Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman reljJl: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teijd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več ,	na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) irt ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) 86 sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VreduiStro je v SemeniSki ulici h. št. 2. Iziiaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.
^tev. 13S.
V Ljubljani, v sredo 18. junija 1884.
Letnilt 3GII.
Bolg:arsko-si'l)ski razpor.
Povod bolgarsko-srbskemu razporu, kterega bodo velesile vzajemno poravnale, je jako zmešan. Znano je, da je lansko jesen nekako pol stotine srbskih ustašev, pri kterih je bilo tudi mnogo pustolovskih Črnogorcev, prestopilo srbsko-bolgarsko mejo, ker so jih doma podplati peči začeli zarad Zajčarske ustaje. Ti ljudje jeli so srd kuhati v svojem osrčji, v želodcu jim je pa lakota predla. Sklenili so toraj napadati srbske vasi in si ondi poiskati, kar bi jim ravno služilo za trenutek. Pajdašiti so se jeli v to z dvomljivimi ljudmi bolgarske narodnosti, s kterimi so skupno Srbine napadali in ropali ujihovo blago. Posebno so se pa z željnimi očmi na okrajno bla-gajnico v Novemhanu ozirali. Da bi pa te svoje čisto navadne roparske napade oblekli v dostojno suknjo, razposlali so pred vsakim napadom nekake ustajniške oklice, kteri so pa večinoma v rokah kraljevih srbskih oblastnij ostali. Dalje so se Srbi in Bolgari večkrat v Bregovskem okraji sprijeli zarad nedoločne državne meje, če tudi se je dobro znalo, da je kraj Bregovo že od davnih časov srbska last. Spopadli so se bili tako silno, da je več mrtvih obležalo. Srbskega ministra Garašanina je pa tako postopanje jezilo in je svojemu diplomatičnemu zastopniku v Sofiji naročil, da naj stvar sporoči bolgarskemu ministru zunanjih zadev. Balabanov je takoj obljubil, da bo vso zadevo javil ministerskemu sovetu in se nadja, da bo kneževina formalno kraljevino za odpuščanje prosila. Toda bolgarski mini-sterski sovet pa o tem ni hotel ničesar slišati, da bi mu srbski Garašanin postave narekoval in je rekel predsednik Zankov, da se je potovajoč po deželi sam prepričal, d« je vse v redu in da je Srbija stvar pretirala. Tudi Vidinski prefekt je brzojavil, da je v njegovem okraji vse doma in v redu, kar se k emigrantom prišteva; kljubu temu so se pa poboji, ropi in umori ob srbsko-bolgarski meji vendar-le množili.
Toraj Srbija cele zadeve vendar-le ni kar meni nič tebi nič iz trte izvila 1 Da, srbski orožniki morali so se dostikrat umakniti, ako niso hoteli bratske krvi prelivati. Toliko bolj se je pa bolgarska oblast-
nija za ustaše potegovala. Ko sta dva srbska orožnika in en pandur preganjala roparje prav na bolgarsko zemljo, prijeli so jih ondi in v Vidin v ječo gnali, kjer še sedaj sed6 vsi trije. To je bilo, si lahko mislimo, tudi za sicer jako zmernega Gara.šanina preveč. Zapovedal je jako kategorično, da naj Bolgarska ali napravi red in mir, ali pa naj srbski poslanec zapusti Sofijo, kar se je, kakor znano, tudi zgodilo. Iz vsega je toraj razvidno, da je Bolgarska več zakrivila razpor, kakor pa Srbija. Srbija zahtevala je za-se in za svoje ljudi le pravico in druzega nič, ktero ji je pa Bolgarska trdovratno odrekala.
Toda še bi ne bilo prišlo do popolnega razpora, ko bi ne bila bolgarska vlada samovoljno odpravila srbskega vojaka — stražnika od straže pri Bregovem, ktero so Srbi že več nego pol stotine let pod svojo oblastjo imeli. Petdeset let toraj živeli ste sosednji državici v miru in nikomur ni na misel prišlo, čegavo bo Bregovo, kar se v najnovejšem času Balabanov, bolgarski minister zunanjih zadev, domisli, da mora Bregovo bolgarska last postati. Prav odločno zahteva od srbskega poslanca v Sofiji, naj v treh dneh ondi odpravi srbskega stražnika, ako ne, odpravila ga bo Bolgarska z orožjem v roki, kar je tudi res storila. Ker se ji Srbija ni hotela umakniti iz svojega posestva, ga je Bolgarska s silo vzela. Na to, se ve, da je Srbija poslala svoj ultimatum.
Ako se ne motimo, je vse te zmešnjave napravila druhal srbskih radikalnih ustašev — ubežnikov, ktere je srbska vlada kot rovarje pregnala in so na Bolgarskem gostoljubno bili sprejeti. Iz domovine že vzeli so s saboj smrtno sovraštvo do srbske vlade, in to do vsake, ktera ne bi obstala iz radikalnih prekucuhov; to sovraštvo gojili so iz začetka tiho pod gostoljubno streho bolgarsko, dokler jim ono v prsih ni prekipelo do vrhunca, na kar potem niso mirovali, dokler niso pridobiU bolgarske vlade za-se, ktera se jim je na limance vsedla. Upamo pa, da se bode razpor vkljub hudobnim nakanom srbskih in bolgarskih radikalcev z lepo poravnal.
Nejevera je Jalova.
Odkar krščanstvo svet razsvitljuje, nahajajo se neverci, to je, taki, ki taje razodete resnice krščanstva ; vsak čas so bili ljudje, ki niso imeli drugačne vere mimo take, ktero so si sami izmislili. Kajti v vsakem času je bila svitla luč razodenja preobčutljiva bolnemu očesu in vera strastim nadležna. Ob nobenem času pa ni bilo več sovražnikov krščanskemu « imenu, kakor jih je dan danes, nikdar niso bili tako mogočni, tako ponosni in predrzni.
Nejevera je postala moč, osnovala je ratoborno vojsko, ki napada vero pod poveljništvom tako zva-nega „javnega mnenja", naprej dirja in skuša zmagati tu in tam. V njenih vrstah stoje učenjaki našega stoletja, ki se potegujejo v imenu učenosti za nejevero, tu se nahigajo tudi državniki, ki hočejo politiko pridobiti za nejeverstvo, a nahajajo se tudi možje izmed ljudstva, da! čestokrat tudi ljudstvo samo, ki hoče zatrositi nejevero v ljudsko življenje.
Nejevera in sovraštvo do krščanstva se je prej rado prikrivalo, ugajala je njima nočna tmina, no sedaj se pa več ne skrivata, prikazujeta se od obličja do obličja vernemu svetu. Odkar si je nejevera postavila povsod stolice, odkar v profesorski obleki ponosno postopa poleg bogoslovja po nemških viših šolah, in si prizadeva nlomiti tudi v ljudsko šolo, od tega časa zastarela so vsa tajna društva, postala nekako igrača velikim otrokom.
A nejeveri ni dosti, da se tako javno kaže, postala je tudi predrzna. Stopa pred naše stoletje in mu hoče zapovedati, stopa pred Boga in ga zaničuje, stopa pred človeštvo, ter je zaničuje v imenu učenosti. Smelo in drzno trdi, kraljestva božjega bode konec na svetu, začelo se bode kraljestvo človeštva. Ne vera, marveč tvarinarstvo ima zasesti prestol. Na razvalinah krščanstva hoče postaviti novo človeštvo, novo izobraženje, namesto nebes hoče pa zemljo pre-strojiti v nebesa. Bog v teh novih nebesih ne bode več Bog, ki prebiva nad oblaki, marveč človek, ki šeta pod oblaki, ki sam sebe moli in se občuduje v svoji zemeljski časti in veličastvu, ta bode Bog v novih nebesih. Saj Feuerbach uči: človek sam, to je pravi izveličar, človek to je sam Bog, rešenik in sodnik.
LISTEK.
Puščavnik pod B. prijatelju v Ljubljani.
Dragi moj! — Včeraj je bil vendar lep spomladanski dan. Sedim na klopici pred svojo pu-ščavnico in berem — kaj? — Saj me poznaš, da sem „ultra montes", da se držim starega našega gesla: „Vse za vero, dom in cesarja", kakor naš kmet starega pluga; berem naš „dotični" dnevnik. Ko pregledam zadnje inserate, lotim se še Steklase: Severo-iztočna potovanja. Ne vem, je li bilo krivo toplo spomladno soince, ali berilo o mrzlem ledenem morji, — zadremlje se mi. V tem se mi sanja. O čemur človek govori ali bere, to se mu rado v sanjah pritakne; tako tudi meni. Naj Ti povem svoje sanje. So pač čudne, pa kaj hočem!
Znajdem se v temni, obširni, skoraj bi dejul nepregledni dvorani; ob štirih straneh stojd polico do stropa obloženo z debelimi, zaprašenimi foiijanti (knjigami). V sredi sobane jo miza, na nji leži od-
prta knjiga in pred njo sedi — ne vem, kako bi dejal — ne človeška postava, ampak nSenca" človeške postave; kajti nima ne mesa, ne kosti, kakor duh iz spodnjega sveta. Ogrnjena je žalostna senca s „Slovenskim Narodom" 1. 18 73, blazega spomina. Samo črne oči bliskoma švigajo od vrste do vrste odprtega folijanta. čez kratek čas človeška senca zaloputne debele platnice folijanta; vdari se z roko tje, kjer imamo navadni ljudje za čelom možgane (bilo je tam prazno, ker nisem čul tleska) in globoko zdihne: „Nič! zopet nič!" —Jaz, pol v strahu, pol čudeč se, plaho poprašam: „Za božjo voljo! — kdo je?" In ona postava so zravna, po konci, in votlo odmevajo njene besede po temni dvorani: „Stat nominis umbra". — „Kaj pa vendar delate tukaj, gospod Umbra", pomilovaje baram, „v tej srednjeveški temi?" — „Iščem dokazov, da so .Jezuiti učili in se ravnali po geslu: „Finis sancti-ficat medium"; rešiti moram čast „Slov. Naroda" in zaslužiti 100 gold. za „Narodni Dom". Ti pr . . . Jezuiti so pa toliko napisali, da človeška starost ne zadostuje vse prebrati. Sto let že tičim v tej temni
jezuitovski knjižnici in premetavam knjige, pa ničesar ne najdem; žrtoval sem se, da sem se ves posušil, — vendar zastonj!"
„Senca" se stisne v naslanjač in obupno zdi-huje: „0 zakaj sem se lotil tega posla! Mar bi bil molčal ter si mir in pokoj — znabiti še kaj druzega ohranil".
Naenkrat stoji za njim — nobeden drugi, kakor pravi Mefisto — (Bog nas ga varuj) s tistim satanskim pogledom in s sarkastičnim posmehom krog tenkih ustnic, ter mu zašeptd: ^Prijatelj, ne obupaj! Jaz ti pomagam, z mojo pomočjo dokažeš vse, kar hočeš", i— "nSenca": „Ti Mefisto mi pomagaš? Kako?" — Mefisto: „Zaupaj! Jaz ti na priliko iz biblije dokažem, da ni Boga". Senca: „Če ti je to mogoče, potem verujem, da znaš vse".— Mefisto: Prinesi biblijo (Sveto pismo), jaz, veš, da se je ne dotaknem, odpri psalm 13. in beri prvo vrsto". — Senca prinese biblijo in bere: „Dixid insipiens in corde suo: Non est Deus" (Rekel je norec v svojem srcu: Ni Boga.) Kes tukaj je: „Ni Boga"; ali spredej so besede: „Rekel je norec; to ravno na-
Tako postopa, detle vodi moderna nejevera, tista ■duševna prostomiselnost načih dni, ki se je oslobo-dila vsega nadzemskega in je zapisala pozemeljskemu dejanju na zastavo »napredek", in z bliščečim imenom, ako je le mogoče, hoče pripe^'ati v svoj tabor vse tiste, ki v resnici delajo za napredek človeštvu in gled^ na siromaSnost naše dobe željno pričakujejo, kedaj se bodo zboljšale človeške razmere. Vredno je toraj, da se trudimo spoznati, ali more nejevera ostati mož beseda, da izvrši, kar je obetala, ako hoče namreč vpeljati novo in boljšo omiko mimo krščanske; naj pokaže, da more človeštvo pripeljati do veče sreče, kakor jo je dosihmal vživala, naj je napravi modrejše in boljše brez Boga, potem ji bodemo verjeli.
Nejevera hoče vstvariti novo omiko, seveda boljšo mimo krščanske, saj ima stopiti na nje mesto. Omika pa ni mogoča brez vere, in najboljša vera, da se omika razširja, je krščanska. Ako je namreč vse bistvo prave omike in izobraženja v tem, da se povzdigne človek iz nizkega stanu, kamor ga je postavila narava, da se um razbistri in srce požlaht-nuje, da se ves človek, kakor je in biva, njega misli in čuti, um in srce približuje dovršenemu človeku, da se napačno v njem popravi in naravnd, ako temu pravimo omika, tako tedaj omika ni mogoča brez vere, ni mogoča brez Boga, brez razodenja.
Krščanska vera pa stavi človeku pred oči vzvišen vzor popolnosti, po kterem ima hrepeneti, da, ponuja in daje mu tudi moči, da povzdigne propalo in na duhu in telesu sprideno naravo, da zdravi bolno in krepča opešano. Ta resnica je zapisana z neizbrisijivimi črkami v zgodovini človeštva. Da, vidi se, da je človek že vstvarjen za krščanstvo, ki mu more dati mir in zadovoljnost. Brez omike in krščanstva in više kakor do krščanstva se ne popne tudi nobena omika. „Naj duševna omika še toliko napreduje, naj se razrašča naravoznanstvo še tako visoko, globoko in daleko in naj se človeški duh razširja, kakor se hoče, vendar vzvišenosti in nravne izobraženosti v krščanstvu ne bode prekosil." (Goethe).
Vendar pustimo to splošno razmotrivanje, pristopimo do dejanja. Poglejmo, kaj je vstvarila moderna nejevera, prevdarimo, koliko je dosihmal sadu obrodila, kar se tiče duševnega in gmotnega življenja in odgovarjajmo vprašanju, je li sejala in pospešila omiko.
V duševnem življenji je na prvem mestu nravnost, kajti podlaga je vsi omiki. Nravnost pa obsega pri nejeverstvu vso vero; kajti o verskih resnicah, o dogmih nejevera noče vedeti ničesa. Nravnost, to mu je vera, splošna nravnost je nezavisna od vseh verskih vprašanj. Čemu bi tudi vprašali, kaj je Bog, kakšen je, čemu je človek? „Bodite modri in krepostni !" to je zadosti.
Kaj je modrega in dobrega s tem povedanega, ako se človeštvu tako oznanuje nravnost? Prašalo bi se lahko: kdo nas sili, krepostnim biti? Ako ni Boga, ni ga najvišjega postavodajalca. Ako ni najvišjega postavodajalca, potem pa tudi ni nravne postave, ki bi vse vezala. Ako pa ni nravne postave, od kod pa izvira nravna dolžnost. Kdo nam more toraj nakladati dolžnosti, kako se more tukaj govoriti o nravnosti? Koliko pa more storiti taka nravnost brez Boga za blaženje človeštva, tudi ko bi spolnovali nje
postave. Človek ni drugačen, kakor je, to je: padel je, nesrečen je postal, a je tudi odrešen in posvečen. Kdor ne pozna te svoje notranje slabosti, ne pozna samega sebe, niti se ne zatajuje, ne more se povzdigniti, ako ne ve, da ga je Bog odrešil in posvetil, odtegne si sam vso moč in vsako zdravilo za notranje hibe.
Nravnost zahteva, da se vojskujemo se strastjo. Ako pa je nravnost nezavisna, ni vzroka najti temu. Kaj je strast in kedaj postane pregrešna ? Vzemimo človeku vero v Boga in človeške strasti so oproščene, kakor pri živali; kakor žival ne pozna postave, ki bi mu stavila meje. Vse sme storiti, kar more. Ali ne oprošča ravno nejevera naših dni človeka vsake sile, ktere mu naklada vera in nravnost. Feuerbach je že zdavno zdihoval po odrešenji mesa. „Ako hočete človeka osrečiti, pravi dalje, peljite ga do virov sreče, do čutnosti." To je toraj požlahnjenje človeka po taki nravnosti, ktero oznanuje nejevera.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 18. junija.
l^fotranje dežele.
Druga seja de&elnega zbora isterskega pokazala je že svojo pravo barvo. Naši slovenski poslanci se več tako ne prezirajo, kakor se jim je to lansko leto godilo. Bile so namreč volitve v razne odseke in komisije in med temi nahajamo v komisiji za poljedeljstvo, poslanca Laginjo, v komisiji za šolski poduk poslanca Alojzija Spinčiča in v finančni odsek poslanca Z a m 1 i č a. — Malo sicer, pa vendar nekaj. Vsekako pa precejšen korak mimo lanskega leta, ko so bili naši poslanci z gnjilimi limonami napadeni. Po volitvi so se delale priprave za obravnave raznih peticij, ki se bodo v prihodnji seji pričele. Vsi slovanski poslanci sklenili so v deželnem zboru le slovanščine se posluževati.
Iz Celja nam prijatelj poroča, da so se volitve »11 deželni zbor štajarski preložile na mesec avgust. Sluti se, da so se vsled razpisanih volitev zopet na soboto, pritožili konservativci, da duhovnikom na ta dan ni mogoče volitev se vdeležiti.
Deželni »hov Tirolski in Dalmatinski pričela sta se na 16. t. m. po običajni navadi. V Dalmatinskem povdarjal je cesarski namestnik .Jova-novič, da blagostan dežele in razvoj narodnega blagra je vladi pred vsem drugim na srcu in si bo po mogočnosti prizadevala pospeševati ju in iz tega ozira deželni zbor v svojem delovanji podpirati.
Levičarji si mnogo prizadevajo, da bi zakrili prepad in razpad, ki se jim je v lastnem taboru napravil, toda preočiten in preznaten je, da bi se kar tako prikriti dal. Plener ima za saboj jedno stranko, Chlumetzki drugo, Herbst se bo pa, kot staro železo k eni ali drugi prislonil. Plener razvil je zastavo s pruskimi načeli, s prusko prijaznostjo! Njemu je Prusija več, nego obstanek Avstrije, ktero zametuje, kajti on povdarja, da mora Avstrija staro kramo medsebojne zadruge posamičnih deželd med staro šaro vreči, nemška mora postati! Da si pa levičarji pri tem pohrustovanji nenemških narodnosti ne spridijo želodca, skrbel bi Plener, da se Galiciji in Dalmaciji določi lastno stališče, vse druge: čehe, Slovane in Hrvate bi kar meni nič tebi nič pohru-stal, ter jih Nemcem in Ogrom priklopil! Chlumetzki je pa zopet bolj za to, da bi se vsaj za se-
daj razvila zastava, kjer stoji z lažnjivimi črkami zapisana narodna ravnopravnost. Na te limance hoče on svoje cipe loviti, kakor je nedavno vjel nd-nje srednjo stranko moravskega velikoposestva. Plener je bolj za narodnostni program, vsled kterega bi se dala Avstrija popred na prusko „Pickelhaubo" obesiti, Chlumetzki bolj za narodno-gospodarski program, po kterem bi se slovanski narodi polagoma v nemški tabor izvabili. In ta razlika cepila bo Nemce nam na korist. Dobro — vsak dan bolj! T^bi pa še zadnje zrno zaupanja, ki ga od svoje stranke še vživa, vničilo.
Velike pomorske vaje naše mornarice, kterih se beta vdeležila cesar in cesarjevič, pričele so se včeraj pod osobnim vrhovnim zapoved-ništvom viceadmirala pl. Sternecka. Zapovedništvo čez brodovje in prvo divizijo ima kontreadmiral Maks baron Pitner, zapovedništvo druge divizije pa kontreadmiral Moric baron Manfroni. Ladije in parniki, ki se bodo vaj vdeležili so:
1.	Parnik na kolesa „Triest". admiraMa ladija vrhovnega pomorskega zapovednika, c. kr. viceadmirala Maksimilijana Daublebskega pl. Sterneck in Ehrenstein. Zapovednik na ladiji je: c. kr. redovne ladije lajtenant (stotnik) Eudolf grof Montecuccoli.
2.	Kasematnica „Lissa", admiralska ladija zapovednika brodovja in prve divizije, c. kr. kontre-admirala Maksimilijana barona Pitnerja. Načelnik štaba: Fregatni kapitan (podpolkovnik) Emil Paleze pl. Grettaberg. Zapovednik na ladiji: redovne ladije kapitan (polkovnik) Henrik Berthold.
3.	Kasematnica „Tegetthoff", admiralska ladija zapovednika druge divizije, c. kr. kontreadmirala Merica barona Manfroni-Manfort. Načelnik štaba:' c. kr. korvetni kapitan (major) Josip Schellander. Zapovednik na ladiji: c. kr. redovne ladije kapitan (polkovnik) Hermanu baron pl. Spann.
4.	Oklopnica „Habsburg". Zapovednik c. kr. fregatni kapitan Henrik Payenz.
5.	Oklopnica „Erzherzog Ferdinand Maks". Zapovednik: c. kr. redovne ladije kapitan Hermann Czedik pl. Briindelsberg.
6.	Kasematnica „Kaiser Max". Zapovednik: c. kr. redovne ladije kapitan Josip Primavesi.
7.	Kasematnica „Princ Eugen". Zapovednik: c. kr. redovne ladije kapitan Gustav Brudl.
8.	Topniška ladija „Kerka". Zapovednik: c. kr. redovne ladije kapitan, nj. c. kr. visokost nadvojvoda Karel Štefan.
9.	Založna ladija torped „Kaiserin Elisabeth"; zapovednik c. k. korvetni kapitan Franc Mflller se 6 torpednicami.
Ta na sinji Adriji zbrana pomorska moč Avstrije ima 90 častnikov, 3000 mož pomorščakov, 70 velikih in 46 manjših topov, 38 mitralez (briz-galnic za drobne svinčenke) in potrebno število torped.
Pri anarhistovski obravnavi v Gradcu na 13. t. m. predstavili so sodniki izdajalca Pronega zatoženim anarhistom. Proneg vsakemu posebej v obraz pove, da je bil navzoč pri tistem shodu, na kterem so si socijalisti obljubili cesarja umoriti in kjer so se dalje posvetovali, na kakošen način bi se bilo najlagje mesta polastiti. Naposled so sklenili, pravi Proneg, da je najbolje mesto razsuti z dina-mitom, policaje pa pobiti, potem si lahko vsak svojega sovražnika poišče in se po svoje nad njim znosi. Anarhisti od prvega do poslednjega vsi taje in trdijo, da Pronega še celo ne poznajo ne; da je on podučen, kako naj govori; da jih misli le v nesrečo spraviti in da se niso nikdar nobene zarote vdeleževali. Proneg pa zopet reče, da je vse res, kar je ovadil in da socijalisti sedaj le za to taje, ker vedo, kaj jih čaka, namreč ječa od 10 do 20 let. Na vprašanje državnega pravdnika, zakaj da jih je ovadil, pravi Proneg, da mu vest ni dala pokoja in da si ni več življenja svest, kedar bo zopet prost. ,,Kaj Vam je bilo treba izdajati jih, ali niste zamegli svojih 8 let
sprotno dokaže". — Mefisto: „Nič ne dene; le piši v svoje glasilo: Ni Boga! tako stoji v bibliji. Jaz poznam tvoje čitatelje, rajše bodo vse verjeli, kakor da bi kdo pogledal v biblijo. — Jaz ti tudi dokažem iz biblije, če hočeš, da si lažnjivec". — Senca: „Radoveden sem, kako". — Mefisto: „Beri psalm 115, vrsto 11: Omnis homo mendax. (Vsak človek je lažnjiv.) Ti si človek; tedaj: Ti si lažnjivec. Želiš še več dokazov?" — Senca: „Dovolj, dovolj! verujem, da ti je mogoče vse dokazati; toraj pomagaj še meni v kozji rog vgnati te preklicane jezuite in „Slovenca"." — Mefisto: „Vzemi jezuita kterega hočeš, brž najdeva dokazov". — Senca privleče debelo knjigo v svinjskem usnji vezano, bil je, kolikor sem v temni sobi videl Busenbaum. Mefisto: „Odpri knjigo in beri prvo vrsto, ki jo zagledaš". Senca bere: „Cum finis est licitus, etiam media sun licita". (Če je namen dopuščen, dopuščena so tudi sredstva.) Mefisto: „Vidiš jasen, neovržljiv dokaz?"— Senca: „Mefisto, poglej spredej so besede: praecisa vi et injuria (če ni zraven sile in krivice); te besede podero ves dokaz". — Mefi.sto: „Ali .si tako nespameten, da bi.tudi te besede navajal? Izpusti jih; nobeden tvojih čitateljev se ne bo .sam
prepričal, je li res, kar trdiš; vsak ti bode verjel".
—	Senca: „Kaj pa „Slovenec" in njegovi patroni? Ti poznajo Jezuite še bolj ko jaz. Na laž me bodo postavili". —Mefisto: „Ne boj .se; ako se to zgodi, potem modro molči; če Te mika, pa govori — mar li ne znaš vsake suknje narobe obrniti? Tvoji učenci bodo verjeli, le Tebi verjeli, ne pa „Slovencu"
—	kdo se zmeni za resnico!" Senca veselja poskoči, objame Mefista in izklikne: „Hvala, hvala Mefisto! Ti si me rešil, otel čast papirnatega „Slovenskega Naroda"; požrl .Jezuitom dobro ime med slovenskim ljudstvom in lep kamen vložil k zidanju „Narod-nega Doma". Zdaj lahko zapustim to mračno, je-zuitovsko knjižnico, kjer sem bil pokopan celo stoletje; razširjati hočem Tvoje nauke med svojim narodom. O zlati vek — zdaj Slovencem zašije prava luč!" — Mefisto: „Prijate]j! Ti imaš nekaj Voltai-rove zlobnosti, dopadeš mi; skusi delati v mojem duhu — vkup bova plačo vekomaj delila".
Prebudim se. Eavno pogleda soince izza oblakov.
Dragi moj! To so bile sanjo Tvojega prijatelja pu.ščavnika za B. Kaj boš neki Ti k tem sanjam rekel — sem radoveden. Hočeš li vedeti, kaj sem
jaz storil? Koga? Premišljeval sem sem ter tje, pa nobena razlaga mi ni kaj ugajala; z zamrzo sem slednjič rekel: E, čemu to premišljevanje — sanje so senca. A zdaj sem tudi jaz od klopice poskočil, soince izza oblakov je tudi meni zasvetilo ter vskliknem: Da, sanje so Senca, Senca pa zvijačen obrekovalec.
Nekterim svojih sosedov sera sanje in razlago povedal, pa vsaki, kakor bi se bili med seboj dogovorili, je trdil in rekel: To niso sanje, marveč je polna resnica. Da, da, g. „Senca" je nesramen obrekovalec čč. oo. Jezuitov in njih, za Cerkev toliko zasluženega reda; njegovo dokazovanje je grda zvijača, zmožna le nevedneže in hudobneže slepiti.
I kaj Slov. Narod", ki obrekovanja razgla-suje in širi! To naj bralci sami razločijo; jaz le toliko rečem, eden je Mefisto, drugi je izvrševalec, oba pa delata v Mefistovem duhu. Oba pa naj si zapomnita: Resnica tako gotovo vselej zmaga, kakor soince gotovo vselej oblake razženo in potem so mileje sije; ob-rekovalcem ostaja pa le sramota in zaničevanje.
prestati in potem bi vam ne bil nihče lasu skrivil?" Proneg na to pravi, da ni imel več pokoja. Kdo ima prav, ali anarhisti, ki trdijo svojo nedolžnost, ali pa Proneg, ki jim očita velikaiisko krivdo, pokazala bo morda obravnava, če tudi je zadeva silno zapletena.
Tuanje države.
Kakor vsako leto potuje nem^Jci cesar Viljem tudi letos v Ems v kopelj, kjer bode nekako štiri tedne ostal. Od ondot prišel bo za štiri tedne v Gostinske toplice. Iz Gostina obiskal bode Badensko kraljevo družino.
Rusi obsojajo Lahe, laško vlado in njihovo politiko glede Avstrije zaradi „irredente". Vlada, ktera tako postopa, kakor Lahi in ^irredentarji" nasproti Avstriji; ktera prepoveduje cerkvene sprevode kakor Laška to dela, nima nobene pravice več do liberalizma. Sramota pa je za laške oblastnije, pravijo Eusi, da tako zagrizeno smrtno sovraštvo, kakor ga „irredenta" do Avstrije goji, trpe in ga še celo tu pa tam na skrivnem podpirajo.
Bazmere med Angleško in NemSko so se zboljšale. Bismark je povabil angleškega poslanca na obed in se je potem prav dolgo in prav prijazno z njim razgovarjal o egiptovskih in afrikanskih zadevah. Tudi podpredsednik v državnim ministerstvu minister Puttkammer prijenjal je v svojih zahtevah in je podpisal Bismarkov program, da se namreč razpusti prusko ministersko predsedništvo in naj bo vedno naj starši minister ob enem tudi predsednik.
Francoska in Angleška sta se sporazumeli v naslednjih glavnih točkah glede Egipta. 1. Angleška posodi Kedivu 8 milijonov funtov šterlingov, t. j. 80 milijonov goldinarjev, ktere ji bo Kedive vračal v obrokih, kedar bo menda zamogel. Posojilo se pa vknjiži na prvo mesto vseh egiptovskih dohodkov. 2. Angleška postavi svojo vojsko na tri leta v Egipt; ako jo hoče dalje časa ondi pustiti, mora v to dovoliti skupna Evropa. 3. Obresti zjedinjenega dolga se zmanjšajo in zaklad, iz kterega naj bi se dolg poravnavnal, naj se porazi. 4. Naj se napravi računski dvor, v kterem bodo zastopane vse velesile in kteremu naj se predsednik vsako leto voli. Opozoriti moramo, da so pogoji taki, da jih ne bo nobeden parlament dovolil. Kjer se bo le dobil narod, ki bo Egipčanom, ki so že popolnoma na kantu, še 80 milijonov goldinarjev zaupal, in vojake na mo-rišče pošiljal! Za to tudi nikakor ne moremo verjeti, da bi bili resnični; če so pa, se bo neizvršlji-vost njihova kmalo pokazala. Sploh pa v najnovejšem času angleška vlada zastopa politiko, ki je vse, le angleška ne!
Sprli ste se Angleška in Turčija zaradi Sudana in vojakov, ki bi jih morala Turčija po medsebojnem dogovoru tjekaj poslati. Okoli 12 maja šlo je prvo pisanje iz Angleškega v Carigrad na Sultana, da naj Turčija takoj potrebno in dogovorjeno število svojih ljudi v Sudan pošlje. Na to je bilo vse tiho, sultan je dotično pismo izročil turški vladi v pretres. Drugo pisanje iz Londona v Carigrad Turke priganja, naj se vendar podvizajo z odpošiljatvijo vojakov v Sudan, sila je velika Turčija se je pa po stari navadi sedaj še le z Angleži zaradi malenkosti pogajati začela. Na to so Angleži v tretjič pisali; Turki so jim zopet odgovorili, vojaki so pa še vedno doma čepeli. Ko ee je v Londonu to zvedilo, so Angleži silno ne-voljni postali. Lord Granvilie je prijel na to 12. t m. za pero in je Turkom tako pisal, da, ker do sedaj niso svojih ljudi v Sudan poslati vtegnili, ali pa ne hotli, jih sedaj tudi ni več treba, in jih tudi več ne smejo ne, ker Angleška svojo ponudbo umakne. Angleška, pravi Lord Granvilie, je bila vedno zvesta prijateljica Turčiji, in sedaj se ji pri-prijateljstvo tako grdo povračuje. Turčija pač nima nobene pravice Angležem slabega gospodarstva očitati, kar se Egipta in Sudana tiče. Naj rajše sama svoje lice pogleda, pa se bo videla, kakošna da je
lierber je prišel sovražnikom v roke! S tem sudanskim mestom godilo se je v poslednjem času, kakor z ranjcim Oetevajem, kraljem Oulukafrov. Več ko petkrat so ga proglasili mrtvim, čez 14 dni pa zopet povedali, da je še pri življenji in da se mu dobro godi. Konečno ga je pa vendar-le res zadela smrtna kosa. Prav tako je z Berberjem. Vsaj že trikrat, če no več, raznesel je telegraf novico: „Berber se je udal ustašem" in takoj drugi dan brzojavili so za gotove groše lačni dopisuni: „Novica o padu Berberja je izmišljena". Sedaj jo pa prinaša, kakor pravijo, brzojav prav iz zanesljivega vira. Nasprotnikom Gladstonovim prišla je kakor nalašč, da si jo bodo na svojo korist obrnili in porabili, kolikor bo ravno mnogoče in kar se bo le dalo. Najnovejše obravnave angleške vlade s Francozi so Gladstonove nasprotnike namreč neznansko razdražile in gledali bodo, da mu svojo nevoljo na ta ali na oni način pokažejo. Položaj v Sudanu se pa vsied tega ni kar nič spremenil. Da se Berber ne bo vzdržati zamogel, ako mu ne pride od zunaj pomoč, je bilo očividno. I^omoči pa dobiti nikako ni zamogel, ker sedaj tega v Sudanu velika vročina ne dopušča, toraj ga na noben način rešiti ni bilo mogoče. Drugo in ravno t!iko važno, ako ne še važniše vprašanje je pa to, kaj bo z Gordonom. Ali se bo mož vzdržal toliko i^asa, da zopet dež razbeljeno puščave ohladi, ki bodo Angležem ali pa Turkom dovolilo prihod predChartum, da ga rešijo iz groznega položaja? Kaj, ko bi se Mahdiju popred posrečilo še po Chartumu seči.
preden se bodo Angleži odločili, kaj in kako. V tem slučaji je Gordon zgubljen. Mahdi ga bo še hujši zaprl, kakor je to z avstrijskimi misijonarji naredil, ako ga sploh pri življenji pusti.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljanske okolice, 16. junija. Grdo vreme smo imeli ravno o najlepšem času, namreč, o sv. Bešnjem Telesu. O tem času se ta okolica navadno pokazuje v posebno lepi obleki; povsod mole iz zelenja kvišku beli, šibki in vitki maji, okinčani z venci in narodnimi zastavami in ravno tako okinčana znamenja kažejo ti pot, koder je šla procesija. Letos je deževno vreme veliko pokazilo, a za čast božjo vnetih prebivalcev to vendar ni zadrževalo, da ne bi bili svojih vasi in potov velikemu prazniku na čast na omenjeni način okinčali. Akoravno so se procesije vršile zavoljo dežja skoro povsod le v cerkvi, je vendar dokazov pobožnosti videti povsod. Vzlasti Šentvid nad Ljubljano se, kakor že več let sem, tudi letos odlikuje s takimi dokazi. Samo ob cesti vidiš štiri pare orjaških majev, med njimi pa oboke ali slavoloke iz zelenja, vencev, cvetlic in druzega svitlega kinča s podobami prazniku primernimi; raz majev vihrajo dolge slovenske zastave. Mal, pa krasen tak obok je tudi pred cerkvenimi vratmi in kako krasno ozaljšana je znotraj cerkev! In kdo je vse to storil, kdo žrtvoval čas, trud in denar? Šentviški fantje in dekleta. Prvi so napravili in postavili maje, druge so pletle vence in okinčale oboke. V nedeljo je bilo tu veliko Ljubljančanov, a vsak seje vstavil in občudoval to krasoto, kakoršnih ni videti gotovo v nobeni vasi daleč okrog. Ees, lepo vrlo ste se obnesli zopet letos. Šentviški fantje in dekleta, to kaže, da med vami klije še pravi krščanski duh, ni se vas še lotila mlačnost. Naj bi vas po drugih krajih posnemali!
Temu kratkemu popisu bodi dostavljeno le še to, da je v Šentvidu na sv. E. Telesa dan procesija vendar šla iz cerkve, akoravno je malo deževalo; slabega vremena se niso vstrašili ne ljudstvo, ne gg. duhovniki.
DomaČe novice.
(Za smrt lolan) leži č. g. Luka Hiti, duhovnik v pokoji v Vipavi. Bodi prijateljem in znancem priporočen v pobožno molitev.
{Neprevidnost ali kaj?) človek res nikdar ne more biti dosti previden. Ko je v nedeljo dopoldne pri frančiškanski procesiji bil ob kolodvoru prvi blagoslov, stalo je pred „bavarskim dvorom" več ljudi, čakajočih na sprevod. Kar se poprime čvrst kmetišk fant urno za glavo in zaječi. Kaj je bilo? Z nekega oknja je padla cvetka s posodo vred doli in ravno onemu na glavo. Da bi bila posoda z robom dna ga zadela, po njem bi bilo; tako pa je srečno počez priletela na klobuk, odletela in se še le na tleh razbila. Okrog stoječi so bili razburjeni nad to malomarnostjo in so moža pozivali, naj se pritoži, a ta odgovori: „Kaj čem, saj niso nalašč doli vrgli." Vsakdo bi ne bil tako hladne in mirne krvi. — Tako si človek še v mestu na najlepšem prostoru ni življenja zvest. Kdor ima cvetice po oknjih, naj jih tudi lepo zavaruje, da ne bo mogoča kaka nesreča. Če potegne vrvico, posoda ne more doli zdrkniti in spodaj mimogredočim ne bode treba biti v vednem strahu.
{Pasji hoj) se je vnel pretečeni teden v Valva-zorjevi kavarni v Špitalskih ulicah, tako, da so komaj pomirili štirinogate vojskovodje. Velik črni pes je ležal mirno pri oknu za hrbtom nekega gospoda, ki je sede na stolu gledal igro nekterih gospodov. Kar se skrivaj priplazi drug rujav levu podoben pes in vgrizne onega mirno spečega. Ta pa kviško v nasprotnika in tako sta stoje na zadnjih nogah tulila, se grizla in se naslanjala na omenjenega gospoda, ki so je zelo prestrašil, misleč da sta njega napadla. — Pri ti priliki moramo očitno reči, da jo v Ljubljani mnogo preveč pasjega rodu. Koliko nesreč se lahko po psih zlasti pri otrocih zgodi, je bilo že večkrat opomnjeno. Danes le izrečemo, kar smo že večkrat čuli, da naj se premajhen pasji davek (letnih 4 gld.) zdatno povikša, zlasti pri takih telečjih psih in toraj nekoliko bolj pravično vravna, da se bode za veliko p.se tudi več plačevalo, ko za male psičke. Saj jo pri vseh rečeh razloček, imel bi
tudi tu biti. To bi gledal mesar, ko bi moral za mršavega kozlička ravno toliko užitni nskega davka plačati, ko od velikega, debelega vola! —
(F okolici Krima) je neki včeraj toča vse pobila, tedaj še to vzela, kar je prvikrat pustila. — Enako pripovedujejo ljudje, da je včeraj toča tudi po Šmarski fari okoli Grosupljega pobila. — Ubogi kmetovalec, v takem vremenu še ta nesreča!
(Za Zadohrove), vasi Poljske fare, smo pozneje slišali, da na binkoštni ponedeljek zeljnih sadik niso sadili, kar radi popravimo. Še raje bi rekli, da se niso nikjer sadile, a žalibog, da tega ne moremo. — Da je pa skrunenje nedelj če dalje veče, je pač žalostna resnica. Tako iz zanesljivega vira vemo, da so preteklo nedeljo tu pa tam po travnikih kosili ter mislili v ponedeljek sušiti. Sušili so, če so hotli — za pečjo, ker zunaj je v ponedeljek lilo bolj, kakor kedaj poprej.
{Drugi teden doživel ho Trst) nekaj nenavadnega, nekaj velikanskega! Vojsko na morji bode imel priložnost opazovati, kdor bo takrat v Trstu. Na kresni dan priplavala bo naša c. k. vojna mornarica pod vrhovnim zapovedništvom vicead-mirala Sternecka pred Tržaško mesto, kjer se bo dva dni vadila v pomorski vojski in v napadu na Trst. Eskadra obstoji, kakor poročamo v političnem pregledu, iz admiralske ladije, na kteri je viceadmiral in iz šestih vojnih ladij, kazematnic, kterih po tri so podredjene kontreadmiraloma Pitneru in Manfro-niju; dalje ima eno topniško ladijo, eno ladijo s torpedi in šest torpednih čolnov. Vaja in prizor nanjo bo toliko zanimiv, da se v Trstu morda kaj večjega ni še kmalo videlo. Posebne vrednosti je pa v tem oziru Tržaška okolica in njeni vrhovi od Proseka pa tja doli do Bošketa, od koder se povsod očesu prekrasen pogled odpira na veličastno morsko ravan.
{Velika nesreča) prigodila se je včeraj v Trstu, Via deir Istituto. Podrla se je namreč na novo zidana hiša štiri nadstropja visoka, ravno nasproti ubožnega zavoda in je tri delavce pokopala v podrtiji. Na veliko srečo se je hiša še le tik pred 12. uro razsula, ko je večina delavcev že odšla kosit, drugače bi bilo joj! Iz groblje skopali so v prvem trenutku dva možaka in eno žensko, ktere so spravili v bolnišnico. Velike zasluge pridobilo si je Tržaško gasilno društvo, ki je bilo takoj na mestu nesreče in se je odmah dela podstopilo. Kakor se čuje, je bila stavba omenjene hiše enkrat že od gosposke vstavljena, potem pa zopet dovoljena.
{Šent-Vid na Koroškem) ima že nekaj let dobrodelni zavod, ki mnogo mnogo dobrega stori. Mislimo namreč samostan in bolnišnico usmiljenih bratov. Mnogo stotin revnih in zapuščenih bolnikov dobiva tam hrano in zdravila zastonj. Tudi iz bližnjega Kranjskega zaide tje marsikteri bolnik, (samo letos že čez 40), ki bode sprejet in ozdravljen. Usmiljeni bratje nimajo drugih prihodkov kakor mile darove dobrotnikov in za te se priporoča brat, ki je ravnokar dobil privoljenje, da jih sm6 tudi po Kranjskem nabirati. Naj bi ne hodil žalosten od vrat, kjer koli potrka in prosi za bolne, trpeče brate!
{Popravek.) V poslednji vrsti včerajšnjega uvodnega članka naj se čita: posla in ne posta.
{Trgovinska in obrtna zbornica.) (Dalje.) Ko je poročevalec vložil omenjeni predlog, obrnil se je pismeno na člana državno-železničnega sveta Njih ekscelenco barona Sch\vegelna na Dunaji ter ga prosil, naj bi podpiral ta predlog, oziroma ga sam vložil. Nj. ekscelenca bil je koj zadovoljen, ter je vložil predlog najprej pri odboru za vozni red in potem v seji državno-železničnega sveta dne 19. maja ter ga tako dobro utemeljeval, da se je jednoglasno sprejel. Zastopnik c. kr. ravnateljstva in predsednik obljubila sta izpolnitev želje pod pogojem, da bi do-zdanja tržna vlaka, ktera do zdaj vozita samo na progi Eadovljica-Lesce-Ljubljana, potem odpadla in da bi zastopniki iz Kranjske pri tem posvetovanji se izjavili, da takozvana tržna vlaka odpadeta, če se podaljša in preloži njiju vožnja do Trbiža. Spremeni voznega reda v zraislu predloga je treba potrdila c. kr. glavnega nadzorstva za železnice in bi se morda v dveh do treh tednih vpeljala, s čemur bi se vsem željam, ugodilo.
Ker je član državno-železničnega sveta za Trst, Teuschel, predlagal, naj bi se kolikor možno cene zvezne tarifo dosegle, je to dalo poročevalcu g. K. Luckmanu povod, da je gospodo opozoril, da take znižane zvezne tarife časih morejo škodovati trgovini in obrtu. Tako so nizko vozne cene za blago za Trst
od strani c. kr. priv. južne železnice skoro popolnem vničile našo trgovino z žitom in mlinarsko obrt, ker so se n. pr. v južno-severno-avstr.-ogerski zvezni promet sprejele zvezne postaje Trst, Eeka, Gorica in Zagrado, Ljubljana pa ne, so vozne cene za imenitne reči iz Češke v Trst in v Gorico veliko nižjo, kakor za skoro 160 kilometrov bližjo postaja Ljubljano; za žagan les iz Šelzthala v Trst za daljino 517 kilometrov se plača skoro ravno toliko železniške voza-rine, kakor za jednako prevažanje od kranjskih postaj v Trst za polovično daljino; iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) je vozarina za žagan les že višja, kakor izSelzthala; lesovna tovarna v Tržiči mora za lesovino, naloženo v železniških vozovih, od Kranja v Trst skoro 25 gold. za voz več vozarine plačati, kakor pa 79 kilometrov bolj oddaljena postaja Thorl v Trst.
Ta krivica in poškodba trgovine in obrtnije, kteri nastajata vsled tarifnih anomalij, ste dali poročevalcu povod, da je stavil naslednji, tarife zadevajoč predlog:
„Slavno C. kr. ravnateljstvo naj razmišlja, če bi se tarife južno - severno-avstr.-ogerske zveze in od-bitkovne (refakcijske) tarife ne mogle tako spremeniti, da bi se odpravile tarifne nerednosti (anomalije), ter da bi na jedni prometni črti v isto mer vkupni prevozni troškovi za bliže ležečo postajo ne bili višji, kakor za bolj oddaljeno."
Ta predlog se je živahno podpiral ter se oddal odseku za tarife, naj izrazi o njem svoje mnenje ter o tem poroča. G. poročevalec je imel v seji odbora za tarife zopet priliko stavljeni predlog obširno vte-meljevati ter posebno na težavno tekmovanje tukajšnje trgovine z manufakturnim blagom, s sladkorjem, z lončenino in steklenino, s porcelanom itd. nasproti Gorici in Trstu; na težavni obstoj kanditne tovarne Y Ljubljani nasproti tekmovanju v Gorici, ktera ima sadje doma in sladkor iz Geske mnogo cenejši dobiva, kakor mnogo bližja tovarna v Ljubljani, tako da se je slednja bavila že z vprašanjem, bi li v Gorico se preselila, kar bi seveda za našo mesto ne bilo preprijetno. Dalje je opozoroval na škodo, ktero trpijo lastniki gojzdov in trgovci z lesom v Kranjski, ker je za tako oddaljene postaje, kakor v Selzthal vozarina na železnici za les v Trst tako zelo nizka, da se vsled tega cene v Trstu znižajo ter se tekmovanje oteži. Kranjska, ktera ima dve tretjini gojzdov, izgubi vsled teh prednosti to ugodnost, da leži blizu morja, kajti za bolj oddaljene dežele je nižja vozarina nego za-njo. Da-si, gospodje iz principijalnih vzrokov omenjenega predloga po besedah vzprejeti niso hoteli, so vendar vzprejeli naslednji predlog jednoglasno:
„Eavnateljstvo se prosi, da preiskuje kvarne slučaje, ktere je objavil član gosp. Luckman, po kterih slučajih škodo trpijo posamni izdelki trgovine in obrtnije na nekterih prometnih progah vsled tega, da zanje veljajo neugodnejše tarife, kakor za bolj oddaljene ter naj skuša te kvarne slučaje kolikor možno oziraje se na prometne razmere odpraviti."
Ko je c. kr. ravnateljstvo obljubilo pomoč, je gosp. poročevalec sestavil spisek v opomin, kteri so-držuje do tedaj mu znane pritožbe trgovcev in obrtnikov iz Kranjske ter ga poslal c. kr. ravnateljstvu. Oziraje se na svoj tarife zadevajoč predlog, kazal je na posamne nerednosti pri tarifah ter na nepravilno ravnanje pri dajanji prednostij, in sicer po po-samnih vrstah blaga in tarifnih postavkih:
A. Eefakcije in prednosti pri lesovini in papir-ščini v lesnih tablah. Tako: Thorl - Maglern v Trst (256 kilometrov) 55 kr. za 100 kgr.; Spital v Gorico (339 kilometrov) 17-5 kr. za vagon in kilometer -f- 3 gold. m. p. gld. 62 gld. 45 kr. za voz; Thorl v Gorico (256 kilometrov) 20 kr. za voz in kilometer 3 gold. m. p., za voz. Nasprotno pa mora n. pr. M. Moline, kteri je pred kratkim vstanovil v Tržiči lesno brusnico, ter odpravlja papirščino v lesnih tablah s postaje Kranj v Trst, okolo 80 gold. za voz plačati v oddalji samo 177 kilometrov. To je vendar anomalija,'če se mora na krajši progi Kranj-Trst za voz plačati vozarine okolo 25 gold. več, nego na 79 kilometrov daljši progi Thorl-Trst, in ta ano-taalija je gotovo Kranjski v veliko škodo. Iz Spitala v Trst (315 kilometrov) se mora pri papirščini v sivih in rujavih lesnih tablah 136 gold., pri beli 64 gold. plačati za voz; iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) pri vsakovrstni papirščini v lesnih tablah jednako za voz (vagon) 114 goldinarjev.
(Dalje prih.)
Razne reči.
—	t	Smoler (nem. Schmaler. rus. Smoljar) r. 1. 1816 v Luču v Gornjih Lužicah, učil se je in delovati jel za rojake svoje severne Srbe ali Vende in za slovanstvO sploh, ter pridobil si tolikanj zaslug, da se po vsi pravici med prve budi-telje slovanske prišteva. Po vzgledu čeških rodoljubov je delal na to, da so Srbi po Lužicah jeli vzobraževati svoj jezik, po knjigah, časnikih, čitalnicah, da so vstanovili si „Matico Srbsko"; vredoval je nekaj časa njen Letopis, Jordans Johnbtleher, v kterih je v prvih letnikih marsikaj brati o nas Slovencih (ali o Vindih na jugu); učil je kot profesor srbski jezik na gimnaziji, nabiral in priobčeval narodne pesni srbske, ruske, preložil Kralodvorski rokopis, spisal nemško-srbski slovnik itd. Zaslovel je zlasti pri severnih Slovanih, dobil ruski red sv. Ane n. vrste itd. Umrl je 13. jun. letos v Budišinu (Banzen); blag ostane mu spominjl
—	»Društvo svetega Eafaela" se imenuje društvo, čegar naloga je katoliške izseljence v Ameriko varovati pred nevarnostmi, ki prete na poti in v novem svetu njihovi duši in telesu. Društvo prav marljivo deluje in je storilo že velike dobrote. Iz Bremena je odplulo v Ameriko 1. 1882 114.956 oseb, izmed kterih je 26.023 obiskalo katoliško cerkev predno so se podali na morje in 2.024 prejelo sv. obhajilo. Društveni poverjenik, župnik Schlosser, je nadzoroval menjice in izplačevanja in je sprejel in oddal deposit v vrednosti 945.637 mark. Iz Hamburga Je odplulo 113.258 ljudi; 1011 se jih je obrnilo na ondotnega društvenega poverjenika, ki jim je preskrbel prenočišče in jih peljal v katoliško cerkev. V Antverpnu je oskrbelo društvo 3.056 oseb. Kakor v teh treh mestih, tako ima „društvo sv. Eafaela" svoje zastopnike v vseh večih mestih in pristaniščih, kakor v Eotterdamu, Amsterdamu, Londonu, v Novem Jorku, v Porto Alegre in še celo v Kaplandu. Vsega skupaj seje toraj izselilo 226.958 oseb in sicer 97'/» odstotkov v severno Ameriko. V Ameriki sami se je pa pod pokroviteljstvom treh škofov vstanovilo društvo za sprejemanje izseljencev. Nemške katoličane sprejema škof Baltes v Altoni (Illinois.) Veliko je namreč na tem ležeče, da se ljudje iste narodnosti in vere skupaj naselijo, ker drugače se v verskem oziru zelo zanemarijo. Ako je več ljudi iste narodnosti dobe duhovnika, ki je zmožen njihovega jezika, ako se pa pomešajo med same Angleže, pa težko kedaj slišijo besedo božjo v svojem jeziku, ker duhovnik se ravni po večini ljudstva in je toraj Anglež, ki javaljno zna drug jezik. Društvo sv. Eafaela obstoji že 15 let in je izdalo samo za pretočeno leto 8454 mark. Predsednik je knez Kari Isen-burg-Birstein. Izseljenec sprejme od društvenega povrjenika izkazni in priporočevalni list, ki naj mu bo na poti kažipot. Pa društvena naloga ni ljudi vabiti v Ameriko, ampak jih še pridrževati s svetom in opomini in jih odvračevati od Amerike; če se pa kdo le ne dii pregovoriti, ga pa društvo podpira pri izseljenji.
Teleg:ranii.
Celovec, 18. junija. Cesarjevič Rudolf prišel bo 15. julija k slavnostnemu otvorjenji tukajšnega muzeja „Rudolfinum" semkaj.
Dunaj, 17. junija. Eavnatelj mestnega gledišča, Bukovics, obsojen je od okrajne sod-nije v notranjem mestu zaradi požara v mestnem gledišči na 150 gold. globe ali pa 30 dni zapora. Dva zatoženca sta oproščena, ostali so obsojeni v zapor od treh dni do treh tednov.
Budapešt, 18. junija. Opokidne znaša večina vladne stranke 51. Med izvoljenimi se naliajajo minister Trefort, presednik liberalnega kluba Vizsolyi in Peter Dobransky. Bruselj, 18. junija. Senat razpušeen.
Umrli !»o:
16.	junija. Anton Gerden, delavžev sin, 16 dni, sv. Petra cesta št. 83, oslabljenje.
17.	junija. Ana Marija Eoncetti, pisltavnega orodarja hči, 8 dni, na Bregu št. 8, božjast. — Meta Jane, mizarjeva žena, 37 let, Marije Terezije cesta št. 6, jetika,
V bolnišnici:
13. junija. Jakob Jarc, delavec, 43 let, jetika.
Tnjci.
17. junija.
Pri MallH: Felle, Dart in Ziegler, trg. potovalcci, z Dunaja. — Bojardi, mestni zast. iz Gradca. — Plentl, Gossler in Zanki, trg. potovale!, iz Gradca. — Grof Lažansky, o. k. stotnik, s soprogo, iz Grundlhofa. — P. Zesser, s soprogo, iz Krškega. — Marija Petsche, trgovčeva soproga, s hčerjo, iz Loža. — Baron Rothschutz, grajščak, iz Smereka.
Pri Slonu: Karol Vodničar, trgovec, z Dunaja. — Anton Juriachovitz, trgovec, iz Gradca. — M. MolnAr, agent, iz Pe-čnha. — Tomaž Tolozzi, iz Logatca. — Matilda Schwciger,
zdravnikova soproga, iz Loža. — Jakob Vllar, posestnik iz Poddoba.
Pii AvatHJalcem cesarji: Dr. Gregor Spongia, zdravnik, iz Rovinja. — K. Malihievics, c. k. šikovnik, iz Gradea.
EksekntlTne dražbe.
26.	junija. 1. e. džb. pos. Jožef Golf iz Lož. Lož. — 1. e. džb. po8. Mihael Banič iz Vrho pri Doli, 514 gl. Rudolfovo.
—	1. e. džb. pos. Janez Gregorič iz Gorenje vasi 545 gl. Rudolfovo.
27.	junija. Relicitacija pos. Mihael Kapš iz Starga trga. Črnomelj. — Relicitacija pos. Jurij Ivanžič iz Belč Vrha, št. 23. Črnomelj. — 1. e. džb. Jakob JudniS iz Rožane št. 14, 599 gl. Črnomelj. — 1. e. džb. pos. Jurij Strucelj iz Jerneje vasi št. 11, 654 gl. Črnomelj. — Relicitacija pos. Jurij Štcfa-nee iz Prelesja, 176 gl. Črnomelj. — Relicitacija pos. Mihael Ivanič iz Velienega vrha, št. 23, Črnomelj. — 8. e. džb. pos. Janez Stavec iz Šilectabra. Bistrica.
28.	junija. 1. e. džb. pos. Franc Strbil iz Ustja št. 20, 782 gl. 55 kr. Vipava.
80. junija. 1. e. džb. pos. Jakob Ucakar od sv. Valentina. Brdo.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 24 ki'., — domača 8 gl. 25 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — Ječmen 4 gl. 62 kr. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 5 gl. 60 kr.
—	Turšica 5 gld. 75 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
]>unajsl£a borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. junija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl.	40	kr
Sreberna „ „ „ „ • ■ • •	81	30	n
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	20	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	75
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	858	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	307	„	-	„.
London.......121	„	85	„
Srebro.......—	„	—	,,
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......9	„	67	„
Nemške marke......59	„	50	„
Od 17. junija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122 „	45	„
„4% . . . .	92 „	-	„
„ papirna renta 5% . . .	88^,,	70	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	110 „	70	„
„ Liinderbanke.....101 „	20	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	568 „	—	„
„ državne železnice ....	317 „	—	„
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	218 „	70
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124 „	75	„
4* ........ 1860 . 500 „	135 „	25	„
Draavne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	169 „	50	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	169 „	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176 „	-	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23 „	50	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19 „	—	„
Prior. oblig. Eiizabetine zap. železnice . .	107 „	60	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	106 „	25	„
5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „	50	„
Naznanilo.
(3)
Zarad prizidanja nadstropja pri ljudski šoli v Smledniku se bode tam oddajalo mizarsko delo po zmanjševalni dražbi dne 23. junija popoludne ob 3. uri.
V Smledniku, dne 13. junija 1884.
Martin Krek, učitelj.
Poll-tura
(6) za
mobl-
llje.
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
ILj. Epstein, Wien, VI., Getreidemarkt 17.
MSfllSffO«
SloTcnskim bogoslovcein iu maSuikom
s])isal
Anton Ziipa.n6ič,
profesor pastirstva.
Cena 1 gl. 30 kr. Po pošti 10 kr. več.
Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Izišli prvi del obsega osebo in lastnosti duh. pastirja; potem homiletiko in katehe-tiko.
Tržaški škofijski list knjigo priporoča s sledečimi besedami: Opus multa eruditione et practica methodo compilatum . . . sacerdo-tibus oDtime commendamus.