štev. 108.
O Ljubljani, o petek, dne 11. malo 1906.
Leto xxxiv.
Vetja po poŠti:
za	celo ieto naprej K26-—
za	pol ieia „ „ 13' —
za	Četrt lata „ 6 50
za	en mesec „ „ 2'20
V upravništvu: za celo leio naprej K 20' — za pol leii „ „ 10'— . za četrt Itta „ „ 5'— za en mssec „ w 1-70
Za pošilj.ma dom 2C- h na .rnesec.
Posamezne Štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah $1. 2 (vhod «z
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefena šte« 74.
Političen list za slovenski narod
ClpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Društveno in mladinska orsa-
.11 z. S lov. G o. r i:c , 9. rraiia.
Ko so predjiekaj le® vzorno,delujoč/ naši rodoljubi. gg. Koroštc, Gonullšek, Vnačko in drug začeli spo mladinskih in društvenih shodih buditi našo kmečko mladino in ko.se je ta tutl> z veseljem odzv.ala, zavel je po jeleni Slov. Štajerski nov »duh, diih narodne samozavesti in oživotvorilase je. jdtia. krščanskega socializma. rKrepko i<.' napredovala do-sedaj naša društvena organizacija: reorganizirali, in reformirali srno naša poii&čna društva v smislu krščansko-socialnega programa., vzbudili našo mladico, da sedaj z v*o mlad© Živahnostjo.,deluje za boljšo is;lepšo bodočnost Slov. Štaieria.
Vendar;pa vkljitio temu, da se btrimo s poštenim orožjem ter so naši .cilji e/linole: pripomoči pfjprostemu našemu ljudstvu do prave in tali>potrebne izobrazbe .in ž rjo do pravega blagostanja, vendar so .se pojavili že koj<ad počelka našemu gibanju zilobni nasprotniki od dveJi,; dokaj si-sorodnih strani. Prvi. ki jim jc naša organizacija trn glo»boko v;j>eti, so sla^oglasni'slovenski nazadnjaški liberalci. Koliko in kolikovgrdih, ostudnih laži so spisa-rili štajerski slovenski liberalčki v »Slovenskem Narodu* ;in (deloma tudi v »Domovini« .o naših .mladinskih prireditvah iu posebno še ■ o.zaslužnih organizatorjih! Crem pseuilonaro.d-,njakom je delo naših izobraževalnih .društev, ki >o zbrana v »Slovenski .krščansko^socialni zvezi«, ntffcaj nepotrebnega,.da celo pojliih trditvi — škodljivo narodnemn napredku.
,Ker torej naša »Zvezina« društva delajo (Cdinole po krščanskem narodnem programu, je jasno, da liberalni. Šiftar hvata Bogu redko-isejani, .elementi s tem niso zadovoljni. Ustvarili bi ti borni liberalčkii radi naši ^Zvezi« neko tekmovalno organizacijo potom kranjske 110-•vostrujarske »Akadesiije«. Celjska »Domovina« je lansko leto zaporedoma > suhopeče-nimi ičlančki Štajercem hvaltsala »Akademijo« in šjrokoustno priporočala aašim društvom, naj pristopijo k njej, dasi je to društvo očitno liberalno, da, celo od vodstva liberalne stranke javno pripoznano kot agitataitični aparat za liberalno gnilobo. Kako more »Domovina«, ki vedno govori o štajerski »slogi«, tako vneto priporočati liberalno razdiralno delo?
Ko smo,izvedeli za to tekmovalno agitacijo, smo od naše strani takoj svarili naša društva, ker nekateri naših so sc celo bali, da bi utegnila imeti »Akademija« še vendar kaj vspeha. A taka bojazen jc nepotrebna, kajti naše ljudstvo in i bilo nikdar, pa tudi ne bo dovzetno za »pteperelo slamo« kranjskih libe-ralčkov.
Naša organizacija, posebno mladinska, rodi žc lepe sadove. Mladeniči iz naših društev so postali 'kaj žilavi in delavni agitatorji. Poglejmo n. pr, v gornjeradgonski okraj, koliko ;neruškutarsi'k)h občinskih zastopov je padlo Ar.sled neumorne agitacije naših mladeni-ških korenjakov!! Tudi naše časopisje se ie krasuo razširilo, narodna zavest in ponos sta oživela, prej zanemarjeno narodno gospodarstvo v vseh kmetijskih strokah se je vsaj ponekod dokaj zboJjšalo po agilni delavnosti mladih kmečkih rodoljubov. In koliko ognjevitih mladenk je vzgojila naša organizacija v zavedne in vzgledne pa tudi značajne narodne ibraniteljice! Kranjski .liberalci bi si naj od štajerskih slovenskih mladenk vzeli vzgled, kako ie treba Ijtab iti narod ,in domovino!
Zelo siloviti in zlobni nasprotniki društvene in mladinske organizacije so ljudje brez značaja in poštenja — .nemškutarji s svojim umazanim, z gnojnico pieanim glasilom, »Štajercem«. S strupenimi članki, polnimi ostudnih .laži in obrekovanj grde nas in naše delo-vante. Vsako malenkost raztrobijo, napravijo iz muhe .slona, škodujejo nam, kjer le morejo. Pa s*j se ni čuditi njih srditosti. Kakor hitro namreč bode naše ljudstvo dovolj zavedno, dovolj izobraženo., ali vsaj voditelji ljudstva, takoj je pri kraju tudi z nemškutarsko nadvlado, katera ima danes v oblasti še toliko javnih zastopov slovenskoštajerskib, Zatorej bodi tudi v bodoče sveta skrb naših društev, delati kot do.slej za pravo krščansko omiko našega ljudstva!
V »Našem Domu« se je čitalo, (Jla se bode vršilo v kratkem posvetovanje o poletnem društvenem delovanju. Res, treba jc. da tudi letos nastopimo z našimi mladeniškinii vrstami, s kakimi večjimi prireditvami doma na Štajerskem. Prcdnjačiti morajo zopet naše Slovenske gorice — ponos Slovenije! Na delo torei.!
Z Bogom za krčansko ljudstvo!
Branislav.
Otvoritev ruske iosudarstvenne dume.
Z veliko slovesnostjo in sijajem so ot-vorili včeraj rusko gosudarstvenno dumo. Ze dolgo pred začetkom slavnosti, je bila pre-stolna dvorana polna povabljenih gostov. Splošno pozornost so vzbujali seveda izvoljeni ljudski zastopniki,. Poleg sijajno uniformiranih vojakov in dvorjanov so stali priprosti mu-žiki v svoji domači priprosti obleki. Člani go-sudarstvenne dume so stali ob desni strani dvorane, njim nasproti pa člani državnega sveta, oblečeni večinoma v razkošne uniforme z rdečimi plašči. Med člani državnega sveta sta stala tudi Lamsdorff in Witte. Nasproti carjevemu prestolu je bil pripravljen zlat stol za generalnega prokuratorja svete sinode.
Ob tri četrt na dve je zaigrala vojaška godba rusko narodno himno, znamenje, da prihaja dvor. Car se je prijazno klanjal gostom, osobito pa članom dume. Carica Aleksandra je bila vidno ganjena in zelo resna, carica mati je pa pozdravljala z uljudnim smehom. Obe carici sta bili oblečeni v rusko narodno nošo s trakom Andrejevega reda. Car je bil oblečen v obleko Preobraženskega polka. Car je stoje poslušal med obema caricama pred svetim sinodom zahvalno pesem. Metropolit je nato ponudil carju in caricama križ v poljub, nakar se je podal car k prestolu, carici sta vstopili k velikim knezom. Dvorni minister jc podal carju besedilo prestolnega govora. Car je prečita) stoje in glasno prestolni govor, ki slove:
Po božji previdnosti mi izročena skrb za domovino me je nagnila, da sem pozval na sodelovanje pri zakonodajnih delih po ljudstvu izvoljene zastopnike. Ž gorečo vero na veselo bodočnost Rusije pozdravljam vas najboljše ljudi, ki sem jih ukazal izvoliti mojim ljubim podanikom. Čaka vas težko in mnogovrstno delo. Upam, da vas bo oblaževala in družila ljubezen do domovine. Ustanove, ki sem si jih izbral, hočem neomaieno varovati, ker sem trdno prepričan, da uporabite vse svoje moči v požrtvovalni službi za domovino, v pojasnilo potreb mojemu srcu priljubljenega kmečkega stanu, za omiko ljudstva in za napredek ljudskega blagostanja, v zavesti, da za velikost in blagostanje države ni potrebna le svoboda, marveč tudi red na zakoniti podlagi. Zelini, da se izpolnijo moje tople želje, da vidim svoje ljudstvo srečno in da zapustim svojemu sinu trdno, dobro urejeno in prosvit-Ijeno državo. Bog blagoslovi moja dela v zvezi z onimi državnega sveta in gosudarst-venne dume iu naj pomenja današnji dan po-mlajenje Rusije in moralno preporoditev ruskih najboljših moči. Pojdimo na delo, za kar sem vas pozval in uresničite dostojno zaupanje carja in ljudstva. Bog pomagaj meni in vam.« Ko je prečital car prestolni govor, so mu klicali »htira«. Člani dume so pa veči-
noma molčali. Nato je zapustil car s caricama in z velikimi knezi, živahno pozdravljen, prestolno dvorano.
Car ie čital prestolni govor pet minut. Vtis jc bil ugoden.
Pred zimsko palačo, zastraženo z vojaškim kordonom, ie stala velikanska množica, ki se je obnašala vzorno in popolnoma mirno.
Člani gosudarstvenne dume so se nato podali v tavrijsko palačo, ki ic določena za zborovanje dumi. Velikanska množica stoječa kot zid na obeh straneh ceste je burno pozdravljala člane dume. Poslanci so sc peljali celo pot odkriti. Predno so otvorili sejo, je opravil metropolit službo božjo.
Ustavoverna demokratična stranka je sklenila, da prisega in podpis prisege ne nasprotuje načelom stranke, ker v prisegi navedeni izraz »samodržec« po svojem bistvu ne pomenja »neomejenega vladarja«. Temu sklepu se je pridružilo tudi 101 poslanec strank levice.
Od včeraj nadalje je določena ena vojaška stotnija za stražo pred palačo ruske gosudarstvenne dume. »Naša Zizn« poroča, da je kot prva stotnija bila določena stotnija Se-menovega gardnega polka. Predsednik dume sme uporabljati stotnijo tudi za vzdrževanje reda v notranji palači. Včeraj so bili pripravljeni za vsak slučaj v vojašnicah vsi polki v Peterbu rgu.
Po Peterburgu so bile razširjene temne govorice o nameravanih nemirih, velikih iz-prevodih z rdečimi zastavami in o nameravanih demonstracijah. Skrajne stranke so pa izjavile, da ne nameravajo ob otvoritvi dume ničesar povzročiti in da se bo vršilo vse mirno. Ce se bo pa vendar streljalo, naj ve ves svet, da bo to tajno delo policije.
V Varšavi je bil zaradi otvoritve gosudarstvenne dume oficielni praznik. Ceste so kazale navadno lice. Socialisti so proglasili proti prazniku splošno stavko, ki se je pa v Varšavi le deloma posrečila. V Lodzu je pa bila včeraj splošna stavka kot protest proti otvoritvi gosudarstvenne dume. Stavkujoči delavci so razdrli električno cestno železnico. Na tvorniških dimnikih so visele rdeče zastave. Vojaštvo je tudi streljalo na delavce, ki so nosili rdečo zastavo. Zastavonoša je bil ubit. Na nekem drugem kraju v Lodzu so se pa spopadli narodni in socialistični delavci. Oddanih je bilo več sto strelov iz revolverjev.
Demokratični zvezi ruske dume je brzojavil dr. Krona\vetter v imenu dunajske demokratične osrednje zveze, da želi uspeh demokratičnim stremljenjem ruske dume. Tudi praški župan je brzojavno pozdravil dumo. V brzojavki naglaša, da upa od dumnega dela slavo, blagostanje in veselje za ves slovanski svet.
Češki narodni svet je pa brzojavil včeraj gosudarstvenni dumi: Slovanska Rusija praznuje danes ^otvoritev prvega ljudskega zastopstva. Češki narodni svet pozdravlja v
I
LIHER.
•U

Na sledu.
(Konec.)
/Oba trgovca sta se zavila v tople kožuhe ter odpeljala skupno v generalovo stanovanje. Medtem ko je bil Drobaškin prijavljen generalu in ^d njega vsprejet, čakal ga je njegov trgovski zaveznik v vratarjevem stanovanju, ki ga je bila vsled dobljene napitnine sama uljudnost.
General ie bil doma in trgovca takoj vsprejel,
»Prepokornji sluga, ekscelenca,« dejal jc ta vstopivši z globokim poklonom. Brez dvoma. to je general, ki je bil pred malo časom pri njem. Ista postava, ravno take značilne poteze. črne brke krepke rasti.
»Kaj vas je dovedlo k meni?« vprašal jc general z glasom, ki se je pa trgovcu zdel nekoliko drugačen kot popred.
»Oprostite, ekscelenca, da se drznem vas nadlegovati. Dovoljujem si le. vas prevdano Prositi, da mi blagovolite pismeno potrditi prejem onih 48.000 rubljev, katere ste vi, ekscelenca, popred s seboj vzeli. Saj je to le — —«
»Jaz da sem vzel s seboj?« —----ga ie
Prekinil general.
»Prosim oproščenja, ekscelenca; vrednostne in denarne papirje, katere ste vi, ekscelenca, v hotelu Pluškov vzeli seboj, da jih natančneje preiščete---«
»Kdo? — Jaz da sem bil v hotelu Pluškov? Ali se ne motite?«
Drobaškin jc stal pred generalom v takem strahu, kot bi bil na natezalnici. Povedal je vse podrobnosti, kar se mu jc pripetilo. Izraz največjega začudenja se je bral generalu na obrazu. Pogledal je še enkrat Drobaškina, ki je stal pred njim docela potrt, se nato obrnil in pomišljal le en trenotek.
Takoj pa je zopet pristopil k obupanemu trgovcu.
»Storil bodem, kar sc da storiti,« jc dejal: vrnite se nemudoma v hotel, jaz pridem takoj za vami.«
Komaj sta stopila Drobaškin in njegov prijatelj v hotel, sledil jima je že tudi general.
»Ali sem bil žc danes tu?« vprašal je vratarja, ki ga je čakal z globokim poklonom.
»Kdo me je še videl ?»
»Vse hotelsko osobje, ekscelenca.«
»Pokličite vse semkaj!«
To sc jc takoj izvršilo.
»Vi vsi ste me videli?« vprašal jc general.
»Ukazujete, ekscelenca? Mi vsi,« bil je odgovor.
»Prav. In kani sem se odpeljal?«
»Na desno, ekscelenca.«
Nc da bi šc pomišljal vsedel se je general zopet na sani in ukazal kočijažu kar najhitreje voziti. Ob prvem cestnem oglu stal je redar, sani so obstale in general je dal znamenje redarju, naj pride k njemu. Ta je prišel in pozdravil vojaški s salutiranjem.
»Ali sem se nedavno tod mimo peljal?«
»Ukazujete, ekscelenca, pred komaj. pol ure!« odgovoril je čuvaj javnega reda.
»In proti kateri strani sem se odpeljal?«
Redar mu je pokazal smer in bliskoma so zdrčale sani dalje. Drugi redar povedal jc nadaljno smer, ravno tako nekaj drugih ljudi, ki so bili vprašani, in general se je peljal vedno dalje za sledjo. Končno se jc pripeljal v že oddaljeno predmestje. S pomočjo redarja in svojega sluge in na povpraševanje v raznih trgovinah je poizvedel general, da je pred pičlo uro — vsled popraševanja je čas seveda naraščal—blizu tukaj odšel v tointo hišo; sani pa je odpeljal služabnik.
Da ne bi vzbudil preveč pozornosti in sumnje, jc ukazal ustaviti general pred drugo hišo, kjer jc izstopil raz sani, potem pa v spremstvu svojega sluge in dveh redarjev stopil brzo v opisano hišo.
»Vsak naj pazi na drugo sobo,- jc nati-
lioma ukazal; »kdor opazi kaj sumljivega, naj da takoj znamenje!«
Sam je odšel po stopnjicah in vstopil, ne da bi potrkal, v prvo sobo na desni. V njej je sedel mož krepke rasti, malih svetlih brk; ko je vstopil general, je prestrašen skočil raz sedež ter proti mizi, na kateri so ležale umetno izdelane črne brke ter skušal te prikriti.
»A tako.« je dejal general povsem mirno, ko je ogledavši se oo sobi zapazil na stolu krasno generalsko uniformo.
»Ivan,« zaklical je, »narediva ob kratkem! K.ie je 48.000 rubljev?«
Bled kot smrt pokazal je ta tresoč se strahu na omaro, vdelano v zidu.
Komaj par minut potem je bil že na potu na policijski urad, četrt ure kasneje pa je general lastnoročno oddal celo vsoto denarja presrečnemu Drobaškinu.
»Kako naj sc vam zahvalim, ekscelenca?« jc vprašal.
General mu jc odgovoril mirno:
»Vložite 500 rubljev v pokojninski zaklad za vdove policijskih stražnikov, meni pa pošljite pobotnico! Drugič pa bodite bolj previdni !«
Nato se je naglo odpeljal.
imenu Cehov, ki bivajo izven meja teh pokrajin v dumi zbrane zastopnike Rusije in toplo želi, naj bi se položil temelj s složnim in pro-svitljenim delom za preporod in za procvit velikega ruskega ljudstva za nadaljnji napredek in slavo Rusije in Slovanstva kakor tudi za strah vsem sovražnikom. Podpisan je dr. Herold.
Otvoritev ruske gosudarstvenne dume je zgodovinsko velevažen dogodek. Kaj prinese? Kdo ve. Duma je šele prvi korak za ustavno Rusijo. Dolga je še pot, da dobi rusko ljudstvo zaželjeno pravo svobodo. Ce druzega ne, bo duma posvetila z gorečo bakljo v prepe-relo, korumpirano rusko birokracijo, ki je tlačila liki mora vsak napredek v Rusiji.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj, 10. maja.
Občinske volitve v četrti kuriji za dunajski občinski svet so zaključene. Na volišče je stopilo 359.000 volilcev, za okolo 51.000 volivcev več, nego pred šestimi leti. Kljub temu velikem številu novih volilcev se je že včeraj pokazalo, da bo krščansko - socialna stranka zopet razpolagala z veliko večino v dunajskem občinskem svetu.
Letos bo voliti 78 novih občinskih svetnikov, včeraj jih je izvolil četrti razred 21. Značilno pri teh volitvah je bilo, da so liberalci kot stranka popolnoma izginili s površja in da ondi, kjer imajo govoriti široke mase, odločujeta le dve stranki: krščansko - socialna in socialnodemokratična. Liberalci so se zadovoljili v četrti kuriji s klavrno vlogo, da podpirajo socialno demokracijo. Vse kar protikrščansko misli, se je združilo proti krščanskim socialcem za socialno demokracijo, ki je tako tvorila bojno četo židovstva. Izvoljenih je bilo 14 krščanskih socialcev, socialna demokracija, ki je prej imela v tej kuriji tri mandate, je zmagala s sedmimi kandidati, kar pa razmerja v občinskem svetu nič ne izpremeni.
V	prvem okraju je zmagal krščanski socialec B i e 1 o h 1 a v e k s 3818 glasovi, socialni demokrat Glockel je dobil 2350 glasov. V tem okraju se je krščansko-socialna večina povzdignila za stotine glasov.
V	drugem okraju (Leopoldovo mesto), kjer ima židovstvo močno zaslombo, je zmagal krščansko-socialni demokrat s 700 glasovi večine. Socialni demokrat je imel med svojimi 7326 glasovi 4000 židovskih glasov.
Tudi v tretjem okraju (Landstrasse), četrtem (Wieden), šestem (Mariahilf), sedmem (Neubau), osme ;m (Josefstadt), devetem (Alsergrund), enajsetem (Si-mering), trinajstem (Hietzing), ki je volil vodjo dunajskih krščansko-socialnega delavstva Kunšaka, petnajstem (Fiinfhaus), sedemnajstem (Hernals), osemnajstem (\Vahring), devetnajstem (Dobling) so zmagali krščansko-socialni kandidatje z ogromnimi večinami. Zanimiva je bila volitev v Doblingu, kjer je dobil krščanski socialec H o 1 z 1 3089 glasov, socialni demokrat Hauschka 1519 glasov, 224 glasov je bilo pa razcepljenih in je nekaj teh glasov dobil bivši državni poslanec Kaltenegger, ki je hotel delati »ztnedo«.
Socialnodettiokraške zmage so v petem okraju (Margareten); izvoljen je socialni demokrat Dotnes s 7407 glasovi, krščanski socialec Mender je dobil 6681 glasov. Tu je mnogo krščanskih socialcev ostalo doma, ker so mislili, da je okraj itak za krščanske so-cialce gotov.
V	desetem okraju je dobil dosedanji občinski svetnik socialni demokrat Jakob Reuman 10.751 glasov, krščanski socialec Gorner je dobil 6383 glasov.
V	dvanajstem okraju (Meidling) je dobil socialni demokrat \Vutschel 5594 glasov, krščanski socialec Anton Gschladt 5436 glasov.
V	š t i r i n a j s te m okraju (Rudolfsheim) je dobil socialni demokrat 6510 glasov, krščanski socialec Giinther 5846 glasov.
V	šestnajstem okraju je dobil dosedanji občinski svetnik socialni demokrat Schuhmeier 13.760 glasov, krščanski socialec Spalovsky 7885 glasov.
V	novem dvajsetem okraju je dobil socialni demokrat Winarsky 4998 glasov, krščanski socialec 4149 glasov.
V	21. okraju (Floridsdorf) je dobil socialni demokrat 6169 glasov, krščanski socialec 3274 glasov.
Socialni demokratje so delali z najhujšim terorizmom. Zaprli so, oboroženi z gor-jačami, cele ulice, ter bili po krščansko-so-cialnih agitatorjih in volilcih, katerih je ranjena cela vrsta. Ves ta napor združenih nasprotnikov pa ni napravil druzega, da bodo socialni demokratje med 165 občinskimi svetniki imeli sedem »mož«.
Krščansko-socialna stranka stoji v volilni agitaciji z zavestjo izpolnjene dolžnosti, prejšnjega zavoženega liberalnega gospodarstva. Skoro nobeno mesto na svetu nima tako urejenih cestno-prometnih sredstev, ta mestna prometna sredstva, združena z lastno mestno elektrano in mestno plinarno donašajo občini bogatih dohodkov. Mnogoštevilni krasni vrtni nasadi pričajo o skrbi za zdravstvo. Lani so bile dogotovljene velike vodovodne naprave. Kako resno misli krščansko-socialna občinska uprava tudi s šolstvom, priča to, da je tekom desetih let zgradila 83 šolskih stavb s stroški 19,502.409 kron. Za hrano revnim šolskim otrokom daje občina na leto 80.000 kron, občina je napravila za otroke udobne prostore, v katerih se razvedri med prostimi urami na tisoče šolskih otrok. Občinski uradniki dunajski imajo že vse one udobnosti, katere državno uradništvo po hudem naporu še ni doseglo. Položaj mestnih slug je izboljšan, za
nastavljence mestnih industrijskih podjetij je vpeljano starostno zavarovanje. Tudi za obrtnike je občinski svet izboljšal položaj ter je vsa dela oddajal malim obrtnikom, posebno pa zadrugam. Častni dar 400.000 K, katerega je dr. Lueger dobil ob svojem jubileju od svojih čestilcev, je podaril za ustanovo na korist obrtnikom, ako so v potrebi.
Živahno se razvija agitacija. Zanimivo je opazovati podrobno krščansko-socialno agitacijo. Shod se vrši za shodom. V središču agitacije pa stoji tnarkantna oseba dr. Lue-gerja, ki pride na dan na več shodov in ki pobija nasprotnike z nedosežnirni svojimi dovtipi. Upati je, da tudi v drugih razredih ne postane Dunaj plen židovskih namenov in da ohrani delavno antisemitsko krščansko zastopstvo.
Številke oddanih glasov že pri četrti kuriji govore, da krščanski socialisti na Dunaju nikakor ne nazadujejo. Skupno so njihovi kandidati v četrti kuriji dobili 110.000 glasov, za 30.000 več, nego I. 1900.
Mažari in Srbi.
(Izvirno poročilo »Slovencu.)
Belgrad, 8. maja.
Ze od februarja se vrše med srbskimi in mažarskimi časnikarji pogajanja za obisk, ki bi ga naj napravili mažarski novinarji svojim srbskim tovarišem v Belgradu.
Enkrat je bil ta sestanek že odločen, a je bil potem odložen vsled političnih razlogov. A zdaj se bo vršil zanesljivo o Bin-koštih, ko priredi peštanski »Narodni salon« razstavo mažarskih slikarjev v Belgradu.
Kot gostje se udeleže tega obiska tudi važne osebe, kakor n. pr. mažarski poslanci Bela Berabaš, Zoltan Lendjcl, grof Arved Te-leki i. dr. Njim na čast bo priredila »Srbska časnikarska zveza« velik koncert v »Narodnem gledišču« in drugi dan velik banket. Za goste napravijo velik izlet z železnico čez celo Srbijo, da si ogledajo vse naravne lepote Srbije. Pripravlja se tudi kolikor mogoče prijazen vzprejem in bo v ta namen izbran poseben odbor, ki bo goste pričakoval in v katerem bodo zastopani najuglednejši srbski poslanci, književniki, časnikarji, obrtniki itd.
S tem posetom hočejo izraziti mažarski politiki svojo zahvalo Srbom, ki so stali v boju Ogrske z Avstrijo ves čas odločno na strani Mažarov.
V jeseni enkrat mislijo vrniti srbski novinarji mažarskim časnikarjem ta poset s tem, da jih obiščejo v Budimpešti.
Jugoslovanska ideja v Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
B e I g r a d , 8. maja.
Jugoslovanska ideja v Srbiji dobiva močnejši in močnejši temelj in narod prihaja do prepričanja, da to ni utopija in ni tisto, kar je bil stari Ilirizem, ampak resno realno gibanje za duševno jedinstvo Jugoslovanov, ki se v dušo narodovo bolj in bolj poglobuje. Ni daleč tisti dan, ko bo po Srbiji vse iskreno na-udušeno za jugoslovansko idejo, ki je vsaj v Srbiji našla zelo plodovita tla in kaže že znake lepega napredka.
Jugoslovanska čitalnica v Belgradu krasno napreduje. Njeni prostori so vsak dan polni čitateljev-Srbov, ki s posebnim interesom slede vsemu jugoslovanskemu življu. Čitalnica sprejema vse slovenske liste in tako je belgrajskim meščanom mogoče slediti delovanju Slovencev, seveda ne da bi se pri tem naslanjali na pisanje »Slovenskega Juga«, ki ne odgovarja s svojo vsebino niti svojemu imenu, niti svoji nalogi, ko tako pristransko spremlja dogodke na Slovenskem, kakor bi bil organ »narodnonapredne« stranke in bi se ne zanimal za splošne jugoslovanske interese. Kakor piše o razmerah na Slovenskem, istotako piše tudi o razmerah v Črni gori in Bolgariji, kar jc dalo povod odstopu najuglednejšega člana »Jugoslovanskega kluba«, profesorja vseučilišča dr. Jovana Cvijiča. Obžalovati je tako postopanje lista, kateremu bi morali biti vsi Jugoslovani, ki se zavzemajo za jugoslovansko idejo, enako dragi in mili. Želeti je pač, da se s takim pisanjem končno preneha.
Belgrajska občina je določila zopet novo pomoč »Jugoslovanski čitalnici«, ki znaša 1500 frankov.
Na belgrajskem vseučilišču je več klubov, a največji je klub »Slovenski Jug«. Ta klub je sklenil, da gredo njegovi člani po Srbiji agi-tirat pri volitvah za radikalce. ki so zdaj pri vladi. Pasičev kabinet in radikalna stranka bo imela precejšnjo vsestransko korist od te omladinske pomoči.
Danes sem prejel pismo od g. Danila iz Vukovara. Javlja mi, da pride te dni enkrat v Belgrad, kjer priredi dve do tri predstave. V društvu z njim so: Jan Ourednik, Zor. Ra-nek, Fran Habič, Avgusta Danilova, Vida Ho-čevarjeva, Berta Bergant in sufler Dragotin Habič.
Zaradi kraja prireditve bo malo sitno, ker so vsi boljši lokali oddani. Vsekakor pa je pričakovati od strani Srbov velikega zanimanja in udeležbe.
Tudi Martiška Skalo v a misli priti baje istočasno v Belgrad. V zadnjem času jc bila v Novem Sadu, odtam potuje v Zemun in iz Zemuna pride v Belgrad.
NOTRANJI POLITIČNI POLOŽAJ.
Sinoči se je povrnil Hohenlohe iz Budimpešte na Dunaj. Danes popoldne ob 3. uri je zaslišal ministerski predsednik načelništvo češkega kluba.
»Poljska korespondenca« poroča, da je izdelal pododbor poljske parlamentarne komi-
sije, v katerem so poslanci Abrahamovicz, Bo-brzynski in Glabinski načrt o novi porazdelitvi volilnih okrajev v Galiciji. Parlamentarna komisija poljskega kola je imela včeraj popoldne sejo o političnih in taktičnih zadevah.
»Slovanska korespondenca« priobčuje izjavo načelništva češkega kluba, ki nasproti raznim časniškim vestem naglaša, da ni nikdar spravil češki klub vprašanje o volilni preosnovi s kakim narodnim, kulturnim ali pa gospodarskim vprašanjem v zvezo in je vedno zastopal načelo, da se mora pravično ozirati na splošnost in enakost. Klub ni nikdar zapostavil svojih narodnih, kulturnih in gospodarskih zahtev in tega ne stori tudi v bodočnosti. Češki poslanci bodo uravnavali svojo politiko po tem, kako stališče zavzame vlada nasproti češkim zahtevam.
Odbor »Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« se je v torek, 8. t. m. posvetoval o notranjepolitičnem položaju in sklenil sledeče:
»Koroški Slovenci prej kakor slej z neupogljivo odločnostjo zahtevamo, da nam volilna reforma zagotovi vsaj dva sigurna mandata; vse slovanske državnozborske poslance zlasti pa »Slovansko zvezo«, poživljamo, da odkrito in jasno nastopijo za to našo zahtevo in brezobzirno branijo pravice in obstanek obmejnih Slovencev, in da glasujejo proti volilni reformi, ako se naši docela pravični in skromni zahtevi ne ugodi. Referentu za Koroško, gosp. dv. sv. dr. Ploju, se izreka za njegov možat nastop o priliki njegovega razgovora z novim ministerskim princem Hohenlohe odkrita zahvala in se ga nujno in iskreno prosi, da hodi po tej poti neustrašeno naprej, in da za nobeno ceno ne odneha od zahteve vsaj dveh mandatov za koroške Slovence.«
HOHENLOHE IN VVEKERLE.
»N. Wr. Tagblatt« priobčuje razgovor svojega poročevalca s Hohenlohoin, ki je rekel. da je napravil ogrski vladi svoj nastopni obisk. O položaju ni hotel ničesar izdati in je obžaloval, da je mogel zapustiti Trst, kjer so nastale zadnji čas prijetne razmere. Z We-kerlom se je razgovarjal Hohenlohe 2 uri. O delegacijah sta se baje domenila, da skličejo delegacije baje po Binkoštih na Dunaj. Hohenlohe je tudi odobril skupen proračun za leto 1906. Dogovarjala sta se tudi o zborovanju kvotnih deputacij za določitev kvote. Glede gospodarskih in političnih vprašanj nista sicer ničesar sklepala, a oba izjavila željo, da se ustvarijo trajne razmere in prijazne zveze. Po razgovoru obeh ministrskih predsednikov so došli tudi ostali ogrski ministri. Na ogrske politike je napravil Hohenlohe ugoden vtis. — Prihodnji teden je napovedan skupni ministrski svet.
GOLUCHOVVSKI OSTANE.
»Bud. Tagblatt« piše, da Goluchovvski ne namerava odstopiti, marveč hoče sam zastopati svoj resort v delegacijah. Časopisom se ne bodo posrečili poizkusi, da povzroče tež-koče med vlado in neodvisno stranko, ker je obestranska želja, da se vzdrži mir.
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 10. maja. V svrho dogovorov sta oba krila opozicije izbrala odbore za dogovore. V odbor združene opozicije izbrani so dr. Baucr, P ribiče v ič in dr. Š u r -min, v starčevičanski odbor pa dr. Josip Frank, dr. Mile Starčevič in dr. A. P a-v e 1 i č.
Klub »Hrvatske in srbske opozicije« se je konstituiral in izbral za predsednika Grga T u š k a n a, za podpredsednika dr. Bogdana M e d a k o v i č a, za tajnika pa dr. Avg. H a-r a m b a š i č a in Svetozara P r i b i č e v i č a.
Mažarski listi se že vtikajo v taktiko združene opozicije in pišejo celo proti temu, da bi združena opozicija šla od slučaja do slučaja skupno s Starčevičanci. »Vsako Maža-ronom sovražno politiko mora opozicija izločiti iz svoje politike«, pravijo mažarski listi.
Danes se čuje, da je namestnik banov sekcijski šef pl. C h a v r a k demisijoniral. Pri otvoritvi sabora ga že ni bilo.
ZAGREB IN DEMONSTRACIJE.
Zagreb, 10. maja. Včerajšnji nameravani obhod godbe je bil prepovedan, ker se boje demonstracij.
»CISTE« VOLITVE PRI SLOVAKIH POD »VELIKIM MINISTRSTVOM«.
V	Novem Mestu na Valiom (njitranska županija) je kandidiral proti Rudnyanszkyju zdravnik dr. Markovič s programom slovaške ljudske stranke. S silo so ji ovrgli 320 glasov. Ob sklepu, ko je imela 187 glasov večine, so napadli judje poverjenika, brata slovaškega kandidata, ugasnili luči, razmetali stole, raztrgali listine in volitve so bile ustavljene.
V	Senici je izvoljen z večino 140 glasov Mažar Fmody, nasprotnik slovaškega kandidata Vcselovskega. Zavrgli so nad 400 glasov, ki so bili vsi oddani za Veselovskcga. Ce je kdo izgovoril svoje krstno ime po slovaško, ali če ni kdo takoj povedal svoj priimek, ali če ni vedel natančno svojo hišno številko, ali če je rekel, da glasuje za Frančiška Vcselovskega mesto za »Veselovsky Fercncza«, je takoj izgubil svoj glas. Nasprotno pa so bili glasovi za Fmodyja brez vseh neprilik vspre-jeti in takoj odobreni. Siccr bi bil imel Ve-selovsky 250 do 300 glasov večine. Voliici so se zato trikrat brzojavno pritožili grofu Andrassyju, a brez vspeha odgovora ni bilo.
ŠOLSKI BOJ NA ANGLEŠKEM.
Kakor znano, je novi liberalni angleški šolski minister sklenil odpraviti vse katoliške šole po celi Angliji, ali če nc docela odpraviti, jih vsaj uničiti in oškodovati s tem, da bi se jim odvzela vsa državna in občinska podpora. Načrt je ravno storjen in že se je pričelo s
prvimi koraki, a kak bo konec, to pričajo krepki nastopi angleških katolikov. V največji dvorani na svetu v Londonu je zborovalo pred kratkim 12.000 katoličanov. A to niso bili vsi, ker je bila za protestirajoče katoličane tudi največja svetovna dvorana premajhna. Za omenjeni shod je bilo oddanih nič manj kakor 50.000 vstopnic. Katoličani so zborovali po raznih dvoranah in protestirali povsod enoglasno proti postopanju novega liberalnega naučnega ministra. Pri tako splošni zavednosti naroda so uspehi pač gotovi.
RUSKI ANARHISTI V PARIZU.
Pariška policija ima v rokah imena in naslove oseb, ki so izdelovale bombe, da pomore ruske dostojanstvenike, ki žive v Parizu. Ruski anarhisti so nameravali pognati v zrak rusko poslaništvo v Parizu in pa »Grand Hotel«,kjer vedno stanujejo ruski veliki knezi.
STAVKE.
V	Wolfsbergu na Koroškem stavkajo italijanski zidarji tvrdke Urbani. Zahtevajo znižanje delavnega časa. V Kufsteinu stavkajo mizarji. V Vitkovicu je delalo včeraj 1967 rudarjev. Pogajanja med stavkujočimi delavci in ravnateljstvom so ostala brezuspešna. Predvčerajšnjim so ubili nekega delavca, ker je hotel delati. Morilci so ušli. V Seine departe-ment stavka 25.000 delavcev pri izdelovanju avtomobilov.
DVOBOJ KANDIDATOV.
Pariz, 10. maja. Nacionalist Millevoye, urednik »Patrie«, je pozval na dvoboj protikandidata grofa Noailles, ki ga je udaril po licu.
NAGLA SMRT TURŠKEGA ATAŠE.
Carigrad, 10. maja. Paša Addin je pri drugem sultanovem tajniku nagloma umrl.
Carigrad, 10. maja. Govori se, da je pašo Abddino umoril neki Albanec. Abddin je nameraval prevzeti posle velikega vezirja.
BRAMBA FRANCOSKIH ČASNIKARJEV.
Pariz, 10. maja. Vsi pariški časnikarji so izročili vladi odločen protest, ker se je s preiskavo v uredništvu katoliškega lista »Croix« prekršila uredniška tajnost.
SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI.
Rimska delavska zbornica je sklenila, da proglasi splošno stavko, ki naj pričnevčeraj ob 2. popoldne. Delavska zbornica v Bologni je sklenila, da se nadaljuje splošna stavka. Tudi v Milanu so proglasili včeraj splošno stavko za nedoločen čas. Odbor milanske razstave je sklenil, da zatvori začasno razstavo in da ustavi vsa dela. Razstavo je zasedlo vojaštvo.
V	Rimu so izdali listi posebne izdaje, v katerih so naznanili, da listi ne bodo izhajali, dokler ne prično črkostavci zopet z delom. Včeraj popoldne ob dveh je kazalo mesto Rim navadno lice. Cestna železnica ni vozila, počivali so tudi tvorniški delavci. Listi jzvzemši »Avanti« grajajo stavko in priporočajo mir. Vlada jc storila vse. da vzdrži javnimir. »Gi-omale d' Italia« piše, da dokazuje armada sa-mozatajevanje pri vplivnem in dostojnem varstvu javnega reda. V Rimu vozi le 60 voz cestne železnice, a vozijo policisti. Vojaštvo je pripravljeno.
Tudi v Milanu je splošna stavka. Ustavljen ie promet cestne železnice. Listi niso izšli. Mesto kaže navadno lice. Ob desetih dopoldne so imeli delavci shod, na katerem so sklepali, koliko časa trajaj splošna stavka.
Splošna stavka je tudi v Bologni, a je zagotovljena dobava živil in mestna razsvetljava. V Parmi so proglasili 24urno splošno stavko. Stavka tudi delavstvo v Livornu in Forliju.
V	Bologni jc razbilo nekaj stavkujočih delavcev šipe neke prodajalnice. Občinstvo jc bilo na izgrednike tako jezno, da jih je hotelo pobesiti. Vojaki in karabinieri so morali nastopiti v varstvo razbijalcev šip. Zaprli so dva stavkajoča delavca. Zaradi stavke je bila nevarnost, da ostane Bologna brez kruha. Kruh je peklo vojaštvo. Stavkujoči delavci so poškodovali nekaj plinovih cevi, vsled česar je prevzelo vojaštvo službo v plinarni.
Delavski zbornici v Genui in San Pier d' Areni sta izdali oklice, ki odsvetujeta splošno stavko.
V	Milanu je bilo včeraj mirno. Socialistični poslanci so sklenili, da odsvetujejo splošno stavko. V zbornici hočejo interpelirati vlado zaradi dogodkov v Turinu in pa o porabi vojaštva pri delavskih nemirih. Ce zbornica noče takoj pričeti razprave, hočejo pričeti z obstrukcijo in če bode brezuspešno, odlože mandate.
20 BOMB V ENEM KOVCEGU.
Na postaji v Rosto\vu ob reki Don so prijeli nekega moža, ki jc imel v svojem kovčegu 20 bomb.
SOVRAŠTVO PORTUGALCEV DO KRALJA IN KRALJICE.
Politična nezadovoljnost se po Portugalskem bolj in bolj širi. Pri borbi z biki v Lisa-boni jc ljudstvo kraljico izžvižgalo. Kralj je pričakoval stičnega dogodka in zato ni bil navzoč. A tudi v odsotnosti ga jc ljudstvo omenjalo z zasramovanjem in ogorčenjem. '
NOVA RUSKA VOJNA LADIJA.
V	Ton Ionu so spustili v morje v prisotnosti vdove admirala Makarova novo rusko kri-žarico »Admiral Makarov«.
Štajerske novice.
š Za kandidaturo dr. Korošca ki jo jc
včeraj oficijelno razglasili zaupni shod v Celju, so se v zadnjem času izrekla še sledeča politična društva na javnih shodih: »Katol. politično društvo za sodni okraj Št. Lenart v Slov. Goricah. Politično društvo Sloga v Ca-dramu. Politično društvo »Straža« v Zrečah, politično društvo v Konjicah, politično in izobraževalno društvo za sodni okraj Šmarje, politično in gospodarsko društvo v Št. Pavlu pri Preboldu .Izrekel se je zato tudi županski sliorl radgonskega okraja. Vsa ta društva in shodi so sklenili razviti najkrepkejšo agitacijo za izvolitev dr. Korošca. »Slovenski Gospodar prinaša za dr. Korošca poseben volilni oklic. To ie prava ljudska volja! L j u d s t vo se je oglasilo za dr. Korošca, ljudstvo ga bo tudi volil o i n si ne bo dalo komandirati ne od kranjskih n e o d š t a je r s k i h »Narodove ev «. — Slovenski Štajerci: dne 2 9. maja vsi na volišče za dr. Korošca!
š Nemške dame v Šoštanju so si osnovale neko nepotrebno društvo. »Deutsche Vereini-gung«. Kako nemško (!) je to društvo kažejo imena odbornic: Virbnik, Hauke, Končan, Orel, Zelič, Goričar, Smoli in Marinič. Marsikatera teh dam zlasti Končanka bi prav dobro storila, če bi se za kaj druzega brigala kakor za nemško zvezo. Med imenovanimi odbornicami pogrešamo še dve: Vošnjak (Woschnagg) in pa Ceh (Tschech). No, gospod Govedič je lahko vesel teh Nemk!
š Novi most v Mariboru. Javnost v Mariboru sedaj razburja vprašanje kje kje bo še! novi most čez Dravo. Bojujeta se dve stranki ena prosi most naj gre v Vitrinjsko ulico, druga je pa za gosposko ulico.
š Osebna vest. G. Ka r o 1 F 1 e c k h , višji nadzornik južnoželezniških tehničnih delavnic v Mariboru je prestavljen na Dunaj kot referent vseh tehničnih delavnic južne železnice. — Na njegovo mesto v Mariboru stopi višji nadzornik g. V a 1 e nt a .
š Vožnja v smrt. 86 let stari A. Schwarz, izvošček v Mariboru, se je 9. t. m. peljal s svojim vozom po Gosposki ulici, kar je naenkrat omahnil in padel vznak s sedeža. Obležal je kakor mrtev na cestnem tlaku. Prenesli so ga takoj v njegovo stanovanje, kjer je čez eno uro na otrpnenju možgan umrl.
š Južnoštajerski narodni muzej, »Slovenski Gospodar« v Mariboru poživlja spodnje štajerske Slovence, naj si ustanove j u ž n o-štajerski narodni muze j, ki mora biti odslej ena izmed točk slovenskega narodnega programa na Štajarskem.
š Čuden svetnik je neki Alojzij Alteichin-ger doma iz Alsbacha v Gornji Avstriji. Klatil se je namreč pred par dnevi či s t o nag okoli Poljčan in Pekla ter je pobijal pri vseh kapelicah ob cesti okna in podobe. Ravno ko je hotel razbiti soho Marijino v kapelici posestnika Jurija Drofenik, so ga prijeli železniški delavci ter ga oddali občinskemu uradu v Peklu. Tam so mu oskrbeli obleko. Altei-chinger je pravil, da je svojo obleko v nekem gozdu zažgal, ni pa hotel povedati, zakaj je to storil. Oddali so ga v opazovanje v bolnišnico v Celju.
š Stavka čevljarskih pomočnikov se prične v Gradcu v ponedeljek.
š Imenovan je č. g. Anton Šalamun, taplan v Radgoni, za duhovnika in učitelja v kaznilnici v Messendoriu.
Dnevne novice.
+ Perfidija liberalcev in Slovenska Matica. Da bi se ne zanašal razdor v »Slovensko Matico«, je razposlalo tajništvo poverjenikom za prihodnji občni zbor, ki bo v sredo 16. t. m. o f i c i e 1 n o v o I i 1 n o I i s t o, ki sta io podpisala predsednik Fr. Leveč in predsednik književnega odseka Iv. Šubic. Ta lista priporoča sledeče gg.: dr. Jos. Gruden, dr. Fr. Ilešič, Anton Koblar, Josip Kostanjevec, Fran Leveč, Fr. Oražen, R. Perušek, dr. J. Šlebin-ger, dr. Ivan Tavčar, dr. Jos. Tominšek, dr. Fr. Zbašnik. Liberalci se delajo, kakor da je naša stranka postavila kako listo ter pišejo v »Slov. Narodu« in »Učit. Tovarišu«: »Nasprotna stranka voli iznova A. Koblarja in nanovo prof. dr. Grudna, ki naj se na volilnih listah črtata. Poverjeniki naj store svojo dolžnost in naj se ne dajo premotiti z ničemer!« Ali ni to podla perfidija? Objavljena lista je tista, ki jo priporoča odbor »Slov. Matice« in če priporoča iznova A. Koblarja, namesto izstopivšega dr. Iv. Janežiča pa prof. dr. Jos. G r u d n a, je odbor pač to storil, ker je prepričan, da bi taka perfidija, kakor je »Narodova«, utegnila imeti usodne posledice za »Matico«! Dasi so nam nekatera imena kaj malo simpatična, priporočamo odborovo listo. Wi se nočemo bojevati v »Matici«, ker vemo, kako škodo bi imel od tega ta književni zavod, a to pa povemo, da če bi liberalci res proti nepristranskemu odborovemti predlogu vrinili svoje strankarske kandidate, potem jih zadene odgovornost za vse, kar pride, ker to je gotovo, da ne bomo prenašali liberalnih perfidij brez primernega odgovora.
+ Impertinenca liberalnih uradnikov. —
Kako daleč gre nadutost in impertinenca liberalnega uradništva. je pokazala »Naša zveza«. To društvo, katerega ustanovitev smo mi podpirali, je postalo zadnji čas gnezdo liberalcev.
Ker je g. Senekovič pri zadnjih volitvah dobil manj glasov, ker več uradniških volilcev »Naše zveze« ni hotelo glasovati zanj, smo mi to resnici primerno zabeležili. »Naša zveza« pošlje popravek, da to ni res. Vkljub temu, da ni »Naša zveza« nima pravice popravljati v imenu volilcev, smo vendar včeraj priobčili ta popravek. Ali kaj se zgodi? Sinoči pa priobčijo ti ljudje v »Narodu« infamno notico proti g. dr. Ign. Žitniku, v kateri se govori o »neštevilnih lopovstvih, ki jih uganjajo blagoslovljeni in neblagoslovljeni redakterji škofovega lista«, o »častikraji« itd. Na popravku st£j podpisana Kejžar in Trstenjak. Mi pa nismo voljni, da bi se dali takim ljudem zmerjati. Najprej bodi pribita nevednost teh uradnikov. Oni ne poznajo postav niti toliko, da bi vedeli, da sploh niso po postavi pooblaščeni govoriti v volilnih stvareh o dejanjih svojih članov. Mi smo iz usmiljenja do nevednosti teh uradnikov priobčili njihov popravek vkljub temu v zakonitem roku. kakor da bi bil pravilen. A ti ljudje združujejo z nevednostjo postav tudi nadutost, da zmerjajo na tako surov način vkljub temu. da se jim brez potrebe ustreže. Zato pa odkrita beseda! Člani »Naše zveze« bodo še drug za drugihi s skrivljenimi hrbti prišli beračit k našim poslancem. A mi od vseh naših poslancev zahtevamo, da vsakemu članu tega društva takoj vrata pokažejo. Mnogokrat se je že dogodilo, da so že najbolj zagrizeni liberalni uradniki hinavsko prišli k našim poslancem in se slinili toliko časa, da so se ti zanje potegnili. Seveda so zato želi potem kaj malo hvaležnosti. Temu mora biti enkrat konec. Uradniki, ki so zmožni tako pisati, kakor vidimo iz »Naroda«, ne zaslužijo drugega, nego da vsak ljudski poslanec pripomore, da se store neškodljive. Hvaležni smo, da so se razkrinkali.
+ Volilna reforma na Koroškem. »Mir« piše: Cesar se vsemogočni voditelj nemških nacionalcev ni nadejal, se mu je pripetilo pro-šlo nedeljo v Borovljah. Splošno je namreč znano, da sta skovala načrt za razdelitev volilnih okrajev na Koroškem dr. Lemisch in Dobernik, in da sta bila ravno ona dva tista ki sta zmašila skupaj takoimenovani »slovenski« volilni okraj. — Pliberk, Dobrlavas, Železna Kaplja in Borovlje. Prošlo nedeljo ie bilo zborovanje v Borovljah. Tu so se zborovalci odločno uprli dr. Lemiševemu tiranstvu. Dr. Lemiš je sicer na dolgo in široko razkladal, da ni mogoče načrta več izpremeniti, češ, da se je vlada že izjavila zanj, ali vse njegovo govorjenje ni nič pomagalo. Kirschner je bil sicer tudi proti Lemiševemu načrtu, ali rekel je, da stvar še ni izgubljena, kajti tudi po tem načrtu Nemci prodero s svojim kandidatom. Samo agitacije je treba. Shod je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da se Borovlje pri-dele Gornji Koroški, da se ločijo mesta, trgi in industrijski kraji od kmetskih občin. Na nekem prejšnjem zborovanju, dne 22. m. ni. se je izreklo »začudenje« da se poslanci niso brigali za Borovljance, temveč so kar brez njih barantali zanje, ne da bi se jih bilo vpra-šalo.Resolucije so bile sprejete soglasno.
+Srbi na Vllharjevi slavnosti. Iz Bel-grada se nam piše: Tisti Srbi, ki so ob Prešernovi slavnosti obiskali Ljubljano in ob tej priliki tudi Postojnsko jamo, se zelo zavzemajo zdaj za slavnost odkritja Vilharjevega spomenika. Zato se jih bo veliko število udeležilo Vilharjeve slavnosti in najbrž celo večje kakor je bilo to slučaj ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Po prizadevanju našega dopisnika se je odredil poseben odbor ki dela na to, da se udeleži te slavnosti čim-največ Srbov. Ze zdaj je gotovo, da bo pri-sostovalo na tej slavnosti 50—60 Srbov. To število pa bo še gotovo naraslo. Na ta način se bo poznavanje Slovencev in njihove domovine med Srbi vedno bolj širilo.
+ Učiteljske vesti. Rajmund Justin v Vremah pride v Trebelno pri Mokronogu. — V Idriji se otvori šesti razred občinske realke.
Kongres jugoslovanskih učiteljev se bo vršil v Belemgradu prihodnje leto (1907). Cas in dan in dnevni red se za ta slučaj določi na shodu vseh srbskih učiteljev, ki se bo vršil letos 19. avgusta. Tega shoda se udeleže tudi učitelji iz Stare Srbije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Hrvaške in Ogrske. Na kongres bodo pozvani tudi predstojniki slovenskih, hrvaških in bolgarskih učiteljev.
+ Strah pred jezuiti je zdramil glasilo tržaške sinagoge »Piccola«, ki sicer skuša ignorirati in omalovaževati vse, kar diši po krščanstvu. S precejšnjim uvodnim člankom hoče zajeziti »klerikalno gibanje«, ki se jame razširjati po svobodnem Trstu. Po mestu kroži namreč poziv na vse meščane, ki se šc niso pogreznili v materializmu in egoizmu ozračja trgovskega mesta, udanega uživanju, naj prispevajo za zgradbo bazilike sv. Srca, s katero
bo zvezan samostan družbe Jezusove. »Pic-colo« ve poročati, da je to delo škofa Nagla in vse le pretveza, da se preslepi Tržačane ter jih pridobi za avstrijski patriotizem. »Pic-colu« je strašno hudo pri srcu, ko misli, da bi se Tržačani kedaj mogli izneveriti »bivšim idealom«. Mi pa katoliškim Italijanom v Trstu čestitamo na tej misli in le želimo, da bi pri njih ne ostali vsi načrti bolalimenj na papirju, kakor to opažamo pri Italijanih v kraljestvu.
+ Pozor! Cilje se od več strani, da zbira neka ženska iz Gradca starine po vsem Kranjskem. Zdaj hodi po Dolenjskem. Za pridobljeno daje nekaj odškodnine, zato se ji posreči, da precej nabere. Opozarjamo vse naše čitatelje, naj bodo previdni in naj ne odstopajo starin, marveč naj jih sami hranijo, oziroma pošljejo škofijskemu ali deželnemu muzeju. Ali naj res vse starine izginejo iz dežele?
+ Nameščen je č. g. Leopold L e n a r d za kapelana v Radečah pri Zidanem mostu.
+ Premeščen je č. g. Janez L o m š e k, kaplan v Selcih, v Koprivnik na Kočevskem.
+ Gasilstvo. Občni zbor zveze gasilnih društev Kranjske se bo vršil v nedeljo 29. julija I. 1906 v Škof j i Loki.
—	Slov. kat. akademično društvo »Zarja« v Gradcu si je ivolilo na I. rednem občnem zboru dne 9. t. m. za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik phil. Fr.. Kotnik, podpredsednik iur. Josip Podobnik, tajnik iur. Jernej Er-man, blagajnik phil. Ivo Česnik, knjižničar iur. France Koch.
—	Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah priredi veselico v nedeljo dne 13. t. m. na prostorišču g. tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti slavna domžalska godba. Začetek točno ob pol štirih popoldne. Spored: 1. V. Zeller, V pevskem čaru, ma-zurka, igra godba. 2. a) A. Forster, Pevec, b) J. Laharnar, Mladosti ni, poje društveni zbor. 3. Iv. pl. Zaje, Mali korporal, koračnica, igra godba. 4. M. Hubad, Venec slovenskih narodnih pesmi, poje društveni zbor. 5. K. Iva-novici, Dunavski valovi, igra godba. 6. A. Forster, Domovina, mešani zbor s tenor-solo. 7. Sinovo maščevanje ali spoštuj starše. Igro-kaz v treh dejanjih. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1K, druge vrste 60 v, stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi najuliudneje odbor.
Odlikovana slovenska knjiga. Cesar je knjigo »SlovenskifantjevHercego-v i n i in B o s ni « sprejel v svojo c. in kr. rodbinsko fidejkomisno knjižnico, Izrekel pisatelju g. I. pl. Andrejka najvišjo zahvalo ter mu v znamenje Najvišjega priznanja podelil vojaško zaslužno svetinjo (signum Caudis). S tem priznanjem ni le odlikovan pisatelj sam temveč tudi slovenski vojaki in družba sv. Mohria v Celovcu, ki je to knjigo založila. Prav srčno nas veseli ta prva odlika na polju slovenske vojaške literature.
—	Izprememba pri domačem polku št. 17. Anton Brixy, poveljnik tukajšnjega prvega bataljona ostane na svojem mestu ter ne odide v Celovec k polku, kakor smo že poročali svoječasno. Poveljnikom 4. bataljona je imenovan major Štefan Haluska; major Adolf Wuck in stotnik I. razreda Vendelin Colerus pl. Geldern sta pa imenovana častnikoma za posebna opravila.
—	Družbi sv. Cirla in Metoda v Ljubljani oddala je zopet tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbenih vžigalic znaten prispevek 1000 kron. To je že drugi tisočak v tem solarnem letu. Zavedni Slovenci, edinole vžigalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. Ker stavlja tržaško prebivalstvo slovanske narodnosti vse upanje na izboljšanje svojega gospodarskega položaja na prospeh in razvoj trgovskega in obrtnega stanu, je »Trgovsko izobraževalno društvo« že v januarju leta 1902 sklenilo, da ustanovi v Trstu »Trgovsko-obrtno zadrugo«, s katere čistim dobičkom naj bi se vzdrževala trgovska šola, ker je »Trgovsko izobraževalno društvo« s članarino ne more vzdrževati. Iz raznih razlogov se ta nakana ni mogla izvršiti do letos, sedaj so prenehale te voire in »Trgovsko-obrtna zadruga« se je ustanovila in že posluje. »Trgovsko-obrtna zadruga ima namen, spodbujati varčnost s tem, da daje članom priložnost, da v malih obrokih tekom let prihranijo dobro obrestovano glavnico, da sprejema vloge sploh tudi o dnečlanov in je plodonosno nalaga; pospešuje zasebno gospodarstvo svojih članov s tem, da jim daje predujme (posojila) pod ugodnimi pogoji in s tem posebej posreduje nicd trgovci, obrtniki in njih odjemalci ter omogočuje ustanovitev novih obr-tov in trgovin; slednjič ima namen, vzdrževati s čistim dobičkom trgovsko, eventuelno trgovsko-obrtno šolo. »Trgovsko-obrtna zadruga« naj nam daje stanovsko podporo in stanovsko naobrazbo! Vsled tega pa je dolžnost vsakega slovanskega trgovca in obrtnika, da k tej zadrugi pristopi, da podpira ta novi, domači zavod kar najizdatneje, da mu gre na roko, da se ga poslužuje in zanj deluje, ter pridobiva zanj stranke. Lc ako bomo imeli močan zavod, bomo imeli čimpreje tudi svojo trgovsko šolo v Trstu. Brez trgovske šole pa se slovansko trgovstvo in slovanska trgovina in obrt ne bo mogla povzdigniti do one višine, na kateri stojijo dandanes drugi narodi, do one višine, ki daje trgovcem moč, da lahko konkurirajo v vsakem pogledu s svojimi tekmovalci drugorodci. »Trgovsko-obrtna zadruga« v Trstu je denaren zavod za vse sloje! Nje čisti dobiček pa ie v prvi
vrsti namenjen za vzdrževanje trgovske šole v Trstu. Svoje prostore ima tam, kjer je bila prej »Tržaška posojilnica in hranilnica«, t. j. v ulici S. Francesco d'Assisi št. 2, kjer ima svoj sedež »Trgovsko izobraževalno društvo«, ki je vrglo seme trgovske izobrazbe na rodovitna tla tržaškega slovanstva. Predsednik je Josip Ulčakar, ravnatelj »Tržaške posojilnice in hranilnice« in posestnik, podpredsednik Ivan Prelog, trgovec in posestnik, in dr. Ivan Merhar, c. kr. profesor, odborniki pa: Josip Ajdišek, likvidator »Tržaške posojilnice in hranilnice«, Gregor Babič, blagajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice«, Leopold Zgur, trgovec, Karol Vekjet, zlatar. Deleži so po 20 K in po 2 K, pristopnina 2 K. — Hranilne vloge se obrestujejo po štiri in pol odstotka. — Uradne ure so od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.
Porotne obravnave v Novem mestu se prično 28. maja in sicer pridejo navrsto: dne 28. maja Marija Debeljak zaradi detomora; Lepuša Uršula zaradi odvedenja; Ivan Može zaradi posilstva in oskrumbe. Dne 29. maja Anton Murgelj zaradi tatvine. Dne 30. maja Florijan Pašelj zaradi zlorabe uradne oblasti (poneverjenja.
—	Shod hrvaških akademikov v Gradcu se je vršil 7. t. m. Na njem se je razpravljalo o bodočem delu hrvaškega sabora in se je sklenila sledeča resolucija: »Prepričani, da bi složno delo vseh opozicionalnih strank v hrvaškem saboru postavilo trden temelj reči naše domovine, se obračamo z iskreno prošnjo na vse opozicijonalne stranke, da opu-ste vsako strankarsko politiko ali boj, dokler ne postanejo zakon sledeča življenska vprašanja: 1. direktna, splošna in tajna volilna pravica. 2. Svoboda v volitvah in na shodih in 3. svoboda tiska in zopetna vpeljava porotnih sodnij pri tiskovnih obravnavah. Kdorkoli bi skušal izpeljavo katere od teh točk preprečiti, za tistega se bomo potrudili, da ga spozna narod kot svojega neprijatelja.« To resolucijo ie sprejelo dijaštvo vseh opozicionalnih strank in se obrnilo do vseh drugih akademičnih hrvaških društev, bodisi v Hrvaški ali iz ven nje, da delajo v istem smislu.
—	Veliko potovanje generalnega štaba.
Pod vodstvom šefa generalnega štaba v spremstvu 13 in 15 zbora in vojaškega zapovedni-štva v Zadru se izvrši letos. Prične se 28. maja v Križevcih in se nadaljuje deloma preko Belovara v Pakrac Lipnik in deloma iz Ban-jeluke preko Jajca Sarajeva, Mostara, Tre-binje v Dobrovnik. Posamezni oddelki končajo potovanje 13. junija v Sarajevu, 19. junija na Reki in 7. junija v Pakracu-Lipnik.
Z bičem je napadel hlapec Windischr princa Windischgratza, ko se je peljal ta s svojo soprogo v avtomobilu z Dunaja v Gradec. Hlapca so prijeli.
—	Strela je dne 9. maja popoldne ob 2. uri ubila llletno Frančiško Stražiščar na Dolenjih Otavah v župniji sv. Vida nad Cerknico.
Toča v Gorici. V sredo popoldne je padala po Gorici gosta toča. Trajala je skoro 10 minut. Napravila je precej škode.
—	V domobransko kadetno šolo na Dunaju bodo letos v prvi letnik sprejeli do 130 gojencev, v drugi letnik pa toliko, kolikor bode prostora. Pogoji so za prvi letnik: Avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, lepo nravnost, starost 16 do 18 let. izpričevalo najmanj 5. razreda, izjemoma 4. razreda srednje šole; latinščina in grščina ne prideta v poštev; za 2. letnik je določena starost od 16. do 19. leta. Izjemoma se sprejmo v 1. letnik tudi absoi-ventie meščanskih šol s posebnim enoletnim nemškim učnim tečajem. Vsprejemni izpit za 1. letnik obsega nemščino, aritmetiko in geometrijo. zemljepisje, zgodovino, naravoslovje, fiziko in kemijo; za 2. letnik vse predmete 1. letnika. Kdor ne prestane vsprejemnega izpita, more ostati eno leto v pripravljalnem tečaju. Šolnina znaša za sinove vojakov in vojaških uradnikov 24 kron na leto, za sinove državnih uradnikov in uslužbencev 60 kron, za druge 120 kron. Domobransko ministrstvo more v ozira vrednih slučajih šolnino odpustiti. Gojenci, ki se hočejo izuriti za jezdece, morajo imeti vsaj 40 kron na mesec. Šola sc prične I. oktobra. Prošnje je treba vlagati do konca julija pri poveljništvu c. kr. domobranske kadetne šole na Dunaju (III., Boer-havegasse 25). Priloge: Krstni list, domovinski list. izpričevalo sposobnosti od vojaškega zdravnika, šolska izpričevala, izpričevalo o cepljenju koz, izpričevalo nravnosti od političnega oblastva, ako ni v šolskem izpričevalu povoljen red.
—	Proda se hiša z gospodarskimi poslopji v lepem kraju na Koroškem pri farni cerkvi in pošti. V hiši so lepi prodajalnični prostori, promet je dober. Vse skupaj, in dve njivi, vredni 4000 kron, se proda za 12.200 K. Ponudbe upravništvu našega lista.
—	Dekanija semiška ima svoj sestanek v sredo, t. j. dne 16. maja v A d 1 e š i č i h. Za četek ob pol 11. uri dopoldne.
—	Na Belokranjskem je sadno drevje vse v cvetju. Posebno črešnje obetajo veliko sadu. Tudi trtje lepo kaže. Bog nas varuj kake uime!
Število v San Frančišku ponesrečenih Avstrijcev neznano. Avstrijsko ministerstvo za zunanje stvari je obvestilo več poslancev, da so ostala brezuspešna poizvedovanja avstrijskega poslaništva v Washingtonu o številu v San Frančišku ponesrečenih Avstrijcev. Poizvedbe so otežkočene. ker so se prebivalci po nesreči razkropili, društva in organizacije naseljencev pa tudi šc ne poslujejo. Potres je tudi popolnoma uničil poslopje avstrijskega konzulata v San Frančišku in arhiv ž njim. Washingtonsko poslaništvo je naročilo avstro-ogrskemu konzulatu v \Vashingtonu, naj se zavzame za avstro-ogrske ponesrečence in je nakazalo za nodpnre znatne svote.
Iz slovanskega sveta.
sl Bolnica trgovske (»mladine v Belgradu.
Belgrajska trgovska omladina se je obrnila do belgrajske občine s prošnjo, da ji odstopi zemljišče za zgradbo svoje bolnice. Belgrajska trgovska omladina jc sploh ena najvažnejših kulturnih društev v Srbiji. Razpolaga s kapitalom od pet milijonov dinarjev in izdaja tudi svoj organ »Trgovski glasnik«, ki je pa v svoji resnosti eden najodličnejših srbskih listov.
sl Na Cetinju zidajo za italijansko poslaništvo novo krasno palačo.
sl Hrvatje in Mažari. Te dni je bila v Splitu velika manifestacija v proslavo zmage na Hrvaškem. Mladina jc ovenčala z lavor-jevima vencema dr. T r u m b i č a in M i 1 i č a. Na komersu je govoril tudi meščanski časnikar N i e s u c r. Navzoči so klicali »Zivio Košut!«
Ljubljanske novice.
lj Koncert »Glasbene Matice«, ki se vrši jutri v »Narodnem domu«, bo eden najzanimivejših, najkrasnejših in posebno za domačo literaturo najpomembnejših. V pevskem zboru sodeluje 150 pevcev in pevk! Nujno opozarjamo naj nihče od rednih obiskovalcev »Matičnih koncertov doma ne ostane in naj občinstvo dokaže, da res ljubi lepo glasbo in da ve ceniti velikansko požrtvovalnost in umetnost pevskega odbora »Glasbene Matice«. Predprodaja se vrši pri g. J. Lozarju na Mestnem trgu.
lj Spored Stritarjeve slavnosti. V petek, dne 18. t. m. ob polu šestih zvečer sprejem ju-bilarja na kolodvoru. V soboto, 19. t. m. dopoldne ob enajstih slavnostna seja mestnega občinskega sveta ljubljanskega. Zvečer ob polu 9. b a k 1 j a d a, pri kateri sodeluje »Društvena godba« in »Reševalno gasilno društvo«. Ob 9. zvečer p o d o k n i c a pred hišo banke »Slavije«, kjer bo slavljenec bival kot gost g. župana Ivana Hribarja. Pod-oknico poje pevski zbor »Glasbene Matice«. V nedeljo, dne 20. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani »Mestnega doma« slavnostna akademija: a) Pozdrav predsednikov, b) »Oblaček«, besede Stritarjeve, poje delavsko pevsko društvo »Slavec«; c) Slavnostni govor, govori g. profesor dr. Josip Tominšek; č) »Slovanska pesem«, besede Stritarjeve, poje delavsko pevsko društvo »Slavec«; d) zaključna beseda predsednikova. Ob eni popoldne banket v veliki dvorani »Narodnega doma«. Banket brez pijače stane 4 K. Prijave za banket sprejema g. R. Pustoslomšek v Ljubljani najkasneje do petka 18. t. m. Ne bodo se razpošiljala nobena posebna vabila.
lj Prenos zetnskih ostankov slovenskega pisatelja Jožefa Podmilšeka (Andrejčkovega Jožeta) se je izvršil včeraj v rakev »Slovenskega pisateljskega društva«, na jako slovesen način. Blagoslovitelj je bil č. g. monsig. Tomo Zupan ob asistenciji župnika Vrhov-nika in Brceta. Oddelek pevskega zbora »GI. Matice« je zapel pred mrtvašnico in pred ra-kvijo žalostinke.
Ij Iz vlaka skočil. Danes zjutraj se je peljal s poštnim vlakom v Reko posestnik Simon Stonič iz Dugiga sela pri Gospiču. Z istim vlakom se je peljal tudi nek vojak, ki je Stoniča vprašal, kam da se pelje. Ko mu je pa to rekel, da v Reko, mu je vojak rekel, da s tem vlakom ne bode prišel v Reko, ampak v Trst. Tega se je Stonič tako vstrašil, da je skočil na prelazu Dunajske ceste z vlaka, a se je k sreči ie lahko poškodoval.
lj Bicikelj ukradel je nekdo g. Kindelho-ferju pri vratih justične palače. G. Kindelhoier je letel za tatom, približno 19. let starim, a ga ni mogel doiti.
lj Ponočnjaki so danes ponoči položili čez Gosposke ulice veliko lestvo, čez katero je padel nek gospod in sč poškodoval. Lastnik dobi lestvo na magistratu.
lj Umrli so: Ivana Marija Šlegel. usmi-Ijenka, 62 let. — Ivan Šustešič, strugarjev sin, 1 leto II mesecev. — Katra Jckin, gostija, 65 let. — Julijana Pleško, babica, 30 let. — Jožef Šusteršič, gojenec, 15 let. — Ivan Kubelj, delavec, 51 let. — Magdalena Cerne, dnida-rica, 61 let. — Marija Prebil, gostija, 12 let. — Marija Zupančič, delavčeva hči, 6 mesecev. — Marija Jevškovič, pekova hči, 8 mesecev.— Ivan Knez, delavčev sin, 8 mesecev. — Marija Novljan, postrežčkova žena, 63. let. — Amalija Setnkar, delavčeva žena, 22 let. — Josip Suhadolnik, igralec na harfo, 36 let. — Jera Kavšek, delavka, 81 let. — Ana Klobučar, dekla, 30 let. — Fran Lokar, dninar, 26 let.
Ij Prve letošje črešnje so včeraj pričeli prodajati na tukajšnjemu trgu.
lj Požar v Kozlerjevem gozdu za Kozler-jevini gradom, jc danes napravil precej škode. Ogenj je pogasil vežbatelj ljubljanskega gasilnega društva g. Dachs in tako preprečil še večjo škodo.
ČRNOGORSKI KNEZ V KARLOVIH VARIH.
Kari ovi vari, 11. maja. Črnogorski knez je s svojo rodbino prišel sem. Tu ostane nekaj tednov, da se zdravi.
Razne stvari.
Najnovejše.
Velik š k a n d a 1. Iz Schvverina poročajo: Na gradu Basedov so našli pri ponovni hišni preiskavi v nekem vrtnem paviljonu kne-ginje šest nadaljnih zabojev srebrnega namiznega orodja, ukradenega po raznih hotelih in penzijonatih. Nad imetjem knežje dvojice je proglašeno sodnijsko postopanje.
M i I ia r d c r S p e i e r se ie, kakor se sedaj poroča sam umoril, ker ker je velikanske svote izgubil na borzi.
Milansko razstavo je obiskal tudi belgijski kralj.
Prijeli so v Celovcu dninarja Andreja Lukauca iz Železne Kaplje. Dolže ga, da je umoril Ljubljančanko beračico Amalijo Gradišnik 22. aprila v Luži. Enega morilca že zasledujejo.
Pri češki m o n t a n s k i družbi stavka skupno 3000 delavcev.
B o j m e d d e 1 a v c i. V Poznanju se je vršil boj med stavkujočimi delavci in delavci, ki nočejo stavkati. Ranjenih je veliko oseb, zaprli so jih pa 60.
P o d k u p o v a n j a o b d o 1 ž c n a bolgarska ministra Petrov in Savov tožita list »Mir«. Razprava proti listu se je pričela v soboto.
Telefonska in brzojavna poročila.
NOVO POLITIČNO DRUŠTVO.
Rogatec-Slatina, 11. maja. Ustanovni shod »Katoliškega političnega društva za sodni okraj rogaški« bo to nedeljo popoldne pri Sv. Križu. Vsi volivci so uljudno povabljeni.
KANDIDATURA DR. KOROŠCA.
Celje, 11. maja. V poročilu o celjskem shodu se je pomotoma poročalo, da je dobil g. Pukl 21 glasov. G. Pukl je dobil samo englas.
JUDOVSKA LAZ.
Reka, 11. maja. Piccolovo infamno obrekovanje reških kapucinov je zlagano.
NOVE RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 11. maja. Veriflkacijski odsek včeraj 12 volitev ni odobril. V seji »narodne stranke« so se pritoževali, da se bije uničujoč boj proti narodni stranki. Koalirana opozicija je izdala izjavo, da o skupnem postopanju z narodno stranko ne more biti govora in da je s Starčevičevo stranko sklenila zvezo radi konstituiranja in v zadevi verifikacije volitev.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
Dunaj, 11. maja. Hohenlohe je danes kouleriral z Malfattijem in dr. Rizzijem. Italijani so zahtevali dva mandata več. Hohenlohe je opozarjal, da je volilna reforma nujna in je prosil Italijane pomoči. Nato je sprejel Hohenlohe zopet dr. Derschatto, potem pa člana gosposke zbornice Matuša. Popoldne sprejme predsedstvo češkega kluba. Jutri pride VVekerle na Dunaj poročat cesarju o volitvah ter dogovoriti se o cesarjevem potovanju v Budimpešto in prestolnem govoru.
RUSKA DRŽAVNA DUMA.
Peterburg, 11. maja. Časnikarji so silno ogorčeni, ker se je odkazalo poročevav-cem le 35 mest, češ naj si jih sami med seboj razdele. Vsaka tuja narodnost je dobila le po eno mesto. Med »tuje« narodnosti so prišteli tudi Poljake, ki so dosegli dve mesti,dalje Ma-loruse, Gruzine, Tatarje, Latyše, Fine in Jude. Provincialno časopisje je dobilo enega poroče-vavca, za katerega je izvoljen jud Kugel. Peterburški listi imajo 13 poročevavcev, moskovski 4.
Peterburg, 11. maja. Prvo sejo dume je otvoril državni tajnik Frisch z nagovorom. Po prisegah, je bil za predsednika z velikim aplavzom izvoljen moskovski profesor M o -romesev. Petru nkievič je zahte -val ob velikem odobravanju amnestijo, oprostitev političnih aretirancev. Prihodnja seja v petek.
Peterburg, 11. maja. Včeraj so bile ceste ob nevskem nabrežju zaprte s tremi kolonami vojakov. Car se je izkrcal na ravno tistem prostoru, kjer se je lani izprožil usodni strel ter se je podal v zimsko palačo, v kateri od takrat še ni bil. Culi so se posamezni »Hura«-klici
ANARHISTA UBITA.
Milan, 11. maja. Dva anarhista, ki sta silila delavce k stavki, je razkačeno ljudstvo ubilo.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za Ciril-Metodovo družbo so poslali: Gospod Fr. Demšar iz Selc nad škofjo Loko 7 K 60 h. — Novo izvoljeni občinski odbor v Trojanah 14 K.
Meteorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Čl. »p»-»««n|i
9. rveC.
7. zjutr. 2. pop.
Stanj, barometra T mm
731-2
7319 730 8
Temperatura
po O.UIfn
12-9
8-7 223
Vatrori
sl. jvzb.
sr. jjvzh.
H.b«
del. obl.
Srednja včerajšn|a temp. 13 2°,
jasno pol obl. norm. 13
Š1i -S - ,
00
4°.
Išče ae pridna, poštena in pametna
natakarica
na račun. Več se izve na Tržaški cesti Štev. 4.	1082 3—1
Hisi
2enonad~ stropni
se prodasla pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu
it. 14 v Ljubljani.	1026 2
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je Vsemogočnemu do-padlo poklicati v boljše življenje našega nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Fran-a Kašman-a
trgovca, tovarnarja in posestnika, večletnega obč. odbornika občine Škofja Loka
danes ob 4. uri zjutraj, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu starosti.
Pogreb bode dne 13. t. m. ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Škofja Loka, 11. aprila 1906.
Marija Juvan, trgovka in posest-nica, sestra. — Anton Kašman, trgovec in posestnik, sin. — Mici Kos roj. Kašmah, Marjeta in Pavla, hčere. — Fr. Kos, c. kr. orož. straž-mojster, zet. — Fran, Mirko, Mira, vnuki.	1092
r
Hlodre
„ angleške ševiot in kamgarn-obleke
0	za gospode so sedaj v modi, od ■ 14 gld. naprej. 1057 6 * Največja izbera oblek
B za gospode in dečke,
1	kakor tudi konfekcije za dame R ln deklice po znižanih cenah.
a O. Bernatovič
fl	Angleško skladišče oblek
^^.jubljana, Mestni trg 5
)3
Preklic.
Podpisani Franc Srša, kolarski mojster v Dobu, prekličem, kar sem govoril na občnem zboru obrtne zadruge dne 22. aprila proti Jerneju Vidmarju.
V Dobu, 11. aprila 1906.
1091 l-l
Franc Srša,
kolar.
Uljudno naznanjam, da sem z današ njim dnevom	i089 i—i
opustil gostilniško obrt
v Šmartnu ob Savi. Matija Dolničar.
Proda se
1086 3—1
pritlična hiša
na Ižanski cesti št. 20 v Ljubljani in 780 m1 zasajenega vrta po nizki ceni. Poizve se istotam.
Pozor!
Savnemu občinstvu, cenjenim gosp. octjemalcem, gostilničarjem in trgovcem priporočam svojo ve. liko zalogo na mednarodni razstavi v Parizu najvišje odlikovonih lastnih izdelkov, kakor:
šunk a la praških i8/l«,, salam iz šunke salam brunšviških kKgi\Jt klobas kranjskih i|pKT-*
in sploh raznovrstnega suhega in svežega mesa. Za točno postrežbo jamčim. Pošiljanje proti povzetju.
Na mnogobrojne naročbe se priporoča z velespoštovanjem	1093 2—1
Franc Golob
mesar in prekajevalec v Spodnji Šiški št. 150 pri Ljubljani.
Vabilo
na
osmi redni občni zbor
»Kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu",
registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil
dne 27. maja 1906 ob 3. uri popold. v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Odobrenje letnih računov za 1. 1905.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V Rovtah, dne 9. maja 1906.
1088 i-i	Načelstvo.
Naznanilo.
Podpisani imam [na prodaj okrog sto centov dobre
suhe mrve
za krmljenje konj.	1094 1—1
Valentin Cirman,
gostilničar in posestnik v Šent-Vidu nad Ljubljano.
Vabilo
na
II. občni zbor
»Hranilnice in posojilnice y Vipavi",
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 27. maja 1906, ob 4. uri popoldne
v lastni hiši v Vipavi štev. 87.
Dnevni red :
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora iz I. 1905.
2.	Poročila načelništva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za f. 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskega preglednika in namestnika.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ker je bil prvi občni zbor i. aprila nesklepčen, vršil se bode ta glasom § 33 društv. pravil brezpogojno.
1092 1-1
Načelstvo.
Zgornji Rožnik
v krasni legi na hribčku blizu Ljubljane, izvrstno vpeljana gostilna in kavarna, z vso pritiklino
se takoj proda.
Radi lepe zračne lege blizu mesta in divnega razgleda je to posestvo posebno ugodno za gradbo letovišč.
Natančneji pogoji se izvedb pri Jerici Peršin ondi, ali pa pri lastnici Rozi Kavčič v Rudolfovem.	1087 3-1
Posredovalci se odklanjajo.
Občni zbor Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v LJubljani.
K a t. d r u š t v o rokodelskih pomočnikov v Ljubljani se je v nedeljo, 6. t. m., udeležilo božje službe v uršulinski cerkvi, ob polu 11. uri pa je imelo občni zbor. Otvoril ga je društveni predsednik č. g. Al. Stroj, ki je podal letno poročilo o društvenem delovanju nekako s tcmi-le besedami: Pred dvema dnevoma, 4. maja t. i., je minulo uprav 50 let, kar je bil največji dobrotnik rokodelskega stanu, K o 1 p i n g, v Ljubljani. Pri zborovanju, ki se je vršilo v ozaljšani dvorani nekdanjega knežjega dvorca, je v navdušenih besedah dokazal, kako so si posamezni stanovi dolžni drug drugemu pomagati in kako morajo vsi pravi človekoljubi delovati na to, da prisije rokodelskemu stanu boljša doba. To dolžnost bodo izvršili, pravi Kolping, ako podpirajo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, ki se je leto popreje ustanovilo v Ljubljani. To društvo ima namen izobraževati in omikati rokodelske pomočnike, da bi bili dobri in pošteni mojstri. V dosego svojega namena goji društvo vero in krepost (verska vzgoja), delavnost in marljivost (socialno-stro-kovna vzgoja), edinost in ljubezen (socialno-karitativna vzgoja), in dobrovoljnost in veselje (družabna vzgoja). Podani poročilo, kako je društvo vršilo svojo nalogo od zadnjega občnega zbora, ki je bil 4. novembra 1904.
1.	Kot prvo sredstvo v dosego namena je imenoval Kolping vero. »Vera in delo — to je zlato dno rokodelstvu.« Znano je, kako čislan in spoštovan, kako oblagodarjen v gmotnem oziru je bil rokodelski stan v prejšnjih časih. Takrat je, kakor jc to povdarjal na ustanovnem shodu rokodelskega društva v Ljubljani tedanji predsednik deželnega sodišča, vitez Pdvard Još, mojster vadil pomočnike tudi krščanskega življenja. Le krščanstvo nas uči, da jc delo »sveta božja služba«, ono nam kaže našega Odrešenika, ki je delo s tem častil in posvetil, da jc delal v delavnici tesarjevi. Zato katoliško društvo rokodelskih pomočnikov skrbno goji vero, zato se v t e d e n s k i Ii predavanjih večkrat razpravljajo tudi verska vprašanja. Zlasti pa je pomenljivo, da društvo javno kaže versko zavest s skupnimi sv. obhajili na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja in sv. Jožefa in s častnim nastopom pri procesiji na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zaradi verske zavesti, ki jo kažejo člani katol. rokodelskih društev, so bila ta društva opeto-vano pohvaljena; presv. cesar Franc Jožef I. ie rekel, ko je 12. aprila i. 1863 odlikoval s svojim obiskom drunajsko društvo: »Katoliška društva rokodelskih pomočnikov so velika dobrota za rokodelstvo.«
2.	(iojitev delavnost: in marljivosti je druga točka v Kolpingovem pravilu. Naše društvo smatra za svojo sveto nalogo skrbeti za vsestransko, splošno kakor strokovno izobrazbo svojih članov. — Za strokovno izobrazbo društvenikov je društvo priredilo i. 1904/05 in I. 1905/06 tečaj za obrtno knjigovodstvo. Z veliko vnemo in izredno požrtvovalnostjo poučuje vsakemu rokodelcu neobhodno potrebno knjigovodstvo g. Prane K o v a č i č, knjigovodja »Ljudske posojilnice«. Obisk tečaja za obrtno knjigovodstvo je povoljen in uspehi jako dobri, kar priča, o vedožel.inosti društvenikov in posebni spretnosti učitelja. — Društvo jc dalo svojim članom lepo priliko, truditi sc za izpopolnitev v rokodelstvu s tem, da je o 50-letnici priredilo obrtno razstavo. Večina društvenikov se je hvaležno poprijela te prilike; skrbno so izdelali obrtne izdelke in mnogi izmed njih bili predlagani od razsodništva za obdarovanje z darili, ki so se jim izročili ob sklepu razstave. Vrhutega je bila razstava — kakor se je splošno povdarjalo — zelo poučna, razširila je obzorje, razbistrila pogled, vzbudila veselje in gala pogum do dela. — Ker so člani ljubljanskega rokodelskega društva obenem člani zveze rokodelskih društev, imajo priliko posluževati se strokovnega pouka za časa bivanja v večjih mestih v tamošnjih društvih, n. pr. v Gradcu in na Dunaju. Tudi s tem so se okoristili mnogi društveniki zadnji čas. Za strokovno izobrazbo skrbi društvo z naročeva-njem strokovnih časnikov (Schlosserzeitung, Schusterzeitung itd.). Istotako imajo ta namen deloma tudi tedenska predavanja; opozarjam v tem oziru na daljšo vrsto predavanj o z g o-dovini rokodelstva, govorjena I. 1904 in 1905.
Sploh so pa tedenska predavanja velike važnosti za splošno izobrazbo. Od zadnjega občnega zbora so se ista vršila — razen od maja do oktobra — redno vsak ponedeljek. Predavanja oskrbuje društveno predsedništvo, večkrat pa so nas razveselili s predavanji tudi drugi govorniki, zlasti vč. gg. dr. J. Jerše, kanonik I. Sušni k, dr. M. Opeka. Največ predavanj je imel vč. g. dr. A. L e v i č n i k, ki je predavanja tudi zadnjo zimo sam vodil. Kanonik I. Sušnik je svoja predavanja v zvezdo-slovju pojasnjeval s s k i o p t i k o n o ni, ravno tako tudi dr. Levičnik predavanja o francoski revoluciji. Udeležba pri predavanjih je bila prav dobra.
Poleg časnikov ima društvo za izobrazbo svojih članov tudi knjižnico, ki jo oskrbnic odbornik R. V r a n č i č. Temelj tej knjižnici je nad 300 knjig, ki jih je pri ustanovitvi društvu podaril grof li o h e n \v a r t. — Gdč. Ana G n j e z d a, sestra pokojnega predsednika prof. Jan. Gnjezda, jc društvu podarila knjige svojega pokojnega brata. Ker so iste večinoma bogoslovne vsebine, so sc zamenjale v antikvarijatu z novimi knjigami lo ivne strokovne in poučne vsebine, ki jih jc u.uštvo deloma že dobilo, deloma jih še dobi, — Knjižnica šteje sedaj nad 1200 zvezkov.	-
3.	Edinost in ljubezen goji dalje rokodelsko društvo. — Kolpingova ideja je ustvarila krasne društvene domove, kjer najde pomočnik v predsedniku očetovskega prijatelja, v društvenikih pa zveste brate. Društveni prostori so društvenikom vsak večer odprti, ravno tako ves dan ob nedeljah in praznikih. —
V	društveni hiši stanuje sedaj starosta in devet društvenikov. Od zadnjega občnega zbora je društvo gostoljubno sprejelo nad 50 popotnih članov rokodelskih društev, zato so pa naši društveniki, ki so šli za krajšo ali daljšo dobo v tujino, našli v rokodelskih domovih gostoljubno streho. Ustanovitev katoliških društev rokodelskih pomočnikov je bistveno pospešilo srečno rešitev socialnega vprašanja glede rokodelskih pomočnikov in le čuditi sc je, da je še mnogo, obrtnih krajev na Kranjskem, kjer še ni rokodelskih društev. Ne poznam organizacije, ki bi svojim članom sorazmerno donašala toliko koristi, kakor je podajajo katoliška društva rokodelskih pomočnikov svojim udom.
Za slučaje posebne potrebe svojih članov ima društvo majhno ustanovo, ki se množi z darili dobrotnikov, iu ki se v spomin rajnega predsednika imenuje prof. Gnjezdova usta u o v a. - Bolne člane tovariši pogosto obiskujejo; posebej je šc prevzel nalogo obiskovalca bolnikov odbornik g. R. V r a n č i č.
Iz"vrste društvenih članov je Bog poklical k sebi častnega člana g. Lovro C e š n o -v a rja, trgovca in gostilničarja, dalje člana Franca K o n č u r k a, mizarja, in pleskarja Andreja B o n č a r j a. Društvo se je udeležilo z zastavo pogreba pokojnikov in jim zapelo ža-lostinkc. Zlasti nas je bridko zadela izguba g. Lovro Cešnovarja, ki je bil ves čas požrtvovalen član društva, v njegovi 25-letnici starosta in je društvu volil tudi 100 K.
4.	V društvu vlada tudi dobrovoljnost iu veselje. Priča temu so dobro obiskane društvene prireditve, zabavni večeri, Martinova veselica, novoletnica, predpustna veselica itd. Vendar se mi zdi potrebno opomniti, da društvo s svojimi prireditvami ne išče samo zabave, ampak da iste vplivajo vzgojilno in bla-žilno. Ze priprava za skrbno uprizoritev jc velikega odgojilnega pomena, iu igre same (n. pr. Garcio Moreno, Nikolaj Zrinjski, Cvetica sici-lijanska, Stanovitni kraljevič), vsestransko bla-žilno učinkujejo. — Pridno se v društvu goji petje pod vodstvom g. P. G o r j u p a, mestnega učitelja. Društveni zbor, kakor tudi solisti, so dobro izvežbani in pri svojih nastopih delajo društvu v resnici čast. ■— V društvu se goji tudi tamburanje in poskrbelo se je, da bodo imeli čl ani tudi priliko telovaditi se.
V preteklem letu je imelo društvo svoj običajni izlet na Rožnik in o 50-letnici izlet v
V	i n t g a r iu 151 e d. Po večjih deputacijah se je društvo udeležilo 25-letnice bralnega društva v Gorjah iu 50-letnicc .katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Celovcu (dne 8. septembra).
Po tem splošnem pregledu, ki ga je o društvenem delovanju v preteklem letu podal društveni predsednik, je isti poročal bolj podrobno o v a ž n i h dogodkih, ki so se od zadnjega občnega zbora zabeležili v društveno kroniko. Najpoprej jc govoril o praznovanju društvene petdeset le t niče, ker smo o tem praznovanju obširno pisali, omenjamo le, da je g. poročevalec na občnem zboru povdarjal, kako v preroškem duhu je na ustanovnem shodu katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani 1. 1855 rekel tedanji predsednik deželnega sodišča, vitez Pdvard Još : »Spomin današnjega dneva se bo čez leta z veseljem obhajal.« Kakor so se društvenega ustanovnega shoda udeležili najvišji duhovni in svetni dostojanstveniki v deželi, tako so društvo odlikovali o petdesetletnici s svojo navzočnostjo najvišji zastopniki svetne in duhovne oblasti. Presv. knezoškof dr. A n t o n B. Jeglič je pri slavnostnem zborovanju izrekel željo, da bi sc drugod po deželi ustanovila katoliška društva rokodelskih pomočnikov. Naj bi se ta želja Presvetlega, izrečena o društveni petdesetletnici, izpolnila, kakor so se izpolnile prej navedene besede viteza Edvarda Joša!
Govornik izreče zahvalo vsem skupno in posameznikom, ki so pripomogli, da se je petdesetletnica tako častno izvršila. Njih imena so sc s hvaležnostjo zapisala v društveno kroniko.
Dne 20. decembra 1905 sc je društvo po svojem predsedniku poklonilo preblag. g. deželnemu predsedniku Teodoru Schvvarzu.
Društvu jc od zadnjega občnega zbora pristopilo na novo 14 podpornih in 37 rednih članov .— Dne 22. marca 1906 se je udeležilo društvo pogreba društvenega dobrotnika, predsednika kranjske hranilnice, g. J. Luck-manna, dne 5. febr. 1905 pa pogreba gdč. Apo-loniie Gnjezda, sestre rajnega predsednika.
Svoje poročilo jc sklenil društveni predsednik Al. Stroj z zahvalo vsem dobrotnikom, ki pripomorejo, da more društvo izvrševati svojo nalogo. Izrekel jc zahvalo slavni »Kranjski hranilnici«, »Vzajemno-podpornemu društvu« in »Obrtno-pomožnemu društvu«, ki »Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov« naklonijo vsako leto podporo, gosp. tovarnarju Andreju Gassnerju iu g. Josipu Hočevarju, ki sta društvu v preteklem letu dala darove. Istotako izreka zahvalo častnim članom in ljubljanskim trgovcem, ki društvu na-klanjajo lepa darila pri njegovih prireditvah. Iskreno se zahvaljuje slavnima uredništvoma »Slovencu« in »Laibacher Zeitung« za blagohotna poročila o društvenem delovanju. Lepa vrsta odličnih in požrtovalnih dobrotnikov daje društvu pogum, da bo vztrajno delovalo za blagor in srečo rokodelskega stanu v beli Ljubljani.
Letnemu poročilu je dodal društveni
predsednik račun o stroških iu dohodkih od zadnjega občnega zbora. Stroškov je bilo 5817 K 78 h, dohodkov pa 5402 K 34 h. Za učne in izobraževalne namene se je izdalo 294 K, popotnim pomočnikom se je poleg stanovanja dalo za hrano 27 K 44 h, izredni stroški so bili za popravo strehe, napravo novih peči, vpeljavo električne razsvetljave itd. Podpore je društvo dobilo 540 K, darov pa 840 K 75 h.
Društveni starosta, g. Matej T r p i n , jc nato poročal o dohodkih in stroških za praznovanje petdesetletnice iu o stanju veseliške, kegljiške in takoimenovane društvene blagajne, v katero se steka članarina društvenikov. Tudi to poročilo se je odobravaje vzelo na znanje. Občni zbor jc izrekel zahvalo gospodu starosti in gg. odbornikom, ki so vodili priprave za praznovanje petdesetletnice.
Vč. g. prof. dr. Alfonz Levičnik je poročal o novi društveni zastavi. Po prizadevanju navdušenih društvenih članov in dobrohotnosti mnogih društvenih dobrotnikov si je društvo ob priliki petdesetletnice tudi omislilo novo, krasno društveno zastavo. Misel sama se je porodila v vrstah društvenikov, in Kakor hitro je ta misel postala splošna želja, so se jeli nabirati doneski. Izvečine so doneske nabrali gg. Erjavec, L o ž a r, Toma-ž i č in g. Koželj v Djakovu, katerim gre prisrčna zahvala; vrhutega so naklonili znatne svote g. Anton G n j e z d a v Zagrebu, gospa kumica ter Angela Cešnovarjeva v Ljubljani, nekaj pa je tudi prinesla v to svrho posebno prirejena veselica. Vse skupaj se je nabralo 1172 K 72 h. Vsem darovalcem prisrčna zahvala!
Zastava, ki se je nabavila, je vseskozi domače delo. Načrt je napravil društveni starosta gospod Trpin, ki je tudi naslika! na eno stran podobo sv. Jožefa. Zastava kaže na eni strani zaščitnika krščanskega rokodelstva (okoli napis: »Kat. dr. rok. poni.« 1855—1905), na drugi embleme rokodelstva, v kotih reke Boljungove. Vse je vezeno s svilo na svili, in sicer je v to v splošno zadovoljnost izvršila gdč. S u h a d o 1 e c v Ljubljani. Drog jc brezplačno naredil član, mizarski mojster Vehar v Ljubljani, okove na palici in sulico pa je oskrbel pasarski mojster Leop. T r a t n i k po-najtnanj na polovico znižani ceni. Obema se društvo še enkrat najprisrčneje zahvaljuje.
Stroškov za zastavo jc bilo 998 K 91 h. Iz prebitka 173 K 8! h sc predvsem plača nova omara, kjer se bo shranila zastava.
Končno poroča društveni predsednik gospod Alojzij Stroj o obrtni razstavi, ki jo je društvo o petdesetletnici priredilo pod pokroviteljstvom preblagorodnega gospoda deželnega glavarja Otona pl. D e t e I a. Tudi o tej vzgojilni in poučni razstavi smo svoj čas veliko pisali, zato se smem danes omejiti le .na par točk iz poročila na občnem zboru. Oba oddelka te razstave: oddelek, v katerem so bili razstavljeni obrtni izdelki mojstrov in pomočnikov, kakor tudi oddelek, ki je obsegel razstavo motorjev in strojev, porabnih v malem obrtu, sta našla splošno priznanje, kakor so to potrdile tudi izjave strokovnjakov v časnikih. »Slovenski trgovski vestnik« n. pr. je prav laskavo omenjal razstave in rekel, da so »razstavljavci lahko ponosni na svoje izdelke«. Vobčc se je odboru za prireditev razstave pripoznalo, da se mu je posrečilo zbrati lepo in poučno razstavo, ki je vzbudila veselje do napredka in ki je pripravljala pot do večje deželne obrtne razstave. Obširnejše poročilo o razstavi bo odbor podal javnosti o priliki, ko se bode izreklo priznanje mojstrov, katere je razsodništvo predlagalo v odlikovanje. Vis. c. kr. trgovinskemu ministrstvu se je poslalo vnovič posebno poročilo. Dohodkov za razstavo je 1057 K.
Občni zbor izreče zalivalo vsem, ki so pripomogli, da sc je izvršila obrtna razstava, zlasti vis. c. kr. trgovinskemu ministrstvu, pokrovitelju preblagorodncmu gospodu deželnemu glavarju Otonu pl. Detela, slavni trgovsko - obrtni zbornici, gospodu mestnemu županu Iv. Hribarju, državnemu poslancu vč. g. dr. Ignaciju Žitniku, slavni kranjski hranilnici itd.
S poročilom o obrtni razstavi je bil dnevni red občnega zbora dokončan. Jubilant »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«, gospod R u s , se v imenu društva zahvali gospodu predsedniku in g. podpredsedniku, nakar se zborovanje zaključi.
Kuharica
v starosti 39 let, vajena vsakega gospodinjskega in hišnega dela želi vstopiti v službo pri kakem gosp. župniku. Naslov: Antonija Skaberne, Sv. Helena, p. Cirkve-nica, Hrvaško.	1062 2—1
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzl dunajske borze lo. maja 1906.
SaloibenI papirji.	O.n.i	Bl»ic»
1 */, majeva renta......	99 80	100-—
4*/, srebrna renta.....	99 <6	9985
1 */, avstrijska kronska renta	99 90	10010
4"/, > rlata renta . . .	U7 80	118'-
4*/, ogrska kronska ,	95 65	96-85
4'/. , zlata , . .	114 25	114 45
4'/, posojilo deželo Kranjske	9950	101--
IV/. posojila mesta Spljet . .	100-50	101 -fo
4V/. . » Zader . .	100-	
4V."/, bosn -herc. žel. pos. 1902 .	100 65	101 50
4*/, češka dež. banka k. o. . .	99 H6	100 30
4'/. . . , i- o •	ii9 90	100-40
4V/, zast. pisma gal d. hip b. .	100 50	101 60
4V/, pešt. kom. k. o. i lo'/, pr.	105(0	106 50
4V/, zast- pisma Innerst. hr.	100'2o	101-20
4 V/, , , ogr. cen. dež. hr.	100 20	100 50
4 V/. , - » hiP- banke.	100 —	100 30
4V/. obl- ogr. lokalnih žel. d dr.	100-—	101-
4'/i"/. ind- banke . .	100 50	101-50
4'/, prior. Trst-Poreč lok. .	99-90	
!•/, prior. dol žel......	9960	100-—
-}•/. , juž. žel. kup. V,'/,	316 —	318 -
4 V/, avstr pos. za žel. p. o.	100'55	101 55
Sr sika.		
S-ečke od 1. 1860'/......	198-	200 —
, , „ 1864 .....	285 -	287-—
, tizske.......	157 35	159 35
., zem. kreditne 1. emisije	291 75	301 76
j, i i 11* a •	294 -	304--
, ogr. hip. banke . . .	265 —	271 50
„ srbske ž frs. 100 —	100 -	109"—
, turške . .	152 50	163 50
Kasilika srečke	23 85	25 85
Kreditne , ...	471 -	481-—
Inomoške , . .	78--	84' —
Krakovske , . .	90-	94--
Ljubljanske » . .	58-	66.-
Avstr. rud. križa ,	49 60	61-60
Ogr. ,	30 85	32 85
Rudolfove ,	57-	62--
Salcburške ,	68--	73 —
Dunajske kom. ,	520 —	53060
D e 1 c 1 o e		
Južne železnice.......	131 -	132-
Državne železnice......	680 35	681 35
Avstr. ogrske bančne delnice	1665-	1675 —
Avstr. kreditne banke ....	6^5 75	686 75
Ogrske , .....	818'—	819 -
Zivnostenske , . .	242 50	243 -
Premogokop v Mostu (BrUx)	649 —	654 —
Alpinske montan ......	579 25	580-25
Praške žel. indr. družbe . . .	2762 ~	2772 —
Rima-Muržnyi.......	682 50	583-50
Trbovljske premog, družbe	277 -	279 -
Avstr. orožne tovr. družbe	oOO"- •	603 —
Češke sladkorne družbe . .	149' -	152'—
V a 1 a t e.		
C. kr. cekin ....	11-34	11-38
	19-12	lyi5
20 marke ...	2347	23-55
Severeigns...... .	23 96	24-04
Marke ... . .	11730	117 60
	95 55	95 75
Rublji........	263 —	253 50
Dolarji......	4-9<	5
He—ll
Kuharica
dobro izvežbana v vsakovrstni najboljši kuhi in dobro vajena gospodinjstva, želi stalne, le boljše službe, najraje v mestu ali na deželi li kakemu g.
duhovnu.	1058 3—3
Nasloviti: Kuharica, puste restante št. 100, Kostanjevica, Dolenjsko.
949 5 se dob£ le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BC Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Žrebanje
13-5
858
v četrtek
Glavni dobitek
Kron 30*000 m
Srečke cesarice Elizabetineja doma po 1 krono priporoča
LjubljansK. kreditna banka J. C. Mayer, v Ljubljani.
Prva zaloga
vedno svežega
dovškega in trboveljskega 2 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
£ portland in roman
cementa
fi/ 886
je v trgovini
FRAN STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta poleg „Figabirta".
15—3

Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikl Francoske prekomorsfee družbe Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18
v novi hisi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figopcu«.
~wmnmfinxmMn V. BAN

izdelovatelj vozov ®
Ljubljana, Dunajska cesta 31 §
■■■
Priporoča svojo veliko zalogo
raznovrstnih in obrabljenih o« n v od navadne do naj-w ** ^ finejše izdelave po najnižjih cenah.	674 17-13
Popravila se izvrše najtočnejše.
Sprejmejo se tudi 3 UCGVlCi za sedlarsko obrt.
■■■aBHBMBHHBMi
Prodajalna Kat tiskovnega društva
(prej H. Ničman)
810 10-8
1164 61—47
v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2
priporoča iz svoje bogate zaloge raznovrstnih podob in devocijonalij za pobožnost prve spovedi in za slovesnost prvega sv. obhajila razne
spominske podobice
n. pr.:
Za prvo spoved : navadne oblike 100 komadov po K 2'—, 2*40 4-— itd.; večje oblike (10x15 cm itd.) 100 komadov K 120, 5—' 7-- itd.
Za prvo sv. obhajilo: navadne oblike 100 komadov po K 2 —, 240, 3-—, 4'-, 4'40; večje oblike raznih predstav
v velikosti 10X14 cm 100 komadov.......K 5-—
11X16 „ „ „ ........ 7 —
14X22 „ „ .......... 10 —
19X28 „ „ .......... 20-
22X30 „ .............30'—
32X44 „ „ „ ........ 40-_
mm Vsako naročilo se izvrši točno, mm

čirapa 5i?Kfig
Kdor želi kupiti domačega sta-
950
rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Organist
ceciljanec, tudi v posvetni godbi dobro izurjen, oženjen, obenem orglarski mojster in mizar, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi sprejeti orglarsko in cerkovniško službo. Spričevala in priporočila so ugodna na razpolago.	1063 3—2
Več pove upravništvo „Slovenca".

„Andropogon"p
N N N
Preprodajalci popusti
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg.Poljskava.)
H
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi ^^ močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje ^^ pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogošte- ^^ vilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih
in večjih krajih dežele.	^^
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u.
J^j V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, In lekarna ,.Prl ^^J ^hB	angelju" v Novem mestu.	873 52 — 4 ^BS
m-------------------
f
——orj
urar in trgovec ^ švicarskih tovarn „Unlon".
Lepa birmanska darila /.
Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah.
O) C
„ C
' KJ ■
o
<*• JZ
O '7n O.
_Q O •a
a>
3 -
E
II
X3 «
CJ —
tO
Št. 415. : Zlati doublč-luhani fl. 1-—. Zlati 14 kar.
Lfl. 2-50.
Št. 264. Sreb. cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom il. 12'—.
Št. 298.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 4-20.

St 287.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl 5 50.
St. 271.
Srebrna cll.-rem., z 10. kamni fl. 8-50.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi ===== po pošti brezplačno. =====
Št. 416. Zlati doubli-uhanl fl. —-90, t večji fl. 1-20. 'Zlati 14 kar. fl 2-50, večji 2-80.
Otvoritev 6. mojo. VINTGAR
Restavracija JOS. ZUHER
_ „ se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih,
in sploh izletnikom. Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 2
A
S
f
Pozor Amerikonci!
. v neposredni bližini Ljubljane je pod I zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
■■ i ia,
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	10i9 5
•B
je najbo jše in najfinejše
čistilno sredstvo.
Dva izurjena
ključarska pomočnika
sprejme takoj 1068 2-2
IVAN TRILLER, stavbeni in umetni ključavničar na Bledu.
Fr. Falatov
Trnovske ulice 6
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje
1060
usknkorte obleke
5 -2
posebno talarjev, površnikov,
sl. p. n. občinstvu pa priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode In dečfce po najnovejšem kroju, natančno po meri. — Prosim preč. duhovščino, da mu blagovolijo počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Obenem si dovoljujem opozarjati preč. duhovščino na deželi, da bom v prihodnjih dneh potoval po raznih krajih Kranjske ter si usojal sprejemati naročila. Zunanja naročila točna. Ceneprimernonuko.
S291 133
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaj« k vsakemu i.rebanju,
Akcijski kapital 1 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava in okakomptuje	Dmje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« »ročka proti kurznl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije.
sfko!»i>t iti Inteasr.rj monlo '»i	JVT Bonna naročila. THfc
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestujr dne vlogo do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
od
1 I
Podružnice:
Prag* 7 menjalnicami: Orabcn 25, Mala stran, Most ulica 17, Ži ulica 37. Urno, Veliki trg 10. Il.ilcn, OlavnI trg 4. («Ska Upu, Črn.« i»iumi», Moraiakl Zumberg, Schillerjeva cesta 3. jnodllng, Fran Josipa trg 9. Novi Jlfln,
ižkow, Husova teSka Kamiiicm,
Črna cesta 8. Pizen in 8»lta?a.
Menjalnice na Dunaju:
I. WollzelIe 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V Scliiinnrunnerstrasse 88 a, VTl. Marlahiferstrasse 76, VIII Lerchenfelderstrasse 132, IX. Alsi-rstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Withringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba " 150—47
„mercur
44
Duraj, L. Wollzeiie 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Roaer zaklad K S,000.000.
Najkulantnejsi
mar nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in cskomptiraiijc
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.