154. številka
Trst, v soboto dne 11. julija 1903
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izbaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. un pop. — Naročnina zna$a: za vse leto 24 K. *» pol leta 12 K. r* ćetrt leta 6 K in za en me«ec
2 K — Naročnino je plafrvati naprej. Na naroćbe brei prileten« naročnine »e apravni^tvo ne ozira.
Po tobakarnah * Tnito se prodajajo posamične teviike po 6 stot 3 nvč.); izven Trsu pa po 8 st.
Telefon številka 870.
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moč I
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo ln tiskarna : ulica Cariutia štev. 12.
i1
O
Torej le naprej!
Dreel nam je nov slovenski list. Ime mu je: »Naprej!« Izhajal bo v Idriji. Glasilo bo to eioven«ke ©ocijalne demokracije. Dcš'a nam številka priobčuje program, ki obseza celo vreto tcček. V naravi stvari je, da so b! tu vse tcčke programa socijalno politične naravi. Danes nam ne dopuščata ne prilika ne pr««*tor, da bi analizirali ta program. Priznavamo p» že dane*, da velikemu delu tega programa v » Naprej u« »e ne protivimo tudi m\ ker m to aspiracje, ki so popotooma opravičene!
Nekaterim, seveda, ne bi mogli pritrditi. Sicer pa izdajatelji novega list« &ami smatrajo te točke le kakor idejaL, neizvedljiv za bližnjo ;n — daljnjo bodočnost. Mi bi rekli torej, da so bolj ali manje uto-piatične.
To priznavajo namreč s tem. da so točke svojega programa ločili. Kajti vrsto to5ek, katere smatrajo aktuvelnimi in izvedljivimi, so ločili od onih druz.h z naslovom* »Za aedaj zahtevamo!«
Ali to smo hoteli omeniti le mimogrede. Za danes je program v »Naprej u * obrnil na-se ■aš * pozorno=t zato, ker vidimo med točkami v ravno kar oznafeoi skupini, ki so — kakor že povdarjeno : kakor je v naravi stvari — s o-e i j a 1 r o politične naravi, tudi dve točki, ki sti odločno n a r od n o-politične nravi in ki sti torej kardinalni točki t u <f i našega progama. Ti točki Ki: »sam o-stalnost narodov« in »narodnostna enakopravnost«.
Umevno je torej, da mi le z zadoščenjem konstatiramo dejstvo, da je slovenska socijalna demokracija vsprejela tudi ti dve točki v svoj program. In če bomo videli, da bo ista tudi ti dve točki dejanski izvajala z isto vnemo in energijo, kakor druge točke svojega programa, bo za nas to znamenje, da se je tudi v naši slovenski soci-jalii demokraciji jela vrš:ti tista evolucija, ki ee je že dorršila v socijalni demokraciji drugih narodov. To je : da hoče nacionalizirati svoj program v toliki meri, v koiikor je to potrebno za osiguranj e nacijonalne ekzistence svojega lastnega naroda.
programi se ne sestavljajo le tako zavoljo lepšega, ampak za to, da se — dejanski izvajajo. In mi hočemo lojalno verjeti, da tudi naša socijalna demokracija ni vsprejela onih dveh točk le v ta namen, da bo paradirala in vabila žnjima
Programe sestavljamo zato, da jih izvajamo, oziroma, da jih primernim |>otom in potrebnimi sredstvi dovajamo in bližamo uresničenju. Program, ki se ne izvaja fak-t.čoo, je mrtva črka. Dejanja še le dajajo mrtvi besedi življenje. Logično je torej, da razvijamo tem večo energijo za uresničevanje svojega programa, Čim veče težave in na-■protstva se postavljajo na pot. Će torej ne gre z lepa, mora iti potom boja!
Dejstvo pa je, žalostno, kruto in neutaj-Ijivo »lejstvo je, da se v naši Avstriji, vzlic vsem jasnim določilom zakona, stavljajo na pot naj veče ovire izvedenju narodne enakopravnosti, da se morajo negospodovalni narodi skupno borili za svoja najprimitivneja narodna prava, za najelementarneje pogoje svojemu obstanku, da, za svoj eksistenčni minimum!
Osobito naš slovenski narod je proti avoji volji potisnjen v narodne boje, ker je postavljen pred alternativo : če nočeš umreti nacijonalno, moraš ee boriti. Narodni bo j j e torej za naš narod slovenski imperativ nagona po samoobrani, tistega prava, katerega ni smeti odrekati nobenemu narodu, tudi ne malemu, ker je to najviše etično pravo — pravo do življenja!
Narodni boj od naše strani, torej ni produkt narodnega šovinizma.
Pričakovati smemo torej od naše soc: jalne demokracije, da nam ne bo več predbacivala tacsga šovinizma, marveč da nas bo podpirala v našem boju, v kolikor se je sama obvezala v to vsprejemši v svoj program : samostalnost naroda in narodno enako -pravnost!
Potem še le, ko naroina borbi preko rača meje stremljenja po pravu, po enakopravnosti, po enaki pravici, in kosata berba prelevlja v stremljenje po gospodstvu, po nadvladju in kratenju enake pravice drugim, potem š» le postaja taka borba izrastek, produkt šovinizma. Ce \a mi kedaj prekoračili te meje, potem bi se nam mogel po pravici očitati šovinizem.
A mi ne prekoračimo te meje. Čim bomo videli, da so našemu narodu zagotovljeni pogoji, za obstanek in razvoj, hočemo mi — to obljubljamo — zaustaviti narodni boj. In ravno socijalna demokracija ima največ razloga, da želi, da čim prej pride ta trenotek. Kajti potem jej bodo na razpolago mnoge intelektuvelne sile, ki so sedaj vezane na narodno borbo in ki se bodo potem mogle posvečati reševanju raznih socijalnih problemov, ki so v programu socijalne demokracije.
Program novega lista »Najprej« nam je torej v povod, da kličemo svojim somišljenikom in istej sjeijalni demokraciji: naprej, le naprej, brezobzirno naprej v borbi za narodna prava, da dovedemo svoj narod do tega, karjelist »Naprej« pritegnil v svoj program: doosigu/ane * a lil o stalnosti i n -enakopravnosti!
Papeževa bolezen.
Včeraj jutro, ko so vsi trije zdravniki prišli v papeževo sobo našli bo istega sedečega v naslonjaču poleg postelje. Na vprašanje, kako je prebil noč, je sv. Oče odgovoril : Prva polovna noči mi je prešla še preeej dobro, počival sem mirno; ali proti jutru me je začela nadlegovati naduha in nisem mogel več zaspati. Pozneje mi je bilo pa jako slabo.
Zdravniki so sv. Očetu dajali poguma. Na to so ga prosili, da bi legel v postelj, ker da ga žele oatanjčno preiskati. Sv. Oče se je sam slekeJ, a potem se je s pomočjo druži h vlegel v postelj.
Prcf. Rossoni ga je zatem natanjčno pre-iskal in slednjič je izjavil soglasno z dr.om Mazzonijem, da treba ponoviti operacijo.
Ko so zdravniki javili sv. Očetu njihovo mnenje, da treba namreč zopet preboati pljučno mreno, da se vzame iz nje tekočina, ki se je zopet nabrala, jim je sv. Oče dejal: I je naredite ! Jaz sem miren, ker sem v vaših rokah.
Na to je dr. Mazzoni izvršil operacijo ter vzel iz pljučne mrene nič manje nego 1100 gramov krvave tekočine.
Čim je bila mrena izpraznjena, so zdravniki poslušavanjem konstatovali, da se pljučno vnetje boljša. Ostaja le še vnetje pljučne mrene. In to bi ne bilo tako zlo, ako bi ne ostajala še papeževa starost 94 let.
Papežu je bilo bolje takoj po operaciji in je povedal zdravnikom, da namerava vsprejeti tri kardinale, kateri da že od prejšnjega dne čakajo, da bi bili vsprejeti. A zdravniki so odločno prepovedali to.
Kmalu po 11. uri predpoludne sta prof. Rossoni in dr. Mazzoni ostavila Vatikan, a okolo poludne je papež zaspal. Prof. Rossoni je vzel tekočino, vzeto iz pljučne mrene, ker jo je hotel analizovati.
Popoludne okolo 3. ure je dr. Mazzoni izjavil, govori z nekim časnikarjem, da se tekočina še vedno zbira v pljučni mreni radi nedostatnosti srčne energije. »Tekom 4 ur — je dejal Mazzoni — naraste tekočina zopet in treba bo papeža v tretje operirat?.« Dejal
je dalje, da ee radi bolnikoj^-srčne slabosti ce bi upali izvršiti tre tj	racije. >Po
mojem mnenju — je	ne uČaka
j papeč jutrišnjega (torej današnjega) dne, in to radi prevelike srčne oslaheI<»3£i.«
Analieovanjem tekočine, vzete iz pljučne mrene, je prcf. Rossoni prišel do prepričanja, da je vnetje pljučne mrene provzroČilo dejstvo, da se je zaustavilo potenje, to je, da, mesto da bi se bil pot pojavil na zunaj, ae je umaknil na znotraj.
Sinoči ob 8. uri sta sa profesor Rossoni in dr. Mazzjni vrnila v Vatikan. Našla eti 1 papeža v precej zadovoljivem stanju. Papež ijima je rekel, da nima teka in torej ne po-i trebuje hrane. A zdravnika sta odločno zahtevala, da mora kaj zavžit'.
Po preiskovanju so zdravniki izjavili, da se za nastopno noč ne boje nič hudega. Oni so mnenja, da bo papež dolgo Časa umiral, a j potem da zaspi popolnoma mirno — za vselej. Slravniki so tudi opustili misel na tretjo operacijo.
Sinoči ob H. tiri in pol objavljeni bilje-tin se glasi: »Danes je Njeg. Svetost počival nekoliko ur, ne da bi tožil o kaki bolečini. Vtripanje srčne žile je dovolj vzdržno in 1 iste jakosti, kakor zjutraj. Po operaciji ima srčna žila 92 vtripljajev na minuto. Sopenje se vrši v 28 vzdihih na minuto. Temperatura je 30.4. Puščanje vode je vedno nedostatno. Splošno Btanje je nespremenjeno. — Podpisani : Rossoni, Lapponi in Mazzoni.
Iz vsega tega je zopet ravidno, da je ni več pomoči. Najbolj karakteristično je pa dejstvo, da se tekočina v pljučni mreni se vedno zbira. Dvakrat se jo že vzeli iz mrene. A sedaj se zopet nabira in predno mine današnji dan, naraste tekočina v taki množini, <Ja bo potrebna — tretja operacija. A dr. Mazzoni je izjavil, da si ne upa papeža še enkrat operirati radi prevelike Brčne oslabelosti, kajti, dočim se tekočina množi, izginja polagoma srčna energija. Ako pa dr. Mazzoni ne vzame tekočine, tedaj pa ista zalije pljuča in papež Leon XIII. neha živeti.
A tudi, ko bi zdravniki papeža v tretjič operirali — tekočina se bo potem še dalje zbirala in to bi potem zahtevalo še četrto, peto operacijo. To je pa izključeno, da bi se moglo 93 let, starega človeka tolikokrat operirati — in naj si bo operacija brez vsake nevarnosti — ne da bi ta operacija imela težkih posledic. A treba tudi upoštevati dej-I Btvo, da delovanje srca pojema.
Oči vsfga sveta — in ne le katoliškega j — so obrnene v Rim. Vse pričakuje z napetostjo sporočila iz večnega mesta, kjer se duševni gigant na stolici sv. Petra bori 8 smrtjo s toliko energijo, da strmi ves svet. Ta ljuta borba priča, da je veliki duh Leona XIII. bival v nenavadno jakera, če tudi navidezno šibkem telesnem organizmu.
Danes še le, ko treba misliti na ločitev za vedno, je prav jasno, kaj je bil ta izredni, j veliki papež vsemu svetu, kako se je svet klanjal v spoštovenju pred tem velikim duhom. Evropa in drugi deli sveta so v teh časih pozorišče važnim epohalnim dogodkom. In vendar: vsi ti dogodki ne morejo odvrniti pozornosti sveta od Leva XIII. ! V tem dejstvu je izražen ves pomen sijajne individuva-tete Leonove. Bolezen njegova je oviraje posegla v razvoj svetovnih dogodke. Razmerje med oficijelno Italijo in Vatikanom je znano j — med obema potencijama zija vsaj za dogledne čase nepremotljiv prepad. A vendar so tudi za oficijelno Italijo sedanji dogodki tolike važnosti, da jej diktirajo ukrepe, kar je razvidno iz dejstva, da se je kralj Viktor j Emanuel Čutil primoranega, da je odložil svoje že določeno potovanje v Pariz. In tako je želela tudi francozka vlada, tista vlada, ki bije ravno sedaj ljut »kulturni boj«. Tudi ona ima občutek, da je vse čutstvovanje francoz-kega naroda tako pod neodklonljivimi u ti si sporočil iz Vatikana, da slavnosti na Fran-
cozkem povodom obiska italijanskega kralja ce bi mogle priti do razvoja.
Res velik, nenavaden je mož, ki se pii-pravlja, da položi tisti tribut, katerega mora končno poplačati vsako Bnirtno bitje.
Politični pregled.
V Trsta, 11. julija 1903.
Po rešenju krize. Dane3 je bolj revna žetev na vesteh, ozirema izjavah o načinu odloženja — ker o rešenju se v resnici ne more govoriti — avetrjeke krize in o položaju, kakor se kaže sedaj. To je : žetev ni izdatna, kar se dostaje množine ; kvalitativno pa so ravno vesti v danes došlih listih precej tehtne. — Pred seboj imamo dvojne izjave : ene odličnega Nemca, druge odličnega Ceha. Ca te izjave pot-tavimo vsporedno, nam daje to luč, ki kričeče osvetljuje sedanji položaj v vsej njega napetosti. V tej luči vidimo, kako dijametrilno nasprotno je to, kar hočejo Nemci, temu, kar hočejo Čehi, vidimo, da najekrajneji optimizem ne more misliti na kako vz-ravnavo.
V	»Neue Freio Presse« priobčuje Nemec dr. Zdenko Schucker uvoden članek, v katerem opisuje sedanji položaj tako, da prikazuje dr. Koerberja kakor jedino možnega državnika za sedanjo situvacijo v Avstriji. Koerber ee mora ohraniti : to je tendencija Schuckerjevega članka. A naj mož meče okoli sebe z avstrijskim patiijotizmom kolikor hoče, notorična resnica je vendar, da Nemci so navdušeni za Koerberja edino zato, ker se daje od njih terorizirati in ee v&led tega oni čutijo gospodarje politične bilHva-cije. Ali njihova pretenzivnost nikakor ni v soglasju z njihovim številom in njihovo kvaliteto. Oni pač znajo terorizirati, ali ne morejo dajati vladi zadostne opore. To vedo Nemci in ve tudi dr. Schucker. Zato vabi milim glasom Italijane in Poljake, naj pomagajo ohraniti dr. Koerberja in naj stopijo proti Cehom, proti tem rušiteljem parlamentarnega življenja !
Torej se mora ohraniti na vsaki način !
V	isti hip pa priobčuje dr. Kramar v »Narodnih listih« članek pod naslovom »Po krizi«, v katerem izvaja, da je z odstopom dra. Rezeka pretrgana še zadnja tenka nit, ki je spajala Cehe z vlado. Sedaj je K o e r-berjevo ministerstvo Čisto nemško, in s tem je izgubljena za Cehe zadnja nada, da bi se ugodilo njihovim postulatom. Po demisiji dra. Rezeka ga ne more biti na Češkem nikogar, ki bi še dvomil, da proti Koerber j e v i v 1 a d i j e možna in potrebna le politika skrajnega in brezobzirnega boja!
To je torej klic: boj proti Koerberju ! A tako kliče Kramar, ki ni mož boja na slepo in ki nima navade, da bi butal z glavo ob zid, ki je marveč diplomat med češkimi poslanci. Živel Koerber ! kličejo na eni — Doli s Koerberjem ! kličejo na drugi strani ! V tej smeri se bosta oba tabora pripravljala za jesensko zasedanje ! Trd kamen trči ob trd kamen. Pa da ne bi bilo ognja ? Koga osmodi ?
Iz ogerike zbornice. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice so nadaljevali razpravo o vladinem programu.
Po8l. H o c k (člen nekdanje narodne stranke, ki je sedaj združena z liberalno) je imel dolg govor, v katerem je dokazoval, da da bi bilo potrebno opustit: oportunizem. — Menil je, da bi obatrukcija zagrešila veliko napako, ako bi se odrekla nacijonalnim zahtevam.
Govornik je priznaval, da jegrofKhuen osebno simpatičen (!) in da je prevzel svojo nalogo iz patrijotičnih motivov, ali izrekel je bojazen, da Khuenova vlada pripravlja vladni terorizem. Programni govor honvedskega mi-
nistra je še povečal govormkovo bojazen, ker ' A »Piccolo« se danes dotika tudi dra.
je dotični govor le spopclojeval cesarjevo rečno pismo min sterskemu predsedniku, dr.u Koerberju, in je bil namenjen v pom:rjenje javnega mnenja v Avstriji, ker je hotel pove-dati, da se v vojaških stvareh v bodoče ne
več vpoštevalo želje Ogrske. Slednjič je govornik izjavil, da izotopi iz svoje stranke, da bo tako mogel, neodvisen, boriti se za dosego »grške narodne vojske. (Pohvala od strani ob^trukcijonistov).
Vladni pristaš, posl. H o d o s s v, je po-lem ziral s posl. Hockom in je povdarjal, da *e je narodna stranka združila z liberalno še .e potem, ko je liberalna stranka vsprejeia v svoj program zahteve narodne stranke. — Tudi on želi, da bi bile te zahteve v kratkem izpolnjene ; a to je nemogoče ; sam Hock je dokazai, kakšnega boja se je treba posluževati v ta namen.
Govornik z veseljem vsprejema program mnUter^kega predsednica; povdarjal je, kako vse stranke v zbornici čutijo potrebo, da deželo o v bo ie k i zven zakoni tega stanja: le mala četa obnrukcijonistov hoče nasilno prepreč.ti zakonodajno delovanje zbornice.
Balkansko vprašanje. Po zadnjih vodnih na balkanskem poluotoku baikansko vpia.-^nje nikoli ni tako zanimalo evrop-fcKe javnosti, kakor jo zanima tekom tekočega eta. Bili so ča^i, ko se je mislilo, da je Evropa popolnoma pozabila na Balkan, peseonj za časa ustaje na Kitajskem. Komaj pa se je na Kitajskem nekoliko pomirile, že e začelo zopet siliti na površje balkansko vprašanje.
Kevolueijsko gibanje v Macedoniji po-
Benkoviča kateri je bil od odvetniške zbirnice določen braniteljem v razpravi, ki Be je te dni vršila pred porotnim sodiščem proti Andreju Lade.
Po svojem starem običaju laže »Piccolo« tudi v tem slučaja in falzificira dejstva.
»Picolo« očita sodišču, da je, mesto da bi se bilo — kakor da veleva zakon — obrnilo do odvetniške zbornice in tej prepustilo imenovanje uradnega branitelja, samo imenovalo branitelja v osebi dra. Ben-koviča. A dr. Benkovič da se je odpovedal tfj nalogi izjavivši, da je ne more vsprejet', ker s«» akti (bili so vsi v hrvatskem jeziku) spisani v jeziku, katerega on ne rv?*na.
To je nesramna laž, ki jo je napisal tu »Piccolo«.
Dr. Benkovič ni bil imenovan braniteljem od sodišča, ampak od odvetniške zbornice!! Ib sicer mu je bil sluga .odvetn ške zbornice dostavil dotični dekret.
Res je, da se je dr. Benkovič odpovedal tej nalogi ; ali izjavil je o tem, da on pozna sicer italijanski in hrvatski jezik, a ker je še le malo Jasa v Tx*stu in mu italijanščina ne teče tako gladko, kakor bi trebalo, in ker je sloveaščina s hrvaščino eden ia isti jezik, bi se o branitvi — ko bi jo vsprejel — posluževal slovenskega jezika. »Ker je pa porotna klop itilijans-ka, in bi moja slovenska branitev mogla škodit' toženci« —
je izjavil dr. Benkovič--moram odkloniti
to nalogo.«
To je resnica, ki pa govori vse drugače,.
tega prepotrebnaga društva, edino te vrste v Trstu in pa njegove zasebne razmere. Priznati mora, da je »Tržaški Sokol« užival simpatije občinstva od prvega začetka do sedanjih dnij. Zato je »Sokol« proevital, toda le dotlej, dokler je bil bolj zabavno, nego pa telovadno društvo. Imel je svoje tamburaše in svoj dramatični odsek; prirejal je lepe zabave. Tako smo, hvala našemu požrtvovalnemu občinstvu, lepo napredovali nekaj let sem. A ravno zato, ker so naši kolesarji, tamburaši in igralci pod okriljem »Tržaškega Sokola« tako lepo napredovali, menili so, da bodo samostojno, v posebnih društvih, še lepš? napredovali. Tako so se ustanovili razni potrebni in tudi nepotrebni klubi in društva in je bila s tem odteg-neaa »Sokolu« mnogotera delavna moč. »Tržaškemu Sokolu« pa je nastopila doba, ko je moral posvečati se edino le svoji glavni nalogi r telovadbi. Ali s tem je nastopila v »Sokolu« stagnacija. Od ene s3rani nimamo zadostno inteligencije, z druge strani pa je mnogo tacih, ki bi radi gojili telovadbo, a nimajo — zbog svojega poklica — v 5o-
s tem občnim zborom. Nadejamo se, da pojavi na tem občnem zboru vspodbude zopet one člene, ki so postali nekako brezbrižni, o katerih pa vemo, da bi jim bilo najhuje, ako bi naš »Sokol« propadel. Izlasti želimo, da bi v vseh prodrlo spoznanje, da »Sokol« je poklican edino v to, da služi sokolski ideji, tisti ideji, katere vrednost vedo ceniti vsi zavedni slovanski narodi, tisti ideji, ki daje toliko moč na pr. češkemu narodu, tisti ideji, ki je v podlago vsesplošni narodni organizaciji, tisti ideji, ki vzgaja narodu može, zdrave na telesu in duhu ter — značaje.
Mi Slovenci kaj radi in s ponosom kažemo na bratski češki narod. Dobro je tako. Čehi so nam prednjaki in učitelji v vsem. Zatojih pa posnemaj m o tudi in še posebno, kar se dostaje gojenja sokolske ideje. Oni so zdrav in zrel narod; zato vedo, česa treba narodu! In se svojim intezivnim negovanjem sokolske ideje nas uče oni, da je ta ideja prapotrabnar ker brez nje ni poptlue organizacije narodne. Će prodere tudi v nas to spoznanje, če bomo vsi podrejali svoje
potrebnega časa. Zato se mu ridi napredels; osebne občutljivosti rn morebitne malenkostne »Sokola« onemogočen, dokler se stvar ne- razmere velikim narodnim potrebam, potem
reorganraira sveže moči.
kakOj kar naj izvedejo nove
stan vedno vstrajneje in intenzivneje in nego — laže »Piccolo«. I>a ti ljudje ne eledaj č bo trel a tudi v Macedoniji storiti morejo in ne morejo živeti brez laži in	j
odločen korak na desno ali levo. Cmcanju z ficiranja!
in ne ;l<>čno3ti evropejskih vlasti glede bal-; Vrhunee Bemeurske nesramnosti. — kan-icega vprašanja stori gotovo enkrat konec Pod tem naslovom priočuje oeljska »Doa»o-0'ii: čno n - »panje macedonskih u«tašev. Ve- vina« notico, v kateri poživlja tudi naš list, J levtžea en za razvoj balkanskega vprašaaja da seznanimo čitatelje z neko cvetko z nem-v s venskem sm slu je bil svoječasni umor škutarskih gredic.
b garskega mninerskega predsednika, tirana ! Nedavno temu je šla v Celju rakom
Stambulova. kateri je vso Bolgarijo držal v ver gah, da se ni mogla g bati v slovanskem im;' u v prilog zatiranim ton?. L'mor Stambulova
žvižgat neka tvrdka — 1 st tistega glaso vi -tega Pollantiza, ki se je vsikdar odlikoval z macedonskim bra- ovaduštvora na škodo slovenskih tvrdk. — bila je prava re- I Tako daleč je segala predranost tega člo-
š lev za Bolgarijo in velevažen čin v razvoju I veka, da je Bvoj čas plačeval celjske bar&be, !
Jugf slovanov. IiU teko
da so hodili po slovenskih špecerijskih trgo-
velevažen čin za slovansko vinah v Celju zahtevat žganja v ta nataen, vprsčaaje na jugu je tudi zadnji krvavi do- da jih p potem mogel ovajati na finančni * le* v Be emgradu. Konec dinastije Obre- oblasti. Ta Pollanetz je bil tudi eden aran-novViv lozdeva se na prvi pogled le žerjev znanih celjskih napadov na češke goste lokamo srbskega pomena, ali, ako se pruoči in iziasti na slovenskega učitelja Gostin-zg *ioviao Srbije za fa^a vladanja zf.dnjih d>eh čarja.
O >ren vicev, t. j. Milana in Aleksandra, in	Sedaj pa potuje ta Pallanetz kakor za-
a«o se jemije v poštev nastopanje novega stopnik večih tržaških tvrdk s špecerijskim srditega kralja. Petra I., priti se mora do blagom po naših slovenskih tleh in je celo ^ pr«rpr;čan a, da Konec dinastije Obrenovičiv tako drzen, da si upa k znanim odločno na- ; j« mena udi koteč srbske neslovanske poli- | rodnim trgovcem!
tiite in povratek Srbije na slovanska pota.	»Domovina« poživlja trgovce, naj od po-
sedaj, ko sta se začela približevati tovalcev tržaških tvrdk pred vsem zahtevajo srbski m hrratsii narod, opravičujejo srbski legitimacije, da bodo vedeli, s kom im3jo iist: svoje dosedanje postopanje proti Hrva- posia !
t m tudi s tega p gieda, da so Hrvati do	Zamorec se pere ! Radi svojega postopji-
sedc-j urah ne»iovansko politiko, pozabljajo nja v Bajčevem Blučaju, katero obsojata celo j pa na t<>, da je bi.a do sedaj tudi srbska »Indipendente« in »Pičilo« (o čemer spre-ofie j*.na [>olitika neslovan^ka. Kes je, da govorimo prihodnjič) ima dobiti g. pl. Zim-aaro i srbski re m-re odgovarjati za cfici-! mermann n:Č manje nego — zaupnico je!no poltko, ki ee je tirala prof njegovi 0 d strani svojih uradnikov. — voij , kar dokazuje najbolj dejstvo, da se je Nekatere kreature njegove vsaj — nedvomno zadaje ča-e v Srb ji grozno zat rala radikalna na višji ukaz — pridno agitirajo mej finanč-atranka, ki je prava j redstaviteljiea srbskega n;mj uradniki za tako, vsega zaupanja vredno naroda in tudi nos teljica slovanske misli v — zaupnico. Sedaj pa gg. finančni uradniki Srbij;, a -totako je res, da tudi hrvatskf ie pridno podpisujte in hvalite lepo in blago narod ne more odgovarjati za neslovansko ! postopanje svojega velespoštovanega šefa, ker p iitko, ki se tira v banovini pod pritiskom sic^r — spomnite se na usodo Nemcev in Madjarov.	B a j e a ! !
S bij« se je torej sedaj srečno osvobo- | Gg agitatorjein za to zaupnico pa bodi d a neslovanskega jarma in more svobodno podano, da to ni pravo milo za pranje razvt; sveje delovanje v ptileg onim svojim Djihovega najvišega — zamorca. Naj le gie-•iova^ak.m bratom, ki vzdihu ejo pod tur daj0> da ne l)Q še bolj črn nego prej in da š.im jarmom id tudi v prilog on.m, ki vadi- | 0 tem pranju oni ne 05rnij0 ali celo oprali u ejo pod drug m jarmom, kateri ni nič gkajQ 8V(je ^olivo-btU kože! manj turški od turškega.	gicer je že moino> (]a se posreči ta n e-
Do ^eilaj Srbije kakor da ni bilo namoralni atentat na svobodo Balkanu : ona »e m brigala za dogodke v evrop^jski Turčiji, ona se m brigala za av-
ai dvoma, da se naš »Tržaški Sokola« povzdigne zopet ter krepko razprostre svoje pe-Po lem je govornik naglasa! vnovič, da ?uti, pod katerimi bo zbiral našo zaslombo, ga tudi zasebne razmere — ker je preoblo-1 dušo nado, našo bodočnost, našo zdravo mla-žen z delom — silijo, da odkloni eventuelno d;.no — obojega spola !
zopetao isvolitev staroste.	V tej rodoljubni nacM kličemo društvu,.
Po tej izjavi dra. Rvbara so- bili zboro- nje^a členom in vsem, ki pojmijo sokolsko valci skort> konsternirani. Vnel se je živahen j idejo in jej hočejo pomagati do mogočnega razgovor, katerega se, je udeležilo vee bratov razvoja v čast in blaginjo naroda: krepak, na čelu jim brata proR M a n d i 6 in dr. prisrčen »Na zdar !«
S 1 a v i k. Vsi so povdarjali, da jia> je ta Zak)juc-ek slovenske dekliške šole v izjava došla povsem iznenada in da dr. Rv- Trsfcll. Družba s/. Cirila in Metodija vzdr-bar mora ostati na svojem mestu. Brata žuje v Trstu z velikim troškom petrazredno Mandfč in Slavik sta zgovorno izpodbijala j deško in petrazredno dekliško šolo. Tako si razloge, ki jih je navajal starosta in dokazo- morajo torej Slovenci sami,, s svojimi žulji vala, da je sedanja stagnacija povsem naravna, i plačevati šolo, ako jo hočejo imeti. Druge in izvira okolnosti, kar nima :»Soko)« pri- g0je ni za Slovence v Trstu aikjer. Na itali-mernih prostorov, da bi se mogli bratje janskih- mestnih šolah se očitno in javno za-ehajati. Nobeno društvo ne more vspevati, sramujeta in zaničujeta slovenski jezik in ako nima prostorov. Ali temu haden&u nedo- slovenska narodnost. Zato morajo oni slovcn-statku bo skoro odpom3gano z dogradnjo ski stariši, ki pošiljajo svoje otroke v itali-»Narodnega doma«. Tam dobimo- lepe pro- janske ljudske šole, često outi iz ust svojih store in pričakovati je, da »Tržaški Sokol« lastnih ctrok psovko, da so r-šeavi«. Tako je prične tam., novo sveže življenje. Odločno z mestnimi šolami. Malo bolje j* na državnih treba torej oporekati misli, kakor da bi bil nemških, ljudskih šolah. Toda malo Slovencev dosedanji odbor kriv sedanjemu m^nje inten- je, ki morejo doseči, da jim.vsprejmejo otroke zivnemu delovanju. Odbor uživa polno za- v nemške državae šole! Tam imajo prednost upanje členov. Brata ISiaad.e in dr. Slavik, Xemci — tudi podaniki nemškega cesarja živahno podpirana od vseh členov, sta torej Vdjahua —, potem prehajajo na vrsto Itali-apelirala aa dr.a Rvbara, naj odfttsvpi od svoje janj — tudi oni iz Italije — ia potem šele, izjave.	ak0 je kaj prostora, potem še le vspre-
Starosta dr. Ryb-£r se je toplo zahvalje- jem:ijo »avstrijsko rajo« — tržaške Slo-val na takih izkazih zaupanja, a navajal je vence.
tudi še druge razne momente, & katerimi je	Zakaj vam zopet kličem v spomin vse
podkrepijal svoj ukrep.	to	ne zat0) da bi vas zavajal k praznim
Na to se je vnovič oglasil brat dr. Sla- vsklikom in neplodnemu ogorčenju — preveč vik, ki je uvaževal razloge dr.a Rvbafa, ali je že bilo vsega tega med nami —, ampak je povdarjal vnovič^ da sedanjo dobo treba omenil sem vam to zaradi tega, da zapustimo preboleti. — Društvo je n e i z - že enkrat oni stari zgrešeni način bojevanja, ogibno potrebno in se mora pak da stopimo na novo,, boljšo pot, ki naa ohraniti, k e r j e edino naše dru- gotovo dovede do vspehov in do koneČno
zmage. Glejte — Italijani nam pravijo, da da v novem	sužnji->ščavi« — avstrijska država nas.
štvo te v r b t e.
podrejenih uradnikov, a gospod i Zimmermann pač ne bo mogel biti ponosen atrijske Jvgodovmom im ni imela žnjimi ni" j na tako — zaupnic«, ki bi pomenjala moka k h zvez. Sedaj pa vse kaže, da Srbija postane s časom to, v kar je te po naravi in po svoji zgodovini določena, namreč : ju-
goslovanski Pije m< »nt.
(Zvršetek poročila o
ralno — nezaupnico !
»Tržaški Sokol«.
občnem zboru).
Prišla je na vrsto točna, ki je dala po _ .	j voda ia jako živahno razpravo. Prvi je spre
1 r2&SKG V3SL1.	govoril starosta brat dr. Rybar, ki je zaprosil
JrzikoTno t prhanje na sodišču iii zborova ce, naj že sedaj izvolijo vzeti na zna »PieeolOTe« laži. V svoji dantšnji številki nje, da ne bi mogel več sprejeti eventuvelne ae »P.cc Lc lavi zopet z jezikovnim vpra- izvolitve staroste. Navedel je tudi razloge šasjem na aod.aču. Na njegova izvajanja, temu Bklepu svojemu. Raz ogi so bili dvojni: reete zavi; m a, odgovorijo drugič.	i nezadostno zanimanje členov za vape vanje
Govornik je prepričan, domu pridejo zopet bolji časi. In še posebno , ima za brezpravne kmete — za pravo »av zato je moramo ohraniti, ker je društvo na- strijsko rajo«. P a d o b r o, b o d i m o t o-stopilo drugo pot in se začelo posvečati svojemu pravemu pomenu. Vsled tega je navstal kritičen moment ravno zato moramo vztrajati, i vdamo v svoj žalostni položaj, pojdimo v Će so se nekateri, ki iščejo zabave, odtegnili, ! šolo k našim bratom v cesarstvo turškega, pa vidimo mlad nadobuden naraščaj, ki rad
in v lepem številu telovadi. Ta naraščaj moramo g>jiti in si ga ohraniti, ker bo za bodočnost v krepko podlago.
V istem zmislu je tudi brat M a te M a n d i o vnovič apeliral ca rodoljubje dr.a Rvbara in ga prosil, ob glasnem pritrjevanju vseh zborovalcev, naj dalje vodi društvo na čelu sedanjemu odboru.
Slednjič se je dr. Rybj£r vdal soglasni in vroči prošnji zborovalcev, na kar je bil prejšnji odbor zopet izvoljen z vsidikom. Le na me^to dveh, it Trsta odidš:h odbornikov, sta bila izvoljena braLa PoČkaj in Wisjan.
Starosta dr. Rvbar je predlagal, naj občni zbor zreče zahvalo bivšemu učitelju telovadbe, bratu Bergantu, kar se mu sporoči pismeno. Istotako naj zbor izreče zalivalo bratoma P o č k a j in D e k 1 e v i, ki vodita sedaj telovadne vaje. Predlog je bil soglasno vsprejet in s tem je bilo ugodno zaključeno to važno in res zanimivo zborovanje.
Starosta dr. Rvbar je bil izjavil med drugim, da mu je žal, da je moral omenjati nevesele razmere. Nam pa in bilo ravno to v povod, da smo ae nekoliko obširneje bavili
rej sužnji-»scavi« — bodimo--^avstrijska rajat! A da so čim prej
šk turški
sultana. Tam je še naših bratov v sužnjoiti, tain je še »turške raje« !
Ali poglejte, kaj dela sedaj »turška raja« ! V z lignila se je, pa si hoče z lastno krvjo odkupiti zlato svobodo! Tako dela »tuiška raja« ! Kfj pa delamo, >avstrijeka raja«*? Mi se zberemo k večemu na kakem shodu, malo zaropotamo, napravimo malo šuma — in s tem smo končali. Smejejo nam se potem mestne oblasti — še bolj pa zviti Nemci, ki imajo v rokah državno krmilo.
Ne Slovenci, tako ne sme več biti ! Po-slušajmo Italijane in Nemce, bodimo »sužnji«, bodimo »raja« — ali taki, kakor je »turška raja« ! Ne treba, da se žete po handžaru, po diljki-puški in po dinamitu, kakor so to storili naši macedonssi bratje — ampak sezite samo po njih odločnosti in vstrajno3ti — sledite jim in učite se od njih, kako se mora žrtvovati vse »za krst častni in svobodo zlat o«. Oj Slovenci, mi »avstrijska raja« bodimo taki, kakor so naši bratje »turška raja«.
Srce mora drhteti vsakomur v prsih, ko vidi, kaj delajo iz naših šolskih otrok ! Ubogi slovenski stariši, ki morajo sami se svojo roko moriti bistri duh svojih slovenskih
otrok ! Id taki so vsi on:, ki morajo pošiljati evoje otroke v italijanske in nemške dole !
Da se vsaj za trenotek rešimo iz tega tuinega stanjs, priredi nam Čiri 1-M eto-d i j e v a dekliška š o 1 a pri sv. Jakobu povodom zaključenja šolskega leta — lepo vrtno veselico. Tu bo videti, kako bi b lo z nami v Trstu, ko bi veljalo za tržaške Slovence bcžje in človeško pravo.
Zato, kdor le moreš, pridi v nedeljo, dne 12. t. m. k sv. Jakobu, da boš videl sam na svoje oči, kaj moraš vBe storiti in žrtvovat:f da pomagaš rešiti najlepši slovenski zaklad — slovenske šolske otroke.
Na svidenje! Početek točno ob 5. uri.
Čitajte ! — »Zasebni otroški vrt« v K o c o 1 u vabi na otroško veselico, ki jo priredi sodelovanjem »K v a r te t a« jutri v nedeljo, dne 12. julija 1903. v otroškem vrtecu v Rocolu. V spored: 1. Milit«v. 2. Pozdrav. 3. »Ko prišel...«. 4. »Glej kaj dela...«. 5. Petje. 6. »Danes je opravila..«. T. »Poglejte dedek...«. 8. Petje. v». »Pozdravljam te...«. 10. »Jaz Marko..«.
11.	Petje. 12. »Pastir«. 13. Igra. 14. »V slovo«. 15. Svobodna zabava. Začetek točno ob 5. uri pnpoludne. — Vstopnina 40 st., sadeži 20 stot.
Iz gori navedenega programa je že razvidno. da bomo imeli jutri v ne sem vzbujajočem se Rocolu kaj lepo veselico malim in — velikim v veselje. Pokažimo, da nismo p- zabili svojih bratov druzega okraja — bratov, ki so spali, a so se sedaj jeli dramiti. Prid te. da boste videli, kako lepo b^do nastopali naši otr< čiči iz otr« škega vrtca ! A po vesel.ci bomo videli rajati vrle mladeniče, elene novega pevskega društva v Rocolu, »Zvonimira« !
O zaključku šolskega leta priredi otr šii vrtee pri sv. Ivanu jutri v nedeljo
12.	t. m. lepo veselico. Dragi rodoljubi ! Saj p« znate svojo dolžnost. OdloČite se : nekateri v R col, drugi k sv. Ivanu. Tu ee prečne veselica ob 6. uri pop.
Za veselico »Kola se že delč vabila, ki »j. g ede opreme, nekaj posebnega. Tudi plasati v secesijskem zloga) bodo kraan t za: pa, da ne bo mogoče plakatirati že jutri, kakor je bilo prvotno določeno po odboru » Kola «.
Vabila se bodo posi jala le j*odporn;m členom, časnikom in društvom.
»Kolo« si je naročilo Vilharjeve »Po-točn ce« (19 zborov v ličnem zvezku, ki stane 1 K 60 stot.) In sicer je naročilo 55 zree&ov. Iz teh se bo dne 19. t. m. pel mešani zbor (prvikrat v Trstu) »Proljetni zvuci«.
»Dramatično društvo r Trstu« zaklu-
čuje s I. občnim zborom delovanje prvega leta svojega obstanka.
Kakor doznajvmo iz odnosnih poročil si e j«j#tavi'o društvo že v tem kratkem času prec« trden, materija len in moralen temelj, na Katerem hoče zidati dalje svojo zgradbo. Društvo razpolagi čez skromno s cer a lepo j rem< ženje in s; ;e nabavilo že dostojen arhiv.
O podrobnostih delovanja v prvem letu bod« dot.tfai odb rniki j>or<»čali na občnem m, a i bo v nedeljo <1 ne 12. t. m. ob 2. .n p->l uri popoludne v prostorih »Ddlal-sitega podpornega društva« (uli 2 Molio p;c-col it.) ter vabi odb >r ne samo vse č'ene, tolik » zvršujoče, kobicor podporne, nego tudi druge pri atelje društva ni ta občni zbor, da se oavei< čijo, da niso nevrednemu prizaali svoje • mpatje in svojo podj>oro.
Pevsko društvo »Velesila« priredi jutr popoludne pevsko zabavo v gostilni Ivana Saacina p. d. Teč. Zabada b j trajala od 5. do II. ure zvečer.
»Tržaški Sokol«. Novoizvoljeni odbor o imel svojo prvo sejo v ponedeljek ob 8. n poi uri zvečer v »Slovanski Čitalnici« (a: Sv. Frančiška štv. 2). lirstje odborniki »o pozvani, da se polnoštevilao udeleže iste.
Na slaroosti minole nedelje družbi sv. Cirila in Met Od ij» na korist se prepla-eml vstopnino: po ^O st.: Drašler I., Bavčar, Vat ver, ga. Turk, Macfredo Peter ; p> 6<) s'.: Kompare I-, Kuščer M, gČ. N., Z.tn k. Ivanovič Fr.. Eraf M., Slabič Fr., Slav.k L, Bezek I., Nadlišek Fr., Škahar M.. Vidmar Amalija, Kukanja, Kobal Fr., Spaa M.f Perući Ana, Repič I., Ivan P., Bihiar, Bačer Ant-, Selski, Z >re Drag., Sig-■iuad, Germek uč., Gregorin Antonija, Ger-
I, K u dre, Kokalj, Zavri, Kovač A., Št fa Menr k, Švagei Ferd., Gerbec Fr.,
Tom^žič, Danev Anton c. k. str., Črne I., Rthar Iv., Krusič Ivan, Mikol Jakob, Gliha I., Kralj Just, Švagel Drag., Brun Blaž, Gombač I., Perušek I., N;cefor, Pretner, Žnidaršič I., Muha Adolf, I. I., I. I., Osana Lovre, Regent I., Švigel Iv.; po 40 st. : Vatovec I., Drenik, Svetina, Počkaj, Carga Fr , Ščuka K., Besednjak I., I. I., Brusar, Pire Ant , Flego Iv., Skerl I., &kerlj Slavoj, Mahne Iv., Vrh P., Lapajne Davorin, Lovrin Marija, Mozetič Ant., Detela I., Kočevar Krist., Drenik Jernej, I, I., Vrabec Ant., Sancin T., SimonoiČ Iv., Nadoh Ant., Nadoh Ivana, Možina Marija, Vrh Marija, Blažič Štet'.. I. I., Kunič Fr., Ličen Andrej, Far-letič M., Klobčič, Pistotnik P., Markuža Ed., Matko I., K'sič I.. Intihar I., Merku I., Simšič Bož., Zega V., Skerlj I., Gustinčič Ivan, Ćesen I.; po 30 st.: M. B., Pistotnik Fani, Vižin Marija, Pavlič Fr., Kocjan Fr., Sečton Martin, N. I.; po 20 et.: Sluga, Kocjančič, I. I.. I. I., I. I-, Regovšek, Fur-lan, Furlan, I. I., I. I., Gulič, Pavletič, I. Raica, Švagel D., I. I., Ursič, Brezavec I., Vitez Jo3ip, Vitez Iv., Vitez Ant., I. I., I. I., I. I., Pire Jurij, Smerdu Ant., Štular G., Kreševič, Štupar A., I. I., Jugovic, I. I., I. I., I. I., Delak Iv., Robič Ivan, Marija Maks, Grcgcrič Iv., I. I., I. I., Bizjak, Ma'alan Kristijan, I. I., Šierl Iv., Štokel I., I. I., I. I., I. I., Pirjevec I-, Tomažič Ant., K ran j c I., I. I., I. I., I. I , I- I., Dekleva Ivan, Stare Ant.; po 10 st.: Šturm, I. I., Benčina Fr., I. I., I. I., I. L; Bratina Fr. 50 st., Gerbic F. 50 Bt., Ružička Anton 2 K, Kamuščič Miloš 2 K.
Mcžno je, da je ime kakega darovalca izpuščeno. Ali to naj se nam oprosti blagohotno, kajti včasih je bil naval pri blagajni tolik, da res ni bilo možno vsega ba-' ležiti.
Iz Barkovelj nam pišejo, da se vest, ki se je bila razširila v Barkovljah — da je namreč siromak MiliČ umrl — ni izkazala resnično.
Mi smo danes opoludne dali poizvedeti v boln šnici in smo doznali, da se je MiliČu stanje za znamenje zboljšalo, ali nevarnost za njego življenje traja dalje.
Desetkronski bankovci. Z Dunaja javljajo, da se namerava vzeti iz prometa vse sedanje desetkronsfce bankovce, radi tega ker je v prometu veliko število ponarejenih bankovcev te vrst*.
Izlet v Milja. — Parnik »Portorose« priredi jutri dva izleta v Milja. Odhod iz Trsta ob urah 3.30 in 8.05 popoludne ; odhod Iz Milj pa ob urah 1.30 in 7.30 pop. Vožnja samo tja in samo nazaj 20 stotink.
»Škrat« je danes izšel in se prodaja po 10 stotink komad.
Dražbe premičnin. V poned., dne 13. julija <'b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica della SanilA 13, hišna oprava; Corso 47, h sna oprava ; v Škorklji hiša Šusteršič Pol. 457, hiena oprava; ulica dei Forni 5, 1 stroj in ružno : v Rocolu št. 047, hišna . opreva.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 17.5, ob 2. uri popoludne 25.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.7 — Danes plima ob 11.i8 predp. in ob 9*42 pop.; oseka ob 4.37 predpoludne in ob 4.5 po{K>ludne.
Ali »Svobodnjaki« od Sv. Antona so Bi ; menda mislili : dobro znamo, da se bo v i nedeljo, dne 28. junija vršila slavnost v De- j kanih, dobro smo obveščeni o njenem ple- j menitem namenu, predobro so nam znane tuge in nevolje bratskega naroda — a vse-jeJno mi ne pojdemo, ker hočemo Dekan- j čanom pokazati figo!! Rečeno, storjeno. In, to, bratje od »Svobode«, to se imenuje demonstrativna neudeležba, ca-pite ? ! Kajti ni mogoče, da bi vsa Sv. Antanska županija ne imela niti enega moža I Od vseh strani so bili udeležniki : Prišli so Ivančani, Tržačani, Koperčani, Šmarijci, Marezijani, Črnikalci itd. itd. — le Sv. Antonska »Svoboda«, oddaljena od Dekani za dober streljaj, ni bila dovoljno — — »obveščena« ! !
E se non ridi... ? ? A čemu toliko besedi ? Saj dokazuje »demonstrativno neudeležbo« sam gospod Sv. Antonski dopisnik z besedami : »...da je društvo »Svoboda« le vrn:lo, kakor se je njemu samemu merilo«. S temi besedami je ob enem dokazano tudi nekako maščevanje. Predragi bratje! Nikar tako ! Pomislite, da maščevanje je nelepo dejaDje !
Ako se Vam zdi, da »Zrinjski« ni bil zadostno zastopan na Vasi lanski veselici, to še ne opravičuje maščevanja. Pomislite, da ni neobhodno potrebno, da sosednja društva sodelujejo in nastopajo na vseh društvenih veselicah, temveč zadostuje, (ako ni ravno mogoče drugače), da brat?ko društvo odpošlje deputacijo in nagovarja drugo občinstvo na udeležbo.
In ravno »Zrinjski« je šel bratski »Svobodi« vedno na roko, o njeni ustanovi, o sestavljanju njenih pravil, izpoEojevanjem najnovejših skladb, itd. Le vprašajte bivšega pevovodjo gospoda Dellasavi*. In — ee-veda — s časom se pozablja marsikaj !
Dragi bratje, eni in drugi, pomislite, da le v slogi je moč '
Pustite osebnosti na stran, pozabite morebitne navskrižnosti, združite in ljubite se, ako hočete, da naša društva dosežejo čim-preje svoj vzvišeni namen! — »Nesloga tlaci!« To kliče vedno Veš
T u g o m e r.
moči ni dogodila nikaka sprememba. Dihanje 30 vzdihov na minuto. Toplota 36. Liedice delujejo še vedno pomanjkljivo. — Splošno stanje je nekoliko boljše.
RIM 11. (B.) (9. ura 50 minut zjutraj). Ob 8. uri zjutraj je bilo stanje Leona XIII. nespremenjeno, vendar še vedno re?no. »Ca-pitan Fracassa« javlja, da je prof. Rossoni izjavil, da je stanje papeža zelo resno in da se ni smeti vdajati nikakim iluzijam. Glasom lista »Popolo romano« je monsignor Stonor izročil včeraj kardinalu Rampolli brzojavko kralja Edvarda, ki poizveduje o sta-nju papeža.
Povodnji.
DUNAJ 11. (B.) Tudi danes dežuje. Iz Moravske in iz Šlezije se poroča o motenju prometa po povodnji. Vojaštvo pomaga.
STEIER 11. (B.) Reki Aniža in Steier sti znatno upadli. Vesti, daje tovarna orožja v Steier-ju v nevarnosti, so neosnovane.
Kriza na Grškem rešena.
ATENtE 10. (B.) Lista aovih ministrov, določena med Rillv-jein in Delvanisem, se predloži jutri kralju. Več Členov prejšnjega min-'sterstva ostane na svo;em mestu. Novo
; ministerstvo ee v ponedeljek pre istavi zbor-
i . , j mci.
Umorstvo kristijanov.
PEKING 10. (B) V Pinglotaien (Šensi) so bili umorjeni trije kristijani urojencl.
Potovanje cesarja Viljelma.
SWINEMUNDE 11. (B) Cesar Viljelm ;je dane® zjutraj na vachti »Hohenzollern« ; odpotoval v Bergen.
Poslano.*)
Vesti iz ostale Primorske.
X ^ pojasnilo. (Dopis iz Dekani.) — Pozvani z dopisom »Od sv. Antona« v cenjeni »E.iinosti« št. 150. odgovarjamo sledeče : Gospod pevovodja našega društva »Zrinjski« nam zatrjuje, da je dne 24. junija o priliki birmovanja pri sv. Antonu osebni govoril s predsednikom »Svobode«, g. Mihajlom Turko gledč bližajoče se slav-nosti »Zrinjskega« v Dekanih, da je istemu razložil in pojasnil pomen in blagi namen te slavcosti ter ga uljudno vabil na udeležbo. Isto je imenovani storil tudi z g. pevovodjem »Svobode« in njenim blagajnikom g. Della-savijem. — V hiši gospoda Dtllasavia pri Sv. Antonu je istega dne i/javil g. pevovodja »Svobod«', da mu ni še nič znano o veselici v Dekanih, na kar se je oglasil Sv. Antonski cerkovnik z besedami : »Saj je bila ta veselica že dvakrat naznanjena in razglašena v »Edinosti«, le poj te gospod, v dvorano pevsko-bral nega društva »Svobode« in tam se prepričate I« — Na to je odbor »Zrinjskega« razposlal tiskana vabila, katero je priobčila tu ii »Edinost« pravočasno.
Podpisani izjavljam na => poslano« gospoda Frana Petriča, priobčeno v »Edinosti« od dne 7. julija, da, kar trdi ta gospod, ni resnično, in da ne bom dalje odgovarjal na tem mestu, ampak drugje. To je tu moja zadnja beseda.
Angelj Bizjak.
Vesti iz Kranjske.
* Izlet postojnskega »Sokola« v Planino. Jutri, v nedeljo, priredi vrli postojnski »Sokol« svoj prvi izlet se svojo novo zastavo i u sicer v bližnjo Planino. Sokolu se pridružijo postojnski tamb;iraši in postojnska godba, seveda tudi mnogo druzega narodnega občinstva. — Planina se pridno pripravlja, da dostojno vsprejme drage goste iz Postojne. Priprave pa vodijo členi tamošnje čitalnice in planinska dekleta. Sploh je že sedaj gotovo, da Planina še ni imela takega narodnega praznika, kakoršen bo jutri.
Brzojavna poročila.
Papeževa bolezen.
RIM 11. (B.) »Voce della Veritil« javlja, da je ob 1. uri pop. ee trajal ugodni učinek torakocentese. Papež se je čutil olajšanega. Ob 4. uri je bilo stanje nespremenjeno.
RIM 11. (B.) »Tribuna« javlja iz Pariza : M nister za vnanje stvari, Delcassč, je imel z italijanskim poslanikom Tornellijem pogovor, na katerem sta uvaževala razloge, ki bi mogli govoriti za odložitev potovanja kralja Viktorja Emanuela v Pariz. Ni izključeno, da se potovanje odleži le za kratek čas, ali pa tudi, kakor b^do že okolnosti, za več tednov. Delcastč je izrazil svoje živo obžalovanje na tem, da so okolnosti dovele do tacega sklepa.
RIM 11. (B.) Biljetin iz lan danes ob 9. uri zjutraj ee glasi : Papež je izvzemši male presledke, mirno prebil noč. Vtripanje žde 90 na minuto. Od sinoči se v stanju
* Za vsebino tega poslanega uredništvo le toliko odgovarja, kolikor mu zakon veleva.
Izdajatelj in odgovorni uredni* FRAN G0DNIK Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst*
xx?* nnvt KXXKXXKXX»
Svoji k »vojim!
H <	ZALOGA	^
| pohištvaf
y	dobro poznane
K tovarne inizarste zadrn^e y Gorici (Sclfcan) ^
££ vpisane zadruge z omejenim poroštvom
H prej ^Jnton Černigoj ||
<*f Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S	št. 1. hiša Marenzi.	^
H Največja tovarna poiiištva primorske deZeie. ||
Solidnost zajamčena, kajti lea ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-
^	aMnini - Naitldli UfiflhflS. iDO.
X
S$XXXXXXXXXXXXXXX
peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, moderni sestav. Konkurenčne cena.
W Album pohištev brezplačen, * ^
Velikanska
množina meglenega in svetlega tapetovanega ali kuhinakega pohifitva se prodaja ln nekaj da*a p) najugodnejših eenih v krasni dvorani Tcrsicore, nI. Cliiozza 5. J. 5?lavno občinstvo se nujuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od 9—12 predp. in od 2—7 ure zvečer.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
== ulica Tesa št. |52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
I
v
I I
I I
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN.HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Ulica S. Franeeseo štev. 2. I. - TRST - Ulica S. Fraueesco štev. I.
--- Telefon 952. — ---— "
> ^
I
I
♦
B
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o 1/2°/0f na menjiee po <5°/0, na zastave po ol/,0/0.
Uradne ure : od y—dopoludne in od o—l popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Oh nedeljah' iu praznikih je urad zaprt.
Poitno hranilnični račun 816.004.
I
i
♦
I

V novi gostilni
M FERMATA DEL TRAMWAY"
DV v Rojanu
se točijo vina iz najboljših kletij v Istri in sicer:
belo........po 44 nve. liter
refošk.......,, 44 „ „
istrski teran...... 34» „
i»d 5 litrov naprej . . „	„
Opolo.......„ 44 „ „
Beljaško pivo .... „ *2f> „ „ H^f" Kuhinja je z mrzlimi in gor-kimi raznovrstnim i jedili vedno pripravljena. <jm£
Kdor dokaže da bi bila vina ponarejena, vdobi v dar 1000 kron.
Za obilen obisk se priporoča
Dominik V i voda
krčmar.
Razpis službe krćmarja.
Vvdstvo Narodnega doma« v sv. Ivanu iAce za svojo restavracijo spretnega voditelja s primerno varščino.
Potreboa pojasnila daje podpredsed-dnik od 11—1 pop. v starem domu J. nadst. Pismene ponudbe je vladati do 15. avgusta t. 1. na odbor.
V sv. Ivana 12. julija liKbi.
Vodstvo „Narodnega doma 4.
Svoji k svojim
Pavel Crastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popoln h sol).
Dunaj—Trst.
Železno j»obiŠtvo, zrcala iz Beerje. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom jn obrt po nfjngodnejš h eeaali.
S	TRGOVINA Z ŽELEZJEM
SCARL GrKEENITZ NEFFEN
l <
C
V <
C <
<
Corso štev. 33.
podružnica Trst. Piazza Goldoni 2.
Priporoča svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železno pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter
orodje za vsako obrt.
> > > > > > > > > > > >
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia),.
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
Priprave za točenje piva. .NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 3, vogal ul. Caristi«. Prodaja srebrne ure od gld. naprej, zlate ur* od S gld. naprej. Izbor sten skib ur, regolat »ijev i. t, d. Popravlja vsako-Tiktae ure po jako zmerni ceni.
Epilepsija,
Kdor trj^i na omotici, krču in drugih nervoznih straneh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva »e brezplačno in franko v Schwan-nen- Apotheke. Frankfart a. H
OdlitDTana 1894.
Ofllikovana
1894.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno
4.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva $
M Doljal t Man pri Gorici. *
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnej^ih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov ; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje.
Velika zbirka obkladkov fremeša), strugarakih in rezljarskih izdelkov, za izdelova-^ nje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih ^^ mizarskih potrebščin.
il	Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z
TJ to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega Be jamči za rsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
v vwwvwYYy *W *w w f W W • ■ • 1 f
* * g * * * * *
podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica del llnd astri a st. 1. - Trst.
Cementne plošče u medene od 25 in ero, šestvogaine ploeče od 20 in 25 cm po K 2.— O«. Plošče v riemjih po dogovoru. — Se ne o ! uikske konkurence bodiBi glede cene ali kaknvoet' blaga.
Gostilna
6L
V
ALLA BELLA VEDUTA
ulica Romagna št. 20
stsproti Toiaaici. Zbirališče slovenskih delavcev
Toči se j>ri>tno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo.
IimtM Milija. — Vse po najnižjLb cenah.
Priporoča za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom
Gorazd Ivančfč
gostilničar.
V /iiloiri
marsalsKeia in rnmim vina
v ulici Barriera vecchia št. 33.
{z uhodom v ulici deli'Olmoi
je v razprodaji
pristni brdski tropinjovec
po 80 kr. liter.
Najboljše
stiskalnice » grozdje
i
galnica.
in OLJKE so naše stiskalnice
„ERCOLE" =
najnovejše?* ili uajbojSepa sestara z dvojno in nepretrgano pritiskamo močjo: zajamčeno najbojše delovanje, ki prekaša vse driijre stiskanice.
Hidravlična stiskalnica.
Najboljše autom atične paten-tovane trtne brizgal niče
S Y P H O N I A" Automatična briz-Plugi.
ki delujejo e>ame od sebe, ne da jih bilo treba goniti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko.
Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbor-nega, uresničenega, najbolj pri poznanega in odlikovanega sestavo
P H. MATFARTH & Co
tovarna za poljedelske in vinske stroje
Dunaj, II. Taborstrasse št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi
kolajnami.
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, tjer še nismo zastopani.
tinkturo
lekarnarja piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža.
kot želodec krepcujoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospdšujoče sredstvo posebno ouim, ki trp£ na navadnem telesnem zaprtju.
Tinktura za želodec razspo-ilja lekar Piccoli v Ljubljani v škatljieah z 12 steklenicam za K *2.rr2, z 24 steklenicami za K 4.H), z ^»(i steklenicami za K 7.—, z 70 steklenicami za K 18.
(Poštni parket pod 5 kg.) Razprodaja se a lpkarnah v Trstu. Istri, Dalmaciji. Primorskem, Gcriškem in Tolminske in po K 2.40 steklenica.
—
ZOBOZDRAVNIK
■ to M D.r Mso
v TRSTU ulica S. Giovanni Stv. 5, I. nadstr. j
Izvršuje zadelanja z emajle m, porcelanom.
srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor s tudi aelo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol.
30 malih stanovanj
z eno so bo in
________________m 2 sobami in eno
kukinjo se takoj odda v ulici lndustria in ul. Guardia v fcišah Stalfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop.
0 0 0
0' o o
o M. Aite o
0 trgovina z manifakturnim blagom 0
ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Larzaro št. 5
si dovoljuje obvestiti (davno občinstvo in ceni. odjemalce, da je iako pomnožila evojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da ^e ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blasro najbolše kakovasti in naj modernej še prvih tovarn, posebno pa snovi za moške m ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svde-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitmčarse Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke : po meri, katere izvrši najtočneje in naj aatan- Q T neje po cenah, da se ni bati konkurence.	Q
^ Poskušati, za se prepričati I Q
&0MSKA LJUDSKI POSOJTLNIC^
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
---
Hranilne vloge sprejemajo se od vaacega Če tudi ni član društva in se obrestujejo po 47j°/0, ne da bi se odbijal rentn.
davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 % »n na vknjižbe po 51/s°/0 Urad uje vsaki dan od y. do 12. ure dopol.. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. m leta 1900. Kron 1,263.563 i. račun šti
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
Trste rent. zastavnih pisem, prijoritei, komunalnih obligacij, urećk, delnic, valut, novcev in deviz
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale ====== kupone.	-
Daje predujme na vred. papizje.
Zavaruje srečke proti kurzni — -	izgubi	■■ .....
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in inkaaso menic. ^	Bor"ta naročilo.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obreatuje od dne vloge do —	= dne vzdiga.	=
Promet ■ Čeki in nakaznicami.