Primorski Novo obdobje za naš dnevnik Dušan Udovič Morda zveni nekoliko neskromno, toda prepričani smo, da se za Primorski dnevnik z današnjim dnem odpira novo obdobje. Kar nekaj časa smo se pripravljali na prenovo naše spletne strani. Značilnost današnjega življenja so hitri ritmi, iz česar sledi, da je za uspeh vsakršnega proizvoda na trgu pomembna sposobnost prilagajanja in posodabljanja. To še posebej velja za medije in Primorski dnevnik ne more biti izjema. Po nedavni grafični preobleki je prišla na vrsto spletna stran, ki je v novi preobleki zasnovana po najmodernejših standardih in tehnologiji, ki naš časopis postavlja na kakovostno raven drugih medijev. Poleg posodobljene spletne strani, ki bo postopno rasla tudi z doprinosom bralcev, uvajamo celotno elektronsko izdajo časopisa, ki jo bo možno, po začetni brezplačni promociji, z naročnino doseči na vseh koncih sveta! Želimo poudariti, da je ta nov, za naše razmere izjemen dosežek, nastal po volji Zadruge Primorski dnevnik in založniškega podjetja DZP -PRAE, da se našim bralcem in naročnikom nudi največ, kar je možno, da ne izgubimo koraka s časom. In to kljub temu, da nas pestijo znane finančne težave in negotova prihodnost. Velik napor in kompetence so v ta projekt vložili kolegi iz naše stavnice, za kar jim gre zahvala in zasluženo priznanje. Redakcija pa si je s tem naložila dodatno delo in odgovornost, v prepričanju, da je dobršen del prihodnosti informacije v spletnem dnevniku, ki bo gotovo bliže zlasti mlajšim generacijam. Dovolite, da na tak dan sami sebi zaželimo veliko sreče in uspeha, vam pa, spoštovani bralci, še veliko užitka v družbi tiskanega in spletnega Primorskega dnevnika. dnevnik SREDA, 18. MARCA 2009_ Št. 65 (19.464) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Premier Berlusconi se je sestal s predsednico industrialcev Marcegaglio Vlada obljublja pomoč drobnemu gospodarstvu Draghi: Banke ne smejo doživljati pritiskov politike oz. prefektov BAZOVICA - Po nedavni mazaški akciji Očistili spomenik Hiter poseg tržaške občine - Vrsta odzivov pri nas in v Sloveniji - Dipiazza: Mazače bomo osamili BAZOVICA - Uslužbenca trža- Občina Trst je tako zelo hitro ukre- Dipiazza pa je poudaril, da neznani ških mestnih muzejev sta včeraj že pala in odstranila posledice že šest- mazači ne bodo dosegli svojega ci- očistila spomenik bazoviškim juna- najste skrunitve spomenika, ki je na- lja, saj jih bo mestna uprava osami- kom, ki so ga pred kratkim z žaljivim letela na številne odzive pri nas in v la. napisom oskrunili neznani mazači. Sloveniji. Tržaški župan Roberto Na 7. strani RIM - Vlada bo v kratkem ustanovila garancijski sklad za mala in srednja podjetja. Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi zagotovil predsednici zveze industrialcev Emmi Marcegaglia, ko jo je včeraj popoldne sprejel v Palači Chigi. Kot je povedala Marcegaglieva, bo sklad vreden 1,3 milijarde evrov, z njim pa bo mogoče aktivirati 60 do 70 milijard evrov posojil. Guverner Banke Italije Mario Drag-hi pa je na včerajšnji avdiciji v poslanski zbornici dejal, da bo kriza še dolga in huda, ter opozoril, da bi banke ne smele doživljati pritiskov politike ali prefektov. Na 6. strani Ko je Almirante zahteval odprtje fojb ... Na 3. strani V FJK danes splošna stavka CGIL Na 3. strani Skupino Gavio zanima lesno pristanišče Na 4. strani Staro pristanišče: DUS Lacija zavrnil pritožbo Na 7. strani Odlok o ureditvi kontovelskega brega Na 8. strani Maja preliminarni načrt za ureditev goriške šole Župančič Na 15. strani www.primorski.eu 2 Sreda, 18. marca 2009 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Predlog komisarja za širitev Rehna Žbogarju in Jandrokovicu Nove zamisli pri reševanju vprašanja meje in zastoja Hrvaške O slovensko-hrvaškem sporu o meji včeraj v Berlinu tudi Pahor in Merklova o m'"- Kon"3J _ I |i(ij01,l Ew^Pjgjc 1,fl,¡S«onen „nwtosK* '\íeío'nrniss í(¡or.eEuropW ■ ^ „.K po. Ko«l¡«J" . Mf V fe imissioCi F BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic so včeraj v Bruslju govorili o novih zamislih pri reševanju vprašanja meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU. Rehn je razgrnil nove predloge o mandatu in metodah, govorili pa so tudi o skupni izjavi proti prejudiciranju meje. "Rehn je imel neke nove zamisli, kako bi stvari premaknili naprej, o katerih moramo sedaj vsi skupaj in vsak zase razmisliti," je povedal minister Žbogar po več kot triurnem srečanju z Rehnom in Jandrokovi-cem v Bruslju. Hrvaški minister Jandrokovic pa je po koncu srečanja na sedežu Evropske komisije Berlaymont povedal, da je komisar Rehn predstavil "kompromisne rešitve". "V tem trenutku se glede tega še nismo dogovorili. Imeli bomo posvetovanja o tem v Zagrebu in Ljubljani, pa bomo videli, kako naprej," je dejal. Komisar Rehn ni želel razkriti podrobnosti o svojem novem kompromisnem predlogu. Povedal je le, da je z ministroma govoril o "novih možnostih za mandat in delovne metode za rešitev spora", pri čemer se je skliceval na pogajalski okvir Hrvaške in Ustanovno listino ZN. "Stranke v sporu si morajo prizadevati, da se spor reši s pogajanjem, preiskavo, mediacijo, spravo, arbitražo, sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali z drugimi mirnimi sredstvi po lastni izbiri," je Rehn prebral odstavek iz 33. člena 6. poglavja listine ZN, ki se nanaša na mirno reševanje sporov. V pogajalskem okviru, na katerega se je prav tako skliceval Rehn, je sicer izrecno omenjeno Meddržavno sodišče v Haagu, za katerega si kot način reševanja vprašanja meje vztrajno prizadeva Hrvaška. Rehn je na vprašanje hrvaških novinarjev, ali je komisija spremenila svoje mnenje in gre v smeri reševanja vprašanja meje na sodišču v Haagu, odgovoril, da je seveda Meddržavno sodišče v Haagu en element v pogajalskem okviru, a o podrobnostih ni želel govoriti. Ob vztrajanju hrvaških novinarjev, ali sodišča namenoma ni omenil, pa je odgovoril: "Mislim, da to vprašanje ni dejanje krepitve zaupanja." Ob tem je še enkrat prebral 33. člen 6. poglavja listine ZN in poudaril, da je iz tega mogoče povleči dva pomembna sklepa. "Prvič, strani lahko izbereta katero koli metodo iz listine ZN in komisi-jina pobuda je nedvomno med temi metodami. Drugič, katera koli metoda med temi v listini ZN je izbrana, se morata strani o tem dogovoriti," je poudaril komisar. "To je smisel te vaje," je dodal in izrazil željo, da bi bil dogovor dosežen raje prej kot pozneje. Kot del tega procesa je omenil možnost, da bi državi podpisali skupno izjavo o tem, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciralo izida ali kakor koli zavezalo eno ali drugo državo pri reševanju vprašanja meje. "Osebno menim, da bi bilo to dragoceno dejanje krepitve zaupanja in korak v pravo smer," je ocenil. Minister Žbogar je v zvezi s tem poudaril, da izjava sama še ne bo dovolj za to, da bi Slovenija sprostila pogajanja Hrvaške. "Pogajanja bomo sprostili, ko se bodo spremenile okoliščine in ko bo to del nekega širšega dogovora," je dejal. Hrvaški minister je morebitno skupno izjavo izpostavil kot pozitiven element pogovorov v Bruslju. Na vprašanje, ali bi ta izjava lahko omogočila nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, je dejal: "Ta izjava je zelo pomembna. Verjamemo, da bi lahko bila dober temelj za deblokado pogajanj." Komisar Rehn pa je na vprašanje, zakaj podpis skupne izjave ne bi bil dovolj za sprostitev pogajanj konec meseca, odgovoril: "Razprava je še v teku. Nočem v podrobnosti glede možnega splošnega dogovora, deblokiranje poglavij bo moralo biti jasen element tega splošnega dogovora." Komisar Rehn je še ocenil, da je bil sestanek konstruktiven. Hrvaški minister pa je menil, da je mogoče priti do rešitve, a da je težko reči, kako blizu je dogovor. Pogovori se bodo nadaljevali. Na vprašanje, kdaj se bo trojica naslednjič sestala, je Jandrokovic odgovoril, da pričakuje novo srečanje naslednji teden. O slovensko-hrvaškem sporu o meji sta včeraj govorila tudi slovenski premier Borut Pahor in nemška kanclerka Angela Merkel v Berlinu. Pahor je po srečanju izrazil upanje, da bo mogoče slo-vensko-hrvaški spor o meji rešiti z me-diacijo. Kanclerka pa je dejala, je težavo treba rešiti. "Prej bo to, bolje bo," je dodala. Slovenski premier je nemški kanc-lerki pojasnil zaplete okoli vprašanja slo-vensko-hrvaške meje in slovenske zaustavitve pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Merklova je izrecno pozdravila posredovanje Evropske komisije pri reševanju spora, medtem ko je Pahor opozoril, da si slovenska vlada ne želi poglobitve težav kasneje, ko bo za ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU potrebna dvotretjinska večina v slovenskem parlamentu. (STA) Evropski komisar za širitev Olli Rehn je slovenskemu in hrvaškemu zunanjemu ministru predstavil nove možnosti za reševanje mejnega vprašanja I seht Koi ** + V komi LJUBLJANA - Slovenci v zamejstvu Velika oblast krovnih organizacij? LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je kot zainteresirano delovno telo včeraj obravnavala predlog rebalansa proračuna za leto 2009. Kot je na seji povedal pristojni minister Boštjan Žekš, predlog predvideva približno tri odstotno povečanje sredstev, in sicer na račun večjega števila zaposlenih in zaradi selitve v druge prostore. Na vprašanje predsednika komisije Mira Petka (SDS) glede povečanja števila delovnih mest je Žekš povedal, da so stvari pri tem z vladne strani omejene in predvidevajo maksimalno zaposlitev za štiri ljudi za določen čas v času njegovega mandata. Eno mesto je že zasedeno, ostala pa bodo zapolnjevali postopoma. To napoved so člani komisije v razpravi sicer pozdravili. Poslanec Samo Bevk (SD) je v razpravi spomnil na nedavne besede nekaterih predstavnikov slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem, da so za svoje delovanje dobili manj sredstev, nakar so dobili informacijo o prerazporeditvi sredstev znotraj same postavke. Kot mu je pojasnil minister Žekš, operativni del proračuna ostaja isti. Glede »pritožb« o zmanjševanju sredstev pa je dejal, da so sredstva, vsaj za zamejstvo oziroma posamezne skupine zamejcev v Italiji in Avstriji, več ali manj fiksna. Ob tem je spomnil na postopek, da krovne organizacije pripravijo predlog delitve sredstev. Tega pristojna komisija znotraj urada vlade za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu spreminja, drastično pa ne, je povedal minister. »Struktura se je spremenila zato, ker so krovne organizacije tako predlagale. Če se nam je zdelo to prehudo, smo malo še omilili,« je pojasnil Žekš in napovedal, da bodo do prihodnjega leta razmislili, ali je to pravilni sistem, »saj s tem dobi krovna organizacija veliko oblast.« (STA) V noči na torek vlomili v prostore Socialnih demokratov LJUBLJANA - V noči na torek so za zdaj še neznani storilci vlomili v poslovne prostore Socialnih demokratov (SD) na Levstikovi ulici 5 v Ljubljani. Vlomilci so prostore pregledali, po do zdaj znanih podatkih pa niso odnesli ničesar, so sporočili s Policijske uprave (PU) Ljubljana. Tiskovna predstavnica PU Maja Adlešič pa je v izjavi za medije povedala, da preiskava vloma še poteka. Kot je dejala, je bil Operativno-komunika-cijski center o vlomu obveščen okoli 6.30 zjutraj. Kraj vloma so zavarovali policisti, takoj zatem pa so kriminalisti opravili ogled kraja. O podrobnostih preiskave in dogodka ni želela govoriti. Prav tako ni odgovorila na vprašanja, kaj bi lahko bil motiv vloma, ali je šlo pri vlomu za profesionalno dejanje in ali je stavba zavarovana s protivlomnim sistemom. S PU Ljubljana so pisno sporočili, da je bila med vlomom povzročena škoda v višini okoli 10.000 evrov. Predstavnica za stike z javnostmi pri SD Slavica Tucakov je v izjavi za medije takoj po zaključku dela kriminalistov povedala, da na stranki še ne vedo, kaj so odnesli vlomilci. "Vidno je le, da so pre-metani papirji in odprte nekatere omare," je dejala. Tudi tega, kako so vstopili vlomilci, še ni vedela, prav tako ne, ali so alarmne naprave med vlomom delovale. V stranki upajo, da je šlo pri vlomu za vandalizem in ne politično motivirano dejanje. Ob svetovnem dnevu poezije v petek v Ljubljani Poetikonov literarni večer LJUBLJANA - Revija Poetikon in Hiša poezije prirejata Poetikonov literarni večer z družabnim srečanjem pesnikov ob letošnjem svetovnem dnevu poezije, in sicer v petek ob 19.uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Svojo poezijo in poezijo pesnikov po izboru bodo brali: Josip Osti, Radharani Pernarčič, Tomaž Šalamun, Miriam Drev, Cvetka Bevc, Tatjana Pregel Kobe, Marcello Potocco, Vladimira Rejc, Jože Štucin, Tanja Ahlin, Orlando Uršič, Zoran Pevec, Stojan Špegel, Matej Krajnc, Robert Simonišek, Bina Štampe Žgavc in drugi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Matej Krajnc. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi zbornik Poetikon št. 23 in 24. (O.K.) LJUBLJANA - Prihodnji teden od 23. do 28. marca 17. Štefanovi dnevi Inštitut Jožef Stefan bo obeležil tudi šestdesetletnico delovanja LJUBLJANA - Ob obletnici rojstva enega najvidnejših slovenskih in svetovnih fizikov Jožefa Stefana bodo na Institutu Jožef Stefan (IJS) med 23. in 28. marcem potekali 17. dnevi Jožefa Ste-fana. Poleg številnih predavanj in okroglih miz, ki jih bodo vodili ugledni tuji in domači znanstveniki, bo v torek potekala tudi slavnostna akademija ob 60-letnici instituta. Stefanovi dnevi, ki sovpadajo z obletnico rojstva slovenskega fizika, 24. marcem, bodo letos že 17. leto zapored, poleg tega pa IJS letos praznuje tudi 60 let delovanja. Program, ki ga je na včerajšnji novinarski konferenci podrobneje predstavil direktor IJS Jadran Lenarčič, bo obiskovalcem ponudil številna zanimiva predavanja najuglednejših tujih in slovenskih znanstvenikov, več okroglih miz, v okviru Stefanovih dnevov pa bodo na institutu podelili tudi priznanja mladim raziskovalcem in zlate znake Jožefa Stefana. Slednje podeljujejo avtorjem najodmevnejših doktoratov, ki so bili v Sloveniji podeljeni v preteklih treh letih iz naravoslovno-matematičnih in tehnoloških ved ter ved o življenju. Zlate znake bodo podelili na slavnostni akademiji, ki bo v torek, zbrane pa bo nagovoril slo- venski predsednik Danilo Turk. Kot je ob tem povedal Lenarčič, so svojo udeležbo na akademiji že potrdili tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in drugi. Sami Stefanovi dnevi se bodo v ponedeljek začeli s predavanjem o robotiki in mehatroniki, ki ga bo vodil direktor nemškega inštituta za robotiko in mehatroniko Gerd Hirzinger, prav tako v ponedeljek pa bo potekal tudi pogovor o ustvarjalnosti, ki ga bo vodil eden najuglednejših profesorjev na Stanfordski univerzi v ZDA Bernard Roth. Kot je ob tem povedal Lenarčič, bodo v okviru Štefanovih dnevov v galeriji IJS predstavili tudi dela slovenskega ustvarjalca Jožefa Mu-hoviča, razstavo pa bo v ponedeljek odprla ministrica za kulturo Majda Širca. V torek bo o antisnovi predaval Peter Križan z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, zvečer pa bo slavnostna akademija ob 60-le-tnici ISJ. V okviru programa bo med drugimi predaval tudi profesor na univerzi v britanskem Cam-bridgeu James F. Scott, 28. marca pa si bodo obiskovalci ob dnevu odprtih vrat lahko laboratorije IJS in delov njih ogledali tudi pobližje. (STA) Direktor IJS Jadran Lenarčič PRIHODNJI PETEK V Ljubljani na ogled največji zlati kovanec v Evropi LJUBLJANA - V Ljubljani bosta slovenska družba Moro in avstrijska družba Schoeller Münzhandel 27. marca predstavili največji zlati kovanec v Evropi, imenovan Dunajski filharmonik. Kovanec je izdelan iz čistega zlata, težek 31 kg, njegov premer pa znaša 37 cm. Avstrijska nacionalna banka z Dunaja kovanec na ogled Sloveniji posoja prvič. Kovanec je avstrijska kovnica Münze Österreich z Dunaja z 800 letno tradicijo izdelala leta 2004 ob 15. obletnici izdaje zlatih Dunajskih filharmonikov. Izdelali so zgolj 15 tovrstnih kovancev, vrednost enega takega primerka pa dosega 777.900 evrov, so sporočili iz družbe Moro. Ta bo v sodelovanju z avstrijsko družbo Schoeller Münzhandel kovanec predstavila 27. marca ob 12. uri na mednarodnem sejmu Collecta na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Družba Moro hkrati s tem dogodkom prvič objavlja tudi prisotnost novega finančnega produkta na našem trgu. Gre za Zlati certifikat, izdan na osnovi zlatih naložbenih kovancev, imenovanih Dunajski filharmoniki. Naložbeniki bodo tako imeli priložnost v Sloveniji hraniti zlate Dunajske filharmonike v varovanem sefu na osnovi izdanega Zlatega certifikata. Dunajski filharmoni-ki omogočajo naložbenikom dolgoročno stabilno varčevanje v zlatu, poleg tega pa so likvidna in ena redkih neobdavčenih naložb, še navajajo v družbi. / ALPE-JADRAN Sreda, 18. marca 2009 3 KOROŠKA - Pobuda NSKS o skupnem manjšinskem zastopstvu ZSO se ne zapira, želi pa si široko razpravo CELOVEC - Predlog Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) o čimprejšnjem oblikovanju skupnega demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev je pri drugi krovni organizaciji, Zvezi slovenskih organizacij (ZSO), naletel na zadržan odgovor. Njen predsednik Marjan Sturm je včeraj dejal, da bodo v njegovi organizaciji »razpravljali« o tej pobudi, hkrati pa je tudi opozoril, da tudi nova zvezna vlada v svojem programu napoveduje reformo zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. Če bi se ponujala možnost ureditve tega vprašanja na zakonski osnovi, potem se ZSO temu ne bo upirala, je načelno pristavil predsednik ZSO. Sturm, ki je še menil, da bo napovedana reforma zakona o narodnih skupnostih vsekakor imelo za posledico tudi vprašanje organiziranosti manjšin, je v imenu svoje organizacije poudaril, da bodo o pisnem predlog NSKS o oblikovanju skupnega zastopstva koroških Slovencev vsekakor razpravljali v pristojnih odborih. Hkrati pa je tudi kritiziral postopanje NSKS, ko je dejal, da bi si osebno želel, da bi o takšnem predlogu prej spregovorili znotraj slovenske narodne skupnosti in se šele nato predstavili v javnosti. Kot je znano, je predsednik NSKS Matevž Grilc v začetku tedna na tiskovni konferenci v Ce- lovcu zahteval čimprejšnjo ustanovitev skupnega zastopstva slovenske manjšine, potrebo po takšnem zastopstvu pa po njegovem mnenju narekuje »katastrofalen zasuk v desno« po deželnozborskih volitvah 1. marca na Koroškem, ko je s skoraj 45 odstotki glasov zmagalo desničarsko zavezništvo BZO preminulega deželnega glavarja Jorga Hai-derja. »Če do tega ne bo prišlo sedaj, potem ne bo prišlo nikoli,« je nujnost za spremembo manjšinskih političnih struktur poudaril Grilc. Skupaj s podpredsednikom organizacije Rudijem Voukom je Grilc še dodal, da morajo zastopniki slovenske manjšine v sedanji situaciji pri uveljavljanju mednarodno zajamčenih manjšinskih pravic »bolj kot kdajkoli prej govoriti z enim jezikom. To velja tako za odnose manjšine z Avstrijo kot s Slovenijo, prav tako pa tudi z evropskimi in-štitucijami. NSKS je svoj predlog za čimprejšnje odlikovanje skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva manjšine posredoval tudi obema ostalima političnima organizacijama manjšine, Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS), s prošnjo, naj obe organizaciji nanj odgovorita do konca tega meseca, je še sporočil Grilc. Ivan Lukan Predsednik ZSO Marjan Sturm je zadržan do predloga NSKS CGIL - Štiri ure križem rok za konkretne ukrepe proti krizi V FJK danes splošna stavka Osrednja demonstracija in sprevod v Vidmu - Sindikat računa na vsaj 5 tisoč udeležencev - Nasprotovanje sindikatov Cisl in Uil TRST - Deželni sindikat Cgil računa, da se bo najmanj 5 tisoč ljudi udeležilo sprevoda, ki bo danes v Vidmu v okviru 4-urne deželne splošne stavke. Protest bo sovpadal z državno celodnevno stavko sektorja znanja, tj. šole, univerze, raziskovanja, poklicnega izobraževanja in konservatorijev, razloge zanj pa je predstavil v ponedeljek deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci. Včeraj sta se oglasila deželna tajnika sindikatov Cisl in Uil Giovanni Fania in Luca Vi-sentini, ki stavki nasprotujeta. Belci je razložil, da so stavko proglasili z namenom prepričati tako državno kot deželno vlado, da so dosedanji protikrizni ukrepi nezadostni. V deželi FJK je že več kot 21 tisoč delavcev v dopolnilni blagajni, je poudaril, od začetka gospodarske krize pa je brez dela ostalo že 2.500 ljudi. Italijanska vlada je s tem v zvezi storila bolj malo, prav tako deželna vlada ni primerno ukrepala. Zato je skrajni čas, da to stori in da nameni dodatna finančna sredstva za izhod iz krize. Obenem mora Dežela FJK spremeniti sporazum o socialnih blažilcih za prekerne delavce, ki ga je sklenila pred kratkim z Ri- Franco Belci mom, s Confindustrio in sindikatoma Cisl in Uil v zvezi s predujmom 4 milijonov evrov iz državne blagajne, ker vsebuje protiustavne normative, je naglasil Belci. Namen splošne stavke, iz katere bodo izvzeti delavci v kovinarskem sektorju (da jih ne bi še dodatno obremenili), je poleg tega zaščita dohodkov delavcev in upokojencev, razširitev možnosti uporabe socialnih blažilcev tudi na prekerne delavce in krepitev politik za zaposlovanje in poklicno izobraževanje. Pričakujemo, da bo pri stavki sodelovalo vsaj 5 tisoč ljudi in da bodo to še zlasti mladi, je še poudaril Belci. Luca Visentini Toda s stavko ne soglašata deželna sindikata Cisl in Uil. Kot je povedal Fania, je pomembnejše, če ob istem omizju vsi skupaj spodbujajo aktivno politiko za zaposlovanje in v korist delavcev. Stavka je legitimna, je dodal, pa čeprav razlogi zanjo niso jasni. Visentini je v imenu Uil povedal, da je to nesmiselna stavka. Vsaka organizacija lahko sproži pobude, ki so po njenem mnenju najbolj umestne, je dejal Visentini in dodal, da ne razume namena te stavke. V zvezi s sporazumom o socialnih blažilcih za prekerne delavce, ki ga sindikat Cgil ni podpisal, pa je bil Visentini Giovanni Fania mnenja, da je v kriznem obdobju to za delavce stavka, ki spominja na zdravljenje za vsako ceno. Poleg stavke bo, kot rečeno, demonstracija s sprevodom v Vidmu. Zbirališče bo ob 14. uri na Trgu Diacono. Sprevod bo krenil ob 15. uri in se bo zaključil na Trgu Matteotti, na katerem bosta ob 16. uri govorila Belci in član državnega tajništva Cgil Enrico Panini, besedo pa bosta imela tudi študent in priseljenec. Shod bo sklenil koncert glasbene skupine Radio Zastava. A.G. BENEČIJA V petek občni zbor Kmečke Sturm napoveduje razpravo v pristojnih odborih ZSO in v okviru reforme zakona o narodnih skupnostih zveze ČEDAD - Čedajska Kmečka zveza vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 20. marca, ob 20. uri v Bardu na sedežu zadruge Nova coop Lusevera. Odločitev, da svoj letni občni zbor priredi v Ter-ski dolini, je ponoven dokaz pozornosti Kmečke zveze do vprašanj, ki zadevajo kmetijstvo in gospodarstvo celotnega obmejnega prostora v vi-demski pokrajini, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost, ter želje, da bi do potankosti spoznala stvarnost vsake doline. Na dnevnem redu je pregled dejavnosti, ki so jih opravili v preteklem letu, predsednik Luca Manig in tajnik Stefano Predan pa bosta članom tudi predstavila tudi programe za nadaljnje delovanje. (NM) Ana Blatnik še naprej zvezna svetnica CELOVEC - Predsedstvo koroških socialdemokratov (SPO) je na svoji ponedeljkovi seji imenovala koroško Slovenko, hkrati predsednico Delovne skupnosti Avstrijske narodnosti v SPO (DESKAN) in po-slujočo predsednico koroških socialdemokratskih žena, Ano Blatnik, kot zastopnico stranke v zveznem svetu, drugi zbornici avstrijskega parlamenta. Blatnikova zastopa koroško SPO od leta 2004 dalje v zveznem svetu, po izgubi enega od dveh sedežev na nedavnih deželih volitvah pa je bilo nekaj časa vprašljivo, kdo bo zasedel edino še preostalo mesto stranke v zbornici avstrijskih zvezni dežel. »Odločili so se zame, kar tolmačim tudi kot priznanje za delo, ki sem ga opravila v pretekli mandatni dobi,« je sklep stranke komentirala Blatnikova. Predsedstvo stranke je kot člana SPO v novi deželni vladi potrdilo predsednika stranke Reinharta Ro-hra ter Petra Kaiserja. Glede bodoče vloge stranke v deželni politiki pa so koroški socialdemokrati izključili koalicijo z BZO deželnega glavarja Gerharda Dorflerja. Kakor je pojasnil predsednik Rohr, se bodo v naslednji mandatni dobi v deželnem zboru osredotočili na opozicijo kot protiutež absolutni večini BZO v deželni vladi. (I.L.) zgodovina - Tržaški občinski odbor se je že leta 1 949 zavzel za raziskovanje bazovskega Šohta Almirante zahteval odprtje fojb Proti zabetoniranju brezna pri Bazovici je leta 1959 med prvimi protestiral vodja MSI - Tudi tržaški senator Giulio Camber za odprtje fojb TRST - Deželna svetniška skupina Mavrične levice je v ponedeljek, kot smo poročali, predlagala mednarodno raziskavo o fojbah. V tem sklopu naj bi tudi dejansko odprli brezna pri Lokvi (Golobivnica), Bazovici (Šoht) in Op-činah (fojba 149 ali Bršljanovca), da bi znanstveno preverili, kaj je v njihovi notranjosti. Svetnik Igor Kocijančič nam je za boljše razumevanje pobude Mavrične levice poslal nekaj dokumentov oziroma uradnih zapisnikov poslanske zbornice, iz katerih izhaja, da si je tržaški občinski odbor že leta 1949 zaman prizadeval za izkop trupel iz bazovske fojbe. Stvar je potem padla v vodo, leta 1956 se je obrambno ministrstvo obvezalo, da bodo žrtve fojbe pri Bazovici dostojno pokopane. Obljubo ni izpolnilo, kar je povzročilo protest tedanje neofašistične MSI in njenega voditelja Gior-gia Almiranteja. Decembra 1959 je Almirante tudi v imenu svojcev žrtev formalno protestiral pri vladi, ker so fojbo pri Bazovici medtem zabetonirali. Giulio Andreotti Tedanji obrambni minister Giu-lio Andreotti je cementiranje fojb pri Bazovici in Opčinah utemeljil z dvema razlogoma. Prvič, ker bi s tem preprečili nadaljnje odvažanje odpadkov v brezna, in drugič iz varnostnih razlogov. V fojbah se namreč menda nahajajo orožje in razstreliva, zato bi bilo treba brezna predhodno bonificirati. Gre vsekakor za začasno zaprtje, je An-dreotti zagotovil Almiranteju. In ta »začasnost« traja več kot 50 let. Skoraj trideset let pozneje je vprašanje spet odmevalo v poslanski Giorgio Almirante Valerio Zanone éi zbornici. Načeli so ga poslanci zele-nih-Proletarske demokracije Gianni Tamino, Edo Ronchi in Patrizia Ar-naboldi. Pri tem so se sklicevali tudi na večkratne zahteve nemških oblasti za izkop in posledični pokop trupel nemških vojakov, ki so končali v kraška brezna. Danes (pisalo se je leto 1988) je znanstvena stroka dosegla tak napredek za identifikacijo trupel, da so izgovori iz leta 1959 dokončno premoščeni, so poudarili trije poslanci levice. Odgovoril jim je obrambni mi- nister Valerio Zanone, ki je pojasnil, da se je za varen izkop trupel iz fojb leta 1949 ponudila rudarska družba iz Ferrare (Societa Minatori di Ferrara), njena ponudba pa je ostala brez odziva. Zanone o zahtevah iz Nemčije ni vedel ničesar, v nadaljevanju svojega odgovora trem poslancem pa je skoraj do pičice ponovil to, kar je Almi-ranteju trideset let prej povedal An-dreotti. Fojbe pri Bazovici (še) niso odprli iz varnostnih razlogov (nevarnost eksplozij), morebitna bonifikacija brez- na pa bi bila za italijansko državo predraga, je podčrtal Zanone. V Bršljanovci (fojba 149) bi bila vsa izkopna dejavnost zelo nevarna zaradi globine brezna, zato se problem raziskovanja po ministrovem mnenju tam sploh ne postavlja. Za Zanoneja in tedanjo vlado je zgodba o dveh kraških fojbah končana in tako je še danes. Po Almiranteju in poslancih levice se je za odprtje in raziskovanje fojb pred nedavnim zavzel tudi tržaški senator Giulio Camber (Ljudstvo svobode). V zakonskem osnutku, s katerim Camber predlaga ustanovitev senatne preiskovalne komisije o fojbah, se omenja možnost »inšpekcij« v breznih ne samo na ozemlju Italije, temveč tudi v fojbah v državah nekdanje Jugoslavije. Camber navedene »inšpekcije« odkrito imenuje tudi kot možnost odprtja nekaterih fojb. Podobno torej, kot predlagajo deželni svetniki levice Kocijančič, Roberto Antonaz in Stefano Pustetto. S.T. 4 Torek, 17. marca 2009 GOSPODARSTVO TRST - Po odhodu Luke Koper in družbe Ocean Skupina Gavio izrazila interes za naložbo v lesno pristanišče S Pacorinijem in Agentimarom naj bi si v družbi GCT razdelili tretjinske deleže TRST - Skupina Gruppo Gavio iz Alessandrie, ki se ukvarja z veliki javnimi deli, transportom in logistiko, je izrazila interes za vstop v navezo, ki je pridobila koncesijo za tržaško lesno pristanišče. Ponudbo je včeraj med zasedanjem pristaniškega odbora posredoval predstavnik tržaškega združenja industrijcev, zasnovana pa je na možnosti, da bi Gruppo Gavio prevzel v družbi General Cargo Terminal, ki je pridobila koncesijo, tretjinski delež, ostali dve tretjini pa bi obdržali skupina Pacorini in združenje pomorskih agentov Agentimar. Predlog tudi predvideva, da bi vlogo jamstva za novo navezo prevzela deželna finančna družba Friulia. Operacijo naj bi sklenili do konca aprila. »Interes tako pomembne skupine je seveda laskav in potrjuje njen resen namen za vlaganje v tržaško pristanišče,« je izjavil deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi in izrazil upanje, da bo sodelovanje skupine Gavio dalo operaciji z lesnim pristaniščem dodaten zagon. »Dejstvo, da je tako pomembna skupina zainteresirana za investiranje, pomeni, da smo imeli prav, ko smo si prizadevali za poravnavo sporov,« je dodal Riccardi, ki se je nanašal na dejstvo, da novi koncesionar lesnega pristanišča ni prevzel s prvim januarjem, kot je bilo določeno, ker je medtem medtem navezo zapustila še družba Ocean. Kot je znano, se je v začetku za prevzem 148 tisoč kvadratnih metrov skladišč in ploščadi s 350 metri operativne bankine v lesnem pristanišču zanimala tudi Luka Koper, ki je skupaj s Pacorinijem in družbo Ocean ustanovila družbo General Cargo Terminal. Ko se je izkazalo, da bo ta naveza najbrž edini kandidat na javnem razpisu za koncesijo, so se nanj prijavili še pomorski agenti oziroma njihovo združenje Agentimar. Zaradi polemike, ki se je razvnela ob tem primeru, se je Luka Koper odločila za izstop iz naveze, ostali tekmeci pa so se s posredovanjem odbornika Riccardija uspeli dogovoriti za skupen nastop na koncesijskem razpisu. Po pridobitvi koncesije pa je zaradi nestrinjanja s porazdelitvijo finančnih bremen iz naveze izstopila še družba Ocean. Skupina Gavio je pred časom pokazala tudi interes za vlaganja v izgradnjo in razvoj logistične platforme, ki je načrtovana na območju pred škedenjsko železarno. Po zadnjih podatkih naj bi bila pripravljena investirati sto milijonov evrov, medtem ko je oktobra lani sporočila, da bo zagotovila 60 milijonov evrov za srednjeročne in dolgoročne naložbe v pristaniški terminal za sadje, ki je že v njeni lasti. Pogled na tržaško lesno pristanišče arhiv STATISTIKA - Podatki Uniocamere Dolina Aoste in FJK ■ • • v** • lani z največjim osipom števila individualnih podjetij TRST - Dolina Aoste, Furlani-ja-Julijska krajina in Apulija so dežele, v katerih so lani zabeležili največji osip števila individualnih podjetij. Po študiji združenja trgovinskih zbornic Unioncamere in revije InfoCa-mere, izdelane na osnovi podatkov iz registra podjetij posameznih zbornic, je bilo lani v Dolini Aosta 7849 individualnih podjetij, kar je 2,77 odstotka manj kot leta 2007. Od osipa v državnem povprečju, ki je lani znašal 0,91 odstotka, močno negativno odstopa tudi Furlanija-Julijska krajina, ki je izgubila 2,49 odstotka individualnih podjetij, medtem ko jih je bilo v Apuliji lani za 2,26 odstotka manj kot leto prej. Pozitiven trend so lani zabeležili samo v Laciju, kjer se je število individualnih podjetij povečalo za skoraj nezaznavnega 0,06 odstotka, in Lobardija z 0,04-odstot-no rastjo. Dolina Aoste izstopa tudi po podatkih za žensko podjetništvo. Število podjetij, ki jih vodijo ženske, se je lani zmanjšalo za 5,42 odstotka, kar je neprimerno večji padec kot v državnem povprečju, kjer se je osip ustavil pri 0,84 odstotka. V absolutnih številkah je bilo lani mikropodjetij, ki jih vodijo ženske, v Dolini Aoste 2233; veliko boljši je trend pri podjetjih, ki jih vodijo moški, saj je bil lanski osip le 1,68-odstoten. Toda Dolina Aoste je pri tem izjema, kajti iz podatkov državnega povprečja izhaja, da so v časiu krize bolj odporna majhna podjetja, ki jih vodijo ženske. Skupaj je bilo konec leta 2008 nekaj manj kot 900 tisoč podjetnic, v največji meri za krmilom trgovskih podjetij, kmetijskih in storitvenih, kjer je kar 72 odstotkov vseh »roza« podjetij. Žensko podjetništvo je dobro uveljavljeno tudi v Furlani-ji-Julijski krajini, kjer ima deželna uprava po tradiciji posluh za uveljavljanje »ženskih podjetij« in jim zagotavlja tudi določeno podporo. TURIZEM - V Ljubljani delavnica o mednarodnem sodelovanju Po koncu te krize turizem ne bo več tak, ko je bil pred njo LJUBLJANA - Turisti med sedanjo krizo potujejo v manj oddaljene kraje in za krajše obdobje. Tovrsten trend na turističnem področju bo trajal najmanj do konca krize, je na včerajšnji delavnici v Ljubljani dejal regionalni predstavnik Svetovne turistične organizacije za Evropo Eduardo Fayos-Sola, ki ni prepričan, da se bomo po koncu krize vrnili v prejšnje razmere. Fayos-Sola je med delavnico na ministrstvu za gospodarstvo, poudaril, da je v času krize na področju turizma potrebna horizontalna in vertikalna koordinacija med državami. »Horizontalno je pomembno sporazumevanje vseh vlad in razumevanje proračunske politike, vertikalno pa je pomembna komunikacija med vladami in gospodarstvom,« je pojasnil. Obenem je prepričan, da je v tem trenutku v turizmu izjemnega pomena inovacija v ponudbi vsebine turističnih destinacij. »Iz te krize ne bomo izšli enaki kot pred njo. Imeli bomo nekaj rešitev in veliko problemov, kot na primer okoljevarstvena problematika, problem razvoja držav. Spopadali se bomo tudi z bolj specifičnimi težavami, kot so cene nafte in energije ter toplogredni plini,« je poudaril. Fayos-Sola je obenem mnenja, da je povezovanje v mednarodnem smislu prva pomembna formula za dober izhod iz krize in za gradnjo dobrega turizma v prihodnje. Turisti v času krize potujejo v bližnje destinacije in za krajše obdobje. Tovrstno obnašanje turistov bo trajalo najmanj do konca krize. Po koncu krize pa Fayos-So-la ne pričakuje, da se bomo vrnili v staro stanje turizma, ko so turisti potovali v Avstralijo tudi samo za konec tedna, in sicer tudi zaradi okoljevarstvenega učinka takšnega potovanja. Srednjeevropska pobuda na področju turizma, ki ima 18 članic, vključuje devet držav EU in devet takih, ki so na poti v EU ali niso članice. »Gre za prenašanje standardov in širjenje dobrih praks na področju turizma. Ima tudi svoje vire financiranja za povezovanje med državami,« je pobudo predstavila predstavnica izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude iz Trsta Izabela Go-stiša Pašič. Projekti, ki potekajo v okviru te pobude, morajo biti vedno multilateralni. Preteklo leto je pobudi predsedovala Moldavija, letos pa je to Romunija. Bistvo včerajšnje delavnice je bilo po besedah vodje sektorja za razvoj in promocijo turizma pri direktoratu za turizem Mateje Tomin Vučkovič predvsem informirati predstavnike turističnega gospodarstva in ostalih sfer o aktivnostih Slovenske turistične organizacije (STO) na mednarodnem področju. »Slovenija je v mednarodnem sodelovanju zelo aktivna. Glavni namen delavnice pa je bil na predstavitvi sodelovanja STO s Svetovno turistično organizacijo in s Srednjeevropsko pobudo,« je pojasnila. (STA) Avtoprevozništvo: podaljšanje roka za prilagoditev TRST - Pokrajina Trst je sporočila, da bodo imeli avtopre-vozniki dodatnih dvanajst mesece časa, da se prilagodijo zahtevam zakonskega odloka št. 395 z dne 22. decembra 2000. Z večnamenskim dekretom , sprejetim 27. februarja letos, je namreč parlament to obveznost, ki je zelo razburila avtoprevoznike, predstavil z letošnjega 17. avgusta na 17. avgust 2010. Almodovarjev film navdihnil Illyjeve skodelice TRST - Nov film Pedra Almo-dovarja Los abrazos rotos, ki bo danes v Madridu doživel svetovno premiero, je dal navdih za zadnjo Illyjevo umetniško kolekcijo kavnih skodelic, kot si jih je zamislil španski režiser. Oštevilčene skodelice, ki so (za ceno 49,50 evra) v prodaji po spletu, so poslikane z živobarvnimi se-kvencami fotogramov igralke Penelope Cruz. Skodelice je mogoče kupiti na spletnem naslovu www.illy.com. Zvišan prispevek za prehod na plinski pogon avtomobilov TRST - V uradnem listu je bil objavljen zakonski odlok s pro-tikriznimi ukrepi, med katerimi so tudi zvišane spodbude MSE za predelavo avtomobilskega pogona na plin propan ali metan. Za prehod na tekoči plin propan se je prispevek zvišal od 350 na 500 evrov, za prehod na metan pa od 500 na 650 evrov (ker je strošek večji). Vsi postopki ostajajo nespremenjeni, za prijavo za prispevek pa je na voljo spletna stran konzorcija Consorzio Ecogas: www.eco-gas.it, in to do izčrpanja razpoložljivih skladov. Konzorcij obvešča, da imajo pravico do prispevka tako fizične kot pravne osebe, ki bodo svoja vozila zaupala delavnicam ali koncesio-narjem, ki sodelujejo pri akciji spodbud. EVRO 1,3042 $ -0,77 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 17.03. 16.03. ameriški dolar japonski jen 1,2942 128,10 1,3042 128,51 ruski rubel 44,7465 45,1465 67,0360 danska krona 7,4544 7,4563 0,9205 švedska krona 11,0265 10,9869 8,7650 češka krona 26,513 26,523 estonska krona 15,6466 299,68 15,6466 295,53 poljski zlot 4,4900 4,4330 avstralski dolar 1,9624 1,9558 1,9679 romunski lev 4,2968 3,4528 4,2860 3,4528 latvijski lats 0,7075 2,9523 0,7075 2,9706 islandska krona 290,00 290,00 2,2067 hrvaška kuna 7,4543 7,4347 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. marca 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,55625 1,29938 1,88375 2,20188 LIBOR (EUR) 1,21 1,61188 1,77375 1,91875 LIBOR (CHF) 0,25 0,405 0,575 0,87333 EURIBOR (EUR) 1,214 1,614 1,763 1,909 ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 22.593,50 € -202,50 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. marca 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,60 IMTCDCI IDr»DA Q AO +0,31 KRKA 1 UKA KOPER 53,71 1932 -1,29 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 146,93 -4,02 -1,63 -1 84 TELEKOM SLOVENIJE 247,52 129,05 -0,19 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 26,59 DELO PRODAJA - CTni -0,41 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 1 ~> -SCQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,51 h/11 IMDTCCT +0,83 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 43,58 10,03 -0,95 -0,10 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 227,37 -1,72 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,75 13,53 -3,00 +0,97 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. marca 2009 -0,67 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 0,984 3,6225 1025 -3,81 +0,07 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,24 +2,09 +1,70 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,899 3,2375 +0,50 +1,41 +1 95 EDISON ENEL ENI 0,758 3,44 1345 -1,22 -2 10 FIAT FINMECCANICA 4,36 +0,46 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,92 11,15 -0,83 +0,91 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,78 12 5 -0,89 -1 26 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,13 -2,31 -1 22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,245 5,18 1 42 +2,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,16 +0,99 -3,29 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 7,58 12,18 -2,57 -1,06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,77 3,445 0 9175 +2,51 -0,58 TENARIS TERNA 7,08 +0,27 -2,68 +1 40 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,35 0,299 +19,70 UNICREDIT 6,88 0,968 -2,76 +2,26 SOD NAFTE (159 litrov) 48,68 $ +2,81 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.518,87 845,61 -1,07 -1,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.315,48 942 10 -1,16 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.286,85 374,32 +3,00 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 164,74 1.525,82 -0,41 -0,57 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.334,24 1.708,71 +3,02 -0,22 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.395,70 1.462,11 +2,48 +4,14 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn 778,12 765,18 3.992,85 +3,21 +1,16 -1,28 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.842,08 3.842,08 2.758,21 1.534,80 -0,57 -1,20 -0,50 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 693,3 2.012,51 +0,07 -1 04 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.949,13 1.559,03 12.878,09 2.218,33 8.863,82 +3,17 -1,72 -0,76 +3,02 -0,89 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 18. marca 2009 5 OGLEDALO Umetnost, svoboda, morala in didaktika H ï Ace Mermolja_ Občasno se v tisku pojavijo protesti zaradi določene gledališke predstave, knjige ali filma. V našem malem ribniku se je to zadnjič zgodilo zaradi predstave Zaljubljeni v smrt, ki jo je uprizorilo SSG, vendar to ni prvič in ne zadnjič. Do škandalov pride tudi na veliko širši ravni. Znamenitih primerov je ogromno in ne bom naštel vseh, saj je moj spomin kratek. Najpogostejša zgražanja se tičejo spolne sfere. V nedemokratičnih režimih so bili in so škandali zaradi kake neljube politične vsebine. Izvor zgražanja je v tem, da bi mnogi radi umetnost prilagodili lastnim moralnim ali svetovnonazorskim načelom. Glede umetnosti se je vendarle uveljavilo načelo, da ni njen namen vzgoja in niti ne uveljavljanje kake moralne norme. Umetnik predstavlja svet, ki se dogaja v njem, predstavlja sebe v svetu in dogodke, ki jih človek v svetu povzroči. Tako sem nekako parafraziral znamenito Vidmarjevo oznako lirike, epike in dramatike (dogodek v človeku, človek v dogodku, dogodek iz človeka) Umetniško dejanje ni vezano na kako splošno ali večinsko mnenje, na cerkve , politiko ali državo. Najsijajnejša umetniška dela zaslutijo velike premike v družbi in v človeku ali pa osvetlijo senčne plati življenja. Zato niso nujno obče sprejeta. Tako imenovanemu splošnemu mnenju ali čutenju sledijo izrazito tržna dela, ki jih proizvaja kulturna industrija. Namene teh del narekuje zaslužek in na tem polju najdemo tudi pornografijo, ki ima kot cilj posredno prodajo telesa in spolnosti. V bistvu gre za reificirano, konfekcionira-no in ponujeno blago vzeto iz človekove telesnosti, spolnosti in seveda ljubezni. Pri tem gre seveda za nasilje nad človekom, ki ga nikakor ne moremo najti v goloti Miloške Venere ali v Miche-langelovih slikah in kipih. Umetnost ni brez sleherne etike in odgovornosti. Slednjo pa lahko iščemo v avtentičnosti prikaza in v tem, da nekdo z "umetnostjo" ne zasleduje namenov, ki pomenijo nasilje nad človekom. Ob tem je jasno, da se umetnost razpre odjemalcu, ki jo je sposoben dojemati v celoti ali pa stopi k njej brez predsodkov. Parcialno gledano, lahko iz umetniškega dela izvzamemo določene elemente, jih postavimo v drugo območje in vidimo v njih veliko pohujšljivih zadev. Dostojevski se nam bo tako prikazal kot razuzdanec, Cervantes kot blaznež, Nabokov kot pedofil, Grimm kot nasilnež, saj nam že Rdeča kapica prinaša veliko nasilja, umore in maščevanja. Neki pedagogi so si celo zamišljali, da bi pri vzgoji nenasilnih otrok izključili pravljice , ker so njihove zgodbe največkrat nasilne. Kot zapisano, so se v umetnost s svojimi pripombami in celo prepovedmi vmešavale cerkvene, državne, politične in druge cenzure. Nobena cenzura pa ni vodila v boljšo družbo, ampak v sisteme, ki so bili po naravi totalitarni. Umetnost je namreč, tudi ko je izvajana skupinsko (gledališče, glasba, film), v svojem bistvu individualno dejanje in sodi med individualne svobode. Svoboda izražanja je za obstoj umetnosti predpogoj. Svoboda pa je večkrat moteča in torej deležna kritike ali celo grobe cenzure in zastrtja. Če povzamemo, je umetnost svoboden izraz. Svoboda sama po sebi ne zagotavlja kvalitete, je pa pogoj zanjo. Kljub temu se bo del ljudi nad umetniškimi stvaritvami še naprej zgražal. Misel, da mora umetnost uveljavljati določeno moralo ali politično misel ali pa utrjevati neko splošno mišljenje, ki služi oblasti za preživetje, ne bo umrla, ker je oblast bistven element v igri sveta. Ljudje radi podleže-jo ali podležemo protiliberalnim sirenam, puritanstvu in moralističnim pogledom, ki imajo seveda svoj jasen izvor. Katoliška cerkev je npr. v svoji zgodovini uveljavljala vrsto limit do spolnosti in negativen odnos do ženske, ki jih ne bomo našli v svetih pismih ali v začetku krščanstva. Slab odnos do ženske, do spolnosti in v določenih obdobjih do same umetnosti je krščanstvo uzakonilo, zožilo in redkeje sprostilo na svoji zgodovinski poti, ki se je vedno dogajala med svetim in posvetnim. Ne gre torej za izvirne nauke, ampak za neko "dodajanje" skozi čas. Vpliv tega je očiten še danes. V igri "obče" morale pa so še drugi dejavniki. Mislec liberalizma John Stuart Mill je leta 1858 zapisal, da tako imenovano splošno mnenje ali "obča" morala nikakor ne smeta vsiljevati svojih stališč posamezniku, ki je svoboden do mere, ko ne škodi drugemu. Še več, splošno mnenje, je po Millu navadno poplitveno in neproduktivno, zato so motor razvoja največkrat prav tisti posamezniki, ki v določenem času izpadejo kot heretiki, pozneje pa jim ljudje dajo prav. Mill je, med ostalim, zapisal termin " tiranstvo večine', ki ga danes v Italiji tolikokrat slišimo. Umetnost, ki je ostala vredna, ni nikoli podlegla temu tiranstvu. Ponavljam, predsodki, puritanski prebliski, zgražanja v imenu te ali druge morale ne bodo umrli, ker mnogi ne vidijo umetniškost v umetnosti, ampak so pozorni do drugih aspektov neke predstave, filma ali knjige. Pri tem pa je zanimivo, da ta množina ljudi odpušča spodrsljaje televiziji ali internetu, je pa stroga npr. do "pohuj-šljive" pesmi ali predstave. Tudi za to so razlogi. V svoji mladosti sem s svežo osebno izkaznico v roki čakal, da mi prodajo vstopnico za film, ki je bil prepovedan mladim do 14.leta. Le redko so me ali nas spustili v dvorano brez izkaznice. Pri 18. letu sem že z veliko manjšo radovednostjo zašel v dvorano, kjer so vrteli film, ki je bil prepovedan mladim pod 18. letom starosti. Danes predvajajo nekoč prepovedane scene po televizijskih programih in ob urah, ki so dostopne otrokom. Podobno je s tako imenovanimi "grdimi" besedami. Ko se je v PD odvijala polemika, ki je zaob-jela celo besedila za otroke Marka Kravosa, so po drugem kanalu državne RAI predvajali serijske filme o detektivu Coliandru, ki je vsako tretjo besedo mastno zaklel. To je počel v prvem večernem "pasu'. Koliko mladih je lahko gledalo te filme? Ne bi omenjal popoldanskih oddaj za gospodinje in upokojence, kjer se ljudje neusmiljeno kregajo in so res nespodobni ali neokusni. Če gledaš "Velikega brata" (Il grande fratello) pa postane zgražanje dolžnost, čeprav se večina očitno ne zgraža. V gledališču pa bi kaj podobnega pripeljalo do škandala. Očitno se tu sproža mehanizem ustanove, ki naj vzgaja in spravlja mlade "na pravo pot". Kritiki "grdega" v gledališču, morda ne percepirajo, da jim televizija podtika moralno veliko bolj vprašljive podobe. Zakaj tako? Čeprav nima umetnost vzgojnih namenov, jo doživljamo kot tako, ker se konec koncev že v šoli učimo imena pisateljev in slikarjev. Povežemo jih z vzgojo, z verskim ali narodnim duhom in jih nekako sakraliziramo. Do televizije ali interneta nimamo takšne percepcije in ju puščamo svobodnejše (javno mnenje in ne gospodarji) in se nad njimi ne zgražamo. Morda pa je televizija navada, gledališče pa redkejši dogodek, kjer postanejo gledalci pozornejši. Poleg omenjenega obstoja med ljudmi zareza med splošno sprejetimi normami (moralnimi, etičnimi, zakonskimi in drugimi) ter življenjsko prakso. Koliko ljudi se v vsakodnevnem življenju drži cerkvenega nauka? Koliko je takih, ki prisega na etiko odgovornosti in ravna neodgovorno? Če smo sami pred rdečim semaforjem in ne vidimo ne avtomobilov in še manj policajev, brez hudih pomislekov pritisnemo na plin in hajdi. Na podoben način pripisujemo umetnosti naloge in vlogo, ki je nima in ki bi jih sami ne opravljali. Večkrat prikazuje umetnost prav tista bivanjska, moralna in družbena protislovja, ki jih obče mnenje zaniku-je ali pa pometa pod preprogo. Razlika med načeli in prakso je v umetniških delih večkrat prisotna. Spominjam se na škandal, ki se je razvil ob Bertoluccijevemu Poslednjim tangom v Parizu z Marlonom Brandom. Film je imel nedvomne umetniške kvalitete. Odhajal sem od doma v Gorici, ko hodi proti meni, namenjena k nam domov, daljna sorodnica iz Amerike. V rodno Gorico je prihajala bolj poredko. Ko me je videla in spoznala, me je kar na cesti vprašala, če sem videl Berto-luccijev film in v isti sapi izrazila vse svoje ogorčenje. Prikimaval sem, vendar je morala gospa s svojimi petimi porokami le nekaj vedeti o zadevah, nad katerimi se je zgražala. Skratka, zgražamo se nad umetniškim dogodkom, ne pa nad lastnim vedenjem. Kar se na ulici ali pred televizijo zdi normalno, se v "svetosti" gledališča zazdi kot oskrumba, nečistost itd. Tako je pač. Izrazil sem jasno stališče, vsakič pa ponovil, da se bodo ljudje še naprej zgražali. Zagovarjam svobodo umetnosti, obenem pa ne kritiziram tistih, ki do nje nimajo intimnejšega odnosa. Tu se namreč zastavlja drugo vprašanje. Če želimo biti v umetnosti svobodni, ne smemo te svobode vsiljevati drugim: lahko jo samo ponudimo kot izbiro ali možnost. Skratka, založnik ima pravico izdati "škandalozen" roman. Ravnatelj ali umetniški vodja lahko ponudita "žgočo" predstavo. Ni pa nujno, da gre knjiga v šolski program, predstava pa v abonma za mlade. Mladi odjemalci in njihovi starši nimajo nujno odprtega odnosa do umetnosti. Niti ni nujno, da imajo zanjo posluh ali pa jo razumejo v celoti. Izvrsten inženir se bo lahko zgražal ob grdi besedi v sodobni pravljici, zdravnik ob goloti na odru itd. Zato je oportuno določene stvaritve prepuščati svobodni izbiri in opozoriti vzgojitelje in starše, da se določena umetnina dotika za mnoge spornih vprašanj. Umetnost ne bo nič izgubila, kdor gleda nanjo s puritanskimi ali ideološko-političnimi očali pa ne bo imel razlogov za protest. Morda bo jutri njegov sin narisal na zidu lep in provokativen murales in postal Basquiat... ODPRTA TRIBUNA Čiščenje slovenskega zgodovinskega spomina Martin Brecelj Incident z Unijo Istranov v Lokvi in odkritje morišča v Hudi Jami pri Laškem ter odzivi na ta dva dogodka nas znova opozarjajo, da imamo Slovenci še vedno odprte račune z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Ne gre toliko za ugotavljanje dejstev iz tistega časa ter za njihovo vzročno povezovanje. Večji problem predstavlja moralno presojanje tega dogajanja, se pravi to, čemur po sledeh Janeza Pavla II. smemo reči »čiščenje zgodovinskega spomina«. (Dodaten problem bi bilo morebitno pravosodno obravnavanje teh dogodkov, kar pa ni predmet pričujočega zapisa.) Enega izmed glavnih razlogov teh naših posebnih težav je treba bržkone iskati v nenavadno tesnem prepletanju dobrega in zlega v tem poglavju naše preteklosti, ki je nemalokrat preraslo v tragiko. To situacijo Janko Kos v svoji Duhovni zgodovini Slovencev (Ljubljana 1996) imenuje »slovenska katastrofa« in jo strnjeno takole predstavi: »Z ene strani je iz odpora zoper italijansko in nemško okupacijsko oblast nastajal narodnoosvobodilni boj, z druge strani je iz odpora zoper komunistične sile, ki so ta odpor vodile, nastajal protikomunistični boj. Oboje je bilo legitimno, v moralnem in političnem smislu opravičljivo. Toda katastrofa je bila v tem, da se je narodnoosvobodilni boj povezal s komunistično revolucijo tako zelo, da obojega ni bilo mogoče več ločevati. Z druge strani je bilo za protikomunistični odpor usodno, da se je podaljševal v kolaboracijo z italijanskimi in nemškimi okupacijskimi oblastmi.« (N. d., str. 181.) Poskušajmo nekoliko razčleniti to zapleteno vozlišče. Slovenski upor proti italijanskim, nemškim in madžarskim okupatorjem, pa tudi proti predvojnim fašističnim in nacističnim zatiralcem, je bil brez dvoma moralno neoporečen. Šlo je za legitimno samoobrambo. Smemo tudi trditi, da je bil ta upor veličasten in da predstavlja eno najsvetlejših strani v slovenski zgodovini. Slovenci smo bili namreč obsojeni, če že ne na fizično, na »kulturno« iztrebljenje. Narodnoosvobodilni boj je to, skupno s predvojnim protifašističnim in protinacističnim upiranjem, v odločilni meri preprečil. Druga stvar je komunistična revolucija. Slovenska in širša zgodovina sta med tem že izrekli jasno sodbo o njej. V dogajanje med drugo svetovno vojno na Slovenskem se je negativno vpisala tudi zato, ker je izkoristila tragedijo okupacije, da bi uveljavljala sama sebe (po modelu boljševiške revolucije med 1. svetovno vojno v Rusiji). Kot povsod, kjer se je pojavila, je prinesla dodatno nasilje: revoluciji je treba pripisati dobršen del odgovornosti za izbruh državljanske vojne, pa tudi za množične povojne poboje, naj si bo pripadnikov slovenskega kot drugih narodov. Kot pravilno opozarja Kos, krivda za to zadeva komunistično vodstvo, ne pa vsevprek partizanov in aktivistov OF, ki so »zvečine prihajali v ta boj predvsem zaradi narodne ogroženosti, ne pa zaradi izrecne ideje komunistične revolucije«. (N. d., str. 182.) Iz povedanega sledi, da ni mogoče obsojati medvojnega upiranja proti komunistični revoluciji kot taki. To je bilo moralno neoporečno. Moralno nesprejemljiva pa je bila povezava z okupatorjem in sploh s silami, ki so načrtovale in tudi že izvajale slovenski »kulturni genocid«. Tudi v tem primeru Kos umestno opozarja na razliko med odgovornostmi vodstva in odgovornostmi udeležencev protiko-munističnega tabora: »Večina protikomuni-stičnih borcev iz vrst vaških straž in dom-obranstva se je zavezala protikomunističnemu boju ne zaradi želje služiti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacionalsocializmu, ampak iz samoobrambe pred komunistično revolucijo. To samoobrambo je zlasti domobransko vodstvo po letu 1943 hote ali nehote podredilo nemškim vojaškim ciljem na slovenskem ozemlju, s tem pa prevzelo odgovornost in moralno krivdo za tisto, kar se lahko imenuje samo dejavna kolaboracija.« (N. d., str. 182.) Vsa ta in podobna razlikovanja so zahtevna, včasih celo boleča. Zahtevno je razlikovati med vodstvom in udeleženci OF ter med vodstvom in udeleženci protikomunističnega gibanja, v drugih kontekstih pa tudi, recimo, med fašisti in Italijani, med nacisti in Nemci, med komunisti in Slovenci, ne da bi pozabljali, da je vsakdo naposled tudi in predvsem človek. Zahtevno je taisti osebek, ki ga zaradi nekaterih dejanj povzdigujemo v heroja, zaradi drugih dejanj obsojati kot zločinca. Še najbolj boleče pa je takšno spraševanje vesti opravljati pri sebi. Pri tem se pojavljata dve skušnjavi. Po eni strani skušnjava, da bi z enimi dejanji ali razsežnostmi dejanj skušali moralno oprati druga dejanja oz. razsežnosti dejanj istega moralnega subjekta. Ni vse, kar naredi ljubeča mati, nujno moralno neoporečno. Tako ne bi bilo sprejemljivo, če bi hoteli z narodnoosvobodilnim bojem opravičevati komunistično revolucijo kot tako ali s protikomu-nističnim bojem opravičevati kolaboracijo kot tako. Vse to ne zanika načela manjšega zla, ampak ga potrjuje. Seveda je v nekaterih situacijah pravilno izbrati manjše zlo, a le-to še vedno ostaja zlo, pa čeprav manjše. Druga skušnjava je zrcalno nasprotna, da bi namreč z enimi dejanji ali razsežnostmi dejanj skušali moralno razvrednotiti druga dejanja oz. razsežnosti dejanj istega subjekta. Ni vse, kar naredi tat, nujno tatinsko. Tako ne bi bilo sprejemljivo, če bi hoteli zaradi komunistične revolucije delegitimirati narodnoosvobodilni boj kot tak ali zaradi kolaboracije delegitimirati protikomunistični upor kot tak. Tej skušnjavi nekoliko zapade Kos, ko pravi, da se je zaradi komunistične revolucije »slovenski narodnoosvobodilni boj utemeljil na nečem, kar je od znotraj ogrožalo njegovo legitimnost«. (N. d., str. 182.) Sicer pa je takšnih in še veliko hujših spodrsljajev nič koliko v zgodovinopisju, da ne govorimo o zgodovinski publicistiki, ki bi jo po pravici morali imenovati zgodovinska apolo-getika ali pamfletistika. Podobno kot fakto-grafsko zgodovinopisje je tudi čiščenje zgodovinskega spomina naloga brez pravega konca, po eni strani zato, ker se spreminjajo etična merila, po drugi strani zato, ker so ocene dejanj odvisne tudi od njihovih posledic, ki so v trenutku samega dejanja praviloma le delno predvidljive. Za plodno čiščenje zgodovinskega spomina in sploh za zgodovinopisje pa je bistvenega pomena, da se razvijata v svobodi. A čemu je vse to potrebno? Spomenka Hribar je v zapisu Ni mogoče dopuščati slabega zaradi dobrega, ki ga je Primorski dnevnik objavil 11. t. m., smisel tega početja učinkovito takole predstavila: »Moralna ocena (pravzaprav obsodba, op. M. B.) realno nič ne "popravlja" za nazaj, je le "investicija" za prihodnost, da se kaj takega ne ponovi«. Podobno nas pozitivno ocenjevanje preteklega dogodka zavezuje, da ga jemljemo za zgled, oz. da ga razvijamo in pospešujemo, da se nanj navezujemo ipd. V ta kontekst se umešča problem sprave, naj si bo na narodni, mednarodni ali drugačni ravni. Janez Pavel II. je čiščenje spomina direktno povezoval s spravo. (Katoliška cerkev ima na tem področju dragocene izkušnje, ki jih je mogoče s pridom uporabljati tudi zunaj cerkvenega oz. religioznega konteksta.) Na dlani je, da sprava predpostavlja moralno presojo spornih dejanj subjektov, ki naj bi se spravili. Smeli bi pravzaprav trditi, da je moralna presoja prvi in mogoče odločilen korak k spravi, ki sicer obsega še kesanje za storjeno zlo in odpuščanje, vse to v ustreznih (obrednih) oblikah. Sicer pa je sprava kot enkratno dejanje redkost. Kot je čiščenje zgodovinskega spomina naloga brez meja, tako je tudi sprava praviloma nenehen proces, zaradi česar bi morali pravzaprav govoriti o spravljanju. Seveda pa to pomeni spet in spet natanko opredeliti zla dejanja z vsemi potrebnimi razlikovanji. Vzemimo primer slovenske narodne sprave oz. spravljanja. Jasno je, da dokler bodo zagovorniki OF in zagovorniki protikomu-nističnega tabora monolitno branili vsak svojo stran, bo vsako spravljanje nemogoče. K temu tudi nič ne pripomore npr. ocena, ki jo je te dni izrekel visok predstavnik slovenske države, da je bilo pobojev, kakršen se je dogodil v Hudi Jami pri Laškem, »ob koncu 2. svetovne vojne nič koliko po Evropi«. Podobno velja za italijansko-slovensko spravo oz. spravljanje. Le-to zahteva, da vsaka stran »čisti« svoj zgodovinski spomin. Pavšalne ocene, kot je tista, da so bili v fojbe vrženi Italijani »samo zato, ker so bili Italijani«, ne pomagajo doseči tega cilja. Ni dvoma, da obstajajo tudi žrtve slovenskega nacionalizma, a še več Italijanov je v času 2. svetovne vojne na Slovenskem in na obmejnem območju padlo zaradi komunistične revolucije ter še prej v okviru zakonite obrambe zoper fašistično agresijo, pri čemer ne bi smeli spregledati, kaj pomeni obsoditi drug narod na smrt kot narod. Takšne »etične deficite« moramo odpravljati, če hočemo spravo oz. spravljanje, kar je le druga beseda za utrjevanje miru. 6 Torek, 17. marca 2009 ITALIJA / GOSPODARSKA KRIZA - Premier Berlusconi sprejel predsednico industrialcev Marcegaglievo De Magistrisbo kandidiral Vlada bo ustanovila sklad za drobno gospodarstvo Poslanska zbornica soglasno odobrila resolucijo DS o krajevnih upravah KRIZA - Draghi Svarilo pred političnimi pritiski na banke RIM - Leto 2009 bo za Italijo še naprej leto recesije s krčenjem kreditne dejavnosti, ki je že v teku, banke pa se bodo morale izkazati z daljnovidnostjo in zagotoviti dobrim strankam podporo z uporabo t.i. Tremontijevih obveznic. Sicer pa banke ne bi smele doživljati pritiskov politike ali prefektov, kajti v primeru neprevidnosti bi tvegale stečaj in tako prenehale dajati posojila. Guverner Banke Italije Mario Draghi je na včerajšnji avdiciji v poslanski komisiji za finance orisal problematičnost letošnjega leta, v katerem bo najbolj trpel zasebni gospodarski sektor. Opozoril je, da se je treba izogibati »po-litično-administrativnim vmešavanjem« glede tega, komu in kako naj banke posojajo denar, prav tako kot je posvaril pred pritiski, da bi banke zrahljale kriterije »zdravega in previdnega upravljanja«. Kriza je pokazala na nujnost korekcije nekaterih pomembnih elementov mednarodne finančne arhitekture, zato je zdaj potrebna bolj krepka kapitalizira-nost bank, treba je postaviti meje pretiranemu zadolževanju finančnih institucij in razširiti previdnostno regulamentiranje na tista področja finančne dejavnosti, ki so v nekaterih državah ušla z vajeti. Prav tako je po Draghijevi oceni treba okrepiti vlogo centralnih bank pri nadzorovanju oziroma varovanju makroekonomskih vidikov stabilnosti. Glede nadzorovanja bank je guverner ocenil, da gre za funkcijo ključnega pomena, predvsem na evropski ravni, če želimo ohraniti koristi skupnega kapitalskega trga. Ukrepi, ki so jih sprejele nacionalne centralne banke so sicer preprečili kolaps sistema, vendar še niso privedli do preglednosti bilanc tistih bank, ki so največ vlagale v t.i. toksične papirje. RIM - Vlada bo v kratkem ustanovila garancijski sklad za mala in srednja podjetja. Tako je predsednik vlade Silvio Berlusconi zagotovil predsednici zveze indu-strialcev Emmi Marcegaglia, ko jo je včeraj popoldne sprejel v Palači Chigi. Kot je povedala Marcegaglieva, bo sklad vreden 1,3 milijarde evrov, z njim pa bo mogoče aktivirati 60 do 70 milijard evrov posojil. »Končno smo dobili nekaj resničnega denarja,« je po srečanju dejala predsednica industrialcev, ki je v minulih dneh večkrat kritizirala vlado, češ da daje za oživitev gospodarstva večinoma »navidezna« sredstva, se pravi takšna, ki jih jemlje iz drugih proračunskih postavk za gospodarstvo. Na sestanku v Palači Chigi so industrialci iznesli še druge predloge za izboljšanje položaja podjetij v odnosu do javnih uprav in še posebej do davčne uprave. Berlusconi se je obvezal, da bo vlada skušala najti ustrezne rešitve v doglednem času. Ministrski predsednik se je včeraj srečal tudi s predsednikom republike Gior-giom Napolitanom, in sicer na Kvirinalu. Tudi v tem primeru je bilo v ospredju re- ševanje gospodarske krize, vendar na mednarodni ravni. Predsednika sta namreč govorila o pripravah na skorajšnji evropski svet, predvsem pa na vrh G20, ki bo 2. aprila v Londonu. Medtem je včeraj v parlamentu prišlo do zbližanja med vladno večino in opozicijo. Tako se je zgodilo, da je poslanska zbornica soglasno odobrila resolucijo, ki jo je predlagal vodja Demokratske stranke Dario Franceschini za revizijo notranjega pakta stabilnosti, kar bo krajevnim javnim upravam omogočilo, da bodo uporabljala sredstva, ki jih sicer že imajo na razpolago za javna dela in druge namene. »S tem smo odmrznili 14,5 milijarde evrov, kar je v sedanjem kriznem času posebno dragoceno,« je dejal Franceschini. Za zbližanje z Demokratsko stranko si posebno prizadeva vodja Severne lige Umberto Bossi, ki v zameno pričakuje konstruktiven odnos demokratov do uvedbe finančnega federalizma. Kaže, da se bo Franceschinijeva stranka v poslanski zbornici glede tega vzdržala, kot je že storila v senatu. Emma Marcegaglia ansa GARLASCO Stasi se bo zagovarjal na procesu VIGEVANO - Po štiri ure trajajoči razpravi na preliminarni avdienci sta javna tožilca v zadevi umora Chiare Pog-gi, Rosa Muscio in Claudio Michelucci, včeraj zahtevala sojenje proti žrtvinemu zaročencu Albertu Stasiju, ki sta ga obdolžila za umor in tudi za posest pedo-pornografskega materiala. V dvorani sodišča v Vigevanu je bil Stasi včeraj ves čas zaslišanja povsem brezizrazen, prizadetosti ni pokazal niti takrat, ko sta tožilca izrekla besedo »kriv«. Nekaj upanja za obdolženca ostaja le pri drugi obtožbi glede pedoporno-grafije, kajti njegova odvetnika sta zahtevala protiekspertizo o računalniku, s katero bi ugotovili, ali so karabinjerji pokvarili oziroma popačili izvide, ki so bili opravljeni na aparatu. Računalnik so namreč v dveh tednih po zaplenitvi ugasnili in prižgali kar 42-krat, preden so ga izročili specialistom oddelka RIS. Preliminarna avdienca se bo nadaljevala v soboto, 28. marca, z zaslišanjem odvetnikov civilne stranke, družine Pog-gi, in branilcev Alberta Stasija. SICILIJA - V nedeljo so ubili dečka Potepuški psi napadli tudi nemško turistko RAGUSA - Krdelo potepuških psov, ki je v nedeljo v kraju Scicli pri Modici na Siciliji do smrti raztrgalo 10-letnega Giuseppeja Brafa ter ranilo drugega 9-letnega dečka in 42-let-nega moškega, je včeraj hudo ranilo še 24-letno nemško turistko. Psi so Nemko napadli, ko se je dopoldne sprehajala na morski plaži med Marino di Modica in Sampieri-jem. K sreči so njene obupane krike zaslišali nekateri mimoidoči, ki so ji pravočasno priskočili na pomoč. Zen-sko so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico Cannizzaro v Catanio, kjer so jo operirali. Zdravstveni direktor Angelo Pellicano je dejal, da je njeno zdravstveno stanje zelo hudo, saj so ji psi poškodovali obraz, prsi, trebuh in noge. Javni tožilec iz Modice je po tem srhljivem dogodku naročil karabi-njerjem, naj postrelijo nevarne pote-puške pse. A kmalu nato je prefekt iz Raguse Carlo Fanara preklical ukaz in organom javne varnosti naročil, naj polovijo pse tudi s pomočjo uspavalnih sredstev in jih zaprejo v varne strukture. Naročilo v tem smislu je prišlo pravzaprav iz Rima. Dala ga je pod-tajnica na ministrstvu za zdravstvo Francesca Martini, ki je upoštevala tudi proteste združenj za zaščito živali, ki opozarjajo, da za vse to hudo dogajanje niso krivi psi, ampak človek. Problem pa je v tem, da občina Scicli ne razpolaga s pesjakom, v katerega bi lahko zaprli pse. Krdelo po-tepuških psov, ki napada ljudi, je zbežalo moškemu, ki bi po nalogu javnega tožilstva iz Modice moral na pse paziti, pa tega očitno ni delal. Gre za 64-letnega Virgilia Giglia, ki so ga kara-binjerji aretirali že v nedeljo po smrti 10-letnega Giuseppeja Brafa. Nesrečnega dečka so včeraj popoldne pokopali. Žalovanje se je prepletalo s polemikami. Na zatožni klopi so zlasti krajevne javne uprave, ki ne poskrbijo za varnost ljudi in živali. na listi Italije vrednot RIM - Bivši javni tožilec v Catan-zaru Luigi De Magistris bo na junijskih evropskih volitvah kandidiral na listi Italije vrednot Antonia Di Pietra. Včeraj je na Višji sodni svet vložil prošnjo za neplačani dopust, saj je kandidatura neu-skladljiva s službo sodnika, ki jo zdaj opravlja v Neaplju. O možnosti De Magistrisovega vstopa v politično areno se je že dalj časa šu-šljalo, ni bilo pa jasno, kako se bo politično opredelil. Na listi Italije vrednot bo kandidiral kot neodvisen. De Magistris je kot javni tožilec v Catanzaru vodil preiskave Why not, Poseidone in Toghe lucane, v katerihso kot preiskovane osebe nastopali politiki, podjetniki in sodniki. Na zahtevo nekdanjega pravosodnega ministra Clemente-ja Mastella mu je Višji sodni svet omenjene preiskave odvzel ter ga naposled premestil v Neapelj. Berlusconi izgublja podporo, Franceschini jo pridobiva RIM - Silvio Berlusconi ta čas uživa najnižjo stopnjo naklonjenosti v javnem mnenju, odkar je po lanskih parlamentarnih volitvah prevzel vajeti vlade. Tako je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo agencija Ipr Marketing mesečno izvaja za dnevnik La Repubblica. Raziskava je ugotovila, da Berlusconi uživa 52-odstotno naklonjenost javnosti, medtem ko je pred mesecem dni užival 55-odstotno. Za dve točki je nazadovala tudi vlada. Po drugi strani pa je Demokratska stranka v zadnjem mesecu pridobila štiri točke, kar dokazuje, da je novi voditelj Dario Franceschini naletel na dober sprejem pri ljudeh. Zaradi odsotnosti aretiranih 36 občinskih delavcev NEAPELJ - Policija je zaradi izostajanja z delovnega mesta včeraj dopoldne aretirala 36 zaposlenih na občini Portici blizu Neaplja, za katere je odrejen hišni pripor. Aretirani so se zjutraj vpisovali v register prisotnosti, nato pa delovno mesto zapuščali. Še večkrat pa so odsotne vpisovali »marljivejši« kolegi. Policija je vse to dokumentirala s pomočjo skritih videokamer. S takšnim početjem naj bi javni uslužbenci po navedbah tožilstva »dalj časa goljufali državo«, ki je sicer znana po svoji počasni in neučinkoviti birokraciji. V času preiskave je bilo prijavljenih še 58 drugih podobnih primerov izostajanja z delovnega mesta. RIM - V senatu odmevna predstavitev nove pobude Plemeniti načrti Združenja za Eluano Glavni pobudniki združenja so Beppino Englaro ter furlanska senatorja Ferruccio Saro (Ljudstvo svobode) in Carlo Pegorer (Demokratska stranka) RIM - V senatu so včeraj predstavili javnosti novo Združenje za Elua-no, ki si bo prizadevalo, kot piše v statutu, za zaščito ustavnih pravic ne samo bolnikov, temveč vseh državljanov. Glavni pobudnik združenja je Beppino Englaro, oče nesrečne Eluane, ki sta mu pri tem pomagala furlanska senatorja Ferruccio Saro in Carlo Pegorer. Beppino Englaro je izrazil upanje, da se v Italiji ne bodo več ponovile žalostne zgodbe, podobne zgodbi hčerke Eluane, ki je umrla po 17 letih vegetativne kome. Zaradi tega si bo novoustanovljeno združenje prizadevalo za svobodno izbiro državljanov-bolnikov pri terminalnih zdravstvenih terapijah. Englaro je zgrožen, ko se mu omenja evtanazijo, »ker gre pri tem za pravico ne samo do smrti, a tudi do življenja.« Na predstavitvi novega združenja so po pričakovanju glavno pozornost namenili vprašanju biološke oporoke v luči zakonskega osnutka, ki bo danes začel svojo pot v senatni skupščini. En-glaro je prepričan, da je tako zastavlje- sodnikov, kot predsednika republike Giorgia Napolitana. Pred nekaj dnevi je Eluanin oče tudi podprl možnost uki-nitvenega referenduma, če bo parlament seveda uzakonil stališča, ki so prodrla v senatni komisiji za zdravstvo. Beppino Englaro je v senatu spet zanikal politične namene novoustanovljenega združenja in tudi svoje politične ambicije. Svojo navzočnost na nekaterih strankarskih pobudah je utemeljil z željo, da bi javnost informiral o kršenih ustavnih pravicah terminalnih bolnikov. Englaro zaradi tega tudi ne bo polemiziral s tistimi, ki mu očitajo, da se bo prej ali slej odločil za aktivno strankarsko sceno. Poleg Eluaninega očeta sta glavna pobudnika združenja, kot rečeno, senatorja Saro in Pegorer. Prvi pripada desni sredini, drugi pa Demokratski stranki, oba pa sta doma iz Furlanije, ki je - kot je večkrat povedal Beppino En-glaro - zelo pomagala njegovi družini. Senator Saro si je skupaj z videmskim županom Furiom Honsellom prizade- val, da je videmska klinika sprejela Eluano, ki je tam tudi končala svoje trpljenje. Na strani družine Englaro je diskretno stal predsednik Furlanije-Julij-ske krajine Renzo Tondo, ki je v ključnih trenutkih te žalostne zgodbe prišel v odkrit spor z ministrom Mauri-ziom Sacconijem in tudi s predsednikom vlade Silviom Berlusconijem. Saro je v spet poudaril, da se je pri tej zadevi ravnal ne le kot družinski prijatelj Englarovih, temveč tudi kot politični sopotnik pokojnega poslanca PSI Lorisa Fortune, enega glavnih pobudnikov referenduma o razporoki in borca za civilne svoboščine. Fortuna se je vedno dosledno zavzemal tudi za pravice slovenske manjšine, zlasti v Benečiji. Združenju za Eluano predseduje zdravnik in univerzitetni profesor Giandomenico Borasio. V vodstvu združenja je tudi nevrolog Carlo De-fanti, ki je bil eden od Eluaninih zdravnikov in ki jo je pospremil na zadnji poti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 18. marca 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 SKRUNITEV SPOMENIKA BAZOVIŠKIM JUNAKOM - Po nedavni mazaški akciji protislovenskih nestrpnežev Občinska uprava v rekordnem času dala očistiti obeležje na bazovski gmajni Včeraj sta žaljiv napis odstranila uslužbenca mestnih muzejev, ki ju je tja poslal ravnatelj Dugulin Spomenik bazoviškim junakom je ponovno čist in to v rekordnem času. Potem ko smo včeraj poročali o ponovni mazaški akciji, so isti dan (včeraj namreč) spomenik na bazovski gmajni ponovno očistili. Delo sta okoli poldneva opravila uslužbenca ravnateljstva Mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, ki jih je na prizorišče vandalskega dejanja poslal ravnatelj Adriano Dugulin, ki je o dogodku tudi seznanil policijo. Na kraju se je poleg nekaterih novinarjev iz Slovenije nahajal tudi ravnatelj Narodne in študijske knjižnice ter predsednik Odbora za počastitev bazoviških junakov Milan Pahor. Tako so občinski možje v rekordnem času poskrbeli, da že šest-najstič oskrunjeni spomenik črne sramote ni moral prenašati preveč časa. Kot že rečeno, je to bila že šestnajsta skrunitev obeležja, ki je bilo postavljeno septembra leta 1945, kmalu po končani drugi svetovni vojni, v spomin na žrtve prvega tržaškega procesa leta 1930, pripadnike organizacije TIGR Ferda Bidovca, Zvonimira Miloša, Frana Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih obsodili na smrt in ustrelili ravno na bazovski gmajni. Spomenik so prvič oskrunili leta 1949, v teku desetletij se je - pred tokratnim - zvrstilo še štirinajst vandalskih dejanj, zadnjič pred dobrimi enajstimi leti, 28. avgusta 1997. Tokrat so neznanci spomenik pomazali najverjetneje v noči na nedeljo, ko so nanj s črno barvo napisali žaljivki »banditi« in »porci« (»svinje«). Da je spomenik pomazan, sta v nedeljo odkrila mlada tabornika Rodu modrega vala Erik Piccini in Martin Soban, ki sta se tam mudila na pohodu. Stvar je morala zares biti zelo sveža, saj tisti, ki so se tam mudili v prejšnjih dneh, niso opazili nič nenavadnega. Dogodek je že v ponedeljek obsodil deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki je novo mazaško akcijo nestrpnežev označil za »dejanje kulturnega in rasističnega barbarstva.« Na skrunitev so se odzvale tudi številne organizacije pri nas in v Sloveniji, katerih izjave objavljamo na drugem mestu. Spomenik bazoviškim junakom je ponovno čist kroma SKRUNITEV SPOMENIKA - Vrsta reakcij pri nas in v Sloveniji Izslediti mazače Na vandalsko dejanje so se odzvali pri SKGZ in SSO, VZPI-ANPI in društvu TIGR Zadnja skrunitev spomenika bazoviškim junakom je naletela na številne odzive pri nas in v Sloveniji. Tako predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka v sporočilu za javnost ugotavljata, da se v zadnjih časih taka vandalska dejanja zelo širijo, zato morajo pristojne oblasti priti storilcem na sled, nestrpneže, ki skušajo s svojimi provo-kacijami motiti miren dialog, pa je treba izolirati. Pavšič in Štoka pozivata tudi oblasti v Republiki Sloveniji, da skrbno sledijo takim početjem ter da posežejo pri pristojnih evropskih forumih in pri italijanski vladi, ki mora storiti vse, kar je v njeni moči, da prepreči taka dejanja, sto- rilce odkrije in jih primerno kaznuje. Na skrunitev se je odzval tudi pokrajinski odbor Vsedržavne zveze partizanov Italije, za katerega so mazaška dejanja proti spomenikom antifašistom in padlim v NOB »očiten izraz znanih krogov in se neprekinjeno pojavljajo,« zato zahtevajo, da oblasti in sile javne varnosti končno odločilno posežejo. Ogorčenje in prizadetost so izrazili tudi v društvu TIGR Primorske, za katerega je skrunitev »ponovni izraz zaničevanja trpljenja in pravičnega boja primorskih ljudi pod fašizmom« ter se sprašujejo tudi, ali se bo Slovenija »končno zganila in predstavila Evropi odnose z Ita- lijo v pravi luči.« Molk slovenskih oblasti pa preseneča Civilno iniciativo za Primorsko, ki meni, da bi morala Slovenija protest nasloviti tako v Rim kot v Bruselj, saj skrunitev bazoviškega spomenika na simbolni ravni predstavlja napad na vrednote Evropske unije, ki temeljijo na antifašizmu. Občinski odbor Socialnih demokratov Nova Gorica pa odločno obsoja skrunitev spomenika bazoviškim junakom, prvim borbenim antifašistom v Evropi, ki so se z besedami in fizično uprli skrajnim italijanskim nacionalistom, ki so prizadejali nepopisno gorje tako primorskemu ljudstvu kot tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru. OBCINA TRST Dipiazza: Hitro smo posegli »Že zgodaj zjutraj me je poklical občinski svetnik Ukmar in mi sporočil, da je bil spomenik pri Bazovici pomazan. Takoj sem naročil direktorju Mestnih muzejev, dr. Dugulinu, naj poskrbi za takojšnje počiščenje spominskega obeležja, kar so občinski delavci zgodaj popoldne tudi opravili.« Tržaški župan Roberto Di-piazza je hotel izrecno poudariti, da je občinska uprava takoj reagirala na oskrumbo spomenika bazoviškim junakom. »Na žalost obstajajo na eni in drugi strani še vedno nekateri kreteni, ki želijo s podobnimi akcijami ustvariti napetost med tu živečima narodoma in zaustaviti proces sožitja v naših krajih. Teh pa je, na srečo, vedno manj, saj je tudi podobnih izpadov vedno manj. Odkar sem župan, je bilo tokrat prvič, da so pomazali spomenik pri Bazovici,« je ugotovil Dipiazza. Na vprašanje, ali ne bi bilo primerno namestiti na kraju vi-deokamere ali kako drugo preventivno sredstvo, je tržaški župan odgovoril, da je mestna uprava na to že pomislila, a je presodila, da bi ukrep verjetno malo zalegel, saj se tovrstne mazaške akcije dogajajo večinoma ponoči in »kreteni« bi se lahko zelo enostavno najprej znesli nad video-kamerami in nato še nad spomenikom. Dipiazza je vsekakor poudaril, da neznani mazači ne bodo dosegli svojega cilja, saj jih bo mestna uprava osamila in bo po vsaki njihovi morebitni akciji takoj posegla ter izbrisala sledove njihovih podlih dejanj. M.K. n PRISTANIŠČE - Upravno sodišče Lacija zavrnilo pritožbo proti regulacijskemu načrtu za staro pristanišče Težak udarec za »lobi "no se pol Pritožba združenja Porto Franco Internazionale in drugih šestih družb je za sodnike nesprejemljiva - Zadovoljstvo župana Dipiazze: »Zdaj imamo pred seboj lepo avtocesto« « Deželno upravno sodišče Lacija je zavrnilo priziv proti varianti regulacijskega načrta za tržaško staro pristanišče, ki sta jo pred časom odobrili tako Občina Trst kot dežela Furlanija-Julijska krajina in ki predvideva t.i. »razširjeno pristaniško dejavnost«, ki poleg strogo pristaniških del, kot je npr. pretovor blaga, obsega tudi druge gospodarske dejavnosti. Varianta zadeva 650.000 kvadratnih metrov površine v starem pristanišču: gre za območje, ki je bilo že dalj časa zelo malo koriščeno in ki so ga z »razširjeno pristaniško dejavnostjo« želeli ponovno ovrednotiti, pri čemer se je na razpis tržaške Pristaniške oblasti prijavilo kar 34 ponudnikov. Proti temu se je na upravno sodišče Lacija pritožila skupina družb na čelu z združenjem Porto Franco Interna-zionale, ki menijo, da mora staro pristanišče ostati brezcarinsko območje. Lacij-ski upravni sodniki pa so bili drugačnega mnenja in so pritožbo ocenili kot nesprejemljivo. Vest, ki je prišla na dan včeraj dopoldne na seji pristaniškega odbora, je za naš dnevnik pozitivno komentiral tržaški župan Roberto Dipiazza: »Izgubil je lobi "no se pol', zdaj imamo pred seboj lepo avtocesto,« je dejal Dipiazza. Po besedah tržaškega prvega občana bo do julija znan zmagovalec razpisa, potem pa se bo končno lahko začelo delati. Na razpolago bodo stotine milijard evrov za investicije, opozarja Dipiazza, ki dodaja, da če k temu dodamo še gradnjo uplinjevalnika, električne centrale, tovarne vrvi in silosa, pridemo do milijarde evrov investicij. Včeraj ni skrival zadovoljstva niti podžupan Paris Lippi. Za Lippija je odločitev lacijskega upravnega sodišča celo zgodovinski dogodek in težak udarec za »zagovornike popolne negibnosti območja starega pristanišča«, po drugi strani pa tudi predstavlja spodbudo za vse tiste, ki si želijo prizadevati, da bodo pozitivno delovali. Odločitev bo namreč pospešila postopek za podelitev koncesij v starem pristanišču, skrajšala pa bo tudi rok za dokončno oblikovanje splošnega regulacijskega načrta za tržaško pristanišče, meni Lippi. Se staremu pristanišču končno obetajo boljši časi? kroma 8 Sreda, 18. marca 2009 TRST / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Ukrep na katerega so domači vinogradniki čakali dolga leta Občina: odlok o ureditvi poti pod kontovelskim bregom Delo bo vredno več sto tisoč evrov - Poseg občinskega svetnika Ukmarja (DS) Žarek upanja za kontovelski breg, za njegove zapuščene paštne, za domače vinogradnike in oljkarje, ki - kljub težkim pogojem - vztrajajo z gojenjem trte in oljke na strmem pobočju, v mnogih primerih nedosegljivem za moderne kmetijske stroje. Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji izglasoval sklep, ki odpira pot ureditvi stez, ki peljejo s kon-tovelskega Hriba v breg, do paštnov, trtnih in oljčnih nasadov. Odlok so podprli vsi svetniki, z izjemo Roberta De-carlija, ki se je vzdržal. Ureditev poti, ki vodijo v kontovelski breg, je »aktualna« že leta. Za-hodnokraški rajonski svet jo je zahteval v začetku tisočletja, zanjo se je zavzela Kmečka zveza. Pred sedmimi leti si je -prav na pobudo Kmečke zveze - ogledal območje takratni predsednik deželne vlade Renzo Tondo in obljubil poseg. V naslednji mandatni dobi sta si podirajoče paštne ogledala takratna deželni odbornik za kmetijstvo Ezio Marsilio in deželni odbornik za civilno zaščito Gian-franco Moretton. Tržaški pokrajini je bila poverjena priprava ustreznega načrta. Ta je bil pripravljen in »julija 2006 so papirji priromali na tržaško občino,« je na ponedeljkovi seji spomnil občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. Odtlej so kar 34 mesecev čakali, preden so končno pricapljali v dvorano občinskega sveta. Ukmar je ponudil dva možna vzroka za tolikšno zamudo: ali je v občinskih uradih, ki bi morali dokumentacijo urediti, premalo osebja, ali pa je kdo zadevo zaviral. Svetnik, po rodu s Kontovela, je vsekakor izrazil zadovoljstvo nad odobrenim sklepom. Ta predvideva razširitev dveh potk v kontovelskem bregu. Prva se vije pod kontovelskim Hribom, od Mokolanov levo proti Ulnam, vse do restavracije Slavko, druga pa desno, proti Skdjancu. Ti dve potki bodo razširili, da bo vinogradnikom in oljkarjem možen dostop s kmetijskimi stroji do pašt-nov. V ta namen bodo razlastili zemljišča ob potkah, razlastitve bodo minimalne, o njih so se že domenili z lastniki. Nadalje bodo utrdili zidke nad novimi stezami in pod njimi, da bo pobočje utrjeno in varno, paštni ob potki pa bodo na novo preurejeni. Zaenkrat ni znano, kdaj se bodo dela začela. Poseg je vreden več sto milijonov evrov in predstavlja končno izraz zanimanja krajevnih uprav (občine, pokrajine in dežele) do tamkajšnjih pridelovalcev vina in olja. M.K. Kontovelski breg kroma dolina - V petek Javno srečanje Demokratske stranke Dolinski krožek Demokratske stranke prireja v petek, 20. marca, ob 19. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini javno srečanje članov in simpatizerjev stranke, ki so se udeležili primarnih volitev v dolinski občini. Srečanje, ki se ga bosta udeležila senatorka Tamara Blažina in pokrajinski tajnik Roberto Cosoli-ni, bo priložnost za skupen pogovor o aktualnih problemih. Vodstvo krožka bo seveda rade volje prisluhnilo predlogom, nasvetom in priporočilom članov in somišljenikov, tudi za oblikovanje volilnega in upravnega programa za naslednje volitve. Čez slabe tri mesece bodo namreč občinske volitve tudi v Dolini, zato bo vsak predlog za izboljšanje delovanja stranke in same občinske uprave dobrodošel. OBČINA TRST Pobude ob tednu znanosti in tehnologije Tržaško občinsko odborni-štvo za kulturo in ravnateljstvo Mestnih znanstvenih muzejev prirejata ob tednu znanstvene in tehnološke kulture dve pobudi, in sicer ogled razstave Nenavadne narave v prostorih mestnega akvarija ter pohod po poti odkrivanja kamnin, ki sestavljajo tržaške stavbe z naslovom Fosili v mestu. Voden ogled razstave bo za širšo javnost na sporedu 24. marca ob 18.30 (vstopnina po znižani ceni), za šole pa 26. marca med 9.30 in 11.30 (vstopnina po znižani ceni, pri čemer je obvezna predhodna najava na telefonsko številko 040-6758658). Pohod na odkrivanje tržaških kamnin pa bo za šole na sporedu 25. in 27. marca med 9.30 in 11.30 (obvezna je predhodna najava na telefonsko številko 040-6758658). ŠKEDENJ Čez dva meseca končana obnova kinodvorane Dela za obnovo bivše kinodvorane v Škednju se bodo zaključila pred koncem maja. To je zagotovil župan Roberto Dipiazza, ki si je včeraj ogledal gradbišče ob udeležbi občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija. Dela so se začela junija lani, občinska uprava pa bo v obnovo območja na Ul. Soncini vložila 400 tisoč evrov, je povedal Dipiaz-za. Na območju skupno 2.050 kvadratnih metrov bodo uredili zelene površine in obnovili razne prostore. Poleg 373 kvadratnih metrov širokega območja ob vhodu bodo obnovili manjšo stavbo (63 kv. metrov), paviljon (91 kv. metrov) in dodatno površino na odprtem (208 kv. metrov). Večjo površino (850 kv. metrov) bodo tlakovali na novo, medtem ko bo okrog 500 kv. metrov zelene površine. Dalje so se skoraj zaključila dela za obnovo tamkajšnega balinarskega igrišča, v kratkem pa bodo namestili tudi klopi iz peščenjaka. Našli tatu mobilnika Po desetih mesecih so nabrežinski karabinjerji našli tatu mobilnega telefona. Dne 5. maja lani je namreč 26-letna občanka Devina-Nabrežine (agenti so posredovali samo začetnice S.M.) prijavila krajo mobilnega telefona. Karabinjerji so začeli preiskavo, ki se je zaključila v ponedeljek z ovadbo na prostosti 46-letnega R.G., rojenega na Hrvaškem, a s stalnim bivališčem v Trstu. Bremeni ga obtožba kraje. Pregloboko so pogledali v kozarec »En glažek nam korajžo da,« pravi ena od neštetih slovenskih vinskih pesmi. Nekaterim pa vlije še preveč poguma, tako da nič hudega sluteči sedejo za volan ter ne pomislijo, da je vožnja v vinjenem stanju lahko zelo nevarna zase in za druge. Tako so tržaški karabinjerji v ponedeljek ponoči ustavili štiri mlajše osebe (gre za 26-letnega D.N. iz Neaplja, 25-letno P.C. iz Trsta, 26-letnega S.L. iz Trsta in 35-letnega S.J. iz Združenih držav Amerike, a bivajočega v Trstu). Vsi so očitno pregloboko pogledali v kozarec in zatem sedli za volan, zaradi česar so jim agenti odvzeli vozniško dovoljenje, ki ga je zatem prefektura tudi razveljavila. Poleg tega se bodo morali še zagovarjati pred sodnikom zaradi obtožbe vožnje pod vplivom alkohola (ovadili so jih na prostosti). Posledica vožnje pod vplivom alkohola pa je bila tudi predsinočnja nesreča na Trgu Sansovino, ki jo je povzročil vidno vinjeni 38-letni Tržačan C.R., ki je s svojim avtom znamke audi A3 očitno hitro vozil po Ul. Madonnina v smeri Ul. Bramante, na Trgu Sansovino pa ga je zaneslo in je trčil v pravilno parkirani avto znamke fiat croma, last Rdečega križa. Trk je bil tako silovit, da je fiata vrglo v bližnje drevo, pri čemer je škoda precejšnja. Agenti občinske policije, ki so prispeli na prizorišče, so pri vozniku audija izmerili kar 2,13 gramov alkohola v krvi, kar je štirikrat več od dovoljenega. Sledil je zaseg avtomobila, pijanemu vozniku so odvzeli deset točk na vozniškem dovoljenju, ki so mu ga tudi odvzeli. Zdaj se bo moral zagovarjati pred sodnikom: plačati bo moral visoko kazen, poleg tega pa tudi poravnati storjeno škodo. Storitve v Burlu danes okrnjene zaradi stavke V okviru deželne splošne stavke, ki jo je proglasil deželni sindikat Cgil, bodo danes popoldne v bolnišnici Burlo Garofolo nekatere storitve lahko okrnjene. Vodstvo bolnišnice je včeraj sporočilo, da bodo osnovne storitve vsekakor zagotovljene. DOLINSKA OBČINA - Županja Premolinova napovedala posega za ureditev prostora pred županstvom Dolina: nova podoba občinskega poslopja Dela v teku, skupna vrednost znaša 200 tisol evrov - Pred vhodom že namestili mozaik Roberte Škerlavaj z občinskim grbom Levo: potek del pred občinskim poslopjem v Dolini; desno: pred stopniščem so že položili mozaik z občinskim grbom, delo Roberte Škerlavaj kroma Pred poslopjem županstva v Dolini že nekaj časa potekajo dela za obnovitev zunanjega videza glavnega občinskega poslopja, kot je na zadnji občinski seji sporočila županja Fulvia Premo-lin občinskim svetnikom. Dela so razdeljena na dva posega. Prvi projekt je izdelal geom. Martin Ravbar in predvideva ureditev pločnika in zelenic pred stopniščem glavnega vhoda s tlakovanjem s kamnom peščenjakom. Na tlak pred stopniščem so že položili mozaik Roberte Škerlavaj, ki ponazarja občinski grb. Poseg predvideva tudi ureditvena dela na območju pred kratkim zgrajenega prizidka občinskega poslopja, da bo tako mogoče bolje izkoristiti prostor za parkiranje od treh do štirih službenih vozil, kar bo »razbremenilo« prednji del območja pred občinskim poslopjem. Ta poseg bo stal 55 tisoč evrov, občina ga bo krila z lastnimi sredstvi iz proračuna. Dela so se začela konec februarja, pogodbeni rok zapade 8. julija letos. Drugi projekt je izdelal Mitja Lovriha in predvideva sanacijo ter obnovo fasad glavnega občinskega poslopja. Poseg predvideva tudi temeljito čiščenje kamnitih površin, to je okenskih polic, stopnišča, balkona, ter sanacijo balkona nad glavnim vhodom. Celoten poseg bo stal 145 tisoč evrov, tudi ta bo financiran z lastnimi sredstvi iz občinskega proračuna. Dela so bila dana v zakup pred nekaj dnevi, zaključiti pa bi se morala do 8. septembra letos. Nadalje bodo uredili tudi parkirna mesta pred občinskim poslopjem. Županja Premolinova je izrazila upanje, da bodo dela opravljena pred iztekom pogodbenih rokov, nekje v začetku junija, da bi takrat prenovljeni občinski sedež predali namenu. / TRST Torek, 17. marca 2009 9 MILJE - Društvo Slovencev miljske občine S Prešernovo proslavo sklenili Dneve slovenske kulture Osrednja govornica je bila Bruna Manin Spetič, Marta Košuta pa je predstavila škedenjsko nošo í ». V nedeljo se je v Miljah, v dvorani Roma, odvijala osrednja Prešernova proslava v miljski občini, ki jo je organiziralo Društvo Slovencev miljske občine. Večer je zaključil tudi letos uspešen niz prireditev z naslovom Dnevi slovenske kulture v Miljah, ki sta ga sestavljala, poleg nedeljske proslave, koncert klavirskega dua Zonta - Zup-pin v cerkvici sv. Franšička ter prireditev ob otvoritvi razstave malčkov iz vrtca Mavrica in učencev OŠ Albin Bub-nič ob zaključku delavnic s Štefanom Turkom, Nedo San-cin in Robijem Jakominom, ki jih je priredilo DSMO v sklopu pouka. Večer je odprl mladi harmonikar Marko Manin z dvema skladbama, Paganinijevo in Avsenikovo. Med proslavo je občinstvu podal še nekaj skladb, po večini Avse-nikovih, a tudi splet narodnih, ki ga je sam priredil. Sledil je pozdrav predsednice društva, Mirne Viola, ki je pozdravila številno občinstvo in uvedla osrednji govor Bru- Na levi sliki Bruna Manin Spetič, desno pa Marta Košuta na miljski prireditvi kroma ne Manin Spetič. Maninova, ki je po rodu Miljčanka, je v svojem govoru poudarila pomembnost ljubiteljske kulture, na kateri sloni dober del celotnega kulturnega delovanja manjšine. Podčrtala je zlasti požrtvovalnost in trud, ki ju kulturni delavci vlagajo v svoje aktivnosti tudi na obrobnih področjih tržaške pokrajine, kot npr. v Miljah in v Škednju. Prav ta delavnost ljubiteljskih kulturnikov, ki je osrednji simbol navezanosti na slovensko kulturo in kazalka močnega občutka pripadnosti slovenskemu narodu, lahko marsikdaj pripelje naša društva do odličnih in vrhunskih rezultatov. Nazadnje je Bruna Ma-nin poudarila pomen prenašanja vrednot narodne kulture na mlajše rodove. Sledila je predstavitev škedenjske noše. Marta Košuta je ena najbolj veščih poznavalk narodnih noš in etnologije na Tržaškem ter avtorica nekaj publikacij na to temo. Predstavitev Marte Košuta je prevzela občinstvo .i i zlasti zaradi konkretnega oblačenja gospe v škedenjsko nošo. Razlago in oblačenje je spremljala ženska pevska skupina društva Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski, ki je prepevala ljudske motive, ki so včasih prav tako spremljali oblačenje. Za zaključek se je predsednica društva Ivan Grbec Lojzka Ukmar zahvalila Slovenskemu andragoškemu centru za prisotnost in snemanje večera ter za kandidaturo Marte Košuta in Mar-jetke Popovski za nagrado za vseživljenjsko učenje odraslih. Proslavo je zaključila slovenska himna - Zdravljica. Za organizacijo uspešnih in dobro obiskanih prireditev, ki so sestavljale Dneve slovenske kulture v Miljah, se Društvo Slovencev miljske občine zahvaljuje Zvezi slovenskih kulturnih društev in Zadružni kraški banki ter Občini Milje. Naslednji pomembni dogodek v Miljah pa bo gostovanje revije Primorska poje, ki se bo odvijalo 29. marca v občinskem gledališču Verdi. (ML) MILJE - Muzej za moderno umetnost Ugo Carà Bogat koledar gostujočih razstav Pobude sodijo v projekt PRACC, v njem z odborništvom za kulturo sodelujejo tri združenja: Gruppo 78, Photo-Imago in Juliet Miljski Muzej za moderno umetnost Ugo Cara poleg stalne razstave del, pod katera se je podpisal vsestranski umetnik in arhitekt Ugo Cara, za letos pripravlja še gostujoče razstave, ki so sicer uokvirjene v projekt PRACC (Progetto Arte Contemporanea Museo Cara). V tem projektu sodelujejo tri združenja (Gruppo 78, Photo-Imago in Juliet), ki v sodelovanju z miljskim občinskim odborništvom za kulturo od lanskega leta pripravljajo zanimive razstave sodobne umetnosti, več o letošnjem koledarju prireditev pa so v tem miljskem kulturnem centru predsedniki združenj predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji. Še pred njimi je besedo prevzela kulturna odbornica miljske občine Roberta Tarlao, ki je uvodoma dejala, da se njen resor zavzema za promocijo sodobne umetnosti, pohvalila pa je projekt P.R.A.C.C, ki omogoča plodno sodelovanje med privatnim in javnim sektorjem. Nato je spregovorila predsednica združenja Gruppo 78 Maria Cam-pitelli, ki je dejala, da bo združenje prihodnji mesec pod njenim vodstvom na ogled postavilo razstavo Le icone del bene e del male, na njej pa bodo razstavljena dela priznane umetnice Erike Stocker Micheli, ki je po rodu sicer Av-strijka, a že vrsto let živi in ustvarja v Trstu in Miljah. Campitellijeva nam je razložila, da se ta umetnica pri ustvarjanju poslužuje različnih tehnik in medijev, k temi svojih del pa pristopa znanstveno in postopno. V tokratnem projektu se bo umetnica med drugim lotila še abstraktnega odnosa med telesom, plesnimi gibi in umetnostjo, obi- skovalci pa si bodo lahko ogledali tudi dela, ki jih je umetnica naredila v preteklosti. To razstavo si bodo obiskovalci lahko ogledali med 9. aprilom in 10. majem. Poleti bo miljski muzej moderne umetnosti gostil še enega sodobnega ustvarjalca, slovenskega fotografa Tomaža Lundra, ki sicer prihaja iz Škofje Loke. Razstavo z naslovom Eyes and Dreams bo postavilo združenje Photoimago, podrobnosti postavitve pa je včeraj predstavil njegov predsednik Adriano Perini, ki je poudaril, da njihovo združenje velik poudarek namenja tudi umetnikom iz sosednje Slovenije in Hrvaške. Tokrat bodo podrobneje predstavili fotografa, ki se je izobraževal v Ameriki in v objektiv ujel podobe ameriškega sna. Lundrovi fotografski praksi tržaško fotografsko združenje sledi že več let, portretna tematika pa se omejuje predvsem na krajino, saj so fotografije s potovanj po Ameriki in drugod v Lundrovem opusu stalni cilj, ki ga prepričljivo nadgrajuje s spreminjajočimi se oblikovnimi prijemi in vsebinskimi poudarki. Značilnost tega slovenskega fotografa je tudi, da pri svoji umetnosti uporablja podolgovat format, kar delo naredi vizualno bolj atraktivno, je dejal Perini, ki je spregovoril še v imenu predsednika združenja Juliet Rolana Marina, ki se včerajšnjega srečanja zaradi delovnih obveznosti ni mogel udeležiti. Kot je povedal govornik, bo to združenje pripravilo razstavo z naslovom Nata (Na-talino Venuto). Ta razstava bo na ogled od 21. oktobra do 17. novembra, in sicer v občinski dvorani G. Negrisin, fo- Niz pobud so predstavili včeraj tografsko razstavo Tomaža Lundra pa bo v miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Cara mogoče obiskati od 6. do 25. avgusta. Predsednikoma omenjenih združenj je bilo včeraj skupno, da relativno nov miljski muzej omogoča umetniške postavitve, ki se približujejo predpo- KRPAN - Do 21. 3. Razpis za izvirno ljubezensko poezijo V soboto je svetovni dan poezije, 21. marec pa je Kulturno športno društvo Rojanski Krpan izbralo tudi za končni termin razpisa ob svoji desetletnici delovanja. Romantične duše vseh starosti imajo še nekaj časa, da organizatorjem pošljejo izvirno ljubezensko poezijo. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavali izdelke dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Italiji. Avtorji morajo do 21. marca poslati eno svojo pesem na društveni naslov (KŠD Rojanski Krpan (c/o Peter Verč), Viale Miramare 25, 34135 - Trst). Izdelek naj bo podpisan s psevdonimom, ime in podatki avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti (naslov, telefonski kontakt itd). Poezija naj bo v slovenskem jeziku ali v enem izmed slovenskih narečij. Če je pesem narečna, priporočamo avtorjem, naj priložijo razlago manj znanih besed. Za dolžino in obliko se prosto odloči avtor. Izdelke bo ocenil društveni glavni odbor. Avtor najboljše poezije prejme poleg priložnostnih daril še denarno nagrado v višini 150 evrov; nagrajen bo tudi drugi najboljši izdelek. Posebne omembe in nagrad bodo lahko deležne tudi tiste pesmi, ki jih bo komisija visoko ocenila. Kot rečeno bodo posebej obravnavali izdelke višješolskih dijakov. Zmagovalec bo prejel knjižni bon v višini 100 evrov, nagrajeni pa bodo vsi avtorji visoko ocenjenih pesmi. Razpisni pogoji so isti, avtor pa naj med podatke, priložene v kuverti, navede še ime šole, ki jo obiskuje. Društvo bo izdalo tudi priznanje, ki ga dijaki lahko uporabijo kot dokazilo za svoj uspeh. Za dodatne informacije: pe-terverri@yahoo.it, rojanskikr-pan@mojaposta.com, tel.: (0039) 335 43 53 69 ali (0039) 328 033 79 10 ali 00386(0)31215512. kroma stavki, da so bele stene in prostor v muzeju lahko tudi funkcionalen del razstave oz. razstavljenih umetnin. Občinska odbornica za kulturo Roberta Tarlao pa je predstavila še razstavni katalog, v katerem so zbrane razstave, ki so se v okviru projekta P.R.A.C.C zgodile v letu 2008. (sč) Na Colu razstava umetne obrti Dobrodošla, pomlad! V petek, 20. marca, bodo v Kulturnem domu na Colu ob 18. uri odprli razstavo umetne obrti Dobrodošla, pomlad!, ki jo prireja društvo Associa-zione socio-culturale di volontariato Il filo incantato v sodelovanju z Občino Repentabor. Skupina članov društva Il filo incan-tato se ukvarja z raznimi ročnimi deli in prireja številne tečaje, na katerih razkriva svoje spretnosti pri izdelovanju dekupaža, bižuterije, cvetličnih aranžmajev, barvanju stekla in blaga, šivanju itd. Tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili ustvarjati kaj lepega, in ki bi radi preživljali svoj prosti čas na prijeten način ter si izmenjavali ideje in ustvarjalne tehnike. Obiskovalci bodo lahko razstavljena dela občudovali od petka, 20. marca, do nedelje, 22. marca, po sledečem urniku: v petek in soboto od 16. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. V kavarni S. Marco okrogla miza o Parkinsonovi bolezni V kavarni San Marco (Ul. Battisti št. 18) bo danes ob 18. uri okrogla miza o Parkinsonovi bolezni. Pobuda je v okviru tedna možganov, na njej pa bodo posegli Gilberto Pizzolato iz tržaške nevrološke klinike, Stefano Gu-stincich iz visoke šole Sissa ter obolela za Parkinsonovo boleznijo Daniela Zampirollo. 10 Sreda' 18. marca 2009 TRST DSI - Knjiga prof. Marije Pirjevec Italijanskemu svetu odpira okno v slovensko literarno ustvarjanje L'altra anima di Trieste je knjiga s poslanstvom. Italijanskemu svetu odpira okno v slovensko literarno ustvarjanje od Trubarja do današnjih dni in je obenem odličen pregled zgodovinske prisotnosti Slovencev v Trstu. Zajetno publikacijo je uredila in zanjo prispevala uvodni esej prof. Marija Pirjevec, prevode je pregledala Martina Clerici, izdala pa jo je tržaška založba Mladika. Poleg Pirjevčeve in Clericijeve sta na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev, na katerem je bila v ospredju tudi problematika prevajanja, sodelovala še Rafko Dol-har z recenzijo dela in Nadia Roncelli z branjem odlomkov. Dolhar se je najprej zaustavil ob komunikaciji med večinskim in manjšinskim narodom. To še žuli. Ali je pretok dvosmeren ali samo enosmeren in kdo je zadolžen za posredovanje, ostaja odprto vprašanje, ki ga pri nas, razen redkih izjem, rešuje le ena stran in sicer slovenska, je povedal Dolhar. V knjigi L'altra anima di Trieste najdemo prozo, pesmi, eseje, zgodovinske zapise, biografije in biblio- grafije književnikov. Nad petsto strani obsežno delo zaobjema 66 avtorjev, lotilo pa se jih je 30 prevajalcev. Gre za edinstven vpogled v kulturno, literarno in politično zgodovino našega prostora, je zaključil Dolhar. Ze Slataper je dejal, da Trst ne sme zatajiti svoje dvojne narave, ker bi to bilo pogubno, a žal je Trst pogosto zatajeval in tudi uničeval svojo slovensko naravo, je besedo o knjigi začela Pirjevče-va. Zato je publikacija prispevek k spoznavanju obeh tržaških duš. Gre za zelo različne zapise iz zelo različnih časov, gradivo pa omogoča popoln pregled historičnega in kulturnega dogajanja Slovencev v Trstu. Pirjevčeva se je nato sprehodila skozi čas in predstavila najbolj vidne osebnosti raznih zgodovinskih obdobjih od Trubarja do sodobnih tržaških ustvarjalcev. Končala pa je z mislijo, da postaja slovenska literatura razpoznavna v Evropi tudi s pomočjo tržaških ustvarjalcev. Gre za dva zelo različna jezikovna sistema in prevajalec lahko le zmanjša razdaljo med njima, vendar za ceno kom- Avtorica (tretja z leve) s to knjigo nagovarja italijanske bralce kroma promisa, je najprej poudarila Clerici in uvedla zelo zanimivo debato o problematikah prevajanja. »Treba je prevajati koncepte in ne besede. Italijanski bralec se namreč takoj zave, kdaj prevod ne ustreza lastni strukturi jezika, samo dvojezičnim osebam lahko gre to mimo. Slednji se namreč zelo težko ločijo od miselnega sveta materinega jezika.« Do danes je prevajanje veljalo za zasebno delo, nujno pa mora za kakovostni izdelek stopiti v ospredje tudi sodelovanje in soočenje med prevajalci. Drugi temeljni problem pa je vezan na zvrst besedila. Prevajalec mora imeti jasno pred sabo, da se loteva književnosti, pri prevajanju literarnih del pa je treba biti izredno pozorni tudi na estetiko jezika. Bralec ne more biti prikrajšan za to bistveno sestavino avtorjevega dela. Pri prevajanju literature stopi še bolj v ospredje večna dilema, ali dati prednost izvirniku ali prevodu, avtorju ali bralcu. »Nima smisla objavljati dela, ki niso tudi estetsko dobra, tako škodimo sami sebi,« je še poudarila Pirjevčeva. (tj) Včeraj danes Danes, SREDA, 18. marca 2009 EDVARD Sonce vzide ob 6.12 zatone ob 18.15 -Dolžina dneva 12.02 - Luna vzide ob 1.42 in zatone ob 9.47 Jutri, ČETRTEK, 19 marca 2009 joZef VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1029,3 mb raste, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 21. marca 2009 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gran Torino«. ARISTON - 16.00, 20.00 »II giardino dei limoni«; 18.00, 21.30 »L'onda«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Grand Torino«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »La matassa«; 15.50, 18.45, 21.40 »Watchmen«; 16.10, 18.00 »La Pantera rosa 2«; 16.00, 20.00, 22.05 »The Wrestler«; 20.00, 22.00 »I love shopping«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »The Millionaire«; 16.20, 20.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 18.10 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.30, 20.30 »The Millionaire«; 22.20 »Live! Ascolti record al primo colpo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I love shopping«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00 »Deček v črtasti pižami«; 17.20 »Hotel za pse«; 16.20, 18.40 »Operacija Valki-ra«; 21.00 »Čast in slava«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La matassa«; Dvorana 2: 16.30, 20.15, 22.15 »Nemico pubbli- co N. 1 - L'istinto di morte«; Dvorana 3: 16.30, 19.05, 21.45 »Watchmen«; 18.15 »Verso l'Eden«; Dvorana 4: 16.30 »La Pantera rosa 2«; 18.15, 20.15, 22.15 »The Wrestler«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00 »Gran Torino«; Dvorana 2: 17.45, 20.30 »Watchmen«; Dvorana 3: 18.00 »La Pantera rosa 2«; 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Nemico pubbli-co n.1 - L'istinto di morte«; Dvorana 5: 17.40 »I love shopping«; 20.00, 22.10 »The Millionaire«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. HH Osmice OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca št. 21. Tel. št.: 040229326. Vljudno vabljeni. OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. št.: 040299800. Vljudno vabljeni! V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. H Čestitke Včeraj je naša LARA v Benetkah diplomirala na fakulteti za tuje jezike in književnost. Z njo se veselimo in ji iskreno čestitamo vsi od SKD Vi-gred. Naša LARA za pust z nami ni bila, ker je v daljni Turčiji pridno študirala. Včeraj je z velikim uspehom v sončnih Benetkah diplomirala. Da bi njena življenjska pot še naprej tako uspešna bila, ji želi pustna skupina Šempolaj vsa. Draga BETTY! Čas hiti in teče! Naj te še naprej v življenju spremlja in vodi zvezda sreče. Naj ti podari osebnih uspehov, zdravja in veselih dni. Vse to ti iz srca želijo Mateja, Betty in Gabrijel. Čeprav se ji ne pozna ima nona Tamara vnučka dva. Mali Alini bo nagajal bratec KIMI. Vso srečo družini zaželimo ter se z njimi veselimo. TFS Stu Ledi. Ketty, Marku in Alini zali se je pridružil fantek mali, ki so ga Kimi imenovali. Novorojenčku in srečni družinici voščimo vse najlepše mi vsi domači! & Izleti KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do danes, 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v petek, 20. marca, na zimski vzpon v Julijcih: načrtujemo zahtevnejšo zimsko turo, ki bo prilagojena trenutnim pogojem v visokogorju. Kot je znano je višje v Julijcih do 800 cm snega, kar botruje spremenljivim snežnim razmeram, ki ne dovoljujejo načrtovanja na daljši rok, zato se bomo o poteku ture odločali zadnje dni pred izvedbo. Obvezna bo zimska oprema, prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič. 34. ZIMSKI VZPON NA POREZEN (1630M) SPDT vabi člane, da se udeležijo, v nedeljo, 22. marca, že tradicionalnega zimskega pohoda na Po-rezen, ki ga organizira P.D. Cerkno in odbor Z.Z.B. Idrija Cerkno. Zbirališče udeležencev bo ob 7.10 na trgu v Sesljanu in ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«, kjer jih bo čakal Bernard Florenin -vodja izleta. Priporočamo zimsko opremo. Za informacije tel. 0481/882240 - Bernard in 040/2176855 ali 333/5994450 - Vojka. (V.K.) SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Marku-ža, 040 229166. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu -/ krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Bo-letu, tel. 040-417025. S Poslovni oglasi IŠČEMO USLUŽBENCA za trženje avtomobilske opreme po severni Italiji. Pripravljen potovati. Kandidatu ponujamo dinamično delo z zanimivo plačo. CV pošljite na: segreteria@studiostrain.net ' . Mali oglasi DAJEM V NAJEM v Boljuncu na pla-cu, prostor velikosti 53 kv.m., primeren za komercialno ali za katerokoli uporabo. Tel. št.: 348-3667766. DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. 333 -2892869. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 338-1883783. ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. št.: 040-200156 ali 335-6858408. PODARIM PSIČKA »golden retriever«. Tel. 349 1672926. POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št.: 347-6868225. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali pomoč pri likanju. Kličite ob večernih urah na tel. št.: 040200930. PRIVATNIK PRODAJA HIŠO v Dolini: kuhinja, dve kopalnici, dve spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13.30 na tel. št.: 333-1646892 ali 040-227049. PRODAM KOZE - Tel. 338-6021124. PRODAM PO MINIMALNI CENI dve leseni omari (188 cm x 58 cm x 50 cm), pravi mahagoni (mogano), ne samo furnirani, obrtniško delo iz leta 1922. Tel. št.: 040-2171154. V DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044. V SEŽANI prodam dve stanovanji z vrtom in garažo, odprt pogled, rezi-denčna cona. Za informacije pokličite na tel. št. 040-229343 v večernih urah. ŠEST PANJEV ŽNIDARŠIČ in druge čebelarske potrebščine prodam po zelo ugodni ceni. Poklicati po 19.30 na tel. št.: 040-281389. 17. marca 2009 Bari 70 18 55 60 38 Cagliari 17 61 63 73 6 Firence 53 75 50 41 63 Genova 75 47 86 55 45 Milan 50 12 18 77 30 Neapelj 3 76 44 34 82 Palermo 44 65 62 32 73 Rim 38 41 12 46 4 Turin 5 78 6 39 50 Benetke 53 22 8 59 27 Nazionale 64 23 3 65 26 Super Enalotto Št. 33 3 38 44 50 53 70 jolly 22 Nagradni sklad 3.557.779,64 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 31.210.616,36 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 17 dobitnikov s 5 točkami 31.392,18€ 1.554 dobitnikov s 4 točkami 343,41 € 62.028 dobitnikov s 3 točkami 17,20 € Superstar 64 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 34.341,00 € 304 dobitnikov s 3 točkami 1.720,00 € 4.441 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.694 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.232 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 18. marca 2009 1 1 KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij« v ponedeljek, 23. marca, od 15. do 19. ure, v prostorih »Centra za mentalno zdravje« v Nabrežini Kamnolomi, št. 9. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št.: 347-4437922. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, danes, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR, v sodelovanju z društvom Promemoria, vabi danes, 18. marca, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, na predstavitev zbornika »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico/Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem«. Prisotna bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SLAVISTIČNO DRUŠTVO obvešča, da bosta v Narodnem domu v Trstu zadnji dve predavanji dr. Petra Weissa o aktualnih vprašanjih slovenskega jezika danes, 18. in v sredo, 25. marca, z začetkom ob 16. uri. Vabljeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na tiskovno konferenco ob razpisu druge nagrade »Zlato zrno« s predstavitvijo nove spletne strani Sklada, ki bo danes, 18. marca, ob 11. uri v galeriji Narodnega doma v Trstu (ulica F.Filzi 14). ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravi-gnani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustaci-jo. Sprejemamo vpisovanja za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti - vabi na predstavitev Enotnega Okenca, nove storitve namenjene podjetjem s sedežem na prostoru Občin Milje in Dolina, ki se bo vršila v četrtek, 19. marca, ob 18. uri v dvorani občinskega Sveta občine Dolina. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 19. marca, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek, št. 159). SKD IGO GRUDEN vabi v okviru Filmskih četrtkov na predvajanje filma »Ljubljana je ljubljena« (režija Matjaž Klop-čič) v četrtek, 19. marca, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje s projekcijo slik »5 žensk v New Yorku« v četrtek, 19. marca, ob 20.30, v Ljudski dom v Trebčah. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včla-njevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko. CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jñana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v na-turizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja: 20. in 27. marca ter 3. aprila, na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 3292233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. DOLINSKI KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE prireja v petek, 20. marca, ob 19. uri, v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini, javno srečanje članov in simpati-zerjev stranke, ki so se udeležili primarnih volitev v naši občini. Na srečanju bosta prisotna senatorka Tamara Blažina in pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. Srečanje bo priložnost za skupen pogovor o aktualnih problemih. Vodstvo krožka bo seveda rade volje prisluhnilo predlogom, nasvetom in priporočilom članov in somišljenikov, tudi za oblikovanje volilnega in upravnega programa za naslednje volitve. Čez slabe tri mesece se bodo namreč odvijale občinske volitve tudi v Dolini, zato bo vsak predlog za izboljšanje delovanja stranke in same občinske uprave dobrodošel. Toplo vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80, v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ter Zadružne kraške banke, vabi na predvajanje in nagrajevanje filmov »9.video natečaja Ota - Hrovatin« v petek, 20. marca, ob 10. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah (za šole) in na zaključni večer ob 20. uri, v Narodnem domu, ul. Filzi 14 v Trstu. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA IZ BOLJUNCA IN MLADINSKI DOM BO-LJUNEC bosta ob pripravi na Veliko noč gostila pri sv. maši v soboto, 21. marca, ob 18. uri, Moški pevski zbor Sv. Nazarij. Sledil bo kulturni dogodek »Z Marijo in učenci po poti vere«, v priredbi Kulturnega društva Sv. Nazarij in Mešanega pevskega zbora Sv. Nazarij iz Kopra. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tišina) kot protistre-sna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni. FERRARI RUPA TEAM otvarja novo sezono Formule 1. Otvoritvena slovesnost se bo vršila v soboto, 21. marca, na vrtu novega društvenega sedeža. OBČINA DOLINA v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina prireja v soboto, 21. marca, tradicionalno pobudo »Odprta meja v novem času« s pohodom po stezi prijateljstva mimo Botača do Be-ke. Zbirališče ob 10. uri pri občinskem gledališču v Boljuncu; vodeni pohod do Botača. Sledi kratka slovesnost ter nadaljevanje pohoda do Beke na slovenski strani meje, kjer bo ob 14. uri kratek kulturni spored s pozdravnim nagovorom županov obeh sodelujočih občin. ODBORNIŠTVO OBČINE DOLINA v sodelovanju s poobrateno Občino Kočevje prireja v soboto, 21. marca, ob 20. uri spevoigro »Na svoji zemlji svoj gospodar«. Toplo vabljeni! PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja, v okviru praznovanj vaškega zavetnika Sv.Jožefa, koncert v soboto, 21. marca, ob 20.30, v Babni hiši v Ricma-njih. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Škednju bo v soboto, 21. marca, ob 20.30 večer z Niklo Petruško Panizon z naslovom Ženski izseki. Sodelujejo: Daša Grgič, Romeo Grebenšek in Igor Zobin. Vabljeni! DRUŠTVO »IL FILO INCANTATO« v sodelovanju z občino Repentabor prireja od 20. do 22. marca v Kulturnem domu na Colu razstavo umetne obrti »Dobrodošla, pomlad!«. Urnik: petek in sobota od 16. do 19 ure, nedelja od 10. do 13. Vabljeni! SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja ob odprti meji izlet z Jame (Boljunec) do Beke. Zbirališče v nedeljo, 22. marca, na Jami ob 9. uri. Kosilo z nahrbtnika. V primeru slabega vremena pohod odpade. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA organizira v ponedeljek 23. marca, ob 19. uri, predavanje o alpinistični odpravi v Perujske Ande, z naslovom »Pe- ru 2008«. Predavanje bo v gledališki dvorani telovadnice osnovne šole Mi-lojke Štrukelj. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja brezplačen tečaj slovenščine za italijansko govoreče občane. Tečaj se bo odvijal dvakrat tedensko za skupnih 40 ur, in sicer ob sredah in petkih, od 19. do 21. ure. Začetek bo v sredo, 25. marca v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-227008 vsak ponedeljek, od 16.00 do 18.30 in vsako sredo, od 09.00 do 11.00 ter od 16.00 do 18.30. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. SKD TABOR vabi člane, prijatelje in sim-patizerje na redni volilni občni zbor v petek, 27. marca, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, razprava, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov, volitve, razno, fotopro-jekcija o delovanju. KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizira do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od 11.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in morebitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je do vključno srede, 8. aprila, odprto vpisovanje za »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 040-2916056 ob sredah od 21.00 do 22.00 ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo v soboto, 23. maja, večerjo z avtobusom v okolici Ljubljane. Zainteresirani naj se javijo do 15. aprila odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 3331314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). 0 Prireditve RICMANJSKI TEDEN: V četrtek, 19. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, Domači večer; nastopata ZMPZ Sla-vec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca ter Dramska skupina Skd Slavec z veseloigro v narečju »Vaje v zboru«, režija Ingrid Verk. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, v okviru dneva žena vabi v petek, 20. marca, ob 20.30, na odprtje razstave »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Ozbič. Sodeluje ŽPS Stu ledi. Vabljeni. SKD TABOR IN ZSKD vabita na open-ska glasbena srečanja, v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri, na koncert Ansambla kontrabasov Bass Chorus. SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri v društveno dvorano na ogled veseloigre Srčni mrk, zamisel in režija Ingrid Werk - Žerjal. Napisala Majda Fischer, uprizoritev Dramska skupina društva Rovte - Kolonkovec. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Branislava Nušica »Kaj bodo rekli ljudje« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež - v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri, v dvorani Srenj-ske hiše v Mačkoljah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri, »Milje«, Gledališče G. Verdi, nastopajo ZPZ Pristan iz Kopra, ZVS Jezero iz Doberdoba, MPS Koša-na iz Pivke, MePZ Pod Lipo iz Špetra, DPZ Plejade iz Ajdovščine, MePZ Pri-morje iz Ajdovščine, MePZ Sontius iz Nove Gorice. Prispevki V počastitev spomina Edija Godnika daruje Anica Fabec 25,00 evrov za KD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Slave Furlan darujejo Francka, Tonko in Mirela 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Slavo Furlan daruje družina Kante 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ga-brovcu. V spomin na Sveta Kralja daruje družina Šavron 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Enzota Foravsa darujejo Mirka, Boris, Eda, Magda in Borica 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na dragega in nenadomestljivega moža in očeta Vittorija Sosiča (Biondo) darujeta žena Giuliana in hči Morana 60,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob Adrijana Sossi-ja darujeta Nevenka in Magda Samec 30,00 evrov za SKD Slavec iz Ricmanj. V spomin na padlega brata daruje Miran Kuret 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Ricmanjih. Ob krstu Tadeja Mesarja darujejo starši 100,00 evrov za cerkev v Bazovici. t Po kratki in neizprosni bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in Stanko Škabar L Zalostno vest sporočajo žena Marica, hči Roberta z Goranom, sestri, svakinja ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 19. marca ob 13.00 uri iz ulice Costalunga na repentabrsko pokopališče. Repen, 18. marca 2009 Pogrebno podjetje Zimolo Zadnji poljubček dragemu nonotu Ivan in Tina Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Stanka sočustvujeva z ženo Marico in hčerko Roberto Daniela in Riccardo Ob boleči izgubi nepozabnega soseda Stankota smo ob strani Marici, Roberti in družini Milan, Verica, Tamara, Igor, Alen in Karin Ob boleči izgubi dragega očeta izreka Roberti in družini globoko sožalje kolektiv Koimpexa Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta izrekamo Roberti in družini občuteno sožalje Tanja, David in Walter Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in nonota Stankota izrekajo iskreno sožalje Marici, Roberti, Goranu, Ivanu, Tini in ostalemu sorodstvu odbor, trenerji in vsi nogometaši NK Kras Dragi Stanko, pogrešali te bomo. Hvala za to, kar si bil. Ostal boš vedno v naših srcih. Vojko, Alenka, Tjaša, Mauro, Peter in Sanja Ob boleči izgubi Stanka Škabarja izrekamo ženi Marici, hčerki Roberti in svojcem iskreno sožalje. Balinarska sekcija in KD Kraški dom Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo hčerki Roberti in ostalim prizadetim svojcem iskreno sožalje. Združenje staršev OŠ 'A. Gradnik" na Colu Ob težki izgubi dragega Stankota izrekamo Roberti, Marici in svojcem iskreno sožalje člani Kraškega kvinteta t Tiho je odšel naš dragi Vladimir Kariž Zalostno vest sporočajo žena Ada, hčerki Neva z Alfredom in Vedrana z Giuliom, sestra Valči in vnukinja Tanja Pogreb bo v petek, 20. marca, ob 12.45 iz ulice Costalunga v kriško cerkev. Nabrežina, Križ, 18. marca 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ciao nono! Tvoje zlato pišče Tanja Žalovanju se pridružujeta Alma in Guido Cibic Ob izgubi dragega očeta Vladimira Kariža izrekajo Nevi in družini iskreno sožalje vsi na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje Ob izgubi dragega tovariša Vladimira Kariža izreka VZPI Devin-Nabrežina svojcem iskreno sožalje. 17.3.1989 17.3.2009 Mara Facco Ti si ob nas mama Ivica, oče Stefano in brat Gabrijel nono 12 Nedelja, 15. marca 2009 KULTURA / LIKOVNA UMETNOST - Mestna galerija Piran Robert Černelič in njegova novejša umetniška bera Ustvarjalec, ki se je rodil leta 1970 v Murski Soboti, je dal na ogled petnajst platen Robert Černelč se je rodil leta 1970 v Murski Soboti. Leta 1999 je diplomiral na slikarskem oddelku ljubljanske Akademiji za umetnost pri profesorju Emeriku Bernardu. Prav tako v Ljubljani je leta 2002 opravil magistrski študij pri profesorjih Hermanu Gvardjančiču in Sreču Draganu. Dve leti kasneje je zaključil še magistrski študij filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V piranski Mestni galeriji predstavlja petnajst izdelkov, ki so nastali med letoma 2006 in 2009. Eksponati so vsi v tehniki olja na platnu. Ob obisku razstave lahko takoj opazimo, da po tematiki in slikarskem pristopu dela pripadajo dvema različnima sklopoma. V pritličju galerije in prvi razstavni sobi se nahajajo slike velikega formata, ki jih označuje abstraktni slikarski pristop, ki je osredotočen na gestikulacijskih barvnih potezah. To izrazno usmeritev poudarjata tudi naslova dveh eksponatov, in sicer Revizija geste I in Revizija geste II. Veliki triptih Pomlad, poletje, jesen je čist izraz osebnih občutkov preko živahne barvne palete. V ospredju so vedno znaki, ki v medsebojni interakciji tvorijo tudi razgibani mrežasti kompoziciji naslovljeni Vozel in Trta. Skoraj v vseh delih prevladuje izbira črno- belih in sivih barvnih tonalitet. Ista paleta označuje v glavnem tudi platna, ki se nahajajo v drugem razstavnem prostoru. Tu srečamo dela, ki so nastala v letih 2007 in 2008. Na njih lahko zasledimo bolj ali manj prepoznavne podobe, ki so vzete sfotografskih posnetkov. Gre se torej za zamrznjene trenutke realnosti, ki postanejo bolj razumljivi s postopnim umikanjem. S spretnim tehničnim slikarskim posegom je avtor spremenil utrinke življenja v navidezne zamegljene podobe. V bližini slik je razvidno, da je slikar z rahlimi potezami čopiča zasukal barvo. Nestabilen videz podob prikliče na misel minevanje časa z njegovim postopnim procesom razkrajanja. Dela delujejo kot nekakšen drobnogled na večkrat zanemarjeno usodo človeka in sveta, ki ga obkroža. V igri svetlobe in teme površine slike delujejo kot nekakšni odsevi na gladini vode, ki lahko v vsakem trenutku izginejo v neskončnosti absolutnega. Černelčevo raziskovanje se je torej iz čisto osebnega nagonskega in čustvenega vzdušja usmerilo v indirektno globoko razmišljanje o življenju. Razstavo si je mogoče ogledati do 20. marca, od torka do sobote med 11. do 17. uro; ob nedeljah pa med 11. in 13. uro. Štefan Turk U2 v Zagrebu: v kratkem na prodaj vstopnice za koncert Vstopnice za zagrebški koncert irskih rockerjev U2 in njihovih rojakov iz predskupine Snow Patrol bodo na voljo od 27. marca, so včeraj napovedali organizatorji koncerta na stadionu v Maksimiru. Dodali so, da bodo najcenejše vstopnice za glasbeni spektakel 10. avgusta stale 250 kun (33 evrov), najdražje, v VIP loži, pa 2000 kun (266 evrov).Organizatorji iz zagrebške promocijske agencije Lupa promotion so dejali, da bo najcenejših 10.000 sedežev na severni tribuni stadiona Dinama, približno 28.000 vstopnic za travnik bodo prodajali po 500 kun (66,5 evra), za ostale tribune pa bodo vstopnice stale 750 kun (100 evrov). Sicer pa bodo obiskovalci za vstopnice na tribunah na vzhodu in zahodu, ki bodo najbližje odru, plačali po 1000 kun (133 evrov). Na spletni strani uradnega distributerja vstopnic (www.ticketpro.hr) bodo objavili točno uro, ko bodo začeli prodajati vstopnice, ki bodo na voljo tudi v prodajalnah zgoščenk in v turističnih agencijah. Natisnili bodo 63.000 vstopnic, med katerimi bo 10.005 vstopnic po najnižjih cenah. Predstavniki Lupa promotion so izpostavili, da je iz regije prispelo že 25.000 zahtev za rezervacijo vstopnic, zagrebški župan Milan Bandic pa je na novinarski konferenci omenil možnost dodatnega koncerta U2, če bo zanimanje občinstva dovolj veliko. (STA) TRST - Mladika Alojz Rebula slavil v* • ■ • • I • življenjski jubilej z izdajo dnevnika Ob letošnji avtorjevi 85-letnici je pri založbi Mladika v Trstu izšla knjiga dnevniških zapisov pisatelja Alojza Rebule. S pomenljivim naslovom Pod vrhom tisočletja so v dnevniku zbrani zapisi iz let 1996-1999. V ospredju zapisov so bivanjska tematika, refleksija o slovenski kulturi in politiki, vloga katolištva in krščanstva v slovenski zgodovini ter odnos do minevanja in večnosti. Do izraza pride tudi pisateljeva razpetost med domačimi Opčinami, sprehodi po zasneženi Loki, kulturni stiki v Ljubljani in na Koroškem in obiski Rima, Pariza ter drugih prestolnic. Veliko je razmišljanj o prebranih knjigah, kulturnih in intelektualnih srečanjih z velikani evropske in slovenske krščanske miselnosti -Maritain, Green, Kocbek. Izredno bogastvo privre iz piš-čeve notranjosti, saj je pisanje dnevnika kot igranje na orgle: »Iz katerih lahko privabiš vsakršno muziko; lirično, razpoloženje, epski razgled, meditacijo, kulturni, verski, estetski, politični proble, vse.« Nova knjiga Alojza Rebule, ki je z naslovom Pod vrhom tisočletja, Dnevnik 1996-1999 izšla pri tržaški Mladiki, obsega 320 strani, stane pa 25 evrov. GOSTOVANJE - V tržiškem Občinskem gledališču Oživeli predmeti in sanjske zgodbe praškega Črnega teatra V popolni ubranosti z ritmom in zvoki glasbe se na odru pojavljajo in gibljejo oranžni, vijoličasto-beli, zeleni in živo rumeni predmeti. Plešejo, skačejo in vihrajo z enega konca prizorišča na drugega in v radostno igrive podvige ujemajo tudi v podobne barve oblečene človeške igralce, tako da sanjskega sveta skoraj ni več mogoče ločiti od realnega ... Zakaj se te zabavne, lahkotne in poetične predstave označuje z imenom Černe divadlo - Črni teater? Ta gledališka umetnost ima svojo veliko skrivnost, ki je gledalcem med predstavo ni dano videti. Za glavnim prizoriščem in lučmi, ki osvetljujejo predvsem svetle barve, se namreč v temi skrivajo »črni možje«, oblečeni v ohlapna oblačila iz črne tkanine, ki vpija in ne odbija luči. Njihovi gibi tik za glavnim prizoriščem niso opazni, zato se gledalcem zdi, da so predmeti, ki letijo in se kot živa bitja premikajo po prednjem delu prizorišča, sposobni samodejnega gibanja. Ta gledališka zvrst, nastala po zamisli Jirija Srneca v šestdesetih letih, omogoča pripovedovanje s čarovnijami prežetih in sanjskih zgodb; naslov predstave, ki je bila na sporedu tržiškega Občinskega gledališča 10. in 11. marca, je ravno Dreams (Sanje): igralci uprizarjajo zgodbe, ki so med njihovim dolgoletnim delovanjem požele največji uspeh. V prvem prizoru mlada dama obeša perilo in po opravljenem delu zadovoljno steče za svojim ljubim in zapusti prizorišče. Perilo tedaj nenadoma zaživi: hlačke capljajo po vrvici, se objemajo in plešejo, nogavičke poskakujejo, vse je živahno, vedro, predmeti se v žarečih barvah gibljejo ob glasbi. Dekle se vrne in perilo v hipu izgine s prizorišča, tako da se sama obupano zjoče. Hlačke in nogavičke razumejo njeno žalost in se za njenim hrbtom magično spet obesijo na vrvico. Ko se mladenka obrne, je vse njeno perilo lepo razobešeno na vrvici ... Poem se na odru prikažeta vojak in njegovo dekle, ki si zaželita svojo ljubezen ujeti v objektiv, a se jima fotograf in njegov živobarvni fotografski aparat, ki se giblje kot krokodilov gobec, postavita na pot. Dekle se na koncu zaljubi v postavnega fotografa, stari vojak pa s svojimi nerodnimi gibi pri spravljanju meča v nož- nico ostane popolnoma sam in osmešen. Najbolj temačna je pripoved o človekovi pohlepnosti. Nek moški je zadovoljen s svojim življenjem, čeprav nima čisto ničesar, vse dokler ne spozna nekoga, ki s seboj nosi manjši kovček. Tudi našemu junaku nekdo podari kovček, vendar njegov nasprotnik potegne na dan večjega in tako se moža kosata z vse večjimi kovčki, dokler se predmet ne razjezi. Ogromen kovček kar oba pogoltne v svoj trebuh in moža izgineta v črnini ... Tokrat so črni možje res črni, tudi po duši! Oder znova zbudi glasen smeh gledalcev, ko nastopi nori violinist, ki nikakor ne more skupaj ujeti violine, violinskega loka in robčka za vrat. Vse mu leti iz rok, violina zaživi, mu začne nagajati in se spremeni v gos. Violinist nanjo igra, kot da bi bila violina, gos pa gaga, kot bi bila res godalo . Po daljšem odmoru zaživi na odru čarovnija z mladim dekletom, ki se poigrava s klobukom, kockami, žogami . Zabava se nadaljuje z vinjenim mladeničem, ki naenkrat vidi vse dvojno, tudi ulične svetilke, ki se gibljejo enako kot on, plešejo, se klanjajo, padajo in poskakujejo za njegovo silhueto. Predzadnji, daljši prizor pripoveduje o taksistu in njegovih nočnih sanjah o predmetih, ki jih njegovi potniki pustijo v vozilu. Nazadnje mu je nekdo v zameno za prevoz pustil ribo. Ta se v nočni temi nad spečim taksistom predrami, spusti vodo iz pipe, da se soba napolni kot pravo morje in zaplava nad posteljo ... Riba uživa v svojem elementu, tu in tam se zmuzne pod taksistovo pogrinjalo in se mu prikaže kot omamna sirena. Dekle je do pasu skrito v temo, njen trup moli iz teme, črni možje pa na eni strani držijo svetlikajoče se kosce, ki nad temo zarišejo sirenin rep. Ne le taksistu, tudi občinstvu se resnično zdi, da nad njim plava čudovita sirena! Češko gledališče se od občinstva poslovi z zabavnim prizorom, v katerem se natakar zaljubi v dekle, ki pride na pijačo. Ko opazi, da jo nadlegujeta pijanca, se pripravi na boj: prt se spremeni v konja, kozarci za pivo postanejo kopita in konjenik odvihra proti sovražniku, da bi rešil svojo ljubo . Po taki predstavi boste ponoči še veliko sanjali! Tamara Lipovec / KULTURA Torek, 17. marca 2009 13 SSG - Abonma Morski pes Ljubezen Anne Frank v priredbi in režiji Ksenije Murari Produkcija Gledališča Koper in Avditorija Portorož je namenjena mlademu občinstvu Dve ženski sta govorili včeraj o ljubezni in človeškem dostojanstvu na odru Slovenskega stalnega gledališča: najstnica Ana Frank iz časovne distance dnevnika, ki jo je ovekovečil z močjo emblematične in tragične zgodbe židovske deportiranke sredi viharja druge svetovne vojne, režiserka in dramatičar-ka Ksenija Murari, ki je priredila odlomke iz njenega dnevnika in je ustvarila predstavo za mladinsko publiko. Vsebine in oblika produkcije Gledališča Koper in Avditorija Portorož so bile tako napisane na kožo tudi gledalcem abonmaja Morski pes, ki so včeraj napolnili veliko dvorano tržaškega Kulturnega doma, v kateri je kot posebna gostja sede- la tudi avtorica in režiserka predstave, ki je v skladu s ciljno publiko izbrala ne-kro-nološko nit telesnega in duhovnega odraščanja protagonistke: »Dramaturgija ni klasična oz. nimamo začetka, vrha in konca. Vse je postavljeno na ravno črto, kjer se stvari zgodijo. Zunanji svet, od katerega so protagonisti ločeni, vdira v njihovo življenje z učinkovitostjo arhivskih, video dokumentarnih posnetkov, ki smo jih uporabili v predstavi.« Prav realistično naravnan, filmsko-dokumentarni prikaz zgodbe, ob neposredni jasnosti teksta je postal ključni element za dober sprejem predstave, ki je znala učinkovito nagovoriti mlade v dvorani, sovrstnike protagonistke, ki šest- Lik in poteze mlade Anne je pričarala Mojca Fatur deset let kasneje doživljajo sličnost čutenja v- k sreči- popolnoma spremenjenih okoliščinah. Anne Frank si je želela postati pisateljica ali novinarka in po končani vojni napisati knjigo, v kateri bi opisala svoje življenje v skrivališču. Preživel pa je le dnevnik, ki priča o izkušnjah in mislih bistre, odraščajoče deklice in je postal pravi klasik mladinske literature prejšnjega stoletja. Tekst intimne narave je postal snov za filmske in gledališke predelave; Murarijeva je zapisala svoje ime v ta sklop s tekstom, ki je seveda in predvsem razmišljanje o nesmiselnosti vojne. Postavitev sporočilno in jasno usmerja pogled gledalca v edino možno interpretacijo dogajanja. Gledalci vstopijo v zaprt mikrokozmos »hotela Skrivališče« iz dvorane, tako kot igralci; noben element ne prihaja od zunaj, razen pretresljive resničnosti črnobelih dokumentarnih posnetkov. V»posebni ustanovi za začasno bivanje Židov in njim podobnim« se kreta šest med seboj zelo različnih oseb: dva očeta, dve materi, dva otroka, dve družini, ki iščeta ravnovesje skupnega bivanja v stresnih razmerah, ko je živeti že velika sreča. V temi se kot žarek za trenutek zasvetli iskra prve ljubezni tik pred izvršitvijo tragične usode. Vsi člani igralskega ansambla so se prepričljivo vživeli v vloge, katerih so znali prikazati značilne značajske poteze: svežino živahne, klepetave, a obenem globoko razumne Anne je pričarala Mojca Fatur, modrost njenega očeta Brane Grubar, tesnobne občutke matere pa Vesna Maher. Vlogo sprva nezaupljivega prijatelja Petra van Daana je s primerno mladostno ranljivostjo odigral Klemen Slakonja, njegova mati je bila Marjuta Slamič, sebični oče pa Vlado Repnik. Škoda le, da je zaupno pogovarjanje igralcev ustrezalo verjetnosti situacije, manj pa publiki v dvorani, ki je bila prikrajšana za marsikatero repliko. Napetost mlade publike je v določenih trenutkih spontano izbruhnila v aplavz, kar je potrdilo čustveno navzočnost gledalcev, katerim je znana zgodba blizu po vsebinah in govorici, obenem ponuja na neagresiven način elemente za tehtno razmišljanje. Predstava postavlja vprašanja, nevsiljivo apelira na skupno odgovornost. Krutost in nasilje okvira sta stalno, a posredno prisotna kot zunanja ovojnica besed in doživetij komaj zacvetele mladosti, ki do konca upa in kljub temu: vlak, lajanje psov, konec predstave. (ROP) TRST - Miela Modena City Ramblers navdušili tržaško občinstvo V nedeljo zvečer je v tržaškem gledališču Miela nastopila folk skupina Modena City Ramblers. Veliko pred začetkom koncerta se je pred gledališčem zbrala številna množica brez vstopnic, saj so bile razprodane že v popoldanskih urah. Okrog 22. ure pa je še zadnji osebi uspelo vstopiti in v nabito polni dvorani so stopili na oder pevec Davide Morandi, pevka Betty Vezzani, harmonikar Massimi-liano Fabianelli, basist Massimo Ghiacci, flautist Franco DAniello, kitarist Francesco Moneti in bobnarja Roberto Zeno ter Arcangelo Cavaz-zuti. Zasedbo je leta 2006 zapustil kar-izmatični pevec Stefano 'Cisco' Bel-lotti, njegovo mesto pa sta prevzela pevca Morandi in Vezzani. Band je tako izgubil svojega glavnega avtorja pesmi, ohranil pa je tisto glasbeno energijo, ki ga označuje vse od prvih plošč. Skupina, doma iz Modene, bo aprila izdala svojo enajsto ploščo Onda Libera, ki jo v teh dneh predstavlja v sklopu nove glasbene turneje po Italiji. Morandi in njegovi so v nedeljo prvič nastopili v deželni prestolnici in že na začetku pozvali publiko, naj se udeleži Svetovnega pohoda za mir in proti nasilju, ki ga organizira mednarodna organizacija Svet brez vojn in bo 7. novembra letos prispel tudi v Trst. V dve uri dolgem koncertu so glasbeniki izvedli veliko uspešnic, med katerimi In un giorno di pioggia, Il bicc-hiere dell'addio, Remedios la bella, Ol-tre il ponte, El presidente in nešteto drugih. Modena City Ramblers so nastop zaključili z izvedbo ponarodele Bella ciao, po njihovem mnenju prave italijanske himne, ter se tako poslovili od tržaške publike. (R.D.) DUNAJ - Srbska misija OVSE Ob peti obletnici nemirov prikazali dokumentarni film Dokument o trpljenju na Kosovu Na Dunaju so ob peti obletnici etnično motiviranih nemirov na Kosovu v ponedeljek prikazali dokumentarec »Do-cument of Suffering in Kosovo« (Dokument o trpljenju na Kosovu). Pobudnik za predstavitev filma je bila srbska misija OVSE. Film prikazuje življenje in trpljenje Srbov od začetka vojne na Kosovu (1998/99) do novembra leta 2007. Nasilje, ki se je začelo 16. marca leta 2004, je sprožila smrt treh albanskih otrok, ki so se po domnevnem srbskem napadu nanje potem utopili v reki. Poročanje albanskih medijev na Kosovu o tem dogodku se je pozneje izkazalo za lažno in mediji so tu odigrali »neodgovorno vlogo«, je oceno srbske veleposlanice pri OVSE na Dunaju Mire Beham povzela avstrijska tiskovna agencija APA. Med tridnevnimi etnično motiviranimi napadi kosovskih Albancev na Srbe in pripadnike drugih manjšin je umrlo 19 ljudi, nekaj sto je bilo ranjenih. Nekaj sto srbskih hiš in na ducate pomembnih kulturnih obeležij Srbske pravoslavne cerkve je bilo poškodovanih ali uničenih. Okoli 4000 Srbov je bilo pregnanih ali pa so bili primorani zbežati. Mednarodna skupnost je protisrbske pogrome ostro obsodila in dogodke opredelila kot organizirano akcijo albanskih skraj-nežev. Mednarodne zaščitne enote Kforja na Kosovu so krvavi nemiri presenetili. V omenjenem dokumentarcu Ninoslava Randeloviča so spregovorili Srbi iz kosovskih enklav. Povedali so, da nimajo svobode gibanja, varnosti niti prihodnosti, da živijo v strahu. Film dokumentira napade na Srbe, ki so bili trpinčeni in umorjeni, pa različne šikane, ki so jim izpostavljeni povratniki na Kosovo, življenje pregnanih in pobeglih Srbov, ki še vedno živijo bodisi v zbirnih centrih ali v barakah - pogosto brez vode, elektrike in v človeku nevrednih razmerah. »Kosovo ne pripada samo enemu narodu, pripada vsem, ki tam živijo,« je povedala Behamova. Spomnila je, da je od kosovskih vojn naprej zbežalo 250.000 Srbov in pripadnikov drugih narodov, približno 1000 Srbov je »izginilo«, uničenih je bilo več kot sto cerkva in samostanov. Stoletni spori med Albanci in Srbi se morajo končati, je poudarila veleposlanica. APA navaja še, da se je leta 1999 Nato z bombardiranjem ZR Jugoslavije vmešal v vojno med albansko vojsko za osvoboditev Kosova (UCK) in srbskimi varnostnimi silami. Več sto tisoč Albancev je tedaj bežalo pred srbskimi enotami. Vrnili so se, ko so se na Kosovu namestile mednarodne enote Kforja pod poveljstvom Nata. (STA) LJUBLJANA - Založba ZRC Krila migracij Gre za knjigo življenjskih zgodb migrantk Pri Založbi ZRC so izdali knjigo življenjskih zgodb migrantk Krila migracij. Delo več avtorjev je urednica Mirjam Milharčič Hladnik na včerajšnji predstavitvi opisala kot knjigo, v kateri kot glavne junakinje nastopajo ženske z mi-grantskimi izkušnjami. Predstavili so tudi novo številko revije Dve domovini, podnaslovljeno Razprave o izseljenstvu.Milharčič Hlad-nikova je dejala, da so avtorji knjige s podnaslovom Po meri življenjskih zgodb pri raziskovalnem delu uporabljali na-rativno metodo, s čimer so dali migrantkam veliko prostora in možnosti, »da so se jih sliši«. »Namen knjige je osvetliti stereotipno podobo migrantke kot jokajoče Lepe Vide,« je poudarila urednica knjige. Po njenih besedah so bile ženske, ki so se v preteklosti izseljevale z območja Slovenije, izjemno pogumne, odločne in samozavestne ženske, ki so govorile več tujih jezikov. »To so bile ženske, ki so v tujem svetu dosegle svobodo in emancipacijo,« je prepričana urednica knjige. Knjiga z bogatim slikovnim gradivom je, tako Milharčič Hladnikova, namenjena najširšemu krogu bralcev, »saj ima skoraj vsaka slovenska družina v svoji zgodovini kašno migrantsko izkušnjo«. Knjiga je delo sedmih avtorjev: Milharčič Hladniko-ve, Urške Strle, Jerneja Mlekuža, Katje Skrlj, Sanje Cukut, Špele Kalčič in Marjana Drnovška. Slednji je izpostavil pomen izseljenskih pisem. Glavni urednik revije Dve domovini Jure Gombač je predstavil novo številko revije, ki po njegovih besedah vsebuje migrantsko tematiko, ki je »vedno aktualna, nekoliko krizna, široko odprta in kot takšna predstavlja ogledalo časa v katerem živimo«. Dodal je, da revija »zbuja več vprašanj, kot ponuja odgovorov«. Trije članki raziskujejo življenje in ustvarjanje Slovencev po svetu, trije pa obravnavajo internet kot medij ohranjanja narodne in kulturne dediščine med Slovenci po svetu. V reviji se lahko bralec med drugim seznani z izkušnjami migrantov pred in po osamosvojitvi in z manjšinsko politiko. Revija prinaša še štiri knjižne ocene, je še povedal Gombač. Predstojnica Inštituta za izseljenstvo Marina Lukšič-Hacin je ob robu predstavitev publikacij opozorila na novo ime Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, ki se je preimenoval v Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, v angleščini pa v »Slovenian migration institut«. (STA) Slovenski predstavniki na sejmu v Bologni Med 23. in 26. marcem bo v Bolo-gni potekal tradicionalni sejem otroške literature, največji te vrste na svetu. V organizaciji Zbornice založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev na Gospodarski zbornici Slovenije se bo Slovenija na 40 kvadratnih metrih razstavne površine predstavila z referenčno domačo literaturo. Irena Brglez z gospodarske zbornice je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da bodo na slovenski stojnici predstavljeni vsi, ki so, tako s pisavo kot ilustracijami, pomembno oblikovali domačo sceno otroške literature. Ta je vsekakor zanimiva tudi za tujce, zato so gradiva, ki spremljajo predstavitev, potencialnim tujim založnikom »prijazna« in vsebujejo vse ključne podatke. Kako je potekala selekcija za umestitev avtorjev v katalog, je pojasnila vodja programa predstavitve Slovenije na sejmu v Bologni Janja Vidmar. V presojo so prišli vsi tisti, ki so od leta 1991 nase opozorili z več nominacijami za nagrade ali so te tudi prejeli ter se ponašajo s prepoznavnim opusom. Svoje mesto na stojnici bodo našle tudi založbe s kvalitetnim knjižnim programom za otroke. Celostno podobo slovenske predstavitve je oblikovala Suzana Duhovnik, ki se je osredotočila na »optimistične« barve zeleno, rumeno, vijoličasto, modro in belo. Izstopalo bo 18 panojev, ki bodo predstavljali 9 ilustratorjev in prav toliko pisateljev. Sprejem na slovenski stojnici bo na prvi delovni sejemski dan, v ponedeljek, 23. marca ob 17. uri, so še povedali organizatorji. (STA) 31. festival MMS: objavili razpis Avditorij Portorož je objavil razpis za sodelovanje na 31. festivalu Melodije morja in sonca (MMS), ki bo 12. junija v amfiteatru Avditorija. Strokovna komisija bo izmed prijavljenih del izbrala 14 skladb. Te se bodo predstavile v tekmovalnem večeru, ki ga bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Rok za prijavo je 20. april. Avtorji lahko na razpis, ki je objavljen na spletni strani www.avditorij.si, prijavijo največ dve avtorski deli - skladba, besedilo in aranžma. Prijave je potrebno poslati na naslov Avditorij Portorož-Portorose, Senčna pot 10, 6320 Portorož, s pripisom »Za javni razpis 31. festival MMS«. Prednost pri izbiri bodo imela dela, ki se bodo s svojo spevnostjo, sredozemsko obarvanostjo in poletnim navdihom najbolj približala značaju festivala. Strokovna komisija, ki jo imenuje direktor Avditorija ob soglasju organizacij -skega odbora festivala, bo poleg 14 skladb, ki bodo izvedene na festivalu, izbrala še tri rezervne skladbe, ki bodo lahko sodelovale v primeru diskvalifikacije ali odpovedi ene, dveh oziroma treh izmed 14-ih izbranih skladb.Prijavitelji bodo o odločitvi strokovne komisije za izbor obveščeni 7. maja, izbrana dela pa bodo objavljena na spletni strani festivala. Zmagovalna skladba festivala, ki bo izbrana s seštevkom glasov občinstva na prireditvi, izbranih radijskih postaj, glasovalcev prek telefonov ter članov strokovne komisije, bo prejela veliko nagrado MMS 2009. Strokovna komisija bo podelila tudi nagrade za najboljšo glasbo, besedilo, aranžma in izvedbo ter nagrado za najbolj obetavnega avtorja oziroma izvajalca, so sporočili iz Avditorija Portorož. Lani tega tradicionalnega festivala ni bilo, saj sta se lastnica blagovne znamke, občina Piran, in Avditorij Portorož kot upravljalec licence in organizator prireditve odločila, da ga prenovita in mu povrneta čar mediteranskega festivala dobrih melodij. (STA) 1 4 Sreda, 18. marca 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Marino Visintin ni več med osumljenci v postopku za smrti zaradi azbesta »Znotraj Demokratske stranke nujno potrebna razjasnitev« Bivši pokrajinski odbornik kritičen do pokrajinskega vodstva DS -»Namesto civilne tožbe sklad za žrtve« Po zaustavitvi sodnega postopka, v katerem je bil obtožen nenamernega umora enajstih delavcev iz tržiške ladjedelnice, je Marino Visintin naslovil kritiko na pokrajinsko vodstvo Demokratske stranke. Bivši pokrajinski odbornik za delo, ki je s tega mesta odstopil zaradi vpletenosti v goriški proces zoper odgovorne za smrti zaradi izpostavljenosti azbestu, je namreč ocenil, da ga stranka februarja ni branila pred tistimi - SKP, SIK in DL -, ki so zahtevali njegovo »glavo«. »Znotraj Demokratske stranke in njenih komponent je nujno potrebna razjasnitev,« je včeraj v pisarni svojega odvetnika Riccarda Cattarinija povedal Visintin, ki je bil razočaran predvsem nad ravnanjem pokrajinskega tajnika Omarja Greca: »Pokrajinsko vodstvo DS, ki je morda želelo ugoditi delu SKP, se ni niti malenkostno uprlo tistim, ki so zahtevali moj odstop. Menim, da bi vodstvo moralo bolj stvarno oceniti celotno situacijo.« Kritičen je bil tudi do pokrajinskega svetnika SKP Silvana Buttignona in ostalih predstavnikov levičarskih strank, ki so februarja opozorili na neskladje med namenom pokrajinske uprave, da vloži civilno tožbo, in Vi-sintinovo vpletenostjo v sodni postopek, ki obravnava smrti delavcev zaradi izpostavljenosti azbestu v ladjedelnici. »Zdi se mi, da ni Buttignon, čeprav je bil v preteklosti viden sindikalni predstavnik v ladjedelnici, nikoli stopil do tržaškega javnega tožilca, ki vodi proces za žrtve azbesta. Nikoli se ni izpostavil,« je poudaril Visintin. V zvezi z odločitvijo pokrajinskega odbora, ki je januarja sprejel dokument o vložitvi civilne tožbe v procesih za žrtve azbesta, je bivši odbornik, ki se zasedanja ni udeležil, izrazil dvome. »Javna uprava bo potrošila veliko denarja za zunanje izvedence, ki bodo preverili, ali je vložitev civilne tožbe pravno sprejemljiva. Bolje bi bilo, da bi ta sredstva vložili v asistenco in zdravljenje delavcev, ki so zaradi vdihavanja azbestnih vlaken zboleli za rakom,« je povedal Visintin, s katerim je soglašal odvetnik Cattarini: »Procesi zoper odgovorne za smrt delavcev, ki so zboleli zaradi azbesta, med drugim ne bodo imeli velikih posledic za osumljence, saj ima večina izmed njih čez 70 let. Zato bi bilo bolje, da bi javna uprava namenjala denar bolnikom.« Marino Visintin je predlagal, naj go- Z leve bivši pokrajinski odbornik Marino Visintin in njegov odvetnik Riccardo Cattarini bumbaca riška pokrajina, občine, sindikati in zveza industrijcev skupno ustanovijo sklad, ki bi bil namenjen nudenju takojšnje finančne in zdravniške pomoči delavcem, ki so zboleli za rakom zaradi vdihavanja azbesta. »V pričakovanju na državni zakon in na razplet sodnih postopkov menim, da bi bilo mogoče s tovrstnim skladom rešiti problem odškodnin. Javne uprave morajo narediti tak korak, če želijo dokazati, da jim je problem azbestnih bolnikov pri srcu. Med drugim je asistenca ena izmed primarnih dolžnosti javne uprave,« je prepričan Visintin. O zaustavitvi sodnega postopka zoper svoja klienta Visintina in Maria Bilu-caglie je odvetnik Riccardo Cattarini poudaril, da je bil v prepričan v njuno nedolžnost, saj gre za osebi, ki sta se zoper problem azbesta vedno borili v prvi vrsti. »Ni slučajno, da ju je tržaško javno tožilstvo vključilo v tamkajšnjem postopku kot priči,« je ocenil Cattarini. Visintin se je včeraj zahvalil vsem, ki so mu v prejšnjih mesecih izrazili solidarnost. Omenil je župana Ettoreja Romolija, ni pa se posebej zaustavil pri predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti, s strani katerega je po vsej verjetnosti pričakoval večjo podporo. (Ale) GORICA - Osumljen je poskusa umora Marco Moratti zapustil zapor, vendar sinčka ne sme obiskati Na goriškem sodišču oprosilna razsodba za tri mladeniče 24-letni Goričan Marco Moratti, ki je osumljen trpinčenja in poskusa umora svojega poldrugi mesec starega sinčka, je včeraj popoldne zapustil goriški zapor. Vrnil se je na svoj dom, v prihodnjih dneh pa bo lahko spet začel delati. Sodnik je sicer določil, da ne sme obiskati sinčka, ki se s hudimi poškodbami, zdravi v videmski bolnišnici in da se ne sme srečati s svojo 20-letno partnerico C.N., materjo poškodovanega otroka. Mladeniča so priprli pred približno enim mesecem, da ne bi prikril indicov, ki so pod drobnogledom preiskovalcev. Njihovo delo se sicer nadaljuje, saj zbirajo nadaljnje dokaze in informacije v zvezi z odnosom med Morattijem, njegovo partnerico in njunim otrokom. Medtem so bili včeraj na goriškem sodišču 28-letni Tržičan Mat-teo Tolomio ter 35-letni Cristian Donda in 30-letni Paolo Bianchin iz Štarancana oproščeni obtožbe nenamernega umora 18-letnega Da-nieleja Gaballa, ki je umrl pred devetimi leti zaradi prekomernega odmerka heroina. Za oprostilno razsodbo se je odločila sodnica Ema-nuela Bigattin. Gaballo je umrl 18. maja leta 2000 na svojem domu v Tržiču. V postelji ga je brez življenja našel oče. Policisti so s preiskavo ugotovili, da je bil mladenič pred smrtjo v stiku s Tolomiom, Bianchi-nom in Dondo, ki naj bi mu dali usodni odmerek heroina. TRZIC Bazen: računsko ■ • v v sodisče preiskuje Deželno računsko sodišče je sprožilo preiskavo okrog upravljanja občinskega bazena v Tržiču in prispevkov, ki jih občina namenja njegovemu delovanju. Novico je posredoval občinski svetnik stranke Unione di centro Giuliano Antonaci, ki je decembra lani vložil svetniško vprašanje o tržiškem občinskem bazenu in prispevkih za njegovo upravljanje, zatem pa je svojo dokumentacijo odposlal računskemu sodišču. Antonaci je med decembrskim zasedanjem občinskega sveta opozoril, da je občina v zadnjih letih potrosila za bazen kar nekaj denarja. Od leta 2001 do leta 2008 je namreč upravljanju in vzdrževanju bazena namenila 2.484.514 evrov, kar pomeni, da je letno potrosila 310.564 evrov. Antonaci se je spraševal, zakaj gre za bazen toliko denarja, saj njegovi obiskovalci morajo plačevati vstopnino, če si želijo plavanja. Občinski svetnik je tudi opozoril, da podjetje General service upravlja tržiški bazen od leta 1998, ne da bi zmagalo kateregakoli javnega natečaja, poleg tega pa naj bi imelo podpisano pogodbo za upravo strukture do leta 2018. Antonaciju na daljavo odgovarja tržiški občinski odbornik za šport Michele Luise, ki pojasnjuje, da konvencija s podjetjem General service zapade 31. decembra leta 2011. »In ni rečeno, da jo bomo podaljšali,« razlaga odbornik, ki vsekakor poudarja, da je bilo upravljanje bazena doslej zelo dobro, kar potrjuje tudi visoko število obiskovalcev. Po besedah Luise je tržiški bazen celo premajhen, saj je toliko plavalcev, ki vanj zahajajo. Zaradi tega je odbornik prepričan, da je bila naložba v delovanje bazena povsem upravičena, podjetje General service pa je uspešno upravljalo športni objekt. VRTOJBA Podjetna Slovenija V Primorskem tehnološkem parku v Vrtojbi bo danes ob 10. do 16. ure potekal dogodek z naslovom Podjetna Slovenija 2009 - Finančne spodbude za mala in srednje velika podjetja, ki ga organizirata Ministrstvo za gospodarstvo RS in Slovenski podjetniški sklad; med njegovim potekom bodo svetovalci sodelujočih podpornih institucij na info točkah nudili informacije in se individualno pogovarjali z obiskovalci. Namen dogodka je predstavitev spodbud za razvojne investicije v podjetniškem sektorju, ki so na voljo v letošnjem letu. Poleg Slovenskega podjetniškega sklada in ministrstva za gospodarstvo bodo na dogodku sodelovali še predstavniki ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Javne agencije za tehnološki razvoj RS, Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, Slovenskega okolj-skega javnega sklada, Slovenskega regionalno razvojnega sklada, Slovenske izvozne in razvojne banke ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; prvič bodo predstavljene spodbude Prve, družbe tveganega kapitala v lasti Slovenskega podjetniškega sklada, ki v Sloveniji začenja s podporo financiranja z lastniškim kapitalom. (nn) GORICA - Brussa »Bivša bolnica na razpolago za Karitas« »Dežela Furlanija-Julijska krajina naj omogoči goriškemu zavodu Karitas začasno uporabo bivše bolnišnice v ulici Vittorio Ve-neto.« Predlog je na deželni odbor naslovil deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki opozarja, da goriška dobrodelna ustanova že vrsto let skrbi za osebe in družine, ki so v stiski. Na vrata Karitas ne trkajo le tujci, pač pa tudi rastoče število Goričanov. »V zadnjih mesecih pa sta center sv. Jožefa in dom Faidutti natrpana, saj gostita preko 100 oseb, čeprav bi jih morala največ 42. Večji del le-teh prihaja iz centra CARA v Gradišču in nima možnosti, da bi se preživljal,« je opozoril Brussa in dodal, da je zavod goriške nadškofije med septembrom 2008 in februarjem 2009 sprejel 588 oseb, ki so jih izločili iz centra za prosilce azila. Brussa je kritičen do javnih uprav, ki so doslej ignorirale prošnje direktorja goriškega Karitas Paola Zut-tiona, in predlaga, naj dežela poskrbi za izreden finančni prispevek. Ob tem deželni svetnik tudi opozarja na neizkoriščenost kompleksa bivše splošne bolnišnice v ulici Vitto-rio Veneto, kjer bi lahko začasno bivalo del gostov zavoda Karitas. ŠKOCJAN - Včeraj dopodlne na pokrajinski cesti št. 20 Ape se je prevrnil na bok Voznik trikolesnega vozila utrpel lažje poškodbe - Vzrok nesreče izsiljevanje prednosti Gasilca ob prevrnjenem trikolesnem vozilu altran Izsiljevanje prednosti je po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je včeraj dopoldne zgodila na pokrajinski cesti št. 20 v občini Škocjan. Do trka med tovornjakom in trikolesnim tovornim vozilom tipa Ape Piaggio je prišlo na križišču v kraju Villa Luisa; tu naj bi tovornjak zavozil na glavno cesto, ne da bi se na križišču ustavil in počakal na prehod trikolesnega vozila. Tovornjak je trčil v zadnji del trikolesnika, ki se je prevrnil na bok. Voznik tovornjaka je takoj klical na pomoč in kmalu zatem so bili na kraju nesreče reševalci iz službe 118 in tržiški gasilci. Voznik trikolesni-ka naj ne bi utrpel hujših poškodb, vendar so ga vseeno prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico San Polo. Na kraju nesreče so po zakonu predvidene meritve opravili karabinjerji iz Škocjana. Včerajšnja nesreča se je torej izšla brez hujših posledic, vendar je ponovno opozorila, da je pokrajinska cesta št. 20 zelo nevarna. Številni vozniki namreč premočno pritiskajo na plin, kot da bi bili na dirkališču; to je na cesti, ki je polna križišč s stranskimi ulicami, še toliko bolj nevarno. Lani februarja je tako motorist trčil v kombi, ki je zavijal v stransko ulico, in pri tem dobil zelo hude telesne poškodbe, zaradi katerih so ga sprejeli na zdravljenje v videmski bolnišnici. Takratni trk je bil tako silovit, da se je kombi prevrnil v kanal, ki je speljan ob pokrajinski cesti. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. marca 2009 2 5 GORICA - Postopek za dokončanje poslopja v ulici Brolo se nadaljuje Maja preliminarni načrt za ureditev šole Župančič Načrtovanje pritlične hale so zaupali navezi ATI Ezio Segatti - O začetku del bodo odločali z ravnateljstvom AJDOVŠČINA - Obrtno-podjetniška zbornica Dogovora o poplačilu terjatev še niso dosegli Preliminarni načrt za ureditev pritlične hale slovenske osnovne šole Oton Župančič v Gorici bi lahko bil nared že maja. Tako ocenjujejo tehnični uradi goriške občine, ki so včeraj zaupali izdelavo načrta začasni navezi podjetij arhitekta Ezia Segattija, s katerim so se povezali arhitekti Delpin, Cesarini in Fornasir. Pristojna komisija je sicer izdelavo načrta dodelila »s pridržkom«, saj mora občina pred podpisom pogodbe po zakonu preveriti, ali podjetje izpolnjuje vse kriterije, do uradnega imenovanja pa naj bi po besedah arhitekta Massimiliana Vittorija prišlo v teku enega meseca. Na razpis goriške občine se je prijavilo 16 načrtovalcev, zaradi pomanjkljivosti pa je bilo izločenih sedem konkurentov. V drugo fazo so se ob navezi Ezia Segattija uvrstila podjetja Paolo Ursig, ASEMA, Truant&Associati, Jože Cej, Rossi&Asso-ciati, Franco D'Orlando, Serteco in Save-rio Cappello. Na drugo mesto se je včeraj uvrstilo podjetje D'Orlando, na tretje pa Ur-sig.Izklicna cena za pripravo načrta je bila 84.133 evrov, zmagujoča naveza pa je ponudila 40 odstotni popust. »Čez dva me- Ob izhodu iz šole Oton Župančič bumbaca seca bomo lahko že imeli preliminarni načrt, za dokončni in izvršni pa bo verjetno treba počakati. O začetku in poteku del se moramo najprej pogovoriti z didaktičnim ravnateljstvom,« je povedal arhitekt Vittori, ki pobliže sledi postopku za dokončanje poslopja v ulici Brolo. Šola si želi, da bi v pritlični hali, ki je neizkoriščena že trideset let, uredili tri večje učilnice, ki bodo lahko služile tudi kot laboratoriji. Ob tem naj bi v pritlični hali imeli tudi manjši prostor za pečico, kjer pečejo glinasta ročna dela učencev, ter nova stranišča. Za dograditev šole, ki danes šteje 103 učence, in njeno prilagoditev varnostnim predpisom, bo občina najela posojilo. Obresti bo plačala dežela FJK, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč marca - tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča - namenila občini Gorica del denarja, ki ga bo prejela od dežele FJK in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. Načrtovanju nove ureditve pritlične hale šole v ulici Brolo, koordiniranju del, gradbenemu posegu in dokumentaciji bo skupno namenjenih približno 380.000evrov. (Ale) Z območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina so sporočili, da upniki do podjetij Vidoni in Obero-sler Pietro, ki imata svoji podružnici v Podnanosu, ter do podjetja Vidoni & Oberosler s sedežem v Novi Gorici še vedno niso prejeli plačila za svoje delo. Gre za 28 podjetnikov in obrtnikov iz zgornje Vipavske doline, ki jim omenjene družbe za podizva-jalska dela pri gradnji predorov Bar-nica in Tabor na hitri cesti prek Re-brnic dolgujejo 690 tisoč evrov. Kljub obljubam predstavnikov podjetja Vidoni, da naj bi se to zgodilo še v tem tednu, upniki še nimajo sklenjenega niti dogovora o poplačilu terjatev. Na območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina so s strani podjetij Vidoni prejeli šele osnutke dogovorov o izvensodni poravnavi, ki naj bi jih ponudili v podpis upnikom, ki jih zastopajo. Kot je znano, so se upniki v zadnjem tednu februarja srečali s predstavniki dolžnika. Ti so jim obljubili, da bodo terjatve brez zamudnih obresti poplačali najkasneje teden dni po prejemu plačila za dodatna dela s strani Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Plačilo s strani DARS-a naj bi prejeli do15. marca, torej bi lahko upniki poplačilo pričakovali do nedelje, 22. marca. Na ponedeljkovem sestanku z upniki so na območni zbornici podrobno pregledali osnutke dogovorov in ugotovili, da za upnike niso sprejemljivi. Kot je v sporočilu za javnost zapisal sekretar območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina Marko Rondič, podjetja Vidoni v dogovoru navajajo, da bodo poplačala upnike najkasneje v osmih delovnih dneh po prejemu plačila njihovih terjatev pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS), kdaj natančno naj bi se to zgodilo, pa ni navedeno. Poudaril je tudi, da zahtevajo izvajalci zavezo upnikov, da bodo v roku dveh dni po prejemu plačila glavnice s strani podjetij Vidoni umaknili sklep o izvršbi proti dolž- Marko Rondič foto n.n. niku Vidoniju ter se odpovedali zamudnim obrestim in sodnim oziroma pravnim stroškom Poleg tega zahtevajo tudi, da upniki, ki so morebiti že prejeli delna plačila po izvršbah, vrnejo vse zamudne obresti in sodne oziroma pravne stroške na transakcijski račun podjetja Vidoni. Rondič je v sporočilu za javnost zapisal še, da najbolj bode v oči dogovor o izvensodni poravnavi za podjetje Vidoni & Obero-sler iz Nove Gorice, v katerem navajajo, da bodo svoje obveznosti do upnikov plačali v osmih dneh po prejemu plačila svojih terjatev pri naročniku DARS skladno s pogodbo z dne 20. septembra 2009. »Poudarjamo, da po zagotovilih DARS-a podjetje Vidoni & Obero-sler nima z DARS-om sklenjene nobene pogodbe, niti ni z DARS-om v nikakršnem poslovnem odnosu, niti mu DARS ni in mu ne bo nakazal nikakršnih sredstev, torej tudi nima nobene terjatve do DARS-a. Glede na taka določila dogovora o izvensodni poravnavi menimo, da gre za zavajanje upnikov, saj tega določila podjetje Vidoni & Oberosler ne more izpolniti, naši upniki pa ne morejo pričakovati poplačila svojih terjatev, zato je za upnike tak dogovor nesprejemljiv,« je še pojasnil Rondič in dodal, da bo območna obrtno-pod-jetniška zbornica Ajdovščina do sredine naslednjega tedna pripravila nov osnutek dogovora in ga poslala dolžnikom in DARS-u v pregled in potrditev. Nace Novak Natečaj za dva taksista Goriški občinski odbor je med včerajšnjim zasedanjem dal nalogo občinskemu tajniku, da naj pripravi javni natečaj za dva taksista, ki bosta svoje usluge zagotavljala na območju goriške občine. Poleg tega bodo z javnim natečajem določili, kateri kramarji bodo lahko svoje blago prodajali na osmih stojnicah tržnic, ki tedensko potekajo v središču mesta, v ulici Catterini in na parkirišču pri Rdeči hiši. Nazadnje bodo objavili natečaj za dve stojnici v ljudskem vrtu oz. na trgu Seghizzi, na katerih bo mogoča prodaja blaga med raznimi turističnimi dogodki. Med včerajšnjim zasedanjem je odbor odobril tudi ažurirani preliminarni načrt za obnovo bivše osnovne šole De Amicis v Ločniku. Stavka javnega sektorja Družba IRIS sporoča, da bodo danes zaradi deželne stavke sindikata CGIL za javni sektor zagotovljene le najnujnejše storitve. Zaradi stavke bodo ohromljene tudi storitve goriške občine. Matični urad bo sprejemal prijave rojstev in smrti, pogrebne službe bodo skrbele za prevoze in pogrebe, medtem ko socialne službe bodo dostavljale obede na dom ostarelim in mladoletnim. Altieri v palači Attems Slikar Sergio Altieri bo drevi ob 18. uri gost niza »Il secolo che non finisce. Pas-saggi di Novecento«, ki ga v palači At-tems Petzenstein v Gorici prirejajo Pokrajinski muzeji in združenje Equilibri. Med večerom bo beseda tekla tudi o slikarju Cesareju Mocchiuttiju. A Chorus line Drevi bo v Verdijevem gledališču v Gorici na ogled slavni muzikal A Chorus line. Najuspešnejši muzikal gledališča v Broadway, ki sta ga zrežirala Baayork Lee in Saverio Marconi, si bo goriška publika lahko ogledala ob 20.45. Podobnikove Puščave Fotoklub Skupina 75 prireja v okviru rednega delovanja danes ob 20.30 na svojem sedežu na Bukovju odprt klubski večer z avtorjem. Mojster fotografije Rafael Podobnik iz Nove Gorice bo predvajal svoje diapozitive na temo Puščave ter spregovoril o fotografski kompoziciji in tehniki. Policija meri hitrost Prometna policija bo danes, 18. marca merila hitrost vozil z napravo auto-velox na deželni cesti 56 Gorica. Knjižnica zaprta Občinska knjižnica v Doberdobu bo danes, 18. marca, zaprta zaradi izpo-polnjevalnega tečaja osebja. NOVA GORICA - V družbi Hit Stavke ne bo Sindikati so zadovoljni s pozitivnimi odgovori uprave na njihove zahteve Ker je uprava Hita pozitivno odgovorila na večino od desetih zahtev sindikata Sids, stavke zaenkrat ne bo, je po včerajšnji seji izvršilnega odbora novogoriške enote sindikata Sids povedal njen vodja Iztok Černigoj. V vostvu družbe Hit so z odločitvijo sindikata zadovoljni, vendar pričakujejo tudi pomoč države v obliki sprememb igralniške zakonodaje. »Uprava je pozitivno odgovorila na večino naših zahtev in pokazala dobro voljo, da bo določene kršitve odpravila takoj, ostale pa v roku enega meseca. Odgovori so zadovoljivi, v sindikatu pa bomo uresničitev dogovora pozorno spremljali,« je povedal Černigoj. Predstavniki sindikata so se sicer na to temo v ponedeljek sestali tudi s predsednikom uprave Hita Nikom Troštom. »Zadovoljni smo, da lahko delujemo s sindikati z roko v roki, saj bomo le tako na dolgi rok stabilizirali poslovanje Hita in ustvarili pogoje za razvoj. Pričakujemo tudi pomoč države, saj je obdavčitev igralništva nevzdržna, spremembe zakonodaje pa bi pripomogle k normalizaciji poslovanja v panogi,« je povedal vodja korporativne-ga komuniciranja v Hitu Tilen Maj-nardi. Po njegovih besedah tudi igral-ništvo najtežji časi še čakajo, saj se kriza šele seli v realni sektor. Kot je znano, so v novogoriški enoti Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids) upravo Hita opozarjali na t.i. mobing, ji očitali kršenje pogodbe s sindikati, delovne zakonodaje, podjetniške kolektivne pogodbe in dogovora o prerazporeditvah ter neprimerno obveščanje zaposlenih, motijo pa jih tudi napredovanja. V zvezi s slednjim so v sindikatu zahtevali, da vodstvo Hita tistim, ki jim je za napredovanje manjkal le en pogoj in so jih predlagali vodje, nemudoma omogoči izredno napredovanje. V Sids so zahteve na Trošta naslovili 5. marca, minuli petek pa se je iztekel osemdnevni rok za njihovo uresničitev. (sta) V štandreškem domu Andrej Budal praznovali dan žena Okrog štirideset dam se je v soboto zbralo v domu Andrej Budal v Štandrežu, kjer so predstavnice kulturnega društva Oton Župančič s pomočjo Marte Zorn priredile družabno srečanje ob dnevu žena. V domu »na Pilošču« so štandreška dekleta organizirala uspelo catering večerjo, ki so jo spremljali ritmi glasbenika Silva in obilo dobre volje. Štirideseterico je obiskala tudi delegacija moških predstavnikov društva Danica z Vrha, ki je slavljenkam poklonila cvetlično darilo. Z večerjo v domu Budal, ki so se je navdušeno udeležile tudi starejše domačinke, je društvo Župančič obnovilo tradicijo, ki je v zadnjih letih zamrla. 16 Četrtek, 19. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR JAMLJE - Večer ljudskih pesmi v okviru revije Primorska poje »Pojemo, kakor GORICA Jutri koncert so peli naši nonoti« Luigija Nastopilo je pet zborov iz raznih krajev Primorske »Pojemo, kakor so peli naši nonoti in pranonoti pred več desetletji in stoletji.« Tako pravijo člani pevske skupine Kantadore iz Brezovice, vendar njihovo geslo je primerno tudi za ostale pevske sestave, ki so skupaj z njimi nastopili v Jamljah, kjer je v soboto potekal koncert ljudskih pesmi v okviru revije Primorska poje. Večer je povezovala tajnica jameljskega kulturnega društva Kremenjak Martina Pahor, uvodoma pa je številne goste pozdravila tudi društvena predsednica Bruna Visintin. Leta je poudarila velik pomen zborovskega NOVA GORICA Marsovčki naj uredijo travnik Iz Amaterskega mladinskega odra, ki deluje v okviru SNG Nova Gorica, so sporočili, da so v letošnji sezoni uspešno uprizorili predstavo za otroke (in odrasle) z naslovom Marsovčki na obisku. Ob premieri so v gledališkem listu vse mlade gledalce povabili, naj jih obvestijo o tem, kaj bi radi, da Marsovčki prinesejo in odnesejo iz mesta. »Dobili smo veliko sporočil, iz katerih lahko spoznamo, da mladi prizanesljivo, a tudi kritično gledajo na svoje okolje. Želijo si miru, prijateljstva, pozornosti odraslih, več igrišč, motijo pa jih vojna, nasilje, nesramni vozniki in umazanija,« je poudaril vodja Amaterskega mladinskega odra Emil Aberšek in dodal, da so med vsemi obvestili še posebej prisluhnili mali Alji, ki je izrazila željo, da bi njeni prijatelji z Marsa uredili travnik pred gledališčem. Ob deseti ponovitvi predstave bodo skušali Marsovčki danes okrog 10.50 na osrednjem občinskem travniku ugoditi Aljini želji. (nn) petja za ohranjanje ljudske zakladnice, sploh pa je opozorila na vlogo revije Primorska poje, ki že štirideset let združuje primorske ljubitelje zborovskega petja z obeh strani državne meje. Na koncertu sta bila prisotna tudi doberdobski župan Paolo Vizintin in predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Vesna Tomsič; poleg pevske skupine Kantadore, ki jo vodi Emil Zonta, so se z raznimi slovenskimi ljudskimi napevi nastopili ženska pevska skupina Mandrač iz Kopra z dirigentko Mojo Lepej, vokalna Ženska pevska skupina Stu ledi (zgoraj); del udeležencev jameljskega koncerta (levo) bumbaca skupina Unica iz Planine pri Postojni z zborovodkinjo Jano Ulaga, pevski zbor društva žena iz Mirna in Oreho-velj pod vodstvom Mirana Rustje ter ženska pevska skupina Stu ledi. Med občinstvom je bilo veliko domačinov in ljubiteljev zborovskega petja iz Doberdoba in Dola, več pa je bilo tudi gostov iz raznih krajev tržaške in goriške pokrajine. Nastopajoči zbori so postregli s kakovostnimi nastopi, tako da je bil večer nedvomno uspešen, sploh pa je številna publika vse pevce nagradila s toplimi aplavzi. Grechija Glasbeni festival Across the border in z njim goriški Kulturni dom, bosta ponovno postregla s prvovrstnim glasbenim dogodkom. V Gorico namreč prihaja Luigi Grec-hi, brat bolj znanega italijanskega kantavtorja Francesca De Gregorija. Da bi ne prišlo do nesporazumov z imeni in da bi si ne »prisvajal« glasbene scene brata Francesca, njegov brat Luigi nastopa s priimkom Grec-hi, ki je priimek njune mame. Kakor koli že je tudi Luigi glasbenik pravega kova, ki je glasbeno dozoreval v legendarnih lokalih za glasbo v rimski četrti Trastevere. Lui-gi Grechi se ni oziral na modo, ki v različnih obdobjih tako rada pogojuje ljubitelje glasbe in z njimi tudi glasbene ustvarjalce, temveč se je strogo oklepal sporočilnosti, ki jo je glasba izžarevala v poznih šestdesetih letih. Predvsem je bil navezan na žanre, ki so se naslanjali na glasbeni utrip Boba Dylana in drugih znanih kantavtorjev tistega časa. Kot vedo povedati privrženci njegove glasbe, se Luigi Grechi otepa snemalnih studijev, rad pa nastopa pred publiko. V sedemdesetih letih je veliko potoval po Italiji in drugih državah ter se je udeleževal alternativnih festivalov in nastopal na »svobodnih« radijskih postajah, manjših lokalih in celo v kleteh. Ob koncu osemdesetih let je posnel tudi nekaj plošč, med katerimi je zlasti njegova pesem »Il bandito e il campione« doživela velik uspeh. S to pesmijo si je prisvojil Tencovo nagrado, ki so jo proglasili za najboljšo skladbo v letu 1993. V zadnjih petnajstih letih je Luigi Grechi posnel celo vrsto uspešnic, med katerimi gre omeniti predvsem pesmi, kot so »Azzardo«, »Girardengo e le al-tre«, »Cosivalavita« in najnovejšo »Pastore di nuvole«. Še vedno se rad udeležuje potujočih festivalov, na katerih s svojo kitaro tudi spremlja razne pesnike iz nepozabne beat generacije. Njegova avtorska glasba bo napolnila Kulturni dom v Gorici jutri, 19. marca, ob 20.30 uri. Koncert prirejata Kulturni dom in Folkclub iz Buttria v sodelovanju z zadrugo Maja v okviru glasbenega festivala Across the border. Vstopnice stanejo 8 evrov, znižani 5 evrov. Predpro-daja v uradu Kulturnega doma (tel. 0481-33288). / THYSSENKRUPP V filmu kronika najavljene smrti Jutri bo na sporedu drugi dokumentarec niza GoricaKinema. Po »La ragione dei vinti« (Stališče poražencev), ki je bil predvajan prejšnji teden v sodelovanju z goriško pokrajino v Pokrajinskih muzejih, se niz filmov v organizaciji Kinoateljeja vrača v Kinemax z italijanskim filmom »ThyssenKrupp Blues« Pietra Balle in Monice Repetto. Film bo predvajan v dvorani 2 goriškega Kinemaxa ob 17.45 in ob 20.45. April 2007. Vodstvo jeklarne ThyssenKrupp se je odločilo, da bo ukinilo obratovanje v turinski tovarni. Car-lu se obetata dopolnilna blagajna in po-vratek v rojstni kraj. Nepričakovana sprememba načrtov vodstva tovarne omogoči 30-letnemu delavcu, da ohrani delovno mesto. Dobri obeti so kratkotrajni: v noči med 5. in 6. decembrom sedem delavcev umre v požaru. Carlo, ki je bil dežuren popoldne, se reši, a je prisiljen zapustiti Turin zaradi zaprtja tovarne kot posledica nesreče. Boleč povratek v rojstni kraj postane priložnost iskanja lastne identitete. Film je kronika najavljene smrti v atipičnem dokumentarcu, ki si ga je režiserka najprej zamislila kot raziskavo družbenih pojavov, kot so izkoreni-njenost, osamljenost in negotovost na delovnem področju. Začetno zamisel je po hudi nesreči popolnoma preoblikovala in glasbi pripisala pomebno vlogo. Izbrala je blues, saj pravi, da je to glasba dela in suženjstva, a tudi modrikasta barva smrti. ThyssenKrupp Blues, zmagovalec prve nagrade na MediterraneoFilmFestival 2008, je bil predstavljen lanskega septembra na Beneškem filmskem festivalu v sekciji »Orizzonti«, kjer so ga označili kot »najboljši italijanski film v Benetkah, poleg La rabbia di Pasolini« (Luca Barnabe, I duellanti). GORICA - Z jutrišnjim dnem na tržnici zadrugi ribičev Lisert in Marco Polo Kakovost in nizke cene Prodajali bodo predvsem ribe in školjke iz Tržaškega zaliva - Spodbujali bodo spoznavanje manj znanih ribjih vrst Z jutrišnjim dnem bosta na pokriti tržnici v ulici Boccaccio v Gorici ponujali ribe in morske sadeže zadrugi ribičev Lisert in Marco Polo, ki zagotavljata, da bodo njihove cene zelo nizke, kakovost pa zelo visoka. »Goričani bodo lahko izbirali med raznimi vrstami svežih rib, ki jih bomo le par ur prej ujeli v Tržaškem zalivu. Ker bomo ribe prodajali neposredno ribiči, bodo njihove cene nižje kot v drugih ribarnicah,« napoveduje Michele Doz iz zadruge Li-sert in pojasnjuje, da so ribe na enak način pred nekaj tedni začeli prodajati v Trstu, kjer so doživeli nepričakovan uspeh. Vsak dan se pri ribičih zglasi gneča kupcev, ki so navdušeni nad ribjo ponudbo, sploh pa so zadovoljni, da za nakup potrosijo manj denarja kot doslej. Prihod dveh ribiških zadrug v Gorico so včeraj predstavili na goriškem županstvu, kjer so poleg Doza spregovorili podžupan Fabio Gentile, Marino Vocci za združenje Mare vivo in Nicola Pannarella iz zadruge Marco Polo. »Upamo, da bodo ribe na tržnico priklicale tudi kupce z druge strani meje,« je poudaril Gentile in pojasnil, da bosta zadrugi svoje ribe prodajali tudi restavracijam in gostilnam, seveda tudi v tem primeru tako v Italiji kot Sloveniji. Doz je ob tem razložil, da sta zadrugi Lisert in Marco Polo povezani z ribiči iz Slovenije, Gradeža, Maranske lagune in Veneta, tako da bodo vse ponujene ribe ujete v Tržaškem zalivu oz. v severnem Jadranu. Ribiči bodo kupcem na voljo tudi za nasvete za pripravo rib, po potrebi jih bodo tudi oči- Z leve Pannarella, Doz, Gentile in Vocci bumbaca stili in začinili, tako da bodo v bistvu že pripravljene za v pekač. Pobuda ima podporo tudi okoljevarstvenega gibanja Mare vivo, v imenu katerega je Vocci poudaril, da so ribe iz našega morja zelo kakovostne, pogosto pa jih ne poznamo. Po njegovih besedah so salpe, iglice, »sardoni« in druge ribe ravno tako okusni kot orade in brancini, vendar kupci po njih ne posegajo, ker jih ne poznajo. Ribiči, ki prihajajo v Gorico, bodo zato skrbeli tudi za informiranje kupcev o številnih receptih, ki se lahko pripravijo z manj znanimi, a zaradi tega nič manj kakovostnimi ribami. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 19. marca 2009 17 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE: v torek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Kreut-zerjeva sonata« po povesti Leva Nikolajeviča Tolstoja, dramatiziral in priredil Branko Jordan; informacije v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 18. marca, ob 20.45 »A Chorus Line«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La matassa«. Dvorana 3: 17.40 »I Love Shopping«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.50 - 21.00 »Watchmen«. Dvorana 3: 18.00 »La Pantera rosa 2«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ne-mico pubblico n. 1 - L'istinto di mor-te«. Dvorana 5: 17.40 »I Love Shopping«; 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. fi Razstave DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. KD JEZERO vabi na ogled razstave Ila-rie Fedele v Modra's galeriji v Doberdobu; do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na ogled fotografske razstave o Kostanjevici v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici; do 21. marca med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah zaprto. RAZSTAVO DEL MEDNARODNE LIKOVNE DELAVNICE Slovenija odprta za umetnost 2008 bodo odprli v Galeriji Kosič na Raštelu 5/7 v Gorici v petek, 20. marca, ob 18. uri. Razstavljali bodo Herwing Berger, Julian Taupe in Rudi Benetik (Avstrija), Skender Bajrovic (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Torronen (Finska), Istvan Ba-lind (Madžarska), Tibor Csikos (Madžarska - Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pusto-vrh, Janko Orač, Marta Jakopič Ku-naver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajtna, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija); na ogled bo do 31. marca od torka do sobote od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. RENATO ELIA razstavlja v prostorih Glamm and Gloss v ul. Gradnikovih Brigad v Novi Gorici (v bližini Princes casinoja). MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ITEREST - IL VIAGGIO ANTICIPA L'ARTE« je na ogled v muzeju teritorija v Krminu. Razstavlja Michael Inmann do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V ARS GALERIJI na Travniku v Gorici bo danes, 18. marca, ob 18. uri odprtje fotografskega projekta Trgi -prostor in čas. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič, razstavo bo predstavil Jurij Pajlk; na ogled bo do 20. aprila. V GALERIJI 75 na Bukovju 6 v Štever-janu je na ogled fotografska razstava Ženski pogledi. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec iz Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu; do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupine 75; do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. V KULTURNEM DOMU je na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-le-tnici smrti Ignacija Borštnika; še danes, 18. marca med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5, v Novi Gorici) je na ogled razstava Povest o mul-tiverzumu Olge Danelone; do 26. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled razstavi »Im03 - L'Immagine Sottile 03« in »It's not right« Paola Gonza-ta; do 13. aprila od srede do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro (tel. 0481-494360, galle-ria@comune.monfalcone.go.it). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 22. marca na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata umetnika Mauri in Ve-znaver; do 27. marca od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481-391228). ~M Koncerti PRIMORSKA POJE 2009: v cerkvi v Štandrežu v petek, 20. marca, ob 20.30 nastopajo župnijski mešani pevski zbor iz Šempeter iz Šempetra-Vrtojbe, mešani pevski zbor Mare-zige iz Kopra, cerkveni pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa, vokalna skupina Vinika iz Brd, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra (soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež); v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri nastopajo dekliški pevski zbor Ubeljsko iz Postojne, mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, vokalna skupina Grgar iz Nove Gorice, ženska pevska skupina Znamenje iz Volč pri Tolminu, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, Dornberški fantje iz Dornberka, komorni zbor Ipavska iz Vipave (soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 18. marca, ob 20.15 koncert Leipziškega godalnega kvarteta, gostja bo harfistka Mojca Zlob-ko Vajgl; informacije na tel. 0038653354013, pr@kulturnidom-ng.si, www.kulturnidom-ng.si. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. marca, ob 20.45 bo nastopil pianist Michele Campanella; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. S Izleti ČASOPIS ISONZO-SOČA prireja v soboto, 21. marca, sprehod do vrha Sa-botina. Na programu: zbirališče ob 14. uri pri spomeniku na trgu Cesare Battisti v Gorici, odhod z osebnimi avtomobili proti Solkanu skozi Hum, Kojsko, Gonjače s parkiranjen pri sabotinski kasarni; vodeni ogled postajališč in predorov, vzpon do vrha hriba, nadaljevanje do ruševin cerkve Sv. Valentina in povratek skozi travnik z ostanki napisa Naš Tito; ob zaključku še jedača in pijača v kasarni z ogledom vojaškega muzeja. Organizatorji priporočajo dobro telesno pripravo in primerno obutev ter svetilko; vpisovanje na izlet, ki stane 8 evrov, v redakciji Ison-zo-Soča, ul. San Giovanni 5/A v Gorici, tel. 0481-33343. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 3403447695 (Tamara po 19.30). SPDG načrtuje za nedeljo, 22. marca, zimski vzpon (zelo zahteven) na Tolminski Kuk (2085 m). V tem času so snežne in vremenske razmere spremenljive zato se bodo na društvu o poteku ture odločali zadnje dni pred izvedbo, predvsem pa prosijo udeležence, naj se prijavijo na društvu v četrtek, 19. marca, od 19. do 20. ure; informacije na tel. 0481-532358 (sedež drustva) in in-fo@spdg.eu. Ü3 Obvestila Društvo ARS j vljudno vabi galerija na odprtje razstave Trgi - prostor in čas Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič O fotografih in njihovem delu bo spregovoril Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica Danes, 18. marca 2009, ob 18. uri GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Tabai v Štandrežu petek, 20. marca, 10.0010.00. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo danes, 18. marca, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. RADIO MARIA bo danes, 18. marca, od 16.45 do 17.45 na valovih FM 95.100 za Gorico in FM 93.200 za Goriško predvajala iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. 0 Prireditve V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo v sredo, 18. marca, ob 18. uri, priredili večer z naslovom »Sergio Altieri e Cesare Mocchiut-ti. I maestri, il territorio, il tempo, lo sguardo che racconta«. Prisoten bo slikar Sergio Altieri. Zadružna banka Doberdob Sovodnje in PR Elettronica prirejata predavanje na temo Prednosti uporrbe fotovoltrične tehnologije Predavanje bo v prostorih Zadružne bankevSovodnjah 19.3.2009 ob 20. uri Posegi: Rajko Petejan, Ing. Thomas G. Koching AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ vabi na glasbeni nastop v četrtek, 19. marca, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Sodelovali bodo otroški pevski zbor Kremenjak, društveni har-monikaši, gojenci Glasbene matice, plesni skupini Kremenjak in otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba. FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja v sredo, 18. marca, ob 20.30 odprt klubski večer z avtorjem v prostorih Galerije 75 na Bukovju v Števerjanu. Mojster fotografije Rafael Podobnik iz Nove Gorice bo predvajal svoje diapozitive na temo puščave, sledil bo pogovor o fotografski +kompoziciji in tehniki. Možen bo tudi ogled fotografske razstave Ženski pogledi; informacije na www.skupina75.it, in-fo@skupina75.it. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Žensko delo v ajdovski industriji, ki se bo predvajalo od 10. do 24. marca v gostinskih lokalih b 52, Ajdovščina (urnik predvajanj: od ponedeljka do sobote od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 17. ure) in bar Vogal, Ajdovščina (od ponedeljka do sobote od 7. do 18. ure), kjer bo tudi na ogled razstava starih fotografij o ženskem delu v ajdovskih tovarnah. KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533). KULTURNI DOM NOVA GORICA IN GORIŠKI MUZEJ vabita na ogled celovečernega dokumentarnega filma Veter se požvižga v četrtek, 19. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Filmu bo sledil razgovor z režiserjem in zgodovinarjem Brankom Marušičem, ki ga bo vodil Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja; vstop prost. OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri. OSNOVNA ŠOLA PETRA BUTKOVI-ČA-DOMNA vabi na glasbeno prireditev Kresniček v petek, 20. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah. Nastopajo učenci OŠ Petra Bu-tkoviča-Domna in otroci zadnjega letnika otroškega vrtca iz Sovodenj. PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 23. marca, ob 18. uri. Marta Garlesso in Fa-biani Tanja bosta animirali pravljico Gregor + Simona. ROTARY KLUB NOVA GORICA vabi na Čezmejni gospodarski forum v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v hotelu Perla v Novi Gorici (dvorana Pinta). Predaval bo predsednik goriške podružnice združenja industrialcev Italije, Gianfranco Di Bert na temo Predstavitev možnosti, ki jih nudijo italijanske uradne ustanove pri pridobivanju novih poslov in partnerjev. Razpravo bo vodil Boris Peric, predsednik KB 1909; informacije in prijave do 19. marca na forum@rotary-klub-ng.si ali na tel. 00386-41735190. SKRD JEZERO DOBERDOB vabi v soboto, 21. marca, ob 15.30 v mladinsko sobo društva, kjer bo Tamara Petea-ni pripovedovala pravljico Mali bober in odmev. SKUPINA ALPINCEV GASTONE BRE-GANT iz Moša prireja večer z Andreo Olivierijem in Alessandrom Simo-nazzijem ter njunim dokumentarcem o Boliviji »Illimani« v sredo, 18. marca, v občinski dvorani v ul. XXIV Maggio 57 v Mošu ob 20.30; vstop prost. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na zasedanje goriškega pokrajinskega sveta, ki bo 18. marca ob 20. uri na sedežu stranke v Gorici (drevored 20. septembra 118). Glavna tema večera bo šolstvo na Goriškem. O temi bo spregovorila Elizabeta Kovic, ravnateljica nižje srednje šole Ivan Trinko in Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo v Gorici. V KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco 29 v Tržiču bo v petek, 20. marca, ob 18.30 Praznik poezije ob mednarodnem dnevu poezije, ki ga organizira novinar Edoardo Kanzian z združenjem Il pane e le rose in milanskim mesečnikom Poesia. Predstavili bodo knjigo »Il quaderno verde del Che« in CD »La voce dei poeti«. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta v četrtek, 19. marca, ob 18.30 Gianna Da-nielis in Enzo Santese predstavila knjigo »Prioritari@mente. Ti leggo, ti scrivo«. V SEJNI DVORANI OBČINE ROMANS bo v četrtek, 19. marca, ob 20.15 predavanje na temo artroze kolka in kolena. Predavali bodo zdravniki Giuseppe Latella, Vincenzo Alecci in Paolo Platania. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 19. marca, začel tečaj »Wildlife Gardening«. Na štirih srečanjih (19. in 26. marca ter 2. in 9. aprila) bo tema povečanje bio-diverzitete na domačem vrtu. Predavanja bodo v italijanskem jeziku, vpisnina znaša 20 evrov; informacije in vpisovanje na inforo-gos@gmail.com ali na tel. 3334056800. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE vabi na predavanje o fotovoltaičnih napravah in možnosti finansiranja v četrtek, 19. marca, ob 20. uri v dvorani podružnice v Sovodnjah. Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah. H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Anna Selli vd. Giacomelli iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča; 10.00, Concetta Salvagno (sestra Concetta) v kapeli samostana pri uršulinkah in na pokopališču v Gradišču; 10.30, Alfonso Aleo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Giampiero Bres-sa (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 18. marca 2009 SVET / RUSIJA - Opozoril je tudi, da se Nato še vedno širi proti ruskim mejam Medvedjev napovedal obsežno oboroževanje vojske General Solovcov pa je napovedal namestitev novih raket z več konicami ob izteku sporazuma Start-1 MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj napovedal obsežno oboroževanje ruske vojske od leta 2011. Opozoril je tudi, da si zveza Nato še vedno prizadeva za povečanje fizične prisotnosti v bližini ruskih meja. "Leta 2011 se bo začelo veliko oboroževanje vojske in mornarice," je dejal Medvedjev na srečanju s vojaškimi poveljniki. Ob tem se je zavzel za prenovo ruske jedrske oborožitve. "Analize vojaško-političnih razmer v svetu kažejo, da na nekaterih območjih ostaja možnost resnih konfliktov," je poudaril. Med varnostnimi grožnjami je omenil lokalne krize in mednarodni terorizem ter dodal: "Poskusi širjenja vojaške infrastrukture Nata v bližini naših meja se nadaljujejo." "Glavna naloga je povečati bojno pripravljenost naših sil, predvsem naših strateških jedrskih sil. Te morajo izpolniti vse potrebne naloge za zagotovitev ruske varnosti," je še dejal ruski predsednik. Rusko vodstvo je sicer nedavno namignilo, da so se odnosi z ZDA po koncu administracije Georgea Bus-ha in prihodu Baracka Obame v Belo hišo otoplili. Zaznati je tudi šibkejšo ameriško podporo širitvi Nata na nekdanje sovjetske republike, na primer Ukrajino in Gruzijo. Obamova administracija prav tako razmišlja, kaj narediti z Bushevim projektom postavitve proti-raketnega ščita v vzhodni Evropi, ki je močno razjezil Moskvo. Rusija, največja država na svetu in članica jedrskega kluba, se trudi zmanjšati in izboljšati svoje oborožene sile, ki imajo trenutno okoli milijon pripadnikov. Poleg predsednika Medvedjeva se je včeraj oglasil ruski general Nikolaj Solovcov in zatrdil, da bo Rusija namestila nove rakete z več konicami, ki lahko nosijo jedrsko orožje, ko se bo decembra iztekel ključni rusko-ameriški sporazum o nadzoru orožja Start-1. "Po 5. decembru, ko se izteče sporazum Start-1, bo v stanju bojne pripravljenosti polk z enim poveljniškim centrom in eno raketno divizijo z raketami RS-24," je dejal Solovcov, poveljnik ruskih strateških raketnih sil. Dodal je, da bodo na raketah RS-24 nameščene po najmanj štiri bojne konice. Solovcov je že lani napovedal, da bo Rusija decembra letos rakete RS-24 namestila v bazi severovzhodno od Moskve. Moskva poziva Washington, naj sporazum Start-1 po izteku nadomesti nov, širši dogovor, ki bo upošteval tudi ruske skrbi glede proti raketne obrambe. Rusija zadnja leta pospešeno razvija medcelinske balistične rakete RS-24, ki naj bi bile sposobne zaobiti protiraketne sisteme, kakršen je načrtovani ameriški protiraketni ščit v vzhodni Evropi. (STA) Dmitrij Medvedjev v svoji pisarni v Kremlju ansa Papež še vedno leti z Alitalio AFRIKA - Obiskal bo tudi Angolo Benedikt XVI. prispel v Kamerun YAOUNDE - Papež Benedikt XVI. je po šesturnem letu včeraj okoli 16. ure prispel v kamerunsko prestolnico Yaounde, kjer je začel svoje 11. apostolsko potovanje izven Italije in prvo v Afriki. V svojem prvem govoru na kamerunskih tleh je poudaril, da je v Afriko prišel kot pastir, ki želi kristjane na črni celini potrditi v veri. Skoraj 82-letni nemški papež, ki so ga na letališču v Yaoundeju sprejeli predstavniki cerkvenih oblasti in predsednik Kameruna Paul Biya, je v pozdravnem nagovoru govoril tudi o nekaterih osrednjih težavah, s katerimi se spoprijema črna celina. Izpostavil je predvsem trgovino z ljudmi, pomanjkanje hrane, prekomerno zapravljanje denarja in podnebne spremembe, ki so sicer globalne težave, a po papeževih besedah najbolj prizadenejo prav Afriko. Na tej celini namreč vse bolj narašča število revnih, lačnih in bolnih, ki, kot je poudaril papež, rotijo za za spravo, pravičnost in mir. Benedikt XVI. je omenil tudi aids. Po njegovem aidsa ni mogoče premagati z razdeljevanjem kondomov, pač pa sta potrebna "duhovno in človeško prebujenje" ter "sočutje s trpečimi". Osrednji namen papeževega obiska Kameruna, kjer katoličani predstavljajo slabih 27 odstotkov prebivalstva, je škofom izročiti Instrumentum laboris, to je temeljno gradivo za drugo posebno škofovsko sinodo, ki bo oktobra potekala v Vatikanu. Tema sinode bo Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru, z njo pa je povezano tudi geslo papeževega potovanja v Afriko, ki je Sprava, pravičnost in mir. Papež je izrazil upanje, da bi bila posebna sinoda za Afriko, kjer število katoličanov raste najhitreje na svetu in je po zadnjih podatkih cerkvenega statističnega letopisa preseglo 150 milijonov, poziv vsem škofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, naj se na novo posvetijo poslanstvu Cerkve in v srca vseh ljudi afriške celine ponesejo upanje. "Med vas prihajam kot pastir. Prihajam, da bi svoje brate in sestre potrdil v veri," je dejal papež. "Tudi sredi največjih težav krščansko sporočilo vselej prinaša upanje," je nadaljeval in dodal, da "kristjan pred bolečino in nasiljem, revščino in lakoto, korupcijo in zlorabo oblasti ne more molčati". "Odrešenjsko evangeljsko sporočilo" je namreč po papeževih besedah treba oznanjati z vso "močjo in jasnostjo", da bi "Kristusova luč lahko razsvetlila temo življenja ljudi". "Prav to jim ponuja Cerkev," je dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve. "Ne novih oblik gospodarskega in političnega zatiranja, tem- ansa LUKSEMBURG Evtanazija poslej načelno dovoljena LUXEMB OURG - V Luk-semburgu je včeraj v veljavo stopil zakon o legalizaciji evtanazije. Za Nizozemsko in Belgijo je Luksemburg tako tretja članica EU, ki pod določenimi pogoji dovoljuje evta-nazijo. V skladu z zakonom, ki je bil včeraj objavljen v luksembur-škem uradnem listu, zdravnikom, ki bodo izvedli evtanazijo oziroma bodo neozdravljivo bolnim pomagali pri samomoru, ne grozijo kazenske sankcije niti civilne tožbe. Zakon je sicer v Luksembur-gu sprožal številne polemike, veliki vojvoda Henri pa je, ko ga je parlament decembra izglasoval v drugem branju, napovedal, da ga zaradi svojega verskega prepričanja ne bo podpisal. Da bi preprečili ustavno krizo in v izogib podobnim primerom v prihodnje, je parlament sprejel spremembe ustave, v skladu s katerimi ima monarh zgolj ceremonialno vlogo. (STA) DANSKA Istospolni pari smejo posvojiti otroke KOEBENHAVN - Danski parlament je včeraj z majhno večino potrdil predlog zakona, ki istospolnim parom omogoča posvojitev otrok na Danskem in v tujini. Za predlog, ki ga je pripravil neodvisni poslanec Simon Emil Ammitzboell, je glasovalo 62 poslancev, 53 jih je bilo proti. Liberalno konservativna vlada in njena zaveznica v parlamentu, Danska ljudska stranka, sta nasprotovali predlogu zakona. Liberalci so sicer svojim poslancem dovolili, da glasujejo po svoji vesti, s čimer so opoziciji zagotovili dovolj glasov. "To je velik korak in predzadnja ovira, ki leži na poti do enakopravnosti med homoseksualnimi in heteroseksualnimi pari," je dejal Ammitzboell. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo Danska "v ne tako oddaljeni prihodnosti dovolila homoseksualne poroke v cerkvi". Danska je bila prva država na svetu, ki je leta 1989 dovolila civilne poroke isto-spolnih parov, s čimer so dobili enake pravice kot heteroseksualni pari z izjemo umetne oploditve in posvojitev. (STA) Francoski parlament za vrnitev Francije v Nato PARIZ - Poslanci francoske narodne skupščine so včeraj s 329 glasovi za in 238 proti podprli ponovno vključitev Francije v vojaško poveljniško strukturo zveze Nato in s tem hkrati izrekli zaupnico vladi premiera Francoisa Fil-lona, na katero je bilo vezano glasovanje. V 577-članski narodni skupščini, ki je spodnji dom francoskega parlamenta, ima sicer stranka predsednika Nicola-sa Sarkozyja Unija za ljudsko gibanje (UMP) večino 317 glasov. Premier Francois Fillon je v predhodni razpravi poslance v glasovanje za ponovno vključitev v vojaško poveljniško strukturo Nata poskušal prepričati z zagotavljanjem, da to ne pomeni pokoritve ZDA. "Francija, zaveznica, a ne podložna, zvesta, a ne pokorna, vedno bratska, a nikoli podrejena: takšna je narava našega odnosa z Ameriko," je pojasnil Fillon. Prav nezadovoljstvo zaradi premoči ZDA v zavezništvu je bil namreč eden od razlogov, da se je Francija, nezadovoljna s svojo vlogo v zavezništvu, v obdobju predsednika Charlesa De Gaul-la leta 1966 odločila izstopiti iz vojaških struktur Nata. Tudi tokratna napoved predsednika Sarkozyja je sprožila kritiko s strani nacionalistov, pa tudi nekaterih članov njegove UMP, ki tovrsten korak vidijo kot premik v smeri do ZDA bolj prijazne francoske drže. Nov predlog sklepne izjave za konferenco Durban II ŽENEVA - Delovna skupina, ki pripravlja konferenco ZN proti rasizmu, imenovano Durban II, je včeraj predstavila nov predlog sklepne izjave brez spornih točk. Skupina upa, da bo na ta način zahodne države odvrnila od napovedanega bojkota konference. Besedilo na 17 straneh med drugim ne vsebuje več odstavkov, ki so povezani z razmerami na palestinskih ozemljih, niti ne omenja zahtev po reparacijah zaradi suženjstva, ki so ga v preteklosti izvajale nekatere evropske države. Slednje so sicer zahtevale afriške države. Prav tako v besedilu ni več omenjeno vprašanje diskriminacije homoseksualnosti, za kar so se zavzemale zahodne države, medtem ko so muslimanske in afriške države ter Vatikan temu ostro nasprotovali. Nov predlog sklepne izjave bodo zdaj obravnavale posamezne regionalne skupine. Konferenca Durban II naj bi bila med 20. in 24. aprilom, udeležbo na njej pa so že odpovedali Kanada, Italija in Izrael. V ponedeljek je z bojkotom zagrozila tudi EU, ki je ocenila, da je predlog sklepne izjave antisemitski. Konferenca predstavlja nadaljevanje konference Durban, ki je potekala v tem južnoafriškem mestu leta2001 in se je končala brez sprejetja zaključne resolucije. Tedaj so konferenco predčasno zapustili ZDA in Izrael. (STA) več svobodo slave Božjih otrok. Ne zapovedi kulturnih vzorcev, ki podcenjujejo pravico do življenja še nerojenih, ampak čisto odrešenjsko vodo evangelija življenja. Ne grenkega medetničnega in medver-skega rivalstva, temveč poštenost, mir in veselje Božjega kraljestva." Danes dopoldne bo papeža v predsedniški palači sprejel predsednik Biya, nato pa se bo Benedikt XVI. v cerkvi Kristusa kralja sestal s kamerunskimi škofi. Sledil bo obisk bazilike Marije kraljice apostolov, kjer bo papež ob navzočnosti kame-runskih škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter predstavnikov drugih krščanskih veroizpovedi v državi vodil večerni-ce. Jutri se bo Benedikt XVI. na sedežu apostolske nunciature srečal s predstavniki muslimanske skupnosti v Kamerunu. Ob 10. uri bo sledila maša na stadionu Amadou Ahidjo, med katero bo papež kamerunskim škofom izročil Instrumentum la-boris. Popoldne bo obiskal Center za rehabilitacijo motenih oseb, kjer bo nagovoril mlade bolnike, zvečer pa se bo srečal s člani posebnega odbora za škofovsko sinodo za Afriko in s tem zaključil uradni del svojega obiska v Kamerunu. Iz Kameruna se bo papež v petek opravil v Angolo, kjer se bo poklonil eni najstarejših podsaharskih Cerkva ob 500. obletnici evangelizacije. Svoje prvo potovanje v Afriko, ki jo je njegov predhodnik Janez Pavel II. obiskal kar 42-krat, bo končal v ponedeljek. AFRIKA - Potem ko jo je prejela od predsednika Ravalomanana Madagaskarska vojska predala oblast opozicijskemu voditelju ANTANANARIVO - Vojaški direktorat, ki mu je včeraj madagaskarski predsednik Marc Ravalomanana predal oblast v državi, je takoj to prenesel na opozicijskega voditelja Andryja Rajoelino, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz vojske. "Kategorično smo zavrnili (vojaško) oblast, za katero nas je po odstopu zaprosil Ravalomanana," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vicead-miral Hippolyte Rarison Ramaroson in dodal, da vsa pooblastila predajajo Rajoelini, ki bo tudi nadziral prenos oblasti. Ramarosona, ki je spregovoril na slovesnosti v vojaškem taboru, je pred tem Ra-valomanana včeraj imenoval na čelo prehodnih vojaških oblasti, ki naj bi državo vodila do novih volitev. Ravalomanana se je namreč po več tednih krvavih protestov, med katerimi je umrlo več kot 100 ljudi, po poročanju AFP odločil odstopiti s položaja, po pisanju nemške tiskovne agencije dpa pa je uradno zgolj predal oblast. Poteza vojske pomeni veliko zmago za Rajoelina, odstavljenega župana Anta- Vodja opozicije Andry Rajoelina ansa nanariva in nekdanjega dj-ja, ki si že več mesecev prizadeva za strmoglavljenje Ra- valomanane. Ta je bil na čelu velike otoške države zadnjih sedem let, opozicijski voditelj pa ga je obtoževal diktatorstva. 34-letni Rajoelina se je sicer kot novi voditelj države obnašal že, ko je v ponedeljek po napadu, pri katerem je sodelovala madagaskarska vojska, vstopil v zavzeto predsedniško palačo v prestolnici države. Kot piše AFP, je prav sodelovanje vojske pri tem podvigu zapečatilo usodo predsednika po dolgotrajnem političnem sporu z Ra-joelino. Kje se po odstopu nahaja 59-letni Ra-valomanana, zaenkrat ni znano, že več dni pa se pojavljajo ugibanja, da bo morda pobegnil v tujino. To je potem, ko je minuli teden izgubil nadzor nad vojsko, storil večji del njegove družine, še piše AFP. Zaskrbljenost zaradi nastalih razmer na Madagaskarju je včeraj izrazil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Uporaba nasilja za prevzem oblasti, s pomočjo katerega poskušajo obiti ustavni proces, je nesprejemljiva, je sporočil Solana in pozval prebivalce otoka in vse vpletene strani, naj vzdržujejo mir. (STA) w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NAŠ POGOVOR - Trener Atalante Luigi Del Neri na obisku v Trstu »Pri Milanu brez načrta za prihodnost« Angleški klubi so trenutno boljši od italijanskih - Chievo mu je še vedno pri srcu Parkirišče tržaškega stadiona Roc-co prav gotovo ni bil najbolj primeren kraj za intervju s tako uglednim trenerjem, kot je Luigi Del Neri, ki vodi A-li-gaša iz Bergama, Atalanto. Kljub temu je bil furlanski trener, doma iz Ogleja, pripravljen na pogovor in je sproščeno odgovarjal na vsa vprašanja, čeprav so ga v dvorani nestrpno čakali številni trenerji iz naše dežele. Deželna zveza trenerjev AIAC je namreč organizirala predavanje z 58-letnim furlanskim strategom. Po blamaži v ligi prvakov, se bodo italijanski »velikani« posvetili le državnemu prvenstvu ... To pa ni dobro za vse ostale ekipe, na primer tudi za mojo Atalanto, ki se lahko še bori za uvrstitev v pokal UEFA. Inter, Juve in Roma bodo odslej v prvenstvu vsakič igrali s popolno postavo. Zakaj so se vse angleške ekipe uvrstile v četrtfinale lige prvakov? Zelo enostavno vprašanje. Ker so trenutno boljše. Klubi so bolj organizirani. Trenerji delajo pod manjšim pritiskom. V Italiji pa zahtevajo od nas takojšnje dobre rezultate. Zal pri nas trener ne more uresničiti dolgoročnih ciljev. Pri tem so krivi tudi mediji, ki po dveh neuspehih že pišejo o veliki krizi in tako naprej. Mediji pa so precej ostri tudi v Angliji. Ampak na drugačen način. Ostri so predvsem do močnejših klubov. Predvsem pa se ne vtikajo v delo trenerjev. V Angliji in v tujini nasploh bolj zaupaj'o mladim nogometašem. Milan se ne zna znebiti svojih »starčkov« ... Mogoče se jim Milan trenutno še ne more odpovedati, ker nimajo prave- Gigi Del Neri sedi drugo sezono na klopi Atalante. V A-ligi je treniral še Chievo, Romo in Palermo, medtem pa tudi portugalski Porto ansa ga načrta za prihodnost. Tvegali bi popolni polom. Situacija pa le ni tako tragična. V A-ligi igra kar nekaj obetavnih mladih igralcev. Pri Interju sta to Santon in Balotelli. Vi imate raje izkušenega Inzag-hija ali mlajšega Balotellija? Pri nas enostavno še ne moremo brez »starčka« Donija, čeprav imamo kar nekaj mladih nogometašev. Mladinski sektor Atalante je eden boljših v Italiji. Zame je pravilna izbira mešanica mladih in manj mladih nogometašev. Vaš kolega Edy Reja, prav tako iz naše dežele, je kar pet let vztrajal na klopi Napolija, kar je res nekoliko neobičajno ... Še sam se čudim, kako mu je to uspelo (smeh). V Neaplju si stalno pod pritiskom. Vsekakor vsaka mu čast. Neapeljsko ekipo je vodil zelo dobro. Nazadnje pa se je pritisk preveč stopnjeval, tako da ga je moral predsednik De Laurentis zamenjati. Za nas trenerje je usoda pač taka. Na jugu Italije je pritisk medijev in navijačev še močnejši. Ali imate raje klube s severne ali z južne Italije? Nekoč mi je bilo vseeno. Bližam pa se šestdesetim letom in imam raje sproščeno okolje. V Bergamu mi je klub pisan na kožo. V A-Iigi ste zasloveli pri Chievu. Chievo mi je še vedno zelo pri srcu. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 19. marca 2009 APrimorski ~ dnevnik 19 DOPING Di Cecco dokončno obsojen RIM - Italijanski olimpijski komite je maratonskega tekača Alberica Di Cecca, ki je že sodeloval tudi na tržaški Baviseli, spoznal krivega dopinškega prekrška in mu potrdil dveletni suspenz s tekmovanj. Di Cecco, ki je maraton na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 končal na 9. mestu, je bil 12. oktobra lani pozitiven na krvni doping (EPO). Ker se kazen štiriintridesetletnemu Di Ceccu, sicer tudi zmagovalcu rimskega maratona leta 2005, izteče šele 11. oktobra 2010, bo zamudil tako letošnje SP v Berlinu kot tudi EP v Barceloni prihodnje leto. Srčno upam, da se bo na koncu sezone rešil. Pri srcu pa so mi tudi ekipe iz Fur-lanije Julijske krajine. Udinese in Triestina torej? Velja. Udinese rešuje italijansko čast v Evropi. Prepričan sem, da bo v četrtek (jutri op. ur.) uspešno prestal ruski test in napredoval v četrtfinale pokala UEFA. Triestina pa ima dobre možnosti, da se uvrsti v play-off. Po četrturnem pogovoru se je simpatični Del Neri zahvalil in odkorakal v konferenčno dvorano, kjer so ga sprejeli s toplim aplavzom. Del Neri je predaval o modernem nogometu in različnih taktičnih variantah. Jan Grgič FORMULA 1 Za naslov prvaka bodo štele le zmage PARIZ - Svet za motošport pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) je odločil, da odslej o naslovu prvaka med posamezniki v svetovnem prvenstvu formule 1 ne bo več odločalo število zbranih točk, ampak število zmag v posamezni sezoni.Točke bodo pomembne le v primeru, če bi imela dva tekmovalca enako število zmag, slavil bi tisti z več točkami. FIA pa ni spreminjala dosedanjega sistema točkovanja (deset za zmago, osem za drugo mesto, pa vse do ene točke za osmo mesto). Skupno število točk bo odločilno tudi za razvrstitev ostalih dirkačev v SP, ki bodo uvrščeni za svetovnim prvakom z največ zmagami. Nespremenjeno bo tudi točkovanje v konstruktorskem seštevku. Če bi takšen sistem imeli že v prejšnji sezoni, bi bil svetovni prvak Felipe Massa; Brazilec je zmagal na šestih dirkah, Britanec Lewis Hamilton pa na petih, a je imel na koncu sezone točko več. Todt odhaja MARANELLO - Jean Todt po 16 letih ni več član moštva formule 1 Ferrari. Francoz je bil eden najmočnejših členov Ferra-rijevega moštva v letih največjih uspehov Michaela Schumacherja, nazadnje posebni svetovalec, pred tem kratek čas tudi direktor. Za njegovega naslednika na direktorskem mestu moštva so pri Ferra-riju že lani izbrali Stefana Dome-nicalija. KOLESARSTVO - Sedeme-tapna kolesarska dirka od Tiren-skega do Jadranskega morja se je končala s slavjem Italijana Miche-la Scarponija v skupni razvrstitvi in Britanca Marka Cavendisha v sprintu zadnje etape. SMUČANJE Vonnova najbogatejša smučarka ZÜRICH - Nova lastnica treh kristalnih globusov v alpskem smučanju, med njimi tudi najsijajnejšega, velikega, Američanka Lindsey Vonn, je največja za-služkarica v beli karavani. Devet zmag od skupno 34 tekem je 24-letni ameriški tekmovalki v že končani sezoni 2008-2009 prineslo 312.347 evrov. Tina Maze je v ženski konkurenci na šestem mestu. Črnjan-ki so vrhunske uvrstitve v letošnji sezoni prinesle skupno 117.667 evrov. Največji za-služkar med moškimi je najboljši slalomist sezone Francoz Jean-Baptiste Grange, ki je zaslužil 191.576 evrov. GRANDI - Kanadski alpski smučar tržaškega porekla Thomas Grandi v naslednji sezoni ne bo več tekmoval. Za konec kariere se je 35-letni tekmovalec odločil kljub olimpijskim igram v domačem Vancouvru. ARMSTRONG - Ameriškega kolesarja Lancea Armstronga je nenapovedano obiskala francoska antidoping komisija. Vzela je vzorce krvi, urina ter las. »Nič takšnega. Povsem običajna stvar,« je dodal sedemkratni zmagovalec francoske pentlje, ki je od avgusta lani, ko je napovedal vrnitev v kolesarsko karavano, doživel že triindvajset tovrstnih kontrol. Lance Armstrong se na jugu Francije pripravlja na enodnevno klasično dirko Milano - San Remo, ki bo konec tedna in pomeni uvod v sezono večjih dirk. MANKOČ - Slovenski plavalec Peter Mankoč odhaja v Italijo, pridružil se bo ekipi, v kateri trenirajo tudi Srb Milorad Ča-vič, Rusa Roman Sludnov in Jevgenij Ko-rotiškin, Američan Randall Bal in drugi. NOGOMET - Triestina je vodila po prvem polčasu, a se iz Bergama vrača premagana Zamujena priložnost Za Triestino zadel Cia - 21 minut pred koncem tekme so Tržačani imeli sedem točk prednosti pred zasledovalci, ob koncu srečanja le eno Albinoleffe - Triestina 2:1 (0:1) STRELCI: Cia v 34.; Carobbio v 24.dp., Ruopolo v 26.dp. ALBINOLEFFE (4-4-2): Narciso; Luoni, Conteh, Gervasoni, Renzetti; N.Madonna, Previtali, Carobbio, Gabio-netta (28.dp Garlini); Ruopolo (34.dp Cis-se'), Cellini (43.dp Caremi). Trener: A.Madonna. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6; Cac-ciatore 5,5, Petras 5,5, Minelli 5,5, Milani 6; Antonelli 6, Gorgone (13. Pani 6,5), Al-legretti 5 (33.dp Stankovic 6), Cia 6,5; Fi-goli 5,5 (30.dp Ardemagni 6), Granoche 6. Trener: Maran. SODNIK: Damato iz Barlette 6; OPOMINI: Milani, Cia, Pani; GLEDALCEV: 3.000. Triestina je sinoči v Bergamu zapravila edinstveno priložnost, da bi naredila velik korak proti končnici za napredovanje. Še sredi drugega polčasa so Tržačani imeli sedem točk prednosti nad trojico zasledovalcev (Albinoleffe, Gros-seto in Empoli), nato pa so drago plačali dve napaki v dveh minutah in tako se bodo morali za šesto mesto še zelo potiti, saj se je Albinoleffe približal le na točko. Ob že napovedanih spremembah je bilo v postavi Triestine še nekaj novosti. V obrambi je imel Cottafava nekaj težav, tako da je sedel na klop za rezerve, mesto v začetni postavi pa je Maran zaupal Slovaku Petrasu. V napadu se je trener Triesti-ne odločil za urugvajsko dvojico, saj je Gra-nocheju delal družbo Figoli, ki je zadnje čase le redkokdaj stopil na igrišče. Maran pa je moral ponovno poseči po samih dva- Giorgio Gorgone je igral le trinajst minut najstih minutah, saj se je Gorgone poškodoval, tako da je bil prisiljen zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Pani in prisiljena menjava je bila pomembna za potek srečanja. Tekma je bila stalno zelo izenačena. Obe ekipi sta dokazali, da nista slučajno tik pod vrhom. Triestina je pokazala določeno organizacijo kljub temu, da je igrala s precej spremenjeno postavo. Tudi pri domači ekipi je vidna trenerjeva roka, saj je Albinolleffe zelo homogeno moštvo, ki dobro izkorišča tako pasove kot igro v globino. Še najbolj aktiven je bil Madonna, ki je večkrat zaposlil Cacciatoreja (branilec Triestine je tudi včeraj dokazal, da ni ravno v najboljši formi). Prvo nevarno priložnost so imeli na razpolago domači s Cellinijem. Napadalec je lepo zaustavil žogo po dolgi podaji Luonija in streljal, a Agazzi mu je z nogo lepo preprečil zadetek. Tržaška obramba je na trenutke trpela, čeprav je Petras dobro nadomeščal Cot-tafavo. V 29. minuti je Triestina skorajda brezhibno izvedla protinapad, ki ga je začel Antonelli in ga po podaji Figolija zaključil Cia, vendar je Narciso prehitel Južnega Tirolca in rešil gol. Res lepa skupinska akcija Triestine pa se je pet minut kasneje zaključila z zadetkom. Granoche je podal do Panija in vezni igralec, ki je v Trst prispel med zimskim prestopnim rokom, je s podajo v globino kot z nožem zarezal v obrambo Albinoleffeja. Cia je žogo zaustavil in s silovitim strelom premagal nemočnega Narcisa. V drugem polčasu je seveda Albi-noleffe pritisnil, po desetih minutah pa se je zdelo, da je najhuje mimo. Najprej Madonna, nato Cellini, nazadnje še Ruopo-lo, so zapravili zelo ugodne priložnosti. Triestina si je opomogla in dvakrat celo bila na tem, da podvoji. Granochejev strel je Narciso lepo odbil, nato je bil Figoli nespreten, saj je streljal, ko je že bil preveč odmaknjen levo od vrat. Takoj po tej neizkoriščeni priložnosti Triestine pa je Car-obbio izkoristil podajo Cellinija in gnečo v kazenskem prostoru. Le dve minuti kasneje je po strelu s kota Carobbia Ruopo-lo skočil najvišje in preusmeril v gol žogo, tako da so domači izid spreobrnili v svojo korist v samih dveh minutah in prednost do konca srečanja brez težav obdržali, saj so bili Tržačani brez moči. Top: Pani je včeraj dokazal, da bo v končnici sezone lahko še kako koristen. Odlično je podal do Cie pri golu Triesti- ne in na sredini tekel za dva (tudi za Alle-grettija...). Flop: Cacciatore je bil znova v težavah, pri drugem golu Albinoleffeja pa je pozabil na Ruopola, ki je lahko skočil sredi kazenskega prostora in s strelom z glavo premagal Agazzija. Iztok Furlanic B-LIGA IZIDI 31 KROGA Albinoleffe - Triestina 2:1 Ancona - Salernitana 3:1, Brescia - Modena 1:1 Cittadella - Ascoli 0:0, Frosinone - Avellino 2:0, Grosseto - Bari 1: 1, Parma - Mantova 1:0 , Piacenza - Treviso 2:0, Pisa - Empoli 2:0, Rimini - Livorno 1:1, Sassuolo - Vicenza 0:0 Bari 31 15 12 4 40:25 57 Parma 31 14 13 4 42:24 55 Livorno 31 12 17 2 44:24 53 Sassuolo 31 13 11 7 42:30 50 Brescia 31 14 8 9 38:27 50 Triestina 31 13 9 9 42:32 48 Albinoleffe 31 12 11 8 34:29 47 Grosseto 31 13 6 12 48:53 45 Empoli 31 12 8 11 33:35 44 Pisa 31 11 9 11 39:41 42 Rimini 31 10 10 11 34:38 40 Piacenza 31 11 7 13 31:35 40 Vicenza 31 9 12 10 33:26 39 Ascoli (-2) 31 11 8 12 27:31 39 Ancona 31 11 5 15 40:44 38 Frosinone 31 9 10 12 36:41 37 Cittadella 31 7 14 10 30:32 35 Mantova 31 8 10 13 28:37 34 Salernitana 31 9 6 16 30:43 33 Modena 31 6 11 14 39:49 29 Treviso (-1) 31 5 13 13 29:42 27 Avellino (-2) 31 5 12 14 26:47 25 PRIHODNJI KROG: 21.3 ob 16.00 Triestina - Parma 2 O Sreda, IB. marca 2009 SPORT NOGOMET - Trener Sovodenj Claudio Sari m m • • • • »Moj način igranja ni spektakularen, je pa učinkovit« V zadnjem delu prvenstva bo odločilna boljša fizična priprava - Reščič in Portelli tudi za višjo ligo Šempetrski napadalec Alan Reščič (desno) je za Sovodenje še kako pomemben igralec. Na sliki zgoraj trener Claudio Sari kroma, bumbaca V 1. amaterski ligi zasedajo Sovo-denjci šest krogov pred koncem prvenstva drugo mesto na lestvici. Pred tretjeuvrš-čenim Isonzom imajo belo-modri štiri točke prednosti, za prvouvrščenim Villessem pa zaostajajo pet točk. Na začetku prvenstva bi v Sovodnjah podpisali za tak razplet. »Tako je. Naš glavni cilj je bil čimprejšnji obstanek. Pred dvema tednoma pa smo začrtali nove smernice. Smo drugi na lestvici in poskusili se bomo uvrstiti v končnico prvenstva za napredovanje,« je priznal trener Claudio Sari, ki pa ostaja trdno priklenjen z nogami pri tleh. »Do konca prvenstva imamo na razpolago še 18 točk. Vse je torej še odprto,« je prepričan Sari. V nedeljo vas čaka tekma proti tretjeuvrščenemu Isonzu ... Naloga bo zelo težka. Pred tem smo že premagali San Giovanni in Ronchi. Do konca prvenstva pa nas čaka še cela serija težkih nasprotnikov. Domio in Villesse »in primis«. Vsekakor sem optimist, saj smo fizično dobro pripravljeni. Pa tudi fantje so iz tekme v tekmo vse bolj samozavestni. V napadu imate odlični duo Por-telli-Reščič. Skupno sta že dosegla 22 golov. Portelli in Reščič sta odlična napadalca. Predvsem sta zelo natančna pred vrati. Oba bi lahko igrala tudi v promocijski ligi. Še posebno Alan Reščič, ki je včasih res neustavljiv. Nek tržaški trener vam je očital, da igrate preveč obrambno in da ste preveč odvisni od vaših najboljših napadalcev. Jaz imam pač določen pogled na nogomet in vse moje ekipe igrajo zelo podobno. Trener mora najprej ugotoviti katere so značilnosti nogometašev, nato pa jih mora glede na te postaviti na igrišče. Čim manj skušam tvegati in prav zaradi tega NOGOMET Neuspešen prvi krog Začetniki in cicibani v TS in GO ZAČETNIKI Mladost - Pro Gorizia B 0:4 (0:3, 0:1) MLADOST: Gergolet, Faidiga, Danielis, Vizintin, Terpin, Peric, Per-soglia, Cosani. Trener: P. Peric. Mladost je tokrat zasluženo izgubila proti Pro Gorizii, ki je pokazala lepšo igro. Igralci Mladosti so se sicer srčno borili in trener Paolo Peric je bil kljub porazu zadovoljen s svojimi varovanci. V soboto bo doberdobska ekipa gostovala v Ločniku. CICIBANI Altura A - Pomlad 7:1 POMLAD: Gregori, Buri, I. Sup-pani, Schiviani, Ghersinich, Calzi, Car-li (1 gol), F. Suppani, Kocman, Udovič, Paoli. Trener: Pahor. Fani B - Breg 1:10 BREG: Giacca, Harej (1), Smotlak, Gregori (3), Segulin (3), Lončar (3), Sedmak, Maver, Segarelli, Coslovich. Trener: Stojkovic. Vesna A - Costalunga 2:0 VESNA A: Hussu, Košuta, Na-bergoj, Covarelli, Vasquez, Grison, Vattovaz, Fornasari, Auber, Majcen. Trener: Bencich. Vesna B - San Luigi F 2:6 VESNA B: Rodella, Zudek, Acha-rya, Vattovaz, Dekovic (1), Golfetto, Nabergoj, Štoka (1), Del Latte. Trener: Carli. Mladost - San Canzian 1:3 MLADOST: Lavrenčič, S. Zuzič, Faidiga, Malaroda, Juren, Terpin (1), Trevisan, G. Zuzič, Copetti, Serafin, Gon. Trener: Besednjak. Juventina A - Cormons A 1:8 JUVENTINA A: Iacumin, Lut-man, Waccher, Trevisan, Komjanc, Graziani, Falanga. Trener: Arena. Juventina C - Audax C 1:3 imam rad dobro pokrito obrambo. V treh sezonah, odkar sem v Sovodnjah, sem pač ustvaril dobro skupino, ki je tudi zelo motivirana. S svojimi metodami sem že večkrat dosegel lepe uspehe, tako da bom nadaljeval v tem stilu. Mogoče res ne igramo spektakularno. Smo pa konkretni in učinkoviti. Od prvega mesta vas loči le pet točk. Pričakujete nov spodrsljaj ekipe iz Vileš? Počasi. Prvo mesto je mogoče res prehud zalogaj. Najprej bomo skušali ubraniti drugo pozicijo in play-off. Že to bo za nas težka naloga. Kaj bi lahko bilo odločilno v zadnjem delu prvenstva? Dobra fizična priprava. Ekipe s starejšimi nogometaši bodo prav gotovo popustile. Toplejše spomladansko vreme na- ŠZ Soča je pod pokroviteljstvom ZSŠDI prejšnji teden organizirala že tradicionalni turnir za najmlajše odbojkarje in odbojkarice s celotne goriške pokrajine. Turnirji so postali že pravi običaj, ki je pri so-vodenjskem društvu med bolj pričakovanimi trenutki v sezoni. ŠZ Soča v svojem delovanju posveča namreč najmlajšim prav posebno pozornost. Kategoriji mikrovolley in minivolley zajemata starostno skupino osnovnošolskih otrok, ki se ob treningih tekmovalno zbirajo na tovrstnih turnirjih. V sovodenjski telovadnici se tako enkrat letno zbere pisana gruča otrok, ki z igrivostjo, navdušenjem in glasnostjo napolnijo sovodenjsko telovadnico. Poln pa ni bil samo parket so-vodenjske telovadnice, polne so bile tudi tribune od koder so starši in sorodniki vzpodbujali male odbojkarje in odbojkarice. V Sovodnjah so letos zabeležili rekorden obisk društev in malčkov. Organizatorji so našteli kar 151 otrok, ki so branili barve 39 na- mreč negativno učinkuje na številne nogometaše. Bojim se mlajših ekip. Ena od teh je Domio, proti kateremu moramo še igrati. Kako pa ste vi fizično pripravljeni? Zelo dobro. Predvsem v zadnjih krogih veliko tečemo in ne popustimo vse do trikratnega sodnikovega žvižga. Dobro formo bo treba sedaj obdržati vse do konca prvenstva. Tudi za play-off! Tudi. Čeprav se moramo v končnico šele uvrstiti. (jng) BREG ZA POKALNI FINALE - Brezami bodo nocoj ob 20.30 v Buii igrali pol-finalno tekmo deželnega pokala za 2. AL proti ekipi Buiese. Zmagovalci se bodo uvrstili v finale. V primeru neodločenega izida bodo streljali enajstmetrovke. stopajočih ekip (posamezna društva so nastopala z več ekipami). Sistem tekmovanja je predvideval določeno število tekem za vsako ekipo, lestvic in zmagovalcev pa ni bilo. Na sporedu je bilo skupno 62 tekem. V mlajši kategoriji mikrovolley se je v 20 tekmah skupno pomerilo 47 odboj- DEŽELNI MLADINCI Tokrat ni šlo »od nog« Kras - Ponziana 1:3 (1:0) KRASOV STRELEC: Gajic v 34. min. KRAS: Confalonieri, Pettiros-so (Zeriali), Sovič (Doliani), Latin, Kovacic, Jevnikar, Candotti, Costa, Martini, Marino (Križmančič), Ga-jic (Jurincic). Trener: De Castro. Krasovi mladinci so v deželnem prvenstvu tudi tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi. Tokrat so povsem zasluženo izgubili proti tržaški Ponziani, ki je vse tri zadetke dosegla v drugem polčasu. Kras je sicer povedel v prvem delu. V drugem polčasu pa je moral Krasov vratar iz svoje mreže pobrati tri žoge. Trieste Calcio - Juventina 2:0 (1:0) JUVENTINA: Petronio, Stasi (Visintin), Comelli (Poian), Grudina, Jansic, Gramazio, Marchioro (Černic), Peric, Rosolen (Mauro), Cadez, Zampetti. Trener: Currato. Juventinin trener Luigi Cur-rato je športno priznal premoč tržaškega tekmeca, ki ima odlično ekipo. »Še posebno, ko igrajo v popolni postavi. Nam pa v drugem delu prvenstva ne gre od rok,« je dodal Currato. Vrstni red: San Luigi 48, Monfalcone 44, Trieste Calcio 43, Muggia, Torviscosa 39, Ponziana 35, Vesna, Pro Gorizia 33, Kras 32, Fin-cantieri 24, Sevegliano 22, Juventi-na 20, Staranzano 15, Domio 6. Prihodnji krog: Juventina - Muggia, Kras - Sevegliano, Vesna - Domio. karjev in odbojkaric v 11 ekipah. V nekoliko starejši kategoriji minivolley pa so na parket stopili 104 atleti v 28 ekipah: odigrali so 42 tekem. Na turnirju so bila prisotna 4 zamejska društva. Domača ŠZ Soča je nastopila z eno ekipo v kategoriji mikrovolleya in 3 v kategoriji minivolleyja. OK Val je / ATLETIKA Elisa Košuta deželna prvakinja v skoku s palico Na deželnem atletskem dvoranskem prvenstvu, ki je bil v Vidmu, je Elisa Košuta iz Križa osvojila naslov deželne prvakinje v skoku s palico, z izidom 2,65 metra pa je dosegla svoj osebni rekord. Elisa, ki obiskuje prvi razred višje srednje šole Deledda, se posveča atletiki že poldrugo leto, njen trener pa je priznani slovenski strokovnjak Vojko Cesar. Elisa je sicer smučarka pri SK Devin in letošnja zamejska prvakinja med mladinkami. DEŽELNI ŠOLSKI FINALE Sara Preprost (Gregorčič) 8. v teku na 60 m Na deželnem šolskem finalu v dvoranski atletiki v Vidmu je nastopila tudi dijakinja 3. razreda dolinske nižje srednje šole Gregorčič Sara Preprost in v teku na 60 metrov dosegla s lasom 9,07 osmo mesto. Sara, ki je bila na pokrajinski fazi v Trstu tretja, se ne ukvarja aktivno z odbojko, temveč je perspektivna odbojkari-ca pri Bregu, zanimivo pa je tudi to, da je v Vidmu le za desetinko sekunde zaostala za zmagovalnim odrom, pri čemer je za razliko od večine svojih nasprotnic, tekmovala z navadnimi športnimi copatami, ne pa z atletskimi, pod katerimi so pritrjeni žebljički. predstavil 2 ekipi v mlajši in 4 v starejši konkurenci. Olympija (s 3 ekipami) in Govolley (s 5 ekipami) sta tekmovali samo v kategoriji minivol-ley. Ob slovenskih društvih so se turnirja udeležila še italijanska društva Grado, Capriva, Etsi, Mossa, Villesse, Cormons in Staranzano. (AČ) MINIVOLLEY - Tradicionalna prireditev ŠZ Soča v Sovodnjah Branili so barve 39 ekip Nastopilo je 151 otrok, med temi tudi najmlajši Soče, Vala, Olympie in Govolleyja - Veliko zabave, nobenih lestvic Nastopajoči v obeh kategorijah minivolleyja (desno) in mikrovolleya (desno spodai) / ŠPORT Četrtek, 19. marca 2009 21 SMUČANJE - V nedeljo bo na Piancavallu 5. čezmejno goriško prvenstvo Šport prodira tam, kjer drugi naletijo na ovire Letošnji organizator je društvo Sci Club 2 iz Ronk in Tržiča - Dan prej družabnost in »vragolije« IZIDI 21. POKALA PRIJATELJSTVA Objavljamo seznam zmagovalcev po kategorijah in uvrstitve članov slovenskih društev v Italiji z 21. pokala prijateljstva, ki je bil prejšnjo soboto v kraju Forni di So-pra, štel pa j tudi kot zadnja preizkušnja Primorskega pokala. Super Baby (Ž): 1. Anja Zadel (Pivka) 45.67; 4. Petra Kalc (Mladina) 54.55; 5. Martina Sosič (Devin) 55.59; 10. Caterina Sinigoj (Devin) 1:04.11. Super Baby (M): 1. Jure Brlo-gar (Pivka) 44.82; 2. Alex Ostolidi (Brdina) 45.13; 3. Alessandro Deluisa (Devin) 46.65; 9. Gianmaria Betta (Devin) 58.35; 11. Ivan Monet (Devin) 1:20,73. Baby Sprint (Ž): 1. Nika Tomšič (Branik) Maribor, 34.11; 2. Andrea Craievich (Devin) 37.03; 4. Petra Udovič (Devin) 38.56; 16. Gior-gia Sinigoj (Devin) 49.25; 17. Sara Craievich (Devin) 50.64; 18. Irene Lopreiato (Devin) 51.96. Baby Sprint (M): 1. Matevž Govekar (Javornik) 36.31; 2. Enrico Rožič (Devin) 36.62; 8. Jan God-nič (Devin) 43.42; 12. Jaša Cinger-la (Brdina) 47.04; 13. Albert Žudek (Brdina) 47.13; 14. David Terčon (Devin) 48.14; 16. Ian Žgur (Brdina) 48.77; 17. Noah Sandro Pitc-hamroon (Devin) 49.66; 18. Erik Carpani (Devin) 52.00. Super Dame: 1. Liljana Mavri (Gorica) 47.84; 8. Nadja Košuta (Mladina) 59.38. Super Veterani B: 1. Srečko Lapajne (Devin) 46.32; 4. Giuseppe Pangos (Devin) 54.19; 8. Rug-gero Pieri (Devin) 56.36; 9. Vitto-rio Trovi (Mladina) 56.60. Super Veterani A: 1. Stojan Sosič (Mladina) 41.99; 4. Bogdan Milič (Devin) 42.85; 8. Natalino Culot (Devin) 43.83; 9. Roberto Greco (Devin) 44.00; 12. Ennio Bo-gatez (Mladina) 47.35. Dame: 1. Mateja Penko (Pivka) 49.61; 10. Sara Zavadlal (Devin) 59.42; 12. Sara Gruden (Devin) 1:02.00. Veterani: 1. Joži Partl (Šentjanž) 39.21; 3. Alex Corbatto (Brdina) 40.68; 9. Claudio Škerk (Devin) 43.31; 10. Piero Perti (Brdina) 43.83; 12. Lucio Musina (Devin) 45.17; 18. Paolo Ghezzi (Mladina) 47.91; Claudio Strain (Brdina) 50.50; 32. Darjo Štolfa (Devin) 59.76; 33. Alessandro Carciotti (Devin) 1:07.60. Miške: 1. Petra Brlogar (Pivka) 46.65; 7. Petra Basezzi (Devin) 49.91; 11. Patrizia Zarotti (Devin) 52.10; 14. Valentina Sosič (Devin) 57.61. Miški: 1. Michael Bluml (Šentjanž) 44.38; 4. Matej Udovič (Devin) 46.71; 7. Rudi Škerk (Devin) 47.36; 8. Sebastjan Cettul (Devin) 48.14; 9. Matej Kalc (Brdina) 49.01; 10. Tommaso Pilat (Devin) 49.11; 11. Sandor Ciuch (Devin) 51.27; 15. Roberto Ciuch (Devin) 53.61; 19. Elia Monet (Devin) 1:06.57. Deklice: 1. Anna Tropper (Šentjanž) 41.24; 6. Gaia Musina (Devin) 46.65; 12. Alessia Bussolini (Devin) 54.67. Dečki: 1. Andraž Dobovšek (Gorica) 43.21; 5. Erik Gregori (Brdina) 45.01; 15. Loris Strain (Brdina) 50.81. Naraščajnice: 1. Nika Bizjak (Gorica) 42.45; 3. Elisa Košuta (Devin) 43.71; 6. Ingrid Peric (Devin) 44.77; 7. Alessia Fantini (Devin) 44.90; 8. Vanessa Strain (Brdina) 45.53; 9. Ivana Škerk (Devin) 45.70. Naraščajniki: 1. Niklas Tropper (Šentjanž) 39.54; 4. Štefan Žužek (Devin) 41.42; 14. Danjel Antoni (Brdina) 46.07. Amaterji: 1. Emil Zgonc (Komenda) 40.32; 9. Franco Parmesan (Devin) 43.13; 11. Corrado Ciuch (Devin) 43.21; 20. Marzio Farinel-li (Devin) 46.91; 26. Paolo Kalc (Brdina) 51.74; 27. Max Ostolidi (Brdina) 53.02; 29. Paolo Piškanz (Devin) 59.65. Starejše članice: 1. Damjana Strehovec (Komenda) 43.90; 7. Helena Volpi (Brdina) 50.24; 8. Erika Hrovatin (Devin) 52.29; 11. Kristina Zidarič (Devin) 1:20.68. Starejši člani: 1. Daniel Uznik (Šentjanž) 38.37; 2. Aljoša Gorjan (Brdina) 40.27; 6. Mauro Franza (Devin) 43.40; 10. Alex Pernarcich (Devin) 44.33; 11. David Sosič (Brdina) 44.98; 14. Claudio Peric (Devin) 46.47; 16. Alan Krizaj (Brdina) 46.99. Članice: 1. Brigitte Esel (Šentjanž) 42.83; 6. Janija Del Linz (Devin) 50.80. Člani: 1. Aleš Sever (Devin) 40.30; 8. Matej Štolfa (Devin) 44.98. Mladinke: 1. Sara Tence (Brdina) 43.48; 3. Astrid Corbatto (Brdina) 43.75; 4. Katrin Corbatto (Brdina) 44.68. Mladinci: 1. Mattia Rožič (Devin) 39.91; 3. Minej Purič (Mladina) 40.47; 4. Danijel Simonettig (Devin) 41.03; 5. Matej Škerk (Devin) 41.15.bg Čezmejno prvenstvo so predstavili včeraj na goriški Pokrajini, na njem pa pričakujejo približno 200 smučarjev bumbaca Včeraj so v prostorih Goriške pokrajine predstavili 5. Čezmejno goriško smučarsko prvenstvo, ki bo potekalo v nedeljo, 22. marca, na Piancavallu. Obmejno smučanje bo torej v nedeljo praznovalo mali okrogli jubilej in si je bržkone utrlo pot med tiste pobude, ki so prerasle raven običajne nedeljske čezmejne rekreacijske prireditve. Predstavitve medijsko in tudi politično odmevne manifestacije, so se udeležili predstavniki športnih, političnih in gospodarskih krogov z obeh strani meje, kar je dokaj zgovoren dokaz, da gre za občuteno pobudo. Vsi prisotni so si bili edini, da je šport ponovno prodrl povsod tam, kjer so druge dejavnosti naletele na manjše ali večje ovire. Poleg tega gre za prireditev, ki v svoji zasnovi predstavlja zgodovinsko Goriško, ki jo je vsiljena meja veliko let prerezala na dva dela. Organizacija zahtevne prireditve, ki se izmenično odvija enkrat v FJK, drugič pa v Sloveniji, je bila letos poverjena društvu Sci Club 2 iz Ronk in Tržiča, enemu najstarejših smučarskih sredin na Goriškem. Srečanje z novinarji je uvedel Bruno Gomiscek, prizadevni in vneti goriški športni delavec, ki je tudi povezoval celoten potek predstavitve. Krajevne politične kroge so predstavljali predsednik in odbornica Goriške pokrajine Enrico Gherghetta in Sara Vito ter svetnika pri goriški in ronški občini Franco Hassek in Fiorenzo Boscarol. Predstavnika Pokra- jine sta potrdila trdno željo uprave, da podpre tovrstne pobude, ki poleg športa utrjujejo sožitje in prijateljske odnose na že odpravljeni meji. Prisotna sta bila tudi predstavnika športnih organizacij, ki sta med glavnimi pobudniki čezmejnega prvenstva belih poljan. Gre za Paola Ta-viana, pokrajinskega predsednika smučarske federacije FISI ter Jureta Kufersi-na, predsednika ZSŠDI. Prisoten je bil tudi Vojko Orel, funkcionar Javnega zavoda za šport iz Nove Gorice. Veliko je bilo tudi predstavnikov smučarskih društev, med katere gre izpostaviti Sergia d'Isepa (Sci Club 2 Ronke/Tržič) in Boruta Fur-lana (SK Gorica iz Nove Gorice). Glavnega sponzorja HIT Gorica pa je predstavljala Laura Peršolja. Navzoč je bil tudi Raffaele Trodella, oče pred leti preminulega odličnega smučarja Franca, ki vsako leto poklanja posebno memorialno nagrado najbolje uvrščenemu smučarju rojenem med leti 1969 do 1973. Poleg samega tekmovanja, ki se ga bo predvidoma udeležilo preko 200 smučarjev in smučark z obeh strani meje, bo zelo veselo tudi že dan prej. V soboto bodo namreč na sporedu razne spremljevalne pobude, od prikazov vra-golij s free style-om, pa do vožnje z motornimi sanmi. Zvečer bo tradicionalna baklada, ki ji bo sledila družabnost z ognjemetom. Napovedana je tudi prisotnost Marie Giovanne Elmi, nekdaj zelo znanega obraza s televizijskih zaslonov, ki pa že vsa ta leta velja za neke vrste botra smučarske prireditve. Z razliko prejšnjih let, ko je vladala «snežna suša», bo letošnja preizkušnja potekala v res zimskem okolju, saj je snega na Piancavallu na pretek. (VIP) OSTRŽEK Donova in Žužek na DP Na Piancavallu so bile v nedeljo deželne kvalifikacije kategorij baby, cicibani/ke, dečki/ce, naraščajni-ki/ce, za nastop na državni in mednarodni fazi tradicionalnega smučarskega tekmovanja Pinocchio (Ostržek na smučeh). Pravico do uvrstitve v državno fazo si je priborilo 14 najboljših dečkov in 10 najboljših deklet. Prodor v naslednjo fazo, ki bo na Abetoneju, je od sicer maloštevilnih tekmovalcev naših društev, uspel Katrin Don (Brdina) z 10. mestom med cicibankami in Štefanu Žužku (Devin) z 12. mestom med na-raščajniki. Izidi Baby dekleta (38 tekmovalk): 1. Elisabetta Tosoni (Cimenti) 1:12,25; 17. Andrea Craievich (Devin) 1:18,99. Baby fantje: 1. Lorenzo Nico-li (Sci club 70) 1:07,38. Cicibanke (53 tekmovalk): 1. Elisa Andreassich (Sci club 70) 1:06,13; 10. Katrin Don 1:11, 58; 48. Lorenza Jez (obe Brdina) 1:28,95. Cicibani (75 tekmovalcev): 1. Francesco Gentilli (Sella Nevea) 1:04,29; 21. Jan Ostolidi 1:12,70; 31. Igor Gregori 1:14,93: 39. Carlo Francesco Rossi 1:16,63; 54. Andrea Facc-hini (vsi Brdina) 1:23,08; Naraščajnice (43 tekmovalk): 1. Nicole Pinto (XXX ottobre) 1:03,68; 31. Alessia Fantini (Devin) 1:12,98. Naraščajniki (47 tekmovalcev): 1. Marco Kandutsch (Lussari) 1:01,33; 12. Štefan Žužek (Devin) 1:05,61; 18. Albert Kerpan (Mladina) 1:06,57. Deklice (41 tekmovalk): 1. Arianna Stocco (Lussari) 1:02,05; 37. Anna Facchini (Brdina) 1:24,02. Dečki (62 tekmovalcev): 1. Andrea Berra (XXX ottobre) 1:02,80; 40. Erik Gregori (Brdina) 1:12,51 Hanka Blahuta na Piancavallu s tremi kolajnami a brez ... himne Prejšnji teden se je na Piancavallu odvijalo svetovno prvenstvo master v alpskem smučanju za veterane, kjer se je v ženski skupini C5 (starost od 50 do 54 let) odlično odrezala Hanka Blahutova, soproga Sloginega trenerja in fizio-terapevta Dušana. Hanka je v svojih mladih letih (takrat še kot Hanka Dropo-va) za češkoslovaško reprezentanco uspešno nastopala tudi v svetovnem pokalu, smučanju pa je posvetila dober del svojega življenja, saj je tudi redna profesorica na fakulteti za šport v Bratislavi. Na Piancavallu je Hanka Blahutova kar trikrat stala na zmagovalnem odru, saj je osvojila srebrno kolajno v slalomu, v veleslalomu in superveleslalomu pa je premagala vso konkurenco in osvojila prvo mesto, uspeh pa je dopolnila še z drugim mestom v petkovem nastopu za svetovni pokal. Kot nam je sama povedala, je bila organizacija samega tekmovanja zelo dobra, zataknilo pa se je pri nagrajevanju, saj organizator na četrtkovem nagrajevanju ni poskrbel za slovaško himno in je zmagovalki predlagal, naj jo kar sama zapoje...... kar je seveda odločno odklonila. (INKA) HOKEJ NA ROLERJIH - Drevi v A1-ligi Poletovci danes na gostovanju v Vicenzi in posredno po Raisport Più Zaradi posrednega prenosa po satelitski TV postaji Raisport Piu, drevi ob 22. uri, bodo Poletovi hokejisti na rolerjih gostovanje 17. kroga A1-lige v Vicenzi proti ekipi Diavoli odigrali drevi, s pričetkom ob 21. uri. Domači »vragi« bodo za open-ske »konje« trd oreh, saj so na prvi tekmi na Pikelcu zmagali z gladkim 5:1, potem ko se je prvi polčas sicer končal pri neodločenem izidu 1:1. Poleg tega je igrišče Vicenze prava trdnjava, saj je domače moštvo tam v zadnjih dveh letih doživela le peščico porazov. Danes je pod vprašajem nastop kapetana Sama Kokorovca, ki je na tekmi proti prvakom Asiaga staknil močan udarec v ramo. Manjkala bosta tudi Poloni in Corazza. Ostali izidi 17. kroga: Edera - Ferrara 7:0, Montebellu-na - Civitavecchia 0:8, Asiago Vipers - Draghi Torino 10:5, Milano 24 Qiant5a - Libertas Forli' 6:3, Arezzo je bil prost. Vrstni red: Eera Trst 43, Asiago Vipers 40, Diavoli Vicenza 32, Milano 24 Quanta 26, Pirati Civitavecchia in Lions Arezzo 24, Libertas Forli' 20, ZKB Kwins 19, Ferrara 8, Montebel-luna 7, Draghi Torino 1. V prvenstvu under 15 pa bodo konec tedna na vrsti tekme polfinala končnice. Polet Slovenija, ki je z zadetki Podgorška (5), 2 Iliča (2), 3 Kobaua (3), 2 Sibaua (2), Lončarja in Perica (2) nadigral Montebelluno se bo pomeril z goriško Fiammo, Polet pa čakata dve tekmi za razvrstitev od 5. do 8. mesta proti ekipi Ghost Padova. Poletovce je v prejšnji fazi izločila Vicenza. TPK SIRENA Livio Pertot potrjen za predsednika, Arianna Bogatec novi športni vodja Na prvi seji novoizvoljenega odbora TPK Sirena so si člani odbora porazdelili funkcije in načrtovali nadaljnje delovanje društva. Za predsednika je bil potrjen Livio Pertot, za športnega vodjo pa je bila imenovana Arianna Bogatec. Sestava odbora je sledeča: Glavni odbor: predsednik: Livio Pertot, podpredsednik: Peter Sterni in Alex Perosa, tajnik: Igor Košuta, sodelavec: Robert Mozetič; športni vodja: Arianna Bogatec, sodelavec Andrej Gregori; knjigovodja: Aleksandra Zivic , sodelavka: Erika Ferfolja; stiki z javnostjo: Silvana Dobrilla, sodelavka: Silvia Milič; upravnik morskih dejavnosti: Danilo Matija-čič, sodelavec Giorgio Močilnik; upravnik sedeža: Marcello Zezlina, sodelavec: Ernesto Peteros. Nadzorni odbor: Pino Rudež, Vanja Lokar, Alberto Brus. Razsodišče: Edi Filipčič, Peter Suhadolc, Claudio Visintin. 22 Sreda, 18. marca 2009 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Med 23. in 30. marcem Enajsti Festival dokumentarnega filma Festival dokumentarnega filma, ki beleži 11. izdajo, bo letos prvič tekmovalnega značaja. Šest filmov iz tekmovalnega programa se bo potegovalo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic. Festival se širi še prostorsko - med 23. in 30. marcem bo tako potekal v Cankarjevem domu in v Kinodvoru.Program-ski direktor festivala Simon Popek je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da so v tekmovalnem programu festivala filmi, ki sicer nagovarjajo tematiko človekovih pravic, ne dotikajo pa se je neposredno. Pri izboru se je namreč osredotočil na dokumentarce, ki predstavljajo presežke tudi v umetniškem smislu. Za nagrado Amnesty International Slovenije se bo potegovalo šest filmov: Odškodnine v režiji Thomasa Balmesa po besedah Popka inteligentno preizprašujejo, koliko je vredno človekovo življenje, Strogo zaupno režiserjev Petra Galisona in Robba Mossa raziskuje status strogo zaupnega dokumenta in prikaže, kako ga vlade izkoriščajo, Eugenio Polgovsky pa se v filmu Dediči ukvarja s problematiko izkoriščanja mladoletnih v ruralnih predelih Mehike. Med izbranci so še dokumentarec Fikser: Usmrtitev Ajmala Naqsh-bandija v režiji Iana Oldsa, ki prikazuje način dela tujih novinarjev v Afganistanu, film Bojevnice v sariju, v katerem režiserka Julie Bridgham prikaže ženske skupine, ki se v Nepalu bojujejo za neodvisnost, ter humana zgodba palestinskega očeta, ki mu ubijejo sina, prikazana v filmu Srce iz Jenina v režiji Leona Gellerja in Marcusa Vetterja. Slovenska sekcija mednarodne nevladne organizacije Amnesty International je bila v minulih letih že povezana s festivalom LIFFe, sodelovanje s filmsko umetnostjo pa nadaljuje s podelitvijo glavne nagrade festivala dokumentarnega filma. O zmagovalnem filmu festivala bo odločala žirija v sestavi: podpredsednica Amnesty In- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 18., ob 16.00 in jutri, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«. Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Pa-nizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: četrtek, 26. marca ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in pred-prodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Compagnia di prosa di Mariano Rigil-lo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: danes, 18. marca ob 20.30. Noel Coward: »Vite private« / Produkcija: Hurlyburly in Cherestani. Režija: Philip Prowse. Urnik: v torek, 24., ob 20.30, v sredo, 25. ob 16.00, v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: danes, 18., jutri, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. Mara Baronti: »India« / Nastopata Stalno gledališče iz Genove in Stalno gledališče iz Neaplja - Il Mercadante. Režija: Alfonso Santagata. Urnik: od sre- ternational Slovenije Sabina Živec, programski direktor festivala Watch Docs iz Varšave Maciej Nowicki ter režiser in ustanovitelj festivala Slobodna Zona iz Beograda Marko Popovic. Popek je iz sekcije Miti, ikone, mediji izpostavil filma Človek na žici v režiji Jamesa Marsha in dokumentarec o skupini Ekatarina Velika v režiji Dušana Vesica. Naznanil je, da bosta omenjena filma najverjetneje uvrščena v redno distribucijo slovenskih kinematografov. Slednje velja tudi za dokumentarna filma Otroci Vlada Škafarja in Sabina režiserke Sandrine Bonnaire, ki bosta prikazana v programskem sklopu Intimni portreti. Festival bo postregel še z aktualnimi družbenokritičnimi filmi, med katere je Popek uvrstil odmeven dokumentarec o umoru priznane ruske novinarke Ane Politkovske v režiji Erica Bergkrauta. Pri Amnesty International Slovenije so ob tem filmu pripravili okroglo mizo z naslovom Zagovorniki človekovih pravic in svobode izražanja, ki bo v četrtek, 26. marca. Med drugimi bo na okrogli mizi spregovorila ruska novinarka Elena Milašina, ki je prijateljevala s Poli-tkovsko in raziskuje umore novinarskih kolegov. Programski sklop Posvečeno prinaša izbor štirih filmov Raymonda De-pardona, ki se je v zadnjem obdobju ustvarjanja posvetil dokumentarnim filmom o podeželju. V sklopu festivala bodo na ogled trije filmi iz njegove serije Podeželski obrisi ter režiserjev avtoportret z naslovom Fotografska leta. V sodelovanju z Media Deskom Slovenija festival dokumentarnega filma nadaljuje z izobraževalnimi vsebinami. Letos bo predavanje posvečeno pomembnosti zgodbe v dokumentarnih filmih, vodil pa ga bo strokovnjak s področja dokumentarnega filma Hugh Purcell. Razkril bo skrivnosti dobrega filma in pojasnil, zakaj je tudi pri dokumentarcih zgodba pomembna. Rok prijave za seminar, ki bo potekal v angleščini, je 20. marec. (STA) de, 25. do sobote, 28. ob 21.00 in v nedeljo, 29. marca ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. in v sredo, 25. marca ob 20.45 / Friedrich Duerrenmatt: »Ro-molo il grande«.Režija: Roberto Guic-ciadini. GORICA Kulturni dom V torek, 24. marca ob 11.30 / Lev Ni- kolajevič Tolstoj: »Kreutzerjeva sonata«. Dramatiziral in priredil Branko Jordan. SLOVENIJA / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 20. in v soboto, 21. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 18. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Jutri, 19. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 21. marca ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: » Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 18. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Jutri, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V soboto, 21. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Danes, 18. marca ob 20.00 / Miha Maz-zini: »Let v Rim«. Jutri, 19. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Kurt Weil, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V soboto, 21. marca ob 22.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče V petek, 20. marca ob 19.30 / J. Au- sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V soboto, 21. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J. - P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. DOL PRI VOGLJAH Zadružni dom Jutri, 19. marca ob ob 19.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserka Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovica pri Komnu. SVETI PETER Kulturni dom V petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 18. marca ob 10.00 / Emil Aber-šek: »Marsovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder. V petek, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj. V sredo, 25. marca ob 11.20 / Marin Držic: »Dundo Maroje«. V nedeljo, 29. marca ob 20.00 / John Steinbeck: »Ljudje in miši«. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. in jutri, 19. marca ob 19.30 ni«. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Simon Dvoršak. V sredo, 25. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Nastopata: Hilary Hahn -violina in Valentina Lisitsa - klavir. V četrtek, 26. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Ščedrin«, dirigent: En Shao, solist: Matej Rihter - trobenta. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: jutri, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. Dvorana de Banfield - Tripcovich V nedeljo, 22. marca ob 17.30 / C. Orff: »Carmina Burana«. Dirigent: Lorenzo Fratini. Manuela Bisceglie - sopran, Daniele Zanfardino - tenor in Giuliano Pe-rizon - bariton. V soboto, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. marca ob 11.00 / B. Britten: »Il piccolo spazzacmino«, opera. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / »Open-ska glasbena srečanja«. Nastopil bo ansambel kontrabasov "Bass Chorus". TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. V četrtek, 26. marca ob 20.45 / Na klavir bo igral Sergio Tiempo. VIDEM Dvorana Madrassi V soboto, 21. marca ob 21.00 / Koncert »Gorni Kramer quartet« (Sebastiano Zorza - harmonika, Marko Feri - kitara, Aleksandar Paunovic - bas, Giorgio Fritsch - bobni) ob predstavitvi CD "Modulante". Gosta: Peter Soave - harmonika in Martina Feri - glas. GORICA Kulturni dom Jutri, 19. marca ob 20.30 / Koncert italijanskega kantavtorja Luigija Grechi-ja - De Gregori. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. marca ob 20.00 / Trio Palčič - Ciglenečki - Artač, koncert. KOPER Pokrajinski muzej Danes, 18. marca ob 20.00 / Koncert cikla »Mednarodni koncertni cikel« DPG Koper. Nastopil bo španski kitarist Rafael Aguirre Minarro. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina. V torek, 24. in v sredo, 25. marca ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije »Zgodba z zahodne stra- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: še danes, 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabrežinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Kulturni dom: še danes, 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. Ars galerija (na Travniku): od danes, 18. marca, (otvoritev ob 18.00) do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič, razstavo bo predstavil Jurij Pajlk. Galerija Kosič (Raštel 5/7): od petka, 20. marca (otvoritev ob 18.00) do 31. marca, bodo na ogled dela mednarodne likovne delavnice »Slovenija odprta za umetnost 2008«. Razstavljali bodo Herwing Berger, Julian Taupe in Ru- di Benetik (Avstrija), Skender Bajrovic (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Törrönen (Finska), Istvan Balind (Madžarska), Tibor Csi-kos (Madžarska - Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Kunaver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajt-na, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija); Odprto od torka do sobote od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (17. 3. 2009) Vodoravno: kita, oval, orogene-ze, tenis, dno, A. N., Toran, Plesni-Car, bek, E. I., In, protestant, S. M., lire, RegInato, Amur, dva, oris, setina, Rosina, T. T., non, alt, G. D.; na sliki: Borut PlesniCar. / RADIO IN TV SPORED Sreda, IB. marca 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Piščanček 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Casino Royale (krim., V.B. '06, r. M. Campbell, i. D. Craig) 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.05 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: My Life 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Un detective in corsia 12.40 Nad.: Renegade 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Tradimento (dram., It., '82, r. A. Brescia, i. M. Merola) 18.35 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 21.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Mr. Crocodile Dundee II (kom., Avstral., '88, r. J. Cornell, i. P. Hogan) 4 VI 22.45 Športna odd.: Un Mercoledi da Campioni 23.45 Dnevnik, sledi Porta a porta 1.25 Nočni dnevnik Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 6.55 Variete: Cartoon Flakes 7.00 Risanke 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.20 Aktualno: Magazine sul 2, sledi Dnevnik - Parlament 23.30 Film: Philadelphia (dram., ZDA, '93, r. J. Demme, i. T. Hanks) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: La fattoria 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resničnostni show: Amici (v. M. De Filippi) 0.00 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik ^ Rai Tre O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik, sledi Rai News 24 8.15 1.10 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 11.30 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre 12.45 Aktualno: Le storie 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico, 1. etapa: Cecina - Capannori 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Tre-bisonda 6.20 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI: Scena del crimine 22.05 Nan.: CSI: NY 23.05 Nan.: The Closer 23.55 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 8.50 14.30 Klasična glasba 10.35 Nan.. Don Matteo 6 12.00 Kratke vesti 12.45 Attenti al cuoco 13.50 Aktualno: ... Attualita 15.40 Dokumentarec o naravi 16.30 Dnevnik v furlanskem jeziku 17.00 Risanke 19.00 La Provincia ti informa 20.00 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Fra ieri e oggi 21.00 Film: La stanza della fotografia (dram., '99, r. A. Bonifacio, i. C. Monreale) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.15 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Jeff & Leo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: L'ultima caccia (western, ZDA, '56, r. R. Brooks, i. R. Taylor) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.:Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurez-za 23.35 Variete: Victor Victoria 0.50 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Ris. nan.: Svet Petra zajca in prijateljev (pon.) 10.00 Profesor pustolovec (pon.) 10.20 Potplatopis (pon.) 10.35 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 11.00 Knjiga mene briga 11.20 Dok.odd.: Ribniki 12.00 Dok. odd.: Šentilj - Spielfeld 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polemika (pon.) 14.20 Alpe - Donava - Jadran 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.. Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Prave ženske imajo obline 21.30 Kratki film: Dob'rje 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.03.1991 (pon.) 1.40 Dnevnik 2.15 Dnevnik zamejske Tv {p Slovenija 2 6.30 9.00, 0.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 10.05 10.40 11.30 13.15 14.15 14.40 15.40 17.40 18.00 18.25 19.00 20.00 22.40 Otroški infokanal Zvezde prihodnosti Vrhunci angleške nogometne lige Spet doma (pon.) Hri-bar (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 18.03.1991 Prava ideja SP v nordijskem smučanju, smučarski teki - sprint (M in Ž) Črno beli časi Nad.: Samo bedaki in konji Kronika osrednje Slovenije, sledi Primorska kronika Lit. nad.: Kmetje J. Massenet: Posnetek opere iz Berlina Tv priredba predstave SNG Drama Ljubljana Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.30 17.00 17.30 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 21.10 22.15 22.45 23.15 11.00 11.30 17.10 18.00 18.45 19.00 20.30 21.00 22.00 Dnevni program 0.15 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Potopisi Film: Gospodarji Atlantide (znanstv., ZDA'78, i. P. Gilmore) Biker explorer 20.40 City folk Avtomobilizem Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Primorski mozaik Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dok. oddaja: Borbonov dvor Pogovorimo se o... Glasbena oddaja Dok. odd.: Via Francigena Artevisione Iz arhiva po vaših željah i Tv Primorka 12.00, 23.30 Videostrani 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved Nad.: Jelena Če me spomin ne vara Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) Objektiv (pon.) Odprta tema Naših 15 let RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naprej od spomina in pozabe; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na re-šetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 18. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla V naslednjih dneh bodo nad našo deželo pritekali severni tokovi, ki bodo od jutri v višinah postopoma hladnejši. Nad vzhodno Evropo je ciklonsko območje s fronto, nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem pa je območje visokega zračnega pritiska. Z okrepljenim severnim vetrom doteka nad naše kraje suh in v višinah hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 18.15 Dolžina dneva 12.03 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 1.42 in zatone „ ob 9.47 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na zahodu države ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. drugod po državi večina ljudi ne bo imela težav, občasno se bodo pojavljale le pri najbolj občutljivih na vzhodu države. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 11.09 najnižje -21 cm, ob 20.27 najvišje 18 cm. Jutri: ob 2.23 najnižje 5 cm, ob 11.09 najvišje 7 cm, ob 12.33 najnižje -28 cm, ob 19.54 najvišje 20 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................650 Vogel.................370 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............330 Cerkno...............150 Rogla.................170 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo..........500 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............370 Trbiž..................260 Na Žlebeh ...........640 Mokrine..............340 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .170 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -1/12 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno. V visokogorju bo verjetno občasno pihal tudi močan severni do severozahodni veter. Pretežno jasno bo, na vzhodu občasno zmerno oblačno. Pihal bo severni veter, ki bo najmočnejši v severovzhodni Sloveniji, pod Karavankami in v zgornjem Posočju. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, v alpskih dolinah do -4, najvišje dnevne od 11 do 17 stopinj C. ian ¿s & o GRADEC 2/7 TOLMEČ O 0/10 TRBIŽ O -1/9 O -5/7 KRANJSKA G. VIDEM O 2/15 O PORDENON 3/14 ČEDAD O 3/14 CELOVEC O -1/9 O TRŽIČ -2/8 O KRANJ MARIBOR grč 0/5 P>3°2/6 S. GRADEC -PTUJ o CELJE 2/7 O M. SOBOTA O 3/5 ov LJUBLJANA GORICA f, ° N. GORICA 2/9 N. MESTO 2/7 GORIM O .... POSTOJNA O ^ 5/15 ^ 3/l5 O-2/8 KOČEVJE TRST O < •• > < •• > O 8/14 ^vSi O "" PORTOR— ^ -- ^ - ČRNOMELJ 4/14 REKA 5/14 OPATIJA ZAGREB 1/7 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno vreme, popoldne bodo ponekod možne plohe. Proti večeru bo zapihal severovzhodnik, zlasti v priobalnem pasu. Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Rahel dež bo dopoldne zajel vzhodne kraje in se popoldne razširil nad srednjo Slovenijo. Meja sneženja bo v vzhodnih krajih na okoli 500 m nadmorske višine. POREČ AVSTRIJA - Nadaljuje se sojenje »pošasti iz Amstettna« Fritzla so včeraj soočili s posnetim pričanjem zasužnjene hčerke Elisabeth ST. POLTEN - V avstrijskem St. Poltnu se je včeraj drugi dan nadaljevalo sojenje Josefu Fritzlu, ki je 24 let v kleti zadrževal in posiljeval svojo hčer, katera mu je v tem času rodila sedem otrok. Fritzla so včeraj soočili z deli 11-urnega posnetega pričanja hčerke. Ob koncu obravnave je predstavnik sodišča Franz Cutka dejal, da bi sodišče lahko izreklo razsodbo že v četrtek popoldne. "Razsodbo lahko pričakujemo v četrtek popoldne," je na novinarski konferenci dejal Cutka. Vendar pa predstavnik sodišča ni želel razkriti podrobnosti o odzivih obtoženca na izjave njegove hčerke v 11-ur-nem posnetku. Tožilka Christine Burkheiser je hčerina razkritja označila za "nepredstavljive muke". Cut-ka pa je dejal le, da je Fritzl posnetek pozorno spremljal. Danes naj bi bil proces sicer ponovno odprt za javnost. Novinarji bodo po besedah Cutke predvidoma lahko v sodni dvorani prisotni tudi med zaključnima govoroma tožilstva in obrambe - ta naj bi prišla na vrsto v četrtek zjutraj - ter pri razglasitvi sodbe. Kot prva na nadaljevanju sojenja bo danes zjutraj pred sodiščem nastopila psihiatrinja Adelheid Kastner, ki bo podala svoje mnenje o osebnosti Josefa Frit-zla. Psihiatrinja je obtožencu pripisala težko osebnostno motnjo. Po njenem nastopu bosta sodišču predstavljeni še izvedenski mnenji s področja elektrome-hanike in prezračevanja, ki naj bi osvetlili konstrukcijo in funkcioniranje ječe, v kateri je danes 42-letna Elisabeth preživela 24 let. Tako tožilstvo kot obramba sta se sicer odpovedala zasliševanju izvedencev s tega področja, saj mu ne pripisujeta za sodbo odločilnega pomena. Je pa včeraj pred sodiščem že nastopil neonato-log, ki naj bi razjasnil predvsem vprašanja, ali se Frit-zlu, ki novorojenemu otroku ni nudil potrebne zdravniške pomoči, zaradi česar je ta umrl, lahko pripiše odgovornost za umor. Cutka tudi o tem ni razkril nikakršnih podrobnosti. Sicer pa je obtoženec včeraj prvič od začetka sojenja novinarjem pokazal svoj obraz. Prej ga je namreč zakrival z modro mapo. Fritzla je včeraj ob prihodu na sodišče po premoru za kosilo posnel fotograf avstrijske agencije APA. To je tudi edini medij, ki ima do- voljenje za fotografiranje znotraj sodne dvorane. "Pošast iz Amstettna", kot so v medijih poimenovali Fritzla, tudi ob včerajšnjem prihodu na sodišče ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev. Fritzlov odvetnik Rudolf Mayer je malo po včerajšnjem začetku sojenja povedal, da je njegov klient že povedal vse, s čimer naj bi dal vedeti. Fritzl se je sicer v ponedeljek po nastopu na sodišču pogovarjal s psihiatrom, kar je storil tudi včeraj, je povedal predstavnik zapora v St. Poltnu Erich Huber-Gunsthofer. V zaporu so sprejeli tudi preventivne ukrepe, s katerimi nameravajo preprečiti morebiten poskus samomora obtoženega. Če bo Fritzl spoznan za krivega umora, mu grozi dosmrtna kazen, za zasužnjevanje pa je zagroženih od deset do 20 let za zapahi. Po avstrijski zakonodaji se sicer kazni ne seštevajo in na koncu obvelja le najvišja izrečena kazen. 73-letni Fritzl, ki je 24 let v kleti svoje hiše v Am-stettnu zadrževal svojo hčerko in jo posiljeval, se je v ponedeljek izrekel za nedolžnega umora enega od sedmih otrok, rojenih v incestnem razmerju s hčerko, ki je leta 1996 umrl nekaj ur po rojstvu, ker ni bil deležen nujne pomoči. V odgovoru na vprašanje sodišča je poleg tega zanikal tudi grožnje svojim ujetnikom, da jih bo v primeru poskusa bega usmrtil s plinom. Je pa priznal krivdo za nezakonito zadrževanje v ujetništvu, posilstva in incest. Na sodišču je v ponedeljek pojasnjeval, da je v otroštvu tudi sam trpel zaradi zlorab. Kljub temu so ga avstrijski časniki v včerajšnjih izdajah označili za utelešenje zla. "To je obraz zla", je zapisal tabloid Kronen Zeitung, medtem ko je Kurier navedel, da "se Fritzl smili le samemu sebi". Proces proti Fritzlu je v St. Pölten privabil več sto novinarjev z vsega sveta. SRBIJA Razstava o Titu »vžgala« BEOGRAD - V Beogradu so konec tedna odprli razstavo o nekdanjem jugoslovanskem voditelju Josipu Brozu Titu. Razstavo z naslovom Efekt Tito so odprli v muzeju jugoslovanske zgodovine, v prvih dveh dneh pa je privabila več kot 1000 obiskovalcev, kar govori o priljubljenosti nekdanjega voditelja tudi 30 let po njegovi smrti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Razstava naj bi osvetlila, kako je v času nekdanje Jugoslavije delovala družba, karizmo dosmrtnega predsednika in kako je postal simbol države, navajajo organizatorji. Na ogled so darila, ki jih je Tito prejel od državljanov, kmetov, institucij in društev, poroča dpa. Večina razstavnih predmetov - štafete, portreti, dokumenti, orožje in fotografije - je prvič postavljenih na ogled, saj so doslej menili, da nimajo posebne umetniške ali tržne vrednosti. Veliko število obiskovalcev, ki so prišli na odprtje, govori o nostalgiji po starih časih, "ko so vsi vedeli, kje je njihovo mesto", navaja dpa. "Na razstavo sem pripeljal svojega vnuka, da bi mu pokazal, kako smo nekoč živeli bolje in varneje. Otroci so imeli prihodnost, vedeli so, kaj bodo delali, ko bodo končali šolo. Lepo je bilo... Spomnim se štafete. Enkrat sem jo nosil in upal sem, da jo bom našel tu," je dejal 60-letni obiskovalec. (STA) Vnaiih cmlrih SíulrtiAyurvwl j, Ttia la ra, Wai Thai. Saunn Pirk in pokritih bazenih s te "v-c t-incr3 lr & in ojfpewaíio morski vodo, tamo potkibrii u njt -dobro paailje, tprattilev ln popoln oddih. ThUUA&SOCfMlfEe HD lelna lndVIJa uporjiw t.nl.HUJIr i.Hfijf «jl>;j.£pah»l4<üE Iri. +3 B6 5 69 2 9 O Ol - WWW.lifecl3SS.nit LlFECLASS MOTELS &. SVA kupoha rfitftflHi! 9. i.-i. 4.2009 W AI TH AI Tu AL ASÍ O CE NT E R 20 % pop ust \ 40% popu S t MASAŽA WA) THAt m/fl. ; v J F jvng o obloge z brt tptačnim od ponedeljka de petka , -..'.