.Slav ruski Narod* velju. tfeu . . k .4 - crto krtu......k rt~ ..... 12* — aui jffj ....... ,11_ ......o — Sh kti . . . . \ \ s 50 ......1 m pok........I "90 Drvr'v ra« te traukhsju ftrluuaial se ar vraCajo ■ Baaflcra mlira it 9, fj ^aPtja Imj iti vci>j|*j 12 %ifi, za u: ^mmmm pciit vrata za enkrat po M vin., za dvakrat po . trikrat alt \rćfcr*t ih. U vin Pri vtrjih lnsercijah po dogovoru. L prav nisi vu aaj se ac&uia-o nafttcntae, reklamacije, inaerao itd. to ir- admisisuativne st\an. Na naučila brez btcdihne »poslan« naročnine se ne ozira. cek) leto poi leta tetrt leta na mesec .Slovenski Narod' velja po po*t»: Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto....... za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3t> K 25-— . 13-. 650 . 2-30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Baravaist vo: Vraf lova ulica ti. 5, (spodaj, dvorišče levo)f tslslsa *t. M Razmere na tržaški t t.'ede i či avs •Iz Trsta M aufuuuufam. Zadnji cm je le. da urnemu i»o-* veča ti već svojih mori tržaškemu ^odnijakemo t pratnju. Za« tuji «a-J«*, da pazilo za-letujemo, kaj sr vse govii za kulisa .o- tržaške sodnije. Kar je diiu«"* ua d a strani tuka>n> «ud?.ijf. je nos* neenveno iu m ■auliiiaii * V li mar Si »vetjrl res nimam ftudl. ki hi motili malo rarspo4. .ra s , -o« In i Vi rr:«tavlv»r»; 1 Midi pravi ;b postaviti fnnk»v i »ni- izira'i St ?a Boki za razprave ae določajo t beri šest Hudorn ušn* žx pravijo, o. »pasivaa mistoara« od - -dni kov. ki so. to \m moramo priznali, v reaniei preooioženi. Vae fnnkcijoniranjc je narav -rost »vzjriedno* ! Ako kdo t loži prošnjo za rzpreiem na linijo, pa niav gari da je to **\\etniški kandidat, ne v-ozna e. kr. sodnija aplok t ih pravil, niti cbzirov: om bpo čakati te a^pnoV. In ti *o-* pod je morajo re* eakati in raka jo teden. dva. tri. **iri. pet. *e*t tednov, t a *e nič ne vedV.. kako jo Kodo ajo_ - pod je pri aodniji *kun*tvali*. Pa *e vee! To bi *e dalo ae pre-■Mati, ampak kar ae godi za knh >ami. je pa naravnmt nečuveno z rom na «.|oven-ki narrw|. in z na jn«tieo. ki naj bi bila Mit arija. Goapodje pri ^"ln»ji «o nam tako iroreri pri odloeevanjuu ali naj r rak t i kanti avauiz*rajo. ali naj arr»to-a k ade mir ne oiH-ane sprejemajo v i rak*o. da za temi ljudmi pošiljajo -eljne«. da *«e z vaa »ia>> za privatno Taljenje kn\. ,ik« pa /a-:»H.i j. j., reka aavodnike« oziroaaa naravnat rarie, ali pa ref » hi^niee ter r leda jo kam hodijo % aTfedil- n.i itd. - t /ahte%ait !*h-m». da ve po- i aaaHaav ajai*siiwl,era jeutka i*o-zitioitio wr»Hn«0 v ti, da ae i»«oanovr n?da!jni s|ov»Mt*.kt odaVILL da ae z n »:»ni fiudmi aSfaie t»la^euv skn in da ae končno nas iesik laravič-r.i* *i|*H*t,\a. iu^tira ne haarat'lizira in zahteve «4oveaukefia me*ip n in k» za prebivalstva n; oštevajo ia jim urodi. «e«i«ki |ao^laara n^ r».,/ vH.t-aaav, da ar podru ham informira «o in ukrenejo, aia ae pravienim zaht« *> mm afanjen^k* ra naroda ar«*di in ndpra-^ i j* raaaaere. katere Haae« vladajo pri aadlara v latrL I>r. Y 7'i " ■ v ' • ■ r'ilt Tlo Komnifiio ^d!o! Nekako ravno v ^redi velit-.i^tne <-re«inje firoare Savinjskih Alp je arlo-br»ka. kopita ali črki »I*« poaVikaaa tnirtinau ki jo zovemo Kamniaka Sedlo. Prejenje nane Ijaaaat i u> ae ni po~ aaamio teara a>-o«rr; ?-k*»ira imena, laaav več ao imenovati aanenj^ri«. <*e«ilo kratko Vrata ah •{^raaaaaaara vrata, /I • ' ' - • K •: ' , .. \ • • i II*" ii111 /. ' .v i.i t. .r* i ian» - k rinir se r.J,t i . .čita. il'i *i s ni < yl*^'J * ten divjeraanauntir^eara arorskeara kota in ae ni videl —ih, »vraeeno je c! ono \i več opitMiih. -krivnih k • |aa nuir\ skrbno |iota. ne krči ae i».an ame \-»led U>jazni pred črnin |»eatini K«»konia v ho\ temvee |»r»»^to in nam • 1 \" • sza« i«» pr*a \ cistern ni svt'Zt-ni ar« • • \ /'iuliu. /.aeudene nam l»» ^a.io «m*i st*mtrrtJM \>*> krasnih >iika!i in prizorih pristne planinske naiitvc. ki nam je pimtala i»o /a>!u ^.iii i;• u pianiit>kea;a društva tako le|M» ;»rist• >|uia . . . 1 >a p i* i h i • 111111 * ■ /aretntk*!-turistu ali T n-tin.ii -krhi. kako se pripraviti m p'f^krUii za turo na Kamni • Seilio. pr lenem zofKt kar iliod iz l.jubl.i.i .. - Dopoldanskim kanini: kini vlakom, ki na* pripelje v Kamnik okrog- t |a»|addne. i'oteuitakein > liistriski koko\-ikanju s»v in lajanju - i* Pot i*e!je a Kaaaaiika akoai 9ta-1 - • . i. K-Tin;j i o Muk. no- aačt in |M>tem '%*.»»sko/i oh le\ -m hre-arn Hi>*riaa po izvr-* .» izpeljanem • n * ■ k« jra je dal napraviti preil i »ar leti knez Wiiuiis< harrutz. i*t»t je fKipolnoma varen za treznesra eloveka. vodi *»kor- vedno vnioravno 'I r» / T«o**ebnib klaneev » skozi p ./•!'• \ e. katere preveva prijeten hlad BBS ...... U -Tri- » Tri x>;\ je !e rtale svetilke. p-»tem je /ai^i skoro - • kajt • i v-»;»keui k' »K-kaj dvomljivem m/pot ju p orijentarij-aka t.nbla »S. P. R« \* pičli uri i/ Stahoviee amo pod Kr ••vini Hrils'fu. *»\ tu v 'JO mi-: Ti :». ir Koo ,m| '.m! p.-i imamo le \m\ ure do Bistriške koče. Bistriška koča »S. P. I).«. Pidea; Trijrla - •■ ■ ir i. Mjazevepa I • - haiif« v.fi ste-Ijan.i. Pole«- tf ira je }• « š* v podsi reš-ju veliko ležišče na senu in 14 matra-eov. Kki tnbli. ki je pribita na k*«\. zapustimo to in korakamo nekaj minut po zeleni livadi mimo - *• ga gaja. Koneem srozdiča prekorn« i:ro izsuaeno. hudonrnikovo strugo, kjer opazimo orijentaeijsko tablo »S. P. I), z napisom: »Na Kamn šk- Sedlo« »Kamniška koča L X u-^e. Tn krene |K»t v leT». .senčnat gozd in se vije semt< rtja navkreber ob slekili visokih bukvah v zložnih serpentinah do properele. široke navpične stene: T»/\\i; pečij koncem katere -f stearaje '* našo ]M»t TiK^an podmol. (Chlmor. Pod podmoloin zavijemo nato levo navzgor na siah<» obraščen rob. raz katet-eara imamo krasen razg'led I>o Bistriški dolini, prav poaelaao pa na Grintavčevo predg»»rie onatran Bistrice (Gn^ben. .lennanov Turn, Koren.Komi>otela. Mokrica itd.Pot skalnem robu ni nevarna, vendar pa preeej strma in nas pripelje v dobrih minutah do golih, zelo luknjiča-stih ska1. do »Rokovnjaških Lukenj . Strmemu klaneu sledi na to levo ch| Rokovnjaških Lukenj dohr^>izho-jena, vodoravna steza. V hladni senci pod zeleno streho in blacodiš^čem vonju divjih akacij pozabimo hitro, da smo se še pred nekaj minutami grizli v kolena. V kratkem času pr--stisnejo naš pot zaporedoma v manjših presledkih štiri, široka in strma prodovja. |>o katerih podričavajo {vozi m i in spomladi plazniee. Na prodi- ščih se nam odpre tudi vselej kaj lep razgled v malo znani »Repov; Kot«, katerega oklepajo z leve Planil java, na desni pa mnogi skalnati turniči Zeleniških Špic, krasnih sosed majestetičnega Dedca, ki moli radovedno svojo sivo glavo iz temno-zelenega smrečja. W dolgo na to prestreže na&t pot spodnjo serjientino jahalne steze (kneza \Vindisohgratza) ter nas prestavi na zgornjo, nakar dospemo do glohokoudrtegji, od hudournikov razdrapanega jarka, ki drži narav-no-1 navzgor v Klin. Ob imenovanem jarku se pot zo* }*>t razcepi. Jahalna steza se izgubi na deMio jkkJ Planjavo ter se ovija v dolgih serpentinah, dokler ne doseže naše poti (ki ]>elje vsporedno nad jarkom! pri malem studenčku. Med njim ^ dviga mali griček, kjer stoji _ -toljubna j>astirska bajta v Klinu. I^e-ta ima idilično, izvauredno lepo lego! Xa desni štrli v sinje nebo nešteto belih zobov razorane Pla-.ve. na levi se dvigajo navpične topošpičaste Brane; silni mo-gttčni -kladi nad skladi, med njimi ghdioki žielajvi in korita, ohmšene plasti, tteli meli in široka proilišča: \ sa groza in sila skalnih gromad v vseh oblikah nam stopi naenkrat pred oči! Pod to nemo grozečo močjo, mrtvo materjo, pa se kaže krogiu-krog nas druga sila-življenska moč planinske vegetacije. Komaj dobre tri mesece ji je cxllcH-ena blagodejna luč in toplota žarkega solnca. a delo ki ga razvije in postavi na dan planinska rast v tem kratkem času. je naravnost čudovito. Izpod teže plazov in kamenja se z bude naenkrat neugonobljive kali. komaj odleže - g. že se prelevi potlačena starina v bujno sočnatozeleno oazo. v prekrasen planinski vrt, ki preki]>eva življenja v vseh barvah. Prekrasni ta botanični naravni vrt se pa steza še dalje in višje, skozinskoz ob naši poti, ki nas pripelje v složnih ser]>entinah in vedno lepšem razgledu v poldrugi uri do kamniške koče »S. P. D.«, tik pod vrhom Kamniškega Sedla. Omenjena koča je ena izmed najznamenitejših postojank v naših Savi n.sk i h Alpah. Leži takorekoč v- srcu omenjenih Alp nad šumečim slapom Rinke 'il napisati |*ara4lignaa aovi >h»v» n ski lite; at ur: \ e»st;. ko s»«m proučil Flo\ar s, j*, do črke m ia pakril le nekaj ma'ili h t. v tudi iz drugih črk Si < ■ ; \ anj« s|«» varjev tedaj je rtioje navodilo L <»ti je trelaa rar on«* beuede, ki jih nikdar ali pa ari© redko najfle.no v • asih knjigah; iz njili se dado potem sestaviti najličnejir povrati. i*Oatav \ imo. nap;s..?i h««'-e».. povest ali ttravljief» o pritlikaveih Iz Ut*.-dnja ka *i f« iš."-»-ni v**e #trie lies***le, ki se • a naša j*» na r»»d pritlikavcev na primer is auoje ae popolne zbirke de: gnje*-. gnjeeelj. ^njeeaat. keb»«e. kepee. keba-t. kesa »t. keše. keuek. klop. Zji opisovanje kraja ai izb#»rem l»^ede kakor: wtp>*\}+* drič. u**ad. jaška, jazbina, kar ali ker, koliba, gred. >ata. Ii**nik ah hstMu-a. čistina. či»*ti-nje ali čifftvina. I i* je. azevina: za da-janjc s, pripravim zopet drugih be s- d. na primer: lilek. damelj. leaka-ti. lenniti čad in čaden. Infmnja. loža. morda še ra.idati halVIeti in drugih U-sed v izobilju. Iz teh in ur mnoaro drugih l»esed **** da -^utaviti prav lič na pravljica, uevecla m r«»močjo po-/' * glairo|o% <»s#*bu.h zaimkov. 1» i t^ui sf,,»Tfj vriniti tndi »e kako znano benedo na ftrimer. kadar me puuti ulovar na cedilu, in staviti gretn. da noben otrok te pravljice n« to hotel notduuati lutotako ui lahko ueatavim de za rur moajočr dr«fre apjaa, km i j m i... « h s«' uporabljala ta ' z.lieuih mi.oij moralnih spi-ih. S»-stavil bom tako tertir.nolo-gijo za palačo zrtveti Š4uikla\ške r«> kvi \ - m !' . 4-e mi ImmIo primerno razradili t .j trud. N*a ta naeui se l«4i zmanjsjilo |N»bujšauje kar bi bilo tudi zelo zaslužno delo. Vetiregledlie so posUs)]e*> te llio- ,;e metrMle! Pomisliti je le treba, da I Pasta vin m t »tem za en pojem lahko j kar ce|o kopico Itesedi 7a* zgoraj sem na vedel 7H |k*sc«|o pritlikavee kar pet poznanieuovnnj in vseh pet z začet-nieo k; atavim. kadar setn predelal v-e slovarje da jih lahk » razpositavini najin an j dvaj>*et. Pritlikavec pa je In'senla. ki nam t*ride \«iako leto le parkrat v usta. koliko več wnio pričakovati potem od drnarih. bolj IMtznatih lie*ed! Najmanj t »a no«lvaj-s#>teri se naša kopija verborutn. Po-»•i'iIm'h teara bi bita m«l drugimi tudi ta. da bi bile šoluke oblasti primorane pomnožiti nčne ure za slovenuki jezik, morda bi bilo treba ustanoviti celo fiouebne te«*aje. Različne šole bi ae razvile; en profesor bi ae oarreval recimo za obliko grnjec, drugi za ke-bee. tretji za klop, imamo takoj troje aol. amječerce, kebčevee in k lopove«. Nova .iezikoalnvna era bi napočila! To uo seveda uamo primrrr, zakaj r reuntei bi bila utvar *e bolj zamotana. Krasna perspektiva! Knjigotrutvo bi napredovalo? Literat je prevedel roman »Krmm oko« v boaatamk, ki imajo rse apeatpici aaaao od a po do o literat B. preve«1e isti roman v l>e»edah z začetnicami od p do ž: kolika raznovrstnost, kak duševen užitek! Odo bi zapel vstajajoči novi literaturi ! S čaaom preide novi izpopo!njeni jezik ljudstvu v kri in meso. V uradih, po kavarnah in g«>stilnab se govori, kmet nažene v njem nadležnega |**a, far se kresra v njem na priž-rici. Cr si iz šole kebcev. ga ne razumeš če govori gnječevski jezik. Tre-ha je tolmačev. Slovenci smo vsi, toda razraste! se je naš jezik, pognal ie stranske veje. tak je narave tok. Ir stanu tolmačev se izor.egavi potem lahko nov stan. stan strokovno slovarskih izvedencev. Koliko novega kruha! Na delo tedaj! Prihodnjost se nam svetlika! Vsekako pa si pridržujem jaz slavo in pravico prioritete. — seveda tudi pravico do spomenika po smrti. — za to najnovejšo literarno strujo. Kot vzorec podajani tu svojim prihodnjim učencem akromen poskus povesti, opirajoč se pri izbi rt besedi edinole na Pleteršnikov slovar. eleajr. Na barle v zgodjem hlapu se je vzpenjal iz globoke koleševke po strmem, 1 mastno jerovieo pokritem k lanen ii poste, enolične golicave v goračino. Silno se je opirala jerevina v poka bobe 1 prostimi brodinjami, da ja kniiali golja v atarik krpuam. To in tam se je ustavilo oko ua strohnelih čolah. noga se je pogreznila v globoko klatje, ali pa je zaškrtal okovani čevelj na drobnem hlišču. Iz usadov so štrleli dogrdeni hrti kakor eepeneni spomini iz gorših časov. Nad vsem pa je ca u kala rjava, enolična gorščina s svojo gmilo iglico. Oknilo bi se črmožljivo človeče gn«*-ti, izhabelo bi droma. hrpili bi se mu čama lasje, da ni bilo to v zgodnjem jutru, ki je jaleno oirrinjalo blodno hočjivost v jaro meglo. Bleheren je kolobantil po slabem capašn v ozki :apoki proti akn, j>ezni so postajali njegovi koraki, — izda mu je izpod-lezljiv hlid na jagno ustavil nogo. (fiomela je njegova duša po solncu in radosti, po bhxlu, an duri ji va hrn-: a mu je vlila v srce dreselje in na mar mu je začela hoditi grleča briga, gnet bi smeli leprav imenovati, kar 7e cvelilo njegovo notranjost. Iz pobrdja izza brunega cerenja se je ustopil na širok balvan ob kraju brida. Iz beriga je Drezala hrdka burja, tulila po goltanu in se zajedala v gra m past o kokavo, da so se vadi ga val i celi oblaki prgastega prha. Brzi pa. ko se je navadilo oko, je zagledal onstran globoke izjede brhko dekle. Sedela je na nizkem dniaču. vzd i aru jočem se ii gmha in h rastišča, mastna brnja okmaene drnine jo ie obrobljala, ljubka litka ji je žde-la izpod krila, drasteča k dr pota vem bobodtuuurro. V čelarni baitioati m ja pioomla v jarobojud llkltouli, j«. Bssarir* tm I ha itsierskl skih dolin. Kranjski ter strani, ter slovi rasli divnera pledav Ima jedilno in dve spalni sobi a 16 posteljami, podstrešje s 90 skupnim ležišči, kaaiajo ter klet; je s sezoni oskrbovana in inlosaaia s v asm potrebnom konlortoin. Poleg nje je tndi vodnjak. Ii kani niske k«> in amo na ras-polaero mnoam lepih tnr izmed katerih so oaseniti posebno sledeče: Klani n - ka koča-Urana. Kamniška koča - Planjava, Kamniška kočo - Planjava - Luska Brana - Škarje - Ojstrico - Knenekoin koča. Kamniško kočo - Okrwlj iKinkin tlapFitatbaafov dom »& P D«), Kajnniška kote - L< »skusita in dolje Savinjska dolina. Kamniška koča-Okreeelj - Sav in*ko Sedlo - Crška kočo »a P. D«. Kamniška kočo - Okre-šclj - Turski žleb - Skuta ali Rinka-Kokrsko Sedlo. Cesarjeva zahvala. Njegovo res, in kr. apo%toKk.» Veličanstvo je uaj*ailo*taeje blaaro-iivolilo iadati aaitipos aajviš> ročno pismo: UuM baron Blenerth! O priliki praznovanja Mojega 80. rojstnega dneva »o Mi došle iz vseh delov Mojih dežel brezštevilne čestitke in nebrojni dokazi zveste vdanosti, kar je arloboko rinilo in razveselilo Moje srre. k: bije za vse Moje narode enako vroče, in Me je okrepilo za nada I j ne delo. 8 čuti jrloboke varstvo in pomoč, ki Mi jo je ni I Bner v Mojem dolarem življenju, se * zdiaruj«'jo k Vsem**grr>vnemu Moj*" vroče molitve, noj tudi v bodoče ne odreka Svojega blagoslova Mojemu delovanju, posvečenemu blasmi -kup-ne«ra prebivalstva Mojih držav. Vsem. ki so ar Mene spomnili v teh dneh v ljubezni, izrekam iz ▼sesa sreo Svojo zahvalo, ter Vam nato* sm. da to javno razrlasite. Ba d I si. dne 21. argr. 1910. Franc Jožef I. s. r. BUrerth s. r. Dnevne vesti. Dr. I%an Ta*čsr in dr. Triller ee ne spuščata z brezi as ni m i <»breko- valei v nikakršno polemiko več. temveč jim bosta dala priliko, da v javni sodni dvorani d kažejo resnico svojih trditev. - Mladini se hvalijo. V »Edinosti je iz^H včeraj slavospev. ki so m \zn ^pisali mladini in v katerem •širni i >o v zdi ar u je jo v d*-veta ne- besa. Ta otročja samohvala je obudila v LJubljani veliko ve**do*t. «aj pa je tudi že presmešno. kako važnost si pripisuje peščica mladih gospodov in kako svoje Studentovske nezrelosti prodajajo kot tako znamenite ideje, oa bi napredna -tranka hitro zadobila gospodstvo, če bi se ravnala po njih in \*> nasvetih t#» družbi«-e. Celo o boju v stranki se jim sanja, prav kakor da bi imeli kdo ve kako zasloni bo med pristaši -tranke in kakor da bi že bili kak mofoeen faktor, ko jih je v resnici vsek skupaj ravno za eno mizo in so jih vsi razumni ljudje že do gria siti. O kakem boju v stranki seveda se govora ni. Mladini samo z&aajo delajo, drugega no cvetlo lice, polno hrpne gorljivo-sti je eepenelo hrepeni ji vo po nečem neznanem. G met ne june oči so zrle ljubohlepno v hruneči hlap. Hlapno pokrite prei so mu pobu rile dražen« iz prežel j no hotne čuti h grehoti, go-lene in hirso so vsrkavala dobrodej-lo hlajo. v njem pa lodile hrgoljan-stvo. Brozerujoč dobri god. nenkrot-no drhtenje v prsih, ni cimil trenutka na visokem kolku: iz prečk i ob ja obrnil batriven in rodovno odločen; habdno je stopil zopet na (»stri brebir bere čuk le. da se je iz plate valo kamenje pod težkimi čevlji Ni za oviralo v rloboki dnjaei f rat je in d račje, hrstelo je l*od njVrovimi brka vino koraki, vzpenjajočimi se proti visokemu lomiču. V duši -o mu borila drgetajoča euvstva. lohneča po hotenju, v en dilj so mu vstajale bres-očne slike o draarovanju. intrtnem branjenju, jrreečem busanju in rolea-tem radovanju. Pred očmi pa mu je plavala njena potenjieo, rišoča ar na rjavi brnji. Kloneajoč ■ hrepečim dahom se je vzpenjal po I o kast i jasi, bavtajoč a rokama za brkljače in go-lovice. Dospel je na lomič. Cemajoč se je ustavil. — Čujno njeno nbo pa ra je zaslutilo. Vsa divjačna je skočila raz nnišče. jara arorčiea se ji je razlila po liru in hitrno je izrinila v jad r nem teku za kapom. Solnee pa je brernilo skon oblake io skozi hlap in jasniea se je ns- oki. Boji 5b eana. dokler pa le političoi vajenci Mtn.Mi stresajo in spletkaUtjn, dot loj o kakem resnem b o j u se fovora nt. Neslana je ta samohvala loko, da bolj ne more biti, naravnost uupvrti r.entao pa js, da frovsoo ti m In diši c aro jem dela, šakaj, kav as ti laajHeč!? osert^astavolo Lo Je strsaZ ko spravila v oojkojas ataska. Za stranko bi bilo stokrat bolje, da teh niladniov ni nikoh •»(Mastila s vrvice Naravnost g« »rnata-no pa je. da pisarijo ti mladini po Kdinosti« tako. kakor d« bi narodnonapredna at ranka morala razpasti, če bi jo mladini i s post ili. Za iiarodiionnprediio strank>> bi bila prokleto žalostno ee bi bila njena eksistenca odvisna tal teh rospodov. Na srečo pa ni. En tu-eat ljudi več ali manjv to pri resnih strankah nič ne šteje, te bo kdaj na rodn«»napredna stranka tako daleč prišla, da ko njen obstanek odvasso cd te družbe, potem že sploh no ko več stranka. Tako daleč pa še dolgo solsro ne bo prišlo! -f- Ljobljaoa je mirna. Prvo razburjenje, ki je nastalo v sled nepo trditve d«»sedanj**ra župana, se je polesrlo in danes presoja občinstvo posodnj povsem hladno in Trezno ker se zaveda, do bo obč. *%#•! postopal sama v sorlasja i dosedanjim županom in despenster in l-aiback«< je ra-i v v svojem bšati n izv rstnesra članka, ki ra je priobčil sorijalnooV •uokratični »Arbeiterm ille«. Last provi o »demonstracij«, ki so jo no ■ - *• »r -.•s,1r;»\- narnifh-«et letnice aranžirali klerikalci: — die Klerika len haben sieh zur schuf tiren Kol le v on Lorkspitzeln herreareben. aller-dinsrs o h ne einen Erfolr dieser Xie-dertrachtiajkrit zu erzi*n Dalje pa a postopanjem barona glede nepotrditve doseda-njetra župana in bere šefu deaekse vlade take levite, da bi jih prav radi ponatisnili, ko bi v naprej ne vedeli, da nam jih konfiscira jo. — Kakor v IdrijL Se je dobro znano, da je deželna vlada pred dvema letoma razpustila ob»"-in*ki odbor in odstavila žunana. ne da bi imela za to stvarne razi ore. marveč edino na željo klerikalcev, ki so se hoteli ca ta način polastiti naprediiera me--ta. Tudi takrat je imela vlada slabo vest in poslala nad malo Idrijo 17 orožnikov in v Ljubljani je bilo pripravljeno nemško vojaštvo. T**\n Idrija je ostala mirna navzlie neču-venemu klerikalnemu nasilju. Vlada in klerikalci, ki so hoteli imeti izrre-de. so bi tirani. Več dni so preganjali orožniki dolr-čna v Idriji in kom: - i. ne da bi imeli le najmanjši opravek. Kako grtli hinavci so klerikalci, ko kriče, da hočejo čuvati občinsko av ton«»m i jo, dVjkazujej«r» dejstva, da sami sisti-rajo soclasne sklepe občinskih odborov in -arni pritiskajo na vlad da razpušča ^»očinske f>db<»re. -f- Klerikalni panama na oro-škem. Kakor smo se omenili. klerikalna eentralna blasrajna n< del-skih za d ni ar na K<>r< ^ kssn — katere Tiodpr^lsednik je znsni koroški *leri kalee merr. Podrorec — p4jso>latrajna vložila nsanično tožbo radi 111.K.TJ K 78 v in sieer: 1. klerikalno centralno blagajno poljedelskih zadriitr na Koroškem: 2. benediktinski olivetas-ski samostan: 3. društvo sv. Jožefa in 4. k ne. /oškota dr. Josipa Kakaa. Kakor se iz te tožbe vidi. so jako zamotane denarne operacije klerikalnih denarnih zavodov. O tem priča dejstvo, da ae toni tudi društvo sv Jožefa, ki j" naj brže omenjeno menico žiriralo. Dru-stvo »v. Jožefa je pa tudi dolžno centralni blarajni poljedelskih zadrur na Koroškem To vse nekako spominja na takozvano »Wechsc!reitcrei*'. Vse te mahinajcije pa vzbujajo med člani centralne blarajne misel, da je njihov denar v nevarnosti. Vsled te-tra /e zahtevajo v večjih krajih kmetje svoj denar nazaj Ni izključeno, da se začne že v nekaterih dneh velik run na to centralno blarsjno. Kakor poročajo iz Zerornje Bele, je tam več vlagateljev odpovedalo svoje vloge tamošnji klerikalni posojilnici, toda jih niso dobili izplačane Klerikalna posojilnim v Lipjn v dravski dolini h menda odpovedala centrali 20.000 da no čez dva ■misTj^ koto- flri, kjer aa ni sjedalo na to, da se je dssssr nalagal in izposoje vsi produk tivno. v gospudaVsko avrbe — temveč Mar ja bil niavai nomen vsak osna mik opersanj, podpreti rasna dvomttvn klerikalna politiono podjetja. In to se zdnj bridko maščuje. Koroški in kraiijnki klerikalni so ia-v a bil i par koroškik klerikalnih denarnih sadrur iz osi jake Zadruin«' zveze« ter jib priklopili koroški centralni sadružni blagajni. K tem so izkazali kc»rošksmu kmetu tako veliko uslugo, da bo naj hrte prišel naposled as ob ves svoj donor Dn v koroški oontrnlni zadružni blarajni selo smrdi, priča že to, da rnsgr. Weiss i re«ls*'dnik te blarajne, ni šel iz zdravstvenih ozircv samo na dopust, temveč je odpovedal in izpraznil avo-h* di»sedanje stanovanje. Najbrže so mu ptsvtala tla prevroča. Kdo bo pa nne| dobiček od te nepremišljene klerikalne gospodarske politike T Naši riansini nasprotniki. Že zdaj ae vesele razni nemško uaeijonalni listi Teh polomov, ker so prepričani, da liodo ti zapeljani kmetje šli rajše z -dn lal^k«« *sth i» n'» \<*-trnnk«>. n<-irškent. Kje torej a~r*»hokof»i sloven^kejra naro da na K«»roškem ? - Tudi tolažba. Celjski Nemci n neroškutarji zelo i»oparjeni, ker -o pri «»b«-inskih volitvah v okoliški občini tako imenitno |»o>roreli. Tola- iio se tem, tvn, ki je bil zelo dobro obiskan V res« d m iji, ki je bila na tem oh-i'-neni zb«»ru sprejeta, so /.ahtevali nar«nln«t avtonomiziranje šole in podržavljenje šolskih nadzornikov. Odbor zv» ze pozvali, naj i»-dela protest 7.*!rri«Ti kratitve državljanskih pravic učiteljev in naj ta -f na in«Todajnem mestu uveljavi. Hribar in Ljuhliana. K članku, v katerem «nio pojasnili zasluga «lo' oilanjera župana Hribarja za ' m "»n*»ko mesto, .je bilo rečeno, da je slovenska d VMška osemrazrediii-«-a pri Sv. Jakot.i zgrajena t>o načrtih prof. Mak^n Fsbianija. To je tre-*a izpopolniti Vzorne načrte za to rto*dopje je nat»rav;l deželni stavbni •vetnik r inr- Ivan Sbrizaj. orof. Fabiani pa je pot«»m le fasa«lo spremenil, ker so nekateri r^P^dJ* v ol>č. svetu zahtevali, da naj bo v modernem slojru izvršena. V nedeljo, dne 28. avrusta se vr-na prc»strarn»m dvorišc'ii in senčna rn rozdu r Balije (prej Traun) na Tržaški «-esti velika ro*^na veselica Spored obsera r^dbo. ples. šalji\«> po sto. komične prizore itd. Sodelujejo l»evri Ljubljanskera Zvona«. Paviljoni za vino, jestvine in drugo so na razpolago. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 3fl vin. Veselica «e vrši «d» vsakem vremenu. V nedeljo torej vsi k Bal iju! Starši, pasi te na svoje otroke! Včersj je na Selu pri Ljubljani 81et-na fttefanija V«sstner is 1'dmata nest oval* svojeam 2 leti starega bratca Tvančka. Deklica ae je preveč zar le dala v druge otroke ter pri tem padla z bratom vred v Ljubljanico. Josipi na Gašpersač is Sela je to videla ter rostavila svoje življenje v nevarnost, da je reši Is oba otroka gotove smrti. Otroka sta bila že nezavestna Is Litije. 1 tlet ni Josip Rožnn iz Gradca pri Litiji, ki je pobegnil pred 14 dnevi od avoja matere, ae je noeoj povrnil nazaj. V nedeljo je fotografirala gospa Rosno nade Sokolina in Sokole ss rmrledniee. Slike so vso prav dobro narejene, ter ae ona n* taka dela lnkko priporoča. ffareajjakik planin je pobelil sneg, ki je ozračje znatno ohladil. Tudi v ravninah se njeajov vpliv malo pozna, vendar po iosvladuj* prijatno toplo vreme. Okrajni šolski svat eei>ki jo na svoji realni seji sme SS. t. m. sklenil, dn se šoli na Tesarjih dovoli še nadalje paralelka in da ae učitelju nn rejjaki okoliški šoli. Josipu Zarerju dovoli dopust še eno leto v s vrbo na-daljne umetniške izobrazbe. Soli na Kalobju se je dovolilo, da se preložijo r lavne počitnice na čas od 16. avrusta do 15. oktobra. Prov. učitelj na celjski okolički šoli Rudolf Delakor-dn ae je premestil na Teharje; na njeajovo mesto pride a Teharij Fran Hribe rnik. Nemškutarska zmaga. Pri občinskih volitvah v Pobrežju pri Ptu-jn so v tretjem razredu /.marali nem-škutarji. ki so dobili °4 rlaaov- Slovenski možje so dobili po 41 %\a&ov. Ta nemškutarska zmaga v slovenski občini ciaje slabo spričevalo slovenski zavednosti. Petelin ubil otroka. V Poljani v mariborskem okraju je sedel poldrugo leto stan Konrad, sin vini carja Jurančiča sam na domačem dvorišču. Otrok je imel v roki kos kruha, kar j*' opazil tudi petelin soseda Veronika. Med otrokom in petelinom se i<* r°tovo vnel boj za kos kruha, liajti ko je vsled krika pritekla na dvorišče **estra maleara Konrada, je videla, «ia je stal na otrokovem hrbtu f»etelin, otrok pa je bil že ves krvav za ušes«»m. Poškodba je bila tako tež-•Va. da s«» prepeljali otroka v bolniš-nico v M ari Kor. kjer vsled «jtrp-nenja možranov umrl. Krsto naročil. Hi-ni posestnik ter Baka tu v Gra«lcu je predvčerajšnjim na.ro<-il pri pogrebnem za-vodu kr^i«». kak«>r je tnlil za svojega i»rata. Krsto pa je nar«h*'il zase, kajti Bakai - včeraj zastrupil. Star je bil 70 let. Poročil se je danes, dne 25. avgusta prof. dr. K. O z v a i d iz Gorice z gospi«'o Uanico Celisnik iz Stra-it vesi v Ziljski dolini. Običajnih obvestil sta se porooenoa odkupila v prid narodno - kulturnim ustanovitvam. Na kolodvoru v Sv. Luciji-ToU minu imajo razni avtomati laško-nemške napise! V uradu se pa tudi nahaja uradnik, ki tolče slovenščino, da !* cu smili. Ali se temu res ne more odpomoči ? čebelarski shod v Kobaridu na (ioriškein - vrši v nedeljo 28. t. m. po jutranji maši v ondotni šoh. Xa shodn bo predaval zastopnik osr. čeb. društva iz Ljubljane g. nadučitelj A. L i kozar. Prir-akuje se obi le udeležbe, ker je ravno v Kobaridu čebelarstvo dobro razvito. Strašna nesreča pod tramvajem v Pulju. V torek opoldne se je dogodila na črti električnesra tramvajr. Arena - via Carducci v Pulju srrozna ' - sr«*ča. Ravno ko je vozil z vso silo tramvajski voz št. 11 po imenovani črti proti trgii Carli. mu pridrvi iz sosednje ulice nasproti ročni voziček, na katerem sta dečka - brata: de--» f letni Paskval in triinpolletni Ke-migij I>vomiči<; vozila neko perilo. — Fantn»a sta se hotela v zadnjem momentu ogniti tramvaja ali k nesreči jima je prišel nasproti velik ♦ kspedicijski voz tvrdke Fzner in zaveta vil dečka, katera je v istem hipu tramvaj vnrel in sicer Remigija pod tramvajski.Paskvalija pa po aja Fvgen Fleara je bil takoj no zaro-div^i se nesreči aretiran in dan na razpolaro preiskovalnemu sodniku. Pretepi med tržaškimi natakar. II. Ko je izstopil bivši socijalderao-kratični poslanec tržaški Silvio Paa;-nini is socijalist i ene stranke, je potegnil seboj med drnrimi tudi večje število tnnških italijanskih natakarjev, ki so bili poprej po večini organizirani pri aocijaldemokratih.Od takrat je med natakarji Pagminijeve in one Pittonijeve stranke veden prepir in pretep. Prvi so hoteli pred mesecem dni prirediti v Bosehettu veselico, s poslednjo so b zunanjem vplivali na policijo, da je veselico prepovedala. To je obe stranki še bolj razburilo, tako. da so sedaj pretopi mod njimi nn dnevnem redu. V četrtek so aa bili aprijoli no rosnih rneotih in tepeni so bili Pnnuinijnnei, nn kar ao kitoU im policijo, od koder je odaln večja patrulja na lov na pretepače. Na policijsko ravnateljstvo sta ae podala tudi prodatdnik natakarjev Gi- rsrdi in Silvio Pagnini v svrho, da policija napravi v tem pogledu £e enkrat »red« in pretepače kaznuje. Zanimivo volilo. V nemških kroajih v Trstu se govori, da je neka Italijanka volila mestu Trat 200.000 kron v svrho, da ae zgradi tržnico ali kaj podobnega. In sicer mora biti zagotovljeno, da ae izvrši tekom ene-ga leta. Ker je pa ta volilkn prepri-čana. dn ae je že mnogo stotiaočakov, voljenih v razne dobrodelno svrhe porabljalo v politične namene, je volilo to veliko vsoto a prietavkom, da, ako mestni magistrat ne izvrši svoje naloge tokom določenega časa, zapade ta vsota 200.000 K nemškemu j Schulvereinu«. Nočni vlomilec. V noči oi 18. do 19. avgusta je skočil skozi odprto ckno v hiši v Spod. Šiški st. 190 neznan vlomilec in pokradel stanovalcu, ki je v sobi spal, z nočne mize srebrno uro z verižico iz obleke na stolu pa denarnico z nekaj drobiža skatljo za cigare in notes z raznimi važnimi bil ježki. Isto noč ste bili ukradeni tudi iz sobe dve hiši naprej dve srebrni žepni uri. — Mogoče da je tat identičen z onim, ki je kot je bilo objavljeno, kradel ravno v isti noči tudi po Rožni dolini. Bogat Amerikance. Xekako pred enim letom se je povrnil iz Amerike 311etni pekovski pomočnik iz Igleni-ka pri Veliki Loki na Dolenjskem, Ivan Kožar. V Ameriki je bil deloma za pekovskega pomočnika, deloma pa za kuharja na ladjah. Pri tem si je fant prihranil baje okoli 5000 kron, s katerimi si je pa tukaj delal velikansko reklamo. Ogledal 6i je Gradec in Dunaj, potem se pa nastanil v nekem tukajšnjem hotelu. Hipoma je po Ljubljani zaslovel za »ta bogatega Amerikanea«. Hodil je čedno oblečen ter obiskoval najrajše le manjše gostilne, kjer si je začel »bogastvo« pravzaprav šele pridobivati. Le-tu je jel sčasoma z lahkomiselnimi ljudmi igrati na tri karte in na goljufive kocke. Tudi včeraj je poskušal svojo srečo v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer ga je pa dohitela nemila usoda. Spravil je nekega lahkomisljeneža ob 8 K, druge roste pa ob manjše vsote. Ko je že odšel, ga je stražnik pozneje zasačil na ulici in aretoval. Pri sebi je imel 61 K denarja, v njegovi sobi so pa našli mnojro različnih kart, ki so mu služile ob raznih prilikah v »grniranjc bogastva. Sedaj sedi »ta borati Amerikanec < v zaporih c. kr. okrajneca sodišča ter premišljuje o minljivosti tera sveta. Po slabi tovaršiji rada glava boli. 19ietni Jožef Kovač iz Teharjev na Štajerskem je bil nekaj časa za čuvaja pri električni cestni železnici v Opatiji. Ko je izstopil dne 18. juni-;ran-jarijo Katarine Suzimove, kjer sta odnesla več sladkorja. Šunke, kave. kakor tudi 19 K denarja. Že drugi dan pa sta se pojavila v Topoleu na Notranjskem ter tam vlomila na polju v kapeli se nahajoč nabiralnik, kjer sta baje dobila le borih 20 vin. Ker se je jima zdela vreča že prepolna, sta se razšla. Crnkovič je šel svojo pot. Kovač pa je romal bosonor v Trst. od tam pa v Ljubljano, kjer je stopil v neko službo. Tukaj ga je pa policija izsledila, aretovala in izročila sodišču. Nepoboljšljiv grešnik. 25ietni mesarski pomočnik J. Prepeluh. ki je zaradi nepoštenosti že večkrat pokušal ričet. ie v soboto odsed« 1 4' sečno ječo. a je takoj začel znova s svojim obrtom. Vtihotapil se je v $iški v neko hišo ter tam odnesel denarnico s 5 K. Policija ga je izsledila ter zopet oddala v njemu že dobro znane prostore. Lastovke so se že začele zbirati okrog vaških zvonikov, kjer se mlajši zarod pridno uri v letanju ter pripravlja za dolro pot na topli jug-Nekaj ptic selilk je že na poti in se počasi pomičejo v toplejše krajo. Podoba kaže, da se bodo tudi lastovke kmalu poslovile od nas. Izrabljeno in najdeno. Soproga relezniškeira uradnika Marija Gre-gorka je izcuhila zlato brr»ško. — G. Tvanka Zilčijeva je izruhila zlat prstan. — Izvošček Josip Simončic je i ram bil konjsko odeio. - Tehnik Fr. Vrsto vse k je izamhil .SO K denarja. — fleanjevka Marija JeriČeva je iz-•nibila prost bankovec za 10 K. — Solsk i učenec Rudolf Outrota je našel riavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Klinčar Anton Znidar-šič je našel večio vsoto denarja. — Policijski stražnik Rudolf Aplenc j<* našel srebrno tula uro z pozlačeno verižico, sukniič in telovnik. r radne vest t Thio 9. septembra bo pri okra in i sodni ti v Ljubljeni dražba zemljišč vi. it 59 in 50 kat ob*. Topol, ki sta cenjeni prvo 3540 kron, drugo 400 K. dek znaša 2026 K 67 v. DrnJbl sv. Cirila la poslal e-oop. iiadučitelj ▼< iz Dutovelj 80 K. k,»loto ae je nabralo v ▼osoli dražbi čislaziesTa naprod-neara in zavedneaja starejši ostva in druge s njim si mpatizujoče mtoli-jr+r.'-** v K^jskem ob HUetm jubilej-ni slava os ti cesarjevi. Hvala! Moška podralniea šcntjakoksko-trnovska poeptšuje prav požrtvovalno dražbo av. Cirila in Metoda. Proda je v oskrbo vse nabiralnik«* rnv okoliša, sklenila pa je t odi. razpara vati družbeno jubilejno knjigo: »Poajled na prvo eetrtstoletje družbe -v Cirila in Metoda v Ljubljani.» — Teb knjig ima družba r zalogi še ver tisoč in želimo, da »o prav kmalu raapečajo. da se povrnejo družbi stroški in da se slovensko občinstvo bolj m bolj seznani s plemenitim dolom nase šolske družbe. Priporočamo obenem raz peca vanje družbenik jubi- ♦ jnih razglednic, ki se dobe v njeni pssarni po znižani ceni. in jih je se več tisoč. Prosimo vse Ciril - Metodove podružnice! Društvena naznanila. Redni občni ibor sksd. fer. dr. l*rosvete* se vrši 5. septembra toč no ok 7. zvečer v hotelu »Ilire u * »iedrćim dnevnim sporedom: 1. Poučilo predsednika; 2. poročilo od mik" v; 3. poročilo pod ruža it-; 4-ročilo prearlednikov; 5. volitev ^rvdseclnika; 6. volitev « hI bor* i i kov a namestnikov; 7. volitev pre*ledni kov; flL eumostojni predloni: 0 slučajnosti. line 4. septembra, velika ae jeva veseliva. Teden dni po ž**cnanju. t. j. dne 4. -11 t"»r-» v»m*I j fw»v«k'"* ^tn^VO ^!*ive»- » dru*! veno veselico na Zajcev eni razgledu v Spodnji Šiški ■d naslovim »Velika komarjev a -selica*, pri kateri sodelujejo: Dru- - veni pevski zbor. popolna Slov. Filharmonija in kmečka sodba. Ob-kmi spored ima naslednje glavne - «'-ke: 1. Pevski nastopi. 2. Prome-e a-ini k ncert 3- Ljod-ka veselica aa vrta. 4. Gozdna veselica nad raz * odom. 5. Komarjev ple* v vinski 6. Otroško zabavišče. T. Velik i mar je v semenj. £. Vinska porkuš-Ra zgled na panorama. 10. Veki daljnogled. 11. Lov na sre-12. Ribarstvo v motnem. 13. Sike pošta. 14. Razne druge za ha rz navedenem j> razvidno, da bo-«^*eliea nudila vsestransko žaba —bito še ker ima vsaka teh točk •č številk podrobnega sporeda in •zii ino. da bode vsakdo pohi-ne 4. septembra nn »Zajcev raz-/ k Šlavčevi »Velik i komar jevi «e'ici<.-. Ga«ilno društvo v Srna rt ne m pri \ iti ji priredi v nedeljo, dne 4. serv -rnbrn t. 1. na vrtu g»sp. Ivana Ro-avsa tombolo, pri kateri sodeluje »evskodruštvo »Zvon-.To je običajna ' m bol a, katere či^ri dobiček se po-v društvene namene Pričetek \ 3. popoldne. Prostovoljno gasilno društvo v h vabi k slavnoeti blagoslovitve tetinega doma«, ki ae bo vršila v I jo, dne 2*. avgusta v Selcih. — I: Od 9.—10. dopoldne sprejem gostov, ob a/4ll. nastop dru- - red Gasilnim domom-, odhod -»aoslovitvi Gasilnega domava; - -k-ipno kosilo pri g. Fnn i - i: ob 4. popoldne ravno tam ~a z godbo, petjem, šaljivo po- -r»čkanjem itd. — Vstopnina k i K. uniformirani gasilci so dne prosti. Cisti dobiček je asv za nakup nove br-znalne l'«.*iv očite|j>tvn! lćite|>tvo, po večji izobrazbi. 2e v -"-krat /"až**vala želja, naj se vrše večni tečaji s predavanji za uči tel > Tej želji hoče koiikor toliko Zveza slovenskih učiteljev Ijii na Štajerskem« s ter*, da v Mariboru počitniški te a j * 5.. 6. in 7. septembra letos. Vod Zvene« je naprosilo priznane vnjnke - profesorje. ki no predavanja. Ravnatelj i t % i n e r bo obravnavni vsak o eno uro akt u val no p^laajoško »je »Seksualna (spolr.a • pedali ". Profesor L. L a v t a r pre-I tako v *ak dan po eno uro iz ke in sicer »jpejmovsnje gr* "'hkih funkcij«, oziroma bo d :»* »O uporabi goniome. ilk funkcij«. Dr. H S c h w a b . ^vrt?k il Celja *i je izbral šolsko nično temo »Higij» na u*t in • • Profesor dr. L. P o 1 j a n e e bo ^davsl o pogisrvjih iz biologije: -pel v kemije k m raetltno«lov-in gospodarskem oz i ni. — iivost rastlinskih organov. — v n i k. Monografija. — Profo- * dr L. P i v k o bo «'h-5irno raz-^ vi jal o folklorist ik i pod naalo- n: V službi narodoznanstva. \' L j. 7. asptembra j »opoldan pre-1 a dr. Pr. I 1 e š i č . profesor iu **d *-dnik > Slov. Matice*« o Zjpnimi-Tn predmetu: HI rak a doba s poseb-iat oziroai aa Stanka Vraza. S tem ^Nmnsolaji s^n^t. i ^ y Divne so ormoško - ljuto-! Pmvi mj ja na r Darov ca. kjer ja tekla tioalka Htaaka Vrazu. Tja je »Zvana i sklenilo prirediti izlet, do s tom porasli spomin ve-likesja našega rojnka tu pa da nudi učiteljstvu prijetno potovanje v sta-novski družbi. Preskrbljeno Inj, dn ae izvrši izlet ob primeroma malih stroških prisrčno in v občno zašlo-voljnoaz. Vlssnli saao prošnjo za sni 7ano železniško v oznino; glodalo s,« :n Irutz*- uvi. Um"sti Komur gmotno stanje dopušes v letošnjih po»itni cak si privoščit! kako potovanje, ta se naj udeleži izleta na Stanko Vra-j>t dom Tudi učiteljske soproge in Jplok učiteljske ri si bi ne. kakor tudi pri js tel ji in prijateljice uči tel jat va so (k>br«» došli. Natančnejši spored s« pravočasno priobči, Udeležbe na izletu .*e vi m preje naznaniti zveznemu tajniku. Će m do 2n\ t. m oglasi w«tj 15 oseb. ki bi dan po tem izletu dne i+. septembra t. 1. se koteli akupoa peljati čez Varaždin v Znajreh i»»icn. v rši »kupL*» patu \ aa je \ Aagreh. \ Zagrebu . :^rnT šdska razsta va«. katero as bi ob tej priliki ogl* dala. Posetili bi m- pa tudi rčitolj-ki d oja, »rc-itcljski konvikt« in drug c učiteljstvu zanimive naprave. Tudi za to potovanje bi se prc**krbcla raizaoa v ozn uma in v Varaždinu ter v Zagreba ceno bivanje oziroma ceaa prehrana. Kakor m'tmn *** i>* to \»> tavanje vrši le pri do\oljnem številu ajslelesenoev. Zato se naj tisti, ki bi .ali. nujno javijo, (tlele počitniškega, tečaja še omenimo, oa »e predavanja v omenjenih treh dnevih vr< oV»p« iu (»opoldne Ki da poslušaj i u dele vanja. lahko tudi po samezna - vendar bo»l■• ure urejeno da *e 1abk< v^ak vseh lele/i. . apravnia stroškov ae je moral dol * majhen knrmi donesek — pet kron. Ta vsota se naj pri javljanju vpnšlje. Takoj nato dobi javi jeki je veljavna kot letriti-rntopotca k vsem preda v a-"krentlo se ie tudi. da di»be n- in še kake druge r.dnbnoati. V vseh zadevah P čitni-škega tečaja«, izleta itd. ae je akni iti na tajnikov motov: Igmacij šnanec. učitelj v Gornjem gradu. Apeluieaao na učiteljstvo vseh skovenskih pokrajin in naj se udeleži teh prireditev. Pri«tor» pa a;., tudi neučitclji pod • nakimi poaroji. n^mki ]B9 — Konferenca hrvaške koalicije. V torek popoldne «e je sestal plenum hrvaško • srbske koalicije. V prvi vrsti ne je razpravljalo o banovi ponudbi v Narodnih Novinak«, dn je pripravljen javno v plenumu koalicije pojasniti, zakaj je koalicija v l i nesposobna delovanje. Po kratki de-knti je bila ta ponudbo soajlasno odklonjena, ker je bon te svoje nazor* ža itaa imel priliko razviti na raznih *r.nh. Nato >e je izbral v. Iiini agitaciji k. \ kalen ga mi bili izvoljeni za stranko prava: dr. Tušknn. dr. Bauer. dr. Mazuram« . dr. Novosel in dr. Lukinič; za na-affvvti - * r;i r km tr lx»rk -\ ie ir Surmin in \Vilder: /a srlisko samostalno stranko: dr. Pribieervič, dr. Mednkovič in I. Rnnjanin in za v tr»nomni klub: dr. Nikolič, dr. Ba laj in Milan R^je. Za pr*»ds**dnike • uri odseka sta bila izvoljena: dr. Tušknn !n dr Medakovič, za tajnike pa ir. Lukinič in Pribtčevie. Prihodnji teden \a* imels koalicija zopet sejo. na •**n bo definitivno sklepala o n< • »notm franke i »b i i o . u ir T,-kan n;»7nn nil. da bo načrt prosrrama za novo - * r . r - -ijsa-riej- do pri Zveza hr*ask'h učiteljskih je imels včeraj v Zagiebu - . »jo g!avn< sLiijrščin* . Pr«'dsedoval je šolski nadzornik Kirin. Tajnik *^ : na ssnjjnu • i i.r^«« -ta p«^- dala svoja letn.i. \,<>r<«\li^ l«la^»ui teh jx,r*H-il je zveza št^In 44 društev. m:«ds pO je 2117.bVJ K pren,oženja. Skuf» r. ulaljuje. Na tej skupščini se spremene pravila in voli nov odbor. Za razstavo Mednliča« v Zagrebu, ki \»> <*\ 1. do ".1 oktobra in za katero j»- o*rlašen<» /natn«> »t» vi jo iioiotvorov, poteee rok za prijave s I. septembrom Vsi umetniki, ki še nis< i -dali i/|»«dnj*'nih prijavnic, na ' ncoiudoma store. Pr»sl^ti je prijavnice na na«dov A Mil. inovič, mšarreb. Kacičeva 11. — Jugoslovanski siosdetskl knneres. o katerem smo #e r^ročeli. da se je vršil v Sarajevo, je sklonil. »L* prihodnji rorerrcs -kliče leta 1911.. iri sicer ali v Zairreb'i, sli Bel-gradu. P . d-i»i tei-a kongresa so v Sarajevu ustanovili židovsko dekliško društvo in židovsko telovadno društ\ — C k rađena oporoka. Svoječas-no smo poročali o smrti Ljubice Ma- je t apoen ia oporoso, a je napustila asnaki državi 4i0 šija bTlI hoje^k^ksss^ ¥mSn po njani amrti so našli v predalu njene piaalne mize drugo oporoko, ki jo je avojeročno penala. Po tej oporoki je zapustila: 100.000 dinarjev srbski akademiji znanosti, 100.000 dinarjev društvu »Privrednik« v Zagrebu, po 1O.UU0 dinarjev srbski gimnaziji v Novem Sodu in Karlov-cih, 10.000 dinarjev bel gradski občini za vzdrževanje njenega groba in groba njenega moža. 4**000 dinarjev pa moževemu najstarejšemu bratu. Ker se je ta oporoks našla, je vprašanj«*, či se U» nadaljevala preiskava zaradi baje ukradene oporoke. — Poskuse no aleparstvo. S* ki' francoska tvrdka je hotela dobiti koncesijo i m! srbske \ lade za zgra«iDo tvornice papirja v Srbiji Obrnila -c je na nekega agenta rodom I'rane«» za v Belgradu naj ji izi-ostuje to koncesijo. Agent je odpisal, da je pri pravljen sprejeti posel, vendar mu naj tvrdka pošlje tak«»j fiOi*> K, s katero \?w»to bo |»odkupil tri bel gradske liste Tvrdka je poslala teh ras*' K Nato pit je dobila od agenta ' tU" f»',s!»' v katt-rt-Tii je /.aiiteval: hkn» frauko\ za jsnlkupljenje nt-k«-^ « elana državnega sveta. *»4W*4l frankov aa podktipljenje dveh radikalioli t« -.lauce v . lil i mm 1 frj*nk«'v /.« jHMlkuf Ijeujc i.-k« i_*o bivšega ministra i-{'. «nmi frankov za podkupljenje urad nikov \ i»olje*delskem ministrstvu. T\ rdki so se te zahteve zdele malo čudne, zato s*, je informirala in i/ I »Mela. da je padia v roke navadnemu sleparju, ki jo je hotel pošteno iz-žeti. Bazne stvori * Prebi\alsivo Zcdinjcnih drza\. Po dosedaj znanih jiodatkih ljudske ga «tetja •iklejiati. bo zraAalo prebivalstvo Zediiijenih držav n«i (asi * Izseljevanje. V minulem poslovnem letu je došlo \ Zedinjenc dr- a\e l,041.f#70 izseljencev. * Zadnji Sion v - Indijanci. Ta nekdaj najmogočnejši indijanski rod v Severni Ameriki je popolnoma izumrl. Živi pač še 75 mož tega rodu, kar pa je popolnoma brez pomena. Ten: ljudem je kanadska vlada odka-snšs nekaj sveto za poljedelstvo, kjer bodo polagoma poginili drug za drugim, potomstvo pa se bo pom>*!Šalo z "\r ,-sk tiu pri —djenei h.\r«»pska civilizacija je prinesla prvotnemu ameriškemu prebivalstvu -~ smrt. b raneo^kt pisateljice. i*o na; novejM-m statisti«*iiein izkazu je da -♦•-s - t Francoskem «a» jen-k ki se preživljajo s pisateljevanjem. Med to usTTon.nn armado je 15tN» žensk, ki pišejo romane m knjige z.i mladino; ;m«J ae jih bavi s pedagofrič-nim pisateljevanjem in 300 jih zlagu pesni i Francosko pisateljsko dru-vi -»tej*- p*dovico teh žensk za svo-W- članice, pri zvezi dramatičnih avtorjev j»- fiO pisateljic. Mer. žuroalist. 'M'J> za-ti»pn:e ženskega spida. to .. '{40 od teb pis«» *«nnio \ mo poklicala 1*41« t nega daljnega sorodnika, h katerim u\ t> krajšala noči. V Kirha-novi bolezni s* j»* pa nenadoma prt* »krenilo na boljše, in v nekaj tednih ♦ bil |H>polnoms zdr?'v. Pred par dnevi )* prišel pozno zvečer dciniov Ko je videl ispreniembo v svoji hiši. w» pograbil kuhinjski nož ter z njim /;>b-»de| svojo ženo; n.ien ljubimec je P"gnil Kirban *»e je nato sain ja vil žandarmeriji. ISSnaMhaMM assmnjjdHfoi mnjunu aattffaVL izobraževalnega odseka za vaditeljski tečaj leske ob-ee Sokolske I. 104O1 fWoksmfcs vnjrois. Nsnk e nago v oru. I Iz cekine prelo, zi! M. V LjuMjnni 1*10. V korist stavnnenoi - Iu S>kola« v LJubljani Zalo/i i telovadno društvo -S<»kol v Ljublinni. Ceno M sin. — To brošuru o. ki ho dobrodošla zlaeii af»kolsk;in vaditeljem. pri|»oročamo, naj si jo nabavi vsakdo, ki ae «*sji-*a | za sokolako idejo. o« 25. avgusta Današnja />Mittagzeitung«. ki je subvencijoni-rana od Bienerthove vlade, priobčn-je članek, naslovljen »Dos schwsrze Russiand . v katerem pravi, da znači Rusija veliko nevarnost za vso t vrojs»ko kulturo, ker je klasična dežela kolere. Nato podlo napada neo-slovansko gibanje, primerja neosla-vizem s kolero ter imenuje uc<»slavite »eholera»s»hwttrmer«. Tretji slačaj kolere na Dunajuf Dunaj« 25. avgusta. Tu je obolela še neka tretja oseba na znakih kolere. Dotična oseba je internirana. Vlom. iJStaaj, 25. avgusta. Neznani z lome 1 so v lomni v neko vilo v Bade-nu in napravili škode 300.000 K. Kolera. Dunaj. 25. avgusta. Bakteriolo-rična preiskava v slučaju Held Še ni aključena, vendar pa so ia\ravniki •e konstatirali takozvane »komma-iModle«. Iz tega pa se še ne da skle-oati, da bi bila Heldova umrla na azijatski koleri. Razen Hoffmanno->e so internirali tudi vse one, ki so v d njem času prišli z njo v dotiko. Lvov, 25. avgusta. Na ruski me-vlada velika tsijazen, da bi kobra «re topila na avstrijsko ozemlje. V t' r? ?,ek »ii'ar to* znakili kolere. Zdravniška preiskava je do-SkV >ia je umrl na vnetju čreves. Splošno se domneva, da m- bo mogo-e zabraniti prestop kolere v Galicijo; velika nevarnost je tudi za Lvov, ki je v živahnem trgovinskem prometu s Tomaševom. kjer že ntzsaja k< ivia. Vodja ogrskih Srbov na potu v Crno goro. K. - Reka, 25. avgusta. Včeraj je semkaj prisi»el bivši poslanec v jTskein parlamentu in vodja ogrskih Srbov dr. Mihajlo Polit-Desa-i»ič, ki potuje k jubilejskim svečanostim na Cetinje. Srbski prestolonaslednik v Zagrebu. R. — Zagreb, 25. avgusta. Ob 2. 1'1 minut popoldne je prispel semkaj žen: unskim brzo vlakom srbski pre-siolonaslednik Aleksander. Ker potuje kraljevič inkognito, ni bilo nobenega ofiidjalneg'a sprejema. V kra-Ijevičevem spremstvu se nahajajo: -e»),.ral St. Stepanovie, poveljnik moravske divizije. Dragotin Janko-vič, kraljev tajnik, Sava Dimitrije-vič. p<»veljmk IX. pehotnega polka kneza Nikole, Milan Nedič in Mihail dovanovič, generalna štabna major- a. Bt-ševic. gardni stotnik in Dubič, poveljnik čete v polku kneza Nikole. Kraljevič je obedoval v dvorni čakalnici in se nato takoj od]>eljai pro-• Reki. kamor dospe ob zvečer. Tudi tu ne bo nobenega oficijalnega sprejema. pp«% p«i pozdravita kralje-v lča srbski konzul Kuranda in tajnik konzulata Josip Belen. Princ Meksander prenoči v hotelu Euro-na« in se odpelje jutri ob 11. z brzo-; arnikom »Godollo \ Kotor. Proglasitev C me gore za karijesi vo» Otinje, 25. avgusta. Crna gora se slovesno proglasi za kraljestvo v nedcljo, dne 2H. t. m., in sicer v svečani seji narodne skupščine. O ruskih naročilih v inozemstvu. Petrograd. 25. avgusta. Ofieijal-ti» dementujejo vest. da bi se biie ^ se artiljerijske iKitrebsčine v znesku 25 milijonov naročile v inozemstvu. Naročila v inozemstvu znašajo samo 6 omenjene vsote. Proti ogrskemu posojilu. Pariz, 25. avgusta. Poslanec Ne-ron bo v parlamentu interpeliral ministra zunanjih del. Pichona. radi najetja ogrskega posojila na Francoskem. Neron ho zastopal načelo, da se mora najetje tega posojila preprečiti. Protest turškega poslanika. Pariz, 25. avgusta. Tukajšnji turški poslanik je interveniral pri francoski vladi, da hi velesile ne pripustile, da bi Venizelos kot šef kretske vlade sodeloval na grški narodni skupščini. MiniMer zunanjih dei Pichon je odgovoril, da velesile v tem vprašanju ne morejo ničesar skreniti, ker je bil Venizelo izvoljen kot Grk in ne kot šef kretske vlade. Španska In Vatikan. San Sr hostija no. 25. avgusta. Ministrski avet je imel pod kraljevim predsedstvom sejo. na kateri je taapmvljnl o odgovoru nn noto rimske kurija. Anekaljn Koreje, Tekijo, 25. avgusta. Japonska vlada je včeraj vročila diplomatskim zastopnikom protokol o aneksi* m Koreje. Službeno ae prosTlasi aneksijo Koreje v torek dne 30. t. m. Z novonrejeno kmetijsko šolo no Grmu so ee strokovni iaonrnani kmetskih mladeničev odprla vrata nn s teža j. Sedaj se ne more nihče več izgovarjali, da se šola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev.Pogoji šolanja so tako ugodni, da obiskujejo šolo lahko Dolenjci in Notrnnj-ci is vinorodnih krajev, kakor tndi Gorenjci in drugi deželani iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Za vse je skrhijeno. Za kmetske sinove iz vinorodnih krajev ae je vpeljala letna šola, za vse druge pa zimska šola, tako da ustreza s to svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev. Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se je napravil s tem, da se je vpeljala zimska šola. Veliko kmetskih mladeničev, ki so pouka nujno potrebni, pohaja pozimi doma. Koliko zlatega časa se izgubi s tem za stanovsko izobrazbo! Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj poklic. Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izuče v živinoreji, v prašičereji, v mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnojišč, v porabi umetnih gnojil, v izboljšanju hlevov, v perut-ninarstvu itd., itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas. da se učenci praktično vadijo v vseh teh 6tvareh. Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej naprej polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Prednosti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, komur je količkaj na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi za kmetijski stan, kakor se je sam pripravil. Nele, da traja ta pouk pozimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmetski sin najlažje odtrga od domačega dela, ampak zimska šola je tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi pc 5 nie.-ecev. od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev. Ce ima pa mladenič zadosti predizobrazl»e, se lahko sprejme v drugi tečaj zimske šole. tako da traja ves pouk le 5 mesecev. Velika ugodnost Ja pa tudi to. da je za obisk te sole določenih 20 štipendij po 150 K ?.a tečaj. Vpeljala se je pa tudi letna šola s tem namenom, da se učenci praktično poučujejo, posebno v obdelovanju vinogradov, v kletarstvu, v sadjarstvu in v uporabi sadja. Ta letna šola se prične tudi z mesecem novembrom in obstoji iz dveh tečajev, iz zimskega in poletnega. Zimski tečaj trpi do konca marca (kakor zimska šol? L poletni tečaj pa traja od aprila do konca oktobra z enomesečnimi počitnicami meseca julija, tako da traja letna šola vsega skupaj 11 mesecev. Ta šola je namenjena za sinove iz vinorodnih krajev naše dežele. Njena ugodnost se kaže tudi v tem, da traja samo eno leto in da so stroški šolanja vsled tega izdatno nižji. Ker traja samo eno leto, se naši posestniki veliko lažje odločijo, poslati svojega sina v njo, kakor prej, ko je trajala dve leti. KoV>r bi pa hotel svojega sina, k: ga je vpisal v letno šolo. izobraziti tudi še v praktični živinoreji, v mlekarstvu, v prašičereji, v travništvu itd., ca lahko vpiše še v drugi tečaj zimske šole. da se tam pouči še v teh predmetih. Tako ostane sin poldrugo leto na kmetijski šoli in dovrši pouk v vseh potrebnih kmetijskih strokah. Tudi za to šolo je ustanovljenih 10 štipendij, ki znašajo po 300 K na leto. Kdor ima ukaželjnega sina, ki ga je namenil za dom in ga želi šolati na Grmu, naj se takoj oglasi in naj priloži prošnji rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo o lepem vedenju in izjavo, da se zavežejo starši plačevati stroške šolanja. — Za štipendije je prositi do 15. septembra t. 1. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek. Po|azall*.*) Podpisani izjavljam, da so vse vesti in govorice, katere se trosijo zadnji čas po Ljubljani, da sem prodal s svojo hišo »Bavarski dvor« na Dunajski cesti — tudi svoje spedicij-sko podjetje, neresnične, ter izvirajo le od strani konkurence. Izjavljam, da bodem vodil svoje špedicijako podjetje še nadalje, in sicer v večjem obsegu, kakor dosedaj in se bodem potrudil svoje cenjene naročnike točno in solidno post reč i. Zahvaljujoč ae sa dosedanje zaupanje, prosim nadaljne naklonjenosti slavnega občinstva, ter biležim z odličnim spoštovanjem JOSIP 6KERLJ ■^al^annns BSSsSSan ■BI ■ Z onrom na vest, ki jo je priobčilo ajotroe r tvoji It 172, t doc 22 t m, pod zagiavjrm »lep rsačaj«, si aaosam pojasom slavnemu občanu in, da je belo Št, 6 aa Starem trga v L ubijao i, ki je bila prei last moje sopvoge. kupil SO OBOOOOS1 OSSfssO i L g Štefan kun, posestnik v Ljub jasa, to jo tskoj prevzet v svoto posest, ▼sled cesar aa ¥ LismafOJai, 24 avgusta 1910 ■■las |» sredam v. kt toliko, ko Otroke ohraniti zdrave je mnogo lažje segs sssstsss zopet aoata-gati, as ezdraviio. Asa hočemo otroke varovati pred tako strahovitim ssšcsbšsm so-letja Mjcvanjem. drisko, črevesnim itd, dajajmo jim edini »vos? vrste I ff Ustna voda EUODIN" kadllee. J 4913 Okorna zaleta ^ ItL pL Tri I de: ? t L! i Izborno varstveno sredstvo Jkatična kislina iarfefccijafciivi tXINM : 1 aeiea ta ešsts qranilne skal« eleznafo Kina Vino rwi«ri mm Dnaara laes Lp- trn ▼ z - - vjb ▼ a* krat odlikom Hal OOOO adaseaiskUi j. SERRAVALLO. um .t - TBST-iiMti»tna - j os OF jot tVasTasT WnW*w*WVMo?vr1 neteorolc'Kno poročilo. mm mmrrm .* m v Čas Si: < 3- lite m strojepisec lire so pri gosj •v. Petra nmp 67. hiša u proste roke Pripravna za rposTojcoce a'i pa kot mvakoos s potetnemTčasu O Ma I jena 30 sssBOt od kolodvora — Natančna pojasnila da g Ferdo t pilar, *L Gospodom iz boljših Kro$oo! se nudi prav izdaten postranski zaslužek kot zastopniki za Ljubljano m Kranjsko prve vrste inozemske zavarovalnice na življenje z občinsko garancijo Ponodbe pod Vrtnar Za slabokrvac is prtbskle je zdravniško priporočeno KOČ 1774 4 strklro.ee (5 kg) fraoko K 4 —. Br. Novakovi*. Ljubljana. :~iiim M^rn^r m nemške steno-granre ter str«» rptsja z lepo pisavo OO apro|oaO tausarf v večjem mestu na deželi. Stalna siuzba Plaća po dogovoru. Tozadevne ponudbe z navedbo dosedajera * užhovanja te poslati na lov 2816 Vel raznašalk ki znajo brati in pisati sprejme & l.*vej>ie 2H30 s5«OO O^O O *> •>O -V*» A i Edlao i ^| asaa^^^s^OJP^^s^r^O e^ssssesssCC ^£ KIMTA i je v teku in trnetnosu kasao sedanjosti. i osa Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v pjSsnrsjVMS, #sjsO|« izposojevanje koles. Inh, soliiu ii cm izvršitev. Karel Čamernik rjnbljaia, knajska cesta 9. ceniki zastonj in franko. se spretazeta proti dobri mesečni plači takoj v službo. z=r Vpraša se pri 2825 L kranjski tovarni sodavice v Ljubljani, Slomškova ulica štev. 27. Valjčni mlin v Domžalah I. RONČAR, LJUBLJANA Centralno planu h ddafltte: Vegova alki L št in. OSOS MnA M. 1SS. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. stana trj s budilki se ]e prn«f. 2842 os prvi strsai. najdi tel )a se vljudno ti jo naslovljencu anjejfj 2834 Novo hiša pritlična, z vrtom OO pr#esl V mfJO tMki štur. 28 Povpraša se iatotam. Avtomobil mm 4 •••to« sc je jato ajttn con proda. Već se po i zve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šcbeniku. »odvetniško s novo uniforma prode. 2808 Pofleda se lahko v LjiMjui, Ped Trsat* it 2., m. sadstr., pri respe Se-kileri ei ll. se*, de 4. pop. ZiM Will»e v atid V prvi vrsti se skrbi za dobro vzgojo in pouk gojencev, ki obiskujejo goriške c. kr. srednje šole. Sprejemajo in poučujejo se tudi priva-tisti. Ob.evalni jezik v zavodu je nemški in deželni jeziki. Lega zelo lepa in kraj zdrav Hrana izvrstna. Nadzorstvo strogo. Sprejemajo se le učenci iz boljših krogov. Pensior. 900 K — Natančne j a pojasnila daje 2832 rkTrnetelletre- Lipu pol ure od železnice, ob okrajni cest), obstoječe iz novozgrajenega mlina, žage. gostilne, okoli 9 oralov njiv in travnikov se zaradi bolezni pTOdaV 2827 Natančnejša pojasnila daje u prav-ništvo »Laibacher Zeitung«. pisorno tOli vstopiti CUl imr. s tremi drž izpiti in 15 mesečno notarsko in sodno prakso. 2881 Prijazne ponudbe na upravnašrvo »Slov. Naroda« pod NCfanm> isV.M« „Nulsol" tvrdke 50o I Bergmann St Co Detla ne L. je in ostane prej kakor slej nedosežen v presenetljivo naravnem barvan u las in brade. Dobiva se svetel, rjav in Črn. steklenica po K 2 50 pri Otu fttticHrititoiii v LjiUjui. v I. nadstropju, na vogalu Kongresnega trga in Vegove ulice Št. 2, s 5 sobami, balkonom in vsemi pripadki 11 odda 11. Donnlni 1.1. ^ Povpraša se pri g dr. atOr)OTH T isti kiki od 1 L—1 .2. popoldne ali pa ▼ pisarni zveze slov. zadrug. proda ali t najem se odda rib osa primerna 7 a stovbno Obrt na cesti na Kmdolforo železnico it 10, Prostor je primeren tudi za vogalne stavbo. Po -ve se v „Obrtnom pomožnem draitvu" ▼ Ljubljani, Kod-fjresni trg itov. 4. L 2786 C kr. avstrijske ^fjf državne železnice Izvleček iz voznega reda. zjutraj. Oaebai viak v amen: Tržič. De, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec 7*se nutraj. Os* biu vlak v aoxri: Grosuplje, Št. Jani, Kndclfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O-IS aapo»Snew Oaebai vlak v smeri: leee- oica, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Oraidaae. Berlin, Beljak, Badg^stem, Solnograd, Monakovo, Kosa. Oaeboi vlak v amen: Tržič, se, Trbiž, Beliak, Celovec, Gorica, TrsL 1 SZ papaldna Oae^nt viak v amen: Gro- aaajljCL Rudolf ovo. Št Jani, Straža-Toplice, Kočevje. Oeebui vlak v amen Trtic, Trbiž, Beljak, Gonca, Trat, Čaioiac ker. Oaeboi vlas v amen Iriič, kaaemce, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k, Badgastein, Solno-erad. Monakovo, Inom ost, Frankobrod, Utesbadcn. Kolin, Dusseldorf, Vleissmgen, Trbat. r*ao avačar. Oaebm vlak v ame Št Jan/, godoltovo. Kočevje. tO*vO psSSSask Oaobm vlak a ameri atce. Bciiak. Gorica, Trat. Celovec. (orssn Oaeooi v a« v Kamara. 2 OO popoienat Mešanec v Kamnik. 7*m iv06t Mesarec v Kamnik. |f paaačl: Mtsanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. Grosuplje 7*09 zjutraj: Oaebm vlak is Jeaen«', t zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prage, Lir.ca. Celovca, Monakovegt, Solno grada, Badgasteina, Beljaka, Gonce, Trvta. Tržiča. 0>09 zjutraj: Osebni vlak lx Kočevja, Ru-dolfovega, Grosaplja, Št Janža. irao Sosoldno: Oaebm vlak is Trbiža, Gorice, jeaenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k . Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa. Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Bza-gasteina. Beljaka. 9-SO popaldna: Osebni vlak is Kočer a, ^traže - Toplic, Radolfovoga, Grosaplja St Janža. 0*17 sosoldno: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča e»0O asSSssng Osebni vlak is Jeseaic v zvez na brzovlak iz Berlina, Draidan, Praer, Lin ca, Csiovca, Monakovega, SolnograJi' Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. zvsdsr; Osebni vlak a Beljaka, Trbiii Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. »7 sveder: Osebni vlak is Kočevja. Stra?e Toplic, Rudolfovega, Grosaplja. Št Janži, 11-22 ponoOt: Osebni vlak is Trbiža, Cc o-ci Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic. s Mesijano (drsava* železnice^ zjutraj: Mešanec is Kamnika, dopoldot Mešanec iz Kamnika, sveder: Mešanec ts Kamni^s IO SO so nodi: Mešanec iz Kamnika le ^ nedeljah in praznikih. Časa pnboda m odhoda ao navedeni v arsćn* C. kr. driaiiio-ieleniiftkt ravnateljstvo t Trsta Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, * vsakem ožim rK>vxxk>bno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno te iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, booote a' pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mimckom, iz zagrebške tovarne. v t1ms.» tLf. Tovszzuaka ^281 0675 02