi poglavje prostorskega razvoja občine. Med drugim so predlagali, da bi se nekoliko povečalo športno igrišče v Bukovcih ter da se ob akumulacijskem jezeru rezervira večji prostor za spremljajoče objekte za bodočo progo za tekmovanje v kajaku in kanuju na mirnih vodah, ki bo prva te vrste v Sloveniji. V glavnem pa so po besedah župana Franca Kekca zadeve podrobneje preučili in uskladili tudi na odboru za okolje in prostor, tako da je prva faza sprejemanja tega dokumenta v glavnem v zaključni fazi.
Svetnika Slavka Rožmarina je zanimalo, kako je z rezervnim igriščem v Stojn-cih, ali je že umeščeno v program ali ne. Tudi Franc Obran je menil, da je treba zbrati vse moči, da se zadeva okrog tega igrišča v Stojncih, ki je že zgrajeno, zajame v strategijo prostorskega razvoja; zanimalo pa ga je, kaj bo sedaj s čistilno napravo, ki po njegovem ne sodi v neposredno bližino bodoče kajakaške proge. Za ureditev okrog igrišča v Stojncih se je zavzel tudi župan Franc Ke-kec, glede čistilne naprave pa je pojasnil, da se je zaradi nekaterih nasprotovanj glede lokacije malce zapletlo, tako da je sedaj predvideno, da naj bi jo zgradili kakih 120 m od prvotno predvidene lokacije. Sicer pa so z nekaterimi popravki z večino (10) glasov „za" strategijo prostorskega plana za območje občine Markovci sprejeli.
Kar precej časa so namenili drugi obravnavi predloga odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine Markovci, pri čemer so razpravo združili s prvo obravnavo predloga odloka o komunalnem prispevku. Strokovni razlagalec Darko Drakšler iz podjetja Chronos v Domžalah je svetnikom ponovno predstavil nekatere spremembe, ki so jih vnesli v predlog odloka po njihovih pripombah v prvi obravnavi. Med drugim smo slišali, da so na njihov predlog z večanjem parcel dosegli nižanje komunalnega prispevka, tako da finančno ne bo preveč bremenilo lastnikov večjih zemljiških kompleksov. V razpravi pa je Stanislav Toplak poudaril, da želijo pri obračunu višine komunalnega prispevka enotna merila, tehnologijo in plačilne pogoje za celotno območje občine Markovci. Po krajši razpravi so v drugi
obravnavi oba predloga odlokov sprejeli, ob tem pa sklenili, da bodo do naslednje seje, ki naj bi bila predvidoma sredi decembra, pripravili še čistopis.
Po skrajšanem postopku so skoraj brez pripomb sprejeli predlog odloka o programu opremljanja zemljišč in komunalnem prispevku v obrtni coni Novi Jork. Po skrajšanem postopku so sprejeli tudi nekatere spremembe odloka o določitvi plovnega režima na reki Dravi, pri čemer je razlagalka Alenka Korpar iz skupne občinske uprave poudarila, da gre le za uskladitev z novo zakonodajo, novo evropsko valuto in nekaterimi na novo sprejetimi spremembami. Soglašali so tudi s predlaganimi spremembami investicijskega programa za vitalizacijo Ptujskega jezera, pri čemer gre za ureditev pristanišča, vstopno-izstopnih mest in plovnih poti, skupaj z načrtom vodnih programov. Gre tudi za spremembo izvedbe veslaške proge, ki jo bodo namesto dosedanjih standardov FISA zgradili po standardizaciji ICF. Ob tem smo slišali, da je treba iskati še druge rešitve na tem območju, saj obstajajo odlični pogoji za razvoj učnega centra za vse vodne športe.
Ko so razpravljali o predlaganem soglasju k sklenitvi pogodbe o upravljanju športno-rekreacijske infrastrukture na Ptujskem jezeru oziroma na reki Dravi, so v razpravi menili, da občina take pogodbe ne more podpisati, saj ne more dajati v upravljanje nečesa, če ni soustanovitelj ali solastnik objekta. Lahko pa ga na morebitno zahtevo da v brezplačno uporabo. Soglašali so tudi s predlaganimi spremembami odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Markovci; gre za spremembo oziroma povišanje vrednosti točke, ki se nanaša le na obrt-
no cono Novi Jork, s čimer so dosegli zaščito interesov občine pri nadaljnjem razvoju obrtne cone. Soglašali so tudi z novo vrednostjo točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša od 1. januarja prihodnje leto 0,0044 evra. Strinjali so se tudi z oddajo parcele v Sobetincih v izmeri 1572 m2, ki jo je občina Markovci odkupila od Perutnine Ptuj, na njej pa njej pa naj bi zgradili nov vaško-gasilski dom v So-betincih. Soglašali so tudi s prodajo nepremične v Prvencih, o predlogu za prodajo Zemljaričeve kmetije v Zabovcih pa bodo zaradi nekaterih nejasnosti dokončno odločali na naslednji seji.
Vroče zaradi Čistega mesta
Skoraj poldrugo uro so nato porabili za dokaj nape-
to in prepričljivo razpravo o predlogu podjetja Čisto mesto o povišanju cene storitev ravnanja z odpadki in odvoza odpadkov. Čeprav je predstavnik izvajalca te službe Janez Merc zelo prepričljivo in podrobno predstavil vzroke za prvo povišanje cen po letu 2005, kar je zaradi doseganja predpisanih standardov na tem področju tudi v skladu s predpisano uredbo, so namreč svetniki drug za drugim ugotavljali, da je 12,33-odstotno povišanje v eni sapi prevelik zalogaj in prevelika obremenitev za občane. Janez Merc je dodal, da so povišanje predlagali tudi zaradi širitve dejavnosti oziroma ločenega zbiranja odpadkov in postavljanja dodatnih ekoloških otokov, pa tudi na račun uvedbe nekaterih novih storitev.
Slavko Rožmarin je bil s predlaganim nezadovoljen in
je Mercu očital, da se ekološki otoki že sedaj slabo praznijo, postajajo pa tudi splošno odlagališče raznoraznih odpadkov. Merc je odvrnil, da bi bili ekološki otoki počasneje polni, če bi prazne plastenke stisnili oziroma zmečkali na minimum, papirnate in kartonaste škatle razstavili ter tako količino odpadka bistveno zmanjšali itd. Stanislav Toplak je Merca opozoril, da bi tudi na Čistem mestu morali malo oklestiti stroške, ki niso nujno potrebni, in poiskati tudi druge „sive lise" v procesu ravnanja z odpadki.
Tudi Milan Gabrovec je dejal, da ga vsi predstavljeni argumenti niso povsem prepričali, motilo pa ga je, zakaj cen niso usklajevali vsako leto sproti, skupaj z dvigom življenjskih stroškov, saj je 12,3-odstotno povišanje naenkrat zares prevelik skok. Če bi se dogovorili za le ne-kajodstotno povišanje, „bi se o tem morda dalo pogajati". Merca je takšno razmišljanje očitno ujezilo, saj mu je odvrnil: „Opravičujem se, ampak mi smo resna firma, ki ima za povišanje cene resne razloge, saj smo zato izdelali natančne in dokazljive kalkulacije ter realne izračune. Zaradi tega se o ceni ne moremo pogajati kot na tržnici!"
Župan Franc Kekec je želel zadevo malce umiriti, zato je predlagal, da bi se o tej očitno še prevroči in nedorečeni temi raje dokončno odločili na eni od prihodnjih sej, s tem pa se ni strinjal Janez Liponik, ki je bil prepričan, da bi to pomenilo le odlaganje nečesa, kar bo slej ko prej vendarle treba sprejeti, saj občani vedo, da Čisto mesto svoje delo dobro opravlja. In ko so o tem vendarle glasovali, je šlo za las, saj so povi-
šanje sprejeli s petimi glasovi „za" in štirimi „proti".
Začuda pa so potem gladko, praktično brez razprave, soglašali s spremembo cenika za nadomestilo stroškov, nastalih pri uporabi večnamenske dvorane v Markov-cih, s čimer so spremenili številko tekočega računa občine Markovci v TTR OŠ Markovci. Brez posebne razprave pa so z obrazložitvijo, da gre le za spremembo inflacijskega faktorja, z 11 glasovi „za" sprejeli tudi predloge za kar štiri povišanja cen naenkrat. Tako so povišali točke za izračun komunalne takse, prispevek za priključek na kabelski TV sistem, za zastavonošo in govornika ter za najem mrliške vežice.
Kazalo je tudi, da se bo zapletlo pri imenovanju treh predstavnikov ustanovitelja, torej občine Markovci, v svet zavoda OŠ Markovci. Jože Bezjak je namreč menil, da predlog komisije za volitve in imenovanja, ki je za predstavnike predlagala Franca Obrana, Franca Rožanca in Stanislava Toplaka, premalo demokratičen, zato je v svet šole predlagal predstavnike vseh večinsko zastopanih strank - Franca Rožanca, Maksa Lečnika in Marijo Prelog. Pred glasovanjem je Milan Gabrovec pojasnil, da bo glasoval proti Toplaku in Obranu zaradi nerazumnih in očitnih napak, ki sta jih storila pri imenovanju ravnatelja OŠ Markovci, sicer pa je bilo večino glasov za predlog KVIAZ, saj so bili proti le trije. Pred pobudami in vprašanji pa so se seznanili še z dopisom Turističnega društva občine Markovci, ki dobro deluje, a se ukvarja z vse večjimi finančnimi težavami.
M. Ozmec
Foto: M.Ozmec
Janez Merc iz Čistega mesta (desno) je bil v Markovcih očitno prepričljiv; čeprav je šlo le za en glas razlike, so sprejeli povišanje cene odvoza odpadkov.
Ptuj • Poklon slikarju Janezu Mežanu
Slikar narave in ljudi se je vrnil
■■i
Foto: Črtomir Goznik
Odprtja razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju se je udeležilo pet od sedmih umetnikovih otrok, med njimi Ivanka Mežan, priznana slovenska igralka, ki je tudi sodelovala v priložnostnem kulturnem programu.
S pregledno razstavo akademskega slikarja Janeza Mežana (1897 - 1972), posvečena je umetnikovi 110. obletnici rojstva, so v Miheličevi galeriji na Ptuju zaokrožili razstavno leto, ki so ga poimenovali Leto jubilejev.
Posvetili so ga pomembe-nim jubilejem slovenskih umetnikov, ki so oziroma so bili tesno povezani s Ptujem, njegovo okolico, zgodovino in kulturno dediščino tega prostora. Dela Janeza Mežana bodo na ogled do 15. decembra. Razstavo je 8. novembra odprl profesor dr. Milček Komelj. Postavili so jo Nina Jeza, mag. Petja Janžekovič in Danilo Hrga. Pri pripravi razstave in kataloga je sodeloval Pokrajinski muzej Ptuj, fotografije so delo Borisa Fariča, pri pripravi kataložnega gradiva je nesebično pomagal prof. dr. Milček Komelj, ki umetnika opisuje kot konkretnega, a močno čustvenega, živega in zadržanega, ki je svojo nežno akvarelno oziroma akvarelno občuteno lučjo preplavljal nebo, vodo in travnike, stavbe in zelenje. Posebno pronicljivo pa je umel pričarati navdih patine. Njegovo delo je bilo v nenehnem stiku z naravo in ljudmi, pa je že leta 1977 zapisala dr. Štefka Cobelj. Brez dvoma so na njegovo opredelitev vplivale zagrebška slikarska šola, socialno tendenčna motivika in moderna barvitost pariške šole, ki so jo razvijali umetniki tridesetih let.
Avtorji razstave so hvaležni Zgodovinskemu arhivu Maribor in Zgodovinskemu arhivu Ptuj, ki sta jim omogočila vpogled v neprecenljivo zapuščino dr. Štefke Cobelj, prav tako vsem tistim, ki so iz družinskih zbirk prispevali dela, da so jih lahko postavili na ogled, razstave pa ne bi bilo, prav tako ne kataloga, če ne bi bilo plemenitega mecenstva podjetja Talum, še posebej pa predsednika uprave mag. Danila Topleka, ki je bil glavni pokrovitelj razstave in kataloga. Kot sta povedala Nina in Petja, je omogočil, da se je spregledani umetnik še enkrat postavil na noge. Me-žanovo ptujsko obdobje se je začelo leta 1946, ko je dobil stalno namestitev na ptujski gimnaziji, kjer je do leta 1956 delal kot učitelj likovnega pouka. Kot likovni pedagog je deloval tudi v Novem mestu in Mariboru. Po upokojitvi je na Ptuju in okolici ustvarjal vse do svoje smrti 3- decembra leta 1972.
Ideja o postavitvi razstave del Janeza Mežana, velikega profesoraja, umetnika in prijatelja Ptuja, je nastala čisto slučajno, sta povedala njena pobudnika in tudi glavna realizatorja mag. Petja Janže-kovič in novopoečena diplomirana umetnostna zgodovinarka Nina Jeza. Bolj kot se je njen študij približeval koncu, bolj je rasla ideja o tem, da bi bila najlepša popotnica diplomi postavitev pregled-
ne razstave enega od znanih slovenskih umetnikov, ki je s svojimi deli pomembno zaznamoval tudi Ptuj. Že dobro leto pred odprtjem razstave sta prišla na idejo, da bi to lahko bil Janez Mežan, tudi zato, ker imajo v družini po Petjini strani v zasebnih zbirkah nekaj zelo lepih Mežano-vih del, ki bi jih veljalo predstaviti širši javnosti. Njuna pobuda je naletela na plodna tla, svoje zasebne zbirke pa so bili pripavljeni za javnost odpreti tudi drugi, prav tako pa tudi Mežanova družina in še nekateri drugi.
110 let od slikarjeve smrti
Za odprtje razstave v letu 2007 sta bila pomembna tudi dva datuma, 8. novembra letos je poteklo 110 let od umetnikovega rojstva, 30 let pa od zadnje njegove razstave na Ptuju in izdaje kataloga izpod peresa dr. Štefke Cobelj, ki je pripravila tudi že okrog 200 strani arhivskega gradiva za izdajo monografije, ki pa še čaka na obdelavo in izdajo. Visoki jubilej so počastili tudi v Mežanovem rojstnem kraju, v vasici Spodnji Brnik
na Gorenjskem, kjer so letos izvedli prvo Mežanovo slikarsko kolonijo z dvanajstimi umetniki, med kateri sta bila tudi Ptujčana Jože Foltin in Franc Simonič.
Letos pa je minilo tudi 35 let od umetnikove smrti. Po podatkih dr. Štefke Cobelj naj bi Janez Mežan ustvaril preko 6 tisoč del. Za razstavo so avtorji uspeli zbrati 240 Mežanovih del, ki so jih tematsko razdelili na krajine, portrete, tihožitja, risbe, freske in vedute Ptuja, ki jih je slikal z velikim občutkom. Na razstavi je na ogled le izbor okrog stotih del. Risbe, oljni portreti, slikarjevi osebni predmeti (med njimi tudi šta-felaj), fotografije in skice so na ogled v prtiličju galerije. V nadstropju pa v večjem delu akvareli, razporejenimi med krajine, vedute Ptuja, tihožitja in portrete. Slikarjev sin Janez je posnel kratek film iz življenja umetnika, ki prikazuje drobec njegovega ustvarjanja. Zavrteli so ga po takoj po odprtju razstave, na kateri sta ob profesorju dr. Milčku Komelju govorila v imenu postaviteljev razstave Nina Jeza, v imenu PM prof. Aleš Arih, umetniku v pozdrav se
Foto: Črtomir Goznik
Petja Janžekovič in novopečena diplomirana umetnostna zgodovinarka Nina Jeza, pobudnika ideje o razstavi del Janeza Mežana in tudi njena glavna realizatorja
je oglasil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, v imenu družine pa Ivanka Mežan, ki je prebrala Kosovelo pesem, zaigrala pa je prva violonist-ka Mariborske filharmonije Vita Gregorc. Na ogled je tudi virtualna galerija, ki jo bodo po zaprtju razstave prenesli na svetovni splet, za zdaj je na voljo le v Miheličevi galeriji, sta še povedala Nina Jeza in mag. Petja Janžekovič. Veliko je Janez Mežan prispeval tudi v sakralno umetnost, njegove freske krasijo številne cerkve in kapelice na Štajerskem in v Prekmurju, zlasti pa še izstopa slikarska oprema Plečnikove cerkve v Bogojini.
Na odprtju razstave so se zahvalili vsem, ki so prispevali k temu, da je razstava ugledala luč sveta. Ptujčani umetniško delo Janeza Mežana zelo spoštujejo še danes, trajno se je zapisal v njihova srca, da je temu tako, so dokazali tudi s svojo udeležbo na odprtju razstave, prišlo jih je več kot tristo. Janez Mežan ostaja navzoč v slovenski umetnost-nozgodovinski zavesti predvsem kot pripadnik likovne skupine četrta generacija, v kateri so bili ob njem še Ma-leš, Pregelj, Globočnik, Pir-nat in še nekateri drugi, kot sinonim za odličnega akvare-lista s smislom za svetlobno prosojnost. Njegove slike so konstrukcijsko sijajne, hkrati pa z barvo harmonizirane v nekakšno lirično celoto, je o njegovem delu ob odprtju razstave na Ptuju še povedal prof. dr. Milček Komelj.
Začetni korak v smeri izdaje monografije o ustvarjalnosti slikarja Janeza Mežana je z odprtjem pregledne razstave storjen, upati je, da bodo njegovi avtorji s pomočjo kulturnih mecenov naredili in dokončali tisto, kar je smrt preprečila dr. Štefki Cobelj.
MG
Od tod in tam
Ptuj • 13. dobrodelni koncert Karitas
V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla bo v petek, 30. novembra, ob 19. uri 13. dobrodelni koncert, ki ga organizira Karitas ptujske in završke dekanije v tednu Karitasa, ki poteka pod naslovom Ali me imaš rad? Vstopnino, ki znaša osem evrov, in tudi vse prostovoljne prispevke bodo namenili za pomoč sočloveku, vsak prispevek bo osrečil nekoga v stiski. Na letošnjem dobrodelnem koncertu bodo nastopili Mešani pevski zbor sv. Viktorina, Komorni zbor Musica, pevska skupina Zavoda dr. M. Borštnerja izDornave, Oktet Zven, pevke Gmajnarice KD Valentin Žumer iz Hajdoš, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla, vrtec in kvartet trobil, družina Kolarič, Joži Kališnik in p. Janez Ferlež.
MG
Puconci • Novo odlagališče smeti
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je že pričelo voziti odpadke iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje na odlagališče v Puconce, s tem pa se je tudi zaprla deponija za odpadke v Ljutomeru (na posnetku). Znano je, da so občine Križevci, Veržej in Raz-križje že pred nekaj leti podpisale pogodbo in si s plačilnimi obveznosti zagotovile svoj prostor za smeti v Puconcih, ljutomerska občina pa je to storila šele letos. Ljutomerčani so se namreč pod prejšnjim občinskim vodstvom zavzemali za izgradnjo tovrstnega centra v Ormožu. Realnih možnosti za uresničitev projekta ni bilo, zato se je sedanji občinski svet ponovno opredelil za "Puconsko jamo". Z zaprtjem ljutomerske odpadne deponije bo potrebna njena obnova. Program sanacije združuje načrt neizvedenih del in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki sta sestavna dela vloge za izdajo odločbe o zaprtju odlagališča, naslovljene na Agencijo Republike Slovenije za okolje. Po izračunih bo celotna sanacija z zapiranjem odlagališča in ureditvijo komunalne infrastrukture vredna 144.365,07 evra. Ljutomerska občina bo iz lastnega proračuna zagotovila 95.353,13, Križevci 27.790,28, Veržej 10.812,94 in Razkrižje 10.408,72 evra.
NŠ
Ljutomer • Srečanje obrtnikov in podjetnikov ob adventu
Območna obrtna zbornica (OOZ) Ljutomer je ob prihajajočih praznikih pripravila srečanje za svoje člane in ob kulturnem programu podelila priznanja obrtnikom in podjetnikom z več kot 25-letnim stažem poslovanja. Priznanja s srebrno plaketo, ki jih je podeljeval predsednik OOZ Ljutomer Zvonko Mord, so prejeli: Jožef Bohinec, Franc Čirič, Milorad Cupurdija, Anton Gomboc, Feliks Jerebič, Karol Karba, Marjan Kos, Milan Kosi, Marijan Megla, Sonja Mlinarič, Emil Petek, Janez Jani Puhan in Marjan Slavič. Za uspešno delovanje v organih zborničnega sistema in vidne dosežke na drugih področjih so priznanja s srebrno plaketo prejeli: Vili Ferenc, Emilijan Rudolf, Vera Slavič, Miran Filipič in Marsel Šalamon. V sklopu srečanja sta strokovni sekciji pri OOZ Pomurja - cvetličarji in vrtnarji ter domača in umetnostna obrt v galeriji Anteja Trsten-jaka pripravili vsakoletno, tokrat že peto po vrsti advent-no razstavo (na posnetku). Predstavili se so: Igor Horvat, Nataša Kùplen, Jacqueline Steržaj, Vera Slavič, Milan Belec, Milan Hramus, Robert Jurak, Daniel Zelko, Saša Žuman, Danijel Heric in Mirko Rožman (OOZ Ljutomer), Miroslav Kurbos, SIM Radenci in Janez Mir (OOZ Gornja Radgona), Cvetka Cojhter, Pavel Miholič, Jožef Laki, Tibor Frančič in Sonja Kolarič (OOZ Lendava) ter Gregor Celec (OOZ Murska Sobota).
NŠ
Foto: NS
Foto NS
Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta
Modrovanja brez posebnih rezultatov
Dornavski svetniki so se minuli teden v polnem številu zbrali na ponovitvi neuspele oktobrske seje, ki jo je večina protestno zapustila, še preden se je sploh začela. Tokrat ni bilo slišati praktično nobene besede proti zaposlitvi novega občinskega direktorja, kar je bil razlog prejšnje obstrukcije.
Foto: SM
Dornavski svetniki so tokrat prekrižali besede predvsem okoli denarja za gasilce: kaj, koliko, komu in zakaj ne, sprejeli pa so tudi nekaj zanimivih sklepov.
Najprej so občinski možje mirno poslušali direktorja Čistega mesta Andrijo Koter-ja, ki jim je prišel obrazložit zahtevek za podražitev cen odvoza odpadkov. Kot je po podrobni predstavitvi povedal Koter, gre povprečno za 12-odstotno podražitev cen, zanimivo pa je, da so nekateri svetniki ugotavljali, da bodo po tej podražitvi plačevali celo manj kot so doslej (v primeru sedemčlanske družine). Koterju se je to zdelo nemogoče, zato je pozval tiste, ki zdaj že plačujejo več kot naj bi znašala nova podražitev, naj se oglasijo v njihovih službah, da bodo ugotovili, kje je napaka. Sicer pa občinski svet podražitve še ni podprl, pač pa so nadaljnjo razpravo in glasovanje prenesli na eno od naslednjih sej. Nato je sledilo kratko poročilo glede postopka razrešitve sedanje ravnateljice domače osnovne šole. Podžupan Milan Šilak je povedal, da je postopek do nadaljnjega ustavljen, saj se svet staršev ni izjasnil, kolektiv podpira ravnateljico, občinski svet pa tudi ni dal „zelene luči" za nadaljnje postopke, ampak je zahteval ponovni inšpekcijski pregled: „Inšpektorat je že obveščen o tej zahtevi, trenutno preverja ugotovitve prejšnjih inšpekcijskih pregledov, nato pa bo padla odločitev, ali je nov pregled potreben ali ne. Na osnovi mnenja inšpektorata se bomo potem tudi odločali, kako naprej."
Potem so svetniki na kratko obdelali še predložen rebalans proračuna in ga brez posebnih pripomb tudi potrdili, nekoliko bolj pa se je zataknilo pri obravnavi osnutka proračuna za naslednje leto. Ta naj bi znašal slabih 2,285 milijona evrov. Na odhodkovni strani naj bi bilo največ denarja (400.000 evrov) namenjenih nadaljevanju izgradnje kanalizacije Do-rnava-Mezgovci, 130.000 ev-rov bo še zahtevalo poplačilo upravne zgradbe, 150.000 evrov bo zahtevala ureditev ambulant, 200.000 evrov bo šlo za vrtce, 125.000 evrov pa bodo zahtevale plače in vsi ostali dohodki zaposlenih.
Koliko kateremu
gasilskemu
društvu?
Vse te naštete najvišje odhodkovne postavke pa svetnikov niso toliko „razkurile" kot predvidena delitev občinskega denarja med domača gasilska društva. Po osnutku naj bi namreč PGD Dornava dobila 42.000 evrov (za plačilo nabavljenega avtomobila), PGD Polenšak 50.000 evrov (novogradnja doma), PGD Žamenci 45.000 evrov, PGD Mezgovci pa 42.000 evrov. Prvi se je na takšno delitev denarja med gasilce oglasil Janez Horvat s
predlogom, da naj se prerazporedi del denarja tako, da bi PGD Dornava dobila 12.000 evrov več (s tem bi lahko v celoti poplačala avto), ta denar pa naj bi začasno vzeli PGD Polenšak in jim ga nato s sklepom ponovno vrnili ob naslednjem proračunu leta 2009. Župan Rajko Janžeko-vič ni bil videti ravno navdušen, ker pa je Horvat vztrajal pri svojem predlogu, je dejal, da bodo poskušali predlog upoštevati in do naslednje seje želje uskladiti. Toda Horvat se ni dal odpraviti in ga je zanimalo, zakaj ne bi tega rešili že na tej seji, vmešal se je tudi Janez Lah s kritiko drobtinic, ki so dodeljene PGD Mezgovci, in besedovanje se je začelo ... Vskočil je namreč še polenški svetnik Kukovec, ki je povedal, da v tem osnutku proračuna ne vidi prav nobenih naloženih sredstev
za Polenšak, posebej ne za ceste, s čimer je posredno dal vedeti, da vsaj nekje nekaj denarja pa mora iti na Polen-šak, pa četudi je to zdaj preko postavke za PGD, ki se loteva gradnje novega doma. Župan mu je na kratko odbrusil, da je za povezovalno cesto z Juršinci, ki je prijavljena tudi na RRP, namenjenih kar 362.000 evrov, da ta ceste pelje skozi Polenšak in da naj se ne govori, da ne gre ogromno denarja tudi v ta del občine, da pa vsega pač ne morejo narediti naenkrat. Kukovec pa ni mogel mimo bodice, češ da tega projekta in denarja v občino ni pripeljal novi direktor občinske uprave, ki pa bo vseeno precej povečal stroške na postavki plač ob-činarjev. „A, to te torej muči! Da ni novih projektov? Kako pa naj se prijavljamo na razpise, če imamo takšne dolgove?
Enostavno zaradi poplačila lanskih naložb nimamo dovolj svojega denarja, da bi se lahko prijavljali še z drugimi projekti, saj kriterij vrednosti znaša najmanj 600.000 evrov," je stare težave spet povzel župan. Hojnik pa je hitro pristavil: „Pa saj zato, ker smo vedeli, da smo zadolženi, nismo hoteli nobenih novih zaposlitev!" Nekaj bodic je nato še zletelo sem in tja, a je verjetno bilo že vsem prisotnim jasno, da z medsebojnim obtoževanjem in dokazovanjem ne bodo naredili nič. Namesto tega je Horvat predlagal, naj se v proračun vnese postavka za sanacijo gramoznice, iz katere bi lahko počrpali dovolj gramoza za ceste in tako prihranili še precej denarja. Kot je povedal župan, pa to ne bo šlo gladko, saj je potrebno najprej izvesti komasacijo in posledično pri-
dobiti lastništvo občine nad to lokacijo, šele potem bodo lahko legitimno zaprosili za gradbeno dokumentacijo in se lotili celovitega urejanja gramoznice.
Dražji vrtec in kanalizacijski priključki
V drugem delu seje pa so svetniki sprejeli dva sklepa; prvi se je nanašal na ceno priključka na kanalizacijsko omrežje, ki bo v Dornavi dokončano 20. decembra letos. Horvat je v zvezi s tem predlagal, da naj se tistim občanom, ki zdaj nočejo podpisati pogodbe o priključitvi, ker da kalkulirajo, da bo cena priključka v prihodnosti cenejša, z novim sklepom občinskega sveta določi višja cena priključnine, in sicer za 30 odstotkov (s sedanjih 1000 na 1300 evrov). Za Do-rnavo naj bi kot zadnji datum podpisa pogodbe po stari ceni obveljal zadnji december letos, za Mezgovce pa zadnji december naslednjega leta. Ta cena naj bi veljala za vse že obstoječe objekte, za bodoče novogradnje pa ne. Najprej je bilo na ta predlog slišati nekaj pripomb, češ da to ni pošteno, nato pa so z devetimi glasovi ZA (in dvema proti) predlog o podražitvi in spremembi občinskega odloka vseeno podprli. Prav tako občina po zaključku gradnje kanalizacijske mreže ne bo več zagotavljala priključka na individualno parcelo kot doslej. Potem so svetniki potrdili še 10-odstotni dvig cen za domači vrtec; tako bo od prvega januarja naslednje leto znašala cena za oddelek od 1 do 3 let 397 evrov, za 4
do 6 let 289 evrov, za 3 do 4 let 339 evrov, za kombinirani oddelek pa 375 evrov.
Svetniki so soglašali še z razdelitvijo denarja za kulturna in vsa ostala društva, ki so se prijavila na razpis za sofinanciranje.
Stanovanjski blok namesto stare šole
Na koncu večurne seje pa je malo zaropotalo okoli dveh zadev; najprej okoli projekta izgradnje večstanovanjskega bloka na mestu sedanje opuščene stare osnovne šole. Župan Janžekovič je svetnikom pokazal idejno predlogo, po kateri naj bi na omenjeni lokaciji zgradili blok s 16 stanovanji in garažami za 16 avtomobilov. „Šlo naj bi za javno-zasebno partnerstvo, kar pomeni, da bi občina dala lokacijo in uredila gradbeno dokumentacijo, v zameno pa od podjetja ali zasebnika, ki bi stavbo zgradil, dobila stanovanja v last." Spet se je najprej oglasil svetnik Horvat, ki se mu je zdelo število parkirišč absolutno premalo za tolikšno število stanovalcev, sploh še, ker bodo gotovo tudi sprejemali obiske. Na to misel se je navezal Janez Lah, ki je najprej povedal, da po zakonu itak morajo zagotoviti vsaj 1,6 parkirišča na stanovalca, in še, da se mu lokacija sploh ne zdi primerna za kaj takega; da bi bilo morda bolje urediti park s klopmi, hkrati pa majhno občasno tržnico. Po mnenju Šilaka bi lahko nekaj dodatnih parkirišč dobili tako, da bi pomaknili navznoter, v dvorišče, ograjo ob bližnji cerkvi, kar pa ni bilo ravno najbolje sprejeto. Lah je zato vztrajal, da naj se blok raje gradi kje drugje, ne na tej lokaciji, župan pa mu je vrnil, da to ne gre tako lahko, da drugje pač ne bodo zlahka dobili gradbenega dovoljenja in da zna pridobivanje tega dovoljenja trajati leta ali celo desetletja. Na koncu je župan bolj kot ne brezplodno debato zaključil s sklepom, da bodo o tem glasovali na naslednji seji.
Za zadnji „cukrček" pred slovesom pa je spet poskrbel Janez Lah z zahtevo, da naj se na naslednji seji kot točka dnevnega reda vnese razprava o zamenjavi predsednice NO: „Menim, da ta oseba ne more opravljati te funkcije, saj je njena naloga, da kontrolira delo župana in občine, ne pa da nas - svetnike kritizira, zakaj zapuščamo seje in delamo škodo občini!" Župan Janžekovič je na Lahov predlog sicer dejal, da o tem lahko razpravljajo, da pa svet nima moči in ne podlage razreševati predsednico NO, ki so si jo člani tega odbora izvolili sami med seboj.
Foto: SM
Na lokaciji sedanje zapuščene OŠ v centru občine naj bi v prihodnosti zgradili blok s 16 stanovanji, težavo pa naj bi predstavljalo premalo parkirišč.
Ljubljana, Zagreb • Rezultati ankete:
Prepričljiva večina Hrvatov za ERC, Slovenci proti
Slovenci in Hrvati so z napovedano uveljavitvijo hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne (ERC) približno enako seznanjeni, njihova osebna mnenja glede tega pa se občutno razlikujejo. Medtem ko se z namero Zagreba, da s 1. januarjem uveljavi ERC tudi za članice EU, strinja 73 odstotkov Hrvatov, tako meni le vsak deseti Slovenec. V Sloveniji je sicer trikrat več tistih, ki menijo, da bi morala Hrvaška pri napovedani uveljavitvi ERC upoštevati mnenje EU, je pokazala telefonska raziskava družbe Valicon.
Osebno strinjanje z napovedano uveljavitvijo ERC, ki naj bi veljala tudi za Slovenijo, je v Sloveniji razumljivo občutno nižje kot na Hrvaškem. Medtem ko se z njo strinja le približno vsak deseti Slovenec (70 odstotkov jih uveljavitvi ERC nasprotuje, 20 odstotkov pa jih ne ve, ali se strinjajo ali ne), velika večina Hrvatov (73 odstotkov) namero Zagreba podpira.
Medtem ko skoraj 90 odstotkov Slovencev meni, da bi morala Hrvaška pri napovedani uveljavitvi ERC upoštevati mnenje Evropske unije, je ta delež med Hrvati bistveno nižji in znaša le 29 odstotkov.
S trditvijo, da je napoved o uveljavitvi ERC zgolj predvolilna poteza vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), se strinja 43 odstotkov Slovencev, 26 odstotkov se jih s trditvijo ne strinja. Mnenje Hrvatov je podobno, saj se jih s tem strinja 39 odstotkov, 25 odstotkov se jih ne strinja.
Razhajanja pa so se pojavila pri trditvi, da je uveljavitev ERC nujna in legitimna odločitev vlade v Zagrebu, ki ni povezana z nedeljskimi parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem. Medtem ko se v Sloveniji s tem ni strinjala kar dobra polovica vprašanih (54 odstotkov), je bilo takih na Hrvaškem le 26 odstotkov. S trditvijo se je strinjalo 36 odstotkov Hrvatov.
Z namero Hrvaške, da uveljavi ERC, je sicer seznanjenih dobrih 70 odstotkov tako Slovencev kot Hrvatov. Skoraj polovica Slovencev (48 odstotkov) pozna tudi točen datum, kdaj naj bi se to zgodilo, medtem ko je na Hrvaškem takih le 37 odstotkov.
Telefonsko raziskavo je družba za trženjsko sodelovanje Valicon izvedla med 12. in 19. novembrom. V Sloveniji in na Hrvaškem skupaj je zajela več kot 1300 ljudi, starih od 18 do 65 let. (sta)
Schengen •
Premestitve policistov
Policisti z mejnih prehodov v notranjost države in na južno mejo
Slovenija ima na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko trenutno 81 mejnih prehodov različnih kategorij, ki bodo po vstopu v schengenski prostor odpravljeni. Zaposleni bodo premeščeni na druge policijske postaje - nekaj v notranjost države v enote za izravnalne ukrepe, drugi na mejo s Hrvaško, ki bo po 21. decembru južna meja schengenskega prostora. Po širitvi schengna se bo izpraznilo tudi več objektov na meji, kdo jih bo prevzel, pa še ni odločeno.
Delovna skupina predlaga, da se v trenutku vstopa v schen-gensko območje zagotovi tako prometno ureditev na mejnih prehodih, ki bo dovoljevala prost pretok oseb in vozil - torej da se med drugim odstranijo zapornice in namesti ustrezna signalizacija. Druga faza, ki jo bodo postopno izvajali v prihodnjem letu, predvideva odstranjevanje nadstrešnic, kabin in otokov ter drugih manjših ovir. Priprave za izdelavo potrebnih popisov del in v primerih avtocestnih prehodov tudi izdelave projekta za celovito rešitev avtocestne povezave in nadaljnjo uporabo objektov in površin na mejnih prehodih po navedbah MJU še potekajo.
Nekateri objekti in površine sedanjih mejnih prehodov bodo ob vstopu v schengen zamenjali lastnike, drugi bodo ostali v lasti policije in carinske uprave. Pri določanju lastništva bo delovna skupina v prvi vrsti upoštevala potrebe državnih organov, druge na prednostnem seznamu so lokalne skupnosti, sledijo pa še gospodarski subjekti in fizične osebe.
Kot so pojasnili na policiji, bodo v nekaterih objektih delovale posamezne policijske enote, kot so novoustanovljene enote policijskih postaj za izravnalne ukrepe. Tako bo tudi na Karavankah, Šentilju in Dolgi vasi, ki so med najbolj prometnimi mejnimi prehodi. Na Dolgi vasi bo deloval tudi center za sodelovanje varnostnih organov, o delovanju katerega so ta mesec podpisali sporazum notranji ministri Slovenije, Madžarske in Avstrije.
Najbolj prometni mejni pre-
hodi so Šentilj in Karavanke na meji z Avstrijo, Fernetiči na meji z Italijo ter Dolga vas na meji z Madžarsko.
Večina policistov, zaposlenih na mejnih prehodih, bo po navedbah tiskovne predstavnice policije po vstopu v schengenski prostor premeščenih v enote v notranjosti posamezne policijske uprave oziroma enote za izravnalne ukrepe, ki bodo delovale na posameznih upravah, nekaj pa jih bodo premestili na mejo s Hrvaško, ki bo poslej zunanja schengenska meja. Največ, 52 policistov, je trenutno zaposlenih na mejnem prehodu Šentilj, po 39 jih dela na Ferneti-čih in Karavankah, na Dolgi vasi pa 32. (sta)
Danska • Danci na referendumu
Znova bodo odločali o uvedbi evra
Na Danskem bodo znova razpisali referendum o prevzemu skupne evropske valute evro in o ostalih izjemah glede sodelovanja v EU, predvsem na področju obrambe in pravosodja, je v novem programu napovedala danska vlada pod vodstvom premiera Andersa Fogha Ras-mussena. Natančen datum referenduma ni znan, po besedah premiera pa bo razpisan v roku naslednjih štirih let, kolikor traja mandat njegove vlade, ki je bila znova potrjena na volitvah prejšnji teden, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Program nove Rasmussenove vlade obsega približno 70 strani. Potrdili sta ga obe koalicijski stranki, Rasmussenovi liberalci in konservativci, ki ob podpori danske ljudske stranke vlado sestavljata že od leta 2001. Rassmusenova desnosredinska vlada je na volitvah sicer doživela manjši upad podpore, tako da si je morala zdaj poiskati podporo tudi sredinske stranke Novo zavezništvo. Sestavo nove vlade naj bi Rasmussen sicer predstavil v petek, napoveduje nemška tiskovna agencija dpa.
Danski volivci so prevzem evra že zavrnili na referendumu leta 2000, prav tako pa so zavrnili tudi sodelovanje z EU na nekaterih drugih področjih. Premier Rasmussen je danes na novinarski konferenci dejal, da je čas za ponovno odločanje o izjemah, ki so jih dosegli v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. "Od tedaj se je veliko spremenilo in sedaj je pravi čas za ponovno odločanje," je dejal.
Danci so leta 1992 zavrnili
Maastrichtsko pogodbo, prav tako pa so se odločili tudi na naslednjem referendumu na isto temo leta 1993. Poleg odločanja o evru so dosegli še tri izjeme, in sicer glede skupne obrambe, sodelovanja v pravosodju in glede evropskega državljanstva. (sta)
Bruselj • Ohranja se sedanja praksa označevanja
Oznake Made in EU za živila ne bo
Foto: internet
Evropska komisija je zavrnila "neutemeljena ugibanja", da načrtuje uvedbo obvezne oznake Made in EU za živila, ki bi nadomestila sedanje oznake držav porekla. "Ni razloga za uveljavitev novega evropskega mita," je v Bruslju zatrdila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za zdravje Nina Papadulaki. Menila je še, da bi lahko ohranili sedanjo prakso označevanja živil z državo porekla, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Ugibanja o uvedbi oznake Made in EU so se v evropskih medijih pojavila zaradi načrtovanega osnutka sprememb uredbe o označevanju živil. Po navedbah diplomatskih virov so v Evropski komisiji že večkrat začeli razpravo o uvedbi takšne oznake, ki pa je v državah članicah doživela zelo hladen sprejem.
Kot je danes v Bruslju še pojasnila Papadulakijeva, je besedilo nove uredbe še vedno predmet internih posvetovanj v komisiji. Iz krogov v Bruslju se je po navedbah agencije APA izvedelo, da naj bi s spremembo uredbe med drugim določili, kako označevati mesne izdelke, pri katerih meso prihaja iz ene članice unije, predelano pa je v
drugi. Predvideno je tudi obvezno enotno označevanje hranilne vrednosti živil. (sta)
Rim • Berlusconi vplival na program RAI
RAI in Berlusconijev Mediaset v središču medijske afere
Foto: internet
Največja italijanska javna televizija RAI in zasebni medijski imperij Mediaset naj bi v preteklih letih skrivaj sodelovala in poročala v prid takratnemu italijanskemu premieru Silviu Ber-lusconiju. Iz posnetkov telefonskih pogovorov menedžerjev obeh televizij naj bi bilo razvidno, da so Berlusconi in njegovi sodelavci v letih 2004 in 2005 močno vplivali na programsko zasnovo in politično poročanje televizije RAl, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Odgovorna urednika dnevnika televizijskega kanala RAI 1 in poročil Mediasetovega kanala TG 5 naj bi si dnevno izmenjevala informacije in se dogovarjala o Berlusconiju prijaznemu poročanju. Z afero naj bi bil povezan tudi nekdanji direktor RAI 1, poroča APA.
Televizija RAI je po poročanju časopisa La Repubblica uvedla notranjo preiskavo, Mediaset pa je očitke že zavrnil. Član upravnega sveta Mediaseta pa je tudi napovedal vložitev tožbe zaradi obrekovanja, poroča APA. Nad očitki je bil zgrožen tudi Berlusconi.
Italijanska Agencija za nadzor komunikacij AGCOM pa je danes že napovedala preiskavo škandala, je poročanje italijanske tiskovne agencije ANSA povzela francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Ljubljana • Slovenska vojska v misiji EU
V Čad orožje in častnik
Vlada je na minuli seji sprejela sklep o sodelovanju Slovenske vojske v silah Evropske unije v Čadu in Srednjeafriški republiki, ki bodo skrbele za zaščito beguncev iz sudanske pokrajine Darfur, kot tudi o napotitvi enega pripadnika Slovenske vojske v poveljstvo teh sil, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Sklenila je tudi, da bo za opremo afganistanske vojske namenila 60 minometov in 19.320 kosov ustreznega streliva v skupni vrednosti 828.131 evrov.
Obrambni minister Kari Erjavec je po skupnem zasedanju obrambnih in zunanjih ministrov EU v Bruslju v ponedeljek napovedal, da bo vladi v okviru misije predlagal napotitev slovenskega častnika na poveljstvo sil v Čad. Erjavec je še dejal, da bo Slovenija med predsedovanjem EU v prvi polovici prihodnjega leta pripravljena tudi na dodatno pomoč v Afriki, na voljo pa naj bi imela 50 vojakov za morebitno napotitev na afriški kontinent. (sta)
Foto: internet
Gospodarstvo po svetu
PARIZ - Po tednu dni stavke v Franciji so predstavniki pariških javnih prevoznikov, sindikatov ter vlade prvič sedli za pogajalsko mizo. Ob tem so iz francoskih državnih železnic SNCF sporočili, da je na tirih prišlo do več sabotaž. Storilci še niso znani. Kljub splošnemu zmanjšanju pripravljenosti na stavko je promet še vedno močno oviran. V Parizu vozijo le redki vlaki podzemne železnice, že osmi dan zapored poročajo o zastojih v prometu po vsej državi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v torek zvečer prvič po nekaj dneh javno izrazil stališče do stavke. Sindikatom je sporočil, da ne bo popustil pri reformah. Sarkozy je pred svojimi sodelavci po poročanju časnika Le canard enchaine dejal: "Če se bo spor zaostril, česar pa ne verjamem, potem bo prišlo do vojne. Vseeno mi je, če me primerjajo z (nekdanjo britansko premierko) Margaret Thatcher. Nenazadnje je bila trikrat izvoljena," je dejal.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je prvič povzpela nad mejo 99 dolarjev za sod. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v noči na sredo v azijskem trgovanju odšteti tudi do 99,29 dolarja. Meja 100 dolarjev za sod nafte je tako po besedah strokovnjakov vse bolj v središču pozornosti na borznih trgih, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V nadaljevanju trgovanja se je cena nafte nekoliko znižala. Nazadnje se je cena za sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki velja za referenčno vrsto pri določanju svetovne cene nafte, spustila na 98,18 dolarja, kar je 15 centov več kot ob koncu torkovega trgovanja. Borzni posredniki pojasnjujejo vnovično hitro rast cen nafte predvsem s šibkim dolarjem. V Tokiu se je tečaj ameriške valute znižal pod mejo 109 jenov za en dolar. Tudi v razmerju do evra se je dolar pocenil. Zaradi šibkega dolarja so surovine in nafta, ki na borzah kotirajo v ameriški valuti, za mnoge investitorje cenejši. Tudi zaradi tega se povečuje povpraševanje, s tem pa tudi cene. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je spet povzpela nad 90 dolarjev za sod. Po izračunih sekretariata naftnega kartela z Dunaja je bilo treba v torek za Opecovo nafto v povprečju odšteti 90,04 dolarja za sod. To je 1,33 dolarja več kot v začetku tedna, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Zaloge surove nafte v ZDA so se pretekli teden nepričakovano znižale, in sicer za 1,1 milijona sodov oziroma 0,9 odstotka na 313,6 milijona sodov, so sporočili z ameriškega ministrstva za energijo. Analitiki so za obravnavani teden, ki se je iztekel 16. novembra, napovedovali zvišanje zalog za 700.000 sodov.
WIESBADEN - Močan notranji trg je nemškemu gospodarstvu to poletje naklonil znatno rast. Investicije podjetij s sedežem v Nemčiji in rastoča zasebna potrošnja sta pospešila gospodarsko rast v tretjem četrtletju, ki je dosegla 0,7 odstotka. Potrošniki so v obdobju od julija do septembra potrošnjo glede na drugo četrtletje povečali za 0,5 odstotka, izstopali pa so predvsem izdatki za prosti čas, kulturo in oblačila. Večjih nakupov, npr. avtomobilov, niso beležili. Po ocenah analitikov pa povpraševanje ne bo zdržalo tako dolgo, da bi v "prihajajočem četrtletju izravnalo manjšo dinamiko povpraševanja iz tujine". Visoke cene nafte in plina obremenjujejo zasebno potrošnjo in gospodarstvo, močan evro draži nemško blago v državah izven Evrope, kar bi lahko zmanjšalo rast.
PEKING - Kitajska še vedno ni izpeljala ključnih reform poslovnega okolja, s katerimi bi odstranila dolgoročne ovire, kot so nepreglednost, protekcionizem in piratstvo, je v poročilu ugotovil trgovinski urad EU na Kitajskem, eden vodilnih predstavnikov evropskih poslovnih interesov v tej državi. Od 211 podjetij iz EU, ki jih je zajela raziskava omenjenega urada, jih je kar 67 odstotkov mnenja, da kitajske oblasti ali niso sposobne ali pa niso pripravljene izpolniti vseh zahtev, ki izhajajo iz predpisov in odredb Svetovne trgovinske organizacije. Največji težavi, s katerima se še vedno soočajo evropska podjetja, ostajata nepreglednost kitajske zakonodaje in pa nezadostna zaščita pred kršitvami pravic intelektualne lastnine.
PARIZ - Air France-KLM je v drugem poslovnem četrtletju, ki se je končalo septembra, ustvaril 736 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 97 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. S tem je močno presegel pričakovanja analitikov, ki so družbi napovedovali 636 milijonov evrov dobička. K podvojitvi dobička je prispeval izreden prihodek v višini 202 milijona evrov, ki ga je družba ustvarila s prodajo svojega deleža v rezervacijskem sistemu Amadeus, pa tudi veliko povpraševanje po medcelinskih letih v Azijo in Severno Ameriko.
ZAGREB - Hrvaška vlada je v sredo sporočila, da je zaključena prodaja delnic naftne družbe Ina sedanjim in bivšim delavcem družbe. Zakon o privatizaciji družbe Ina je delavcem določil največ sedem odstotkov ali približno 700.000 delnic. Delnice je kupilo 28 tisoč delavcev, ki so za 628.695 delnic plačali 860 milijonov kun (117 milijonov evrov) ali povprečno 1366 kun za delnico (186 evrov). Hrvaška vlada je novembra lani prodala 17 odstotkov delnic Ine po ceni 1690 kun (230 evrov) za delnico. V tej drugi fazi privatizacije so hrvaški državljani postali lastniki desetih odstotkov delnic družbe.
SINGAPUR - Ameriška nafta se je v sredo popoldne, potem ko je med jutranjim elektronskim trgovanjem dosegla rekordnih 99,29 dolarja, pocenila in se ustalila nad 97 dolarji za sod (159 litrov). V azijskem četrtkovem trgovanju pa se je zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo januarja podražila za šest centov na 97,35 dolarja. Ameriška nafta tako ni prebila meje 100 dolarjev. Ceno je med drugim znižalo poročilo, ki je pokazalo, da so naftne zaloge na ključnem naftnem terminalu za dobavo nafte, kupljene na newyorški borzi, v Cushingu v Oklahomi zvišale in tako ublažile vpliv padca zalog na državni ravni.
Bodkovci • Mlada družina prosi za pomoč
Neurje uničilo gospodarsko poslopje in razbilo avtomobil
Tričlanski družini Gril iz Bodkovcev je torkovo neurje povzročilo pravo razdejanje. Veter, ki je pihal z močnimi sunki, je v celoti porušil na novo postavljeno gospodarsko poslopje, ki ga je 25-letnemu Branku s pomočjo prijateljev uspelo postaviti šele pred nekaj tedni. Da je nesreča še večja, se je poslopje podrlo na osebni avtomobil, ki več ni uporaben.
Pa brez zamere
25-letni Branko in 22-let-na Martina sta med redkimi mladimi družinami, ki se odločajo za življenje v Bodkov-cih. Sosedje jih imajo zelo radi, saj pravijo, da je vsako mlado življenje v tem kraju zelo dragoceno. Pred devetimi meseci sta svojo zvezo okronala s hčerko Marušo in v upanju, da bodo stvari tekle na bolje, začela z delom na gospodarskem poslopju. Vsak zaslužen evro sta namenila za izgradnjo poslopja, ki sta ga nujno potrebovala, saj je stari del bil že precej dotrajan. Ko jima je pred tremi meseci končno uspelo del poslopja zgraditi, se je narava poigrala z njunim trudom. Veter, ki je bil podoben torkovemu, jima je vse porušil. Tolažila sta se s tem, da bi lahko bilo huje in da je sreča v nesreči, da poslopja nista zgradila do konca. Kljub temu neprijetnemu dogodku, ki je mlado družino precej udaril po žepu, se nista dala. S pomočjo prijateljev in sorodnikov sta na noge ponovno postavila tako želeno gospodarsko poslopje. Polna zadovoljstva in sreče, da jima je vendarle uspelo, sta z deli končala pred nekaj tedni. Pogled na novi objekt je dobesedno krasil dvorišče in okolico precej stare hiše, v kateri živijo. Zaradi nesreče, ki ju je doletela, sta bila odločena, da bosta kaj kmalu objekt tudi zavarovala. A nekaj dni po postavitvi tega ju je doletela šokantna novica, ki je zasenčila vse ostale stvari. Martina, ki je bila zaposlena v Optilu in je na porodnem, je domov dobila pisno obvestilo, da je odpuščena. Njen dohodek je bil tako rekoč edini v družini. Branko, ki je še študent, dela le priložnostno preko študentskega servisa, njegov
Mlada družina za novo gospodarsko poslopje in avto nima sredstev.
zaslužek pa nikakor ni dovolj za preživljanje tričlanske družine. Splet dogodkov, ki je ponovno prizadel mlado družino, je bil kriv, da v teh nekaj dneh zavarovanja za gospodarsko poslopje še nista sklenila.
Že drugič porušeno poslopje, tokrat uničilo tudi avtomobil
Kot da ne bi bilo dovolj, se je narava ponovno poigrala z usodama Martine in Branka. Torkovo neurje je okrog 18. ure gospodarsko poslopje v celoti porušilo, opeko s strehe je dobesedno zmetalo na tla in razbilo, železo, pritrjeno v beton, ki naj bi konstrukcijo držalo, pa zvilo in iztrgalo. O dogodku sta bila v hiši. »Bila sem v dnevni, ko
sem slišala razbijanje. Pomislila sem, naj ne bo to, kar mislim, da je. A se je zgodilo ravno to,« pripoveduje Martina. Ko sta odhitela ven gledat, kaj se dogaja, sta bila nad prizorom presenečena. Potrta in žalostna sta gledala ruševine, ki so ostale od novega objekta, v katerega sta vložila toliko truda in denarja. Težko prisluženih tri tisoč evrov, ki sta jih vložila v izgradnjo, je odneslo neurje. Ko sta dojela, da je pod temi tudi avtomobil, brez katerega je v teh krajih z majhnim otrokom skoraj nemogoče živeti, sta popolnoma izgubila upanje. Branko, ki je z lastnimi rokami in pomočjo prijateljev poslopje zgradil, pravi, da ne ve, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Sunek neurja je očitno bil najmočnejši ravno na delu dvorišča, kjer je bilo postavljeno novo poslopje, saj s
starega ni padla niti ena sama opeka. Ruševine so s pomočjo dobrih sosedov in prijateljev odstranili že v sredo.
O obnovi, pravita Grilova, pa lahko samo sanjata. Denarja nimata dovolj niti za nakup novega avtomobila. Socialno šibka družina ne ve, kako naprej. Dogodek si je takoj po nesreči ogledal tudi župan občine Juršinci, ki bo na seji s svetniki odločal o tem, ali in koliko sredstev bodo namenili za pomoč družini.
Martina, Branko in Maruša bi bili zelo veseli in hvaležni kakršnekoli pomoči. Vsi, ki bi želeli družini pomagati, lahko sredstva nakažete na njihov transakcijski račun, odprt pri Novi KBM, na številko: SI 56 0422 2021 5043 495 ali jih obiščete na naslovu Bodkovci 14.
Dženana Bečirovič
Kaj pravi Danilo?
Par usmeritev novega predsednika
Potem ko smo z veliko večino dobili novega predsednika, marsikdo pričakuje, da se bodo stvari z Danilom v veliki meri obrnile na bolje. Kar verjetno ne drži popolnoma. Kajti Danilo v svojih rokah ne drži vzvodov za to, da bi odrešeniško spreobrnil stvari, ki so v tej državi narobe. Prav tako tudi nima teh pooblastil. Za take zahteve se bodo tisti, kijih od Danila pričakujejo in ki jih nanj naslavljajo, morali obrniti na vlado Republike Slovenije in parlament. Ti so tisti, ki v precejšnji meri v rokah držijo škarje in platno. A kljub temu je od Danila povsem smotrno pričakovati, da bo v okviru svojih pristojnosti in možnosti kako stvar popravil in izboljšal. Tudi sam to pričakujem od njega. Predvsem na ne-gospodarskem področju, na področju splošnega stanja duha tukaj pri nas. Skratka, od Danila je smiselno nekako zmerno pričakovati, da bo stvari vsaj na nekaterih področjih obrnil malo na bolje. Tega se zaveda tudi Danilo sam, saj se je potrudil in celo sestavil programski okvir, v katerem nas seznani, kako in kaj si predstavlja, da naj bi delal v naslednjih petih letih. Pa si ga malce oglejmo (kogar zanimajo podrobnosti, si ga lahko v celoti ogleda na Danilovi spletni strani).
Danilova usmerjenost se na seznamu, ki ga je pregledno razdelil na tematske sklope, vidi že iz naslovov sklopov. Tako so Danilu pomembne naslednje zadeve: kje smo in kaj hočemo, varnost in človekove pravice, trajnostni razvoj in varstvo okolja, skrb za okolje, naša identiteta, zunanja politika, samozavestno naprej. Ni kaj, kot profesor je Danilo zelo lepo razdelil področja, ki ga bodo najbolj zanimala. Pa poglejmo, kaj pri vsakem področju izpostavi naš novi predsednik.
Ko se vpraša, kdo smo in kaj hočemo, se Danilu zdi, da naj bo jedro našega bivanja kultura, razumljena v najširšem smislu, kot kultura vsakdanjega življenja, kultura krajine, kultura dela, kultura ustvarjalnosti - in kot umetnost. In da je kakovost, ki jo želimo doseči, nujno povezana z znanjem in izobraženostjo, ki jima je treba posvetiti osrednje mesto. Kar se tiče varnosti in človekovih pravic, Danilo pravi, da je varnost najbolj temeljna izmed družbenih vrednot, hkrati pa je po drugi strani človeško dostojanstvo osrednja vrednota, ki jo moramo zavarovati. Nadalje pri trajnostnem razvoju in varstvu okolja lahko preberemo, da se mu zdi, da skrb za okolje ni samo strošek, ampak je nujnost in hkrati ekonomska priložnost, pri konkurenčnosti gospodarstva pa moramo vse sile vložiti v povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, podjetnosti in pripravljenosti za tveganja. Kar se tiče skrbi za okolje, Danilo poudari, da je okolju prijazen razvoj človekova pravica in odgovornost. Nadalje se mu zdijo umetnost, znanost, inovativnost in državljanski ponos temeljni gradniki naše identitete, ki jih nikakor ne smemo zapostavljati. To se bo lepo izrazilo tudi pri zunanji politiki, saj bomo s tem ustvarjali ugledno, prepoznavno in spoštovano Slovenijo. Za konec pa Danilo napove še rezultat vseh prizadevanj na omenjenih področjih: naša samozavest bo rasla s sodelovanjem vseh na poti k napredku in mednarodnemu ugledu. In vsi bomo srečni in živeli do pozne starosti (tega zadnjega ni napisal Danilo, ampak rahlo cinično dodal avtor tega pisanja).
Skratka, zdi se, daje Danilo stvari zastavil kar pregledno in vsebinsko precej solidno. Na nivoju, ki ga je od njega tudi za pričakovati. Ali pa bo vse to tudi dejansko doseženo, pa je druga zgodba, ki jo bomo lahko presojali čez približno pet let. Malce dvoma na vse skupaj vrže že zgoraj omenjeno dejstvo, da za dosego teh ciljev Danilo nima na voljo vseh instrumentov, pa tudi pooblastil ne. Te imata vlada in parlament. Tisto je pa povsem druga zgodba.
Gregor Alič
Večji del opeke na strehi je neurje uničilo.
Takoj po dogodku ...
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Kidričevo • Koncert dveh pihalnih orkestrov
Godbeniki iz Kidričevega in italijanskega Vidma
Za prijetnejši uvod ob pričetku praznovanja letošnjega 53. tovarniškega praznika kidričevskega Taluma so v soboto, 17. novembra, v veliki dvorani tamkajšnje restavracije Pan pripravili koncert pihalnega orkestra Talum, ki je v goste povabil sodelujoči pihalni orkester Societa filarmonica di pozzuolo del Friuli iz italijanskega Vidma (Udine).
Pihalni orkester Talum bo v prihodnjem letu praznoval 60-letnico delovanja, saj je nastal leta 1948, ko je 15 glasbenikov iz Kidričevega in bližnje okolice ustanovilo Godbo na pihala. Z leti se je sestava godbe spreminjala, menjavali so se godbeniki in dirigenti, nekdanja godba na pihala TGA pa je postala Pihalni orkester Talum,
v katerem je danes združenih 45 članic in članov, večinoma mladih in nadarjenih glasbenikov. Orkester že 15 let uspešno vodi dirigent Stefan Garkov, poleg tega, da je orkester stalni spremljevalec Talumovih prireditev, se njihovi nastopi vrstijo tudi doma in v tujini. Vsako leto pripravijo tudi letni koncert, ki vedno znova napol-
ni veliko dvorano v Kidričevem s številnim občinstvom iz bližnje okolice. Svoje uspešno delovanje pa poleg dobrega dirigenta pripisujejo tudi dobremu medsebojnemu razumevanju glasbenikov ter dobri volji in želji po druženju, predvsem pa posluhu Taluma do njihovega delovanja.
Kot gostje pa so tokrat pred
kidričevskim občinstvom nastopili članice in člani pihalnega orkestra Societa filarmonica di pozzuolo del friuli pod taktirko mlade in temperamentne dirigentke Elise Frezzani, ki prihajajo iz manjšega kraja v bližini italijanskega mesta Udine ali Vidma. Člani Pihalnega orkestra Talum so se z njimi spoznali leta 2003 na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov na Madžarskem, kjer je dirigent Stefan Garkov prejel priznanje za najboljšega dirigenta med sodelujočimi orkestri. Poleti 2004 so jih povabili v Udine, kjer je imel orkester Taluma svoj samostojni koncert, letos pa so jim italijanski glasbeni kolegi obisk vrnili. Z njimi so minuli konec tedna preživeli dva čudovita dneva, skupaj so si ogledali lepote starega in zasanjanega Ptuja, navdušeni pa so bili tudi nad novim hotelom Primus.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Gostujoči orkester mladih godbenikov Societa filarmonica di pozzuolo del Friuli iz italijanskega mesta Udine je v Kidričevem požel velik aplavz.
Ptuj • Izid zbornika Zlivanka
»Pionirji« Ptuja zadovoljni z rezultati dela
Literarni klub Ptuj, ki je pod mentorstvom Davida Bedrača z delovanjem začel pred tremi leti, od minulega tedna naprej tudi širši javnosti v branje ponuja svoja dela. Dela devetih najbolj vztrajnih članov so zbrana v zloženki Zlivanka, ki jo je uredil Bedrač, izdala pa Zveza kulturnih društev Ptuj v sodelovanju z OI JSKD Ptuj.
Kot je ob izdaji zbornika dejala Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, je to publikacija, kakršne Ptuj še ni imel. »To, da smo pionirji na tem področju, daje zborniku še dodatno težo,« je poudarila.
Generacijsko različni literati so po besedah mentorja doživljali na delavnicah velike preobrate v svojem ustvarjanju. Bedrač, ki je opravil izbor
del, ki se nahajajo v Zlivanki, in jo tudi lektoriral, je avtorje usmerjal in jim dajal navdih. Dela avtorjev je zlil v enotno zgodbo in jo tokrat prvič predstavil širši javnosti. Terezija Filipaja, Erika in Mirko Kotnik, Matija Puž, Nives Sitar, Jožica Štumberger, Zvezda-na Tomšič, Patricija Vilčnik in Maša Vodušek so po besedah Bedrača tisti ustvarjalci, ki
so na srečanjih pokazali največ vneme in želje po sodelovanju, zaradi česar se je tudi odločil v Zlivanki predstaviti ravno njihova dela. »Naša srečanja so bila običajno triplastna. V prvi sem pripravil kratek teoretični uvod, v katerem sem običajno razsvetlil kakšen literarni problem, pojem, tudi književnika ali literarno obdobje. V drugi smo raziskovali, kako je s tem
pri pisanju članov, koliko se to pojavlja pri njihovem ustvarjanju. Tretja plast je bila članom običajno najbolj zanimiva: to je bilo ustvarjanje. In veliko smeha. In ko bi si mislil, da iz te moke ne bo kruha, je ta včasih najbolj dišal, da kar nismo mogli verjeti, kako zanimiv in okusen ustvarjalni hlebec je prišel iz ustvarjalne peči nekaterih. Ni se vedno posrečilo, a se je pogosto. Dovolj pogosto, da smo pri tovrstnih eksperimentih vztrajali še naprej,« je pojasnil Bedrač. Plod vseh teh eksperimentov pa so ustvarjalci tudi osebno predstavili širši javnosti, in sicer minuli torek na območnem srečanju litera-tov, ki je potekalo v Narodnem domu na Ptuju. Uvodoma so prebrali nekaj svojih del, nato je Zlivanko obiskovalcem natančneje predstavil Bedrač, za konec pa se je z avtorji, predstavljenimi v Zlivanki, o njihovem ustvarjanju pogovarjala Petrovičeva.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Simcha Jacobovici, Charles Pellegrino
Jezusova družinska grobnica
Ljubljana. Sanje, 2007
Nastanku dela so v prvi vrsti botrovali Simcha Jacobovici, dobitnik nagrade Emmy na področju dokumentarnih filmov, Charles Pellegrino, forenzični arheolog in pisec znanstvenih del, James Cameron, eden največjih sodobnih filmskih pro-ducentov, scenaristov in režiserjev.
Jezusovo sporočilo smo skozi zgodovino sprejemali z zamudo, svojeglavo in z nezaupanjem. Na križišču civilizacij je na tisoče arheoloških najdišč, ki segajo več kot štiri tisoč let nazaj. V delu detektivsko sledimo osrednjemu vprašanju in dokazovanju, ali je judovska grobnica iz 1. stoletja, ki sojo 1980 našli v Tal-piotu v Jeruzalemu, grobnica Jezusa in njegove družine?
Do zdaj nismo imeli prav nobenega snovnega dokaza o njegovem obstoju. Štiri velike evangelije je napisalo več avtorjev po večdesetletnem, celo stoletnem izročilu po Kristusu, ki so jih prepisovali, dopisovali in prirejali. Ni zgodovinskega dokaza, da je kdo slišal resnične besede iz Jezusovih ust. Jeruzalemske grobnice so bile v glavnem votline, neposredno zunaj mestnega obzidja, vsekane v skalo. V prvem prostoru je truplo ostalo eno leto, potem so kosti dali v skrinjo, kostnico. Nad vrati odkrite, prostorne grobnice je vklesan meter visok, narobe obrnjeni V, v središču je izrazit krog. Je krog venec, kije v stari judovski in rimski tradiciji predstavljal kraljevski rodovnik? Na kostnicah je v aramejščini zapisan Yeshua bar Yosef (Jezus, Jožefov sin), Yehuda bar Yeshua (Juda Jezusov sin), Yosa, Matej, Marija je zapisana v grščini. Toda namesto Marije Magdalene se pojavi ime Mariamne. Oblasti v Talpiotu so razumele odkritje kot skrunjenje spanja prednikov in so grobnico obdale s plaščem jekla in betona. Da so bila to običajna imena in nič drugega, so pojasnili. Splošno neznanje o kostnicah je tisti razlog, da je zgodba o odkritju Jezusove družine ostala v senci skoraj trideset let. Evangeliji izrecno ugotavljajo, da je imel Jezus brate. Judovske kristjane so raziskovalci povsem ignorirali in za mnoge se je krščanstvo pričelo v Rimu v 4. stoletju po Kristusu. Pokopališče pri Dominus flevit bi naj bilo eno najpomembnejših arheoloških najdb vsega krščanstva. Judov-sko-krščanska nekropola vsebuje kosti pravih Jezusovih učencev, trdi profesor in frančiškan Bagatti. Če bi kostnico z napisom Shimon bar Jonah (sveti Peter) našli v po njem imenovani baziliki v Rimu, bi postala najsvetejša relikvija krščanstva. Ker pa je ni tam, kjer bi oblastniki želeli, so jo pustili, da leži poškodovana in pozabljena v Bagattijevem majhnem muzeju pri cerkvici bičanja v Jeruzalemu. Našli so tudi kostnico, na kateri je napis Jakob, Jožefov sin, Jezusov brat. Prišla je na naslovnice New York Timesa. Mnogi testi so potrdili pristnost, manjkajoča kostnica v Jezusovi grobnici je Jakobova! V gnostičnih evangelijih, tudi v prvem Pavlovem pismu Korinčanom, se Jezus po smrti prikazuje kot neke vrste duh. Filipova dela ponujajo precej popolnejšo različico Marije Magdalene kot evangeliji. Mariamne je bila apostolinja, tako kot Filip in Bartolomej, le močnejšega značaja, bila je izoblikovana in vodilna cerkvena osebnost. Jezus seje poldrugo leto po križanju res pokazal Mariji Magdaleni, ne pa drugim apostolom, ji posredoval poslednje razodetje ter navdih, da se apokalipsa ne bo zgodila v času njihovega življenja, temveč v daljni prihodnosti. Grška pravoslavna cerkev vse do danes slavi Marijo Magdaleno, ki jo imenuje Mariamne! Na najskromnejši kostnici je bilo zapisano Jezusovo ime, kot je sam napovedal: »Pokažite mi kamen, ki so ga zidarji zavrgli. To bo moj ogelni kamen«. Zanimivo je, da znanstveniki niso dvomili v druge kostnice, na primer velikega duhovnika Kajfe ali Simona iz Cirene, ki je Jezusu pomagal nositi križ, čeprav je pri teh najdbah matematična verjetnost pristnosti mnogo nižja. V12. stoletju, v času templjarjev, so vdrli v grobnico »ljudje rdeče zemlje«, spoštljivo so preučili najsevernejšo kostnico, grob nico pustili nepoškodovano, obredno so v njej razporedili tri lobanje. Potem je ponovno potonila v zgodovino. Ko so na grobnico nazaj namestili betonsko ploščo, je v noči pred njimi ležal stari Jeruzalem, v ospredju Betlehem in pod ploščo morda eno najpomembnejših odkritij v zgodovini. Jezus je imel verjetno drobno skodrane temne lase in temne oči, mitohondriji so razkrili semitske prednike, ni spominjal na svetlopoltega in modrookega renesančnega moža z ravnimi lasmi.
Ne glede na to, ali je bilJezus božji sin ali le človek, je bil eden najpomembnejših ljudi, ki so kdajkoli živeli. Edini moški, ki ga omenjajo evangeliji, da je spremljal Jezusa, Marijo Magdaleno in Jezusovo mater Marijo na križanju, je deček, ljubljeni učenec in sin! Na pokrovu Jezusove kostnice je vtisnjena zvezda.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Celjani in Velenjčani v četrtfinale
Stran 12
Judo
Lea na EP sedma, Rok je ostal brez uvrstitve Stran 12
Odbojka
Hitra predaja Prevaljčank
Stran 13
Kegljanje
Derbi so odločili trije podrti keglji
Stran 13
Matjaž Kek:
»Nisem še našel rešitve v napadu«
Stran 15
Strelstvo
Šampionski dosežki strelcev s Ptujskega!
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Drava - Maribor 1:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Bačinovič (9), 1:1 Kelenc (20) in 1:2 Makriev (50).
Drava: Murko, Emeršič, Prejac, Grižonič, Drevenšek, Tisnikar (od 64. Zupan), Horvat (od 80. Ogu John), Bošnjak (od 84. Sahiti), Kelenc in Kme-tec. Trener: Milan Duričič.
Maribor: Ranilovič, Džinič, Mezga (od 46. Pečnik), Jelič (od 77. Zajc), Tomažič-Šeruga, Samardžič, Bačinovič (od 82. Kolsi), Popovič, Kubica, Mihelič in Makriev. Trener: Branko Horjak.
Rumeni kartoni: Emeršič, Grižonič, Drevenšek, Kmetec, Soska; Ranilovič, Popovič, Pečnik in Tomažič-Šeruga.
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Drave Tomaž Murko je v 9. minuti tekme takole izbil žogo pred Dimitrom Makrievim (Maribor) in Mitjem Emeršičem (Drava); odbito žogo je 18-letni Armin Bačinovič z več kot 40 metrov poslal v prazen gol.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 19. krog:
HiT Gorica - Domžale 2:0 (0:0); strelca: Šuler 82.; Osterc 90.; R. K.: Kirm 71./Domžale
Interblock - Nafta 1:1 (1:0); strelca: Rakovič 9.; Bukovec 56.
Koper - Livar 4:0 (2:0); strelci: Volaš 20., Vidovič 40., 65., Elshani 90.
MIK CM Celje - Primorje 0:2 (0:1); strelca: Bunderla 10./11-m, Za-tkovič 57.; R. K: Krstič 68./Primorje
V predzadnjem krogu jesenskega dela prvenstva je vodilna ekipa Domžal doživela šele tretji letošnji poraz, tako da je razlika med njimi in najbližjimi zasledovalci iz Kopra spet manjša kot 10 točk. V zadnjem krogu se bosta omenjeni ekipi pomerili med seboj, kar bo pravi derbi pred zimskim premorom. K porazu Domžal je veliko pripomogla izključitev Kirma (sodil je Ptujčan Robert Krajnc), saj so Goričani takrat dosegli oba zadetka. Šesti zaporedni poraz so doživeli Celjani, ki jih je tekma v Kopru (15. krog) in izključitev Sešlarja popolnoma »iztirila«. Zanimivo je, da so kljub zelo slabi seriji v klubu podaljšali pogodbo s trenerjem Pinni-jem, ki so ga nekateri omenjali celo kot možnega trenerja Maribora. Za Primorje je spet zadel David Bunderla (tokrat iz 11-m), ki se je s tem na prvem mestu lestvice najboljših strelcev izenačil z Zahoro. Med strelce so se v svojih klubih vpisali še Makriev, Rakovič, Osterc in Volaš, kateri so vsi dosegli že vsaj 8 zadetkov, Makriev celo 10. (JM)
1. SNL
Rezultati 19. kroga: Drava - Maribor 1:2 (1:1), Koper - Livar 4:0 (2:0), Interblock - Nafta 1:1 (1:0), MIK CM Celje - Primorje 0:2 (0:1), HIT Gorica - Domžale 2:0 (0:0).
42 33 32 28 27 26 24 21 19 11
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: David Bunderla (Primorje), Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 8 zadetkov: Dalibor Volaš (Koper), Ermin Rakovič (Interblock), Milan Osterc (Hit Gortica); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Etero-vič (Nafta); 6 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Darko Kremenovič (Livar).
1. DOMŽALE	19	13	3	3	39:15
2. KOPER	19	9	6	4	35:23
3. HIT GORICA	19	9	5	5	26:20
4. INTERBLOCK	19	8	4	7	25:21
5. NAFTA	19	6	9	4	27:32
6. MARIBIBOR	19	7	5	7	30:27
7. MIK CM CELJE	19	7	3	9	23:22
8. PRIMORJE	19	6	3	10	25:23
9. DRAVA	19	5	4	10	23:39
10. LIVAR	19	3	2	14	21:52
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 19. krog
Dve napaki sta bili usodni ...
«SHHMI'ute
Foto: Črtomir Goznik
Dorisa Kelenca (Drava, modri dres) so nogometaši Maribora (na sliki Andrej Pečnik) večkrat ustavljali na nedovoljen način.
Štajerski derbi je na ptujski Mestni stadion privabil več kot 2000 gledalcev, ki so z zanimanjem pričakovali tretji letošnji obračun Drave in Maribora. Prva dva sta se končala z zmagami gostujočih ekip. In tretjič?
Tekmo so domačini (zaradi rumenih kartonov v ekipi ni bilo Seada Ziliča) začeli odločno in agresivno, s tesnim pokrivanjem nasprotnih igralcev. Že v 2. minuti smo lahko videli lepo izpeljano akcijo Tisnikar-j a, Kelenca in Kmetca, slednji je streljal na gol, vendar nenatančno. Tudi naslednjih nekaj minut smo lahko spremljali dinamično igro, pobudo pa so imeli domačini. Hladen tuš za domače navijače pa je nepričakovano sledil v 9. minuti, ko so gostje povedli. Murko je dolgo podajo gostov prestregel izven kazenskega prostora, vendar je žogo odbil točno na noge mladega Bačinoviča. Ta jo je sprejel več kot 40 metrov oddaljen od gola, vendar jo je nemudoma poslal proti praznemu golu in natančno zadel, 0:1. Domačih nogometašev to ni zmedlo in so nadaljevali s tesnim pokrivanjem po celotnem igrišču. To se jim je obrestovalo v 20. minuti, ko je po pridobljeni žogi Kelenc krenil v nasprotni napad in ga sam tudi zaključil
s strelom na gol. Žoga je na tej poti zadela Samardžiča in spremenila smer, tako da je presenetila Raniloviča inkončala v mreži: 1:1. Po burni polovici 1. polčasa se je igra nekoliko umirila, čeprav je bil tempo še naprej visok. V 32. minuti so vijoličasti lepo izvedli prosti strel: Mihelič je podal v prazen prostor do Mezge, njegov strel iz bližine pa je Murko ubranil. Drugi vrhunec smo spremljali v zaključku polčasa, ko so Dravaši pritisnili proti vratom Raniloviča in si preko Marka Kmetca priigrali 100% priložnost, vendar je Ranilovič odlično posredoval in žogo odbil v kot. Prvi polčas je po kvaliteto zagotovo izstopal iz povprečja slovenskega prvoligaškega prvenstva; to so znali nagraditi tudi navijači, ki so igralce obeh moštev v slačilnico pospremili z aplavzom.
Drugi polčas se je začel z nekoliko bolj nepovezano igro, igralci obeh moštev so storili tudi več napak pri oddajanju žoge. V 50. minuti pa so gostje spet povedli. Po hitro izvedenem kotu Miheliča in podaji Popoviča v kazenski prostor Drave, so se kar trije igralci Maribora znašli sami pred vratarjem Murkom; Makriev je z glavo samo potisnil žogo v mrežo in bilo je 1:2. Domačini so si,
podobno kot v prvem polčasu, želeli rezultat izenačiti, vendar so se gostje zelo organizirano branili. Ptujčani so nekajkrat prišli v situacijo za strel, vendar je bilo to vedno na razdalji več kot 25 metrov; bližje so obrambni igralci Maribora dobro zapirali prostor. Domači trener Duričič je poskušal s tremi menjavami spremeniti potek dogajanja na igrišču, vendar mu to ni najbolje uspelo. Še najbolj aktivna sta bila v drugem polčasu na desni strani Soska in Kelenc, ki sta kar nekajkrat dobro kombinirala, vendar do spremembe rezultata do konca tekme ni prišlo.
Vijoličasti so tako še drugič letos iz Ptuja odnesli polni iz-
kupiček, čeprav niso domini-rali v igri. Pod vodstvom „začasnega" trenerja Horjaka se je mlada ekipa (samo Kubica in Pečnik sta starejša od 25 let) predstavila v dobri luči in je zabeležila še drugo zaporedno zmago. Tudi Ptujčani so predvsem v prvem polčasu prikazali veliko lepih potez, vendar sta jih na koncu dve veliki napaki stali točk. Pomanjkljivosti so se pokazale tudi v zaključku akcij, kjer je bil Marko Kmetec preveč osamljen. V nekaterih primerih so domačini hoteli celo preveč kombinirati pred kazenskim prostorom gostov, namesto da bi poskušali od daleč zadeti gol Raniloviča.
Jože Mohorič
Branko Horjak, trener Maribora: »Zelo sem vesel zmage v tej tipično prvenstveni tekmi, kjer sta si obe ekipi zelo želeli zmagati. Moji fantje so se srčno borili in si priigrali več izrazitih priložnosti za dosego zadetka, zato mislim, da je zmaga zaslužena. Po vodstvu 2:1 smo odlično odigrali 'na rezultat', vsi so odgovorno izpolnjevali svoje zadolžitve.«
Miljenko Potočnik, predstavnik Drave: »Čestitke gostom za zmago. Dobili smo dva prepoceni zadetka, kar je na koncu odločilo tekmo. V napadu zaradi odsotnosti Ziliča nismo imeli prave zamenjave; Zupan je dobil priložnost, ker je odlični igral na prijateljski tekmi proti Zagrebu, tokrat pa je prikazal slabšo igro.«
Mario Lucas Horvat, igralec Drave: »Mislim da je bila tekma zanimiva za gledalce. Tekmo so odločile naše napake v obrambi, kakršnih si ne bi smeli privoščiti. Mariborčani so se po vodstvu dobro postavili v obrambi, tako da nam je bilo precej težko. Morali bi več poskušati s streli od daleč. Sedaj moramo dvigniti glave in se dobro pripraviti za zadnjo letošnjo tekmo s Primorjem.«
Rokomet • Liga prvakov, MIK liga
Celje in Velenje v 2. krog
Nedeljske tekme so dale dokončen odgovor o tem, katerih šestnajst ekip bo nadaljevalo sezono v Ligi prvakov. Veseli nas dejstvo, da bo Slovenija v drugem delu imela dva predstavnika - Celje in Velenje. Prvi so po porazu na Islandiji prišli v težave glede napredovanja in ostali brez trenerja Kasima Ka-menice. Izpad iz Lige prvakov bi za Celjane pomenil finančni polom, saj polna dvorana Zlatorog na evropskih tekmah prinaša lepe denarce. Veličastni zmagi proti Veszpremu in Gummersbachu sta celjsko barko obdržali na površju evropske rokometne elite. Zato je treba čestitati »pivovarjem« k uvrstitvi v drugi del tekmovanja, saj je jasno, da letos pri izbiri igralskega kadra niso imeli sreče in je uvrstitev pred močnim Veszpremom velik uspeh.
Zelo zadovoljni morajo biti tudi v Velenju, kjer so izkoristili nekoliko lažjo skupino ter se brez večjih težav uvrstili v nadaljevanje Lige prvakov. Ob Celju in Velenju bodo v drugem delu tekmovanja, ki bo razdeljeno v štiri skupine po štiri ekipe, nastopali še: Barcelona, Ademar Leon, Ciudad Real, Portland San Antonio (vsi Španija), Kiel, Flensburg, Gummersbach, Hamburg (vsi Nemčija), Ivry Pariz, Montpellier (oba Francija), GOG Gudme (Norveška), Zagreb (Hrvaška), Čehovski medvedi (Rusija) in PICK Szeged (Madžarska). Favoriti v nadaljevanju so seveda španski in nemški klubi, ostali bodo pobirali drobtinice. Prvouvršče-ne ekipe po skupinah se bodo pomerile v polfinalu. Žreb skupin bo opravljen danes,
liga pa se nadaljuje meseca februarja, po evropskem prvenstvu na Norveškem.
Jeruzalem Ormož: v sredo Trimo, v soboto pa Slovan
Pred igralci Jeruzalema je zelo razburljiv teden, ki bi lahko Vinarje popeljal pred prag »nebes« ali »pekla«. Do višav vodita dve zmagi, do dna pa dva poraza. Zasledovalci Jeruzalema (Knauf, Slovan, Rudar, Prevent) namreč vse bolj pritiskajo in se po točkah približujejo šestemu mestu, ki ga še vedno trdno držijo rokometaši Jeruzalema. Na Hardek prihajata ta teden neugodni ekipi Trima in Slovana.
Trebanjci so največje presenečenje letošnje sezone; v
Foto: Črtomir Goznik
1. A SRL moški
Rezultati 10. kroga: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 32:26 (16:10), Gold club - Sviš Pekarne Grosuplje 35:28 (14:11), Slovan -Gorenje 27:22 (14:13), Trimo Trebnje
-	Cimos Koper 27:28 (15:14), Prevent
-	Intra Gorica Leasing 39:27 ( 20:15), Knauf Insulation - Rudar EVJ Trbovlje 30:20 (18:6).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 9 0 1 18
2.	GOLD CLUB 10 7 1 2 15
3.	CIMOS KOPER 10 7 1 2 15
4.	TRIMO TREBNJE 10 7 0 3 14
5.	GORENJE	9 5 1 3 11
6.	JERUZALEM ORMOŽ 10 5 1 4 11
7.	KNAUF INSULATION 10 4 1 5 9
8.	SLOVAN	10 3 2 5 8
9.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 9 1 3 5 7
10.	PREVENT	10 2 2 6 6
11.	SVIŠ GROSUPLJE 10 2 0 8 4
12.	GORICA LEASING 10 0 0 10 0
Pari 11. kroga - SREDA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (športna dvorana na Hardeku, ob 19.00),
Gorenje - Knauf Insulation, Cimos Koper - Slovan, Rudar EVJ Trbovlje
-	Gold club, Sviš Pekarna Grosuplje
-	Prevent, Intra Gorica Leasing - Celje Pivovarna laško.
DK
svojih rokah imajo edini celo skalp celjskih rokometašev. Glavni adut ekipe, ki jo vodi doktor rokometa Marko Šibila, je mladi Sebastian Skube. Pri Trimu se lahko tudi pohvalijo s solidnim tujcem Kovalenkom, enim boljših desnih zunanjih Miklavčičem ter z odličnim vratarskim dvojcem Makovec
-	Imperl. Jasno je, da v Ormož prihaja odlična zasedba, ki ji je v preteklosti že uspelo presenetiti na Hardeku. V taboru Jeruzalema so zdravi vsi fantje, po poškodbi gležnja se v ekipo vrača Korpar. V vse boljšo formo po poškodbi prihaja Bojan Čudič, ki bi proti Trimu lahko bil mož odločitve. Cilj »jeruza-lemčkov« je dati vse od sebe in z odnosom do igre zadovoljiti zahtevno ormoško publiko.
Tekma med Jeruzalemom in Trimom se v sredo prične ob 19. uri. V petek pa Ormožane čaka slavnostna akademija ob 50-letnici kluba (1957), ki se bo končala z rokometnim večerom vseh generacij. V soboto pa je nov dan in nova težka tekma proti Slovanu iz Ljubljane.
UK
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož) in Igor Kos (Celje Pivovarna Laško) sta se v sredo merila v prvenstveni tekmi, v soboto pa je bil slednji najboljši strelec svoje ekipe proti Gummersbachu v Ligi prvakov.
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Novi zmagi Gorišničanov in Ptujčanov
Ajdovščina -Moškanjci-Gorišni-ca 27:32 (12:14)
Moškanjci-Gorišnica: Petek, Zorli, Štorman 2, Šoštarič 3, Suljič 2, Pre-jac, Lozinšek 1, Golob, Žuran, Ivančič 4, Vincek, Firbas, Marušič 9 (5), Špin-dler 10, Grizolt 1 in Valenko. Trener: Ivan Hrupič. Sedemmetrovke: Ajdovščina 6(7),
1. B SRL
Rezultati 8. kroga: Ajdovščina
-	Moškanjci-Gorišnica 27:32, Krka
-	Radeče MIK Celje 34:28, Krško
-	Grosuplje 31:32, Dol TKI Hrastnik
-	Istrabenz plini Izola 26:37, Ribnica Riko hiše - Dobova 36:4, Klima Petek Maribor - Mitol Sežana 38:31.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 8	8	0 0	16
2.	KLIMA PETEK MARIBOR8	6	0 2	12
3.	MOŠKAJNCI - GORIŠNICA8 6	0 2	12
4.	GROSUPLJE 8	5	1 2	11
5.	KRŠKO 8	5	0 3	10
6.	KRKA 8	5	0 3	10
7.	ISTRABENZ PLINI IZOLA 8	3	0 5	6
8.	MITOL SEŽANA 8	3	0 5	6
9.	AJDOVŠČINA 8	2	0 6	4
10.	DOL TKI HRASTNIK 8 2 0 6 4
11.	RADEČE MIK CELJE 8 1 1 6 3
12.	DOBOVA	8 1 0 7 2
Moškanjci-Gorišnica 5(5).
Izključitve: Ajdovščina 10, Mo-škanjci-Gorišnica 14 minut.
Prejšnjo soboto so rokome-taši iz Gorišnice doživeli dokaj nesrečni poraz proti favorizirani ekipi Klima Petek iz Maribora, kjer so vodili skorajda do samega konca tekme, a na koncu izgubili; malo tudi s pomočjo slabih celjskih sodnikov. Po takšnem domačem porazu se je težko pobrati, vendar je to varovancem trenerja Ivana Hrupiča uspelo že na naslednjem gostovanju v Ajdovščini.
Gorišničanom se je poznalo, da je bil Grizolt prejšnji teden bolan, Ivančiča - enega ključnih igralcev te ekipe - pa muči poškodba in je zato igral samo v drugem polčasu. Rokometa-
Ivan Hrupič, trener Mo-škanjci-Gorišnice: »Z zmago v Ajdovščini sem zelo zadovoljen, saj smo se kljub porazu prejšnji teden in zdravstvenim težavam dvignili. Domov smo prinesli dve 'veliki' točki, tako da se lahko sedaj mirno pripravimo na sobotni derbi s Krškim.«
ši Moškanjci-Gorišnice so ves prvi polčas vodili za zadetek ali dva. Tako je bilo vse do petdesete minute, ko je sledilo obdobje dobre igre gostov v obrambi, iz katere so v nasprotnih napadih dosegli pet zadetkov ter povedli 20:25. V veliko pomoč sta bila tudi oba vratarja Tomaž Valenko in Sandi Žuran, ki sta svoje delo opravila odlično. V 55. minuti so rokometaši Moškanjci-Gorišnica vodili že 24:31 in tekma je bila praktično odločena. Trener gostov je zato lahko dal v končnici tekme priložnost mlajšim rokometašem, ki so znali obdržati prednost. Gorišničane je zmaga ponovno vrnila pod sam vrh prvenstvene razpredelnice. Omeniti moramo tudi to, da so domačini na vsak način želeli zmago, da so se močno trudili, vendar so velikokrat s prekrški tudi pretiravali.
Arcont Radgona -Drava Ptuj 28:34 (17:14)
Drava Ptuj: Dokša, Kelenc 1, 8.
Mesarec 7, Halilovič 11, Petraš 2, Luskovič 7, Bračič 4, Kafek, Mesaril, Bezjak, Klemenčič, Lukaček, Bedrač, Kokol, Fridrih in Gomilšek. Trener: Marjan Valenko.
Prvi del tekmovanja so roko-metaši ptujske Drave zaključili z zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi Arcont Radgone. Pot do zmage pa ni bila lahka, saj so domačini ves prvi polčas imeli igro v svojih rokah in so ves čas vodili. Vsekakor je Drava kvalitetnejša ekipa, ki pa je to na parketu dokazala šele v drugem polčasu, ko so si fantje zagotovili nove točke.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD
Rezultati 7. kroga: Arcont Radgona - Drava Ptuj 28:34, Velika Nedelja - Črnomelj 37:31, Sevnica - Pomurje 31:26, Celje - Šmartno 99 29:24.
1.	CELJE	7 7	0	0	14
2.	ŠMARTNO 99	7 6	0	1	12
3.	DRAVA PTUJ	7 3	2	2	8
4.	VELIKA NEDELJA	7 4	0	3	8
5.	SEVNICA	7 3	0	4	6
6.	POMURJE	7 2	1	4	5
7.	ČRNOMELJ	7 1	1	5	3 i. ARCONT RADGONA 7 0	0	7	0
Judo • EP za ml. člane (U-23)
Lea sedma, Rok brez uvrstitve
Salzburg, 24. in 25. 11. 2007. Pretekli konec tedna je v Mozartovem mestu v Avstriji potekalo evropsko prvenstvo v judu za člane in članice do 23 let. Pod vodstvom trenerjev Filipa Leščaka, Gregorja Broda in Vlada Čuša je med 299 judoisti in judoistkami nastopilo tudi deset slovenskih predstavnikov - pet deklet in pet fantov. Cilj naše odprave je bila kolajna, kar pa so tudi presegli, saj je bil bežigrajski judoist Aljaž Sedej 1. v svoji kategoriji, judoistka Sankaka Vesna Dukič pa 2. Nekoliko manj od pričakovanj, a kljub temu dobro 7. mesto, je osvojila Lea Murko (JK Drava Ptuj), njen klubski kolega Rok Tajhman je izgubil oba boja in ostal brez uvrstitve.
Aljaž Sedej (JK Bežigrad), ki je v letošnji ligi nastopal tudi za JK Drava, je v kategoriji do 81 kg znova premagal vso konkurenco. S tem je dosegel prvo zlato medaljo za Slovenijo na
Rezultati:
mlajši člani:
-60 kg: 1. Laszlo Burjan
-	Madžarska; -66 kg: 1. Tariel Zintiridis - Grčija, 7. Igor Trbovc
-	JK Sankaku - Slovenija; -73 kg: 1. Giovanni Di Cristo - Italija; -81 kg: 1. Aljaž Sedej - JK Sankaku - Slovenija; -90 kg: 1. Zafar Makhmadov - Rusija, 9. Denis Imamovič - JK Impol
-	Slovenija; -100 kg: 1. Artem Bloshenko - Ukrajina; +100 kg:
1.	Barna Bor - Madžarska. Mlajše članice
-48 kg: 1. Wasilisa Prill
-	Nemčija; -52 kg: 1. Anna Kharitonova - Rusija; -57 kg: 1. Bernadett Baczko - Madžarska,
2.	Vesna Dukič - JK Sankaku
-	Slovenija; -63 kg: 1. Esther Stam - Nizozemska; -70 kg: 1. Beata Rainczuk - Poljska, 5. Maja Uršič - JK Sankaku - Slovenija; -78 kg: 1. Lucie Louette
-	Francija, 7. Lea Murko - JK Drava Ptuj - Slovenija; +78 kg: 1. Franziska Konitz - Nemčija.
Foto: Sebi Kolednik
Lea Murko (JK Drava Ptuj) je na EP mlajših članov v Salzburgu osvojila 7. mesto.
tem nivoju tekmovanja. Uspeh Aljaža je še toliko večji, saj je komaj dva meseca nazaj na prvenstvu stare celine v Pragi v kategoriji mladincev prav tako deklasiral vso konkurenco in postal evropski prvak. Aljaž se je na poti do evropskega naslova moral krepko potruditi. Najprej je premagal Turka Ozer-lejrja, nato šele po podaljšku Romuna Halasa in v četrtfinal-nem boju še odličnega Francoza Clargeta v zadnjih trenutkih dvoboja. V polfinalu je Aljaža čakal še en neugoden nasprotnik; Nemec Lambert je Aljaža že premagal na domači tekmi za svetovni B-pokal v Celju letos. Tokrat je naš tekmovalec bolje kontroliral potek borbe in je zmagal z rezultatom 3:0 ter si tako zagotovil finale. Tam ga je čakal Anglež Reed, ki ga je Aljaž v drugi minuti prisilil v predajo z davljenjem. Aljaž se že v torek odpravlja na enomesečne priprave na Japonsko, kjer se bo poskušal pripraviti za sklepni del tekmovanj za svetovni pokal v prihodnjem letu, ki mu lahko prinesejo vozovnico za Olimpijske igre v Pekingu, za katero se bo potegoval s Klemnom Ferjanom.
Odličen met in doslej največji uspeh je uspel tudi Vesni Džukic (JK Sankaku), ki je v kategoriji do 57 kg osvojila srebrno kolajno. Igor Terbovc (JK Sankaku) je bil v kategoriji do 66 kg sedmi. Anja Pečnjak (JK Sankaku do 52 kg) in Tina Ra-zinger (JK Bežigrad do 63 kg) sta prvi dvoboj še dobili, nato pa izgubili in ostali brez repasa-ža in uvrstitve. 5. mesto v kate-
goriji do 70 kg je zasedla Maja Uršič (JK Sankaku), 7. mesto v kategoriji do 78 kg Lea Murko (JK Drava Ptuj) in 9. mesto v kategoriji do 90 kg Denis Imamo-vič (JK Impol). Mitja Jenuš (JK Železničar nad 100 kg) in Rok Tajhman (JK Drava Ptuj do 73 kg) sta ostala brez uvrstitve.
Rok Tajhman je dobil težak žreb in težko je bilo pričakovati vidnejšo uvrstitev. V prvi borbi se je pomeril s kasnejšim zmagovalcem kategorije do 73 kg, Italijanom Giovanni di Cristom, ki je zmagal za ippon. V repasa-žu se je Rok pomeril še z Armencem Artenom Nikogosya-nom in prav tako doživel poraz. Lea Murko je v 1. krogu izgubila proti Nemki Josefinne Vostry, v repasažu pa najprej ugnala Italijanko Marisso Celletti in nato izgubila proti Litvanki Raimon-di Gedutyte. To je bilo dovolj za končno 7. mesto.
Sebi Kolednik
Lea Murko: »Moja želja je bila uvrstitev med prvih pet, s čimer bi ponovila uspeh iz leta 2005, a mi to ni uspelo. Dejala bi, da tokrat nekako ni bil moj dan, čeprav sem se zjutraj zbudila z dobrimi občutki in z veliko željo po uspehu. Na samem tekmovanju pa se je na blazinah videlo, da to ni moj pravi obraz, saj bi lahko pokazala veliko več. Tudi žreb mi je bil kar naklonjen, tako da sem kar malo razočarana. Če pa pogledam, da sem stara šele osemnajst let, je pred mano še kar nekaj evropskih prvenstev, na katerih upam še na kakšno višjo uvrstitev in mogoče tudi na medaljo.« (DB)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Kema premočna za Ptujčane
Sedmi krog v 1. slovenski namiznoteniški moški ligi je postregel z majhnim presenečenjem, saj so igralci Sobote iz Murske Sobote uspeli premagati novomeško Krko, ki je s tem porazom dokončno izločena iz borbe za naslov prvaka. Verjetno je o končnem zmagovalcu odločila poškodba odličnega hrvaškega igralca Nevena Kr-koviča, ki ni nastopil za ekipo Krke.
Na Ptuju so domači igralci gostili ekipo državnih prvakov iz Puconcev in po pričakovanju izgubili. Trenutna razlika v kvaliteti je med ekipama precejšnja; gostje so na Ptuju oddali samo dva niza - oba je dobil Danilo Piljak. Ta dvoboj je tako
Danilo Piljak, igralec NTK Ptuj: »Trudili smo se po svojih najboljših močeh, vendar je bila razlika v korist gostov iz Pucon-cev vseeno velika. Na koncu smo jim lahko čestitali za zasluženo zmago.«
Rezultati 7. kroga: NTK Ptuj
-	Kema Puconci 0:5, Sobota - Krka 5:4, Prevent - Maribor Finea 0:5, Melamin - Ilirija 5:1, Tempo Velenje
-	Edigs Mengeš 5:3.
1.	SOBOTA	7	7	0	14
2.	KEMA PUCONCI	7	7	0	14
3.	MARIBOR FINEA	7	6	1	12
4.	KRKA	7	4	2	8
5.	PTUJ	7	4	3	8
6.	MELAMIN	7	3	4	6
7.	TEMPO VELENJE	7	3	4	6
8.	PREVENT	7	16	2
9.	EDIGS MENGEŠ	7	0	7	0
10.	I LIRIJA	7 0 7 0
nazorno pokazal, kakšna je razlika med moštvi prve četverice in ostalimi. V prvih delajo in trenirajo profesionalno, drugod pa je (zaradi pomanjkanja denarja) več dela na amaterski osnovi.
Ptuj - Kema Puconci 0:5
Piljak - Horvat 1:3, Ovčar - Ropo-ša 0:3, Pavič - Plohl 0:3, Ovčar - Horvat 0:3, Piljak - Plohl 1:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Rokomet • RŠ Ptuj
Tokrat s polovičnim uspehom
Igralci Rokometne šole Ptuj nadaljujejo z ligaškim tekmovanjem. Tokrat so vse selekcije gostovale, dosegle pa so polovičen uspeh. Za obe selekciji starejših dečkov je bilo Krško premočno, medtem ko sta bili ekipi mlajših dečkov uspešni pri sosedih iz Velike Nedelje.
Rezultati: starejši dečki
11. krog: Krško - RŠ Ptuj A 30:24
(17:15)
11. krog: Krško - RŠ Ptuj B 24:18 (10:11)
Mlajši dečki:
9. krog: Velika Nedelja - RŠ Ptuj B 12:13 (6:5)
9. krog: Velika Nedelja - RŠ Ptuj A 7:31 (3:15)
tp
Tenis • Zimska liga 2007-08
Skorba sama v vodstvu
1. liga
Ponovno so bili dvoboji v 1. ligi zelo zanimivi, odločale so malenkosti. Tako je v vseh treh srečanjih odločala tretja igra dvojic. Zmaga ekipe Skorbe pomeni, da je sedaj sama v vodstvu na prvenstveni razpredelnici. Manjši spodrsljaji vodečega dvojca pa bi lahko prvenstvo hitro naredili še bolj zanimivo.
Rezultati 3. kroga: Malečnik team - TK Neptun 1:2 (Šabeder - Korošec
Kasaštvo
7:9, Celinger - Horvat 9:3, Celinger/ Škrinjar - Mazera/Horvat 5:9); TK Šumari - Trgovine Jager 1:2 (Strnad
-	Zavernik 9:3, Premužič - Križe 5:9, Strnad/Premužič - Zavernik/Križe 7:9); TC Skorba - TC Luka 2:1 (Plajn-šek - Kolarič 9:1, Grabar - Kocjan 3:9, Hazimali/Plajnšek - Kocjan
-	Kolarič 9:3).
Vrstni red: TK Skorba 7, Malečnik Team 6, TC Luka, TK Neptun in Trgovine Jager 4, Šumari 2 točki.
Danilo Klajnšek
Dopingiran še Donatello MS
Afera jemanja prepovedanih živil pri Slavičevih tekmovalnih konjih je dobila nove razsežnosti. Triletnemu Dawsonu MS je po potrditvi dopinga že bila izrečena kazen, nov dokaz, da so se tudi pri dveletnem Donatellu MS dogajale nepravilnosti po dirki 23. septembra v Ljubljani, pa prihaja iz Pariza, kjer so v laboratoriju odkrili, da je njegov urin
vseboval nedovoljeno substanco kofein. Donatello MS je sicer na omenjeni dirki dosegel rekorden kilometrski čas - 1:16,0, ki zagotovo ne bo priznan. Še več, tako konja kot lastnika in trenerja (Marko Slavič) čaka kazen, ki utegne v skladu s Pravilnikom biti precej višja kot v primeru Dawson MS.
NŠ
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Hitra predaja Prevaljčank, Benedikt se je opekel v Grosupljem
ZOK Ptuj - Prevalje 3:0 (24, 18, 14)
Ptuj: Lorber 2, McNatt 11, Cvirn 9, Ljubec, Ravnjak, Andjelkovič 3, Mihe-lač, Zupanič, Draškovič 2 in Kutsay.
V 10. krogu so Ptujčanke v domači dvorani slavile visoko zmago nad neposrednimi tekmicami za šesto mesto v državnem prvenstvu. Prvi niz je sicer napovedoval izenačeno in dolgo srečanje, vendar so Prevaljčanke po tesnem porazu precej popustile in domačinkam dopustile, da so prišle do lahke zmage.
Uvodni trenutki srečanja so pripadli ptujskim odbojkari-cam, vendar so se gostje do sredine niza uspele vrniti v igro. Po slabem sprejemu Draškovi-čeve so celo povedle (18:19), nato pa so po nekaj napakah domače obrambe prišle do treh točk prednosti (19:22). Minimalno prednost so prinesle v samo končnico ter imele celo dve zaključni žogi za osvojitev niza (22:24). Prvo so s servira-njem v mrežo zapravile same, drugo jim je odvzel uspešen ptujski blok. Ob dobrem začetnem udarcu podajalke Nuše Andjelkovič sta stvari na svoje mesto postavili Anja Cvirn, ki je po dolgem času spet igrala na visokem nivoju, ter izku-
1. DOL ženske
Rezultati 10. kroga: ŽOK Ptuj -Prevalje 3:0, Epic Sloving Vital - Nova KBM Branik 0:3, LIP Bled - Luka Koper 2:3, MZG Grosuplje - Benedikt 3:1.
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so zasluženo premagale Prevalje.
šena Sergeja Lorber. Po štirih zaporednih točkah je tako domačinkam pripadel prvi niz.
Psihološka prednost domače ekipe v nadaljevanju je po začetnem vodstvu (2:0, 4:2) hitro izpuhtela. Po nekaj napakah in negodovanju na sodniškimi odločitvami se je pobuda v igri preselila na drugo stran mreže. Prevaljčanke so povedle (5:7), Ptujčanke pa so se ponovno ob odličnih začetnih udarcih And-jelkovičeve vrnile v igro (12:9). V sredini niza je prednost domačink spet narasla, zadnjič so se gostje nevarno približale na tri točke zaostanka ob rezultatu 19:16. Ptujčanke, pri kate-
Nuša Andjelkovič, igralka Ptuja: »V trenažnem procesu sem le kakšen mesec, zato nisem optimalno pripravljena, pa vendar mislim, da gre zmeraj bolje. Tokrat smo igrale zelo dobro, tudi sama sem s svojo predstavo zelo zadovoljna. Bolezen je mimo, upam, da tako ostane in da nadaljujemo z dobrimi predstavami.«
Sergeja Lorber, trenerka in igralka Ptuja: »Prevaljčanke so se presenetljivo hitro predale. Prvi niz je res bil ključen, zdaj je težko govoriti, kako bi se razpletlo, če bi ga osvojile nasprotnice. Za tako pomembno tekmo je bila razumljivo prisotna nervoza na samem začetku, a sem verjela, da lahko zmagamo brez izgubljenega niza. Zdaj lahko malo lažje zadihamo, saj smo si priigrale nekaj prednosti pred zasledovalkami. Čakajo nas še težke tekme, predvsem z Bledom bomo morale prikazati več, popraviti slab vtis iz prve tekme in se poskušale celo povzpeti na peto mesto.«
rih so bile razigrane prav vse igralke, so z borbeno igro sebi v prid odločile tudi drugi niz. Lorberjeva je tudi zadnjega pričela v nespremenjeni postavi. Tempo so še stopnjevale, razglašeni koroški orkester pa je le še čakal na konec tekme.
S tem so se otresle enih tekmic, zdaj so z novim trenerjem bolj nevarne Grosupeljčanke, ki so s šele prvo zmago v sezoni presenetile vodilno moštvo Benedikta. Zaradi tega je do spremembe prišlo tako na dnu kot na vrhu lestvice, kjer zdaj kraljujejo Mariborčanke. Na preostalih srečanjih ni bilo presenečenj. Blejčanke, ki jih Ptujčanke vztrajno lovijo, so odščipnile točko Koprčankam, vodilni Maribor pa je gladko odpravil tretjeuvrščeno ljubljansko moštvo.
UG
Nov poraz Svita
Salonit Anhovo - Svit Unimetal 3:0 (17, 16, 17)
Svit Unimetal: Bračko, Lukman, Valentan, Pulko, Kos, Gomivnik, Fre-
1.	NOVA KBM BRANIK
2.	BENEDIKT
3.	EPIC SLOVING VITAL
4.	LUKA KOPER
5.	LIP BLED
6.	ŽOK PTUJ
7.	MZG GROSUPLJE
8.	PREVALJE
1. DOL moški
Rezultati 10. kroga: Salonit Anhovo - Svit Unimetal 3:0, Astec Triglav - Krka 3:0, Olimpija - Callcit Kamnik 1:3, Ga-lex Mir - Marchiol Prvačina 3:1.
9	1
8	2
0 7	3
0 7	3
0 3	7
0 3	7
0 1	9
0 2 8 4
1.	CALCIT KAMNIK
2.	SALONIT ANHOVO
3.	ASTEC TRIGLAV
4.	GALEX MIR
5.	MARCHIOL PRVAČINA
6.	OLIMPIJA
7.	KRKA
8.	SVIT UNIMETAL
0 10 0 8 0 6 0 5 0 5
0 27 2 26
4	19
5	15 5 15
11
0 4 6 0 2 8 7 0 0 10 0
šer, Lampret, Pipenbaher, Cizerl in Korošec.
Tudi v nadaljevanju prvenstva v 1. moški državni odbojkarski ligi se odbojkarjem Svit Unimetala iz Slovenske Bistrice ne piše nič dobrega. V desetem krogu so zabeležili še enega v nizu porazov, ki jih doživljajo v tem prvenstvu. Domači od-bojkarji so zaigrali zelo dobro in nadigrali Bistričane, ki so v Kanal ob Soči pripotovali brez izkušenega Gorana Juraka. Natančni in močni servisi od-bojkarjev Salonita so gostom delali veliko preglavic, ob tem pa so Svitovci še težko prebijali visoki blok. Razlika v kvaliteti jeočitna in temu primeren je tudi poraz, oziroma majhno število zbranih točk gostov.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 2. SKL (m, ž)
Odločili so trije podrti keglji!
V soboto so s prvim delom prvenstva zaključili v moški in ženski 2. ligi. Kegljači Drave so na najboljši možni način zaključili ta del tekmovanja, in sicer z zmago vodečemu Šoštanju. Dvoboj je bil zelo razburljiv, saj se praktično do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Po posamičnih igrah je bil rezultat izenačen (3:3), v seštevku podrtih kegljev celotnih ekip pa je bilo tudi izredno tesno. Na koncu se je sreča nasmehnila domačinom, ki so podrli tri keglje več kot gostje iz Šoštanja.
Na prvenstveni razpredelnici so Ptujčani tako ostali na 3. mestu, vendar so se po točkah izenačili z ekipama Šoštanja in mariborskega Konstruktorja.
Če so že fantje imeli srečo, pa se to ne more reči za dekleta Drave, ki so bile v obračunu z Impolom iz Slovenske Bistrice boljše v posamičnih zmagah (4:2), vendar so bile gostje prepričljivo boljše v skupnem seštevku. S tem so si pridobile dve točki in ekipi sta se tako razšli z neodločenim izidom. Ptujčanke so tako zamudile pri-
ložnost, da bi se izenačile po točkah z vodečim Fužinarjem in drugouvrščeno Nafto.
Sedaj za kegljače in kegljavke Drave sledi odmor do 19. januarja 2008, ko se bo pričel drugi del prvenstva. Oboji pa so v dobrem položaju za morebitni naskok na prvo mesto.
2. SKL (m)
Rezultati 9. kroga: Drava - Šoštanj 5:3, Rudar II. - Konjice II. 1:7, Pivovarna Laško - Lent 8:0, Litija - Miklavž 2:6, Konstruktor II. - Impol 5:3.
1.	KONSTRUKTOR II. 9 6 1 2 13
2.	ŠOŠTANJ	9 6 1 2 13
3.	DRAVA	9 6 1 2 13
4.	MIKLAVŽ
5.	LITIJA
6.	IMPOL
7.	LENT
9	5	2	2	12
9	4	2	3	10
9	5	0	4	10
9	4	0	5	8
Foto: Črtomir Goznik
Janez Podgoršek (KK Drava) je v derbiju z ekipo Šoštanja v svoji ekipi dosegel najboljši rezultat.
8.	PIVOVARNA LAŠKO 9 2 0 7 4
9.	KONJICE II. 8 116 3
10.	RUDAR II. (-2) 8 10 7 0
Drava - Šoštanj 5:3 (3150 - 3147)
Drava: Dremelj 548, M. Podgoršek 526, J. Podgoršek 546, Sušanj 502, Zorman 539, Čeh 250 in Ilič 239.
2. SKL vzhod (ž)
Rezultati 7. kroga: Drava - Impol 4:4, Miroteks III. - Šoštanj 7:1, Nafta - Komcel 6:2.
1.	FUŽINAR	6 4 0 2 8
2.	NAFTA	6 4 0 2 8
3.	DRAVA	6 3 1 2 7
4.	ŠOŠTANJ	6 3 0 3 6
5.	IMPOL	6 2 1 3 5
6.	MIROTEKS III. -2 6 3 1 2 5
7.	KOMCEL	6 0 1 5 1
Drava - Impol 4:4 (2844 - 2992)
Drava: Fridl 471, Krušič 486, Plajn-šek 487, Kozoderc 392, Bombek 480 in Kramberger 528.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 2. krog ligaškega tekmovanja v Ljubljani
Šampionski dosežki strelcev s Ptujskega!
1.	liga - pištola
Na drugem turnirju slovenske državne članske lige v Ljubljani, ki je potekal v organizaciji SD Alojz Hohkraut iz Trbovelj, je med posamezniki zmago slavila Ptujčanka Majda Raušl, ki je dosegla 573 krogov z odličnimi serijami 97, 95, 92, 95, 97, 96 in še drugič v svoji karieri okusila slast zmage v 1. ligi. Zelo dobro se je odrezalo še nadaljnjih 6 strelcev iz ekip Spodnjega Podravja, ki so zaporedoma zasedli mesta med najboljših 8. V ekipnem seštevku je tokrat zmaga pripadla juršinskim strelcem, ki so dosegli 1692 krogov, s tesnim zaostankom enega kroga je 2. mesto osvojila ekipa SD Ki-dričevo-Tenzor, uspeh ekip s ptujskega pa je s 1689 krogi in osvojenim 3. mestom dopolnila še ekipa SK Ptuj-RGS. Ptujčani so uspeh svojih izku-šenejših kolegov ponovili še v
2.	ligi s pištolo, kjer so s 1648 krogi zmagali.
Ekipni rezultati:
1.	SD JURŠINCI	1692 24
2.	SD KIDRIČEVO-TENZOR 1691 27
3.	SK PTUJ-RGS	1689 20
4.	SD DUŠ.POŽ. REČICA	1676 21
5.	SD KOPAČEVINA	1666 16
6.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	1665 13
7.	SK BREŽICE	1665 10
8.	SD GROSUPLJE	1660 10
9.	SD MAROK SEVNICA	1659 11
10.	SD OLIMPIJA	1655 5
11.	SD MROŽ VELENJE	1635 5
12.	SD ŠTEFAN KOVAČ	1594 2 Pomen kolon: Št. krogov v 2. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati: 1. Majda Raušl, SK Ptuj-
RGS, 572 krogov
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Majda Raušl je v Ljubljani s 573 zadetimi krogi ponovno zablestela in osvojila 1. mesto.
2.	Andrej Brunšek, SD
Dušan Poženel-Rečica, 571 krogov
3.	Simon Simonič ml., SD
Juršinci, 569 krogov
4.	Boštjan Simonič, SD Ki-dričevo-Tenzor, 567 krogov
5.	Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 567 krogov
6.	Ludvik Pšajd ml., SD Jur-šinci, 567 krogov
7.	Cvetko Ljubič, SD Kidri-čevo-Tenzor, 566 krogov
8.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 565 krogov
14. Simon Simonič, SD Ki-dričevo-Tenzor, 558 krogov
18. Rok Pučko, SD Juršinci, 556 krogov
28. Robert Šimenko, SK Ptuj-RGS, 550 krogov
2. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1.	SK PTUJ PETLJA	1648	24
2.	SD CELJE	1641	16
3.	SD D. POŽENEL II	1630	22
4.	SD ŽELEZNIKI	1627	19
5.	SD GORENJA VAS	1621 15
6.	SD IK KRANJ	1620 22
7.	SD TRZIN	1616 14
8.	SD KOPAČEVINA II	1613 10
9.	SD JUTEKS ŽALEC	1613 7
10.	ŠSK COAL PETIŠOVCI II 1602 9
11.	SD ŠKOFJA LOKA	1592 3
12.	SD KAMNIK	1563 3 Pomen kolon: Št. krogov v 2. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati:
1.	Klemen Tomaševič, SD
Železniki, 560 krogov
2.	Uroš Poljanec, SD Gorenja vas, 557 krogov
3.	Alojz Trstenjak, SD Celje, 554 krogov
6. Domen Solina, SK Ptuj Petlja, 552 krogov
9. Horst Krasser, ŠSK Coal Petišovci II, 550 krogov
11. Simeon Gonc, SK Ptuj Petlja, 549 krogov
14. Miran Kolednik, SK Ptuj Petlja, 547 krogov
27. Vito Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 531 krogov
33. Nikola Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 521 krogov
Mali nogomet • Ligi MNZ Ptuj, ONL Videm
Na začetku velika izenačenost
Ligi MNZ Ptuj
V soboto in nedeljo se je pričelo tekmovanje v obeh ligah malega no-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa KMN Remos je v 1. krogu 1. lige MNZ Ptuj zmagala, v drugem pa izgubila.
Foto: Črtomir Goznik
Člani KMN Majolka so v prvih dveh krogih osvojili 4 točke v 1. ligi MNZ Ptuj.
gometa, ki jih organizira in vodi MNZ Ptuj. Športna dvorana Center bo tako nekaj naslednjih koncev tedna prizorišče zanimivih tekem. Očitno je, da bo v obeh ligah tudi letos zelo razburljivo, še posebej v prvi, kjer po dveh krogih ni več ekipe, ki bi imela stoodstotni učinek! Z izjemo ene tekme se nobena ni končala z razliko več kot dveh zadetkov. Ali bodo naslov ubranili igralci Mark 69 Aba, ali bodo po novem naslovu zopet segli nogometaši Poetovie Petlje, ali pa jim bo prekrižala račune kakšna druga ekipa, pa bomo videli šele po koncu bojev v končnici, kamor se bodo uvrstile tri najboljše ekipe rednega dela.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 1. kroga: Bar Korže
-	KMN Remos 3:4, ŠD Rim - Bar Saš 3:3, Bramac Juršinci - Hobit Pub Apače 4:2, Jure MTS Hajdina
-	Poetovio Petlja 1:3, Mark 69 ABA
-	ŠD Vitomarci 6:4, ŠD AS - KMN Majolka 3:3.
Rezultati 2. kroga: KMN Remos -KMN Majolka 2:4, ŠD Vitomarci
-	ŠD As 2:1, Poetovio Petlja - Mark 69 ABA 1:1, Hobit Pub Apače - Jure MTS Hajdina 6:2, Bar Saš - Bramac Juršinci 4:2, Bar Korže - ŠD Rim 1:2.
1.	BAR SAŠ 2	1 1 0	7:5	4
2.	KMN MAJOLKA 2	110	7:5	4
3.	MARK 69 ABA 2	110	7:5	4
4.	POETOVIO PET. 2	1 1 0	4:2	4
5.	ŠD RIM 2	110	5:4	4
6.	HOBIT APAČE 2	10 1	8:6	3
7.	BRAM. JURŠINCI 2	10 1	6:6	3
8.	KMN REMOS 2	10 1	6:7	3
9.	ŠD VITOMARCI 2	10 1	6:7	3
10.	ŠD AS 2 0 11 4:5 1
11.	BAR KORŽE 2 0 0 2 4:6 0
12.	JURE HAJDINA 2 0 0 2 3:9 0
2. liga - puška sever
V 2. državni strelski ligi s pu-
ško-sever so še drugo zaporedno zmago vknjižili strelci SD TS Ormož, ekipni uspeh pa je z dvema zaporednima posamičnima zmagama dopolnil še njihov najboljši strelec Tadej Horvat, ki je tokrat dosegel odličen rezultat s 589 krogi, v serijah 95, 98, 97, 99, 100, 100. Ekipni rezultati:
1.	SD TS ORMOŽ	1732 30
2.	SD DUŠAN POŽENEL	1731 22
3.	SD ALOJZ HOHKRAUT	1720 22
4.	SD RADGONA	1696 12
5.	SD FLV	1695 10
6.	SD SLOVENSKE KONJICE 1694 15
7.	SD ŠTEFAN KOVAČ II	1691 10
8.	SD KOLOMAN FLISAR	1691 6
9.	SD JUTEKS ŽALEC	1689 11
10.	SD KOVINAR ORMOŽ 1687 8
11.	SD LIBOJE	1673 8
12.	SD ČRENŠOVCI	1669 10 Pomen kolon: Št. krogov v 2. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati:
1.	Tadej Horvat, SD TS
Ormož, 589 krogov
2.	Vili Ravnikar, SD Dušan Poženel-Rečica, 582 krogov
3.	Samo Ftičar, SD Črenšov-ci, 581 krogov
12. Boris Hergula, SD TS Ormož, 573 krogov
16. Anton Novak, SD TS Ormož, 570 krogov
20.	Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 564 krogov
21.	Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 563 krogov
25. Rok Šumak,SD Kovinar Ormož, 560 krogov
Simeon Gonc
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 1. kroga: CLUB 13
-	Mark 69 ABA, starejši dečki 0:5, Mitmau - ŠD Polenšak 3:0, Mogg
-	ŠD Apače Capri 2:4, Draženci
-	KMN Blisk 2:0, Casino Joker MSM International - ŠD Ptujska Gora 4:0, Klub ptujskih študentov - BAR Gloria Bukovci 2:4.
Rezultati 2. kroga: ŠD Polenšak
-	BAR Gloria Bukovci 2:2, ŠD Ptujska Gora - Klub ptujskih študentov 4:1, KMN Blisk - Casino Joker MSM International 1:6, ŠD Apače Capri -Draženci 4:2, Mark 69 starejši dečki
-	Mogg 3:2, Mitmau - Club 13 5:3.
1.	CASINO JOKER 2 2 0 0 10:1 6
2.	MARK 69 DEČKI 2 2 0 0 8:2 6
3.	MITMAU 2 2 0 0 8:3 6
4.	APAČE CAPRI 2 2 0 0 8:4 6
5.	G. BUKOVCI 2 110 6:4 4
6.	DRAŽENCI 2 10 1 4:4 3
7.	PTUJSKA GORA 2 10 1 4:5 3
8.	POLENŠAK 2 0 11 2:5 1
9.	MOGG 2 0 0 2 4:7 0
10.	KPŠ	2 0 0 2 3:8 0
11.	CLUB 13 2 0 0 2 3:10 0
12.	KMN BLISK 2 0 0 2 1:8 0
Danilo Klajnšek
Občinska liga Videm
SKUPINA A
Rezultati 1. kroga (25. 11. 2007): ŠD Majski vrh - Varnica 3:0 (b. b.): Leskovec - Lancova vas 0:3 (b. b.), Bar Osmica - ŠD Zg. Pristava 10:4, ŠD Videm - Lancova vas veterani 5:6.
SKUPINA B
Rezultati 1. kroga (25. 11. 2007): KMN Majolka - AS 2 10:1, ŠD Pobrežje člani - Belavšek 10:2, ŠD Pobrežje mladi - NK Tržec veterani 4:4. Ekipa AS 1 prosta.
Darko Lah
Futsal • 2. SFL - vzhod
Benedikt še vedno prvi
Rezultati 7. kroga: Bioterme M.Nedelja - Marinci Veščica 2:6 (1:4), KMN Slovenske Gorice - Cerkvenjak GostiščeAnton 4:8 (2:2), FC Maribor Branik - KMN Nazarje Glin 3:7 (1:3), KMN Martinišče Codex - Benedikt 5:7 (5:5), Tomaž ABA Mark69 -DuplekTBS Team24 6:2 (2:1).
1.	KMN BENEDIKT 7 6	1	0	56:21	19
2.	TOMAŽ ABA	7 5	2	0	38:16	17
3.	NAZARJE GLIN	7 5	2	0	48:27	17
4.	MARIBOR BR.	7 4	0	3	23:21	12
5.	MAR. VEŠČICA	7 3	1	3	31:30	10
6.	DUPLEK TBS	7 3	1	3	33:43	10
7.	CERKVENJAK	7 3	0	4	37:38	9
8.	MARTINIŠČE C.	7 1	1	5	22:42	4
9.	SLOV. GORICE	7 0	2	5	31:55	2
10.	M. NEDELJA 7 0 0 7 15:41 0
Tomaž ABA Mark 69 -Duplek 6:2 (2:1)
Strelci: 1:0 Cvetko (5), 1:1 Rojko (7), 2:1 Kamenšek (18), 3:1 Gajser (27), 4:1 Goričan (29), 5:1 Kamen-šek (31), 6:1 Goričan (37) in 6:2 Rojko (39).
Tomaž: Trop, Vrbanič; Gajser, Ško-liber, Krajnc, Cvetko, B. Kupčič, Goričan, Kamenšek, Kolbl, Bohinec in Miklašič. Trener: Marjan Magdič.
Igralec tekme: Franci Kamenšek (Tomaž ABA Mark 69).
Marjan Magdič (trener Tomaž ABA Mark 69): »Tekmo smo odigrali brez kaznovanega Saše Kupčiča, nekoliko smo tokrat pomešali četverke. Najvažnejše je, da je zmaga ostala doma. Zdaj nas čakata dve pomembni gostovanji pri Cerkvenjaku in Ratitovcu. Čeprav ne blestimo bo potrebno potrditi vlogo favorita.«
»Petelini« iz Sv. Tomaža proti Du-pleku niso blesteli, vendar so zabeležili novo zmago, ki pa je glede na prikazano igro in končen rezultat nekoliko previsoka. Gostje veljajo za enega izmed presenečenj te sezone. Gostiteljem je igra Dupleka, klasični »bunker« s hitrimi protinapadi, povzročala številne težave in še sreča, da je v 1. polčasu bil izjemno razpoložen vratar Trop, ki je futsalerjem Dupleka preprečil še ugodnejši izid. V nadaljevanju so gostom počasi začele pojenjati moči, Tomaž pa je svojo igro dvignil nivo višje in končnica je minila mirno, saj so varovanci Marjana Magdiča v 37. minuti pove-dli že s 6:1.
UK
Foto: Hozyan
Utrinek s tekme Tomaž Aba Mark 69 - Duplek TBS Team (od leve proti desni): David Goričan, Dušan Bohinec, Branko Školiber.
Nogomet • 1. SŽNL
Presenetljivo visok poraz
Rezultati 10. kroga: Slovenj Gradec - Maribor 11:0 (1:0), Olimpija Bežigrad - Krka 0:4 (0:1), Velesovo - Pomurje 0:4 (0:0), Ljudski vrt - Se-nožeti-Škale 1:8 (0:5).
1.	KRKA
2.	POMURJE
3.	SLOV. GRADEC 10
4.	VELESOVO
5.	OLIMPIJA BEŽ.
6.	SENOŽETI-Š.
7.	LJUDSKI VRT
8.	MARIBOR
Ljudski vrt - Senožeti-Škale 1:8 (0:5)
Strelka za Ljudski vrt: Majda Me-sarec v 70. minuti.
10	9	1	0	77:3	31
10	7	1	2	47:10	22
10	6	1	3	72:12	19
10	6	1	3	40:11	19
10	6	0	4	29:26	18
10	2	0	8	23:51	6
10	2	0	8	10:89	6
10	0	0	10	0:96	0
Ljudski vrt: Alenka Murko, Teja Šmintič, Maja Koren, Maja Skaza, Alenka Trafela, Majda Mesarec, Maša Jaušovec, Mateja Arnuš, Nina Cafuta, Katja Nežmah in Martina Potrč. Trener: Alen Ivartnik.
V zadnjem srečanju v jesenskem delu tekmovanja v 1. slovenski ženski nogometni ligi so Ptujčanke doživele nepričakovano visok poraz v dvoboju z ekipo Senožeti, ki je bila do tega kroga za njimi na prvenstveni razpredelnici. Gostje so izkoristile napake domačink, predvsem v prvem polčasu, ko so zadele petkrat. V drugem delu tekme so domačinke zaigrale nekoliko bolje, vendar jim več od častnega zadetka ni uspelo doseči.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dekleta ŽNK Ljudski vrt (rumeni dresi) so v nedeljo doma nepričakovano visoko izgubile z ekipo Senožeti-Škale.
Nogomet • Matjaž Kek, selektor članske reprezentance:
»Nisem še našel rešitve v napadu«
Foto: Črtomir Goznik
Žreb za kvalifikacije za SP leta 2010 v JAR Tokrat v »slovanski« skupini
V nedeljo je v Južnoafriški republiki potekal žreb skupin za kvalifikacije za SP leta 2010, ki bo prvič na črni celini. Tja je odpotovala tudi štiričlanska slovenska delegacija, na čelu s predsednikom NZS Rudijem Zavrlom in selektorjem Matjažem Kekom, ki je imela pri žrebu srečno roko. Slovenci so namreč pristali v skupini 3, kjer bodo naše tekmice tri slovanske reprezentance: Češka, Poljska in Slovaška, ob njih pa še Severna Irska in San Marino. To je praktično idealen razplet za Slovence, saj so zaradi dejstva, da smo se znašli v peti kakovostni skupini, lahko pričakovali še bistveno težji žreb. Matjaž Kek je takoj po žrebu izjavil: »Gre za težko skupino, vendar mislim, da se nimamo koga bati. Upam, da se bomo dobro pripravili in da bomo enakovreden nasprotnik tudi Čehom in Poljakom, ki bodo nastopili drugo leto na EP.«
Žreb se je v nekaterih skupinah spet poigral s tekmeci: v skupini 6 se bosta spet »udarili« Hrvaška in Anglija (naši sosedje so Angleže ustavili na poti na EP), ob njiju pa je tu še močna Ukrajina. Močne so še skupine 9 (Nizozemska, Škotska, Norveška), 7 (Francija, Romunija, Srbija) in 1 (Portugalska, Švedska, Danska).
Skupina 1: Portugalska, Švedska, Danska, Madžarska, Albanija, Malta Skupina 2: Grčija, Izrael, Švica, Moldavija, Latvija, Luksemburg Skupina 3: Češka, Poljska, Sev. Irska, Slovaška, Slovenija, San Marino Skupina 4: Nemčija, Rusija, Finska, Wales, Azerbajdžan, Liechtenstein Skupina 5: Španija, Turčija, Belgija, BiH, Armenija, Estonija Skupina 6: Hrvaška, Anglija, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, Andora Skupina 7: Francija, Romunija, Srbija, Litva, Avstrija, Ferski otoki Skupina 8: Italija, Bolgarija, Irska, Ciper, Gruzija, Črna gora Skupina 9: Nizozemska, Škotska, Norveška, Makedonija, Islandija
Ekipa, ki je začela tekmo z Bolgarijo: vprašanje je, ali bodo vsi še v ekipi, ki bo naslednje leto začela kvalifikacije za SP.
Matjaž Kek je na vročo se-lektorsko klop sedel v začetku tega leta. Takrat je zamenjal Braneta Oblaka, ki ga je odnesel poraz z Belorusijo (2:4) v 3. krogu kvalifikacij za EP leta 2008. Kek je v teh kvalifikacijah vodil reprezentanco na devetih tekmah; dosegel je 2 zmagi (Luksemburg in Belorusija), 2 neodločena izida (2 x Albanija) in 5 porazov (2 x Romunija, 2 x Nizozemska in Bolgarija). To je na koncu teh kvalifikacij zadostovalo za skromno 6. mesto v skupini, s čimer selektor seveda ni bil zadovoljen.
»Reprezentanco sem prevzel po odigranem tretjem krogu kvalifikacij, ko smo imeli tri točke (za zmago proti Luksem-burgu). Po tekmah z Romunijo, ko smo izgubili vse možnosti za uvrstitev na EP, sem naredil delen rez (iz ekipe so izpadli Čeh, Ačimovič, Mavrič, Šukalo in Rakovič, op. p.). Zadnja tekma z Bolgarijo mi je dala spet nove informacije o zmogljivosti določenih posameznikov; razočarali so me predvsem igralci, ki so v igro vstopili s klopi. Povsem jasno je, da se bom
Reprezentanca Slovenije je po zaključnih pripravah, ki jih je imela v Planici, in po pripravah po posameznih klubih v ponedeljek, 26. 11., odpotovala na Svetovno prvenstvo v Coimbro na Portugalskem. Po besedah selektorja reprezentance Vladimirja Sitar so priprave potekale po načrtu, tekmovalci pa so svojo trenutno pripravljenost testirali prejšnji teden na Ptuju, kjer je potekalo finale državnega prvenstva. Na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance je selektor določil članice in člane, ki bodo nasto-
nekaterim posameznikom po teh kvalifikacijah zahvalil za sodelovanje in da bom poskušal aktivirati nove, sveže moči. O konkretnih imenih zaenkrat še ne bom govoril, ko bo čas primeren, jih bom objavil,« je
pali na letošnjem Svetovnem prvenstvu WAKO organizacije. Reprezentanco sestavlja 11 članov in 7 članic. Na tekmovanje potujeta tudi člana ptujskega Kluba borilnih veščin, in sicer Sabina in Aleksander Ko-lednik.
Sabina Kolednik:
»To svetovno prvenstvo bo že tretje v moji karieri. Upam, da bom uspela unovčiti izkušnje, pridobljene na preteklih dveh prvenstvih. Na tekmovanje sem dobro pripravljena, zato pričakujem, da bom prikazala dobre borbe, posledično
kratko oceno nastopov podal selektor Kek in dodal: »Razočaranje je sedaj veliko, čeprav so na našo uvrstitev vplivali tudi nekateri »čudni« rezultati na drugih tekmah. Dobro smo odigrali proti ekipam, katerim smo po rankingu enakovredni, slabo pa proti boljše uvrščenim reprezentancam. Tukaj so se nam konstantno dogajale napake, ko so igralci zvezne vrste preslabo zapirali prostor, zaradi česar smo prejeli večino golov. Istočasno v napadu nismo našli rešitev za dosego gola. Moja odgovornost je, da najdem rešitve v fazi napada, kar mi doslej ni uspelo. Dobrodošel je vsakdo, ki bo prinesel več prodornosti in bo uspel zabiti gol tudi iz polpriložnosti. Od posameznikov ne bi želel nikogar izpostavljati, a vendar je najbolje odigral Kirm. Žlo-gar in Koren sta sicer pokriva-
pa tudi rezultat ne bi smel iz-ostati. Konkurenca bo vsekakor izjemna, zato nima smisla česarkoli napovedovati, sem pa vsekakor sposobna poseči po eni izmed medalj.«
Aleksander Kolednik:
»Celo leto sem trdo garal za to prvenstvo in upam, da bodo vsi prejeti udarci in pretečen znoj poplačani. S trenutno formo sem zelo zadovoljen. V zadnjih dneh pred prvenstvom moram le še sanirati nekaj manjših poškodb in se primerno spočiti. Dobro se zavedam, kakšna konkurenca me čaka na Portugalskem, vendar sem kljub temu optimističen. Medalja je seveda velika želja. Če bodo znanje, sreča in vsi drugi dejavniki na moji strani je vse mogoče.«
Selektor Vladimir Sitar:
»Letošnje svetovno prvenstvo v Portugalski pričakujemo z mešanimi občutki, kajti v reprezentanci so nekatera nova imena; ekipo smo malo pomladili, saj nekaj dobitnikov medalj iz prejšnjih evropskih in svetovnih prvenstev ne tekmuje več. Glede na napovedano konkurenco (sodelovalo bo več kot 50 držav) lahko pričakujemo težke borbe za vsako vidnejšo uvrstitev. Zadovoljni bi bili že z eno kolajno, kar pa
la svoje igralce, a sta premalo storila na področju kreacije napada, še najbolj nevaren je bil s svojimi podajami Birsa. Kar se tiče naše »desetke«, je v prednosti Stevanovič, ki je nakazal nekatere dobre lastnosti, vendar mora biti za takšno nalogo stalno v tekmovalnem ritmu, kar sedaj ni. Če Steva-novič te vloge ne bo sposoben prenesti, bomo morali poiskati druge rešitve. Vprašanje je, kaj lahko prinese vrnitev Vršiča, ki je težje poškodovan. Z njim bomo morali biti zelo potrpežljivi, saj njegova vrnitev ne bo enostavna. Zagotovo imamo na razpolago še nekaj igralcev, ki bodo dobili priložnost.«
Precej časa se je Kek ustavil tudi pri vzdušju v reprezentanci. Del krivde je prevzel tudi nase. O tem je povedal: »Kemija med reprezentanti je seveda zelo pomembna. Jaz sem izbi-
Reprezentanca Slovenije:
Semi contact:
-	do 57 kg: Dušan Lamut (Novo mesto); - do 63 kg: Klemen Juvan (Zagorje); - do 69 kg: Aleksander Kolednik (Ptuj); - do 74 kg: Andrej Vindiš (Izola); - do 79 kg: Jure Vetršek (Izlake); - do 84 kg: Primož Bra-čič (Zagorje); - do 89 kg: Igor Kalšek (Zagorje); - nad 94 kg: Ranis Smajlovič (Izola); - do 50 kg: Sabina Kolednik (Ptuj)
Full contact:
-	do 57 kg: Gregor Debeljak (Stražišče); - do 67 kg: Grega Stračanek (Maribor); - do 71 kg: Mitja Šauprl (Maribor)
Aerokickboxing:
Posamezno: Petra Kmetec in Manja Simonič. Ekipa: Kse-nja Bilič-Stražišnik, Andreja Žil-cov in Bianca Barada Tapilatu (vse Maribor)
Glasbene forme:
-	Tina Koder (Zagorje)
bi bilo več, pa je samo dobrodošlo in vzpodbuda za nadaljnje delo. Največ pričakujemo od naših nosilcev medalj s prejšnjih prvenstev, to je predvsem ženska ekipa v aerokick-boxingu. Od Sabine in Sandija pričakujem čim boljše borbe; z malo sreče se lahko potegujeta tudi za kolajno.«
Reprezentanca se v Slovenijo vrača v ponedeljek, 3. decembra.
Na prvenstvu bo sodil tudi Marjan Šibila, mednarodni sodnik iz Ptuja.
Franc Slodnjak
ral igralce, zato sem odgovoren zato. Jaz moram zložiti ta mozaik v celoto. Jedro zdajšnje reprezentance je znano, njim pa moram dodajati posameznike, ki se bodo lahko prilagodili tej igri. Na treningih je vzdušje zelo dobro, vsi dobro delajo, na tekmi pa to ni vidno.«
Kako na igro reprezentance vpliva slabo vzdušje na Areni Petrol v Celju? Bi raje igrali tekme kje drugje?
M. Kek: »O tem se bomo seveda tudi morali pogovarja-
Judo novički
Srednješolsko državno prvenstvo •
Blaž in Urška državna prvaka, Andrej pod-prvak
V petek, 16. 11., je v ŠD Leona Štuklja v Novem mestu v organizaciji Gimnazije Novo mesto potekalo letošnje Državno prvenstvo srednjih šol v judu. Za svoje šole so nastopili tudi člani JK Drava Ptuj in JK Goriš-nica.
Med dijaki je Blaž Klajderič (Gimnazija Ptuj) osvojil 1. mesto v kategoriji do 50 kg. V kategoriji do 90 kilogramov se je Andrej Čuš (Ekonomska šola Ptuj) po dveh gladkih zmagah (proti Udovču iz Kopra in Tiš-lariču iz gimnazije Šentvid) uvrstil v finale, kjer je v podaljšku prejel sumljivo ocenjeno kazen proti Žigi Vnuku z II. gimnazije Maribor in osvojil končno 2. mesto. Bojan Ljubec (Srednja šola za Gostinstvo in turizem MB) je v kategoriji do 100 kg osvojil 3. mesto. Izkazal se je tudi Damjan Ljubec (Ekonomska šola Ptuj) v kategoriji do 73 kilogramov, kjer je po dveh zmagah in dveh porazih osvojil 5. mesto. Jan Belšak (Gimnazija Ptuj) je v kategoriji do 60 kilogramov osvojil 7. mesto.
Ekonomska šola Ptuj je v skupnem seštevku osvojila 9., Gimnazija Ptuj pa 10. mesto.
ti. Vsaka reprezentanca lahko ob primerni podpori s tribun pokaže boljšo igro, zato si tudi jaz želim večjo podporo. Lahko rečete, da je le-ta precej odvisna od iger reprezentance, vendar imajo nekatere države polne stadione tudi ob slabših rezultatih. Gre seveda tudi za tradicijo, vendar se mi zdi, da mi gledamo preveč nazaj in premalo pomagamo tej reprezentanci.«
Jože Mohorič
Med dijakinjami se je odlično odrezala Urška Urek (Gimnazija Ptuj), ki je po zmagah nad Predo-vnikovo, Šimencovo in Kostrevcovo osvojila 1. mesto. Vanja Bombek (Gimnazija Ptuj) je v kategoriji do 52 kg osvojila 3. mesto, Tanja Kociper (Gimnazija Ptuj) pa v kategoriji do 63 kg 5. mesto.
Dijakinje gimnazije Ptuj so v skupnem seštevku osvojile 3. mesto.
Turnir za mlajše dečke in deklice v Novem mestu •
Matic Horvat najboljši tekmovalec turnirja
S turnirjem v Novem mestu so pričeli s tekmovanji v novem šolskem letu tudi mlajši judoisti. Vseh pet ptujskih tekmovalcev je osvojilo kolajno v svoji kategoriji, med njimi pa je izstopal Matic Horvat, ki je v kategoriji do 38 kg s tremi zmagami za ip-pon osvojil 1. mesto in bil proglašen za najboljšega tekmovalca turnirja.
Rezultati (JK Drava Ptuj):
-	kat. do 34 kg: 2. Niko Rakuš
-	kat. nad 52 kg: 2. Larisa Čerček
-	kat. do 48 kg: 2. Tjaša Brumen
-	kat. do 42 kg: 3. Tilen Beranič
-	kat. do 38 kg: 1. Matic Horvat
Sebi Kolednik
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek: »Odgovoren sem za vzdušje v reprezentanci, saj jaz izbiram igralce!«
Kickboks • Pred SP na Portugalskem
Možnosti celo za kolajno
Upravna enota Ormož
FRIZER
Frizer/frizerka - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo.delovne izkušnje 1 leto, vozniški izpit B-kategorije, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, računalniško oblikovanje - osnovno. SIMON TI-VADAR, S. P., GORNJA BISTRICA 84, 9232 ČRENŠOVCI. Rok prijave: 8. 12. 2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Pomoč pri strežbi - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, .poskusna doba 3 mes. OLGA KUMP, S. P., SAVCI 68, 2258 SVETI TOMAŽ. Rok prijave: 27. 11. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Čistilka: čiščenje prostorov in opreme-carinski urad MS, izpostava Središče ob Dravi, mejni prehod Središče ob Dravi, del. čas. dopoldan (pon-sob. cca 3ure/ dan) - m/ž, določen čas 3 mesece, skrajšani delovni čas 19 ur/teden, enoizmensko delo, 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije je zaželen, v kolikor delavke nimajo možnosti javnega prevoza. Kandidatke lahko pošljejo prošnjo (obvezna tel. št.) ali pokličejo na 040 414 613. Prva pog. za tri mesece, nato podaljšanje, možen tudi nedoločen čas. ISS SERVISYSTEM, D. O. O., PTUJSKA CESTA 95, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 27. 11. 2007 AVTOMEHANIK Voznik tovornega vozila
-	m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B, C, E, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. . BOŠTJAN KOLEN-KO, S.P., CVETKOVCI 18, 2273 PODGORCI.
Rok prijave: 27. 11. 2007 STROJNI MEHANIK
Strojnik težke gradbene mehanizacije - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B, C, E, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, delo z bager-jem; izobrazba: strojnik-voznik. BOŠTJAN KOLENKO, S. P., CVETKOVCI 18, 2273 PODGORCI.
Rok prijave: 27. 11. 2007 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Trženje internetnega oglasnega prostora - terensko delo-delo v ormožu - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, prošnje lahko pošljete tudi po el. pošti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje -osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. KMM, D. O. O., MEDNO 36, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID. Rok prijave: 27. 11. 2007 LESARSKI TEHNIK Mizar, monter stavbnega pohištva in podov - M/Ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših
skupin, prijaznost, poštenost, iznajdljivost, urejevalniki besedil - osnovno, slovenski jezik
-	tekoče. ŠTAJERLES TRADE, D. O. O., OSLUŠEVCI 49, 2273 PODGORCI.
Rok prijave: 27. 11. 2007 Mizar, monter stavbnega pohištva in podov - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, fizična moč, prijaznost, poštenost, znajdljivost. urejevalniki besedil - osnovno, slovenski jezik - tekoče. ŠTA-JERLES TRADE, D. O. O., OSLU-ŠEVCI 49, 2273 PODGORCI. Rok prijave:27. 11. 2007
Upravna enota Ptuj
MONTER KLIMATIZACIJ-
SKIH NAPRAV
Monter vodovodnih naprav,
monterji vodovoda,centralne, klima naprav; opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš; opis dela: izdelava vodovoda,centralne in klima naprav in ostalih inštalacij v montažnih objektih- eno in dvostanovanjske hiše - pomoč pri sestavljanju -montaži gotovih lese - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, delovne izkušnje 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 12. 2007 ELEKTROMONTER Elektrikar energetik, elek-tričarji, opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš; izdelava elek-tro inštalacij v montažnih objektih- eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju -montaži gotovih lesenih delov hiše, kot so stene,vrata,okna, stropovi, - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskuna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, fizična moč, sposobnost zdravega mišljenja, dober in strpen odnos s sodelavci, možnost branja elektro načrta in samostojne napeljave elektrike veno ali dvostanovanjski hiši, delo na terenu, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 19. 12.2007 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Skladiščnik količinski in kakovostni prevzem trgovskega blaga, prevzem izdelkov iz proizvodnje, vnos podatkov, odprema blaga, sodelovanje pri popisu, - m/ ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B, komunikativnost - delo z ljudmi, lasten prevoz, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. ZAŠČITA PTUJ, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ.
Rok prijave. 27. 11. 2007 VARILEC V SERIJSKI PROIZVODNJI
Varilec CO2 - m/ž, nedoločen čas, polni d2elovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, delovne izkušnje 6 mes, oster vid, ročne spretnosti. .SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRA-GERSKO.
Rok prijave: 21. 12. 2007 ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar - m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč. Delo poteka v tujini, želimo kandidate iz cele Slovenije. plačilo 1800 EUR / mesečno, nemški jezik - zadovoljivo. BA-UKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. Rok prijave: 8. 12. 2007 Ključavničar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, delovne izkušnje. 6 mes, fizična moč, ročne spretnosti, fizična moč. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKO-LE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 VRTNAR
Kmetijec voznik - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 leto, vozniški izpit B, C-kategorije, zahtevana usmeritev in poklic: kmetijec, vrtnar, KV-Interna prekvalifikacija. REVITAL, D. O. O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 27. 11. 2007 DOKTOR DENTALNE MEDICINE
Zobozdravnik m/ž - določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, Licenca Zdravniške zbornice Slovenije, slovenski jezik - zelo dobro. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 5. 12. 2007 KROVEC
Lesar - krovci: opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: pokrivanje in oblaganje streh zlesom,z strešno kritino, montaža strešnih obrob, žlebov na montažnih objektih - eno- in dvostanovanjske hiše - pomoč pri sestavljanju - montaži - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po Sloveniji, lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, uni-verzalen-vsestransko spreten z raznimi orodji, ki se rabijo pri montaži, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 12. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Monterji začetniki ali izkušeni sodelavci pri montaži montažnih hiš, vsi, ki ste končali kakršnokoli srednjo ali poklicno šolo in si želite prve zaposlitve, nudimo vam delo v mladem kolektivu na področju montaže lesenih montažnih hiš, delo je zanimivo - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Opis delovnega mesta, razpi-
sujemo prosta delovna mesta na področju montaže hiš: delo monterja montažnih hiš poteka na terenu po Sloveniji in po dogovoru tudi v tujini, montaža montažnih hiš se izvaja v skupini 4 ljudi, delo skupine mora biti enotno, skladno, vladati morajo dobri odnosi med člani, plača 800 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15. 12. 2007 MONTER VODOVODNIH NAPRAV
Montiranje in demontaže vodovodnih in ogrevalnih naprav ter plinskih instalacij - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AKROMIS, D. O. O., PE PTUJ, ZABOVCI 85, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU. Rok prijave: 8. 12. 2007 Monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - m/ž, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč,. iščemo kandidate z max.
5	let delovnih izkušenj, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 5. 12. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Delavec v proizvodnji - razna dela v posameznih enotah proizvodnje, delo za tekočim trakom, pakiranje in zlaganje izdelkov, priprava za skladiščenje - del. mesto na Ptuju - m/ž, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo-ali več izmensko delo, poskusna doba1 leto, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, zaželene so delovne izkušnje (lahko tudi začetnik), zaželena so tudi druga znanja (npr. izpit za viličarja), prijave pošljite na: Trenkwalder, d. o. o., Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj. TRENKWALDER, D. O. O., LE-SKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA. Rok prijave: 27. 11. 2007 KROVEC
Mizar, delavci lesne stroke (lesarski tehnik ,mizar,tesar,inže-nir lesarstva,) opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: sestavljanje -montaža gotovih lesenih delov hiše, kot so stene-,vrata, okna, stropovi, sestavljanje ostrešja, - m/ž, določen čas
6	mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, fizična moč, pripravljenost delati nadure, zlasti v sezoni, imeti veselje do dela, prijaznost do sodelavcev, delo je na terenu po Sloveniji, ista lokacija (Maribor, Celje, Ljubljana) traja cca. 14 dni in se potem menja ,dobra priložnost tudi za tiste za prvo zaposlitev, urejevalniki besedil - osnovno, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15.12.2007 Zidar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA, JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 PLESKAR
Fasaderji (demit in termo fasade), opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš; opis dela: oblaganje sten s stiroporjem, nanos zaključnega sloja fasade, na montažnih objektih - eno- in dvostanovanjske hiše - pomoč pri sestavljanju -montaži gotovih lesenih - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vestnost pri delu, pripravljenost delati nadure, delo je terensko po Sloveniji, lokacija se menja vsakih 14 dni, izkušnje na teh ali pdobnih pleskarskih delih, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 19. 12. 2007 VOZNIK
Voznik tovornjaka v mednarodnem prometu - m/ž,
nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B, C, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, nemški jezik - osnovno. DUŠAN EMERŠIČ, S. P., FORMIN 15 A, 2272 GORIŠNICA. Rok prijave: 8. 12. 2007 PREOBLIKOVALEC IN SPA-JALEC KOVIN
Monterska dela na terenu
-	m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv-ne-stalen urnik, fizična moč, delo poteka v tujini, želimo kandidate iz cele Slovenije, plača 1800 EUR / mesečno, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 8. 12. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Kuhar, samostojen - splošno znanje - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, ročne spretnosti, plača 700 EUR / mesečno. ROBERT GRABAR, S. P., RA-BELČJA VAS 15, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 12. 2007 ELEKTROINŠTALATER Elektrikar - delo na gradbišču v Ljubljani in na drugih gradbiščih - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, organizacijske sposobnosti,volja do dela, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 12. 2007 STRUGAR
Strugar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, oster vid, ročne spretnosti. GRABROVEC ALOJZ, S. P., KMG SERVIS IN PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHAN., PODLEHNIK 3 E, 2286 POD-LEHNIK.
Rok prijave: 12. 12. 2007 VARILEC
Varilec - m/ž, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. GRABROVEC ALOJZ, S. P., KMG SERVIS IN PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHAN., PODLEHNIK 3 E, 2286 POD-LEHNIK.
Rok prijave: 12. 12. 2007 ELEKTROTEHNIK Elektroinstalater, delo po gradbiščih v sloveniji - m/ž,
določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, organizacijske sposobnosti, v poštev pridejo tudi kandidati, prijavljeni na ZRZS v Ljubljani!, volja do dela!, slovenski jezik
-	zadovoljivo. MIKS, D. O. O.,
PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 12. 2007 POMOŽNI DELAVEC Pomožna dela v klavnici
-	m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, fizična moč, ročne spretnosti. ANDREJ KOSI, S. P., GRABE PRI LJUTOMERU 5, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU.
Rok prijave: 29. 11. 2007
KROVEC
MIZAR
MESAR KLAVNIČAR Klavničar-razsekovalec - m/
ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, ročne spretnosti. ANDREJ KOSI, S. P., GRABE PRI LJUTOMERU 5, 9242 KRI-ŽEVCI PRI LJUTOMERU. Rok prijave: 29. 11. 2007 DIPLOMIRANI INŽENIR PROMETA (VS) Diplomirani ekonomist (vs), diplomante MBA, podjetništva, ekonomije, marketinga, prometa in ostale vabimo, da se nam pridružijo pri trženju naravnega produkta - dodatka h gorivu - na celotnem področju SLO,EU in širše, opis dela: gre za trženje naravnega produkta - naravni dodatek h gorivu (bencin, diesel, kurilno olje) - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, lahko absolventi, znanje tujih jezikov v pisavi in govoru, sposobnost samostojnega obvladovanja sodobnih komunikacij in sodobnih sistemov trženja - marketinga, vztrajnost, zanesljivost, dober in spoštljiv odnos do strank, volja do uspeha in napredovanja, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, angleški jezik - tekoče, nemški jezik - tekoče. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave:19. 12. 2007 Operater na brizgalnem stroju - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali več izmensko delo, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju upravljanja strojev v kovinarski industriji, kjer so poleg ročnih spretnosti pomembne tudi sposobnosti razumevanja in priučitve briz-galnih strojev ter drugih del na področju oblikovanja in izdelave kovinskih in plastičnih izdelkov. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 30. 11. 2007 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE Doktor medicine specialist psihiater - diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, strokovni in specialistični izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, urejevalniki besedil -osnovno, slovenski jezik - tekoče. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 19. 12. 2007
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (35)
Največji jasnovidec
Kot največji jasnovidec se je v človeški zgodovini zapisal srednjeveški zdravnik in astrolog Michel de Nostradamus. Njegovo ime še danes pri ljudeh vzbuja nelagodje, strah in fatalistično zgroženost. Ta mojster okultnega je napovedal smrt kraja Henrika II., vzpon in padec britanskega imperija, francosko revolucijo, Napoleona, Hitlerja, atentat na Kennedyja, AIDS in celo lastno smrt. V naši prihodnosti pa je videl uničenje Vatikana, prihod tretjega antikrista, naravne katastrofe, a tudi osvajanje vesolja.
Nostradamus - zdravnik
Rodil se je 14. decembra 1503 v židovski družini kot Michel de Nostredame staršema Jac-quesu in Renee v kraju Saint-Remy v Provansi. Družinski priimek so povzeli po imenu župnije. Michel je kasneje zaslovel pod latiniziranim priimkom Nostradamus. Njegov preroški dar sta spodbujala predvsem oba stara očeta, Jean de St. Remy in Pierre de Nostreda-me, ki sta bila osebna zdravnika kralja Provanse Reneja Dobrega. Nostradamusa sta učila književnost, zgodovino, matematiko, astrologijo, medicino in zdravljenje z zelišči, pa tudi prepovedana znanja, kot je bila židovska kabala in alkimija.
Kot štirinajsletnega so ga poslali na študij v Avignon. Ker je preveč javno zagovarjal astrologijo in Kopernika, so ga v strahu, da ne bi postal žrtev inkvizicije in verske nestrpnosti, poklicali nazaj domov. Pobožni kristjani so v 16. stoletju dolžili Žide, da so Kristusovi morilci. Med l. 1522 in 1525 si je v Montpellieru pridobil diplomo zdravnika medicine, kasneje pa tudi doktorat. Že med študijem je jezil svoje profesorje s pripombami glede higiene in puščanja krvi. Medicinska znanost je bila tedaj še vedno v mraku. Ničesar niso vedeli o sterilnosti in izvoru bolezni, umivanje pa je veljalo za greh. Evropska mesta so vsako leto na pomlad kar vabila kugo, naj jih obišče. In ravno v izbruhih epidemij "črne smrti" si je Nostradamus pridobil ugled velikega zdravnika, saj se je dneve in noči brez strahu spopadal s to smrtonosno boleznijo. Prijel se ga je sloves, da je zdravnik,
ki je sposoben ozdraviti cela mesta. Leta 1534 se je nastanil v Sogenu, kjer se je poročil in dobil dva otroka. Toda sreča je bila kratkotrajna, saj mu je kuga pobrala družino, preganjati pa ga je začela tudi inkvizicija. Spet se je odpravil na pot in zdravil na vsakem koraku.
Nostradamus - jasnovidec
Leta 1544 se je ustavil v mestu Salon, kjer se je vnovič poročil, in sicer z bogato vdovo Anne Ponsart Gemelle. Opustil je medicino in začel pisati prerokbe. Že dolgo se je zavedal, da je eden izmed naravnih jasnovidcev. Leta 1550 je napisal Almanah, vendar je zaslovel šele l. 1555 z delom Centurie ali Stotnije (šlo je za skupino stotih verzov), ki pa ni bilo dokončano. Kmalu je postal tako slaven, da ga je na dvor pozvala kraljica Katarina Medičejska, kateri je napovedal usodo njenih otrok in celotne Valoiske veje. Za njenega moža kralja Henrika II. (ki se ni menil za ženino zanimanje za okultno) je napovedal dve usodi. Po prvi naj bi postal novi Karel Veliki, po drugi pa naj bi umrl na viteškem turnirju. Kot vemo se je zgodilo slednje in Nostradamus je požel novo strahospoštovanje.
Zanimiv je tudi dogodek, ko je Nostradamus srečal skupino menihov in med njimi v bratu Feliceju videl novega papeža Siksta V., kateremu se je takoj priklonil in razkril prerokbo, ki se je kasneje uresničila.
Leta 1566 je bil že precej bolan. Mučil ga je protin, ki se je razvil v vodenico. Umrl je tako, kot je napovedal, 1. julija "ob sončnem vzhodu".
Nostradamusove vizije, ki so bile intuitivne, niso prihajale
v kakšnem posebnem vrstnem redu. Jasnovidne podobe se redko pojavljajo kako drugače kot naključno in so bolj podobne nočnim sanjam. Govorice, da jih je namerno pomešal, niso podprte z dejstvi. Res pa je, da so ga nesistematično podane prerokbe ščitile pred inkvizicijo, ki se je ves čas živo zanimala zanj. Po drugi strani pa so ote-ževale delo kasnejšim Nostrada-musovim razlagalcem prerokb.
Uresničene prerokbe
Nostradamus je napovedal, da bo po smrti Henrika II. prišlo do vojne "treh Henrikov", ki se bodo potegovali za prestol, da bodo vsi otroci Katarine Me-dičejske umrli in da bo francoski prestol pripadel Henriku Navarskemu, kar se je zgodilo l. 1594. Nato je napovedal vzpon in padec britanskega imperija, usmrtitev Karla I. in veliki požar v Londonu ter vladavino "sončnega kralja" Ludvika XIV. Napisal je tudi prerokbe o padcu Bastilije in francoski revoluciji. Ko so revolucionarji skrunili njegov grob, jih je naslednji dan v skladu s prerokbo doletela smrt - krogle rojalistov. Ko so 90 let pred tem dogodkom mestni očetje Salona dali prenesti Nostradamusove posmrtne ostanke, so pokukali v njegovo krsto, ker naj bi se v njej nahajal ključ do razumevanja njegovih prerokb, a so naleteli samo na medaljon z letnico 1700. Nostradamus se je s tem pošalil in natančno napovedal, kdaj bodo prvič odprli njegovo krsto.
Prav tako je videl in zapisal, da bodo na giljotini usmrtili Ludvika XVI. in njegovo ženo Marijo Antoinetto, poboje rojalistov v Nantesu, a tudi sojenje revo-
lucionarju Robespierru, ki je vladal s terorjem. Nostradamus je predvidel prihod, zmagoslavje in propad Napoleona Bona-parteja, ki ga mnogi smatrajo za prvega od treh napovedanih antikristov. Drugi antikrist je bil Adolf Hitler, ki ga je jasnovidec napovedal celo z imenom oz. anagramom Hister. Prerokovani sta bili obe svetovni vojni, koncentracijska taborišča, atomska bomba ter vzpon in padec komunizma. Govoril je tudi o izumu radia in izkoriščanju električne energije, polomu na borznem trgu na Wall Streetu l. 1929, Mae Ze Dongu in kitajski revoluciji, Charlesu de Gaulleu, obdobju hladne vojne in zmanjševanju oborožitve, pristanku Apolla na Luni, atentatu na brata Kennedy, katastrofi vesoljskega plovila Challenger, globalizaciji sveta, terorizmu, AIDSU in gibanju new age, ki oznanja prebuditev nove, višje zavesti.
Kaj nas še čaka?
Za prihodnost, ki je še pred nami, je Nostradamus napovedal vzpon mogočne vojaške sile, ki bo iz Azije in Srednjega vzhoda vdrla v Evropo; prihod tretjega antikrista, moža z modrim turbanom; malodušje in nesposobnost evropskih voditeljev, kar bo imelo usodne posledice za njihove dežele; okupacijo in opustošenje mnogih delov Evrope, med drugim Grčije, Italije, Francije in Španije; zatiranje krščanstva in preganjanje cerkve ter zadnjega papeža; hude poplave na raznih koncih sveta; uspešno ofenzivo proti azijskim zavojevalcem, ki se bo začela na britanski obali; obdobje miru in razcveta; drugi Kristusov prihod v smislu Učitelja sveta. Vodnarjevi dobi (v kateri se nahajamo sedaj) bo sledila ko-zorogova doba, ko bo človeštvo posedovalo skoraj božansko oblast nad duhom in materijo. Uničenje Zemlje zaradi povečanja sonca Nostradamus postavlja v leto 3797. Vendar nam tudi sporoča, da bo človeštvo preživelo in da bo v strel-čevi dobi poseljevalo vesolje v ozvezdjih vodnarja in raka.
Prihodnjič: Pozabljena znanja
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gratinirane testenine s šunko, zelena solata
Foto: Alenka Smigoc
SREDA
jetrca v omaki*, pire krompir ČETRTEK
ocvrta cvetača s tatarsko omako, solata PETEK
zelenjavna juha, narastek iz ajdove kaše in skute**, solata SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
goveja juha z rezanci, pečena svinjska rebra, pečen krompir, solata
PONEDELJEK
govedina v solati, palačinke z marmelado
***RECEPTI***
*Jetrca v omaki
30 dag jetrc, 2 srednje veliki čebuli, 2 stroka česna, majaron, lovorov list, sladka paprika v prahu, muškatni orešček, vegeta, moka, paradižnikov koncentrat, voda, sol, poper, olje. Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na olju. Jetrca narežemo na koščke in jih dodamo čebuli, ko postekleni. Vse skupaj premešamo in dušimo na ne previsoki temperaturi. Ko jetrca zakrknejo, dodamo majaron, lovorov list, papriko v prahu, muškatni orešček in vegeto. Vse premešamo in dodamo še drobno narezan česen. Dušimo še 10 minut na nizki temperaturi. Dodamo malo moke in paradižnikovega koncentrata. Spet premešamo in počasi dolivamo vodo, med tem mešamo. Po potrebi dodamo poper in dušimo še 3 minute. Nazadnje posolimo.
** Narastek iz ajdove kaše in skute
250 g ajdove kaše, 250 g skute, 4 jajca, 1 kisla smetana,
1	por, 1 bučka, 1 korenček, 2 paradižnika, 1 paprika, olje,
2	stroka česna, sol, poper, peteršilj. Ajdovo kašo skuhamo in pazimo, da je ne razkuhamo. Kuhano odcedimo in nekoliko ohladimo. Vso zelenjavo zrežemo na majhne kocke, korenček lahko tudi nastrgamo (ni potrebno, da uporabimo našteto zelenjavo, ampak lahko uporabimo, kar imamo pri roki). V posodo nalijemo malo olja in dodamo strt česen. Ko česen zadiši, takoj dodamo narezano zelenjavo in jo med mešanjem podušimo. V posodici zmešamo kislo smetano in jajca, da dobimo gladko zmes. K zelenjavi dodamo ajdovo kašo in zmes iz smetane ter jajc. Dobro premešamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Ne-pregorni pekač malo namastimo, če je to potrebno, potem pa vanj naložimo pripravljeno zmes. Pečemo približno 1 uro.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 27. november Danes goduje Virgil.
1095 je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno.
1701 se je rodil švedski astronom Anders Celsius.
1874 se je rodil borec za osamosvojitev judovske države, prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann.
1895	je umrl francoski pisatelj in dramatik Alexander Dumas, avtor nravstvenih romanov in dram.
1919 so sklenili mirovno pogodbo po 1. svetovni vojni med zavezniki in Bolgarijo.
1942 se je rodil ameriški bluzovski in rokovski kitarist ter simbol mladinske kontrakulture 60 let Jiml Hendrix.
1942	so Francozi so v Toulonu potopili del svoje vojaške mornarice, da ni prišla v nemške roke.
1967 je francoski predsednik De Gaulle uporabil veto proti članstvu Britanije v eGs. Torek, 28. november Danes goduje Jakob.
1520 je Ferdinand Magellan na svoji poti okoli sveta zaplul na Pacifik.
1757 se je rodil v Londonu angleški slikar, grafik in pesnik William Blake.
1820	se je rodil soustanovitelj "znanstvenega socializma" Fri-drich Engels.
1821	se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike Kolumbije.
1829 se je rodil ruski pianist, skladatelj in dirigent Anton Gri-gorjevič Rubinstein.
1881 se je rodil avstrijski pisatelj biografskih romanov Stefan Zweig.
1896	so v okviru svetovne razstave odprli v Budimpešti prve štiri kilometre podzemne železnice.
1907 se je rodil italijanski postelj Alberto Moravia.
1971	je anglikanska cerkev posvetila v duhovnici prvi ženski. Četrtek, 29 november
Danes goduje Radivoj.
1780 je umrla Marija Terezija, ki je bila 40 let avstrijska cesarica ter ogrska in češka kraljica.
1797 se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti.
1924 je umrl za rakom na grlu italijanski operni skladatelj Gi-acomo Puccini.
1939 je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla finsko območje Petsamo.
1947 so v Angliji, Walesu in na Škotskem prepovedali Irsko republikansko armado (IRA).
1947 je generalna skupščina ZN sklenila, da se britansko mandatno ozemlje Palestina razdeli v arabsko in judovsko državo.
1957 so Združeni narodi objavili načrt za delitev Palestine.
1990 je Varnostni svet OZN potrdil uporabo vojaške sile proti Iraku, če se do 15. januarja 1991 ne bi umaknil iz Kuvajta. Petek, 30. november Danes goduje Andrej.
1581 je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem, ki sta jo sklenila mesto Tournay in parmski princ Aleksander Farneze.
1667 se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift.
1694 je umrl italijanski fiziolog Marcello Malpighi, ki ga imenujejo za očeta mikroskopije.
1835 se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain.
1874 se je rodil Winston S. Churchill, dvakratni britanski premier in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne.
1974 so v depresiji Afar v Etiopiji naleteli na največjo najdbo o izvoru človeka.
1999 so se ZDA umaknile iz zadnjega oporišča ob Panamskem prekopu.
Sobota, 1. december Danes goduje Marijan.
Danes je dan boja proti aidsu.
1761 se je rodila Marie Tussaud, kiparka in ustanoviteljica znamenitega muzeja voščenih lutk v Londonu.
1918 se je ločila Islandija od Danske in postane neodvisna država.
1935 se je rodil ameriški filmski komik in režiser Woody Allen.
1943	se je končalo prvo srečanje v drugi svetovni vojni Stalina, Churchilla in Roosevelta v Teheranu.
1990 so pod Rokavskim prelivom so prebili predor za podmorsko transportno povezavo Francije in Velike Britanije. Nedelja, 2. december Danes goduje Blanka.
1804 so v pariški stolnici Notre-Dame okronali Napoleon Bo-naparta za cesarja.
1848 se je avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburški e moral odpovedati prestolu v korist nečaka Franca Jožefa I., ki je na današnji dan uradno zavladal.
1901 je dala firma Gillette v ZDA na trg prve britvice za brivske aparate.
1942 je italijanski fizik Enrico Fermi opravil prvo verižno jedrsko reakcijo.
1956 se je Fidel Castro z manjšo skupino revolucionarjev izkrcal na Kubi.
1972	so ustanovili federacijo Združeni arabski emirati.
1982 so dr. Barneyu Clarku, staremu 61 let, vsadili prvo umetno srce.
Ponedeljek, 3. december Danes goduje Franc.
Danes je dan invalidov.
1492 je odjadral Krištof Kolumb na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike.
1967 je v Capetowvnu (Južna Afrika) v bolnišnici Groote Shur kirurg Christian Barnard opravil prvo uspešno presaditev srca.
1971 se je začela indijsko-pakistanska vojna, ki se je končala 17. decembra z zmago Indije in odcepitvijo Bangladeša.
AvtoD£OM
Prenovljena croma v osnovi ostaja takšna, kot je bila
Če lahko za katerega avtomobilskega proizvajalca rečemo, da ima več kot devet mačjih življenj, je to zagotovo Fiat. Po velikih poslovnih težavah, italijanski gigant pod vodstvom Luce de Mea znova preseneča konkurenco in vse tiste, ki spremljajo avtomobilsko industrijo. Prodaja naj bi po besedah vodilnih mož te znamke ponovno naraščala, samo letos so v primerjavi z lanskim letom prodali 7,7 odstotka več vozil. Glavni razlog za omenjeno so predvsem mlajši kupci, ki posegajo po puntu, bravu in fiatu 500. Optimistično podobo je doslej kvarila croma, ki so jo v teh dneh prenovili in posodobili. Ker naj bi zadovoljila kupce med tridesetim in petdesetim letom starosti, so ji namenili bolj mladosten videz. Udobje in prostornost sta njena glavna aduta.
Svojo premiero je doživela pred dobrimi dvajsetimi leti kot plod sodelovanja Italijanov in Švedov: croma je bila namreč tehnično bolj ali manj enaka alfi 164, lancii themi in saabu 9000. To so bili za Fiat zlati časi, saj so prodajali veliko in prostorno limuzino, s katero so številna podjetja dokazovala svojo uspešnost in prestiž. Fiatu je pod vodstvom Giannija Agnellija šlo tako dobro, da je pravzaprav oblikoval avtomobilski trg in njegove nadaljnje smernice. A to je bilo ob koncu osemdesetih in na začet-
ku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Na teh lovorikah seveda ne velja počivati, zato se lahko vprašamo, ali bo pomlajena croma dala spodbudo za lepšo prihodnost?
Zanimive marketinške poteze kažejo, da bo tako. „Karavanska" croma je (v sedaj še aktualni podobi) prejela na preizkusnem trku Euro NCAP pet zvezdic in namerava v modelnem letu 2008 kupce nagovarjati z dvema posebnostma: njeno splošno jamstvo bo v Italiji in verjetno še na kakšnem drugem evropskem trgu podaljšano na pet let, druga, ravno tako dobrodošla novost je ta, da bodo tisti kupci, ki v prvih treh mesecih s cromo ne bodo zadovoljni, avto lahko ob plačilu nadomestila v vrednosti pol evra za prevoženi kilometer brez zapletov vrnili prodajalcu, ta pa naj bi jim vrnil celotno kupnino.
Croma v zadnji izdaji seveda ni klasična poslovna limuzina, ampak neka kombinacija med karavanom in enoprostorcem. Je višja od ustaljenih karavanov, kar pomeni, da ponuja več prostora nad glavami potnikov in lažje izstopanje, z uporabnostjo pa želi prevzeti kakšnega kupca uveljavljenih limuzin in karavanov srednjega razreda, kot so ford mondeo, volkswagen passat in renault laguna.
Oblikovne spremembe je izpeljal Fiat Style Centre, na osnovi, kakršno je prvotno zrisal Giugiaro. Največ sprememb je bila deležna prednja maska avtomobila, ki spominja na bravino in na tisto, ki jo nosi grande punto. Oko poznavalca odkrije še s kromom obrobljene bočne in okenske letvice ter zadek s spodaj črno poudarjenim odbijačem, in to je ob spremenjeni prodajni strategiji, pravzaprav vse.
Nobene velike revolucije ni v potniški kabini. Notranjost slabe 4,8 metra dolgega karavana ostaja diskretno umirjena, kot že omenjeno, prostorna in med vožnjo tiha, k čemer pripomorejo posebna stekla, katerih je za kar 3,25 kvadratnega metra. Prtljažnik v osnovi ponuja 500 litrov prostora in ga s poličko lahko vzdolžno pregradimo ter tako izničimo nakladalni rob, sedeži pa se zložijo v ravno dno. Naj še omenim spremenjene in po zagotovilu tovarne dragocenejše sedežne materiale, nov volanski obroč, merilnike z spremenjeno grafiko ter kakovostno ozvočenje, ki je v najdražji različici opremljeno s kar devetimi zvočniki.
Za prijetno počutje skrbijo še doplačlji-vi DVD predvajalnik, sistem blue&me, ki vključuje vmesnik bluethooth, priključke USB, predvaja datoteke MP3, nekatere različice pa so opremljene še z satelitsko navigacijo. Glede na to, da telefoniranje med vožnjo zahteva nekaj dodatnih sposobnosti, prav vsem zmanjšuje koncentracijo med vožnjo in še z zakonom je prepovedano, sta razvoj prostoročnih naprav in posledično tehnologija blue&me, še kako dobrodošla. S pomočjo bluetooth slušalke in mikrofona se zvok širi po avtomobilu, sogovornikov zvok pa se predvaja preko audio naprave. Uporabnik ima telefon lahko spravljen kar v žepu, zato je za telefoniranje dovolj en sam pritisk na tipko za glasovno upravljanje.
Fiat croma je prvi avto, ki ga je bilo mogoče naročiti s turbodizelskim motorjem in z neposrednim vbrizgom goriva. Povsem nova tehnologija je pred dvajsetimi leti sprožila val posnemanja ostalih proizvajalcev, posledica pa je dejstvo, da danes v tem in v večini ostalih avtomobilskih razredov, dizelski motorji dobesedno kraljujejo. Najšibkejši je 1,9-litrski multijet s 120 konjskimi močmi in 280 Nm navora, močnejši, a prostorninsko enak agregat razvije 150 konjskih moči in 320 Nm navora. Vrh ponudbe predstavlja 2,4-litrski dizelski petvaljnik z 200 KM in 400 Nm navora. Bencinske barve zastopata 1,8-litr-ski motor s 140 KM ter 2,2-litrski agregat s 150 KM. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo Italijani vgrajevali tudi sodobne bencinske agregate s turbinskimi polnilniki T-jet, vendar zaenkrat o njih pri Fiatu ne govorijo. Kot se za poslovne limuzine oziroma za karavane spodobi, je avto opremljen s sedmimi varnostnimi blazinami (vključno s kolensko za voznika), zavornim sistemom ABS in ESB, ki združuje tudi pro-tizdrsni ASR.
Fiat pri cromi poudarja predvsem prostornost, ki naj bi po njihovih besedah zadovoljila kar 99 odstotkov vseh ljudi, s tem da bo morala pokazati še celo vrsto ostalih adutov. O tem, kateri so ti, se bomo lahko prepričali v prvi četrtini prihodnjega leta.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Okrepimo svoj imunski sistem (2.)
Oslabljeni imunosti se lahko izognemo, tako da:
-	Zmanjšujemo verjetnost nastanka nalezljivih bolezni z ustrezno ureditvijo življenjskega okolja, ustreznim načinom življenja, prehrano, higieno in ustrezno zdravstveno oskrbo.
-	Skušamo obvladovati škodljive vplive bolezni, zlasti kroničnih, ki jih imamo ali smo k njim nagnjeni (visok krvni tlak, debelost, sladkorna
-	Poskrbimo za ustrezno prehrano in ustrezne prehranske navade. Hrana mora biti takšna, da organizem iz nje pridobi vso potrebno energijo in gradbene snovi. Pomanjkanje nekaterih osnovnih sestavin hrane (proteinov, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in mineralov) kvari zdravje, saj brez njih celice ne morejo živeti in delovati.
-	Poskrbimo za redno telesno dejavnost, ki ima poleg neposrednih učinkov na imunski sistem, tudi dodatne ugodne učinke, ki nastanejo zaradi odpravljanja stresov. Stres je med največjimi zaviralci imunskega odziva. Telesna vadba človeka telesno in duševno sprosti, količina stres-
nih hormonov v organizmu se zmanjša, zato imunski sistem deluje bolje in človekova odpornost proti okužbam se poveča. Zmerna (rekreativna) telesna vadba ugodno vpliva proti nalezljivim boleznim. Naprezanje in treniranje do mišične bolečine, zlasti kadar traja daljše obdobje, pa slabi imunski sistem in povečuje verjetnost zbolevanja za nalezljivimi boleznimi.
-	Zavestno odločamo o stopnji stresa, ki se mu želimo izpostavljati. Če tega ne dosežemo, se sproži vegetativno odzivanje, kot so težave z zbranostjo, pozornostjo, neodločnost, nespečnost, razbijanje srca, motnje hranjenja, pretirano uživanje alkohola, nikotina, kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugih zdravil. Lahko rečemo, da je vsak znak vegetativnega stresnega odzivanja, ki ga opazimo na sebi, resno opozorilo, da smo določene stvari spregledali, zanemarili ali jih neustrezno reševali.
-	Zavestno izbirajmo življenjske interese, saj nam to omogoča, da smo zdravi in zadovoljni. Pri tem je treba upoštevati, da človeku pri-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
naša zdravje in zadovoljstvo predvsem delovanje v skladu z njegovo osebnostjo in čustvi, ki dajejo energijo, kadar človeku uspe uloviti njihovo smer.
-	Poskrbimo za stabilne in zadovoljujoče medčloveške odnose. Pogosto ljudje slabo usklajujemo svoje čustvene in socialne interese, zato lahko zabredemo v številna neskladja in škodljive življenjske sloge, to pa se pokaže v obliki bolezni.
-	Upoštevajmo življenjske
ritme, ki nam ustrezajo (spanje, količina in vrsta dela, hobiji in dejavnosti za lastno dušo). Vsak človek mora za zdravo življenje vzdrževati številna ravnovesja. Za večino niti ne ve, ker zanje poskrbi organizem sam. Nekatera ravnovesja pa zahtevajo naše zavestno sodelovanje, o ustreznem ukrepanju smo obveščeni prek različnih potreb in čustvenih stanj. V primeru težav se moramo pogosto poučiti tudi o samoumevnih stvareh, kot so spanje, ustrezna količina in vrsta dela, hobiji in dejavnosti za lastno dušo.
-Izogibajmo se odvisnostim. Klasična odvisnost nastane, ko začne uživalec jemati večje odmerke mamil ali jih jemlje dlje časa, kot je sprva nameraval. Škodljivosti odvisnosti od mamil so telesne (okužbe, predoziranja, ciroza, rak...), duševne (psihoza, depresija, samomor . ) ali družbene (kriminal, nesreče pri delu in v prometu, povečana poraba zdravstvenega denarja . ). V Sloveniji je najbolj vsestransko uničujoča odvisnost alkoholizem, po škodi pa dosti ne zaostaja kajenje, ki je verjetno najbolj uničujoč posamičen vzrok bolezni in prezgodnje smrti.
Nadaljevanje prihodnjič Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prva adventna nedelja
Dočakali smo prvi sneg. Kot se zanj spodobi, seveda ni dolgo ostal na naših vrtovih. Je pa prav lepo namočil zemljo. Prav je prišel prav za tiste, ki smo čebulice sadili pozno.
S prvo adventno nedeljo pa vstopamo v za mnoge izmed nas najlepši čas leta: božične in kasneje še novoletne praznike. Verjetno vas naslednjih nekaj tednov delo na vrtu ne bo preveč zanimalo, pa tudi časa zanj ne bo. Bolj zanimivi bodo različni kuharski, pa tudi modni nasveti. Pa vendar so del praznikov tudi rastline.
Mnogi že prisegate na primer na božična drevesca v loncih. Njihova uporaba je smiselna le, če potem drevesa posadimo. Da se bodo čim prej navadila na novo okolje, je smiselno zanje že sedaj pripraviti jamo. To še lahko naredimo preden nas zima popolnoma zapre v tople prostore. Jama naj bo vsaj tako velika kot lonec, lahko pa je nekoliko večja.
Ko drevesce kupimo, ga pustimo na prostem vse do dneva, ko postavljamo drevešček. Opažam, da mnogi podležejo prošnjam otrok in smrekico okrasijo že pred 24. 12., kljub temu naj drevesce ostane na hladnem vse do zadnjega. Ko ga pospravimo, pa ga počasi prenesemo na mrzlo, najprej mogoče za kakšen teden v neogrevane prostore ali na balkon, šele potem pa na prosto.
Božične zvezde in ostale lončnice
Občasno tuširanje sobnih rastlin jim bo pomagalo pri premagovanju suhega zraka naših zakurjenih stanovanj. Gnojimo jih ne, razen pozimi cvetoče rastline, kot so božična zvezda, božični kaktus, ciklame, kalanhoje in druge.
Tako kot vsako leto bodo postale del naše božične dekoracije marsikje tudi božične zvezde. Mnogi se jezijo, zakaj te rastline v stanovanjih tako hitro propadejo. Vedeti je potrebno, da izvirajo iz toplih in vlažnih krajev južne Amerike. Tam pravzaprav rastejo kot plevel ob poteh in robovih gozdov. Zato seveda ne marajo suhega zraka naših stanovanj. Posatvimo jih torej kar najbolj stran od radiatorjev in drugih grelnih teles. Potrebujejo veliko svetlobe, ne marajo direktnih sončnih žarkov, ki jih lahko požgejo. Tudi sevanje televizije in drugih podobnih hišnih naprav jim ni najbolj pogodu.
Foto: Miša Pušenjak
Zelo pa sovražijo mraz in prepih. Zato pazite, kako jih boste prenesli iz toplih trgovin domov. Dobro jih je potrebno zaviti v papir, da se ne prehladijo. V trgovini pa pregledamo, če so zdrave in brez škodljivcev. Ne kupujemo tistih, ki so še vedno zavite v ovojnice. Zvezda namreč ne mara utesnjenosti in že zaradi tega lahko hitro odvrže liste. Majhne bunkice v sredini obarvanih listov morajo biti še zaprte. To so namreč cvetni popki. Kakor hitro se odprejo in v naravi seveda, oplodijo, rastlina v naravi odvrže liste in prične z novo rastjo. To bo naredila tudi v stanovanjih, čeprav so mnoge že vzgojene tako, da niso več tako občutljive.
Doma pa je potrebno poskrbeti, da je zemlja vedno vlažna, nikoli pa mokra. V nobenem primeru pa korenine ne smejo dolgo stati v vodi. Le tako bodo te tropske lepotice dolgo krasile naše prostore.
Pred nami je prva adventna nedelja. Navada, da štiri nedelje pred božičem pričnemo prižigati svečke na venčku, se je dobro ukoreninila tudi pri nas. Kakšen naj bo ta ven-ček, kakšne barve sveče in trakovi, o tem je več teorij in nasvetov, saj je tudi v različnih državah sveta navada različna. Sama menim, da je najlepši, če ga naredimo sami. Lahko je okrogel, kar predstavlja večni krog življenja in nemin-ljivost sveta, lahko pa je tudi drugačen. Meni so všeč tudi venci na vratih. Zdi se mi, da me prav lepo pozdravljajo in izrekajo dobrodošlico v tem najbolj prijaznem delu leta. zelo enostaven venček za vrata naredimo tako, da v trgovinah kupimo obod iz stiroporja. Danes ga imajo tudi v vseh večjih supermarketih. Na sprehodu po gozdu naberemo gozdne sadeže: storže, želod, žir. Z Mekol lepilom (ta ne razjeda stiroporja) plodove tesno nalepimo na obod. Zanimiv venček nastane, če na obod nalepimo testenine različnih oblik. Nalepiti jih moramo zelo na tesno, ker jih kasneje pobarvamo z zlatim ali srebrnim sprejem. Ta pa razje podlago, zato nanjo ne sme pasti preveč barve.
Izdelava venčkov je tudi prijetno druženje za celo družino. Naj vam bo v veselje.
Miša Pušenjak
OŠ in vrtec Majšperk
Zajtrk z medom
V petek, 16. novembra, so slovenski čebelarji v vseh otr stnim, kvalitetnim, slovenskim cvetličnim medom.
Ta dobrodelno-izobraže-valna akcija ima namen, da otroke že v vrtcih opozorimo na zdrav način življenja. Med želimo približati otrokom in v njih vzbuditi skrb za zdravo prehrano. Hkrati pa želimo preko otrok opozoriti starše na zdrav način življenja, na
koristnost medu v vsakdanji prehrani.
Vsi otroci v vrtcu so prejeli zgibanko z nagradno igro, ki otroke v sliki, starše pa v besedi opozarja na korist čebel v prehrani in varovanju okolja, predvsem v oprašitvi poljščin in sadnega drevja.
ških vrtcih v Sloveniji
Akcija je bila zanimiva, ker so vsi otroci Slovenije istočasno imeli zajtrk z medom. Na ta zajtrk so bili povabljeni tudi župani občin.
Člani ČD Majšperk so z medom oskrbeli tudi vrtec v sosednji občini v Makolah. Predstavitev čebel in čebe-
obdarili naše malčke s pri-
larstva v vrtcih so v Makolah opravili domači čebelarji. V vrtcu Majšperk sta to dolžnost opravila Stanko Vedlin in podpredsednik Zveze čebelarskih Društev Ptuj gospod Branko Kostevšek. Prinesla sta iz voska vlite razne okrasne figurice, slike in med v satju. Otroci so z zanimanjem z žličkami strgali med iz satja. Čebelarja sta v spotu v slikah prikazala življenje čebel našim poslušnim malčkom in odgovarjala na nešteta vprašanja otrok. »Prijetno presenečena sva bila, da so znale vzgojiteljice otrokom privzgojiti disciplino in delovne navade. Postavijo se v vrsto in si sami postrežejo svoj obrok. Če se zgodi nesreča, da se kaj polije, otrok sam gre po krpo in počisti. Otroci imajo radi svoje tri vzgojiteljice, tri pomočnice in vodjo enote Ireno Obreht enako kot svoje starše. Iskrene čestitke za dobro vzgojo naših dragih malčkov!«
Čebelarsko društvo Majšperk Stanko Vedlin
OŠ Ljudevita Pivka
Izdelovanje adventnih venčkov
Učenci in učitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka smo polni delovne vneme vstopili v predpraznični čas. V petek, 16. 11., smo izdelovali adventne venčke. Pri tem smo uporabili naravne materiale in veliko domišljije.
Delo je potekalo po skupinah. Vsaka skupina je bila sestavljena iz dveh razredov, saj smo na ta način uresničevali letošnjo osrednjo temo ekošole Ekologija medsebojnih odnosov. Delovni material smo zbrali sami. Nekaj
smo ga prinesli z domačih vrtov, nekaj pa s travnikov, gozdov in parkov. Po sortiranju zbranega materiala smo se lotili izdelovanja različnih venčkov. Medtem ko so eni učenci pripravljali delovni material, npr. luščili fižol, re-
zali pšenične klase, so drugi pripravljali osnove za venčke iz šibja, lesa, slame in kartona. Na koncu smo vsi skupaj venčke okrasili. Ker smo na naše izdelke zelo ponosni, vabimo vse, ki boste v tem predprazničnem času zavili
v mesto, da nas od 28. 11. do 30. 11. obiščete na stojnici pred našo šolo, saj smo za vas pripravili še koledar in voščilnice. Zelo bomo veseli, če bo kateri od naših izdelkov krasil vaš praznični dom.
Tanja Merc
Zanimivosti
101 leto stara Britanka gola pozirala za koledar
London, 22. novembra (STA) -101 leto stara Britanka, Nora Hardwick je gola pozirala za koledar, s katerim naj bi povečali denarne prihodke za lokalni nogometni klub Ancaster Athletic iz Lincolnshira v vzhodni Angliji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Noro bo mogoče občudovati na koledarju za prihodnje leto, kjer bo izbranka meseca novembra.
Nora je povedala, da je bila precej živčna, ko se je slačila pred fotografom, čeprav je bila odeta v prikupen rožnat šal. "Vedno sem pripravljena na nore izzive, sploh če gre za dobrodelne akcije. Kljub vsemu mislim, da tega ne bom več ponovila," je povedala Hardwickova.
"To je čudovit način za povečanje denarnih sredstev. Zabavno je, predvsem pa je to ena od možnosti, kako povečati prepoznavnost našega kluba," pa je razkrila neimenovana 35-letna lepotica, ki bo za Hardwickovo umeščena na koledar kot miss decembra.
Lani so na podoben način že zbrali približno 1400 ev-rov, le da so se na koledarju znašli goli moški iz omenjene vasice na vzhodu Anglije.
Jekleni zapeljivec je po ženskem izboru honda CR-V
Ljubljana, 22. novembra (STA) - Podjetje Delo Revije je zaključilo izbor avtomobila po izboru žensk, jeklenega zapeljivca 2006/2007. Za vseh deset finalistov je na četrti izbor zapored prispelo več kot 44.000glasov, največ pa jih je prejel avtomobil honda CR-V.
Ženske so izbirale med desetimi finalisti, to so audi TT roadster, bmw serija 3 cabrio, honda CR-V, mercedes benz novi razred C, nissan qashqai, opel corsa, peugeot 207cc, renault twingo, toyota auris in volvo c30.
Letošnji izbor je potekal v treh fazah. Pred poletjem so lahko vsi slovenski zastopniki avtomobilskih znamk v izbor prijavili avtomobile, ki so prišli na slovenski trg med 1. julijem 2006 in 30. junijem 2007 in ki so jih ocenili kot ženski tip avtomobila. Na natečaj je prispelo 24 prijav. V drugem delu tekmovanja so ožji izbor finalistov izbrale znane Slovenke, izid tekmovanja pa je v končni fazi določilo glasovanje žensk.
Arheologi odkrili svetišče iz legende o Romulu in Remu
Rim, 21. novembra (STA) - Italijanski arheologi so v torek javnosti predstavili podzemno jamo, ki naj bi jo stari Rimljani častili kot kraj, kjer je rimska volkulja dojila legendarnega ustanovitelja Rima Romula in njegovega brata dvojčka Rema.
Obokano svetišče leži 16 metrov globoko v Palatinu, enemu od sedmih rimskih gričev. Znanstveniki ga z različnimi sondami previdno raziskujejo že dve leti, saj je strop deloma udrt, bojijo pa se tudi, da bi normalno izkopavanje jamo še bolj poškodovalo.
Svetišče je okrašeno s školjkami in barvnim marmorjem, arheologi pa so nad oboki našli simbol rimskega imperija. Jama sicer leži tik pod ruševinami palače cesarja Avgusta, ki naj bi svetišče tudi obnovil, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Tekmovanje za evrovizijsko popevko odslej brez Avstrije
Dunaj, 21. novembra (STA) - Avstrija naslednje leto ne bo sodelovala na tekmovanju za evrovizijsko popevko, vprašljivo je celo, ali si bo izbor na avstrijski televiziji sploh mogoče ogledati, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je pojasnil programski direktor ÖRF Wolfgang Lorenz, je očitno, da tekmovanje za evrovizijsko popevko ni več mednarodni zabavni program, ampak le še politična kuhinja, kjer o zmagovalcu ne odloča kvaliteta, ampak njegovo poreklo.
Izbor evrovizijske popevke je odraz "očitno negativnih prepoznavnih znakov zapletenega evropskega združevanja" in ÖRF "talentov iz Avstrije ne bo več pošiljal na tekmovanje, na katerem nimajo nobenih možnosti", je poudaril Lorenz, a obenem dodal, da bodo z veseljem znova sodelovali, če se bo situacija spremenila.
Urednik razvedrilnega programa na ÖRF Edgar Böhm je pojasnil, da je že znano, da bosta na tekmovanju maja 2008 v Beogradu znova potekala dva polfinalna izbora, ni pa še določeno, katere države bodo sodelovale v katerem polfinalu in na osnovi kakšnih kriterijev bodo izbrane. Tako bi lahko prišlo do delitve na vzhod in zahod, kije za Avstrijo nesprejemljiva, je dejal.
Za Avstrijo tekmovanja za evrovizijsko popevko doslej nikakor niso bila zgodba o uspehu. Slavila je le enkrat -leta 1966, ko jo je zastopal Udo Jürgens s pesmijo Merci Cherie. Nasprotno je že kar trikrat, v letih 1981, 1984 in 1991, pristala na zadnjem mestu. Lani je Eric Papilaya s pesmijo Get A Life - Get Alive izpadel že v polfinalu.
Iskrice
Samo ena besedica nas osvobaja vsake teže in bolečine življenja - ljubezen.
-k-k-k
Prijatelj je oseba, s katero si lahko takšen, kakršen si. •k-k-k
Polovica spolne privlačnosti je tisto, kar premoreš, druga polovica pa tisto, kar ti pripisujejo.
-k-k-k
Dvomiti o sebi je prvi znak inteligence.
-k-k-k
Norci zastavljajo vprašanja, na katera modrijani ne znajo odgovoriti.
-k-k-k
Glas poljuba ni tako močan kot glas topa, vendar odmev traja mnogo dlje.
-k-k-k
Huje kot v soboto ali nedeljo je lahko samo še na dopustu.
-k-k-k
Lažje redko skromna. V njej plevel bujno raste. -k-k-k
Če le moreš, delaj dobro, če ne - pa vsaj delaj. -k-k-k
Večkrat spoznamo hrabrost v malih kot v velikih stvareh.
-k-k-k
Stopite v vrsto v bolnišnici, ko ste še zdravi. Tako boste kmalu prišli na vrsto, ko boste zboleli.
-k-k-k
Demokracija je, če te ne zaprejo, ko odpreš usta. -k-k-k
Brez ljubezni je človek samo mrlič na dopustu. -k-k-k
Čeprav ve moški še toliko slabega o ženskah, ni ženske, ki ne bi vedela o njih še vse kaj hujšega.
-k-k-k
"Pekla se ne bojim. Bojim se tega, da bi dobil, če pridem v raj, prostor poleg kakega cepca."
Smeh ni greh
Drugi vzklikne: "Mar se ti je strgalo!?"
Možje
"Drugi možje svoje žene povzdigujejo v nebesa!"
"Saj bi jaz tebe tudi, če bi bil prepričan, da boš tam tudi ostala."
Opravljanje
Črnolaska in blondinka opravljata svoje bivše moške.
Črnolaska: "Jaz sem mojega spregledala šele prejšnji teden!"
Blondinka je vsa začudena: "Kaj? Si bila dotlej slepa?"
Alkohol
Srečata se dva vinska bratca.
Prvi: "Pustil sem alkohol!" "Kje pa?" ga je vprašal drugi.
Doktor
Doktor pacientu: "Ozdravil vas bom, pa četudi to stane vse vaše premoženje!"
sestro.
"Ja, vem! To je, če pacientki samoplačnici zaželite hitro okrevanje."
Umivanje
Kirurg si pred operacijo umiva roke in reče svojemu asistentu: "Alkohol, prosim!"
S prestrašenim glasom se oglasi pacient, ki že leži na operacijski mizi: "Gospod doktor, z operacijo sem se strinjal, ampak lepo bi vas prosil, če lahko alkohol pustite pri miru, dokler operacija ne bo končana."
Ribarjenje
Pride zdravnik v čakalnico in vpraša: "Ali ima kdo od bolnih gliste?"
Javijo se trije bolniki.
"Gremo," reče zdravnik.
Bolniki vprašajo: "Kam, na operacijo?"
Zdravnik odvrne: "Eh, ne! Na ribarjenje!"
Hinavščina
"Sestra Vilma, ali veste, kaj je to hinavščina?" vpraša doktor svojo medicinsko
Dopust
"Šef, nujno potrebujem teden dni izrednega dopusta. Poročil bi se rad!"
"Saj si šele pred kratkim prišel z rednega dopusta! Zakaj se pa nisi poročil takrat?"
"Le zakaj bi si kvaril dopust!"
Valentinovo
Žena sreča moža za valentinovo s šopkom rož v roki in ga vsa nasmejana vpraša: "Dragi, so te rože zame?"
Mož odgovori: "Kje pa, te so za tajnico."
Žena vzroji: "Prasec, njej rože, meni pa k...!"
Mož hladnokrvno odvrne: "Ali menjaš?"
Po pošti
Na davčnem uradu se je zglasil možakar, ki so ga poklicali zaradi pojasnitve davčne napovedi. Uradnik ga je vprašal:
"Vaš priimek?"
"Kovač!"
"Poklic?"
"Boksarski trener!"
Uradnik seje zazrl vanj, nato pa rekel: "Odlgčbo boste prejeli po pošti!
Punčki
Dve punčki se pogovarjata v vrtcu.
"Ali ti tudi greš kaj na internet?"
"Ne, mi hodimo v Inter-spar."
Vrtiljak
Prijatelj vpraša Škota: "Zakaj pa vašemu fantu tolikokrat poveste, da se Zemlja vrti?"
"Zato da me ne bi prosil za denar za vrtiljak."
Kondoma
Srečata se dva kondoma na kavi pa malo počvekata.
Prvi reče: "Ali veš, da se mi zadnje čase sanja o otrocih?"
Cvek
"In zakaj si spet dobil cvek v šoli?" oče razburjeno vpraša sina. "Bil sem odločen, da neko-
ga ne bomzašpecal."
"In zato si dobil negativno? Koga pa si ščitil?"
"Učitelj je na vsak način hotel izvedeti, kdo je ubil Julija Cezarja."
Šala
Humorist je napisal takšno šalo, daje od smeha umrl, ko jo je prebral.
Ko ga je našla žena, je bila šokirana. Poklicala je policiste, medtem pa je našla šalo, jo prebrala in tudi ona umrla od smeha.
Kriminalist, kije vodil preiskavo, je pomislil na umor ali družinski samomor z zastrupitvijo. Ko je našel šalo, jo je prebral in umrl od smeha.
Policisti so nadaljevali pregled in policisti Vinko je našel smrtonosno šalo. Prebral jo je. Nič se ni zgodilo. Čez teden dni je Vinko umrl v skrivnostnih okoliščinah...
Račun
Peter je pripeljal v avto-mehanično delavnico avto na redno servisiranje. Ko se je popoldan vrnil po avto, so mu izročili račun. Zrl je vanj in ni mogel verjeti temu, kar je videl.
"Je kaj narobe, gospod Peter?" gaje vprašal mehanik.
"Ne vem, ali je to račun za popravilo ali je predračun za nov avto!"
Okno
Boris je prišel na patentni urad: "Rad bi prijavil svoj izum. Izumil sem napravo, s katero lahko gledaš skozi steno."
"Prepozno ste prišli!" mu reče uslužbenec. "To napravo so izumili že pred mnogimi leti. Imenuje se okno."
Jabolka
Žena je možu prvič spekla jabolčni zavitek in ga postregla.
"Kje pa so jabolka?" se je začudil mož.
"Saj v hot dogu tudi ni vročega psa!"
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
AVSTRIJSKI TENISAČ (HORST)
NOVINAR, ČASNIKAR (SLABŠ.)
GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE (ENAKOST)
BOLJŠA TKANINA
ITALIJ. NOVINARKA FALLACI
VERA TAUFER
ZOLAJEV ROMAN
MAKEDONSKI DAN VSTAJE
DUŠEVNO OČIŠČENJE
IZDELEK PREDILNICE, SUKANEC
IT. REŽISER (ERMANNO)
PEVKA DEŽMAN
TIHO IZVAJANJE
POSMEHLJIV VZDEVEK ZA PREBIV. ZDA
DOKTOR
HORMON
ŽENSKO MESEČNO PERILO
PEVSKA REVIJA (STAR.)
ZDESETKANJE
ETILNI ALKOHOL
TOČKA PRI BOWLINGU
SRBSKI FILMSKI IGRALEC (PREDRAG)
TABOR, TABORIŠČE
VIDEOKAMERA
NOG. TRENER (MATJAŽ)
ZRAST JAJČASTIH KRISTALOV, IKRNIK
OKUSNOST JEDI
GRŠKA POKRAJINA
NAS PISATELJ DETELA
KAREL SLOKAN
OP. HIŠA V MILANU
ZIDARSKA ŽLICA
VRHUNSKA FORMA V ŠPORTU
REZILO, BRITVICA
SLIKAR PUŠELJ
KOPICA
IZ
BESED SOM + SERAK
ZNAMKA PRALNIH STROJEV
NAS ALPINIST (DOMEN)
NENAGLA-ŠENA BESEDA
ANGLEŠKI ASTRONOM
GRŠKI OTOK
IT. MESTO V
UMBRIJI
OLGA TOMIČ
NEIMENOVANA OSEBA, ANONIM
NATRIJ
SRBSKI PISATELJ KAPOR
PREBIVALEC SJENICE
ŠIROKA TESARSKA SEKIRA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: spona, Tokan, akord, rover, štirised, raztopina, jedr-nost, Agartala, Dreničanka, Mima, ror, rival, vdor, Stumbov, Puž, raport, Raš, ovira, Ain, Edina, eta, očnica, BI, Čičic, Aon, leader, Aci, lek, kri, EK, akt, raj, OK. Ugankarski slovarček: AGARTALA = mesto v Indiji; AT-KIN = angleški pevec in kitarist (Pete, 1945 - ); EJDUS = srbski filmski igralec (Predrag, 1947
-	); ETOLIJA = hribovita pokrajina v srednji Grčiji; KATARZA = duševno očiščenje; MAROT = francoski pesnik (Clement, 1496 - 1544); NARNI = italijansko mesto v pokrajini Um-briji; REES = angleški matematik in astronom (Martin, 1942
-	); SILTAL = znamka superav-tomatskih pralnih strojev.
íPoiluiaj'tz naí
na íuEÍounem. íjiísial
RADIOPTUJ
net, dfiíetcc
www.radio-ptuj.si
OČKA
MAKUC
Govori se ...
... da ni naključje, da je bila na letošnjih novinarskih (nekdaj Gorjupovih) dnevih slovenskih novinarjev tako slaba udeležba; bojda zaradi tega, ker naj bi neka nova žurnalistična opcija v kratkem uvedla Janši-čeve dneve.
... da seje tudipri odločitvi glede trase nove, zelo pomembne ceste med Ptujem in Ormožem znova pokazalo, kako velika je razdalja med Ptujem in belo Ljubljano.
... da nekateri izrazito ptujski in nepernati vinarji resno razmišljajo o tem, da bi novo znamko vin glede na nekatere druge strateške in pomensko vezane vplive lahko brez skrbi imenovali tudi falus.
... da je na ptujskem občinskem vrhu poleg prvega moža še nekaj takih, ki poleg treh tradicionalnih sejmov radi uveljavili še četrtega, na štefanovo.
... da ni čudno, da je bilo na katarininem sejmu poleg drugega kiča in krame tudi veliko fotografij, kipcev in spominkov Vidi Se .. nekdanjih zelo pomembnih rdečih funkcionarjev, saj se baje tukaj počutijo kot doma.
. da bi bili morali intervju z Adamom Sosko na športnih straneh Štajerskega tednika objaviti že bistveno prej; menda je
prav ta dal Poljaku navdih za nedeljsko dobro igro.
Za ostre oči • Najdi razlike
... da želi šterntalskiprvi mož očitno po moško dokončno rešiti neke nerešene probleme. Le tega, kdo bo njegova žrtev, nam v tajnem društvu PGC zaenkrat še ni uspelo izvedeti.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na današnji fotografiji je mala Eva, ki se nikakor ni mogla odločiti, katero ogrlico bi imela okrog vratu, zato si je nadela vse. Sliko je poslala Evina mamica Sabina Bombek iz Ormoža.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
						s		i
	i	e	4		s	e		
	e	4		i	s			i
					e	4	i	
2	4	s	e					
		e	2				i	
	e	i	s			i	s	
				S	e			e
	2			s		s		e
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	CCC	O
Bik	VV	©©©	CC	OOO
Dvojčka	VVV	©©	C	O
Rak	VV	©	C	OOO
Lev	VVV	©©©	CC	OO
Devica	VV	©	CCC	OOO
Tehtnica	VV	©©	C	O
Škorpijon	VVV	©©©	CC	OO
Strelec	VV	©©	CCC	O
Kozorog	V	©©©	CC	OO
Vodnar	VVV	©©	C	OOO
Ribi	VV	©©©	C	O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. novembra do 3. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 30. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Marjan Šuen, Dragovič 21, 2256 Juršinci.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Ko je ameriški pisatelj Mark Twain naročil v restavraciji kozarec vina in ga poskusil, je poklical natakarja in mu rekel: "Te kislice ne morem piti!"
"Prava reč," je odgovoril natakar. "Zaprite oči in pogoltnite."
Ko je Twain popil, je poklical natakarja in položil na mizo en cent.
"To je veliko premalo," se je pritožil natakar.
"Prava reč. Zaprite oči in ga vtaknite v žep," je odgovoril pisatelj.
Ko so francoskega pisatelja Tristana Bernarda nekoč vprašali, kaj misli o onostranstvu, je dejal: "Zaradi podnebja bi že res rajši šel v nebesa, vendar bi v peklu srečal več svojih prijateljev"
O ameriškem predsedniku Nixonu so imeli nekateri sodobniki zelo slaba mnenja. Njegov republikanski kolega Barry Goldwater ga ni maral: »Lagal je kongresu, lagal je ljudstvu, lagal je lastnim ljudem. Bil je najbolj nepošten človek, kar sem jih srečal v življenju.« Sam Nixon je trdil nasprotno. Na neki tiskovni konferenci v svojem drugem predsedniškem mandatu je rekel: »Pozdravljam takšno izpraševanje, ker ljudstvo mora vedeti, ali je njegov predsednik slepar. No, povem vam, da nisem slepar.«
Ko se je ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy sestal s sovjetskim predsednikom Hruščovom na Dunaju, ga je vprašal, kaj pomeni medalja na njegovih prsih. "To je Leninova nagrada za mir," mu je odgovoril Hruščov. "Upam, da jo zelo cenite!" mu je pomenljivo odgovoril Kennedy.
Francoski skladatelj Charles Gounod ni prenesel bahavosti svojih učencev. Ko je slišal, da je kdo prav samozavestno govoril o sebi in svojem znanju, mu je zabrusil v obraz:
"Ko sem bil v vaši starosti, prijatelj, sem govoril prav tako kot vi. Takrat sem rekel: Jaz! Potem sem rekel: Jaz in Mozart! V poznejših letih sem govoril že drugače: Mozart in jaz! Danes pravim samo: Mozart!
Nekoč je ameriški pisatel Mark Twain dejal: "Po božji milosti imamo v državi tri neizrekljivo dragocene stvari: svobodo izražanja, svobodo mišljenja in toliko razsodnosti, da v praksi nikoli ne uveljavljamo niti prve niti druge vrednote."
Ameriški pisatelj Mark Twain je bil prepričan, da na družabnih prireditvah ljudje sploh ne poslušajo, kaj kdo govori. Da bi to dokazal, je na neko prireditev nalašč močno zamudil, potem pa se je opravičil gostiteljici z besedami: "Oprostite mi zamudo. Moral sem še zadaviti svojo staro teto, to pa je trajalo malo dlje, kot sem pričakoval." Gostiteljica je res slišala samo prvi stavek in je pomirjujoče odgovorila: "Nič hudega, za nas je najpomembneje, da ste sploh prišli."
Foto: Sabina
Spodnja Hajdina • Nova arheološka odkritja
Našli bronast novec cesarja Gordiana III.
Na Spodnji Hajdini, južno od Mariborske ceste, so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji po porušitvi stare ter pred pričetkom gradnje nadomestne hiše našli več zanimivih najdb, ki po mnenju arheologov datirajo v rimsko obdobje, v čas drugega in tretjega stoletje našega štetja.
Trnovska vas • Zagotovili bodo prometno varnost Prostor ob Mariborski cesti, na katerem so arheologi našli ostanke rimskih lesenih zgradb iz 2. in
3. stoletja
Cesta bo sanirana!
Minuli teden je v Trnovski vasi potekal napovedani sestanek o razreševanju problematike zagotavljanja prometne varnosti in sanacije regionalne ceste, ki gre skozi naselja Ločič, Trnovska vas in Biš.
Kot je povedala vodja skupine arheologov višja konzer-vatorka, univ. dipl. arheologi-nja, Marija Lubšina Tušek s ptujske enote Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, so med štiridnevnim arheološko zaščitnim izkopavanjem zaradi novogradnje hiše na prostoru tik ob Mariborski cesti na globini okrog 90 cm našli temelje in nekaj ostankov dveh lesenih stavb, ki datirajo v drugo ali zgodnje tretje stoletje našega štetja.
Glede na ostanke drugih
Sestanka so se udeležili predstavniki Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, DDC, d. o. o., DARS, d. d., državna poslanca Pukšič in Kramberger, predstavniki in sodelavci občine Trnovska vas in predstavnika Civilne pobude Trnovska vas. Kot je po sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za promet Gregor Ficko, je bilo na sestanku dogovorjeno, da bo občina najkasneje do aprila pripravila projektno dokumentacijo, na podlagi katere se bodo določile kalkulant-ske osnove in revizija projekta, nakar bo sledilo sklepanje sporazuma. Takoj zatem naj bi se začela izvajati tudi zaščitna dela, ki bodo usmerjena v odpravo škode, do katere je prišlo zaradi poteka transporta skozi občino Trnovska vas. Izvedeni pa bodo tudi določeni ukrepi v korist prometne varnosti. Sicer pa je bil predlog Ficka, da se zadeve začnejo izvajati, ko bo gradnja avtoceste v zaključni fazi, ko bo večji del gradbene mehanizacije umaknil iz občine. »Jaz sem prepričan, da bosta tako Ministrstvo za promet kot tudi občina in direkcija našli skupni jezik, da bo ta cesta v enem kratkoročnem obdobju
po izgradnji avtoceste tudi sanirana in rekonstruirana,« je še pojasnil Ficko.
Zadovoljna tudi Benko in Muršec
Sicer pa so z dogovori, do katerih so prišli, bili zadovoljni tudi predstavniki občine Trnovska vas, župan Alojz Benko kot tudi predstavniki Civilne iniciative.
»V odboru Civilne pobude Trnovska vas smo sestanek ocenili kot uspešen. Ugotavljamo, da so odgovorni sprejeli ustrezne sklepe, s katerimi so jasno definirali naloge in izdelali časovni načrt. Izpostaviti želimo jasna stališča predstavnika Ministrstva za promet Gregorja Ficka, ki je poudaril pomen gradnje avtocest, hkrati pa zagotovil, da bo razreševanje problematike zagotavljanja varnosti in vzpostavitve normalnega stanja po koncu gradnje v občini Trnovska vas potekalo po enakem »scenariju« kot drugod po Sloveniji. To je poudaril tudi direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavarlan in predlagal konkretne naloge, ki jih v prihodnje morajo izvesti občina Trnovska vas, Dars in izvajalci del. Veseli smo, da
so nam predstavniki države prisluhnili in jasno opozorili izvajalce del, da je sanacija nujna in da mora potekati v skladu z dogovorjenimi standardi, ki so v veljavi drugod po državi. V Civilni pobudi Trnovska vas bomo še naprej spremljali prizadevanja občine Trnovska vas ter drugih odgovornih in z aktivnostmi začeli takoj, ko bomo ugotovili, da aktivnosti ne potekajo po dogovorjenem načrtu,« je po sestanku povedal predsednik Civilne iniciative Trnovska vas Danilo Muršec. Dženana Bečirovič
Vprašanje bralca: Z ženo sva se pred tremi meseci ločila. Imava štiri leta starega sina, ki z mano ne želi komunicirati. Do sedaj sva se s sinom dobro razumela, zadnje čase pa čutim, da se me boji. Z bivšo partnerko ne komunicirava, razen tisto, kar je nujno. Sprašujem se, kako naj navežem stik z otrokom, ki me odklanja?
Odgovor: Otrok očeta nikoli ne zavrne, lahko pa odreagira na način, da se vi počutite zavrnjeni, kar je posledica notranje stiske in strahu pred zapuščenostjo. Veliko stvari se je zgodilo v zadnjem obdobju, ki jih štiriletni otrok čustveno ne zmo-
predmetov in nanosov mivke domnevajo, da so bile stavbe uničene zaradi poplav, saj so med ostanki ruševin našli nanose mivke in drugih plasti. Glede na materialno gradivo, ki so ga našli v ruševini nad temelji, pa domnevajo, da so bile nad ostanki prvotnih lesenih zgradb pozneje zgrajene še druge, zidane stavbe, ki pa so bile prav na tem območju prav tako porušene in zravnane z zemljo, ko so v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli graditi sedanjo oziroma prejšnji teden porušeno stavbo. O tem, da se je na tem mestu življenje nadaljevalo tudi v 3. in 4. stoletju, pa priča množica keramičnih posod, ki so jih našli še v ostanku ruševinske plasti, med njimi so tudi ostanki si-gilatnih posod, ki sodijo med najfinejšo rimsko posodo.
Do sedaj najpomembnej-
Midva - zakonski in družinski center
Imate vprašanje za strokovnjake Zakonskega in družinskega centra Midva? Pošljite ga na uredništvo Štajerskega tednika, Raiče-va 6, s pripisom: Midva, in posredovali jim ga bomo ter njihov odgovor objavili. E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
še odkritje na tej lokaciji pa je bronast novec sesterc" z likom sorazmerno mladega cesarja Gordijana III., ki je vladal v letih 238 do 244 našega štetja. In prav ta najdba po mnenju Tuškove dokazuje življenje v odkritih lesenih stavbah v drugem in prvi
re predelati, saj mu ta sprememba v družini povzroča precejšnjo stisko. Vaš sin zato potrebuje vaše potrdilo, da ga imate še vedno radi. Umiril se bo, če bo ob sebi imel nekoga, ki ga sprejema v njegovem notranjem doživljanju. Če je tam oseba, ki je prisotna in ga čuti, bo sčasoma predelal stisko, strahove in bojazni, ki v tem obdobju tako močno odzvanjajo v njegovem otroškem svetu.
Pomembno je, da otrok z očetom ohranja stike, saj je oče podoba, ki jo bo odnesel v svet. Tudi, če tega očeta ni, je njegova odsotnost podoba, ki ga notranje zaznamuje. Vi ste njegov oče in zato zmorete svojega sina poiskati v nje-
polovici 3. stoletja oziroma še pred velikimi poplavami. Poleg tega pa so našli tudi nekaj drugih zanimivih najdb oziroma predmetov, ki jih bodo očistili, dokumentirali in restavrirali, nato pa shranili v depojih.
-OM
govem čustvenem svetu, mu stati ob strani. Povejte mu, da ga imate radi, kljub temu da sedaj ne živite več skupaj ter da mu boste vedno na voljo, ko vas bo potreboval. Bodite ob njem in mu dajte prostor, da na svoj otroški način pove, kako mu je, kaj doživlja in koliko vas pogreša. Z mamo otroka se dogovorite za redna srečanja z otrokom, nikoli pa z njim ne govorite žaljivo o njegovi mami, saj boste s tem razvrednotili sebe in s tem svojo očetovsko vlogo.
Želim vam vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Sestanek je potekal za zaprtimi vrati.
Foto: DB
Foto: M. Ozmec
Marija Lubšina Tušek: "Območje okrog Hajdine je za arheologe vedno zelo zanimivo."
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj me sin zavrača?
Vsaka družina se na svoji poti razvoja sreča z različnimi stiskami, ki si jih pogosto ne zna razložiti, niti najti vzroka zanje. Takrat se vprašamo: Zakaj se to dogaja ravno meni? Zakaj midva? Zakaj jaz? Na Zakonskem in družinskem centru Midva na Ptuju vam pri tem lahko pomagamo.
Prireditvenik
Torek, 27. november
16.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, vsak drugi torek v mesecu
19.00 Ormož, stara restavracija hotela Ormož, predava dr. Viljem Ščuka, »Rajsko otroštvo - peklensko mladostništvo, organizira MCO
19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Slovenski trg 1, na dvorišču, predstavitev priročnika Davida Bedrača »Brez uteži«, z avtorjem se bo pogovarjala Nataša Petrovič
-	Ptuj, CID, še vedno vpisujejo v začetni tečaj oblikovanja gline z Leo Kolednik, namenjeno je osnovnošolcem, srednješolcem in drugi mladini
-	Ptuj, CID, namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku
Sreda, 28. november
16.00 Ptuj, CID, literarna skupina
17.00 Ormož, v MCO, ustvarjalna delavnica »Izdelava novoletnih voščilnic«, z Natalijo Resnik Gavez, organizator MCO
18.00 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
19.30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, gledališka predstava Podeželje, za abonma Tespis, Orfej in izven
-	Ptuj, CID tečaj kitare
Četrtek, 29. november
17.00 Ormož, v hotelu, ustvarjalna delavnica, »Namizni aranžmaji iz naravnih materialov in krep papirja«, ustvarjali boste z Ano Ratek iz Prosvetnega društva Janez Trstenjak, organizator delavnice MCO
17.00 do 18.30 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
18.00 Ormož, Glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož
19.00 Kicar, gasilski dom, gledališka predstava Stand up, komedija »Hamlet« v izvedbi Tadeja Toša
-	Ptuj, CID tečaj kitare
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, na podlagi Razpisa o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo (Štajerski tednik, 10. avg. 07) objavlja naslednji sklep: »Podaljšuje se rok za oddajo vlog za ukrep 1. »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev«. Rok za oddajo vlog je sreda, 5. 12. 2007, do 8.00 ure na sedež občine.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Pmputnlk ».p, Plvkova ulica 19/», 2250 PTUJ
KIAcee'd:_____
in 7-letna garancija
5 zvezdic za .varnost
JERENKO AVTO HIŠA d.0.0., Ptuj Zagrebška C. 53, Tél.: 02/ 788 53 08
Kje si, ljubi mož, ati, dedek zlati, kje časi so, ko skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Vinka Veita
Z DESTRNIKA 24/a
12. 12. 1943 - 3. 11. 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvaljujemo se župniku Jožefu Škofiču, govorniku Zvonku, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Jančič.
Žalujoči: žena Julijana in hčerka Lidija z družino

i à
Tiho, brez slovesa si odšel, skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na dan 26. november pred enim letom, ko smo te nenadoma izgubili, dragi sin, brat, svak, stric in boter
Anton Vidovič ml.
IZ STOGOVCEV 12 A 1968 - 2006
Hvala vsem in vsakemu posebej za prižgane sveče in cvetje ter vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
Jutri, 28. novembra, mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek
Anton Sluga
KICAR 43
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Sonce vedno sije, srce samo enkrat bije. Tvoj nasmeh v naših srcih živi in nihče ne ve, kako boli.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, tete
Štefanije Kamler
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 40
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na zadnji poti.
Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke in za odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Maher. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Slavica ter nečak Jožef z družino
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471.9 JTDM	2006	15.395.00	KUMA	RDEČA
BMWSERUA5525D	2004	23.990.00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
BMW SERIJA 3 318D	2002	11.4S0.00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMWX-5 3.0 D	2002	26.990.00	AVT. KLIMA	KOV. T. ZELENA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295.00	1. LASTNIK	KOV.SREDRNA
KIA CARNIVAL 2.8 CRDI	2004	15.990,00	KUMA	ČRNA
NISSAN TERANO 3.0 TD	2005	16.990,00	KUMA	KOV.SREDRNA
PEUGEOT 206 CC 2.0	2003	8.300,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ROVER 414	1997	2.390,00	KUMA	KOV. RDEČA
LAGUNA GRANDTOUR 2.2 DCI	2004	9.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKOOA OCTAVIA C0M.2.0 4X4	2002	8.700,00	AVT. KLIMA	SV. MODRA
TOYOTA YARIS 1.4 D4D	2005	9.390.00	KUMA	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI	2006	20.900.00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1.9 TOI FAMILY	2000	7.790.00	AVT. KLIMA	RDEČA
IVECD DAILY 35S12	2005	16.990.00	KUMA	DELA
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, kemično čiščenje osebnih in tovornih vozil ter usnja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik , tel. 031 554 415.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
ZIMSKE GUME - 30 % - Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, Rajšpova 14, Ptuj, telefon 771 15 65. Bukovci 121 c, telefon 788 81 70.
POSKOČNIH
1.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Jaz lunco vprašal bom - mix
2.	Ans. JUHEJ - Dan in noč
3.	Ans. AJDA -Čez plot
4.	Ans. BUM - Daj skuliraj se
5.	Ans. MIKOLA- Lepa beseda
6.	Ans. SNEŽNIK - Darilo nevesti
7.	MEH IN SMEH-Na moji poti
1.	TANJA ŽAGAR - Tiho tiho čas beži
2.	SAŠA LENDERO - Levinja
3.	NATALIJA VERBOTEN - Pozabi me
4.	MARJAN ZGONC - Kamnita hiša
5.	TEJAHAVER-Divja mačka
6.	SKATER- Pridi k meni
7.	STANE VIDMAR-40 let imaš
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Ime in priimek; Tel. številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
D prejme: Marjana Mohorko Ormoška 45,2250 Ptuj
V NAJEM oddamo enoten prostor velikosti 240 m2, višina 2,70 cm, v 1. nadstropju, samostojni vhod in sanitarije, v industrijski coni Ptuj. Možnost preureditve prostora za najemnika. Cena po dogovoru. Informacije: 041 706 237. Zaščita Ptuj, d. o. o, Rogozniška cesta 13, Ptuj.
PRODAM 4,65 ha mešanega gozda v Kočicah, cena 16.500 €. Tel. št. 031 781 483.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Inf. 041 657 796.
PRODAM tri svinje domače reje od 150 do 160 kg. Tel. 02 761 7361.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 740 80 18 ali 041 312 612.
PRODAM že narezana drva. Telefon 041 947 394.
PRODAM dva črno-bela bikca. Telefon 769 17 31.
IŠČEM dekle ali natakarico z izkušnjami v strežbi (pijače) ob vikendih - 2 x do 3 x tedensko. 03 pubb, Cir-kovce 2 c, Tel. 041 42 01 99.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo, komunalno urejeno, na lepem razgledu. Tel. 03 544 11 09.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši »zbm.
S stanovanjskimi hipotekarnimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR + 0,99 %* in polovičnimi stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate.
* Ponudba velja za Evro kredite, zavarovane s hipoteko, ter za stranke, ki imajo pri banki UniCredit Banka Slovenija d.d. odprt transakcijski račun, na katerega ves čas kreditnega razmerja prejemajo plačo ali pokojnino ter so imetniki izbranih enot premoženja skladov Skupine Pioneer Investments v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita oz. imajo sklenjeno pri banki pogodbo o vezavi sredstev v višini najmanj 20 % zaprošenega kredita. V kolikor znaša znesek zaprošenega kredita več kot 80 % vrednosti zastavljene nepremičnine, se enote premoženja skladov oz. vezana sredstva v zgoraj opredeljeni višini zastavijo v korist banke za dogovoijeno obdobje. Primer efektivne obrestne mere (EOM) je izračunan na dan 10.09.2007 za kredit v višini 100.000 EUR, po obrestni meri 12 mesečni Euribor + 0,99 %, z odplačilno dobo 30 let in stroški odobritve 146,05 EUR ter znaša 5,86 %. EOM je informativne narave in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od zgoraj navedenih elementov, ki so vključeni v njen izračun.
WWW.UNICREDITBANK.SI
/) UniCredit Bank

Zavrč • Prvi družabni večer gospodinj
Vse o jabolku, jabolko za vse
Članice Društva gospodinj Zavrč so konec prejšnjega tedna v domačem kraju pripravile prvi družabni večer gospodinj in druženje popestrile z jabolki, pa še prijetno in zanimivo razstavo so pripravile na to temo. Večer so jim s pesmijo polepšali najmlajši, na harmoniko pa je zaigral Martin Tetičkovič.
Napoved vremena za Slovenijo
Zmagali sta članici društva gospodinj Draženci, ki sta naredili olupek dolg kar 192 centimetrov
Foto: TM
Marta Bosilj, predsednica završkega društva gospodinj, je povedala, da ni nobeno naključje, da ima prav jabolko osrednje mesto v njihovem društvu, krasi tudi znak društva. Haloze so bile nekoč zelo poznane po tem sadežu, ki je še danes zelo cenjen, Bosiljeva pa je ob tem še omenila, da so v društvu kar veliko raziskovale ter iskale starejše sorte jabolk in so jih tudi našle. O jabolku,
zdravem sadežu, so Za-vrčanke uspele izbrskati marsikatero zanimivost, ki so jo ob tej priložnosti uvrstile tudi na razstavni pano, posebej pa so se potrudile še v pripravi različnih konzerviranih izdelkov iz jabolk, za srečanje pa pripravile še domači jabolčnik. In ker je jabolko nasploh vsestransko uporaben sadež in iz njega gospodinje znajo narediti kar lepo število sladic, so to dokazale tudi
završke gospodinje, ki so razstavo še dva dni po srečanju z veseljem pokazale domačinom.
Posebna zanimivost družabnega ženskega večera v Zavrču pa je bilo mini tekmovanje za članice društev gospodinj in žena iz drugih občin, ki so se odzvale povabilu. Lupile so namreč jabolka in tista, ki je naredila najdaljši olupek, je bila na koncu zmagovalka, malo pa ji je morala pomagati še druga v ekipi, ki je olupljeno jabol-
Danes bo precej jasno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 12 stopinj C.
V sredo bo na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod se bo večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. V četrtek se bo v zahodni Sloveniji pooblačilo, drugod bo delno jasno in v jutranjem času po nižinah megleno. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter.
ko na koncu morala kar se da hitro pojesti. Med ekipami iz Spuhlje, Ptuja, Dornave, Markovcev, Majšperka, Haj-dine, Dražencev in Zavrča je bila najuspešnejša ekipa iz društva gospodinj Draženci. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom komisije, ki so jo sestavljali: Terezija Meško in Slavica Strelec iz
Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, svetovalki za dom, družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pridružil pa se jima je še občinski svetnik Dušan Bratuša. Druženje so zaključili z domačo pojedino, sladkali so se z jabolčnimi sladicami in se dogovorili, da morajo gospodinjski večer v Zavrču še kdaj ponoviti.
TM
Osebna kronika
Rodile so: Klavdija Zor-jan Škorjanec, Pušenci 43, Ormož - Pio; Mirjana Majcenovič, Zg. Hajdina 69 - dečka; Maja Kukoj-ca, Križevci 155, Križevci v Prekmurju - Simona Adriana; Nataša Kukovec, Gorišnica 6/a - Lucijo; Tanja Šopar, Milčinska 6, Celje - Tima; Anita Leben, Cvetkovci 21/a, Podgorci
-	Anejo, Mateja Jerenec, Tržec 18/e, Videm pri Ptuju - Alena; Štefanija Sla-nič, Stojnci 92, Markovci
-	Tejo; Metka Sršen Oros, Kungota pri Ptuju 80/a, Kidričevo - Mika; Simona Kamenšek, Kočice 52, Že-tale - Žiga; Mihaela Grlica, Kog 37 - dečka, Nataša Kolmanič, Trnovska vas 47 - Lana; Andrejka Mulec, Mestni Vrh 101, Ptuj
-	dečka; Sonja Kristovič, Nova vas pri Markovcih 70, Markovci - Elo; Damjana Lončarič, Zgornja Hajdina 203/b - Nejca; Andreja Fajfar, Volkmerje-va c. 30, Ptuj - Lano. Umrli so: Danica Čurin, rojena Pahor, Ptuj, CMD 8, rojena 1920 - umrla 13. novembra 2007; Simon Jerenec, Zakl 32, rojena 1926- umrl 18. novembra 2007; Maks Zakelšek, Gr-dina 14, rojen 1935 - umrl 19. novembra 2007; Marija Matjašič, rojena Golob, Slovenja vas 6, rojena 1927 - umrla 15. novembra 2007; Terezija Letnik, rojena Turk, Lenart v Slovenskih goricah, Ormoška c. 4, rojena 1932 - umrla 17. novembra 2007. Poroka - Ptuj: Branko Strelec in Marica Erbus, Spuhlja 12/b.
Kakršen Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves svečan.
[ S RAT	3®PT	UJ Rabelcja vas
OTVORI v četrtek, 29.11.		ITEV 07 ob 10h
Svinjski kare JK s kožo
postrežno, Panvita - Mir m
1 kg Wmm
Banane 1 kg
V -VipH
V' 7
OTVORITVENA CENA
€ 3,69
/
OTVORITVENA CENA
€ 0,69
884,27 SIT
165,35 SIT
Ponudba velja samo na Ptuju od 29.11. do 4.12.2007 oz. do prodaje zalog.
PROGRAM OTVORITVE
9.30 - Pihalni orkester Ptuj
10.00 - slavnostna otvoritev supermarketa Ptuj Rabelčja vas
11.00 - EVA CERNE
12.00 - ansambel ŠTRK
15.30 - ŠTAJERSKI HARMONIKAŠI
16.00 - program za otroke
- nastop klovna in čarovnika
17.00 - glasbena skupina KATRCA
18.00 - DOMEN KUMER
Prera~uni v SIT so informativni in so izra~unani po te~aju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR.