www.demokracija.si Št. 39, leto XIII.
5. september 2008, 2,50 EUR
POLITIKA
NSI SE NI PREBILA V PARLAMENT
TUJINA
MOČNO RAZDVOJENA IZRAELSKA POLITIKA
Demokracija
Zadnji šef slovenskih komunistov in nekdanji predsednik republike Milan Kučan ter ljubljanski župan Zoran Jankovič sta odločilno pripomogla k temu, da je SD na volitvah za las prehitela SDS.
OSEBNOSTI
Dr. Janko Brejc
Pozabljeni slovenski premier
¿šefe!'
Z Demokracijo
do novega telefonñ
Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre).
1.	Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006
2.	Naročniki do 1.9.2006
¡k Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja
4aparate UMTS Samsung SGH-U700.
Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 2 dodatna aparata UMTS. Nagradna igra traja do 30. septembra 2008.
Samsung SGH-U700
•	teža: 86 g
•	velikost: 102,5x50x12,1 mm
•	čas pogovora: do 300 minut
•	čas pripravljenosti: do 270 ur
•	GPRS/EDGE/UMTS/HSDPA snemanje videoposnetkov vgrajen digitalni fotoaparat MP3 predvajalnik
•	MMS
•	20 MB vgrajenega spomina razširitveno spominsko mesto (MicroSD)
tednik
Demokracija
Naročam tednik Demokracija
število izvodov:
Naročnino želim plačevati:
□ mesečno* □ 4 x letno (9 % popusta)
□ 2 x letno	□ 1 x letno
(10% popusta)	(20 % popusta)
Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate:	□ upokojenec
□ brezposeln
□	invalid
□	študent ali dijak
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum rojstva (samo fizične osebe):
Ulica:
Kraj, poštna št.:
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):
Datum naročila:
Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):
Davčni zavezanec:
□ ne
□ da
ID za D D V:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana
ali na faks 01 2447 204.
Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila.
Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,5Q€ (599,10 SIT); Obvestijo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR— 239,640 SIT. Nova obzorja d, o. o., Komeriskega 11, Ljubljana

TRETJA STRAN
Vrnitev rdeče konjenice
Metod Berlec
Izidi nedeljskih volitev so majhno presenečenje. Javnomnenjske ankete so zadnje tedne kazale rahlo prednost Janševe Slovenske demokratske stranke, vendar je bilo jasno, da bo izid do konca negotov. Prva dva tedna v septembru je popolnoma zaznamovala izmišljena zgodba finske nacionalne televizije YLE o podkupnini, ki naj bi jo bil prejel naš premier pri poslu z oklepniki patria. Zgodbo je slovenska opozicija položila v finska usta in je bila nekaj najpodlejšega, kar si kdo lahko izmisli. Namesto da bi imela vlada možnost v soočenjih predstaviti dosežke svojega mandata, ki sicer ni bil brez napak, je bila postavljena v defenzivni položaj. Predsednik vlade in SDS Janez Janša se je moral z vsemi močmi otepati podlih obtožb, katerih avtorstva se ne bi sramoval niti Hitlerjev propagandni minister Josef Goebbels.
Do spremembe na prvem mestu med strankami je prišlo sredi prejšnjega tedna zaradi večje mobilizacije volivcev na tranzicijski levici, ki sta jo spodbudila ljubljanski župan Zoran Jankovič ter nekdanji predsednik republike in nekdanji šef slovenske komunistične partije Milan Kučan. Predsedniku SD Borutu Pahorju se je zmaga tako rekoč »zgodila«, saj je bil sam v volilni tekmi neprepričljiv, brez pra-
*	vih idej in potrebnega znanja, ki bi kazali njegovo
*	mandatarsko kompetenco. V televizijskih soočenjih je bil neizrazit, na trenutke pa presenetljivo slab. V zadnjem soočenju na nacionalni televiziji ni znal našteti niti imen članov svoje domnevne alternativne vladne ekipe. Zato se postavlja resno vprašanje, kdo bo v primeru njegovega prevzema vlade le-to v resnici vodil. Mnogi so namreč prepričani, da bodo namesto Pahorja v veliki meri vlado vodili drugi prekaljeni politiki tranzicijske levice (Gregor Golobic, Mitja Gaspari, Anton Rop, Zoran Jankovič in Milan Kučan) oziroma vplivna kapitalska omrežja. Na drugi strani je Janša v televizijskih soočenjih vseskozi dokazoval kompetentnost in izkušenost, katerih rezultat je najuspešnejša vlada do sedaj.
Slovenija se s tem izidom obrača nazaj vpreteklost, v politično, svetovnonazorsko in medijsko enoumje. Vsekakor so z izidi volitev lahko zadovoljni tajkuni, ki bodo po novem mirneje spali in verjetno ohranili svoje sporno pridobljeno premoženje. Na neki način so prav oni zmagovalci nedeljskih volitev, saj so močno podpirali stranke tranzicijske levice s ciljem, da bi preprečili še en mandat Janševe vlade, ki jim je s svojim bojem za pravno državo grenila življenje. Kapitalsko neravnotežje, ki je bilo v naši državi že sedaj močno v prid »levici«, se bo po novem še okrepilo in pripomoglo k temu, da ne bodo ustvarjeni pogoji za enakovredno soočenje dveh politič-no-gospodarskih elit. SDS se je zmaga izmuznila za las, a to jo bo samo spodbudilo k nadaljnjemu delovanju ter boju za demokracijo in pravno državo v Sloveniji, kar pa v položaju neenakih možnosti ne bo lahko. Njen izid je enak kot pred štirimi leti. Zelo slabo seje odrezala skupna lista SLS + SMS, še slabše pa NSi, ki ni prišla niti v parlament. Obe stranki sta prepričali samo svoje trdo jedro, kar pa je bilo premalo, da bi vlada ohranila mandat. Medtem ko predsednik SLS Bojan Šrot ni takoj eksplicitno odstopil, je dosedanji predsednik NSi Andrej Bajuk kot pravi demokrat to naredil nemudoma. Bajuku gre vsekakor priznanje za njegovo pokončno politično držo in veliko delo, ki ga je opravil kot finančni minister. Skupaj s premierjem Janšo je pomembno pripomogel k uspešnemu delu odhajajoče vlade. Pozitivno je, da se v parlament ni uvrstila Pečetova Lipa, ki je gojila brutalno-populistični politični diskurz in bila povsem v »službi« tajkunskih interesov. No, počakati bo treba še glasovnice iz tujine.
Dogajanje v Sloveniji bo tako v naslednjih mesecih nadvse živahno. Tranzicijska levica ni zmagala z razvojnim programom, z novimi idejami za vodenje države, ampak z mobilizacijo volivcev na podlagi ideoloških predsodkov in privzgojenega, že kar bolestnega sovraštva do Janeza Janše. In tu se začnejo njene težave. tU
Demokracija ■ 39/xiii • 25. september 2008
Tranzicijska levica ni zmagala z razvojnim programom, z novimi idejami za vodenje države, ampak z mobilizacijo volivcev na podlagi ideoloških predsodkov in sovraštva do Janeza Janše. In tu se začnejo njene težave.
KAZALO
UVODNE STRANI
9	Kaj bo stajkuni v prihodnosti?
10	Pogledi: Kam greš, Slovenija?
11	Kolumna: Zamolčani intelektualec
POLITIKA
SLOVENIJA
TUJINA
INTERVJU
38 Tita Kovač Artemis
DOMOZNANSTVO
OGLEDALO
38 Intervju: Tita Kovač Artemis
12	Prej in potem - premik v levo
75	Neuradna Pahorjeva tesna zmaga
18	Velika tragedija Nove Slovenije 20 Nov začetek ali vrnitev v preteklost?
22	Očiščenje - neuresničeno dejanje
25	Napovedujeta se znoj in kri
28	Zaviralci regionalnega razvoja?
30	Festival vojaške zgodovine
Rodila seje leta 1930 v Novem mestu. V Ljubljani je končala realko, nato je študirala kemijo, kasneje pa še bibliotekarstvo. Kasneje se je preselila v Grčijo, kjer je diplomirala iz turizma in postala turistična vodnica.
72 Prej in potem - premik v levo
32	Odkritje skritih poti Slovenije
34	Razdvojena izraelska politika
36	Globus: Boj za Arktiko
37	Tuji tisk: Ukrajina pred volitvami
Volilni finale v nedeljo, 21. septembra, je minil predvsem v znamenju dvoboja med SDS in SD. Zmaga je naposled pripadla slednji, vendar le z dobrim odstotkom prednosti, kar pomeni, da zmaga SD še ni dokončno zagotovljena.
42	Življenjske zgodbe iz Ivanjkovcev
45	Poznobaročna sakralna arhitektura
46	Osebnosti: Dr. Janko Brejc
50	Glasba: Zbrana dela Gabriella Pulitija
54	Odjuga v novogoriškem gledališču
15 Neuradna Pahorjeva zmaga
Po neuradnih podatkih je na volitvah prvo mesto osvojila stranka SD s 30,5 odstotka glasov. Stranka predsednika Boruta Pahorja je tako dobila 29 poslanskih sedežev in za en sedež prehitela stranko Janeza Janše SDS, kije osvojila 29,29 odstotka glasov.
56	Film: Tropski vihar
58	Avtomobilizem: Kozmične privlačnosti
60	Znanost: Dinozavri nekoč in danes
62	Šport: Čas za slovenski hokej
64	Črna kronika: Raketometi, eksploziv
66	Rumeno: Okuženi z Bradom Pittom
68	T V Kuloar: Čakajoč na počitek
74	Predsednik republike držal obljubo
25 Napovedujeta se znoj in kri
Zdajšnja vlada ni naredila nobene večje napake, na gospodarskem področju zapušča odlično stanje. Če bo nova vlada iz vrst levice, pa se nam obetajo znižanje kupne moči, nižje plače, proste roke trgovcev pri oblikovanju cen in še kaj.
DEMOKRACIJA,
Mivka 25,1000 Ljubljana, Si
.Tel.: 01/2447 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; 01/ 24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si Faks: 01/24 47 204
Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan
Novinarji: Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek
Lektoriranje: Joža Gruden
Prelom: Tone Tehovnik
Realizacija: Nova orbita d.o.o.
Fotografija: Gregor Pohleven (urednik),
Andreja Velušček, agencije, arhiv Demokracije
Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor
Datum natisa: dan pred izidom
Izhaja: vsak četrtek;
Cena: 2,50 EUR
Izdaja: Nova obzorja d.o.o., Komenskega 11, Lj. Direktor: Metod Berlec Naklada: 12.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor
Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
»Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %.
Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD.
Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Andreja Velušček
Demokracija ■ 39/xin ■ 25. september 2008
Začinite ga po svoje. NLB Poslovni paket
•	enoletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa (za nove stranke),
•	NLB Poslovno kartico MasterCard z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila,
•	NLB Poslovno kartico BA Maestro z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila,
•	polovično enkratno pristopnino za elektronsko banko NLB Proklik,
•	direktne obremenitve in odobritve.
Poslovni paket
izmed vseh storitev NLB Poslovnega paketa lahko izberete svojo kombinacijo. Enostavno se odločite za NLB Poslovni račun in NLB Poslovno kartico MasterCard, nato pa sami naredite svoj izbor storitev iz paketa. Če pa NLB Poslovni račun že imate, storitev zgolj razširite v paket.
Ponudba velja do 30. oktobra 2008.
NLB0
www.nlb.si/poslovni-paket
GLOSA/HUMOR
Ujeti gospodarji
Aleksander Škorc
Potomci in simpatizerji tiranov lastnega naroda se začudeno vprašujejo: Kako ne moremo še enkrat zmleti v prah v gnili demokraciji rojenih političnih nasprotnikov. Saj smo vendar lagali kot še nikoli, vložili smo na kupe denarja, najboljši kadri so zvito posejali najhujše spletke in s tonami strahu smo zasuli pregovorno butast narod. No, narod očitno le ni tako butast in strah, ki je ljudi desetletja držal v ujetništvu tiranov, je tudi popustil.
Nasploh se zdi, da je "imeti ujetnika" temeljno vodilo človeške komunikacije, pa naj bo to v odnosih med posamezniki, v družini, kolektivu ali državi ... Sredstva za dosego "plemenitega cilja" so znana: teror, straše-nje, vzbujanje usmiljenja in slabe vesti, zah-tevanje protiuslug na račun lažnivih, nikoli izpolnjenih obljub ... Velika je domišljija pokvarjencev in gorje tistim, ki se znajdejo v njihovih krempljih.
Če se smem nesramno pozanimati, ste vi ujetnik ali imate morda koga pod ključem lastne sebičnosti? Če je tako, koga ste ujeli s svojim uničujočim vtikanjem v vsako podrobnost njegovega svetega življenja? Komu brezobzirno kratite od Boga dano svobodo? Tudi če svoj gromozanski greh zvijačno skrivate in ga zavijate v navidezno "ljubezen" do partnerja, v lažno skrb za otroka ali kogar koli ste že ujeli, vedite, da dokler kratite svobodo drugemu, tudi vam ne bo dano o njej niti sanjati. In kaj je večja svoboda od tega, da na podlagi lastnih odločitev počnete tisto, kar si želite vi sami? Mar ne razumete, da s tem ko jemljete svobodo drugemu, v resnici tlačite v okove samega sebe?
Tudi tisti, ki se ujete počutite, ste si sami krivi. Sami nasedate tistim, ki vas kakor koli že "držijo", vam ne dajo dihati in vas vsakodnevno pehajo v objem prezgodnje smrti. In če vam uspe nekako prepoznati lastno ujetost, potem morate nujno vedeti, da ste tudi vi nekoč "lovili" in izkoriščali.To vedenje vas bo obvarovalo zamere do vaših gospodarjev, kajti ne zamera ne sovraštvo niti še tako odločna in krvava vojna z upravljavci vaših življenj vas ne more rešiti. Edino ljubezen ima toliko moči, da vas zmore izvleči iz obupnega položaja. Kdo jo ima v lasti, pa menda že veste. Tudi mukotrpno pot v svobodo vam lahko samo on pokaže in vas tja na vašo vztrajno željo tudi popelje. Če pa se, zaverovani v lastne sposobnosti, kanite osvobajati brez njega, vam povem, da se boste v najboljšem primeru znašli v ujetništvu koga drugega.
H-umor
» V bitki z mediji, poglejmo si samo afero Patria, sije Janša še utrdil sloves nedemokratičnega voditelja.«
(Urednik Financ Peter Franki ima občutek, da živi v Severni Koreji. Verjetno mu je s svojimi sugestijami pri tem pomagal predsednik Zaresa Gregor Golobic, s katerim je redno »na zvezi«.)
»Takega bedaka, kot je on, še nisem videl v življenju.«
(Poslovnež Walter Wolf do konca življenja ne bo pozabil poslanca SD Milana M. Cvikla.)
»To sporočilo razumem kot krik obupa in pogumno dejanje državljanke, ki seje upala javno izpostaviti in predstaviti svoje moralne vrednote proti populistični politiki, ki seje v zadnjih letih uveljavila pri nas.«
(Sodelavka agencije Futura in nekdanja desna roka Antona Ropa Marijana Kanduti je navdušena nad celostranskim protivladno usmerjenim oglasom Marte Kos Marko v Dnevniku.)
»Borut Pahor ima veliko dobrih lastnosti, v prvi vrsti za slovenske politike ne prav pogosto moralno integriteto, ni pa zanesljivo, po predvolilni kampanji še toliko bolj, če ima - in če si lahko 'privzgoji' - vse potrebne lastnosti za predsednika vlade.«
(Niti levosredinski komentator in urednik www.razgledi.net Vojko Flegar ni prepričan, ali bo Borut Pahor sposoben opravljati funkcijo predsednika vlade.)
»Vsi trije skupaj so en sam napovedni stavek z dvopičjem. Brez nadaljevanja.«
(Premier Janez Janša se ob kampanji strank LDS, SD in Zaresa dolgočasi.)
»Napovedal sem, da bo imela levica skupaj polovico, in nekaj takega seje tudi zgodilo.«
(Ljubljanski župan Zoran Jankovič je prepričan, da je tranzicijska levica v parlamentu osvojila večino, pa čeprav samo s 43 sedeži.)
-........ J
»Levi trojček pa bo še rad šel v koalicijo z Janšo.«
(Neva Miklavčič Predan je prepričana, da se zarečenega kruha največ poje.)
»Tisti, ki boste glas oddali za Mirana Potrča (SD), boste glas vložili v dobro naložbo, ki bo dvignila borze in delnice na borzi.«
(Nekdanji partijski šef Milan Kučan meni, da je vsak glas za njegovega dolgoletnega tovariša iz zveze komunistov dobra finančna naložba.)
»Moj cilj je bil, da dobimo predsednika države in predsednika vlade, kar pomeni, da smo ta cilj dosegli.«
(Podpredsednik SD Igor Lukšič je zadovoljen, ker partija znova prevzema oblast.)
»Sodečpo prvih izjavah Pahor štiri leta ne bo priznal, da je zmagal, Janša pa ne, da je izgubil volitve.«
(Komentatorka Dnevnika Meta Roglič napoveduje nova razmerja v slovenski politiki.)
»Če odštejem brezplačnike, recimo, da kampanja ni bila posebej umazana.«
(Predsednik Zaresa Gregor Golobic je imel med volilno kampanjo občutek, da se v glavnem sadijo rožice, le da je bilo vmes nekaj plevela v obliki brezplačnikov.)
6
Demokracija ■ 39/xin • 25. september 2008
ZGODBE
Vprašanja, na katera...
Gregor Golobic, slovenski Stalin po Slavoju Žižku, nekdanjem ideologu stranke LDS, je pretekli konec tedna pokazal svojo barvo in modrost. V četrtek smo mu poslali osem vprašanj in ga prosili za odgovore. Najprej smo dobili odgovor Tine Hrastnik, tiskovne predstavnice stranke Zares, da Golobic nima časa za odgovore. Nato smo prosili, naj nam odgovori v petek, pa nam je Hrastnikova sporočila, da žal ne bo šlo. Po tem odgovoru smo se obrnili na Golobica osebno in ta je na našo drugo urgenco le odgovoril, a ne prek svojega poštnega predala, temveč iz nekega tretjega, podpisal pa se je kot Institut za odnose z drugimi strankami in njihovimi trobili. Vsebina sporočila je bila naslednja: »Spoštovani, ob prebiranju vprašanj v priponki smo ugotovili, da so bila (najbrž pomotoma) naslovljena na napačnega naslovnika. Ker je očitno, da gre za interno korespondenco stranke SDS in njenega glasila, vam prijazno prepošiljamo spodnji mail.« Golobic je vprašanja, ki smo mu jih poslali in jih objavljamo v nadaljevanju, poslal na elektronski naslov tajništva SDS, v kabinet predsednika vlade in nam neznane Barbare Košir iz ene od vladnih služb. Na naslov, kamor pa bi moral poslati odgo-
vore, je poslal sporočilo le v vednost. Golobičevo izmikanje, vsebina odgovora in način pošiljanja največ pove o njem samem, zato je komentar odveč. V. K.
WmlmTISm tedna
»Predvolilna koalicija treh levih strank je po mojem mnenju čudna, gre namreč za zelo različne stranke. Če je res, za kar so se razglašale, bodo te stranke težko zdržale skupaj. Upam, da se nova vlada ne bo poslužila kadrovskega cu-namija, če bo do tega vendarle prišlo, me to ne bo presenetilo.«
(Komunikolog in teolog dr. Peter Lah)
»Obraz vodstev levosredinskih strank je ostal čist, čeprav seje v ozadju vodila umazana kampanja.«
(Podpredsednik SDS Milan Zver)
~ Afo ISffiffil" j
>	Naj gospod Pahor za začetek sprejme odgovornost za mučno preteklost, ki so jo ustvarili njegovi starejši kolegi.
>	Pomnim, da so bili slovenski komunisti na strani Stalina, ko je napadel Finsko; se to zdaj ponavlja?
>	Kučan bi moral javno spregovoriti o Titovih pobojih jugoslovanskih komunistov v Moskvi, ta zločin je bil začetek njegove krvave kariere.
>	Ljubite svoje sovražnike, ampak samo platonsko!
>	Revolucija se lahko ponovi samo kot farsa!
Žarko Petan
VPRAŠANJA, NA KATERA GREGOR GOLOBIC NI PRIPRAVLJEN ODGOVORITI: I. Ali še vztrajate pri tem, da je podjetje Ultra posle z nekaterimi državnimi podjetji v preteklih letih dobila samo zato, ker je bila tako kakovostna, in ne zato, ker ste bili tam zaposleni vi? 2. V kakšnih stikih ste z Milošem Urbanijo, direktorjem in solastnikom Ultre, in kdaj ste se z njim nazadnje dobili? 3. Primer Socius, v katerem naj bi šlo za pranje denarja, sicer še ni dobil sodnega epiloga, vendar pa je afera nastala v času, ko je vlado vodila LDS, Leonardo F. Peklar, vodilni v družbi Socius, ki je osumljen pranja denarja, pa naj bi bil član LDS. 4. Kdaj ste imeli nazadnje stik z njim? 5. Ali ste v preteklosti veliko potovali v Švico in kdaj ste bili nazadnje tam? 6. Kakšni so vaši odnosi z Antonom Majzljem, nekdanjim direktorjem družbe Mobitel? 7. Ali je res, da zoper vas poteka kriminalistična preiskava zaradi suma korupcije in klientelizma? Pred kratkim ste od Valentina Hajdinjaka zahtevali, naj se vam opraviči, ker je na novinarski konferenci vlade dejal, da ste dobili vladno stanovanje, čeprav niste bili vladni funkcionar, in da ste to stanovanje nato tudi poceni odkupili. Hajdinjaku ste odgovorili, da ste stanovanje dobili od Demosove vlade in da zahtevate njegovo opravičilo. V odgovoru vam je nato Hajdinjak odgovoril, da ni mislil stanovanja na Grablovi-čevi ulici, ampak na Kotnikovi. Ali še vztrajate pri opravičilu? Kaj neresničnega je povedal Hajdinjak? 8. Menite, da vaša stranka res predstavlja novo politiko, če pa je v njej kopica nekdanjih članov LDS vključno z vami?
imm
Brane Senegačnik
SLOVENSKI OKUS ALI VOLIVCI IMAJO ZMERAJ PRAV
Kaj ljudi je k trojčku vleklo? Obljube? Strah? Ne, ampak preteklosti zadah.
METODOLOŠKO NAČELO DR. PRUNKA
Zgodovinarje lahko resničen, če je sam kot plastelin brezličen.
VEČEROVA NEKROMANIJA
Spravi se končno "dokončna rešitev" obeta: zdaj priklicali iz groba so Francka Sajeta.
ENKRAT TRGOVEC - VEDNO TRGOVEC ALI KAKO JE LAŽ POSTALA VREDNOTA
Ljubljanski župan pa dandanes z moralo trguje:
za lastne pregrehe kar Janšo s pepelom posuje.
Demokracija • 39/xin • 25. september 2008
Gregor Golobic ni pripravljen odgovarjati.
DOGODKI
Stična znova v znamenju mladih
V Stični je predzadnjo soboto v septembru donelo od glasov mladih slovenskih kristjanov. Na 27. festival mladih v Stični je prišlo je okoli 7.000 udeležencev iz vse Slovenije, somaševalo je 166 duhovnikov, 10 škofov in stiški opat.
Prireditev se je začela ob 9.30 s festivalom mladostne vere in se nadaljevala z dopoldanskim programom. Mladi so se lahko udeležili 37 delavnic, ki so bile razdeljene na sklope, kot so družina, iskanje življenjske poti, pomagaj si, različni so darovi, duh pa je isti. Obiskali so lahko tudi 31 stojnic; svojo stojnico sta tudi letos imeli policija in vojska. Vzeli so si lahko čas za molitev in spoved. Maša, ki jo je vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak, se je začela ob 14.30, poleg škofa Bizjaka so somaševali še apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Santos Abril y Castello, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran s pomožnim škofom Antonom Jamnikom, mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger s pomožnima škofoma Petrom Štumpfom in Jožefom Smejem, murskosoboški škof Marjan Turnšek, celjski škof Anton Stres in novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Koprski škof msgr. Metod Pirih pa zaradi bolezni ni mogel priti.
2 7. festival mladih v Stični je bil dobro obiskan.
Uvodni pozdrav je izrekel stiški opat p. Janez Novak, evangelij so posebej za mlade izbrali animatorji. Tudi pridigo je škof Bizjak pripravil v sodelovanju z animatorji, ker je želel vse, ki so prišli na srečanje, nagovoriti v jeziku, ki jim je blizu.
V Stični se je začelo tudi pastoralno leto mladih, ki bo, kot je zapisal koprski
pomožni škof Jurij Bizjak, odgovoren za mladinsko pastoralo pri Slovenski škofovski konferenci, posvečeno okrepljenemu prizadevanju za zdravo vzgojo in notranjo svobodo mladih. Potekalo bo pod geslom, ki ga je sveti oče izbral za letošnji svetovni dan mladih: »Prejeli boste moč, ko bo prišel Sveti Duh nad vas in boste moje priče!« To temeljno sporočilo Stične 2008 so predstavili skozi pesem, ples in igro.
Mladi so dobili tudi darilo: Priročnik za zaljubljene, namenjen mladim kristjanom na poti od zaljubljenosti k ljubezni, ki vsebuje odgovore na njihova večna vprašanja, kot so: Kje so meje, ko greva skupaj ven, kaj je narobe s tem, če se bolj izzivalno oblečeni, ali je pornografija greh, kdaj bova dovolj zrela za poroko in podobno. Odgovore na ta vprašanja so sestavih mladi zakonci in duhovniki v škofijskem odboru za mlade škofije Koper, priročnik pa bodo lahko uporabljali kateheti in animatorji mladih. Festival se je končal s koncertom. L. H.
Sindrom Penko
Potem ko je nekdanji višji državni tožilec Boštjan Penko zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ovadil policiste in tožilce, je policija zavrnila očitke o protipravnem odvzemu njegove prostosti. Pojasnili so, da so kriminalistično preiskavo zoper Penka in predsednika upravnega odbora SCT Ivana Zidarja začeli zaradi zaznanih razlogov za sum, daje bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. O tem je policija takoj obvestila državno tožilstvo, to pa je nato začelo usmerjati predkazenski postopek. Policija je začela zbirati obvestila tako s klasičnimi kot prikritimi policijskimi ukrepi, vsi ukrepi in postopki pa so bih in bodo, kot poudarjajo, izvedeni zakonito, v skladu z veljavnimi predpisi ter načeli kriminalistične taktike in metodike ter v skladu z usmeritvami državnega tožilstva. Policija je prikrite preiskovalne ukrepe izvajala zakonito na podlagi izdane odredbe državnega tožilstva, v postopku pa so sodelovali policisti kriminalisti, ki so uporabili naj milejša prisilna sredstva glede na obstoječe in znane
okoliščine v skladu z veljavnimi predpisi ter pravili stroke. Dodajmo, da predkazenski postopek v tej zadevi še ni končan. To pa pomeni, da želi Penko z zastraševanjem policistov in kriminalistov vplivati na potek preiskave. Če bi lahko uveljavil svoje zahteve, bi bilo delo kriminalistov in tožilcev v prihodnje zelo oteženo, saj bi to pomenilo, da bi lahko vsak zoper njih vlagal kazenske ovadbe. Kaj bi to pomenilo za pregon kriminala, pa dobro vemo. V. K.
Boštjan Penko želi vplivati na preiskavo.
Minister Gregor Virant
0 plačnih razredih
Vlada RS je na torkovi dopisni seji sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Ob uvedbi novega plačnega sistema se je izkazalo, da je treba zaradi posebnosti skupine javnih uslužbencev, ki so bili v starem sistemu na vrhu svojih napredovanj že več let, možnost napredovanja urediti tako, da le-ti lahko ob prvem preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje na podlagi ZSPJS, to je 1. 9. 2008, izkoristijo možnost napredovanja na delovnem mestu, in če izpolnjujejo pogoje, napredujejo s 1.10. 2008. To je bd tudi predlog pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, s katerimi je vlada predlagane spremenjene člene uredbe v celoti uskladila. V novi uredbi je tudi podrobneje določeno, kdaj pridobijo možnost za napredovanje na delovnem mestu tisti javni uslužbenci, ki v starem sistemu niso imeli možnosti za napredovanje ali pa jim je bilo napredovanje ob prevedbi v novi plačni sistem že upoštevano. Druge spremembe uredbe pa omogočajo le enostavnejšo izvedbo prehoda v novi sistem napredovanja na delovnem mestu. L. H.
Demokracija ■ 39/xiii • 25. september 2008
V SREDIŠČU
Kaj bo s tajkuni v prihodnosti?
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven
Na razpotju Slovenija je na razpotju glede tega, ali bodo tisti, ki so se v preteklih letih osebno okoristili na dvomljiv in sporen način, v resnici za to odgovarjali. Postavlja se tudi vprašanje, kako bodo posamezni organi izvršilne veje oblasti v prihodnosti sploh lahko končali začeto delo. To je seveda odvisno od prihodnje vlade, saj so stališča okrog tega diametralno nasprotna. Tako je na primer Janez Janša, predsednik največje vladne stranke, v mandatu, ki se izteka, dejal, da namerava stranka v prihodnjih letih podpreti sprejetje takšnih sprememb kazenske zakonodaje, po katerih bi bih vsi, ki niso delali pošteno in pravično, lahko kaznovani tudi za nazaj. To torej pomeni, da bi lahko z nekaterimi spremembami kazenske zakonodaje za svoja dejanja pri nezakonitih poslih pred sodišči odgovarjali vsi, za katere poteka predkazenski postopek. Teh pa je veliko.
Spornetajkunske povezave p0 nam dostopnih podatkih
naj bi bil v predkazenskem postopku tudi Gregor Golobic, predsednik stranke Zares. Kriminalisti naj bi po nekaterih podatkih preiskovali njegovo vlogo v družbi Ultra ter njeno zelo obsežno poslovanje s podjetji in ustanovami v državni lasti do leta 2004. Golobic naj bi bil vpleten tudi v zadevo Socius, v kateri naj bi šlo za pranje denarja, vanjo pa naj bi bih vpleteni Telekom, Mobitel in Leonardo F. Peklar (LDS), vodilni v družbi Socius, ki je bil povezan z Golobičem. Denar naj bi bili prali prek švicarske družbe, po naših podatkih naj bi v Švico pogosto potoval tudi Golobic. Po prepričanju poznavalcev razmer naj bi se bil slednji, ko naj bi bil ugotovil, da tudi zoper njega poteka kriminalistična preiskava, na hitro odločil za ustanovitev nove politične stranke, da bi s tem pridobil imuniteto oziroma bi se tako zavaroval. Če bo njegova stranka v vladi, naj bi se mu njegova prizadevanja za ustavitev kriminalistične preiskave obrestovala in bi iz zgodb Ultra in Socius izšel neomadeževan.
Eden tistih, ki ga je bilo strah prihodnosti, je tudi Boško Šrot, lastnik imperija, vrednega 1,5 milijarde evrov. Do tega naj bi bil prišel na sporen način, zato je proti njemu vloženih že nekaj kazenskih ovadb, še več jih je v pripravi. Znano je, da se je Šrot temu upiral predvsem prek Dela in Pivovarne Laško. Kot je bilo slišati v zadnjih dneh, je levica vključila ves svoj tranzicijski kapital v to, da bi na volitvah zmagala. Naslednji v vrsti, ki je že nekaj časa trepetal, kdaj bodo kriminalisti potrkali na njegova vrata, je Bojan Petan, lastnik imperija okrog družb DZS, Dnevnik in Terme Čatež. Petan je Golobičev prijatelj, zato je imel Golobic zagotovljeno vso podporo v časopisu Dnevnik, katerega lastnik je Petan. Slednji tako pričakuje, da mu bo prijatelj, če bo v vladi, vrnil uslugo (in še marsikatero od prej) in ustavil preiskavo zoper njega.
Oddahnil si je tudi Zoran Jankovič, ki si je prek svojega imperija, ki ga je prenesel na sinova, v približno osmih letih ustvaril premoženje v višini okoli milijarde evrov. Poznavalci razmer v mestni občini Ljubljana že nekaj časa napovedujejo, da je samo v času, ko je župan, s spremembo namembnosti zemljišč povečal svoje premoženje za
Slovenskim tajkunom, ki so do svojega premoženja prišli na sporen in dvomljiv način, se ni treba bati preganjanja, če bo vlado sestavljala t. i. leva trojica. Peklar, Golobic, Šrot, Petan, Jankovič so imena, ki rešujejo predvsem svojo kožo.
več sto milijonov evrov. Najprej je poceni kupil večja nezazidalna zemljišča, jim spremenil namembnost v zazidalna, od tod dalje pa so zaslužki znani. To je naredil, četudi je napovedoval, da se to v času njegovega mandata ne bo zgodilo. Ker je zmagal t. i. trojček, si je Jankovič oddahnil, saj kriminalističnih preiskav ne bo.
Odgovor na dlani Našteli smo le nekaj najodmevnejših primerov, kaj nekateri pričakujejo od sestave nove vlade. Mnenje Janeza Janše smo že omenili, Gregor Golobic iz stranke Zares ne bo preganjal samega sebe, Katarina Kresal iz LDS kot ena bogatejših žensk pa v bogatenju posameznikov ne vidi nič slabega. Borut Pahor iz stranke SD se je doslej vzdrževal resnejših odgovorov na to temo, obžaloval pa je, da Boško Šrot ni aktiven član SD, hkrati pa potrdil, da je njegova stranka prosila Pivovarno Laško, da jim financira predvolilno kampanjo. S
Demokracija ■ 39/xm ■ 25. september 2008
Zoran Jankovič in Gregor Golobic sta bila v nedeljo nadvse zadovoljna.
Dodatek v solati
Lucija Horvat
Kam greš, Slovenija?
Petra Janša
POGLEDI
K
Izšla je knjiga Zadnji zapisi umorjene ruske novinarke Ane Politkovske, enega redkih neodvisnih glasov Rusije.
Neustrašno in prodorno rusko novinarko Politkovsko so umorili na Putinov rojstni dan, 7. oktobra, pred dvema letoma. Njen Ruski dnevnik, kot se glasi naslov v izvirniku, v Rusiji menda sploh še ni izšel. Ob branju me je spreletaval srh, še posebej ko piše o usodah nabornikov in veteranov čečenske vojne, tako imenovanih čečencev, ki dajejo vtis, da posameznik v Rusiji še vedno ne šteje nič več kakor orodje, ki ga po uporabi zavržeš, še zlasti če je revež in brez vpliva. Pa Beslan in Nord Ost... Zadnji zapisi nikakor ni knjiga za večerno branje. Konflikti na Kavkazu, ki izhajajo iz neizmerne želje ruskih oblasti po nadvladi, se nikoli v zgodovini niso zares pomirili, samo tleli so in tudi rusko-gruzijski konflikt je del tega. So se na gruzijskih tleh prekrižali evropsko-ruski interesi in kdo ima prav? Ali gre res za uveljavljanje demokracije ali pa gre samo za merjenje moči? Kakšen odziv Evropske unije bi lahko bil pravilen? Vse to so vprašanja, ki se zdijo na prvi pogled nekoliko oddaljena, a to še zdaleč niso, ko začnem zamišljati o tem, kakšno držo bi pri tem lahko zavzela Slovenija. Kaj dosti več od mnenja o ruski zunanji politiki najverjetneje ne more dati. Sicer pa je razmeroma lahko opaziti vznemirjenost, ki jo prinašajo s seboj ruske teme, pa naj gre za politična ali gospodarska vprašanja. Predvsem pri gospodarskih vprašanjih gre za pravo zlato mrzlico. Rusija je namreč velesila z izjemnimi gospodarskimi potenciali in veliko kupno močjo ter zato eden glavnih trgov za slovenska podjetja. Ker so ta lani tja prodala za skoraj 690 milijonov evrov izdelkov, iz gospodarskih krogov najbrž ne bo slišati prehudih kritik na račun Rusije. Tudi zato ne, ker posledic finančne krize menda tam ni čutiti, nasprotno, nekatera naša podjetja, ki so močno navzoča na ruskem trgu, ugotavljajo, da se razmere izboljšujejo, saj je sive ekonomije čedalje manj, fiskalna politika pa se poenostavlja. Rudnik zlata torej! A če pomislimo, koliko kapitala imajo v rokah najbogatejši Rusi, smo lahko veseli, da smo daleč od Rusije in v Evropski uniji, saj bi nas lahko mimogrede kupili in »pohrustali v solati«! Ste že kdaj pomislili, da bi se Slovenija s svojima dvema milijonoma prebivalcev znašla v položaju katere od kavkaških republik? Bolje je ne misliti na to ...
Vprašanju, kaj je na nedeljskih volitvah botrovalo neuradni zmagi Pahorjeve SD, sledi logičen odgovor.
To je nezadovoljstvo z doseženimi rezultati preteklega mandata desnosredinske vlade in nestrinjanje s programi strank, ki so jih ponujale za naslednji štiriletni mandat. Čemu so torej Slovenke in Slovenci v resnici rekli NE? V prvi vrsti dobri gospodarski klimi in visoki gospodarski rasti; to priznava tudi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji predsednik strateškega sveta za gospodarski razvoj Marjan Senjur, ki celo meni, da sedanja vlada na gospodarskem področju ni naredila nobene velike napake, zato novi vladi ni treba ničesar popravljati, kot je bilo treba dosedanji vladi ob prevzemu mandata pred štirimi leti.
Prav tako je večina volivcev paradoksalno rekla NE povečanju zaposlenosti in zmanjšanju brezposelnosti, znižanju javne porabe, proračunskemu presežeku, povečanju učinkovitosti javne porabe, dvigu plač in pokojnin, vzpostavitvi mehanizmov za varstvo konkurence, podpisu socialnega sporazuma, vzpostavitvi preglednega sistema plač v javnem sektorju, premiku pri investicijah na pedia-triji in nevrologiji, dvigu kakovosti javne uprave in njeni debirokra-tizaciji, NE brezplačnim vrtcem za vsakega drugega in nadaljnjega otroka, zagotovitvi brezplačne dijaške prehrane, uvedbam vinjet ter obiskom vlade v vseh slovenskih regijah, kar se je zgodilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije. Prav slednje se najbrž odraža v izidih volitev po volilnih enotah, saj je Janševa SDS zmagala v petih od osmih volilnih enot s sedežem v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju, Pahorjeva SD pa je najboljši izid dosegla v Postojni, Ljubljani-Center in Ljubljani-Bežigrad.
In česa se boji večina volivcev? Nedvomno učinkovitejšega pregona gospodarskega kriminala, korupcije in klientelizma, hitrejšega reševanja sodnih zaostankov, decentralizacije države, transparentnih javnih naročil, pravičnejšega financiranja občin, s čimer se med drugim ne strinja ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki si tako goreče želi, da mu napovedana vlada tranzicijske levice vrne »ukradeni« denar.
In tako kot je večina volilcev hitro pozabila na vrednost predsedovanja Slovenije EU, bo tudi afera Patria ob morebitnem vstopu DeSUS v vlado tranzicijske levice verjetno pozabljena. Kakor koli že, srčno upam, da se ne vračajo časi »bandere rosse in hej brigad«, kot je v nedeljo po volitvah zvenelo po beli Ljubljani.
Demokracija ■ 39/xin • 25. september 2008
KOLUMNA
Zamolčani intelektualec
Dr. Janez Jerovšek
Totalitarni sistem je ljudi, ki niso delili njegovega vrednostnega sistema in so po svojih sposobnostih ali intelektu izstopali, preprosto zamolčal. Če so v tujini izdali svoja dela, jih je prepovedal, tistim, ki bi jih prinesli v državo, pa zagrozil z zaporno kaznijo. Drago Jančar si je ob takem vnosu nakopal pol leta zapora.
Danes to sicer ni več mogoče, a se kot recidiv še dogaja. To je primer Justina Stanovnika, ostrega kritika slovenskega totalitarizma in komunizma, ki je možnost, da s svojimi pogledi nastopi pred javnostjo, dobil šele po padcu boljševizma, kot ga imenuje.
Justin Stanovnik ima grško, antično vzgojo, to je izobrazbo, ki je zibelka moderne in demokratične Evrope. Zato ga odlikuje ostrina in preciznost uma. Vsaka beseda, ki jo napiše, je premišljena in logična.
Ker je njegova kritika polpretekle dobe zelo ostra in za levi del javnosti ekstremna, ni prodrla v množične medije. Zato ga nikoli nismo videli na televiziji, kjer dominira ekstremni levi zgodovinar Jože Pirje-vec. Svoje komentarje tako objavlja v reviji Zaveza, ki ji levica daje status zakotnega časopisa. Da bi njegovi pogledi dosegli tudi širšo javnost, smo njegove spise in komentarje, napisane v zadnjem desetletju, dobili v knjigi, ki nosi naslov Slovenija v senci nedokončane preteklosti. Justin Stanovnik spada med ljudi, ki so prepričani, da je po vsakem totalitarizmu zgodovino treba na novo napisati. Bistvo totalitarizma je, da je navzoč v vseh porah življenja in vseh subsistemih. Stanovnikovi zahtevi nasprotuje leva politična opcija s številnimi zgodovinarji, ki so že v socializmu v veliki meri prišli do kateder za zgodovino in tovrstnih inštitutov. Zahteva po reviziji je postala težavna, ker je levica revolucijo kot konstitutivno dejanje partije zanikala ali jo postavila na stranski tir.
Furet je v znameniti knjigi Minule iluzije - kot nekdanji član francoske komunistične partije - analiziral komunistične ideje 20. stoletja in ugotovil, da je komunistični svet končal v nekakšnem niču in da od njega ni ostala niti ideja. Na razbitinah komunističnih režimov vidi samo znani repertoar liberalne demokracije. Dalje ugotavlja, da je evropska levica, kije več kot pol stoletja verovala v odrešenjsko moč socializma in v Sovjetski zvezi videla poroka zanjo, končala v idejnem in vrednostno praznem prostoru. Kako ven iz tega praznega prostora? Slovenska levica je našla pot. Preprosto je zanikala revolucijo, čeprav je ta revolucija podržavila zasebno lastnino določenemu sloju prebivalstva, odpravila strankarski pluralizem, izvajala teror v obliki pobojev in montiranih političnih procesov, na podlagi teh sodb izvajala eksekucije, uvedla koncentracijska ta-
DeMOKRACIJA • 39/xiii • 25. september 2008
borišča in še leta 1969 izjavljala, da se teh procesov ne sramuje (glej govor Vide Tomšič, Nova revija 2007, št. 307-308).
Katera so tista bistvena stališča pri Justinu Sta-novniku, s katerimi dreza v najobčutljivejše dele levice oziroma v njeno elito?
Najbolj občutljiva teza je, da so bili boljševiki leta 1945 zmagovalci, leta 1990 pa poraženci, katoličani pa so bili leta 1945 premagani, leta 1990 pa so zmagali. Če sledimo Furetovemu konceptu zgodovine, se le-ta ujema s Stanovnikovim, kajti komunistična ideja je v Evropi s propadom socializma propadla. Gre za izjemno velik poraz komunistične ideje, ki je bila desetletja veliko upanje levih gibanj in levih intelektualcev, med njimi tudi velikih duhov in imen.
Slovenska levica se poskuša iz tega izkopati na svoj goljufivi način. Preprosto ne prizna revolucije, govori, kot da bi imeli v polpretekli dobi opravka samo z osvobodilnim bojem. Vse pogosteje uporablja pojem kolaboracije, kot da bi bila ta vezana samo na osvobodilni boj, ne pa na revolucijo. Tukaj se zgodovine ne da prelisičiti, kajti revolucija je bila, vodstvo partije pa je do svojega konca trdilo, da revolucija še traja in ni končana. To je tudi v skladu s totalitarno logiko, o kateri pišeta Hannah Arendt in François Furet, ki je v tem, da totalitarizem lahko preživi, samo če uporablja nasilje in teror.
To, česar naša levica in njeni dnevni mediji še posebno ne prenesejo, je sodba Justina Stanovnika o naši socialnodemokratski stranki. Stanovnik pove, da so se komunisti dolgo bojevali proti socialno-demokratskim strankam in jih označevali za lakaje buržoazije, zanikovalce razrednega boja, promotor-je meščansko-imperialistične ideologije, nasprotnike marksizma - leninizma. Tako se je že večkrat preimenovana zveza komunistov končno spremenila v svojega nekdanjega sovražnika. To sicer ni najbolj higienično, toda v politiki, kjer se hitro pozablja, higiena ni močno uveljavljena vrlina.
Justin Stanovnik, ki meni, da je glede revolucije treba narediti bilanco, deli mnenje s Furetom, ki misli, da je francoska revolucija dala enakost pred zakonom, pluralistično strankarsko ureditev, ločitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno, svobodo govora in tiska, socialistične revolucije so pa vse te pravice odvzele, zato so bile korak nazaj. 19
11
delamo
Trojček KGB (Katarina, Gregor, Borut) sta ob koncu kampanje podprla Milan Kučan in Zoran Jankovič.
Prej in potem - premik v levo
Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček, Gregor Pohleven
Volilni finale v nedeljo, 21. septembra, je minil v znamenju dvoboja med SDS in SD. Zmaga je naposled pripadla slednji, vendar le z dobrim odstotkom prednosti, kar pomeni, da zmaga Socialnim demokratom še ni dokončno zagotovljena.
Pahorjevi Socialni demokrati bodo, če glasovi iz tujine ne bodo prinesli kakšnega presenečenja, imeli 29 poslanskih sedežev, kar je toliko, kot jih je imela v dosedanjem mandatu SDS. Slednja bo imela enega poslanca manj, čeprav je v primerjavi z letom 2004, ko je zmagala, dobila dobrih dvajset tisoč glasov več in je tudi po odstotkih za odtenek izboljšala svoj izid. To pa seveda pomeni, da SDS v primerjavi z volitvami pred štirimi leti ni izgubila ničesar in je torej daleč od tega, da bi bila poražena. Kljub temu pa bo
12
mandat za sestavo vlade najverjetneje pripadel SD. Postavlja se torej vprašanje, kje je pridobila SD.
Vzpon SD Za boljše razumevanje sedanjega položaja velja pogledati izide prejšnjih volitev. LDS je na volitvah leta 2004 dosegla 23 poslanskih sedežev, kar je šest manj kot SDS. Število poslancev LDS se je v tem mandatu več kot prepolovilo. Sedem poslancev je izstopilo iz stranke in pod vodstvom Mateja Lahovnika ustanovilo nepovezano poslansko skupino v času, ko stranka Zares še ni obstajala (te-
daj je delovalo le društvo, ki se je kasneje preoblikovalo v stranko). Kasneje so poslansko skupino LDS zapustili še štirje poslanci z nekdanjim predsednikom stranke Antonom Ropom na čelu in prestopih v SD, ki je tako postala najmočnejša opozicijska poslanska skupina, Slavko Gaber je ostal samostojen poslanec. Borut Pahor je v javnosti ves čas igral na karto odprtosti SD za pobude vlade, med drugim za Partnerstvo za razvoj (nad katerim je še vedno navdušen), s čimer si je v javnosti pridobil sloves nekakšnega »novega Drnovška«. SD je tako
pridobila veliko javnomnenjsko podporo zlasti v času afere Sova ter v sporih med tedanjim predsednikom države Janezom Drnovškom in Janševo vlado. Javnomnenjska kriza vlade in SDS je dosegla vrhunec ob predsedniških volitvah, ko so močno zmago Danila Turka predstavniki opozicijskih strank razumeli kot velik triumf tranzi-cijske levice. Malo po predsedniških volitvah je Janša napovedal glasovanje o zaupnici vladi in celo ponudil njen odstop, če bi bila SD pripravljena prevzeti odgovornost za sestavo vlade do volitev, vendar
Demokracija • 39/xm • 25. september 2008
POLITIKA
peticija proti cenzuri, ki je poskušala vplivati tudi na evropsko javno mnenje, podobno kot dobro leto dni pred tem afera Strojan. Napadi so dosegli vrh s septembrsko oddajo o oklepnikih Patria na finski javni televiziji, ko je finski novinar slovenskega premierja obtožil jemanja podkupnine.
Pahor te ponudbe ni želel sprejeti. Proti koncu lanskega leta, ko se je začel spopad s tajkuni (pivovar-ski baron Boško Šrot je dokončno prevzel oblast v časopisni hiši Delo, njegov plen je postal tudi tednik Mag), je podpora SDS začela znova naraščati, k temu pa so pripomogli tudi neposrečeni napadi Boška Šrota na Janšo in njegovo vlado. Kljub neformalni zavezi o šestih mesecih miru v času slovenskega predsedovanja so se razmere začele zaostrovati tudi s pomočjo afere Patria, ki jo je s svojo preiskovalno komisijo režiral predvsem poslanec SD Milan M. Cvikl, že pred njim pa je Anton Rop obtožil Janšo, da se je pred volitvami leta 2004 s hrvaškim premierjem Ivom Sa-naderjem dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu. Leta 2007 je bila napisana znamenita novinarska
Golobičev Zares bo imel devet poslancev, vendar si želi večji vpliv.
Jankovičeva mobilizacija čeprav se je afera pred volitvami skoraj umaknila iz medijev - očitno so njeni botri spoznali, da bi s potenciranjem obtožb brez dokazov prinesli Janši dodatne točke -, se je propaganda okrepila s splošno kritiko vlade in zaostrenih razmer, ki naj bi nastale zaradi avtoritarne vladavine SDS in njenih koalicijskih partnerjev. Pri tem je bil prvi Dnevnik in edicije Pivovarne Laško (Delo, Slovenske novice, Mag). V tem času so SD, Zares in LDS kljub nekaterim nesoglasjem in zaklinjanju, da ne bodo sklepali nikakršnih predvolilnih koalicij, s katerimi bi ustvarjali bloke, sklenili predvolilno zavezništvo, za katerega sta lobirala tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Jankovič. Predvsem slednji je v zadnjem tednu pred volitvami izkoristil svoj položaj in Ljubljančane nagovarjal, naj volijo eno od treh strank t. i. levega trojčka. Kot kaže volilni izid, je bila sicer tradicionalno šibka volilna udeležba v slovenski prestolnici tokrat precej višja, mobiliziralo se je precej novih volivcev stranke SD, ki tako ni pobirala le glasov nekdanjih volivcev LDS, pač pa najverjetneje tudi precej tistih, ki leta 2004 niso šli na volišča. Zaradi tega ni prišlo do večjih prehodov sredinskih voliv-
SDS je v primerjavi s prejšnjimi volitvami celo nekaj pridobila.
cev od SDS k SD. V zvezi z afero Patria oz. obtožbo o jemanju podkupnin je očitno prišlo do zanimivega preobrata, saj volilno telo ni povezalo navzočnosti poslanca SD Milana M. Cvikla v oddaji o Patrii in samega položaja SD, ko se Pahorju ni uspelo distancirati od dejanj Cvikla in Ropa. Še več, Rop je celo pripravil gospodarski program SD, z njim pa je Pahor nastopal v javnosti, kot da bi bile nujno potrebne gospodarske spremembe (zanimivo je, da po volitvah celo dosedanja opozicija pa tudi mnogi ekonomisti priznavajo, da je gospodarsko-fmančno stanje Slovenije pravzaprav zelo dobro). Prav tako javnosti ni motilo precej negotovo Pahorjevo nastopanje v soočenjih, ko ni znal našteti članov svoje ekipe. Zato lahko domnevamo, da je presežek, ki ga je pridelala SD, predvsem presežek glasov proti vladi in
Demokracija • 39/xiii ■ 25. september 2008
ne toliko glasov za SD, kar je posledica negativne propagande.
Juri gre v Bruselj Glede na to,
da se vrstni red strank po volitvah najverjetneje ne bo več spremenil, je mogoče pričakovati, da bo mandat za sestavo vlade dobil predsednik SD Borut Pahor, še pred tem pa bodo na vrsti koalicijska kupčkanja. Za zdaj je jasno, da levi trojček ne more sestaviti večinske vlade, saj ima skupaj le 43 poslancev. Vprašanje je, koliko lahko pri tem pomagata poslanca manjšine, saj se ni posrečil načrt, da bi Aurelio Juri postal poslanec italijanske manjšine. Bo pa zato Juri nadomestil Boruta Pahorja v evropskem parlamentu do prihodnjega leta, ko bodo znova volitve v evropski parlament. Jasno je torej, da bo moral levi trojček v koalicijo povabiti še eno stranko, najverjetneje pa to ne bosta SDS ►
13
Vlado bo očitno sestavljal Borut Pahor, ki pa pri tem ne bo imel lahke naloge.
POLITIKA	Prej in potem - premik v levo
► in SNS. Za zdaj je povabilu v koalicijo najbliže DeSUS, ki s četrtini mestom ter sedmimi poslanskimi sedeži računa na vsaj dve ministrski funkciji v novi vladi, pa tudi SLS, v kateri še niso sprejeli odločitve, ali bo stranka ostala v opoziciji ali se bo pridružila novi koaliciji. Niti Kari Erjavec niti Bojan Šrot (oba sta pravnika in nekdanja državna sekretarja na ministrstvu za pravosodje) pa nista bila izvoljena za poslanca, zaradi česar je njun pogajalski položaj precej oslabljen. Za tranzicijsko levico je namreč DeSUS neprijeten zaradi tega, ker si Pahor očitno obeta, da bo zajahal Janševega konja gospodarskih reform, ki so bile po mnenju mnogih liberalnih ekonomistov neupravičeno opuščene. Vendar do reform najverjetneje ne bo prišlo, saj si Pahor ne bo upal tvegati spopada s sindikati, razen če se mu bo uspelo dogovoriti z najvplivnejšim sindikalistom Dušanom Semohčem. Erjavec je prav zaradi svoje drže v aferi Patria za tranzicijsko levico neprijeten, še toliko bolj zato, ker slovi kot uspešen predsednik stranke, zato ga člani DeSUS najverjetneje ne bodo pripravljeni zamenjati. Čeprav si Erjavec želi nadaljevati mandat obrambnega ministra, mu to verjetno ne bo uspelo, lahko kvečjemu računa na funkcijo ministra brez resorja (za lokalno samoupravo ah morda za zakonodajo; to funkcijo sta v preteklosti med drugim opravljala Lojze Janko in Tone Jerovšek, kasneje pa je bila odpravljena).
Neuspeh SLS in LDS V precejšnjem precepu je SLS, ki je doživela velik neuspeh glede na to, da se je povezala z zunajparlamen-tarno SMS, s čimer je računala na še večjo podporo. Kljub temu je s sedmih poslanskih mest nazadovala na pet in ima tako najmanj poslancev v državnem zboru doslej (medtem ko so poslanci SLS in SKD po združitvi imeli kar 29 poslancev, nekateri od njih so kasneje izstopili in se včlanili v NSi). Zagata je še toliko večja, ker se bo moral predsednik SLS Bojan Šrot posloviti od svoje funkcije, ker je v kampanji nastopal bolj kot zaveznik tranzicijske levice kot vlade, poleg tega je povezovanje SLS s Stranko mladih Slovenije marsika-
14
kot SLS, čeprav je na prejšnjih volitvah osvojila kar 23 sedežev. Kljub temu se predsednica LDS Katarina Kresal hvali z uspešnim (!?) nastopom stranke. Pri tem je pomenljivo, da je Jožef Školč, dosedanji vodja poslanske skupine LDS, ostal brez poslanskega sedeža in nima niti teoretične možnosti, da bi se v parlament uvrstil posredno (kot nadomestni poslanec).
Kdo bo minister? Medtem se že
vrstijo ugibanja, kdo bi utegnili postati ministri v novi vladni ekipi. Za zdaj je najverjetneje, da bo, ko se je Ciril Štokelj odpovedal Pahorjevemu povabilu za vodenje zunanjega ministrstva, to mesto zasedel Ivo Vajgl (Zares), nekdanji zunanji minister iz Ro-pove vlade, potem ko je bil iz nje izgnan Dimitrij Rupel. Za zunanje ministrstvo naj bi se ogrevala tudi Katarina Kresal, vendar ima za to funkcijo malo možnosti. Med Pahorjevimi kandidati za ministre jih je kar nekaj izvoljenih za poslance (France Križanič, Igor Lukšič, Patrick Vlačič, Andreja Črnak Meglic, niso pa izključeni tudi nekateri drugi poslanci, kot so Janko Veber, Majda Potrata, Darja Lavtižar Bebler, morda celo Anton Rop itd.). Med kandidati za ministre, ki jih je Pahor predstavil 30. avgusta, so še Franc Lobnik (okolje in prostor), Andrej Horvat (razvoj in regionalna politika), Bojan Bugarič (javna uprava), Ivan Svetlik (visoko šolstvo), Lojze Ude (pravosodje), Božidar Voljč (zdravje), Milan Pogačnik (kmetijstvo), Vlasta Niissdorfer (notranje zadeve). Med kandidati Zaresa bi poleg Vajgla prišli v poštev še Majda Širca (kultura), Andrej Rus (zdravje), Pavel Gantar (okolje in prostor) in Matej Lahovnik (gospodarstvo), od LDS pa Katarina Kresal (notranje ali zunanje ministrstvo) in Aleš Za-lar (pravosodje). Zanimivo je, da nekateri novinarji in kolumnisti, ki so blizu Golobiču, že svarijo, da političnega programa prihodnje vlade ne pozna nihče, niti Borut Pahor ne. Ni pa še znano, kakšna bo dokončna sestava državnega zbora, saj bo šele po uradni razglasitvi volilnih izidov znano, kdo (ne) bo sedel v DZ, po izvolitvi vlade pa se bo izoblikovala dokončna podoba DZ. Q
LDS je pred štirimi leti dobila 23 sedežev, tokrat pa samo pet.
DeSUS pod vodstvom Karla Erjavca je četrta najmočnejša stranka v državi.
terega tradicionalnega volivca SLS odvrnilo od udeležbe na volitvah. Šrotova usoda je prav gotovo zapečatena glede na to, da poleg neuspeha SLS - obljubljal je namreč najmanj deset odstotkov - ni bil izvoljen za poslanca, medtem ko je to uspelo dosedanjemu ministru za promet Radovanu Žerjavu, ki naj bi ga nekateri že snubili za predsedniško funkcijo SLS, in nekdanjemu ministru za promet Jakobu Pre-
sečniku, ki je edini od kandidatov dobil drugi zaporedni poslanski mandat. Poleg tega je stranka »pri koritu« že vse od leta 1996, Šrot pa bi, če bi imel zagotovljeno nadaljnje predsedovanje SLS, zagotavljal dober položaj tranzicijske levice v medijih, ki delujejo pod dežnikom Pivovarne Laško. Hujši poraz pa je doživela NSi (o njej pišemo na strani 18 in 19) in tudi LDS, ki je dobila enako število poslanskih sedežev
Demokracija ■ 38/xiii ■ 18. september 2008
SLS je dobila le polovico Šrotovih napovedanih »desetih odstotkov«.
POLITIKA
Neuradna Pahorjeva tesna zmaga
Petra Janša
Po neuradnih podatkih je prvo mesto na volitvah osvojila stranka SD s 30,5 odstotka glasov. Stranka Boruta Pahorja je dobila 29 poslanskih sedežev in tako za en sedež prehitela stranko Janeza Janše SDS, ki je dobila 29,29 odstotka glasov.
Po preštetih glasovih z vseh 3.386 volišč je do ponedeljka, 22. septembra, SD na volitvah v državni zbor (DZ) dobila 316.783 oziroma 30,50 odstotka glasov (29 mandatov), SDS pa 304.181 glasov (28 mandatov). Zares je dobila 97.554 oziroma 9,39 odstotka glasov (9 mandatov), DeSUS pa 77.612 oziroma 7,47 odstotka glasov (7 mandatov). Po pet mandatov so osvojile stranke SNS (56.601 oziroma 5,45 odstotka glasov), koalicija SLS in SMS (54.328 oziroma 5,23 odstotka) in LDS (53-975 oziroma 5,20 odstotka glasov). Iz parlamenta sta izpadli stranki NSi (33.805 oziroma
3,26 odstotka glasov) in Lipa (18.925 oziroma 1,82 odstotka glasov). Tudi zunajparlamentar-ne stranke, ki so se potegovale za sedeže v DZ, niso prestopile 4-odstotnega volilnega praga za vstop v parlament. Na volitvah poslancev v DZ je imelo pravico glasovati skupaj 1,696.437 volivcev, izkoristilo pa jo je 1.056.962 volilnih upravičencev ali 62,30 odstotka. Leta 2004 je bila volilna udeležba 60,6 5-odstotna.
Zanimiv in zgovoren je tudi podatek, da je SDS zmagala v petih volilnih enotah od osmih s sedežem v Kranju, Celju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju. Neuradni zmagovalci letošnjih
volitev pa so prvo mesto dosegli v treh volilnih enotah, in sicer v Postojni, Ljubljani-Center in Lju-bljani-Bežigrad.
Podvig Socialnih demokratov
Napoved nekaterih zadnjih predvolilnih anket, da bo razlika med SD in SDS minimalna, se je izkazala za resnično. Na koncu je po neuradnih podatkih stranka SD z minimalno relativno prednostjo 1,21 odstotka premagala SDS, DVK pa čaka še na glasovnice iz tujine, kamor je bilo poslanih več kot 40.000 glasovnic.
Nesporno je, da so na letošnjih volitvah največ pridobili prav Socialni demokrati (SD),
ki so leta 2004 kot Združena lista socialnih demokratov na volitvah dobili 10,02 odstotka glasov in s tem 10 poslanskih sedežev, letos pa jim po zadnjih podatkih kaže na 29 mest v DZ. Najbolj znano ime na listi SD, ki se mu ni uspelo prebiti v DZ, je Milan M. Cvikl, med poslanci pa ne bo niti Aurelia Jurija, ki je kandidiral kot poslanec manjšine. Po neuradnih izidih naj bi bil Jurija premagal Roberto Battelli, ki italijansko narodnostno manjšino predstavlja že od prvega sklica slovenskega DZ. Aurelio Juri odhaja na mesto dosedanjega evropskega poslanca Pahorja v Bruselj. Med ►
Izidi glasovanja po volilnih enotah
SDS je zmagala kar v petih volilnih enotah od osmih.
SD
SDS
ZARES
DeSUS
SNS
SLS+SMS
LDS
NSi
Lipa
LPR
OSTALI
UDELEŽBA: 1 056.962 (62.30%) ODDANIH GLASOVNIC: 1.056.593 VELJAVNIH/NEVELJAVNIH: 1.038.46<>/18.124
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
15
POLITIKA
Neuradna Pahorjeva tesna zmaga
Delni izidi glasovanja
30 30,5
9,39
Število preštetih glasovnic i .056.962 Število veljavnih glasovnic i .038.469 Število neveljavnih glasovnic: 18.124
Vin DVK
545	5,23	5,20
I I I I I
SD SDS Zares DeSUS SNS SLS+SMS LDS
► kandidati na volitvah ni bilo dosedanjih poslancev Marka Pavlihe in Franca (Ferija) Horvata. Kot kažejo neuradni podatki, bodo poleg predsednika stranke Boruta Pahorja poslanci SD še Samo Bevk, Aleksander Ravnikar, Darja Lavtižar Bebler, Tomaž Tom Mencinger, Mirko Brulc, Luka Juri, Breda Pečan, Patrick Vlačič, Franc Križanič, Dušan Kumer, Anton Rop, Miran Potrč, Andreja Črnak Meglic, Igor Lukšič, Anton Cola-rič, Janja Klasinc, Janko Veber, Alan Bukovnik, Bojan Kontič, Andreja Rihter, Melita Župevc, Matjaž Han, Renata Brunskole, Matevž Frangež, Bogdan Čepič,
Majda Potrata, Dejan Levanič in Anton Kampuš.
Predsednik SD Borut Pahor je po objavi izidov vzporednih volitev dejal, da je stranki na volitvah uspel izjemen podvig, odgovornosti, ki ga prinaša, pa se, kot je dejal, v celoti zaveda. Poudaril je še, da si želi koalicijo programsko sorodnih strank.
Za SDS napeto do konca vse
do 29. septembra pa bo treba počakati, ali so neuradni izidi tudi dokončni ali pa bo ta čas vode-čo SD premagala drugouvršče-na SDS, ki, kot smo že omenili, zaostaja za SD 1,21 odstotka. Po sedaj znanih podatkih je SDS iz-
gubila le en poslanki sedež v DZ, po novem bi jih imela 28, čeprav jo je po neuradnih podatkih na letošnjih volitvah volilo 0,24 odstotka več volivcev (29,32 odstotka) kot leta 2004 (29,08).
Kar pa letos zaznamuje to stranko, je poraz ministrov zdajšnje vlade. Po neuradnih izidih med poslanci ne bo Vaška Simo-nitija, Gregorja Viranta, Milana Zvera, Zofije Mazej Kukovič, Dragutina Mateja in Dimitrija Rupla. Spremenila se je tudi sestava poslancev SDS, saj so med tistimi, ki so kandidirali tudi na 5. parlamentarnih volitvah, izpadli Bojan Homan, Srečko Hvauc, Dimitrij Kovačič, Stane Pajk, Franc Sušnik, Tomaž Štebe in Rudi Veršnik. Poslanski mandat so dobili naslednji kandidati: poleg prvaka SDS Janeza Janše Milan Čadež, Milenko Ziherl, Branko Grims, Eva Irgl, Zvonko Cernač, Danijel Krivec, Alenka Jeraj, France Cukjati, Peter Ver-lič, Robert Hrovat, Aleksander Zorn, Jože Tanko, Miro Petek, Darko Menih, Iztok Podkrižnik, Štefan Tisel, Andrej Vizjak, Silvo Mesojedec, Ivan Grill, Rudolf Petan, Jožef Jerovšek, Vinko Go-renak, Branko Marinič, Franc Pukšič, Marijan Pojbič in Marjan Bezjak.
Janšev odziv Neuradni volilni
izid je komentiral tudi premier Janez Janša in v pogovoru za
RTV Slovenija dejal: »Ne glede na to, kakšen bo končni rezultat, je jasno, da mi tega cilja, da bi zmagali z veliko razliko, ne bomo dosegli. Mi smo to razliko potrebovali, zato da bi sestavili razvojno koalicijo, ki bi šla preko ideoloških delitev.« Čeprav levi trojček oz. stranke tranzicij-ske levice niso dosegle absolutne večine, kar so napovedovale, imajo po Janševih besedah glede na izid in glede na to, da Nova Slovenija ni prišla v državni zbor, za oblikovanje vlade večjo možnost. Velika koalicija po njegovem mnenju glede na rezultat »ne pride v poštev, ampak kljub temu je neko preseganje teh delitev nekaj, kar bi Sloveniji koristilo«. Kot je izpostavil premier, so se v tem mandatu izognili razpravam o preteklosti, a se boji, da »bomo, če bo ta ločnica šla po ideološki črti, v prihodnjih štirih letih spet nazaj v časih, ki so poleg vsega Slovenijo tudi oropali nekaj odstotkov hitrejše gospodarske rasti«.
Afera Patria, ki so jo lansirali, je Slovenijo po Janševem mnenju »oropala razprave o ključnih temah prihodnosti in v takšni situaciji je bilo lahko prodajati meglo«. »Niti se ni opazilo, da je konkurenčni stranki iz ekipe, ki je bila predstavljena za prihodnjo vlado, pobegnil bodoči zunanji minister, kar bi bil velik škandal v normalni demokraciji, ki bi se ukvarjala z razvojnimi vprašanji,« je opozoril Janša. »Zanimivo, da je finska televizija, ki je objavila to gnusno obtožbo v oddaji, kjer so sodelovali v glavnem Slovenci, prišla mene vprašat za mnenje šele v soboto, se pravi na dan volilnega molka,« je za RTV Slovenija dodal Janša.
Nova stara politika stranka
Zares Gregorja Golobica je na letošnjih volitvah sodelovala prvič in bo v novem sklicu parlamenta imela devet poslancev. Poslanska skupina Zares je imela po izstopu poslancev iz LDS v tem mandatu sedem poslancev v DZ. Kot kažejo zdajšnji izidi, se članici Zaresa Cveti Zalokar Oražem ni uspelo prebiti v parlament, je pa to uspelo njenim devetim strankarskim kolegom; poleg predsednika stranke Gre-
Sestava državnega zbora
jjjjjj. jjjJ ^i1
29 i sd
28 SDS Zares DeSUS SNS
sls+sms
■ lds
2 i narodni skupnosti
16
Demokracija ■ 39/xm ■ 25. september 2008
POLITIKA
Izidi
gorja Golobica naj bi v DZ sedeli še Damijan Perne, Franco Juri, Majda Sirca, Pavle Gantar, Matej Lahovnik, Franci Kek, Ivo Vajgl ter Vili Trofenik.
Predsednik stranke je po volitvah dejal, da izid, »ki so ga dosegli, razumejo kot zavezo, ne kot nagrado«. Sam se vidi le v levosredinski koaliciji, o minuli volilni kampanji pa je dan pred volitvami dejal, da »je videl že bolj umazane kampanje«.
Do velikega pretresa pa je nedvomno prišlo v vrstah LDS, kjer med poslanci ne bo Jožefa Školča, Aleša Guliča, Antona Anderliča, Geze Džubana, Rudolfa Mogeta, Milana Petka, Mitje Slavinca in Matjaža Švagana. Zanimivo je, da je LDS leta 2000 imela kar 34 poslancev, leta 2004 še 23, letos pa ima po neuradnih izidih 5,24 odstotka glasov in le še pet poslanskih mest. Čeprav je predsednica Katarina Kresal neizmerno zadovoljna z volilnim izidom stranke, pa se v bistvu lahko veseli le povabila v vlado t. i. tranzicijske levice z Zares in SD, ki naj bi jo vodil prvak SD Borut Pahor. V javnosti se je sicer namigovalo, naj bi bil pravi mandatar za sestavo vlade kar ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je skupaj z nekdanjim predsednikom države in nekdanjim vodjem komunistov Milanom Kučanom pozival prebivalce glavnega mesta k veliki mobilizaciji. Oba sta podprla stranke tranzicijske levice in bila, kot kaže, ob nenehnem obtoževanju Janeza Janše uspešna. Dodajmo, da je Jankovič namigovanja za novega mandatarja zavrnil.
Poleg predsednice LDS Katra-rine Kresal naj bi bili v DZ izvoljeni še Borut Sajovic, Miran Jerič, Ljubo Germič in Milan Gumzar.
Zanoškar, Franc Znidaršič, Vili Rezman in Franc Jurša.
Predsednik DeSUS Kari Erjavec je dan po volitvah za STA dejal, da pričakuje, če bo stranka vstopila v vlado, da bo še naprej vodil ministrstvo za obrambo, saj gre po njegovo za izjemno zahteven in kompleksen resor, ne nazadnje je že deseti minister za obrambo. »Želel pa bi do konca razčistiti tudi zadevo Patria,« je dejal Erjavec.
Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča redno
ne najboljše,« ocenjuje Jelinčič, ki je z izidi SNS zadovoljen.
Veliki poraženci volitev Med
stranke, ki so veliko izgubile, spadajo poleg LDS še Slovenska ljudska stranka (SLS), Nova Slovenija (NSi) in Lipa. Pri SLS je v vsakem mandatu zaznati slabši volilni izid. Po volitvah 2000 so, združeni s Slovensko krščansko demokracijo v SLS + SKD Slovensko ljudsko stranko, imeli devet poslancev. Po preimenovanju nazaj v SLS so na volitvah 2004 na svojo stran prido-
■■■■■■■■■^■■■¡¡HUBIiltfl^H
Josip Baje, Andrej Fabjan in Janez Kramberger po neuradnih izidih niso bili uspešni. Stanislav Brenčič ni kandidiral, neuspešen pa naj bi bil tudi predsednik SLS Bojan Šrot. Presečniku naj bi se pridružili Gvido Kres, Franc Bogovič, Janez Ribič in dosedanji minister za promet Radovan Žerjav.
NSi je bila v državnem zboru od volitev leta 2000, ko so imeli osem poslancev. V letu 2004 so si pridobili zaupanje 9,1 odstotka volivcev in s tem devet poslancev. Na zadnjih volitvah pa so s
3,25 odstotka glasov padli pod parlamentarni prag in se niso uvrstili v parlament. Naj pri tem omenimo, da je to velika izguba za slovenski politični prostor, o čemer pišemo v članku na strani 18. Dodajmo le, da je predsednik NSi Andrej Bajuk organom stranke ponudil svoj odstop.
V državni zbor se ni uspelo uvrstiti niti stranki Lipa Saša Pečeta, ki je imela po izstopu poslancev iz SNS na svoji listi v tem mandatu tri poslance v državnem zboru, na nedeljskih volitvah pa je dobila le 1,82 odstotka glasov. (H
17
Erjavec in Jelinčič Letošnje voli
tve so prinesle uspeh tudi stranki DeSUS Karla Erjavca, ki je imela po volitvah leta 2000 in 2004 v parlamentu štiri svoje predstavnike, letos pa jim neuradni izidi obetajo sedem poslancev. Edina vidna sprememba v poslanski skupini DeSUS je, da bo manjkal Ivan Jelen, ki ga ni bilo med kandidati. Karlu Erjavcu se ni uspelo prebiti v DZ. V poslanskih klopeh naj bi sedeli Anton Urh, Vas-ja Klavora, Joško Godec, Matjaž
I
prestopa parlamentarni prag. Leta 2000 je imela v državnem zboru štiri poslance, v mandatu 2004 šest, po letošnjih volitvah pa naj bi jih imela pet, med njimi bo nedvomno predsednik Zmago Jelinčič, poleg njega pa naj bi barve SNS zastopali Šrečko Prijatelj, Bogdan Barovič, Silven Majhenič in Miran Gyorek
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je glede koalicije z »levim trojčkom« dejal, da ta v koaliciji »ne želi videti nikogar«. Zanima pa ga, kako se bo delo začelo in kako odražalo na Sloveniji. »Bojim se, da
Demokracija ■
bili 6,82 odstotka volivcev in imeli šest poslancev. Letošnja združitev s Stranko mladih Slovenije v skupno listo SLS + SMS pa jim je po neuradnih podatkih prinesla 5,24 odstotka glasov in pet poslancev. Stranka mladih Slovenije je leta 2000, na prvih volitvah, na katerih je sodelovala, dobila 4,34 odstotka glasov volivcev in štiri poslance. V naslednjem mandatu pa ni imela predstavnikov v državnem zboru.
Od »starih« poslancev SLS ima sedež neuradno le Jakob Preseč-nik, medtem ko Marjan Drofenik,
39/XIII • 25. september 2008
»Veliko vlogo v predvolilni kampanji naj bi odigrali prevladujoči časniki, ki da so v lasti levičarskih tajkunov' in so veliko storili za Pahorjevo SD.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung)
glasovanja po strankah za vse enote in okraje
Močna mobilizacija privržencev SD v prestolnici Ljubljana, v večini Sloveniji pa je zmagala SDS.
POLITIKA
Razočarani Andrej Bajuk je že na dan volitev ponudil odstop z mesta predsednika NSi in napovedal odhod iz aktivne politike.
Tragedija Nove Slovenije
Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček, Gregor Pohleven
Letošnje volitve so prinesle potop za dve stranki, in sicer za Lipo, ki jo vodi Sašo Peče, in Novo Slovenijo (NSi), ki jo je doslej vodil Andrej Bajuk. NSi bo tako v prihodnjem mandatu zunajparlamentarna stranka.
Maloštevilni člani in sim-patizerji NSi, ki so se včeraj zbrali v volilnem štabu te stranke, niso mogli skriti razočaranja nad tem, da se stranka ni uvrstila v parlament. To pomeni, da bo stranka odslej potisnjena v medijsko anonimnost, kar ji bo močno otežilo morebitno vrnitev med parlamentarne stranke. Možnost, da bo NSi še kdaj parlamentarna stranka, so minimalne, številni analitiki pa menijo, da je s potopom NSi in z neuvrstitvijo Krščanskodemo-kratske stranke v državni zbor tudi konec obdobja krščanske demokracije na Slovenskem.
Sporen »argentinski« izvor v
NSi se o vzrokih za porazen izid 18
doslej še niso podrobno pogovarjali. Kot je v telefonskem pogovoru pojasnil eden od tiskovnih predstavnikov stranke Matej To-nin, bodo vzroke analitično preučili kasneje. Eden najverjetnejših razlogov za izpad NSi iz državnega zbora pa naj bi bila nepri-ljubljenost predsednika NSi Andreja Bajuka. Slednji je leta 2000 ob združitvi SLS in SKD postal najprej podpredsednik združene stranke, nato pa še mandatar za sestavo vlade, potem ko je zaradi ne-izglasovane zaupnice ob spodletelem imenovanju novih ministrov po izstopu SLS iz koalicije padla Drnovškova vlada. Tedanje vroče razprave ob izvolitvi novega mandatarja in nato še vlade so poudarjale zlasti spornost Bajukovega
»argentinskega« izvora in njegove povezanosti z »domobranskim lobijem«, kar so dodatno potencirali še mediji. Kasneje, ko je predsednik SLS+SKD Franc Zagožen podprl predlog Mirana Potrča (ZLSD) o spremembi ustavnega člena o volilnem sistemu, s čimer je proporcionalni sistem zapisan v ustavo, je Bajuk izstopil iz stranke in ustanovil NSi. Novi stranki se je pridružilo nekaj nekdanjih članov SKD, med njimi Lojze Peterle. Na volitvah leta 2000 je NSi tako dobila osem poslanskih mest, v državni zbor pa so se kot poslanci uvrstili Andrej Bajuk, Lojze Peterle, Janez Drobnič, Majda Zupan, Alojz Sok, Ivan Mamič, Anama-rija Tisovic in Jožef Bernik. Leta 2004 je bila NSi še uspešnejša, saj
je najprej nepričakovano zmagala na volitvah v evropski parlament, kamor sta se uvrstila Lojze Peterle in Ljudmila Novak, nato pa je isto leto na parlamentarnih volitvah osvojila devet poslanskih mest. Tedaj so bili v državni zbor izvoljeni Andrej Bajuk, Alojz Sok, Mojca Kucler Dolinar, Marjetka Uhan, Anton Kokalj, Jožef Horvat, Drago Koren, Martin Miko-hč in Janez Drobnič. Ko sta bila za ministra imenovana Andrej Bajuk (finance) in Janez Drobnič (delo, družina in socialne zadeve), sta ju v državnem zboru nadomestila Ciril Testen in Franc Capuder. Kasneje, ko je bil Drobnič razrešen s funkcije ministra, se je vrnil v državni zbor, slednjega pa je moral zapustiti Franc Capuder,
Demokracija • 39/xiii ■ 25. september 2008
POLITIKA
na ministrstvu pa je Drobnica nasledila Marjeta Cotman, ki se je tedaj šele včlanila v NSi. Ko je na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ministra Jureta Zupana nasledila dotedanja poslanka Mojca Kucler Dolinar, jo je v poslanskih klopeh nasledila Majda Zupan, čeprav je »grozilo«, da bo poslanski mandat dobil Anton Zakrajšek, ki je na volitvah prejel skoraj enako število glasov kot Zupanova, vendar je medtem zapustil NSi in se pridružil SDS. Kasneje je Drobnič zapustil poslansko skupino, nato pa še stranko in se pridružil novonastali Kr-ščanskodemokratski stranki.
Notranji konflikti Kljub osmim razmeroma uspešnim letom NSi je bilo njeno delovanje zaznamovano z notranjimi konflikti in predvsem ostrimi kritikami na račun vodstva stranke, še zlasti njenega predsednika Andreja Bajuka, ki naj bi bil izgubil stik s članstvom, slaba pa naj bi bila tudi komunikacija znotraj stranke. Tako je nekaj kritik izrekel Lojze Peterle, še več pa Franci Vovk, ki je bil na kongresu novembra 2005 Bajukov izzivalec. Tedaj je Vovk dobil dobrih 40 odstotkov glasov, kar je bilo dovolj veliko opozorilo Bajuku, da lahko ob naslednji priložnosti dobi nezaupnico. Vovka je tedaj podprl tudi Peterle, ki je malo pred kongresom postal tarča obtožb, da je v času komunističnega režima sodeloval s komunistično tajno policijo. Od omenjene obtožbe se je distanciral tudi Bajuk. Kasneje je prišlo do novih notranjih konfliktov, predvsem v zvezi s statusom NSi znotraj vladne koalicije in odnosom njenega predsednika do SDS oz. premierja Janeza Janše. Znotraj NSi je bilo mogoče zaslediti mnenja, da Bajuk vodi NSi v hlapčevski odnos do SDS, s čimer NSi izgublja prepoznavnost in postaja le nekakšen privesek koalicije. Tovrstne kritike so se še okrepile, ko je Janša zahteval odstop ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobnica. Slednjega je državni zbor nato tudi razrešil. Tedaj je bilo mogoče slišati celo zahteve, da bi morala NSi zavarovati svojega ministra in, namesto da bi predlagala novega kandidata, oditi
Lojze Peterle je znova razočaran.
iz koalicije. Isti glasovi so tudi svarili, da je bil Drobnič razrešen predvsem zaradi tega, ker je bil znotraj vlade poslednji zagovornik gospodarskih in socialnih reform, od katerih naj bi bil Janša popolnoma odstopil, poleg tega pa naj bi bila trn v Janševi peti Drobničeva strategija za dvig rodnosti. Vendar so kritiki pozabili na neurejene odnose med Drob-ničem in vlado ter na incident med Drobničem in televizijsko novinarko, kateri je Drobnič na silo odrinil mikrofon. Drobnič je kasneje zapustil stranko, enako je storil tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs, ki je bil prisiljen odstopiti, potem ko se je zapletel s sporno izjavo o »matildi«.
Šibka kampanja Obtožbe, da
Bajuk NSi podreja Janševi SDS, so zelo prav prišle tranzicijski levici, zato ne presenečajo niti obtožbe, da je Janševa SDS namerno »požrla« NSi, kar pa je sprenevedanje, saj je bil interes SDS, da dobi
čim več koalicijskih partnerjev. Še nekaj mesecev pred volitvami se je špekuliralo o tem, naj bi na izrednem kongresu Bajuka zamenjal Janez Drobnič ali morda celo Marko Pogorevc (ki naj bi bil povezan z Andrijano Starina Kosem), vsekakor pa človek, ki bi bil manj naklonjen Janši in bi igral podobno igro kot predsednik SLS Bojan Šrot. Toda vprašanje, zakaj je NSi po štirih letih dosegla le dobro tretjino izida iz leta 2004, ostaja neodgovorjeno. Mogoče se je strinjati s tezo, da je Bajuk prevzel zelo zahteven finančni resor in pri tem nosil največje breme odgovornosti pri spremembah davčne zakonodaje ter ob naraščanju inflacije. Ne moremo prezreti niti precej neusklajenega nastopa NSi s slogovno šibko in manj populistično predvolilno kampanjo, pri čemer Bajuk v svojih nastopih ni bil prav prepričljiv govorec. Poleg tega se mnogi čudijo, da med kandidatkami NSi za poslanke ni bilo ministrice Marjete Cotman in evropske poslanke Ljudmile Novak. Za
mnoge naj bi bilo sporno Bajuko-vo delovanje v tem mandatu, ko je najprej podprl idejo o graditvi igralniškega centra na Goriškem, kasneje pa na pritisk lokalnih odborov NSi umaknil podporo, poleg tega naj bi bil pokazal precejšnjo neodločnost v zvezi s kreditiranjem menedžerskih odkupov (zlasti NLB) in dogajanjem v Palomi, kjer so v vodstvu podjetja delovali člani NSi. Vidnejši člani NSi pa priznavajo, da so stranki škodili tudi zadnji notranji spori, predvsem z Drobničem. Bržkone je svoj delež prispeval tudi lanski poraz Lojzeta Peterleta na predsedniških volitvah.
Kongres Še letos Težko je predvideti, kakšne bodo posledice izpada NSi iz parlamenta - pred tem lahko stranko teoretično rešijo le še glasovnice iz tujine -, lahko pa to pomeni celo konec krščanske demokracije na Slovenskem, saj parlamentarnega praga kljub močni medijski kampanji, ki naj bi jo bil po nekaterih podatkih financiral gradbeni baron Ivan Zidar, ni prestopila niti KDS. Pri tem ne gre pozabiti, da je bila NSi tudi brez baze, kot jo ima SLS. Začudenje vzbuja tudi to, da je na glavni oder na Gospodarskem razstavišču, kjer je bilo na dan volitev tiskovno središče, Bajuk prišel pred mikrofon le s svojo ženo v nasprotju z drugimi strankarskimi prvaki, ki so prišli v spremstvu svojih ekip. Bajuk je že na dan volitev ponudil odstop in napovedal slovo od politike, stranko pa naj bi do kongresa, ki naj bi bil še letos, vodila dosedanja podpredsednica Ljudmila Novak. HJ
Krščanskodemokratski stranki se ni uspelo prebiti v parlament.
Marjeta Cotman in Ljudmila Novak nista kandidirali za poslanki.
Demokracija ■ 39/xm • 25. september 2008	19
TRIBUNA
Nov začetek ali vrnitev...
Dr. Matevž Tomšič, foto: Gregor Pohleven
...v preteklost? Na nedeljskih volitvah se je zgodil nepričakovan, a za mnoge ustvarjalce javnega mnenja zelo razveseljujoč politični zasuk. Zasuk v levo. Vendar prvak zmagovite stranke Borut Pahor ob tem ni pokazal kakšnega posebnega veselja. Nasprotno, izraz na njegovem obrazu ob razglasitvi izidov vzporednih volitev ni bil izraz zmagovalca. Namesto navdušenja nad dolgo želenim uspehom je kazal zaskrbljenost. Kot da bi ga obhajali dvomi o njegovi novi vlogi in perspektivi vladajoče koalicije, ki naj bi se oblikovala pod njegovim vodstvom.
Dejansko ima verjetni prihodnji mandatar, predsednik SD Borut Pahor, kar precej razlogov za skrbi. T. i. levemu trojčku ni uspelo doseči večine vseh poslanskih mandatov, kar pomeni, da bo moral v koalicijo vzeti (vsaj) še eno stranko. Pa tudi če bi lahko zavladal sam, to nikakor ne bi pomenilo mirnega mandata. Druga dva člena te politične grupacije namreč Pahorju niti po naključju ne priznavata avtomatičnega primata na slovenski tranzicijski levici. Predvsem je tu Gregor Golobic s svojimi velikimi ambicijami, ki se je v preteklosti že večkrat nič kaj pohvalno izrazil o njegovih voditeljskih sposobnostih. Nastopi v predvolilnih soočenjih, ko je bil praviloma prepričljivejši od Pahorja, so mu verjetno vlili dodatno samozavest. Zato v morebitni koaliciji nikakor ne bo hotel igrati 'druge violine1. Z vključitvijo še ene stranke v vlado pa se bodo stvari še dodatno zapletle. Kot mogoči partnerici se ponujata dve - De-SUS in SLS. Za obe je značilno, da sta zastopnici močnih interesnih skupin (prva upokojencev, druga kmetov), vezanih na prilive iz proračuna (pokojnine, kmetijske subvencije). In obe bosta za svojo 'pomoč' pri sestavi koalicije postavili svojo ceno. Verjetnejši partner je sicer DeSUS, saj se pri SLS po tem volilnem neuspehu lahko pričakujejo spremembe na vrhu stranke (tako da se ne ve, v katero smer se bo v prihodnosti obrnila). Ta pa bo zagotovo blokirala vse reforme pokojninskega sistema, ki jih bo v prihodnjih letih treba izvesti, če se hoče ohranili stabilnost javnih financ. Popuščanje raznim nezmernim zahtevam (spomnimo se Erjavčevih tisoč evrov pokojnine) bi le-te nedvomno močno ogrozilo.
Pahor se kot premier utegne znajti pod dvojnim pritiskom. Na eni strani bo nanj pre-žala močna opozicija v obliki SDS. Ta stranka in njen voditelj Janša sta zagotovo hudo razočarana ob nepričakovanem porazu ter temu primerno polna grenkobe in frustracij. Vendar ni pričakovati, da bi se stranki zgodilo podobno, kot se je LDS po njenem porazu pred štirimi leti (ko je po hudi agoniji razpadla), saj gre za kompaktno in homogeno stranko z
močnim voditeljem. Zato je pričakovati, da bo svoje nezadovoljstvo nad novo situacijo kar hitro usmerila v silovito kritiko novooblikovane vlade. Pri tem ji bodo v veliko pomoč izkušnje, ki so jih vodilni ljudje te stranke pridobili pri opravljanju funkcij v izvršilni veji oblasti, tako da bo lahko svojo opozicijsko vlogo opravljala bolj kompeten-tno kot v preteklosti (ko sta bila zanjo pogosto značilna zaletavost in voluntarizem).
Na drugi strani pa bodo na Pahorja stalno pritiskali njegovi koalicijski zavezniki. In to ne samo voditelji partnerskih strank, ampak tudi razni botri iz ozadja, od nekdanjih in sedanjih pohtičnih veličin do raznih kapitalskih krogov, povezanih s temi strankami, ter številnih interesnih skupin, ki bodo želele ohraniti ali si povrniti svoje privilegije. In ti bodo lahko zanj vsaj tako huda nočna mora kakor dejanska opozicija.
Kako pojasniti neuspeh Janševe koalicije? Zagotovo se bo v prihodnjih dneh in tednih v javnosti pojavilo veliko analiz, ki bodo poskušale razložiti vzroke za poraz aktualne vladajoče koalicije. Veliko jih bo šlo verjetno v smer obtožb, ki so tako rekoč celoten mandat letele nanjo: avtoritaren in ekskluzivističen način vladanja, poseganje
Borut Pahor se kot premier utegne znajti pod dvojnim pritiskom.
v različne družbene podsisteme (gospodarstvo, mediji, sodstvo), kadrovanje po politični liniji, ignorantski odnos do strokovne javnosti in civilne družbe itd. Ti očitki so bili večinoma zelo pretirani, pavšalni in pohtično oz. ideološko motivirali, saj niso vsebovali argumentov, ki bi prepričljivo dokazovali, da so se v tem mandatu omenjene negativne prakse dogajale v kaj večji meri kot v preteklosti. Čeprav so kritiki vlade stalno ponavljali sintagmo o 'zniževanju demokratičnih standardov', jim kakšnih konkretnih dokazov za to ni uspelo navesti. Če bi to držalo, Slovenija in z njo njena vlada zagotovo ne bi bila deležna takšnih pohval ob predsedovanju Evropski uniji.
Nasploh je večina socialno-ekonomskih kazalnikov, ki merijo raven blaginje ljudi, razmeroma ugodna, kar pomeni, da vlada pri opravljanju svoje funkcije ni ravno zatajila. Nasprotno, za liberalizacijo in deetatizacijo slovenske družbe v smislu ustvarjanja pogojev za razmah svobodne iniciative ljudi ji je uspelo narediti več kot kateri koli vladi
20
Demokracija • 39/xm ■ 25. september 2008
TRIBUNA
O avtorju
Matevž Tomšič je leta 2002 doktoriral iz sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sedaj predava na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Znanstveno in raziskovalno se ukvarja s preučevanjem demokratizacije in družbenega razvoja, pri čemer ga zanima tudi problematika kulturne sfere, predvsem vloga intelektualcev in kulturne elite v politiki in javnosti. Ta čas sodeluje pri dveh mednarodnih projektih, ki se ukvarjata v vprašanji demokratičnega vladanja in medkulturnih odnosov v EU. Sam ali v soavtorstvu je napisal več deset znanstvenih in strokovnih prispevkov v domačih in tujih publikacijah. Poleg tega objavlja publicistične članke v različnih slovenskih medijih, največ v dnevniku Večer.
trojček, z delno izjemo Golobica, deloval manj prepričljivo od Janše. A na to se volivci očitno niso kaj dosti ozirali. Kot kaže, je večji učinek povzročila mobilizacija na podlagi osebnostnih simpatij in blokovske pripadnosti.
Pri tej mobilizaciji so pomembno vlogo odigrali tudi osrednji mediji, predvsem tiskani, ki so bih konsistentno bistveno bolj naldonjeni t. i. levici. Nekateri med njimi pa so se spremenili v pravo sredstvo politične propagande. Tako je odgovorni urednik časnika Delo v svojem komentarju dan pred volilnim molkom eksplicitno zapisal, da uredništvo podpira spremembo oblasti. Takšnega agitatorstva si niso privoščili niti novi brezplačniki, ki jih pogosto razglašajo za Janševa trobila. To dokazuje, da s stališča nepristranosti in verodostojnosti problem slovenskega medijskega prostora niso brezplačniki (kakršni koli že so). Problem so osrednji časopisi, ki so postali instrument njihovih lastnikov in političnih povezav, ki jih le-ti vzpostavljajo.
Perspektive nove koalicije Seveda novega mandatarja in vlade, ki jo bo sestavil, ni mogoče vnaprej diskvalificirati in ji pripisati zle usode. Kot vsaka vlada pred njo si tudi ta, ki jo lahko pričakujemo v naslednjih mesecih, zasluži svojo priložnost. Sedaj bo Borut Pahor dejansko lahko pokazal, 'iz kakšnega testa je'. Ima odhčno priložnost, da ovrže ocene mnogih svojih političnih nasprotnikov in tudi zaveznikov, da po svojem karakterju ni primeren za premiersko funkcijo. Vendar njegovo delo zagotovo ne bo lahko. To, kar druži prvake t. i. trojčka, je predvsem odpor do seda-
Problem pri delu Janševe vlade ni bil v tem, da je spremenila preveč stvari, ampak da jih je premalo.
njega premierja Janše. Vendar ta skupni sovražnik bo sedaj, ko se bo znašel v opoziciji, postajal vedno manj pomemben. Česa drugega v smislu pozitivnega programa pa jim do sedaj ni uspelo pokazati. Razen zaldinjanja, da bodo 'drugačni'.
Kljub temu Pahorjeve obljube, da bo pretrgal prakso političnega kadrovanja in klientehzma, da bo umaknil politiko iz družbe in da bo pripravljen prisluhniti tudi tistim, ki niso njegovi privrženci, nedvomno zvenijo privlačno. In ni razloga misliti, da vanje osebno ne verjame. Zato si lahko državljani Slovenije samo želimo, da bi jih uresničil. Vendar je problem v tem, da ima ob sebi in za sabo ljudi, ki so v preteklosti vse te negativne prakse obilno udejanjali, ki so vzdrževali interesne in ideološke monopole, s čimer so si ustvarili politično klientelo. Zato je v njihovo iskrenost, ko zatrjujejo, da se bodo obnašah 'samoomejevalno', bistveno teže verjeti. iS
v preteklosti. Izboljšal se je odnos državne uprave do državljanov, poenostavljeni so bih postopki za ustanavljanje podjetij, omogočilo se je uresničevanje zasebnih iniciativ na področjih, kot sta zdravstvo in šolstvo (predvsem slednje je bilo prej izrazito etatistično vodeno).
Problem pri delu vlade ni bil v tem, da je spremenila preveč stvari, ampak da jih je premalo. Na mnogo področjih je namreč ostalo vse po starem. Zato so številne obljube z začetka mandata ostale neizpolnjene. Od obsežnih reform, ki jih je tedaj napovedala, je v veliki meri odstopila. Ponekod je bilo to iz pragmatičnih razlogov upravičeno, marsikje pa ne. Prepogosto je popuščala pod pritiski vplivnih interesnih skupin, predvsem sindikatov. Zato so mnogi ukrepi, usmerjeni v spodbujanje konkurence in finančno razbremenjevanje državljanov, ostali na pol poti (tipičen primer tega je davčna reforma, ki ni prinesla korenitejšega zmanjšanja davčnih bremen državljanov). Tudi pri imenovanju ljudi na nekatera ključna mesta ni imela srečne roke. Ni bil problem v t. i. kadrovskem cunamiju, ki ga je razglasila opozicija in ki naj bi pomenil množične menjave na vseh ravneh. Prej je bilo zamenjanih premalo kot preveč ljudi. Na ključnih mestih je še vedno ostalo veliko ljudi, ki razmišljajo na star, etatističen način. Vendar niti novoimenovani pogosto niso bih dosti boljši.
Predvsem pa je Janševi vladi škodovalo paktiranje z nekaterimi poslovnimi krogi, ki predstavljajo del stare tran-zicijske elite. Namesto da bi ustvarjali razmere za svoboden razmah podjetništva v odprti konkurenci, brez monopolov in privilegijev, je šla v netransparentne igre, kakšna je bila prodaja Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu. Ironično je, da je prav ta vlada omogočila okrepitev položaja nekaterih t. i. tajkunov, ti pa so ji obrnili hrbet, takoj kot so ocenili, da jim bo drugi politični pol ponudil več. Povezovanje s takšnimi krogi je povzročilo razočaranje med vsemi tistimi, ki so resno jemali obljube o transparentnosti in boju proti monopolom. Zaradi tega je imela vlada tudi pri kasnejšem 'boju proti tajkunom' bistveno manj moralne kredibilnosti, kot bi je imela sicer. Zato lahko rečemo, da razlogi za neuspeh niso v dejanjih vlade v zadnjem času, ampak segajo v prvo polovico mandata.
Zaradi vsebinske nedoslednosti v izvajanju politik vladajoča koalicija ni mogla izpostaviti jasne vizije za prihodnost in s tem prepričljiveje pokazati svoje programske superiornosti nasproti opoziciji. Slednja je bila v programskem smislu precej prazna. Vse, kar so napovedovali, so bile nekakšne spremembe, pri čemer ni bila razvidna njihova vsebina. Tudi na predvolilnih soočenjih je t. i. levi
Demokracija ■ 39/xm • 25. september 2008
POLITIKA
Očiščenje - neuresničeno dejanje
Klemen Kocjančič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije
Že v antičnih časih so bili v rabi različni očiščevalni obredi, ki so se s področja religije postopoma preselili na politično polje. Danes pojem lustracija pomeni proces preverjanja oseb, ki so kršile človekove pravice v prejšnjih političnih režimih.
Po padcu komunizma so nekatere države uvedle lu-stracijo, pri čemer pa so obstajale velike razlike v njeni intenziteti. Te države so bile: Albanija, Bolgarija, Estonija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Češka, Poljska, Romunija in Slovaška.
Češkoslovaška Po žametni revoluciji leta 1989, ko je bil komunistični režim odstranjen, se sprva ni nihče ukvarjal s tajno pohcijo. Le-ta je tako imela priložnost uničiti okoli 15.000 dokumentov, ki so obremenjevali njihove pripadnike in sodelavce. Pozneje so začeli preverjati, ali so uradniki oz. politiki sodelovali s StB. Toda zaradi škadalov v zvezi
s tem se je izkazalo, da je potrebna pravno-zakonodajna utemeljitev. Tako so sprva nalogo zaupali posebni parlamentarni komisiji, ki so jo sestavljali člani vseh parlamentarnih strank. Odkrili so 72 sodelavcev v najvišjih političnih telesih, med njimi ministra. Novembra 1991 je začel veljati lustracijski zakon za dobo petih let; pozneje so podaljšali njegovo veljavo do konca leta 2000. Zakon pa je veljal le na Češkem, na Slovaškem pa ne. Preverjanje se je tako nanašalo na osebe v organih državne uprave na zvezni in republiški ravni, vojaške osebe s činom polkovnika in višje ter vojaške atašeje, ljudi v državnih medijih, v najvišjih političnih or-
ganih (parlament, vlada), sodnih organih (ustavno, vrhovno sodišče) in znanstvenih organizacijah (akademija znanosti), vodstvene osebe v državnih podjetjih, vse osebe v pravu in osebe z državnimi koncesijami. Med letoma 1991 in 1997 so tako na Češkem opravili skupaj 303.504 preverb, pri čemer so le za 15.166 oseb (5 odstotkov) ugotovili, da so sodelovale z nekdanjo tajno službo.
Madžarska Po sprejetju prvega zakona, ki pa so ga razglasih za protiustavnega, so šele leta 1994 sprejeli lustracijski zakon. Zakon nalaga preverjanje poslancev, predsednika narodne
banke in njegovih namestnikov, veleposlanikov, državnih sekretarjev in podobnih državnih uslužbencev, urednikov in vseh višjih uslužbencev v vseh državnih in večjih zasebnih medijskih ustanovah, predstojnikov kateder na univerzah, sodnikov in javnih tožilcev ter direktorjev državnih ustanov. Preverjali so tako njihovo članstvo v policijskih in vojaških enotah kot v komunističnih paravojaških organizacijah, ki so sodelovale pri zatrtju revolucije leta 1956.
Nemčija Nemčija je ena redkih evropskih držav, ki je v 20. stoletju opravila dve lustraciji.
I/ Kočevskem rogu so komunisti pobili na tisoče Slovencev.
Po drugi svetovni vojni so zavezniške okupacijske sile vsaka v svoji okupacijski coni začele izvajati postopke, uprava v Zahodni Nemčiji pa je začela z očiščenjem že leta 1946. Po vnovični združitvi obeh Nemčij so uvedli podobne postopke proti komunističnim veljakom nekdanje Nemške demokratične republike. V skladu z zakonom tako lahko od leta 1991 pregledajo arhive nekdanjega Stasija v zvezi s preteklostjo visokih politikov in uradnikov, notarjev, javnih tožilcev ... Poseben primer je bila lustracija na vzhodnonemških univerzah. Preprosto so razpustili stolice in jih znova ustanovili. Vsi prejšnji profesorji so morali uspešno prestati akademski izpit in pregled političnega obnašanja. Posledično je tako le polovica profesorjev sociologije zaprosila za vnovično zaposlitev. Že leta 1990 so ustanovili posebno pisarno oz. ustanovo, ki skrbi za varovanje, sestavo (veliko dokumentov je bilo mehansko oz. ročno raztrganih) in pregled obstoječe dokumentacije o sodelovanju s Stasijem.
Poljska Na Poljskem so do zdaj potekali trije lustracijski valovi. V letih 1992-1997 je veljal prvi zakon, ki pa so ga razglasili za neustavnega. Po sprejetju novega zakona je do leta 2007 lustracijo vodil urad predstavnika javnega interesa, ki je pregledoval gradi-
POLITIKA
vo in nato predlagal nadaljno legalno pot. Leta 2007 so ustanovili Inštitut narodnega spomin(janj)a, ki skrbi za register lustracij-skih izjav, pripravi vse potrebno za pravne postopke, vzdržuje registre oseb ... Ta lustracija zajema 53 kategorij oseb; med njimi so odvetniki, notarji, tožilci, novinarji, akademiki ... Istega leta so dele zakona označili za protiustavne, tako da se zdaj ne ve, kako bo v prihodnosti.
Demokracija • 39/xm • 25. september 2008
Romunija Od vseh držav Vzhodne Evrope je edino v Romuniji prišlo do krvavega obračuna z vodilnimi komunisti. V oktobru 1989 so se začele protivladne demonstracije in trajale dva meseca, dokler nista decembra Nicolaie in Elena Ceau^escu zbežala iz predsedniške palače. Na podeželju so ju zajeli, ju hitro obsodili pred sodiščem in oba usmrtili. Čeprav so sprejeli zakon, ki prepoveduje javno občudovanje zločinov prejšnjega režima in zaničevanje žrtev, pa še niso sprejeli lu-stracijskih zakonov. Ta čas sta v pripravi dva: lustracijski in protinomenklaturni.
Evropska unija V sklopu Evropske unije ni
nikoli potekala nobena lustracija, ampak so si prizadevali za (moralno) obsodbo vseh totalitarnih sistemov 20. stoletja (komunizma, fašizma in nacizma). Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je tako sprejela dve resoluciji, ki se dotikata tega vprašanja. Prva, št. 1096, je bila sprejeta leta 1996 in govori o razbitju zapuščine nekdanjih komunističnih totalitarnih sistemov: preveliki centralizaciji oblasti in moči, militarizmu civilnih ustanov, birokra-tizmu, monopolizmu, prevelikem družbenem nadzoru, kolektivizmu ... Resolucija je pozvala k odpravi teh ostankov in k (vnovični) ustanovitvi liberalne, svobodne in demokratične družbe v državah nekdanjega vzhodnega bloka. Deset let pozneje pa je parlament sprejel novo resolucijo (št. 1481), ki govori o potrebi mednarodne obsodbe zločinov totalitarnih komunističnih režimov. Resolucija tako govori, da so nekatere komunistične partije storile tudi kaj dobrega, a so skrivale pred prebivalstvom storjene zločine. Zgodovinarji naj tako dobijo priložnost za nadaljnjo raziskavo le-teh. Marca letos sta predsednika Estonije in Poljske skupaj pozvala vse voditelje evropskih držav, da ustanovijo mednarodno komisijo, ki bi raziskala komunistične zločine v Evropi. Junija pa je v češkem senatu potekala mednarodna konferenca in sprejela praško deklaracijo o evropski zavesti, ki med drugim poziva k ustanovitvi mednarodnih ustanov za preučevanje in obsodbo komunizma, vključitev omembe komunističnih zločinov v šolske učbenike... V začetku letošnjega septembra je pet evropskih poslancev vložilo predlog, da se 23. avgust razglasi za evropski dan spomina na žrtve zločinov stalinizma in nacizma. Datum je pomemben, saj sta tega dne leta 1939 zunanja ministra tretjega rajha in Sovjetske zveze Ribbentrop in Molotov podpisala pakt, s katerim sta se povezala dva najhujša totalitarna sistema v zgodovini človeštva.
Nekdanja Sovjetska zveza v državah nek
danje Sovjetske zveze do sedaj kakšnih večjih premikov glede lustracije ni prišlo. Mogoče največje presenečenje se je zgodilo v Gruziji, ko je februarja 2007 potekala obravnava predloga zakona, ki ga je vložila opozicija. S tem
23
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je obsodila komunistični totalitarni režim.
Cyula Horn je bil član
a je preživel lustracijo.
Romuni so edini
vodstvom in
Ceaufescujem.
POLITIKA
► zakonom bi preprečili delovanje nekdanjim komunističnim veljakom, članom in sodelavcem KGB. Podoben zakon so hoteli sprejeti že leta 2004, a je takrat propadel. Vzrok za to je bil, da Gruzija nima dostopa do seznama uslužbencev KGB, saj je le-ta v Moskvi.
Slovenija Slovenija kot ena izmed držav, ki je bila pod komunizmom, je v zvezi z lustracijo storila zelo malo. Najbolj znani pravni ukrepi so trije amandmaji. Prvega je predlagal Danijel Starman (Demos). Po njem bi morali kandidati za poslanca napisati izjavo glede sodelovanja z domačo oz. tujo varnostno-obveščevalno službo. Če bi se izkazalo, da je kandidat bil sodelavec, bi izgubil mandat. Predlagani amandma ni bil sprejet. Naslednjega je predlagal Jože Pučnik, nanaša pa se na zakon o sodniški službi. Po njem sodniki, ki so v prejšnjem režimu izrekali sodbe, ki so kršile temeljne človekove pravice in svoboščine, ne morejo biti (znova) izvoljeni v
Fašizem in nacizem sta že obsojena. Kdaj bo komunizem?
sodniško funkcijo. Amandma je bil sprejet, leta 1994 pa je Ustavno sodišče RS odločilo, da »ni v neskladju z ustavo«. Pučnikov drugi amandma, ki se je nanašal na tožilce, pa ni bil sprejet.
Decembra 1997 je državni zbor najprej zavrnil resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, nato pa še zakon o odpravi posledic tega režima. Po mnenju takratnega predsednika Milana Kučana sta bila predloga »politično in moralno neutemeljena in škodljiva, pravno pa nedopustna«.
Oktobra 2007 je osem civilnih združenj (Civilno združenje za nadzor nad institucijami, Združeni ob Lipi sprave, Civilna družba za demokracijo in pravno državo, Združenje za odpravo krivičnih sodb sodišč, odločb in sklepov upravnih organov, Združenje za demokratizacijo javnih glasil, Odbor za zaščito zakonitosti Kamnik, Šišenska ci-
vilna iniciativa in Ekološka Slovenija) na vlado in državni zbor naslovilo peticijo, ki omenjeni ustanovi pozivata, da naj državni zbor sprejme deklaracijo o obsodbi komunističnega režima in njegovih voditeljev.
Pučnikov sodniški amanda je bil nazadnje v presoji aprila letos, ko se je Ustavno sodišče RS izognilo vnovični presoji. Postopek je stekel na predlog Ivana Beleta, ko ga je sodniški svet na podlagi Pučnikovega amandaja zavrnil kot kandidata za vrhovnega sodnika.
Kaj Storiti? Na podlagi izkušenj drugih držav bi bilo treba sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bi omogočila pregled preteklosti
Očiščenje - neuresničeno dejanje
Nekdanji predsednik CKZKS Milan Kučan in predsednik zadnje slovenske socialistične skupščine Milan Potrč ves čas pomembno vplivata na slovensko tranzicijo.
na podlagi arhivov nekdanjih služb oz. organizacij komunističnega režima. Zakonodaja bi tako morala predvideti, v kakšnih primerih se pregledujejo arhivi, za kakšne namene, kakšni so pogoji za negativne reference ... V zakonodajnem procesu bi morali sodelovati predstavniki vseh parlamentarnih strank, da bi dosegli splošni dogovor. Treba bi bilo ustanoviti tudi samostojno institucijo, ki bi bila ločena od državne uprave in neodvisna od trenutne politične vladavine. Ustanova naj bi prevzela vse arhive, skrbela za njihovo varovanje ter na podlagi zahtev ustreznih organov izdelala pregled ter izdala poročilo. V taki ustanovi bi bilo treba zaposliti osebe, ki so bile ob padcu Jugoslavije mladoletne in niso bile povezane z organi oz. ljudmi prejšnjega režima, s čimer bi dosegli kar največjo neodvisnost.
Končana tranzicija Tranzici
ja Slovenije iz komunističnega režima v demokratično državo ne bo končana, dokler odgovorni iz prejšnjega režima ne bodo odgovarjali za kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zgodovina nas uči za prihodnost. A dokler zgodovina ni jasna, je negotova tudi prihodnost, saj se narod ni očistil grehov preteklosti. iS
Nekdanji komunistični veljaki se bojijo odpiranja arhivov. Slovenski se bojijo predvsem beograjskih.
.......................... ""	\\\\v,1
Napovedujeta se znoj in kri
Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije
Zdajšnja vlada ni naredila nobene večje napake, na gospodarskem področju zapušča odlično stanje. Če bomo zdaj dobili t. i. levo viado, pa se nam obetajo znižanje kupne moči, nižje plače, proste roke trgovcev pri oblikovanju cen in še kaj.
Ob izteku mandata zdajšnje vlade je na dlani, da je bilo njeno delo na gospodarskem področju zelo uspešno, kar dokazujejo številni kazalniki. Ko se bo oblikovala nova vlada, se bo morala po mnenju vidnejših ekonomistov resno zagristi v gospodarske reforme, pri tem pa bo morala paziti predvsem na dane zaveze k vzdržnosti javnih financ.
Ni napak Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji predsednik strateškega sveta za gospodarski razvoj Marjan Senjur je prepričan, da zdajšnja vlada ni naredila nobene velike napake, zato novi ne bo treba ničesar popravljati, kot je morala
ta vlada ob prevzemu mandata pred štirimi leti. Prepričan je tudi, da niso potrebni nobeni popravki davčnih sprememb, če pa bi bilo že treba kaj postoriti na tem področju, bi bilo treba spremeniti samo davčne olajšave pravnim osebam za naložbe. Ob tem spomnimo, da se je vlada ob prevzemu svojih dolžnosti ob koncu leta 2004 najprej soočila z velikimi težavami prav na davčnem področju. Ropova vlada je namreč sprejela reformo davčne
zakonodaje, ki je začela veljati 1. januarja 2005. Zakonodaja je bila slabo pripravljena, podzakonski akti, s katerimi bi morale ustrezne službe urediti to področje, pa niso bili sprejeti ali pa so bili pomanjkljivo pripravljeni. Ekonomisti so zato novi vladi pod vodstvom Janeza Janše svetovali, naj uresničevanje Ropovega projekta ustavi, popravi zaskonoda-jo in šele kasneje uveljavi njene določbe. Ker je bilo za to premalo časa, saj je bila vlada imeno-
vana v začetku decembra 2004, je nastala velika zmeda tako v gospodarstvu kot v državnih ustanovah. Vlada pod Janševim vodstvom se takrat ni odločila, da bi podrla vse, kar je pripravila Ropova vlada, saj je ocenila, da bi bilo to preveč tvegano dejanje, ampak je januarja 2005 sprejela nekatere najnujnejše popravke davčne zakonodaje. Sprejela je torej odločitev, ki je bila smotrna in se je tudi kasneje izkazala za primerno.	►
Zdajšnja vlada je po prevzemu mandata spremenila davčno zakonodajo, znižala obremenitve ter mandat zapušča z nižjimi davki in za državljane prijaznejšo davčno upravo.
Demokracija ■ 39/xiii ■ 25. september 2008	25
SLOVENIJA
sveta za gospodarski razvoj Marjan Senjur je prepričan, da zdajšnja vlada ni naredila usodnejše napake.
Janez Šušteršičse boji da bomo priče neskončnemu tarnanju in še večjemu socialnemu razslojevanju, če vlada ne bo ustrezno sestavljena.
Po mnenju profesorja z mariborske ekonomske fakultete Rasta Ovina je nujno treba doseči večje odpiranje države za vstop tujega kapitala.
Napovedujeta se znoj in kri
Ekonomisti ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec, eden od tvorcev programa LDS, nam obljublja kri, solze in znoj.
► Ne posegati v pravice Kot smo
že večkrat poročali, je nato vlada sprejela številne ukrepe, s katerimi je bistveno olajšala življenje vseh državljanov (primer dohodnina). Marjan Senjur še meni, da nova vlada ne sme odpraviti usklajevanja pokojnin s plačami in olajšav za vrtec pri drugem otroku. Morala pa bo nekoliko poseči na področje gospodarstva, in to predvsem pri ustvarjanju ugodnih razmer za gospodarstvo. Po njegovem mnenju ni problematičen umik države iz gospodarstva, treba je le vzpostaviti distanco. Glede plačne reforme v javnem sektorju pa meni, da je preobsežna in da bi morala zajemati le državno upravo.
Nevarnost tarnanja janež šu-
šteršič, nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), zdaj pa profesor na koprski fakulteti za menedž-ment, izraža skrb, da bo politika nove vlade preveč usmerjena v prerazdeljevanje in premalo v zagotavljanje gospodarske rasti, brez katere ni česa deliti. Skratka, opozarja na nujnost gospodarske rasti, ki je bila v zdajšnjem mandatu rekordna (5,7- in 6,1-odstotna). Kot je Šušteršič pojasnil za Slovensko tiskovno agencijo, se je v programih samo LDS jasno zavzela za zniževanje javnih izdatkov in davkov, ter opozoril na potrebo po preučitvi reform na področju pokojnin in trga dela. Če bo torej nova vlada sestavljena iz t. i. leve koalicije, v
njej pa bo kot četrta partnerica stranka DeSUS, Šušteršič poudarja, da ne pričakuje nobenih resnih sprememb, ampak samo neskončno tarnanje o socialnem razslojevanju in zahteve po povečevanju javnih sredstev za različne namene. Med prvimi potezami vlade na gospodarskem področju je izpostavil to, česar je bilo v programih vladnih strank, ki so s svojimi poslanci kandidirale za vstop v državni zbor, zelo malo: priprave resnega programa gospodarskih reform, katerih cilj bi bil znižanje vloge in stroška države, poveča-
nje liberalnosti gospodarstva in doseganje socialnega ravnovesja prek gospodarske rasti, ne prek prerazdeljevanja.
Znoj in kri Vodenje ekonomskih politik nove vlade je po mnenju profesorja z mariborske ekonomske fakultete Rasta Ovina odvisno od koalicije oziroma stopnje popuščanja zelo zgodnjim zahtevam potencialnih koalicijskih partnerjev po povečanju transferjev. Prepričan je, da to ne bi bilo v skladu z ekonomskimi politikami, ki jih vodijo v drugih državah EU
Mitja Gaspari napoveduje, da se bo kupna moč državljanov zmanjšala, dinamika rasti plač pa se bo ustavila.
jt1 gi^ZA.«»«*^,..
1WJI «#«fjft; so.
omam» u
OfiRtrini r. -.-i gp
Etapni ža v» i
. »i >■
^tl** ktpTVpl]
V i
(JiK «Kfts,
L*9*
I
x»ti.
in posebej v evrskem območju, kjer skrbijo za vzdržnost javnih financ najmanj v tolikšni meri, kot to zahteva pakt stabilnosti in rasti. Prednostna naloga na področju gospodarstva je po njegovem mnenju normalizacija slovenskega gospodarstva kot gospodarstva članice evropske povezave, ki temelji na sodelovanju in zaupanju. »Za prihod nujno potrebnega sodobnega znanja in tehnologije nista dovolj schen-gen in enotna valuta, temveč tudi atraktivni pogoji za domače in tuje strokovnjake in znanstvenike ter pametno odpiranje za tuj kapital,« je dejal Ovin in dodal, da tako gleda tudi na potek privatizacije - čim večje sodelovanje z usposobljenimi strateškimi partnerji doma in v tujini. Ekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete pa kot ključno izpostavlja vprašanje vzdržnosti javnih financ. Slednje velja upoštevati ob oblikovanju nove koalicije. Kot je poudaril, je usklajevanje pokojnin s plačami ukrep, ki ga utegne Slovenija plačevati v prihodnje. V izjavi za STA je izpostavil nujnost nadaljevanja projekta reform, povečati pa bi bilo treba tudi učinkovitost javnega sektorja. Na seznam prednostnih ukrepov nove vlade je uvrstil dvig starostnih mej za upokojitev, prekinitev vezave so-
Mitja Gaspari podpira trgovce, ki trdijo, da niso krivi za rast cen in inflacijo, napoveduje pa nižjo kupno moč.
26
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
SLOVENIJA
cialnih prispevkov na plače nad določenim zneskom, ukinitev odpravnin in odpovednih rokov ter spremembo zakona o delovnih razmerjih v smeri prostega odpuščanja. Zavzel se je tudi za nadaljnjo politiko preprečevanja kršitev konkurenčnih pravil in umik države iz gospodarstva. »Na seznam bi dal vsekakor umik iz NLB, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije,« je poudaril. Mnenje Saša Polanca, ki je sodeloval tudi pri pripravi programa LDS za prihajajoče obdobje, širšemu krogu ljudi obeta torej znoj in kri.
Gospodarstveniki zadovoljni
Tako ekonomisti. Kaj pa gospodarstveniki, ki so bili doslej z delovanjem vlade zadovoljni? Edini očitek oziroma popravek, ki so ga pričakovali že prej, še bolj pa ga pričakujejo zdaj, je poprava olajšave za naložbe. Ta naj bi se znižala pod 20 odstotkov, v preteklih letih se je gibala okoli 25 odstotkov. Zdajšnja vlada je tudi za to področje pripravila spremembe, nekatere od njih se že izvajajo. Gospodarstveniki so bih zelo zadovoljni tudi z odpravo davka na izplačane plače, saj so bile brutoplače zaposlenih s tem nižje za približno 3 odstotke oziroma se je od tega v državni proračun v preteklih letih steklo 100 milijonov evrov prihodkov vsako leto. Zdajšnja vlada je ta davek odpravljala tako, da se je zmanjševal vsako leto za tretji-
Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota
Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51
http: i i www. radio-viva .com
e-mail: viva@radio-viva.com
Voda na zbornični mlin od
nove vlade pa veliko pričakujejo v različnih zbornicah, ki zastopajo interese svojega članstva. V Trgovinski zbornici Slovenije tako pričakujejo, da jim vlada ne bo gledala preveč pod prste, da bodo lahko zviševali cene izdelkov v trgovinah, podražitve in inflacija pa seveda niso njihov problem. Trgovinska zbornica pričakuje tudi vnovično vzpostavitev dialoga med gospodarstvom in vlado, kar naj bi bili trgovci v preteklem obdobju zelo pogrešali. Pri tem verjetno mislijo na podporo, ki jim jo je dal Mitja Gaspari na eni od zadnjih okroglih miz, ko so trgovci napovedali nove podražitve hrane. Da se obetajo nove podražitve v trgovini, sta na okrogli mizi v Ljubljani, ki je bila 15. septembra, o konkurenčnosti slovenske trgovine napovedala generalni direktor skupine Tuš Aleksander Svetelšek in predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Ob tem sta očitke, da je trgovina grešni kozel za visoko stopnjo inflacije, zavrnila. Tudi največji slovenski trgovci, ki jih urad za varstvo konkurence sumi kartelnega dogovarjanja, so zavrnili očitek, da so glavni krivci za visoko stopnjo inflacije v Sloveniji, in s tem se strinja tudi ekonomist in nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, član Pahorjeve ekipe za novo vlado. Navedbe, da v slovenski trgovini ni konkurence, po mnenju Mitje Gasparija ne držijo; razloge za podražitve je treba po njegovem mnenju iskati drugje. Po Gasparijevem mnenju se relativna marža do zdaj ni zniževala, rekel
DeMOKRACUA ■ 39/XIII • 25. september 2008
Obrtniki in kmetje zadovoljni
Zbornice nasploh pričakujejo večji posluh pri dogovarjanju o plačah. Da so njihov interes čim
Na področju davkov je vlada naredilo toliko kot nobena doslej.
©30/a\[LC3/A\
Želite pridobiti veščine« hi jih formalna izobrazba ponavadi ne nudi? Želite razumeti ozadje dogajanj v družbi?
VPIŠITE SE V ŠTUDIJ 08/09,
ki poteka 13 koncev tedna na teme:
komuniciranje, vodenje projektov in timsko delo, politična filozofija, pravo in pravni red, novejša slovenska politična, gospodarska zgodovina, ekonomija in etika, družbeni nauk Cerkve, Slovenija v Evropi in svetu + ekskurzija.
VEČ INFORMACIJ:	
Ol 427 71 40 in 051 893 060	Socialna akademija
www. socialna-akademij a. si	Zrinjskega 9,
info@socialna-akademija.si	IOOO Ljubljana
27
stereo W<ds
M .Sobota tel:02/537
Cene naj bi se še povečevale napovedujejo trgovci.
Kako se bo pod novo vlado godilo upokojencem?
no, s i. januarjem leta 2009 pa bo v celoti odpravljen.
pa je, da pričakuje, da se bo kupna moč slovenskih državljanov zmanjšala, saj se bo ustavila tudi dinamika rasti plač. Kaj nam torej napoveduje Gaspari, če bo postal član nove vlade? Znižanje kupne moči, nižje plače in proste roke trgovcev.
nižje plače zaposlenih in čim višji dobiček, ki si ga bodo lahko razdelili lastniki družb, je najbrž odveč poudarjati. Od vlade kot delodajalca v javnem sektorju pričakujejo, da bo plačna politika v javnem sektorju sledila možnostim, ki jih narekuje zasebni sektor, in ne bo ustvarjala pričakovanj, ki nimajo podlage v gospodarskih rezultatih. V Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ne glede na to, kakšna bo vlada, pričakujejo, da bo za obrt in podjetništvo narejenega še več. Pravijo, da se je odnos do podjetništva v zadnjih letih sicer pomembno izboljšal, obstaja pa še vrsta stvari, ki bi jih bilo treba spremeniti. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije od prihodnje vlade pričakuje tvoren pristop do kmetijstva in slovenskega podeželja. Verjamejo tudi, da bodo dobro sodelovanje z vlado še nadgradili. 0
i&sm
itji......
POKRAJINE
Lani je Talum prodal 155.652 ton izdelkov iz aluminija, za kar je iztržil skoraj 350 milijonov evrov. Večinski, to je 8o-odstotni lastnik družbe je podjetje Elek-tro Slovenija (Eles), ki je postalo pomembni lastnik postopoma. Pred desetletjem ali več je bil Talum v velikih izgubah in ni mogel poravnavati niti računov za električno energijo. Namesto da bi prišlo do propada tega pomembnega podjetja, ki proizvaja aluminij in je velik porabnik električne energije, je država terjatve postopoma spreminjala v lastniške deleže, Eles pa je imel zaradi tega težave pri poslovanju. Na to so v Talumu očitno pozabili, saj se gredo v zadnjem času vojno proti lastnikom, vmes je moralo poseči celo sodišče.
Vodstvo Taluma Eles je pretekli teden na okrožno državno tožilstvo na Ptuju poslal kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Taluma Danila Topleka zaradi zlorabe položaja na avgustovski skupščini družbe. Za navedeno kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku predpisana do osemletna zaporna kazen. Eles je poleg tega podal kazenske ovadbe tudi zoper predsedujočega na omenjeni skupščini Miho Kozinca in navzočega notarja Andreja Šo-emna s Ptuja. Okrožno sodišče v Mariboru je v celoti ugodilo Elesovemu predlogu in ga polnopravno pooblastilo, da kot delničar skliče novo skupščino Taluma in objavi dnevni red o spremembah v nadzornem svetu.
Nasprotovanje lastnikom Na
skupščini Taluma, ki je bila 25. avgusta letos, so nastali večji zapleti, ko je Eles kot 8o-odstotni lastnik te družbe ostal brez glasovalnih pravic, s tem pa tudi brez načrtovane menjave dveh nadzornikov. Predsednik nadzornega sveta družbe Talum Kri-dičevo je Vitoslav Tiirk, vodilni v Elesu, vodstvo družbe na čelu z Danilom Toplekom pa nenehno nasprotuje vsemu, kar predlagajo večinski lastnik ah člani nadzornega sveta. Manjšinski delničarji so tako na skupščini podprli predlog uprave, po katerem naj bi družba od 6,63 milijona evrov lanskega dobička za izplačilo di-
Zaviralci razvoja?
Vida Kocjan, foto: STO/Bobo, STA, arhiv Demokracije
Talum, tovarna aluminija, postaja zanimiva tudi za ožje vodstvo.
V Talumu ni vse v najlepšem redu, kar je škoda, saj bi se sicer ta del Slovenije lahko razvijal še hitrejše, kvaliteta življenja pa bi bila lahko na višji ravni.
V vzhodnem delu Slovenije se je v zadnjih letih razvilo veliko število majhnih in srednje velikih podjetij, ki postajajo čedalje pomembnejši nosilci razvoja teh krajev, ustvarjajo se nova delovna mesta, pohvalijo pa se lahko tudi z nekaj uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Še posebej razveseljivo je, da v njih nastajajo tudi razvojno-raz-iskovalne enote. V nekatere pre-
dele je v preteklosti veliko vlagala tudi slovenska država, ponekod celo državljani. Takšen primer je na primer Talum iz Kidričevega, tovarna aluminija, kjer pa se vodstvo, iz vrst LDS in SD, v zadnjem obdobju prav trudi, da bi izničilo prizadevanja vseh, ki so se trudili, da se je to podjetje lahko razvilo v to, kar je danes. Ob tem se postavlja vprašanje, ali morda zdaj, ko je podjetje v
precejšnji meri že sanirano, za njimi ne stojijo kakšni drugi interesi. Aluminij naj bi namreč postajala kovina prihodnosti.
Zgodovina Talum iz Kidričevega je lani ustvaril 9,16 milijona evrov čistega dobička in končal program prestrukturiranja proizvodnje z ustavitvijo proizvodnje aluminija v elektrolizi B. Ta čas družba zaposluje več kot tisoč delavcev, skupaj s hčerinskimi podjetji pa več kot 1.400.
Danilo Toplek, vodilni v Talumu
28
Demokracija ■ 39/xin • 25. september 2008
POKRAJINE
Fakulteta v Hočah
Hoče so dobile svojo fakulteto. V začetku septembra je ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar v Pivolah nad Hočami odprla nove prostore Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ob tej priložnosti je pojasnila, da je bila celotna naložba v višini 13 milijonov evrov financirana iz državnega proračuna. Ministrica je tudi dejala, da je bil že skrajnji čas, da fakulteta za kmetijstvo pridobi nove prostore. Na ta način so se namreč izboljšale delovne in študijske razmere. Po njeni oceni je z novimi prostori v velikosti skoraj 7.000 kvadratnih metrov fakulteta pridobila nov pedagoški in razvojni zagon. »Pot do novih prostorov ni bila lahka, a smo vse ovire uspešno premagali. Novo študijsko leto se tako začenja v novih prostorih, zaradi širjenja vsebin pa se je fakulteta preimenovala v fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede,« je pojasnila ministrica. Po mnenju rektorja mariborske univerze Ivana Rozmana so novi prostori neprecenljiva pridobitev za fakulteto, ki je bila doslej »brezdomka«. Po njegovi oceni novih prostorov ne bi bilo, če mariborska nadškofija v denacionalizacijskem postopku ne bi dobila nazaj svojega premoženja v naravi. Dekan fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Jernej Turk je spomnil, da je prav ta fakulteta ena od ustanoviteljic mariborske univerze, ki je nastala leta 1995. Opozoril je, da je bilo v zgodovini šole veliko poskusov reševanja prostorske stiske fakultete za kmetijstvo, ki je bila ustanovljena leta 1960 kot Višja agronomska šola. Vendar so bili vsi poskusi, tako Turk, kljub večkratnim obljubam prejšnjih vlad jalovi. Turk je še dejal, da so jim bile ponujene različne lokacije od Maribora do Ptuja, vendar so se odločili za obnovo gradu Hompoš, kjer že delujeta botanični vrt in kmetijski center. Nova fakulteta, ki ima med drugim 20 predavalnic, pet učnih in 21 raziskovalnih laboratorijev, bo tako v prihodnje delovala na dveh lokacijah. Večina njenih oddelkov bo v gradu Hompoš, oddelek za vinogradništvo pa na Meranovem nad Limbušem.
Eles je 8o-odstotni lastnik Taluma zato, ker podjetje v preteklih letih ni plačevalo računov za električno energijo.
vidend namenila 3,31 milijona oziroma 0,873 evra na delnico, skoraj enako visok preostanek pa naj bi šel v druge rezerve iz dobička. Skupščina (brez Elesa) tudi ni sprejela predloga večinskega lastnika za zamenjavo dveh članov nadzornega sveta. Eles je namreč že 9. maja zahteval sklic skupščine, a ker je bila to edina predlagana točka za skupščino, predvideno za 9. julij, ga je
podpredsednika Stanka Simoni-ča in županjo Majšperka Darinko Fakin, zamenjajo z Robertom Rožičem in Stankom Erštetom.
Samovoljnost Iz Elesa so konec
avgusta še sporočili, da je uprava Taluma Elesu nezakonito odvzela možnost glasovanja na skupščini, zato v družbi ocenjujejo, da je uprava Taluma speljala še en manever v nizu nezakonitih postopkov. Danilo Toplek je na skupščini pred imenovanjem predsedujočega brez argumentov samovoljno in nezakonito Elesu odvzel glasovalno pravico, čeprav to ni v njegovi pristojnosti, ampak v pristojnosti predsednika nadzornega sveta. S tem ni kršil samo zakonodaje, ampak je posegel tudi v vsebino poteka skupščine, poudarjajo v Elesu, 8o-od-stotnem lastniku Taluma. Toplek naj bi s svojim ravnanjem silil večinskega lastnika, da v dolgotrajnih sodnih postopkih uveljavi to, kar bi v normalnih okoliščinah potekalo že na skupščini Taluma. Zato so v Elesu napovedali ukrepe - in vložili tožbo.
uprava družbe preklicala. Po njenem mnenju namreč sklicevanje skupščine družbe v mesecu juliju in znova v avgustu brez utemeljenih razlogov pomeni neekonomično gospodarjenje s premoženjem družbe. Eles je že za julijsko skupščino predlagal zavrnjeni sklep, da člana nadzornega sveta,
Sodišče ukrepalo hitro Mariborsko okrožno sodišče je razsodilo dokaj hitro in ravnanje Toplekove ekipe ocenilo kot nezakonito, v razlogih za odločitev pa navedlo, da zasedanje skupščine ni bilo pravilno izvedeno, ker Elesu ni bilo dovoljeno glasovati. Zato se izvedba skupšči-
Demokracua■
ne z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine. V Elesu napovedujejo, da bodo uporabili tudi vsa druga pravna sredstva tako v okviru civilnega kot kazenskega prava. Vložili bodo izpodbojno tožbo zoper sklepe omenjene skupščine in
XIII • 25. september 2008
odškodninske tožbene zahtevke zoper posameznike. Kot potrditev o pravilnem ravnanju pri uveljavljanju svojih pravic je Eles pridobil tudi pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kar je skladno z navedeno odločitvijo sodišča. KI
29
Vitoslav Türk, direktor Elesa
Ptuj je središče pokrajine, ki se razvija.
Festival vojaške zgodovine
Maruša Mihelčič, foto: arhiv Parka vojaške zgodovine, Gregor Pohleven
V Parku vojaške zgodovine v Pivki, ki še vedno nastaja na območju starih kasarn v Hrastju, so pretekli teden odprli nov muzejski paviljon, v katerem bodo obiskovalci lahko videli eksponate iz časa hladne vojne in slovenskega osamosvajanja.
Enajstega septembra sta drugi paviljon osrednje slovenske tankovsko-artilerijske muzejske zbirke uradno odprla minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar in Franci Žnidaršič, državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Kot najzanimivejši novopridobljeni eksponat se omenja tank T-55, tako imenovani Lisjakov tank, ki je ob začetku vojne za neodvisnost Slovenije eden od prvih odpeljal iz vojašnice v Pivki, udeležen pa je bil tudi v spopadu na mejnem prehodu Rožna dolina, kjer ga je zajela bojna skupina pod poveljstvom majorja Srečka Lisjaka. Lisjak je vodil diverzantsko skupino 6. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe Severnoprimorske po-
30
krajine, kasneje pa je postal predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V noči na 30. junij leta 1991 se je v Rožni dolini in Vrtojbi iz zaplenjenih tankov T-55 oblikovala tankovska četa TONI- 5 5. To je bila prva tankovska četa v sestavi Teritorialne obrambe. Poleg omenjenega tanka bo v novem muzejskem paviljonu mogoče videti še sedem drugih oklepnikov in tankov, večina od njih pa je sovjetskega izvora. Med njimi si lahko ogledamo oklepno poveljniško-izvidniško vozilo BRDM 2, samovozna protiletalska oklepna vozila, oklepni transporter in druge eksponate.
Sredstva EU Park vojaške zgodovine je sad dobrega sodelovanja med ministrstvom za
obrambo, lokalno skupnostjo in Slovensko vojsko.
Eksponate so morali temeljito prenoviti, za obnovo pa so poskrbeli v tehničnem zavodu Slovenske vojske, kar je bilo tudi v skladu s pogodbo med ministrstvom za obrambo in občino Pivka. V okviru projekta so obnovili 800 kvadratnih metrov veliko stavbo drugega paviljona; obnovitvena dela so potekala nekaj mesecev, strošek celotne investicije pa naj bi znašal 295 tisoč evrov. 85 odstotkov sredstev jim je uspelo pridobiti s skladov Evropske unije, preostali del pa je zagotovila občina Pivka. Obnova drugega muzejskega paviljona spada v okvir širšega evropskega projekta urejanja infrastrukture v Parku vojaške zgodovine. Iz sklada za regionalni
razvoj so v Pivki pridobili sredstva v višini 585 tisoč evrov, saj jih sama občina ne bi mogla zagotoviti. S pomočjo evropskega denarja so v parku prenovili del objekta Komande in obnovili vodovodno infrastrukturo. V prihodnjem letu načrtujejo še ureditev centralnega parkirišča ob glavni cesti, ki povezuje Postojno in Reko. Park vojaške zgodovine in občina Pivka sta pri pridobivanju evropskih virov precej uspešna, saj so že v maju v okviru sodelovanja z gradom Prem in hrvaškimi partnerji pod naslovom Prekrižane meje pridobili denar za vzpostavitev informacijskega centra, zagotovili pa so še upravne, razstavne in multimedijske prostore. Informacijske panoje in scensko postavitev je zagotovil Vojaški
Demokracija ■ 39/xm ■ 25. september 2008
SLOVENIJA
V okviru Festivala vojaške zgodovine bodo na Pivškem številne prireditve.
svoje strateške lege pogosto priča premikov vojsk in ljudstev v starejši in mlajši zgodovini. Po podpisu rapalske pogodbe po i. svetovni vojni je območje postalo mejna črta med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Pomemben del muzejske zbirke predstavlja tudi tako imenovani Alpski zid, ki se je ohranil iz tega časa. Italijanska vojska ga je gradila v 30. letih 20. stoletja vzdolž celotne kopenske meje. Po 2. svetovni vojni so bile pivške vojašnice močno oporišče jugoslovanske vojske, po letu 1991 pa so igrale pomembno vlogo na poti Slovenije v samostojno državo. Zaradi edinstvenega zgodovinskega in narodnega pomena je bilo treba zagotoviti sredstva za adaptacijo in ureditev muzejske dejavnosti, kar je tako občini kot ministrstvu očitno zelo dobro uspelo. Park namreč postaja pomembna središčna točka za strokovno javnost, lokalno skupnost, domače in tuje obiskovalce ter politike in vladne uslužbence. Projekt je povezal številne smeri, presegel pa je tudi regionalne meje, saj so pri pripravi muzejske zbirke
sodelovali poznavalci z različnih področij. Projekt je povezal ustanove in organizacije, kot so ministrstvo za obrambo, občina Pivka, Vojaški muzej, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kulturo, Muzej novejše slovenske zgodovine, Notranjski muzej, Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kra-ške regije in Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem. Poleg vseh domačih je občina Pivka privabila tudi poznavalce iz tujine.
Festival vojaške zgodovine v
prihodnjih dneh pa Park vojaške zgodovine čaka še en velik organizacijski zalogaj, saj bo zadnji konec tedna v septembru v parku potekal prvi festival vojaške zgodovine. V okviru omenjenega festivala se bodo obiskovalci lahko udeležili številnih razstav, predavanj, prikazov vojaškega življenja in vojaških ponazoritev. Rdeča nit letošnjega festivala je 90. obletnica prve svetovne vojne. Organizatorji za 28. september načrtujejo osrednji dogodek festivala. Tako bodo številni sodelujoči v nedeljo ponazorili bitko, v kateri bodo utrjene položaje kote 110 napadli 2. gorski strelski polk, 5. dragon-ski polk in madžarski strelci, branili pa jih bodo italijanski vojaki. Program bodo poživile tudi druge skupine, med katerimi naj omenimo kobariške gasilce s starim italijanskim tovornjakom. Festival se je začel že v sredo z odprtjem razstave madžarskega vojaškega muzeja Artilerija. Program bo danes, v četrtek, obogatilo predavanje podpolkovnika Roberta Reddinga iz ZDA, ki bo govoril o vplivu preboja pri Kobaridu na ameriško vojaško taktiko v drugi svetovni vojni. Celotno festivalsko dogajanje bo zaznamovala tudi predstavitev knjige Vojne fotografije 1914-1918, ki jo bo predstavil mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine. V soboto bodo organizatorji pripravili celodnevno vodenje po okoliških utrdbah. EE
Upanje
Karitas $
Spoštovani!
Pred vami so življenjske preizkušnje družin, ki potrebujejo podporo in pomoč. Verjamemo, da nam bo skupaj z vami uspelo njihovo življenje premakniti na bolje. »Pomoč potrebuje 76-letni gospod, ki je lansko leto zbolel za tumorjem v glavi. Po operaciji je leva stran telesa ostala zelo prizadeta. Za gibanje potrebuje invalidski voziček. Stanovanje ima urejeno v visokem pritličju in brez tuje pomoči ne more iz hiše. Potrebuje osebno dvigalo. Oba z ženo prejemata pokojnino in ne zmoreta take investicije. Spoštovani bralci tednika Demokracija, na vas se obračamo s prošnjo, da skupaj pomagamo. Hvala! Iskrena zahvala za vašo pomoč v prejšnjem mesecu, ki je bila namenjena starejši in bolni gospe pri obnovi kopalnice.« Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Sklic: 00 500904, Namen: zaupanje. Informacije: 01/300 59 60 ali www.karitas.si/zaupanje
Demokracija • 39/xm • 25. september 2008
Lisjakov tank je simboličnega pomena, saj je odigral pomembno vlogo v osamosvojitveni vojni.
Obrambni minister Kari Erjavec je zaslužen za izvedbo številnih projektov v okviru parka.
muzej Slovenske vojske. Zanimivo je, da so se posebej potrudili pri Lisjakovem tanku, ki je simbolično postavljen v središče spopada v Rožni dolini. Adaptacija celotnega objekta in vzpostavitev muzejske dejavnosti je potekala v več fazah, ki so bile in bodo tudi v prihodnje financirane z domačimi in tujimi sredstvi, saj park sodeluje na številnih razpisih na lokalni in evropsld ravni. Del sredstev bodo prispevali tudi zasebni vlagatelji. Investitorji si želijo, da bi bila glavnina projekta realizirana v obdobju desetih let. Zgodba Parka vojaške zgodovine se je začela septembra 2004, ko sta tedanji obrambni minister Anton Grizold in župan občine Pivka Robert Smrdelj podpisala pogodbo, s katero je kompleks nekdanjih vojašnic prešel v upravljanje občine. S tem je bila dana zaveza, da se bo objekt uredil za muzejsko zbirko. Hiter vzpon in vrsto novih pridobitev je muzej doživel v času, ko je bil minister Kari Erjavec. Vključil se je v evropski projekt Prekrižane meje, prenovili so tako imenovani objekt Komanda, odprli so pot do utrdb Alpskega zidu, pridobili so veliko eksponatov, v sodelovanju s partnerji pa so obnovili tudi objekte, namenjene muzejski dejavnosti.
Sadovi sodelovanja Temeljni
cilj celotnega projekta je oživljanje bogate vojaškozgodovinske dediščine, hkrati pa želijo na tem območju ustvariti razgibano turistično ponudbo. Namenjena naj bi bila zahtevnejšim gostom, ki želijo raziskovati in se izobraževati. S pomočjo ministrstva za obrambo in občine so pristojni v vojaški dediščini odkrili zanimiv in privlačen razvojni potencial, ki bo morebiti pomagal k razvoju tega območja. Občina Pivka si v sodelovanju z ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in drugimi partnerji že več let prizadeva za ureditev Parka vojaške zgodovine. Kot razloge za postavitev projekta pristojni navajajo predvsem bogato zapuščino vojaške arhitekture in zgodovine, še posebej utrdbene, ki Pivški kotlini daje status vojne krajine. Omenjena kotlina je bila zaradi
Odkritje skritih poti Slovenije
Lucija Horvat, foto: osebni arhiv Pavlinke Korošec Kocmur
Paviinka Korošec Kocmur, rojena v Argentini, je profesorica španskega jezikoslovja, svetovne književnosti in slovenščine ter je skupaj z možem Boštjanom Kocmurjem leta 1991 prišla živet v Slovenijo, v domovino svojih in moževih staršev.
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
Kakor vem, ste rojeni v Argentini. Kako in zakaj ste se odločili priti v Slovenijo?
Res je. Rojena sem v Argentini slovenskim staršem. Mami - Pavla Lovše se je kot mlado dekle z družino umaknila v avstrijsko begunsko taborišče po končani drugi svetovni vojni in revoluciji na Slovenskem; očka - Ivan Korošec je pobegnil iz taborišča Teharje in si tako rešil življenje. Po dobrih treh letih bivanja v begunskem taborišču sta se z drugimi Slovenci preselila v Argentino, kjer sta se po nekaj letih poročila in ustvarila družinico. Brata in mene sta vedno vzgajala v ljubezni do domovine Slovenije in hvaležnosti do Argentine. Vedno sta govorila, da se bomo nekoč »vrnili domov«. Poleg družinske vzgoje so bile tudi sobote in nedelje zaznamovane s slovensko narodno zavestjo. Na raznih prireditvah po slovenskih »domovih« smo se tudi mladi izseljenci spoznavali. Kot gimnazijka sem prišla za nekaj dni z bratom na obisk v Slovenijo in takoj me je očarala. Leta 1989 sem se poročila z Boštjanom Kocmurjem, tudi sinom slovenskih izseljencev. Odločila sva se, da prideva za malo daljši čas v Slovenijo, da
32
jo »okusiva«, kot če bi se tukaj rodila. Nekajkrat sva poskusila, pa nama ni uspelo. Leta 1991, ob osamosvojitvi, pa sva s prvo štipendijo za izseljence le prišla za tri mesece, ki bi se morda lahko podaljšali na šest... pa sva ostala tukaj ... verjetno za vedno.
Ste edini član vaše družine, kije prišel živet v Slovenijo?
Ne, leta 2002 se je tudi brat odločil, da za eno leto pride z dru-
Kako se nadaljuje zgodba vaše družine?
V Argentini sem končala študij španščine - jezikoslovja in svetovne književnosti in bila zaposlena na državnih in zasebnih gimnazijah. Mož pa je bil kot diplomirani ekonomist zaposlen v banki. Ko sva prišla v Slovenijo, nisva imela otrok. Vpisala sem se na filozofsko fakulteto in znova diplomirala, tokrat kot slovenistka. Ker je bilo takrat kar težko dobiti službo, je
9. razred, Janeza (11), hodi v 6. razred, in Anje (10), ki je v 5. razredu. Zdaj sem pol časa zaposlena tudi na šoli, kamor hodijo najini otroci.
Kakšni so bili prvi meseci v Sloveniji?
Spomini na prvo izkustvo Slovenije so zelo lepi. Sorodniki in prijatelji staršev so naju sprejeli z odprtim srcem, zelo sva jim hvaležna! Hitro sva navezala nova poznanstva in ta so postala prijateljstva. Nikakor ne drži, da so Slovenci zaprti ljudje. Hitro te sprejmejo za svojega in ti pomagajo, da ti je lepo. Tako sva domotožje po Argentini in vsem, kar sva tam pustila, po dobrem letu prebolela.
S čim seje bilo najteže soočiti?
No, morda je bilo najtežje to, da sva morala čakati celo leto, da sva dobila slovensko državljanstvo. Na uradih so nama nekateri dali vedeti, da Slovenci iz sveta nismo zaželeni v Sloveniji. Vedela sva, da je bilo veliko lažne in krivične propagande skozi pol stoletja, tako da sva poskušala enako kot drugi vračajoči se Slovenci, rojeni v Argentini, le s svojim življenjem in obnašanjem dokazati resničnost slovenskih povojnih
Potem ko sva z možem začela odkrivati skrite poti in prekmursko širino, je Slovenija postala ogromna, prečudovita!
žino živet v Slovenijo, in z njim so se preselili tudi starši. Po treh letih se je brat vrnil v Argentino, ker je žena zelo pogrešala svojo družino.
Ste se po preselitvi v Slovenijo kdaj vrnili v Argentino?
Prva leta smo hodili pogosteje, na primer ob rojstvu vsakega otroka. Potem pa so otroci začeli hoditi v šolo in j e bilo to teže. Pred dvema letoma smo po sedmih letih spet obiskali Argentino.
mož odprl podjetje in delal marsikaj, med drugim smo izdali nekaj knjig, ki obravnavajo našo polpreteklo zgodovino, in prevode romanov španskih avtorjev. Skupaj z drugimi »vrnjenimi« izseljenci smo ustanovili Izseljensko društvo Slovenija v svetu - društvo izseljencev za izseljence, ki mu predseduje mož.
Potem sva kot božji blagoslov in največje bogastvo doživela rojstvo najinih treh otrok - Mar-jance, ki je stara 14 let in hodi v
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO
izseljencev. Sicer pa zdaj gledam na prve težave kot simpatičen spomin. Prideš v svojo očetnja-vo - domovino staršev, o kateri so ti vedno govorili, jo podrobno opisali, znaš jezik, pa si vendarle drugačen, tujec. Na ljubljanskem uradu za pridobitev dovoljenja za začasno prebivališče, ki sva ga morala obnavljati vsake tri mesece, sva na primer vedno čakala na vrsto v nabito polni, zatohli dvoranici. Ko prideva na vrsto, uradnica z začudenjem ugotovi: »Aja! Govorita slovensko?!«
Ali pa: vajena sem, daje v Argentini na vsake 100 metrov 50 hišnih številk na vsaki strani ceste. Ko sva prvič šla na Slovenca, časopis, kjer sva prve mesece honorarno delala, na takratni Titovi 39, sva na Titovi 250, nekje pri Ruskem carju, izstopila, skoraj skočila iz avtobusa št. 6, ker sva mislila, da sva že čisto blizu. Ko sem se vračala domov, nisem vedela, kje je postajališče, in sem vprašala kolegico: »Kje ustavi kolektiv?« Slovenci v Argentini smo namreč besedo za mestni avtobus colectivo poslovenili v kolektiv. Drugič pa sva z možem razlagala, kako so mamo »internirali«, ker ima težave s srcem.
Kakšno je življenje v Sloveniji v primerjavi z življenjem, ki ste ga živeli v Argentini? Kaj pogrešate in česa ne?
Življenje v Sloveniji je bolj urejeno in zato izgubljaš manj časa, beseda velja, ljudje ti zaupajo, ni predolgih vrst. Ljubljana je površinsko majhna, pa je vendar prestolnica in v njej najdeš vse, kar si želiš. Na začetku sva pogrešala slovenske nedeljske prireditve, nisva vedela, kako bi zvedela, kaj se bo dogajalo. Zdaj imamo napove-dnike dogodkov. Morda pogrešam buenosaireško sonce, mile zime, družino. Na začetku sem pogrešala vse, celo jame v asfaltu, ki sem se jih morala s kolesom izogibati. Slovenija - neskončno lepa poleti in jeseni, mi je bila prvo zimo »premajhna«, obkrožena z gorami in po avtocestah takoj na meji, pa še noč ob pol petih! Potem pa, ko sva začela odkrivati skrite poti in prekmursko širino, je Slovenija postala ogromna, prečudovita.
Kako gledate na Argentino in tamkajšnjo slovensko skupnost?
Argentina je čudovita dežela, ki ima prekrasne ljudi in naravna bogastva. A žal ima tudi politike in nekaj drugih ljudi, ki bi radi na hitro obogateli in z goljufijo jim to seveda uspeva. Desetletje slabe politike je tudi porušilo nekatere vrednote. Slovenska skupnost se trudi, da bi ohranila slovenstvo daleč od rodne Slovenije. Vsi so zelo požrtvovalni. Tam raste že 4. generacija izseljencev, ki tako kot njihovi predniki lepo govori slovensko, ohranja slovensko kulturo in tradicijo. In to delajo z veseljem.
Ali je država Slovenija po vaše naredila dovolj za slovenske izseljence?
Delam tudi v Izseljenskem društvu Slovenija v svetu, kjer si za to prizadevamo že 17 let. Uspelo nam je dopovedati pristojnim, da Slovenci niso le folklorna zanimivost, so živ ud slovenskega narodnega telesa, ki v tujini najbolje zastopa Republiko Slovenijo. Država ima vedno več posluha za izseljence. Sodelovali smo pri sestavljanju zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. V vseh teh letih nam je uspelo ozavestiti vladne resorje o potrebah izseljencev glede štipendij, volilnega zakona, zakona o državljanstvu, preseljevanju in še o marsičem. Država Slovenija je res veliko naredila, vendar še ne dovolj. Manjka nam na primer poslanec v državnem zboru, tako kot ga imata italijanska in madžarska skupnost. Zato vabim vse, da podpišejo peticijo za spremembo ustave. Ne maramo pa privilegijev, gre le za enake pravice. Slovenija je pravna in socialna država, ki zna skrbeti za svoje državljane. Pomembno je, da Slovenec - zlasti ko se preseli v Slovenijo - dobi slovensko državljanstvo ne glede na to, ah so starši rojeni v Sloveniji ali v slovenskem zamejstvu, tega nam še ni uspelo spremeniti. Težave so tudi za upokojene Slovence, ki se vrnejo v Slovenijo, delali pa so v tujini. Ti morajo dvakrat prispevati za socialno varnost in za zdravstvo ter nimajo bonitet, kot jih imajo drugi slovenski upokojenci, čeprav so ogromno pripomogli k ugledu Slovenije v tujem svetu. Ja, treba bo še kaj postoriti... 13
Tedenski utrip
Rudi Pavščič, predsednik SKGZ
KRITIKA ZAKONA 0 NAREČJIH Slovenska kulturno-gospodarska zveza in stranka Slovenska skupnost sta se kritično odzvali na zakonski predlog o jezlkovno-kulturni dediščino Fur-lanlje-Julijske krajine (FJK), ki so ga vložili nekateri deželni poslanci iz vrst vladajoče desne sredine, saj menita, da je cilj zakona zanikanje slovenske navzočnosti in da ima fašistični predznak. Zakonski osnutek, ki so ga vložili nekateri poslanci desnosredinskih strank Ljudstvo svobode (PDL) in Krščansko-demokratska unija (UDC) v deželnem parlamentu FJK s prvim podpisnikom Pierom Camberjem na čelu, govori o zaščiti krajevnih govoric in narečij, med katerimi so navedene tudi rezijanšči-na, po našen in nadlščina, ki so v rabi na območjih pokrajine Videm, kjer živi slovenska narodna skupnost, točneje v Beneški Sloveniji in Reziji, po mnenju predlagateljev pa ne gre za slovenska narečja In je bila njihova vključitev v zakone o zaščiti slovenskega jezika napačna. Cilj zakona, meni predsednik SKGZ Rudi Pavšič v sporočilu za javnost, je zanikanje zgodovinskega dejstva, da živijo v Videmski pokrajini Slovenci, s temi predlogi pa se desna sredina, ki vodi FJK, potrjuje kot protislovenska v času, ko so padle meje med Italijo in Slovenijo, ko je Slovenija enakopravna članica Evropske unije, ko uporablja evro in ko je predsedovala EU. »To nič ne pomaga,« nadaljuje Pavšič in dodaja: »Zanikanje obstoja Slovencev v Videmski pokrajini v resnici pomeni, da so Slovenci nekaj negativnega in slabega.« Vse to je v nasprotju z vzpodbudnimi besedami in napovedmi ob nedavnem medministrskem srečanju v Rimu, ki sta ga vodila slovenski in italijanski zunanji minister, Dimitrij Rupel in Franco Frattinl.
TUDI MINISTRSTVO ZASKRBLJENO Slovensko zunanje ministrstvo z zaskrbljenostjo spremlja poskuse nekaterih strank vladne koalicije v deželni skupščini Furlanije-Julijske krajine, da bi s posebnimi zakoni, ki bi zadevali »nekakšne slovanske manjšine« v Videmski pokrajini, dejansko ločili slovensko manjšino v Italiji na več delov, so v sporočilu za javnost zapisali na MZZ. MZZ ob tem ocenjuje, da gre za poskus zanikanja navzočnosti slovenske manjšine v Videmski pokrajini. To je po oceni ministrstva med drugim v nasprotju z zaščitnim zakonom za slovensko manjšino v Italiji in tudi z vsemi dosedanjimi pogovori med predstavniki obeh držav, kjer je bila slovenska manjšina v Furlaniji-Julijski krajini vedno in dosledno obravnavana kot celota. Ker bo v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine kmalu razprava o novih zakonih, je slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj zaprosil za nujen sestanek s predsednikom avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom.
Zunanji minister Dimitrij Rupel
Demokracija • 39/xin • 25. september 2008
33
Cipi Livnije bila izvoljena za predsednico vladajoče stranke Kadima in si sedaj obeta premierski stolček.
Razdvojena izraelska politika
Ana Müllner, foto: Reuters
Največja stranka v Izraelu je dobila novo voditeljico; zunanja ministrica Cipi Livni je na tem položaju nasledila nepriljubljenega Ehuda Olmerta. Postavlja se vprašanje, kako bo to vplivalo na bližnjevzhodni mirovni proces.
Izraelska stranka Kadima, ki je od parlamentarnih volitev pred dvema letoma najmočnejša stranka v državi, ima od prejšnjega tedna novo voditeljico. Dosedanja zunanja ministrica Cipi Livni je bila s tesnim izidom izvoljena za novo predsednico stranke in je na tem položaju nasledila izredno nepriljubljenega premierja Ehuda Olmerta. Izvolitev Livnijeve, ki bo kmalu postala druga premierka v izraelski zgodovini, pa odpira polemike glede prihodnosti bli-žnjevzhodnega mirovnega procesa in izseljevanja s spornih ozemelj, predvsem z Zahodnega brega.
Razdvojenost stranke izbi
ranje novega predsednika naj-34
močnejše stranke v Izraelu je bilo pričakovano. Menjavo so glasno zahtevali predvsem zaradi naraščajoče nepriljubljenosti aktualnega premierja. Cipi Livni, ki je v preteklih letih postala eden najprepoznavnejših obrazov izraelske politike, je dolgo časa veljala za favoritko, a je na koncu zmagala z izredno tesnim izidom. Pred svojim tekmecem, ministrom za transport Šaulom Mofazom, je zmagala le z odstotkom prednosti. Omenjeno dejstvo tako potrjuje čedalje večjo razklanost znotraj stranke Kadima, ki se verjetno ne bo končala z izvolitvijo nove predsednice. Liv-nijeva naj bi sedaj v čim krajšem času oblikovala novo vladno ko-
alicijo, v nasprotnem primeru pa si Izraelci lahko obetajo predčasne parlamentarne volitve. K tej opciji že glasno pozivajo v opozicijskih vrstah; vodja največje opozicijske stranke Likud Benjamin Netanjahu pri tem opozarja na nepravičnost situacije, po kateri so novo premierko izbrali
Poraženec volitev Šaul Mofaz
samo člani stranke Kadima in ne izraelski volivci. Netenjahu si predčasnih volitev toliko bolj želi tudi zato, ker mu javnomnenjske raziskave ta čas kažejo zelo dobro in v primeru predčasnih volitev bi zelo verjetno postal zmagovalec. Analitiki pa opozarjajo, da bo Kadima tudi v prihodnje ostala močno razdvojena in da bodo nasprotniki znotraj stranke Livnijevi v prihodnje poskušali zmetati čim več polen pod noge ne glede na to, da bodo s tem škodovali celotni stranki. K temu naj bi se še najbolj nagibal poraženec strankarskih volitev Šaul Mofaz, ki je že napovedal svoj odstop iz vlade, saj naj bi bilo za ambicioznega Mofaza povsem
Demokracija ■ 39/xiii • 25. september 2008
TUJINA
nedopustno, da bi deloval pod vodstvom Livnijeve.
Ženska na čelu Čeprav je Liv-
nijeva že nekaj let eden od zaščitnih znakov izraelske politike, za mnoge še vedno ostaja uganka. V svet politike se je podala, ko je bila leta 1999 na listi stranke Likud izvoljena za poslanko, od leta 2001 pa je v vladi nekdanjega premierja Ariela Šarona zasedala , različne ministrske položaje. Leta 2005 je sledila svojemu mentorju Šaronu v novooblikovano stranko Kadima, leto kasneje je bila imenovana za zunanjo ministrico, s čimer je avtomatično postala ena najvplivnejših političark na svetu. Zdaj so na dan prišla poročila o njenem delovanju za izraelsko obveščevalno službo Mosad v Parizu v začetku osemdesetih let. Livnijeva o svojem delovanju v Mosadu ni nikoli javno govorila in zato se še vedno porajajo ugibanja, kakšna je bila njena resnična vloga v tej organizaciji; med drugim naj bi bila kot tajna agentka zadolžena za iskanje palestinskih teroristov. Kljub temu pa Livnijeva v izraelski javnosti uživa visoko podporo, saj v primerjavi z dosedanjim premierjem Olmertom predstavlja svež veter, ki ga izraelska politika nedvomno močno potrebuje. Njene politične sposobnosti za sklepanje kompromisov se bodo pokazale že v prihajajočih tednih, ko bo sestavljala novo vlado. Tedaj bo jasno viden njen pravi potencial za zasedanje pre-mierskega položaja.
Nepriljubljeni premier Ne
davne spremembe na političnem prizorišču so močno razveselile večino Izraelcev, ki so že dlje časa glasno pozivali k odstopu Ehuda Olmerta. Slednji je v zelo kratkem času postal ena najbolj ! osovraženih javnih osebnosti v državi, a je kljub številnim pozivom k odstopu na položaju ostal presenetljivo dolgo. Večino svoje podpore v javnosti si je zapravil že v času vojne v Libanonu poleti 2006, njegova politična kariera pa se je dokončno začela bližati koncu, ko se je zapletel v korup-cijski škandal; izraelska policija je namreč maja letos sprožila preiskavo zaradi domnevnih
žep. In čeprav bi večina politikov v njegovem položaju že zdavnaj odstopila s položaja in tako pokazala vsaj nekaj dostojanstva, je Olmert s svojim nesmiselnim vztrajanjem na premierskem stolčku dočakal popolnoma nečasten politični konec. Naslednja generacija izraelskih politikov na čelu s Cipi Livni bo morala poleg že tako težkega dela začeti trdno delati, da bodo Izraelcem povrnili zaupanje v politiko nasploh in predvsem v politike na vodilnih položajih.
Novo poglavje v pogajanjih
Izvolitev nove premierke (in posledično spremembe v vladni sestavi) bo pustila posledice tudi v mednarodni politiki, še posebej v bližnjevzhodnem mirovnem procesu ter odnosu do Irana in Sirije. Kar se tiče spora z Iranom, ki Izraelu redno grozi z jedrskimi napadi, Livnijeva že od vsega začetka zagovarja diplomatsko reševanje spornih vprašanj. Na drugi strani pa je Šaul Mofaz v zadnjem času postal znan kot ostrer zagovornik uporabe sile oziroma je odločno pozival k bombardiranju iranskih jedrskih ciljev. Če bi torej Mofaz na strankarskih volitvah prejšnji teden dobil le odstotek več glasov, bi si lahko obetali novo vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa zagotovo ne bi prinesla nič dobrega.
Petdesetletna Livnijeva se ne more ponašati z veliko izkušnjami v diplomaciji, a po mnenju številnih analitikov lahko to dejstvo kaj kmalu postane bolj pozitivno, predvsem v pogajanjih s Palestinci. Livnijeva je bila glavna izraelska pogajalka na mednarodni konferenci v An-napolisu novembra lani, kjer sta Izrael in Palestina po osmih letih znova sedla za pogajalsko mizo. Kljub prizadevanjem pa se je Livnijeva znašla v položaju, ki ga je pred njo izkusilo že ogromno politikov; govorimo namreč o tem, da še tako dobro sestavljen mirovni sporazum (še posebno na Bližnjem vzhodu) ne more začeti veljati, če ga ne sprejmejo prebivalci sami. In čeprav so bili sklepi iz Annapolisa sprejemljivi za obe strani, se je položaj na tem nemirnem koščku sveta vse prej kot drastično spremenil. 19
35
Livnijeva je v preteklosti močno poudarjala pomembnost dialoga s Palestinci.
Judovskim prebivalcem Zahodnega brega se obeta selitev.
podkupnin, ki naj bi jih bil Olmert prejemal v času, ko je bil župan Jeruzalema. Podkupnine naj bi bil prejemal od nekega ameriškega poslovneža, z njimi pa naj bi si bil financiral tako svoje volilne kampanje kot tudi
Demokracija •
razkošen življenjski slog. Nedavne policijske preiskave naj bi bile tudi pokazale, da je Olmert za večino svojih državniških potovanj v tujino prikazal dvakrat oziroma celo trikrat višje zneske, denarno razliko pa spravil v svoj
XIII • 25. september 2008
Nepriljubljeni nekdanji premier Ehud Olmert
GLOBUS
Boj za Arktiko
Rusija namerava formalno določiti svoje državne meje na z nafto bogatem območju Arktike, ki je strateško zelo pomembno območje. Vendar pa Rusija ni edina, ki ima interese na območju Arktike, saj svoje interese na tem področju branijo tudi druge arktične države - Kanada, Norveška, Danska in ZDA. Rusija je že lani zapičila rusko zastavo na dno Severnega ledenega morja in tako simbolično sporočila, da je morsko dno na severnem tečaju njena last. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je takrat dejal, da je bil cilj ruske odprave zbrati znanstvene dokaze, da je morsko dno na severnem tečaju prek podvodnega grebena Lomonosova povezano z ruskim ozemljem na celini. Dogodku je sledila napoved Kanade, da bo na daljnem severu zgradila nova vojaška oporišča in pristanišče. Danska pa zbira dokaze, da je skoraj 2000 kilometrov dolg podvodni greben Lomonosova povezan z dansko Grenlandijo, kar bi pomenilo, da je Grenlandija geološki podaljšek Arktike.
Vojni zločini V Miinchnu se je začelo sojenje nekdanjemu nacističnemu poveljniku, 90-letnemu Josefu Scheungraberju, ki je bil v Italiji zaradi vojnih zločinov v odsotnosti obsojen na dosmrtni zapor. Scheungraber, ki je bil med drugo svetovno vojno poveljnik nemškega gorskega peho-
The Guardian
Devet tipov
Revealed: the nine types of heafy drinker
Ministrstvo za zdravje v Veliki Britaniji je uradno objavilo opis devetih tipov osebnosti, ki preveč posegajo po alkoholu. Zdravstveni sistem Velike Britenije vsako leto spravijo ob 2,7 milijona funtov, zato so se pristojni odločili
36
tnega bataljona, je obtožen, da je 26. junija 1944 ukazal poboj 14 civilistov v toskanski vasi Falza-no. Pokol naj bi bil maščevanje za napad italijanskih partizanov, v katerem sta bila ubita dva nemška vojaka. Sojenje se je začelo po koncu dolge pravosodne odiseja-de, ki je sprožila bes med svojci žrtev. Obtoženec je videti dobrega zdravja, razpravo v sodni dvorani pa je spremljal s slušalkami, saj slabo sliši. Dokumenti, ki so jih našli v 90. letih prejšnjega stoletja, so razkrili Scheungraberjevo vpletenost v pokol. Italijansko vojaško sodišče v La Spezii ga je septembra 2006 v odsotnosti obsodilo na dosmrtno zaporno kazen.
Vnovičen napad Islamski skraj-neži so z avtomobilom bombo in z raketnimi izstrelki napadli ameriško veleposlaništvo v je-menski prestolnici Sana, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, med njimi ni bilo zaposlenih na ameriškem veleposlaništvu, več ljudi pa je bilo tudi ranjenih. To je bil že drugi napad na ameriško veleposlaništvo v Jemnu v zadnjih šestih mesecih. Avtomobil bombo je pred vhodom na zavarovano dvorišče veleposlaništva razstrelil samomorilski napadalec, nato pa je po poročanju očividcev iz sosednjega avtomobila oboroženi moški napadel varnostno osebje pred veleposlaništvom in
pri tem izstrelil več raket. Poleg tega naj bi bil napadalec uporabil tudi lahko orožje. Odgovornost za napad je že prevzela skupina
Islamski džihad, ki grozi s podobnimi napadi na britansko ter veleposlaništvi Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov v jemenski prestolnici. Ameriško
ogniti predčasnim volitvam. Pre-mierka Julija Timošenko ostaja tendenciozno optimistična: vlada, ki je po odhodu dveh poslancev ostala brez parlamentarne večine, bo lahko še dolgo delala. Da bi se to zgodilo, Timošenkova išče nove partnerje. Strankarski blok Naša Ukrajina z njo najverjetneje ne bo sodeloval. Poslanci Timošenkove pa so prepričani, da se bo nova predvolilna kampanja kmalu začela. V tem primeru je na smrt obsojena tudi ideja o koaliciji s Stranko regij nekdanjega premiera Viktorja Janukoviča, ki je močna na rusko govorečem vzhodu države. Opazovalci menijo, da je politična situacija v Ukrajini skrajno zapletena.
TUJI TISK
za raziskavo, ki bi pomagala pri zmanjšanju teh stroškov. Ugotovili so, da so med osebami, ki redno dvakrat ali večkrat presežejo dnevni odmerek alkohola, tako tisti, ki zaradi depresije pijejo sami v skrivališču svojega doma, kakor tisti, ki skoraj vsak večer preživijo v gostilni. Alkohol postane za take ljudi del njihovega načina življenja, in to tako globoko zakoreninjen, da vsak poskus spreminjanja naleti na obrambno reakcijo in odklonitev. Ljudje pijejo, da bi zmanjšali napetost, konformi-sti pa zato, da bi ubili dolgčas ali depresijo, oziroma tudi zato, da bi ohranili vez z bližnjimi, ki tudi pijejo. Nekateri začno piti iz čistega hedonizma ali pa so lokale sprejeli za svoj drugi dom.
Die Presse
Pred volitvami
Ker je oranžna koalicija v Kijevu dokončno razpadla, je Ukrajina, kot kaže, pred predčasnimi volitvami. Pravzaprav ima ukrajinska politična scena samo 30 dni časa, da bi se preoblikovala ali pa oblikovala na novo, če bi se hotela iz-
DeMOKRACIJ A ■ 39/xiii • 25. september 2008
GLOBUS
veleposlaništvo v jemenski Sani je bilo tarča napada že marca, ko sta umrla policist in deklica, 19 ljudi pa je bilo ranjenih. Tedaj so ameriške oblasti pozvale Američane v Jemnu, naj bodo posebej previdni ter naj se izogibajo gneče in demonstracij.
Počasi jim gre Poljski premier Donald Tusk meni, da bi Poljska lahko dobila zeleno luč evropske komisije za prevzem evra v letu ' 2011, kar pomeni, da bi skupno evropsko valuto prevzela leta
2012. S tem je spremenil svojo prejšnjo napoved, po kateri naj bi Poljska prevzela evro leta 2011. Analitiki so napoved označili za nerealistično in neuresničljivo. Poljska je v skladu s pristopno pogodbo z EU obvezana prevzeti evro, ko izpolni postavljene pogoje za to. Vendar pa doslej ni želela omenjati nobenega konkretnega datuma za zamenjavo zlota z evrom.
Ike pUStOŠil Ameriški predsednik George Bush je Američane pozval, naj prispevajo denar za pomoč žrtvam orkana Ike, ki je po zadnjih podatkih terjal 40 žrtev, odkar je zadel obalo Mehiške-
nja mleka v prahu, kontaminiranega s kemikalijo, ki povzroča nastanek ledvičnih kamnov, je nekaj dojenčkov že umrlo. Za dvojico, ki naj bi bila med odgovornimi za kontaminacijo mleka, sta bila medtem izdana zaporna naloga. Gre za brata, zaposlena v zbiralnici mleka, ki je proizvajalcu Sanlu dnevno dobavljala po tri tone mleka. Sta-
rejši od bratov je že priznal, da je od konca lanskega leta mleku dodajal prepovedano kemikalijo melamin, da bi dvignil vsebnost proteinov v njem.
ga zaliva. Več kot 30.000 ljudi so morah evakuirati, okoli dva milijona prebivalcev ameriške zvezne države Teksas pa je ostalo brez elektrike. Bush si je iz helikopterja ogledal razmere na območju vzdolž obale Teksasa, nato pa še otok Galveston ob teksaški obali, ki ga je razdejal Ike. Brez hrane, plina, vode in drugih pripomočkov je življenje na otoku nemogoče, ljudje pa morajo območje zapustiti, da se bo lahko začela obnova. Obnova bo po pustoše-nju orkana Ike, ki je pred tem na območju Karibov terjal več kot 80 življenj, dolgotrajen proces.
Sporno mleko Na Kitajskem je zaradi uživanja kontaminiranega mleka v prahu zbolelo več sto otrok, sporno mleko v prahu Sanlu pa bi utegnilo uživati kar 10.000 dojenčkov. Zaradi uživa-
Princ bo pilot
Britanski princ William se je zaljubil v letenje in želi postati pilot pri iskalnem in reševalnem oddelku britanskega kraljevega letalstva (RAF). Njegove letalske misije bodo tako v prihodnosti vključevale gorsko reševanje pa tudi pomoč ob katastrofah po vsem svetu. William, ki je doslej služil kot častnik v konjeniškem polku, je nekaj časa preživel tudi pri silah RAF in pri mornarici. Sedaj bo vojaško kariero zamenjal z letalskimi silami, kjer bo nosil naziv letalski častnik. William bo 18-mesečno urjenje pri letalskih silah začel januarja, v misijah pa bo lahko začel operativno sodelovati leta 2010.
virrsTH
TUJI TISK
Newsweek
Šola za hekerje
Zakaj trosimo za antivirusne programe po pet milijard dolarjev na leto, če jih lahko uničijo že študentje? V računalniškem centru v Kaliforniji se študentje učijo, kako obiti najboljše zaščitne in antivirusne programe. Naučiti jih želijo misliti
tako, kot mislijo hekerji, to pa zato, da bi si lahko izmislili nasprotna dejanja. V nasprotju z biološkimi virusi, ki nastajajo v naravi z mutacijami, računalniške viruse delajo programerji. Cilj takega študija je doseči način razmišljanja - kako se ljudje naučijo sestavljati računalniške viruse. »V resnici je nemogoče razviti zaščito pred računalniškimi virusi, če ne veš, kakšne so namere tega aH onega fanta,« pravi George Ledin, ki je zaposlen na ameriškem ministrstvu za obrambo in je hkrati profesor v računalničkem centru v Kaliforniji Te namere so danes predvsem neopazno vdreti v računalniški sistem in ukrasti pomembne podatke ah pa prevzeti nadzor nad računalnikom, ki postane naprava za prepošiljanje neželene pošte.
Mignews
Kiti in noge
Zgodnji kiti so pri plavanju po morju mahali z obema zadnjima nogama hkrati. Tak pogled prehoda prednikov kitov s kopnega v morje so predstavili paleontolog Mark Wein in njegovi kolegi iz naravoslovnega muzeja v
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
Alabami, potem ko so analizirali nedavne najdbe. Znano je, da so bili daljnji predniki kitov kopenske živah, štirinožci, ki so kasneje na pol prešli v vodo, ta pa je kasneje postala njihov edini življenjski prostor. Kakšne so bile prehodne vrste iz družine kitov, še ni povsem jasno. Eno ključnih vprašanj je, kdaj natančno se je pojavila plavut na repu kitov in kako se je anatomija zgodnjih kitov odražala na njihovi sposobnosti preživetja v vodi. Kosti nedavnih najdb ob rekah v Alabami so pripadale živalim vrste kitov Georgiacetus vogtlensis, ki so vzdolž Mehiškega zaliva plavali pred okoli 40 milijoni let.
37
INTERVJU
Vedno sem bila privržena preučevanju zgodovine
Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček
r\odila se je leta 1930 v Novem mestu. V Ljubljani je končala realko, nato je študi-I 1 rala kemijo, kasneje pa še bibliotekarstvo. Kasneje se je preselila v Grčijo, kjer je diplomirala iz turizma in postala turistična vodnica. Že precej zgodaj je začela pisati. Leta 1984je izšla njena knjiga Kemiki skozi stoletja in Spomini barona J. V. Valvasorja, že pred tem sta izšli njeni knjigi o Štefanu Dečanskem in Žigi Zoisu. Leta 1990je objavila monografijo o Janezu Ble-ivveisu in nato še o loannisu Kapodistriasu. Med njenimi deli najdemo tudi satirično obarvano kratko prozo z naslovom 2000.
V vašem stanovanju sem opazil veliko sliko ...
To je portret mojega očeta, naslikal pa ga je Božidar Jakac, ki je bil tako kot jaz doma iz Novega mesta.
Ste se z Jakcem dobro poznali?
Seveda. On je bil tako rekoč moj stric. Zelo je bil prijazen do mene. Poklonil mi je tri slike. Gre še za sliko moje mame in za moj portret. Portret mojega očeta bo šel v novomeški mestni muzej, mamin portret v Jakče-vo galerijo, svoj portret pa sem že poklonila novomeški knjižnici.
Po osnovni izobrazbi ste inženirka kemije in bibliotekarka, vendar ste bolj znani kot zgodovinarka in pisateljica.
Po svojem nagnjenju sem hotela študirati zgodovino. To je bilo leta 1949, ko je bilo vse rdeče. Mama mi je zato rekla, da nima smisla, da bi študirala to smer, ker da je preveč obremenjena z marksizmom, zato mi je svetovala, naj grem študirat kaj bolj praktičnega, nekaj, kar je bolj povezano z naravoslovjem. Odločila sem se za kemijo. Vedno pa me je zanimala zgodovina, zato sem se začela ukvarjati z nekaterimi temami in jih obdelala. Izdala sem osem knjig. Eno od njih - knjigo o Valvasorju - pa mi je urednik Leveč tako predelal, da ni bila razpoznavna, tako da sem osem let čakala in jo potem izdala v samozaložbi. Druga knjiga o Valvasorju je takšna, kot mora biti. Prva verzija pa je popolnoma zanič.
Ko gledam seznam vaših del, vidim, da ste se v svoji mladosti posvečali predvsem področju kemije, zgodovini pa ste se posvetili kasneje.
Veste, jaz sem bila zanič kemik. To sem študirala, ker je bilo treba študij pripeljati do konca. Moji profesorji so rekli, da z mano itak ne bo nič. Res pa je, da sem potem napisala knjigo Kemiki skozi stoletja, v kateri sem opozorila na napake, ki so jih kemiki naredili pri svojem študiju in delovanju. S tem sem se kemiji oddolžila, upam da dostojno.
Je za vašo povezanost, da ne rečem strast, z zgodovino krivo dejstvo, da je bil vaš oče profesor zgodovine?
To je precej vplivalo name. Rekla bi celo, da je bila to moja »genska napaka«.
Vaša mama pa je bila profesorica francoščine.
Drži. Bila je tudi ravnateljica t. i. Subičeve gimnazije, kakor se ji danes pogovorno reče.
Tudi vi prevajate?
V	glavnem je ona prevajala. Nekaj sem sicer tudi sama prevajala, v glavnem članke o zgodovini kemije. Kasneje sem ugotovila, da je to dolgočasna stvar in še naporna povrhu. To je bil čas, ko mi je šlo vse narobe. Česar koli sem se lotila, je vse zanič. Tedaj sem si rekla, da bom začela pisati, da bi sama sebi dokazala, da nekaj zmorem.
Pišete tudi biografske romane. Gre torej za sintezo zgodovinske znanosti in leposlovja?
V	glavnem je to zgodovina, ki se predstavi tako, da je berljiva in »užitna«. Vsaj tako mislim. V glavnem gre za Slovence, eden pa je tudi Grk. Poleg tega sem napisala satiro 2000, in sicer o tem, kakšna bi bila Slovenija leta 2000, če bi še vedno vladali komunisti.
Doslej ste pisali o osebnostih, kot so Valvasor, Zois, Bleiweis, Ivan Hribar... Po katerih kriterijih izbirate osebe, o katerih pišete?
Tisti, ki se mi zdijo zanimivi. Mnogi so rekli, zakaj se ne lotim Tavčarja. Nisem hotela pisati o njem, čeprav ga zelo rada berem.
In sem rekla, da ne bom po njem »pacala«. Najprej sem napisala knjigo o Štefanu Dečanskem, pod psevdonimom, vendar je moja mama nasprotovala temu, da bi se podpisovala z lažnim imenom.
Primož Trubar, čigar 500. obletnico rojstva praznujemo letos, je postal vir navdiha za nekatere književnike. Na primer za Mimi Malenšek.
Z Mimi Malenšek sva tako rekoč na isti liniji, ker piševa o slavnih možeh.
V	eni od recenzij sem našel tezo, da zgodbo običajno podrejate svojemu videnju zgodovinske resnice in ne obratno, kot običajno počnejo pisatelji, ki zgodovinska dejstva podrejajo fabuli...
To, kar je bilo napisano, je vse upoštevano. Nekaj pa je tudi fantazije. Na primer, da je bil Valvasor v Tuniziji...
V	eni izmed knjig sem našel podatek, da se vsake osebnosti lotite na podlagi temeljitih študij, ki vključujejo poznavanje virov in pogovore s strokovnjaki.
V glavnem upoštevam samo vire. S strokovnjaki imam bolj slabe izkušnje.
Torej sledite načelu zvestobe dejstvom?
Tako je. Kjer pa dejstva manjkajo, dodam, kar se mi zdi verjetno. Vendar je to del moje fantazije.
Kakšno mnenje imate o umetniški svobodi?
V	mnogih zgodovinskih romanih se namreč najdejo tudi ponaredki.
Veste, pisati sem začela, ker sem hotela sama sebi dokazati, da nekaj zmorem. O umetniški svobodi in podobnih zadevah pa nimam nobenega mnenja.
Danes so popularni romani, v katerih prevladuje fantazija, a se prikazujejo kot zgodovinska poročila. Na primer Da Vin-cijeva šifra...
Da Vincijeve šifre sploh nisem brala. Takšnih potvorb in izmišljij ne bom brala, sem rekla. Se mi zdi škoda časa.	►
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
39
INTERVJU
Tita Kovač Artemis
► Kako pa ravnati z osebami, ki so vpete v določeno idejno okolje? Danes se veliko govori o nekaterih kontroverznih osebnostih, od Mahniča do Tita...
Tita sploh ne maram. Najprej sem sicer hotela pisati njegovo biografijo, ko pa so potem začeli vsi tacati po njem, sem jim rekla: kar dajte. Potem sem se o tem pogovarjala z Žarkom Petanom, ki pravi, da je Tito govoril zagorsko. Vendar Tito nikoli ni govord tako. Še vedno smatram, da je bd sin nekega avstrijskega adjutanta ubitega avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. On je bd s pravim Titom v avstrijski vojski. Ko je slednji padel, je prevzel Titovo identiteto.
S komunističnim režimom torej niste sim-patizirali. Ste z njim imeli kakšne težave?
Nikakor ne. Moja družina je bila partizanska, dva moja strica sta bila v partizanih, tudi Marjan Kozina, ki je bd skladatelj, ter Jože Berkopec, mož moje tete. Sama sem bda partizanska kurirka. Osebno nisem simpatizirala s komunizmom, nisem pa tega javno kazala.
Brozje po drugi vojni živel zelo razkošno in aristokratsko.
Jasno. Tudi klavir je igral. Tega ne bi počel neizobražen klepar iz hrvaškega Zagorja.
Ste brali nedavno izdano knjigo Titova skrivnostna leta?
Prebrala sem samo povzetek. Zelo zanimivo. Predvsem je potlačil v godljo svoje kolege.
Knjiga o Bleiweisu je bila napisana v Ble-iweisov zagovor in z namenom popraviti liberalno-levičarsko stereotipno podobo znamenitega ljudskegaprosvetitelja ...
Bleiweisa sem si čisto drugače predstavljala, in sicer kot absolutno koristnega za Slovence. Izdajal je Kmetijske in rokodelske novice, s čimer je izobraževal predvsem kmete. V knjigi o Bleiweisu je Peter Amalietti natresel veliko neumnosti v svojem predgovoru. Iz ljubljanskega župana Ambroža je naredil Ambrožiča. Pa je imel moj natipkani tekst. Imel je tajnico, ki ni pazila pri pretipkavanju. Ko sem dobda v roke tisto besedilo, meje skoraj kap. Za sliko od Bleiweisovega očeta je napisal, da je to njegov sin. Skratka, velikanske napake. Knjigo je bdo treba še enkrat izdati.
Kakšni pa so bili odzivi poklicnih zgodovinarjev na vaša dela?
Odzivov pravzaprav ni bilo nobenih. Razen enkrat, ko je prišlo do nevoščljivosti nekega starejšega zgodovinarja, ki sem ga prosila za nasvet, pa se je raje umaknil.
Zgodovinskih simpozijev se niste udeleževali?
Ne, nikamor nisem šla. Bda sem bolj samohodec, kakor bi človek rekel. Imam pa nekaj
40
stikov z grško-slovenskim društvom, tam me včasih pokličejo. Temu društvu pripada še ena knjiga, in sicer o Kapodistriasu, ki sem jo izdala na svoje stroške v grščini. Zato so me klicah z grškega veleposlaništva in se mi zahvaldi za izvod knjige. En izvod v grščini sem poklonda tudi Narodni in univerzitetni knjižnici, tri izvode pa hranim za svoje prijatelje v Grčiji.
Dobro pa se poznate z dr. Stanetom Grando.
Je moj prijatelj, doma je iz Novega mesta tako kot jaz. Vendar sva zadnje čase bolj malo v stiku, ker je zelo zaseden. Nikoli pa me ni dal na čevelj, kakor se reče.
Pa slovenski književniki? V Društvo slovenskih pisateljev niste bili povabljeni?
Ne. Hotela sem se včlaniti, toda tedaj je dr. Janko Kos, ki je prebral moji prvi dve knjigi, predlagal, da se lahko knjigi zavarujeta, toda članstvo v pisateljskem društvu lahko malo počaka. Pred dvema letoma so mi rekli, da me bodo povabili, a sem odgovorda, da me ne zanima več. In potem ni bdo več govora o tem.
Ste veliko izdajali v samozaložbi?
Ne veliko, samo knjigo o Valvasorju pa 2000.
Je mogoče reči, da biografski romani približajo zgodovino sodobnemu človeku? Zdi se, da je zgodovina v šolskih učbenikih dostikrat le suhoparno navajanje podatkov, kar mnoge odbija...
Ne vem, kakšen je zdaj pouk zgodovine, tako da ne morem soditi, kako današnja mladina gleda na zgodovino.
Kakšen se vam zdi odnos Slovencev do zgodovine?
Eno je slovenska zgodovina, drugo je zgodovina na splošno. Tako da ne morem reči, da bi bili Slovenci zelo zagnani za zgodovino.
Ste nečakinja skladatelja Marjana Kozine, o njem je bil posnet tudi film ...
Ko še ni imel svojih otrok, mi je posvetil svoj divertimento. Zelo ljubek. Moj stric, ki je hotel biti nekoliko snobovski, najprej ni hotel napisati posvetila, a sem se temu uprla. Osem skladb je v njem za mlade pianiste. In to mo-
DeMOKRACUA ■ 39/xiii ■ 25. september 2008
rajo znati vsi mladi pianisti, ki se učijo klavir. Ker sem bila zanič pianistka, sem se naučila samo najbolj enostavne dele. Učd me je sol-feggio, ko sem bda zelo mlada. Vendar je bd alkoholik, kar sem zelo težko prenašala. Prav zaradi tega se potem dolgo časa nisva razumela. Ko pa je zbolel, sva nekako spet prišla skupaj tik pred njegovo smrtjo. Pevka Sonja Bleivveis je rekla: če Marjan spije en kozarec, je prijeten, če spije dva, je že nekoliko zoprn. Če pa spije več, je neznosen.
V	enem od svojih del pišete o grškem voditelju Ioannesu Kapodistriasu, čigar priimek izdaja povezanost z Istro. Zanimivo je, da je bil prvotno ruski diplomat...
V Kopru so mu celo postavdi spomenik. Raziskovala sem njegov rod in ugotovila, da je bil njegov prednik verjetno član neke plemiške rodbine iz Kopra, ki pa je imela drug priimek. Ker je bd črna ovca v družini, so ga izgnali na Krf, ki je bil tedaj pod Benečani, vendar ni smel obdržati priimka. Tako si je izbral priimek Kapodistrias, ki je ostal do danes. Ioannis Kapodistrias je bd najprej v upravi na Krfu, kasneje je odšel v Rusijo. Najprej je bd navaden pucflek, nato pa je postal eden od treh zunanjih ministrov carske Rusije.
V	Grčiji ste preživeli kar nekaj časa.
Da, kar trideset let.
Kdaj ste se vrnili v Slovenijo?
Pred kakšnimi desetimi leti.
Grški svet vam je na splošno blizu. Znano je, da je antična kultura podlaga sodobni evropski kulturi. Kaj pa Evropi ponuja sodobna Grčija poleg turizma seveda?
Pravzaprav nič drugega kot svojo spretnost v politiki, ki bi Slovencem prav prišla.
V	Grčiji ste spoznali svojega moža ...
Kot študentje kemije smo hoteli na ekskurzijo v Nemčijo, pa sem rekla, da je škoda, saj bo vsak kemik prej ali slej šel v Nemčijo. Pa sem predlagala, naj gremo raje v Grčijo, ker je tedaj obstajala zveza med Grčijo, Turčijo in tedanjo Jugoslavijo, saj je obstajala možnost, da Grčije kasneje ne bi mogli obiskati. Tam sem spoznala svojega moža, ki je po mamini strani slovenskega rodu. Kasneje sva se srečala na nekem drugem izletu, spet v Grčiji. Njegovi sestri sta znali zelo dobro slovensko, on pa ne. Vendar se je kasneje zelo dobro naučil, čeprav nikoli ni pisal slovensko.
Kakšna se vam zdi na splošno bralna kultura v Sloveniji?
Saj od teh mladih skoraj nihče več ne bere. Je pa res, da so nekatere knjige strašno popularne. Škoda pa je, da berejo razne kvazizgo-dovinske knjige, kjer je polno izmišljotin in so izguba časa. E
TUDI VASE GOSPODINJSTVO
LAHKO PRISPEVA K LEPŠI PRIHODNOSTI
Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst.
Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje!
Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave.
Modra energija
V	Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti
Elektro Ljubljana
ELEKTRO fllARIBOR
Holding Slovenske elektrarne d.o.o
m/
H Elektro Celje
n
ELEKTRO PRIMORSKA
VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE*.
HSE 01 470 41 00 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50
ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO CELJE 03 420 14 10
ZGODOVINA
V. M.
Turistično-kulturno društvo Ivanjkovci pri Ormožu je izdalo knjigo, v kateri je urednica in soavtorica Irena Cerovič prebivalcem tega območja ohranila za prihodnost dragocene podatke o življenju v 20. stoletju.
Naslov knjige je Ivanjkovci z okolico iz preteklosti za prihodnost, njena vsebina pa je sestavljena iz treh delov. V prvem je muzikolog dr. Mirko Ramovš opisal plesno dediščino Ivanjkovcev in okolice. Podrobnim opisom plesov je dodal tudi note. V drugem delu je etnologinja dr. Marija Makarovič prikazala oblačilno kulturo tega območja. Ker pisnih virov ni bilo, se je naslonila na ohranjene stare fotografije in pričevanja starejših ljudi. Avtorica z izjemno bibliografijo je tudi v tem primeru še zadnji hip iztrgala pozabi dragocene podatke o oblačilni kulturi nekoč. Snov je prikazala skozi kratka poglavja: oblačilno blago in dejavnosti, ustna pričevanja o ženski in moški obleki v prvi četrtini 20. stoletja, sestavni deli moške in ženske obleke, moška oblačila, pričeska in nakit, otroška obleka, obleka in življenjski mejniki, obleka kot plačilo, dar in del preužitka, obleka in verovanje ter oblačilna poraba in raven.
V drugem, prav tako zelo dragocenem delu knjige je objavlje-
42
nih 21 življenjskih pripovedi moških in žensk. Do izida knjige jih je devet že umrlo. Avtorica Irena Cerovič je zbrala in skrbno zapisala njihove pripovedi. Beremo lahko opise lepih, težkih in žalostnih trenutkov, ki spremljajo življenje, še posebej pa so pretresljivi opisi težkega življenja ljudi nekoč. Življenja, ki se povsem razlikuje od našega danes. Tovrstne knjige bodo zaradi svoje bogate in izvirne vsebine ohranile trajno vrednost. Naj iz knjige ponatisnemo pripoved Terezije Ra-kuša (Slavinec), rojene leta 1913 v Mihalovcih, umrle leta 1998.
Pripoved viničarke »Končala
sem štiriletno osnovno šolo pri Svetinjah. Potem sem bila vini-čarka in gospodinja. Moja mati in oče sta bila oba viničarja. Živeli smo v slamnati viničarski hiši. Imeli smo črno kuhinjo, prvo hišo in majhen hodnik s shrambo. V vseh prostorih so bila tla iz ilovice. V hiši so bili kmečka peč s klopmi, dve postelji, miza in dva stola. Mama in otroci smo jedli stoje, sedela sta ata in babi-
ca. Naše mesto je bilo ob peči ali na peči. Ob hiši smo imeli hlev za prašiča in kravo.
V mojem otroštvu je bilo več žalostnih in težkih trenutkov kot pa tistih resnično veselih. Moj ata je umrl leta 1919 za črnimi kozami. Bila sem stara komaj šest let, ena sestra osem, druga pa tri leta. Moja mati je tako postala vdova s tremi hčerkami. Živeli smo v majhni kmečki hiši, kjer nam ni šlo ravno najbolje. Bili smo vi-ničarji in kmet nam je tu in tam dal kak kilogram moke ali hlebec kruha. Kmet je bil zelo oddaljen, zato je morala mati hoditi na delo zelo daleč. Pri malici je ponavadi odrezala krajec kruha, se izgovorila, da ima slabe zobe, ga dala v žep in ga prinesla zvečer domov. Doma smo jo že nestrpno pričakovale in suhi krajec kruha razdelile na enake dele. Za to skromno skorjico kruha smo si tudi izmislile pesem, ki je bila zelo žalostna. Ponavadi smo mater pričakale na klopi ob oknu, kjer smo se gugale in pele: 'Mati, hote domu, nesite nam kruha, jaz sem lačen!' To smo pele tako dolgo,
dokler mati ni prišla in na tri dele razdelila tisto malo suho skorjo kruha. Mati nam je včasih še skuhala bunkončano juho ter nas nagnala spat. To je skuhala tako, da je v vodo obarvano z mlekom, zakuhala kroglice iz koruzne moke, ki jo je predhodno malo popari-la. Dodala je malo soli in že smo sedele okrog sklede ter z užitkom jedle. Bile smo vesele, da smo jo sploh dobile. Velikokrat sem bila lačna, vendar sem bila navajena na malo hrane in velikokrat lakote niti nisem občutila.
V rejO Mati je ostala vdova tri leta. Po teh treh letih pa se je pojavil neki moški, ki se je hotel z njo poročiti, vendar je rekel, da so tri deklice preveč in da mora ena vstran, da bo samo za dve služil kruh. Mati je rekla, da najstarejša in najmlajša ne moreta iti vstran, torej mora iti srednja. To pa sem bila jaz. Sprva je bila težava, kam naj me sploh dajo. Potem pa je mati šla prosit teto, če me vzame. Teta se je strinjala, ker sama ni imela otrok. Kmalu je prišla žalostna ura slovesa. Mati mi je zave-
DeMOKRACUA ■ 39/XIII ■ 25. september 2008
ZGODOVINA
zala culo, v kateri so bili obleka in čeveljčki. Mati je morala zagroziti s šibo, da smo se sestre lahko poslovile in razšle, saj nam je bilo zelo težko, še posebno meni, saj sem odhajala od doma. Mati mi je rekla: 'Srečno, moj otrok, jaz zdaj grem domov.' Doma sem bila velikokrat kaznovana, pri teti pa nikoli. Pri teti sem ostala 14 let. Vendar sem vedno imela raje mamo kot teto, ker me je mati vzela v naročje in potolažila, teta pa nikoli. Stric in teta sta mi kljub temu ostala v lepem spominu.
Ker sem bila premajhna in preslabotna, sem šla v šolo eno leto pozneje in ostala mi je v lepem spominu. Teta nikoli ni imela otrok, zato tudi ni vedela, kaj otrok vse potrebuje za šolo. Iz papirja so mi naredili zvezke. Zvezki so se takrat dali kupiti v šoli. Imeli so tanke platnice kot list v zvezku, samo da je bil drugačne barve. Risanke pa mi niso kupih, ker so rekli, da ne bom slikarka. V šoh smo se tudi igrali najrazličnejše igrice. Še posebej se spominjam igre, kjer so otroci sedeli v krogu, eden pa je okrog nosil kamenček, ostali pa so morah ugotoviti, komu je kamenček spustil.
Trdo delo Doma narejen zvezek, tablico z gobico, kamenčke, zveza-
Svetinje
ne v krpico, sem nosila v cekarju. Moja obleka je bila zelo skromna in pomanjkljiva. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni sem hodila v šolo bosa, v eni drukani obleki, ki je bila v začetku dolga do tal in se je krajšala z mojo rastjo. Spodnjih hlačk nisem poznala. Pozimi sem dodala samo heklanec in svinjske čevlje. Vanje sem obula krpe namesto nogavic. Velikokrat sem se hudo prehladila in zato nisem mogla v šolo. Tudi doma nisem smela ostati v postelji, ampak sem morala iti v hlev nakrmit kravo, jo pomolsti in očistiti hlev. Od slabosti in izčrpanosti sem velikokrat padla v nezavest. Teta me je samo grdo pogledala, vedela sem, da bom zopet ostala brez kosa kruha. V šolo sem si tudi nosila malico. Le poredko je bil kruh. Navadno sem si nesla jabolko, suho sadje ali trdo kuhano jajce. Pozimi sem nasula v žep kuhan fižol ah kuhan krompir. Navadno se je v razredu zbrala v kotu skupina otrok s skromno in skupina z bogato malico. Mednje sta sodila bel kruh in potica. Bogati otroci so se iz nas revnih zelo norčevali in se nam posmeho-vali. Ti otroci so učitelju in gospodu župniku prinašali darove. Darovi so bih navadno povezani s hrano (kokoš, klobasa, kruh, potica ...). Učitelji so, čeprav neradi, delali razliko med nami. Učitelj je opazil mojo stisko, zato mi je večkrat namenil lepo besedo in me potolažil. V njem sem čutila prijatelja, zato sem se mu tudi v hudi stiski potožila.
Ivanjkovci
_z okolico
iz preteklosti za prihodnost
Žalost in trenutki veselja Doma
je bilo na prvem mestu delo, šola ni pomenila nič. Rada sem se učila. Izkoristila sem vsak trenutek za učenje in branje knjig, čeprav si knjigo zelo težko dobil. Vstajala sem ob svitu in pri oknu iskala svetlobo, da sem se učila. Svetih smo s petrolejko in s petrolejem smo morali zelo varčevati. Nikoli nisem upala povedati, da še nimam naloge ali da se moram kaj naučiti, ker je bilo zelo pomembno delo. Iz šolskih dni sem imela tudi nekaj prijateljev, vendar stikov nisem ohranila.
Po končanih štirih razredih osnovne šole sem ostala doma pri teti. Čeprav še otrok, sem morala delati vsa dela kol odrasli. Pridelke z njive smo nosili domov v koših, prav tako krmo za živino. Imeli smo eno kravo, dve svinji in nekaj kokoši. Velikokrat so ljudje mislili, da gre po poti sam koš, ker se nisem videla izpod njega. Prav tako sem kopala v vinogradu, nosila gnoj v vinograd in na njivo. To so bila zelo težka dela, predvsem za slabotno in mlado deklico. V vinogradu sem z ročno škropilnico škropila tudi po več dni skupaj. Velikokrat sem tudi nosila vodo v vrčih ter spotoma vezala v vinogradu. Ker sem služila, se nikoli nisem smela upirati, potarnati ah biti utrujena. Tega nikoli nisem storila. Bila sem večinoma žalostna in zagrenjena. Veselila sem se jesenskih del, predvsem lička-nja koruze in obrezovanja pese in repe. Takrat sem vedela, da bom v družbi, med prijatelji in predvsem smo se veselih veselega druženja po opravljenem delu. Velikokrat sem morala prej domov, pred-
DeMOKRACUA ■ 39/xiii ■ 25. september 2008
vsem takrat, ko sta bila zraven teta in stric. Samo pogledala sta me in vedela sem, da moram domov. Zgodaj zjutraj sem morala vstati, napasti kravo, očistiti hlev in pripraviti zajtrk. Šele takrat sta vstala teta in stric. Bila sem pridna in potrpežljiva, nikoli se nisem upirala. Na veselice nisem nikoli šla, ker nisem imela primerne obleke, tudi denarja nisem imela.
Poroka Vsako nedeljo in tudi čez teden sem hodila k maši. Hodila sem k jutranji maši ob šestih. Sama sem si sešila nedeljsko obleko. Pri krojenju mi je pomagala šivilja, ki je hodila šivat po hišah. Za uslugo sem delala v vinogradu namesto nje. Blago sem si kupila za denar, ki sem ga dobila pri obiranju hmelja. Na obleko sem bila zelo ponosna. Skrbno sem pazila nanjo. Veliko mladih je hodilo obirat hmelj v Savinjsko dolino. Moj prijatelj me je povabil, naj grem z njimi. Teto in strica sem pregovorila, tako da sta me pustila. Šla sem predvsem zaradi zaslužka. Pri obiranju sem bila pridna in nekaj denarja sem si le zaslužila. Hmelj je obiral tudi fant iz Cerovca. Skupaj sva obirala, se pogovarjala in med nama je preskočila iskrica ljubezni.
Ob vrnitvi domov je začel prihajati k nam. Teta in stric sta ga sprejela. Tri leta sva bila prijatelja. Sklenila sva, da se poročiva. To sva tudi naredila in leta 1935 sva se poročila. Gostija je bila lepa. Naletaval je sneg in ljudje so govorih, da nama je Bog poslal srečo. Na isti dan se je poročila tudi sestra, tako da smo praznovali dvojno poroko. Gostija je trajala dva dni in igrah so štirje muzikantje. Do polnoči sva morala sedeti pri mizi, potem pa se je začelo prepevati in plesati. Po polnoči je muzikant zaigral za ženina in nevesto, da sva tudi midva lahko zaplesala. Okrog dveh po polnoči pa sva šla spat.
Zlobna tašča Imela sem oblečeno izposojeno belo obleko, povoščen venček na glavi in doma narejene čevlje. Preselila sem se v Cerovec na moževo domačijo za snaho. Tašča me že od prvega dne ni marala. Pri tej hiši sem veliko prejokala. Tašča je bdela nad vsakim mojim korakom in nikoli ►
43
Irena Cerovič, urednica knjige
ZGODOVINA	Življenjske zgodbe iz Ivanjkovcev
Otrokom smo vedno govorili, da morajo biti poslušni in da morajo vedno ubogati učitelja v šoli. Nikoli jih nisem kaznovala, vedno so me morah ubogati na besedo. Drugi sin se je začel potepati, ko je malo zrasel. Zašel je v slabo družbo, kjer se je veliko pilo, in zaradi tega smo se tudi veliko prepirali. Kljub vsemu se je spametoval, se poročil in zgradil lepo hišo.
Popotnica otrokom in taščam
8. marca 1995 sem izgubila moža. Vedno je prvi vstal ter zakuril v štedilnik, da sem vstala, ko je bilo že toplo. Tako je bilo tudi tokrat, vendar se je na hodniku zgrudil in umrl. Od takrat sem zelo osamljena, žalostna in vedno ga iščem. Ker nikogar ni, tudi ne kuham, postajam vedno bolj slabotna in zdravje se mi krha. Ob dolgih večerih molim in prosim Boga, naj me odpelje k možu. Ne morem in ne morem doumeti, da ga ni več in da se nikoli ne bo več vrnil. Ob prostem času pa zelo rada berem, da mi čas hitreje mine in nisem več tako zelo sama. Otroci z družinami prihajajo na obisk, vendar hitro tudi odidejo, saj imajo svoj dom, svoje delo in svoje skrbi. Poleti, ko me božajo toph sončni žarki, sem rada v naravi. Obdelujem še majhen vinograd in si s tem krajšam čas. Pri večjih delih mi pomagajo otroci in vnuki. Imam osem vnukov in pet pravnukov. Zelo se razumemo, vendar smo tudi malo skupaj. Moja želja je, da se ne bi prepirali, da bi drug do drugega bili strpni, ljubeči, si pomagali. Svojim otrokom, vnukom in pravnukom nikakor ne želim, da bi imeli samo en del tako žalostnega življenja, kot sem ga imela jaz. Vsem taščam svetujem, naj pomislijo, kaj govorijo, kaj počnejo in naj se zavedajo, da bodo tudi one nekoč ostarele in onemogle in si bodo želele mirno starost. Kako naj jo dobijo, če so bile hudobne, krute in nevoščljive. Moji otroci so tudi morah takoj v svet zaradi hudobne babice. Sama nisem bila dovolj močna, da bi se uprla. Hvaležna sem svojim otrokom, da so vzgojili svoje otroke v prijazne, vljudne ljudi, ki znajo spoštovati starše, stare starše in drug drugega. S ponosom zrem vanje in hkrati ugotavljam, da moram živeti prav zanje.« S
Terezija Rakuša	Terezija Rakuša, delavka v goricah leta 1959
44	Demokracija • 39/xm ■ 25. september 2008
trpeti, ker tu živim in ne moreva drugam, saj nimava denarja.
Ljubezen do otrok z možem
sva živela složno. Sprla sva se samo enkrat - leta 1962, ko je strašno udarila toča. Takrat smo redili eno kravo in telico. Po toči pa se je mož odločil, da bo treba telico prodati, ker obeh ne bomo mogli preživeti. Vendar je cena živine takrat bila zelo nizka in jaz se s tem nisem strinjala. Mož je telico vseeno prodal. Jaz sem namesto njega šla kopat v vinograd, on pa je odpeljal teličko na prodaj. Ko sem prišla domov, sem ugotovila, da telice ni. Ker pa je bil denar od prodane živine moj, sem bila zelo jezna in tako sva se pošteno sprla.
Dve hčerki in dva sina sem rodila doma. Vedno sem do konca nosečnosti delala. Vsi so se rodili podnevi, zraven pa sta bili soseda in vaška babica. V postelji sem ostala dva dni, potem pa spet na delo. Prvo hčerko, Angelo, sem rodila leta 1935, sledila sta Alojzija in Ferdinand leta 1940 ter Ivan 1948. Najmlajši, Ivan, je umrl, star šest let, zaradi gripe. Vsakega otroka sem se zelo veselila in vse sem imela enako rada. Tašča ni smela videti, da sem otroke ljubkovala, ker po njenem se ljubkuje samo Boga. Posebno pozornost sem posvečala najmlajšemu - Ivanu. Že od rojstva je imel ukrivljene nogi-ce in zato sem ga imela še posebno rada. Pri hiši smo imeli hlapca, da nam je pazil na otroke. Plačila ni prejemal, ampak smo ga šolali in oblačili. Tudi njegovi starši so hodili po vse, kar so potrebovali. Tako smo jim daj ah mleko, kruh, sadje, krompir... Možje tem otrokom bil tudi boter.
► ni imela prijazne besede zame. Snaha sem ostala naslednjih 35 let, kot je še živela tašča.
Bila je zelo osorna ženska in nikoli ji ni bilo nič prav. Vedela je, da sem imela prej drugega fanta, ki je bil cestar. Vedno znova me je opominjala, da naj bi vzela tistega drugega in tako bi lahko konjske fige po cesti pometala. Hodila je v klet, si sama natočila jabolčnik, ga popila, nato pa me obdolžila, da hodim v klet pit. Čeprav me je obsojala, tega nisem delala. Alkohola nisem marala.
Veliko slabega sem videla pri vinjeni tašči, zato sem se odločila, da tega ne bom počela. Razmišljala sem tudi o tem, da bi si vzela življenje, vendar me je mož še pravočasno ustavil. Poskušal mi je dopovedati, da bom najbolj zadovoljila taščo, če si bom vzela življenje. Takrat sem spoznala, da je več vredna najina ljubezen, ljubezen otrok, kot tašča. Ko sem mu potožila o najinih prepirih, je vedno samo odvrnil, da ga ni doma in tako tudi ne more presojati, da pa s taščo moram po-
Drustvo onkoloških bolnikov ^n/ Slovenija RaatiQi Ognjišče
pripravljamo dobrodelno akcijo za rakave bolnike
STOPIMO SKUPAJ
V nedeljo, 5. oktobra, ob 19.55 na 1. programu TV SLO in programu Radia Ognjišče
is	■	„	. .
Stopimo skupaj! Vaše darove bomo zbirali na:
y (01) 512 25 00
1 A	'j . Jf * ¿§?%
| Vabilu na dobrodelno akcijo so prikimali:
| Bernarda Fink In/,ko. mezzosopranistka • Marko Fink, baritonist • Nataša Valant. pianistka • QUARTETTULIPAN • MiaŽnidarič • Nuša Derertda • Simona Vodopivec Franko • Nuška Drašček • Plesna ' skupina Piojce Horvat • Otroški zborček Delavnice Muzike Ivan Hudnik • Vok. skupina Srebrni zvoki Mofpa Mavec • Jure Sesek • Janez Dolinar
RADIO OGNJIŠČE
ZGODOVINA
Poznobaročna sakralna arhitektura
V. M.
Filozofska fakulteta v Ljubljani je izdala knjigo dr. Metode Kemperl Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem. Knjiga je prva v novi zbirki Historia Artis oddelka za umetnostno zgodovino.
Monografija je zato prestižnega pomena ne le za slovensko umetnostno zgodovino, ampak tudi v srednjeevropskem prostoru. Na podlagi spomenikov, ki so sistematično predstavljeni v monografiji tudi s slikovnim gradivom, bo mogoče opuse štajerskih arhitektov 18. stoletja še dopolnjevati, in to ne le s stavbami na slovenskem Štajerskem, ampak tudi tistimi v Avstriji in predvsem na Hrvaškem.
Dr. Milček Komelj je zapisal, da je v tej knjigi izčrpen in doslej najtemeljitejši pregled poznobaročne arhitekture na slovenskem Štajerskem in da gre za zelo stvarno napisano knjigo, ki temelji na arhivskem gradivu (predvsem na novo odkritem), dosedanjih raziskovanjih (tako rekoč popolnem poznavanju dosedanje strokovne literature) in avtoričinem lastnem intenzivnem primerjalnem opazovanju ter sklepanju med osebnim terenskim stikom s spomeniki.
Dr. Metoda Kemperl Dr. Metoda Kemperl (rojena leta 1971) je docentka za zgodovino likovne umetnosti s teorijo umetnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 1996 je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, leta 1999 je magistrira-la, leta 2002 pa doktorirala z disertacijo Romarske cerkve - novogradnje 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Arhitekturni tipi, poslikava in oprema. Izsledke svojih raziskav, predvsem baročne sakralne arhitekture na Slovenskem in v sosednjih pokrajinah, zlasti na avstrijskem Štajerskem, redno objavlja v slovenski, avstrijski in hrvaški periodiki. Njeno raziskovalno delo je prineslo pomembne ugotovitve tudi na področju baročnega kiparstva in slikarstva pa tudi kulturne zgodovine in zgodovine. E
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008	45
Monografija o pozno-baročni sakralni arhitekturi na slovenskem Štajerskem je prva pregledna monografija o naši baročni arhitekturi po skoraj štiridesetih letih. Obravnava enega najkakovostnejših obdobij baročne arhitekture na Slovenskem, in sicer poznobaročno arhitekturo na Štajerskem. Ta je zaradi zgodovinskih dejstev tesno povezana s tisto na avstrijski strani, zato pa slabo raziskana. Po razdelitvi historične dežele Štajerske po prvi svetovni vojni so avstrijski raziskovalci obravnavali le spomenike na avstrijski strani, slovenski pa na slovenski. Opusi arhitektov so bili zato zelo slabo raziskani in ovrednoteni.
V monografiji so najprej predstavljeni časovni okvir in zna-
Kronska Gora
čilnosti poznobaročne Štajerske sakralne arhitekture, nato pa še pregled dosedanje literature, v kateri je bila obravnavana. V nadaljevanju je predstavljen prvi pomemben poznobaročni arhitekt na slovenskem Štajerskem, mariborski zidarski mojster Jožef Hoffer, postavljene so teze o vplivu dunajske arhitekture nanj in vsi njegovi najpomembnejši nasledniki. V tem preglednem poglavju so predstavljeni tudi spomeniki, ki stojijo na avstrijskem Štajerskem in so povezani z mojstri, ki so delovali v slovenskem delu Štajerske. Z novimi podatki iz arhivskega gradiva ter novimi atribucijami so obogatene biografije štajerskih zidarskih mojstrov iz obravnavanega obdobja. Med njimi je na podlagi arliivskih virov osvedjeno tudi delo celjskih in mariborskih okrožnih inže-
Dr. Metoda Kemperl
nirjev ob koncu 18. stoletja, ki je bilo do zdaj v umetnostno-zgodovinski literaturi povsem prezrto. V strokovni literaturi je do zdaj ostalo prezrto tudi vprašanje poznobaročne tradicije v 19. stoletju, zato je v monografiji temu posvečeno posebno poglavje. Poznobaročna sakralna arhitektura na Štajerskem je kakovostna in se je tako močno usedla v zavest ljudi, da so po teh vzorih gradili še do sredine 19. stoletja.
110 štajerskih cerkva Najob
sežnejše poglavje knjige, ki obsega 342 strani, predstavlja katalog cerkva. Tu je predstavljenih kar sto deset poznobaročnih sakralnih spomenikov, od katerih jih je bila do zdaj v umetnostnozgo-dovinski literaturi obravnavana le dobra tretjina. Kar nekaj že znanim spomenikom štajerskega poznega baroka je na podlagi arhivskih virov ali stilnokritič-ne analize popravljena ali dopolnjena stavbna zgodovina, skupno pa monografija prinaša nova spoznanja za več kot petdeset štajerskih cerkva.
OSEBNOSTI
Pozabljeni predsednik vlade
Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije
Od slovenskih politikov, ki so bili predsedniki vlad, je bil dr. Janko Brejc eden glavnih borcev za pravice Slovencev na Koroškem v času dvojne monarhije, v času Kraljevine Jugoslavije pa eden glavnih zagovornikov naše avtonomije.
Slovenci smo imeli malo politikov, ki so zasedli mesto predsednika vlade. V pokojni avstro-ogrski monarhiji ni niti en slovenski politik prišel blizu mestu ministrskega predsednika. Prvi slovenski politik, ki je postal predsednik, je bil vitez Pogačnik, ki je ob razpadu avstro-ogrske monarhije postal predsednik Narodnega sveta za Slovenijo, se pravi predsednik začasne slovenske vlade. Viteza Pogačnika je nasledil dr. Janko Brejc, ki je bil predsednik Narodnega sveta za Slovenijo do leta 1920, ko je prišlo do dokončnega formiranja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in je postal slovenski narodni svet v takšni vlogi odveč, zato so
A vendar, če se nekako v megli še spominjamo Ribičiča, Korošca in Pogačnika, je dr. Brejc praktično popolnoma utonil v pozabo. Tega si Brejc, eden od zastavonoš slovenskih prizadevanj po avtonomiji v Kraljevini Jugoslaviji in eden najodločnejših borcev za zaščito slovenstva na Koroškem, nikakor ni zaslužil.
Vedno odličnjak Janko Brejc se
je rodil 18. novembra leta 1869 v Brezjah pri Tržiču, in sicer v trdni kmečki družini. Prve korake v šolanju je naredil v vaški osnovni šoli tako kot mnogo kmečkih fantov. Bil je bister učenec in si je deloma s pomočjo staršev, deloma s pomočjo drugih financerjev
Na začetku prve svetovne vojne so Brejca avstro-ogrske oblasti začasno priprle.
privoščil za tiste čase hudo drago šolanje na gimnaziji. Brejc je leta 1882 vstopil v prvi letnik gimnazije v Celovcu. Tedaj je bil čas velikih sprememb. Na Kranjskem je tedaj prišlo do političnega zavezništva med liberalci in konservativci na podlagi slovenstva in to je pripomoglo, da so v kranjskem deželnem zboru slovenski poslanci zasedli okoli sedemdeset odstotkov poslanskih mest in izrinili Nemce z oblasti. Tega na Kranjskem niso nikoli več izpustili iz rok, čeprav sta se glavni politični struji na Slovenskem kmalu sprli in se poslej med seboj sovražili skoraj huje, kot sta sovražili Nemce.
Kot gimnazijec v Celovcu je Brejc takoj opazil razliko med Kranjsko in Koroško. Slovencev je bilo v Celovcu sicer veliko, a vseeno so bili manjšina, ki so jo nemški politiki povsem obvladovali. Tudi na gimnaziji je bilo slovenskih učencev le za vzorec,
ga razpustili in prenesli oblast na kraljevo vlado. V dobrih sedemdesetih letih obstoja Jugoslavije, kot kraljevine in kot socialistične republike, sta le dva slovenska politika vodila zvezno vlado. V kraljevini je dr. Anton Korošec, dolgoletni Brejčev politični zaveznik, vodil državno vlado drugo polovico leta 1928, v socialistični Jugoslaviji pa je v prvi polovici sedemdesetih let vlado Jugoslavije vodil Mitja Ribičič. Na svoje ministrske predsednike oziroma predsednike vlade smo morali počakati do samostojnosti Slovenije. Od tedaj se je zvrstilo pet predsednikov vlad: Alojz Peterle, dr. Janez Drnovšek, dr. Andrej Bajuk, mag. Anton Rop in Janez Janša. Nekdanjih predsednikov vlad se komaj kdo še spominja.
Dr. Janko Brejc, eden od peščice slovenskih predsednikov vlad
'XIII ■ 25. september 2008
OSEBNOSTI
le dobra desetina vseh dijakov. Brejc je pet letnikov gimnazije končal v Celovcu, preostale tri pa v Ljubljani. Razen prvega letnika je vse opravil z odliko.
Ta šolski uspeh mu je prinesel možnost študija na Dunaju, kjer se je leta 1891 vpisal na pravno fakulteto. Študij mu je omogočila t. i. Knafljeva štipendija, ki je skozi tristo let pomagala velikemu delu študentov slovenskega rodu.
Med študijem se je začel zanimati za politiko. Morda še malo bolj kot drugi študenti, kajti kar dva od njegovih predavateljev na fakulteti, Max Ritter Hussarek von Henlein in Heinrich Lamma-sch, sta kasneje postala avstrijska predsednika vlade. Brejc je pridno študiral in leta 1895 sklenil študij prava z doktoratom.
Zapustil Ljubljano Brejc se je
po doktoratu na univerzi vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot odvetniški koncipient ter upal, da bo odprl lastno pisarno. Začel pa se je tudi bolj zanimati za politiko in leta 1897 se je dokončno pridružil Katoliški narodni stranki. Leta 1901 je nastopil kot poslanec za kranjski deželni parlament, in sicer za okraje Kranj, Tržič in Ško-fja Loka, ter bil izvoljen v deželno zakonodajno telo. Kot deželni poslanec se je zapletel v večje število političnih sporov, najhujšega z dr. Ivanom Šušteršičem. Spor je šel celo tako daleč, da je Brejc odstopil kot deželni poslanec, zapustil Ljubljano in se preselil v Celovec. V koroškem glavnem mestu je odprl odvetniško pisarno, skoraj takoj pa se je vključil tudi v lokalno politiko. Politiko na Koroškem in še posebno splošne razmere je že nekoliko poznal, saj se je na Koroškem več let šolal.
Brejc se je pridružil Katoliškemu političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem, ki je bilo tedaj najmočnejše in tudi osrednje politično društvo koroških Slovencev. Društvo je imelo sicer mrežo svojih podružnic po Koroškem, a je v času Brejčevega prihoda in vstopa v društvo v njem vladalo mrtvilo. Društvo je doživelo hud politični udarec, saj je le nekaj prej izgubilo svojega edinega poslanca na državni ravni pa tudi dva od treh poslanskih sedežev v koro-
i?'"". ?:
škem deželnem zboru. Nujno je torej potrebovalo nekoga, ki bi poživil društvene dejavnosti in jih spravil v gibanje.
Vodja kraških Slovencev Brejc
je bil svež veter z dovolj energije in nekaj političnimi izkušnjami. Društvo je začelo s široko akcijo na političnem in kulturnem področju, prav tako pa tudi na gospodarskem. Prav na gospodarskem so bih Slovenci, čeprav ne tako nemočni, kot se je zdelo, neorganizirani. Pod Brejčevim vodstvom se je začela slovenska gospodarska samopomoč. To pomeni, da so Slovenci začeli poslovati in predvsem kupovati pri Slovencih oziroma v trgovinah, kjer jih lastniki niso diskriminirali zaradi jezika. Ta taktika je prinesla uspehe, okrepila je članstvo pa tudi samozavest in napolnila večno prazne finančne fonde društva. Na to preprosto, a učinkovito taktiko so nemški politični krogi reagirali precej kislo. Po njihovem mnenju
je bila takšna taktika nepoštena, a Brejca in somišljenikov to ni pretirano motilo. Politični uspehi so prinesli Brejcu mesto nespornega voditelja Slovencev na Koroškem in kmalu so se tako Nemci kot Slovenci iz Kranjske zavedeh, da bo treba z Brejcem in njegovim društvom računati v prihodnjih političnih kombinacijah. Zaradi idejne podobnosti s programom Slovenske ljudske stranke je prišlo do zbliževanja SLS in Katoliškega društva za politični in gospodarski napredek Slovencev na Koroškem ter pogovorov o združitvi obeh političnih strank. Po več pogovorih sta se organizaciji združili leta 1909. V bistvu je močnejša ljudska stranka politično organizacijo koroških Slovencev strnjeno sprejela v svoje članstvo. Brejc in kolegi so postali ena od močnih struj v stranki, politično pa so podpirali smer Janeza Evangelista Kreka.
Vstop koroških Slovencev v Slovensko ljudsko stranko je pomenil večje število poslancev v
Susteršic m Brejc sta bila osebno sprta več kot dvajset let.
Po vstopu v Slovensko ljudsko stranko je Brejc podpiral smer Janeza E. Kreka.
Na dunajski univerzi so se kalili nekdanji slovenski politiki.
dunajskem parlamentu, ki so se zavzemali za pravice Slovencev na Koroškem na državni ravni. Okrepil je tudi kadrovsko in finančno delovanje Slovencev na Koroškem, ki so imeli dobro zaledje na Kranjskem, kjer je ljudska stranka obvladovala deželni parlament.
Nemški nacionalisti na Koroškem so odgovorili z zaostrovanjem na političnem in jezikovnem področju. Slovenski jezik so poskušali izriniti iz javne rabe na Koroškem. Koroški Slovenci so na to odgovorili z javnim pozivom k popolnemu bojkotiranju vseh gospodarskih družb in tudi zasebnikov, ki diskriminirajo slovenski jezik. Vprašanje jezika je večkrat prišlo na dnevni red dunajskega parlamenta in bilo zaradi velikega števila slovenskih poslancev obravnavano z ustrezno pozornostjo. Brejc je bil tudi sourednik oziroma soavtor knjige »Iz koroškega vilajeta«, ki je izšla leta 1913. V njej so bile opisane razmere v pokrajini, kar je prineslo Brejcu novo število ostrih napadov nemških nacionalistov. Brejc je bil še vedno sprt tudi s Šušteršičem. Desetletje dolg spor med politikoma se je še kar poglabljal.
Ob izbruhu prve svetovne vojne so koroški nacionalisti dosegli, da so Brejca zaradi njegovega odločnega zavzemanja za pravice Slovencev začasno internirali. Potem ko je prva protislovanska histerija ob začetku prve svetovne vojne minila ter je bilo ugotovljeno, da Brejc nikoli ni bil nelojalen do države in krone, so ga izpustih in do konca vojne je ostal v dunajskem parlamentu. Bil je eden najvidnejših podpisnikov majniške deklaracije.
Član narodnega sveta ob razpadu Avstro-Ogrske je postal Brejc podpredsednik Narodnega sveta za Slovenijo, ki je prevzel oblast nad našim ozemljem. Njegov je bil resor notranjega ministrstva, bil pa je tudi član delegacije, ki se je s srbskimi politiki dogovarjala za združitev v enotno državo. Po odstopu predsednika Narodnega sveta za Slovenijo viteza Pogačnika je Brejc prevzel mesto predsednika, obdržal pa je tudi resor ►
Demokracija • 39/xin • 25. september 2008
47
OSEBNOSTI
► notranjega ministrstva. V času, ko je bil predsednik, so mu očitali, da preveč cinca glede koroškega vprašanja. Brejc, pa čeprav odločen zagovornik pravic Slovencev, se ni odločil za morebitno vojaško zasedbo in priključitev Koroške s strani srbskih čet. Nasprotniki so mu tudi očitali, da je aprila 1920, ko je vodil notranji resor, prišlo do streljanja žandarmerije na stavkajoče komunistične železničarje, v katerem so padle smrtne žrtve. To je bilo nepošteno, saj Brejc ni imel nadzora nad žandarmerijo, ki je bila v tistem času pod vojaškim poveljstvom, poleg tega pa je v tistem času vojska s kraljevim pooblastilom razglasila začasen nadzor tudi nad železnico, se pravi, da je bila tako stavka kot njeno zatrtje v bistvu »notranja stvar vojske«.
Po volitvah vustavodajno skupščino je bil Brejc razočaran, ker je bila večina avtonomističnih predlogov preglasovana. Brejca so določili, da se v imenu Slovenske ljudske stranke pogaja z drugimi »avtonomističnimi« oziroma protiunitarističnimi strankami v državi, to je s hrvaško kmečko stranko, srbskimi radikali in bo-senskimi muslimani. Zaradi tega je prišlo do vnovične zaostritve med Brejcem in dr. Šušteršičem. Slednji je namreč s svojimi liberalci odločno podpiral čim večjo unitarizacijo države. Besedni spori med obema politikoma so bih zlasti hudi v letu 1923, ko so bile volitve v državni zbor. Brejc je bil eden najbolj napadanih politikov iz tabora Slovenske ljudske stranke. Svoje zadoščenje pa je dobil po razglasitvi volilnih izidov. Ljudska stranka je na Slovenskem premočno zmagala in dobila v državnem parlamentu kar enaindvajset poslancev od šestindvajsetih. Volitve leta 1923 so bile Šušteršičev politični pokop.
V Narodnem svetu za Slovenijo je bil Brejc podpredsednik, zadolžen za notranje zadeve.
Spor med dr. Jankom Brejcem in dr. Ivanom Šušteršičem je trajal več kot dvajset let.
A bližal se je tudi zaton Brej-čeve politične kariere. Nekako mu je postalo jasno, da ga najbolj potrebujejo v časih, ko je stranka v škripcih, ko pa ji gre dobro, se ga izogibajo. Večina njegovih političnih soborcev je bila v pokoju ali pa pokojna. Od starega vodstva ljudske stranke sta ostala le še on in dr. Korošec.
Ko sta se leta 1924 sprla, je imel Brejc vsega dovolj in se je sklenil umakniti iz aktivne politike. Odpovedal se je nadaljnjim kandidaturam za poslanca, umaknil se je iz večine strankinih odborov in dejavnosti, le občasno je svetoval, a tega je bilo vse manj.
Dr. Brejc, nekdanji predsednik Narodnega sveta za Slovenijo, je zadnjih deset let svojega življenja živel odmaknjeno od politike. Umrl je 6. aprila 1934 v Ljubljani, star petinšestdeset let. Njegovega pogreba so se udeležili vsi, ki so kaj šteli v tedanji slovenski politiki in javnem življenju, svoje sožalje pa sta poslala tudi kralj Aleksander in predsednik jugoslovanske vlade Nikola Uzunovič.
O Brejcu je napisal knjigo zgodovinar dr. Andrej Rahten. 19
Knjigo dr. Silvina Eiletza
Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940
lahko naročite na uredništvu Demokracije: Nova obzorja, Mivka 25,1000 Ljubljana.Tel.: 01/2447-200.
Spominska slovesnost v Mozlju
Društvo za ohranjanje spomina na žrtve komunistične revolucije SLOVENIJA 1941 -1948-1952 - pododbor Ljubljana-Grčarice vabi vse, ki jim je to mar, na spominsko slovesnost za pobitimi pripadniki JVvD (Jugoslovanske vojske v domovini) v septembru in oktobru leta 1943. Komemoracija bo v nedeljo, 28. 9. 2008, ob 11. uri pri kapelici sv. Krvi v Mozlju pri Kočevju. Mašo bo daroval g. Anton Gnidovec, župnik iz Kočevja. Priložnostni avtobus bo s Kongresnega trga v Ljubljani odpeljal v nedeljo zjutraj ob 8. uri. Vabljeni!
Spominska slove-v Mozlju lani
SILVIN FILETZ
TITOVA
SKRIVNOSTNA LETA V MOSKVI
48
Demokracija ■ 39/xm • 25. september 2008
Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje.
Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje.
■
■IIBllIBliaillllHIllll liiiiiiBBiaiiiBisiiiiiiilHHHI iiiaiiiiaiiBfliiBigiaiiiiiaiiiiiUH EBMBBUnBaBKBmaHHEaBMHHUMH
mmmmm_mmm_mmmm_
BHBBaSESHHBHBBi
■agaua ■ ■ ■ na mmm mmmm m mmmmm mmmmm mmm ■■■■■ ■■■■ g ami mmm mmm mmm mmmm m mmmmmmmm^mrn mmm mmmm m
■Bjeiie mmmm ■
■ mmmm ■■■ «auu bi
HHH ■■■
UBI

mmmmmmmmmi

V" . -
080 19 20 . www. ZavarovalnicaMaribor.s
Brez zavarovanja je vse kot list v vetru
ZAVAROVALNICA MARIBOR
GLASBA
Zbrana dela Gabriella Pulitija
V.M.
Muzikološki inštitut ZRC SAZU izdaja zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae, od leta 2005 pa tudi znanstveno revijo Demusicadisserenda. Za obe skrbi Založba ZRC.
Gabriello Puliti
V zbirki zbranih del skladatelja Gabriella Pulitija (ok. 1583-1644) je doslej izšlo šest zvezkov zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae (41,42,44,46,48 in 50) oz. devet skladateljevih v celoti ohranjenih zbirk. Pričujoči zvezek z naslovom Integra omnium solemnitatum vespertina psalmo-dia (1602) je zadnja v celoti ohranjena Pulitijeva zbirka in je skladateljev drugi znani tisk. Delo je natisnil znani tiskar v Milanu. Vsebuje 15 psalmov za večerni-ce za pet pevskih glasov z generalnim basom, introit Deus in adiutorium in Magnificat. Puliti jo je verjetno napisal za potrebe bogoslužja v redovnem samostanu v Pontremoliju, kjer je v času natisa leta 1602 delal kot orglar.
Pulitijevi petglasni psalmi, kljub dodanemu inštrumentalnemu bas-su continuu sodijo med njegova zgodnja dela v duhu renesančnega glasbenega idioma, ki ga je skladatelj presegel šele pozneje, ko je začel pisati tudi motete za en sam glas in inštrumentalno spremljavo (objavljeni npr. v zvezkih 40 in 42 zbirke MAMS). Tudi pri izdaji sklepnega zvezka Pulitijevih zbranih del v okviru zbirke MAMS, uredil ga je Nikola Lovrinič, je aktivno sodeloval mednarodni uredniški odbor v sestavi Bojan Bujič (Oxford), Ivano Cavallini (Palermo), Tomaž Faga-nel, Metoda Kokole (oba Ljubljana) in Ennio Stipčevič (Zagreb).
MONUMENTA
----USIC*SU~~"
LIV
INTEGRA OMNIUM SOLEMNITATUM VESPERTINA PSALMODIA
(1602)
Giacomo Gorzanis
Giacomo Gorzanis (Apulija ok 1520 - Trst[?j po 1573), ki se je okrog leta 1558 preselil iz neapeljske podkraljevine v Trst, je kot lu-tnjist in skladatelj poldrugo desetletje deloval med Trstom, Gorico in Gradcem. Z glasbo na Slovenskem ga povezujejo posvetila tiskanih knjig njegove glasbe, ki jih je naslovil na člane plemiških družin Khisl s Fužin, Dietrichstein iz Radovljice in Domberg iz Gorice. Gorzaniso-ve knjige napoletan so edinstveni glasbeni viri za raziskovanje posvetne glasbene ustvarjalnosti in recepcije inštrumentalnih in vo-kalno-inštrumentalnih glasbenih vrst v drugi polovici 16. stoletja. V napolitanah se skladatelj kaže kot eden osrednjih ustvarjalcev »villanelle alla napolitana« v obdobju po 1570, pri čemer je bistveno prispeval k širitvi te glasbene vrste iz Italije v mejne avstrijske dežele, tudi na habsburški dvor. Skladbe so homofone silabične uglasbitve stereotipnih petrarkističnih besedil s kitično nespremenljivo glasbeno strukturo. Gorzanisove skladbe je za prvo kritično notno izdajo tran-skribirala mag. Alenka Bagarič in kot urednica zvezka - izšel je pod naslovom II primo libro di napo-letane ceh si cantano et sonano in leuto (1570) - prispevala spremno razpravo o skladatelju, revizijsko poročilo z uredniškimi opombami in potrebnim znanstvenim aparatom. Izdaja obsega 80 strani not (faksimili izvirnih skladb in transkribcija), 58 strani besedil v slovenščini in angleščini z besedili pesmi in 5 faksimilov. Izdaja je prvi del načrtovane celotne izdaje ohranjenih Gorzanisovih skladb.
František Josef Benedikt Dušik De musica disserenda
Predstavnik razvejene češke glasbene družine František Josef Benedikt Dušik (1765-po 1817) je od leta 1790 nekaj časa deloval v Ljubljani. Služboval je na koru ljubljanske stolnice in bil med najbolj dejavnimi člani ljubljanske Filharmonične družbe. Kot vsestranski glasbenik je sodeloval na prireditvah družbe, na katerih so izvajali tudi njegova dela. Ljubljanski filharmoniki so ga imenovali za prvega častnega člana svoje družbe.
Njegova Simphonia Grande in G je partitura z vsemi značilnostmi te klasicistične glasbene vrste, ki predstavlja kot skladba pomembno informacijo o aktualnem stanju, poustvarjalnem standardu in rabi orkestralne glasbe v našem glasbenem okolju v drugi polovici 18. stoletja.
Transkripcijo partiture, ki jo kot edini do zdaj znani rokopis skladbe hrani Glasbena zbirka NUK v Ljubljani, je pripravil dr. Matjaž Barbo. Kot urednik zvezka je prispeval tudi spremno razpravo o skladatelju, revizijsko poročilo z uredniškimi opombami in potrebnim znanstvenim aparatom. Izdaja obsega 69 strani not, 16 strani besedil v slovenščini in angleščini in 3 faksimile.
Lil
SIMPHONIA GRANDE ING
De musica disserenda je muziko-loška znanstvena revija, ki jo je leta 2005 začel izdajati Muzikološki inštitut ZRC SAZU. Namenjena je objavljanju znanstvenih razprav z vseh področij sodobne muzikologije (tako historičnih kot sistematičnih) pa tudi interdisciplinarnih razprav v zvezi z glasbo. Izhaja dvakrat letno. Revija želi v slovenskem kulturnem prostoru omogočiti uveljavljanje novih dognanj in pogledov na fenomen glasbenega v vsej njegovi razsežnosti. Naštejmo le slovenske prispevke iz obeh številk letnika 3 (2007): Glasba in narodna zavest (Stane Granda), »Vesela pesem žalostno serce ovedri - mila pesem ohladi njegove rane« (Matjaž Barbo), »Glasba za rabo« kot družbenozgodovinski pojav v drugi polovici 19. stoletja (Nataša Cigoj Krstulovič), Kritike zbora Glasbene matice v luči njegovega mednarodnega delovanja (Tomaž Faganel), Relativna avtonomija glasbe: primer Ljubljanskega dnevnika 1951-1961 (Leon Štefanija), Vprašanje avtonomnosti glasbene kritike v slovenskem dnevnem časopisju ob praizvedbi kantate Stara pravda Matije Tomca: med estetsko sodbo in političnim konstruktom (Jernej Weiss), »Pojoča cerkev v samoti«: kartuzijani in njihova glasba (Katarina Šter). Žal so pomembni prispevki slovenskih avtorjev objavljeni v tujem jeziku, čeprav bi jih lahko objavili na in-ternetu, v reviji pa v slovenščini.
t
Demokracija • 39/xni ■ 25. september 200»
Tourism
www.unwto.org
Responding to the Challenge of
Climate Change
Svetovni dan turizma, 27. september 2008 TEMA: Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb
"Tourism Responding to the Chaltenge of Climate Change" je tema letošnjega svetovnega dneva turizma Svetovne turistične organizacije (United Nations World Tourism Organizatoion, UNWTO). Vsako leto izberejo eno državo članico UNWTO, ki je gostiteljica svetovnega dneva turizma, letos je to Peru.
Svetovni dan turizma (World Tourism Day) od leta 1980 vsako leto praznujemo 27. septembra, ki predstavlja dan sprejema statuta UNWTO, hkrati pa pomeni konec glavne turistične sezone na severni polobli in začetek na južni.
Vsaka država in nacionalna turistična gospodarstva na lasten način obeležijo ta za turizem poseben dan: s poslanicami, s seminarji, delavnicami, z brezplačnimi vstopnicami za oglede turističnih znamenitosti in drugimi aktivnostmi.
Direktorat za turizem na ministrstvu za gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija bosta letošnji svetovni dan turizma obeležila na prireditvi, ki bo potekala v petek, 26. septembra v okviru Dneva odprtih vrat STO na Bledu. Ob letošnji tematiki »Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb« se bodo zvrstila predavanja na to aktualno tematiko, podeljeno pa bo tudi priznanje »Naj menedžerki v turizmu« in letos prvič tudi "Naj menedžerju v turizmu". V sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije bo na prireditvi podeljeno tudi priznanje za »Naj prostovoljca« oziroma »Naj prostovoljko« v turizmu 2008.
m
Naročnik: Slovenska turistična organizacija
RECENZIJE
Čas hladnih zvezd	1.
Založba Litera
Pisatelj Marjan Kolar je bil rojen leta 1933 v Slovenj Gradcu, danes živi in piše v Kodjah. V zbirki Piramida je izšlo njegovo literarno delo Čas hladnih zvezd. Zgodba govori, da v iztekajočem se življenju Kolarjevega starega borca ni velikih dramatičnih dogodkov; celo danes tako aktualnih razprtij okrog predlaganega spomenika krajevnim žrtvam revolucionarnega nasilja pisatelj ne požene v resnično zaostren spopad. V ospredju je melanholična podoba neke starosti in minevanja, sestavljena iz številnih in povečini nerazveseljivih drobcev naključne vsakdanjosti, v katerih začutimo značilni utrip nekega odmaknjenega industrijsko-kmečkega kraja na Slovenskem. A ta utrip se pisateljevega junaka dotakne le na površini, kajti tok življenja ga je že dokončno izvrgel in zdaj lahko samo še stoji na bregu in ga izmodren, a nemočen opazuje. Kolarjev svet je v tem tekstu svet fotografsko realističnih trenutnih posnetkov, ki praviloma osvetijujejo več kot samo eno plat obravnavane zadeve in ki jih deloma že zaradi junakovega značaja, še bolj pa zaradi avtorjevega prirojenega temperamenta, ki ga čutimo v ozadju, preveva ozračje nekakšne nepodkupljivo trezne skepse. To ni svet vročega sonca, temveč svet »hladnih zvezd«.
Razdvojeni narod
Založba Mladinska knjiga
Zgodovinska raziskava zgodovinarke dr. Ta-mare Griesser Pečar Razdvojeni narod, Slovenija 1941-1945 poskuša podati, kolikor je mogoče prepričljivo podobo bistva, ciljev in prakse različnih družbenih in političnih sil tistega časa: organizacij, strank, zvez, vojaških in paravojaških enot v Sloveniji. Raziskava se na podlagi dobljenih izsledkov posveča vprašanju, kako je moglo priti do tedanjih notranjih slovenskih sporov. Sklicuje se na mednarodnopravno presojo okupacije, s katero lahko danes merimo različne tokove gibanj tedanjega časa z manj znanega stališča. Uporablja in navaja številne dokumente in vire. Zgodovino druge svetovne vojne v Sloveniji skuša razumeti tako, da upošteva več ravni dogajanja. Knjiga je izšla v zbirki Žepnice, obsega pa 562 strani.
Pahorjevi spomini	z
Študentska založba
Boris Pahor (roj. 1913 v Trstu) je eden najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih pisateljev, kar dokazujejo nominacije za Nobelovo nagrado, Prešernova nagrada pa tudi sprejem v francoski red legije časti. Boris Pahor, ki je preživel fašistično
52
preganjanje, nacistično taborišče in po vojni zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi, je med drugim velik borec za pravice zamejcev, v svetu pa je najbolj znan po romanu Nekropola iz leta 1967. Moje suhote (zbirka Beletrina) so avtobiografski zapisi, ki so izšli ob avtorjevi 95-letnici. Predstavljajo pomembno pričevanje, ki celovito osvetljuje tako njegovo kompleksno življenjsko izkušnjo kot literarni opus. Pahorjeva zgodba je v marsičem metafora 20. stoletja. Po eni strani jo zaznamuje življenje v multietničnem okolju, po drugi pa je trčila ob vse bistvene totalitarizme 20. stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. Pahor se izkaže za vseskozi skeptičnega v odnosu do ideologij in njihovih poskusov podreditve posameznikove svobode. Po drugi strani pa se kljub vsem udarcem usode razkriva kot preživelec, čigar življenjska energija je izredna.
Varstvo manjšin
INV
Inštitut za narodnostna vprašanja je izdal knjigo Vere Klopčič Mednarodnopravne razsežnosti pravnega varstva manjšin v Sloveniji. Uvodoma avtorica prikaže vprašanje mednarodnopravnega varstva manjšin nasploh, sledijo prikaz novih evropskih dokumentov o tej temi, ustavna in zakonska ureditev manjšinskega varstva v Sloveniji, pravni položaj, status in pravice pripadnikov narodov in manjšin z območja nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, na koncu pa še ugotovitve o pomenu novih evropskih dokumentov za razvoj pravnega varstva narodnih manjšin.
Jezik molekul	3
SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede) je izdala knjigo akademika dr. Mihe Tišlerja Jezik molekul s podnaslovom Kemično sporočanje in sporazumevanje. Kot povesta že
Demokracija ■ 39/xiii • 25. sepiember 2008
naslov in podnaslov, se je avtor posvetil t. i. sporočilnim molekulam. Molekule obravnava po namenu učinkovanja, s čimer spoznamo spojine, ki živalim omogočajo sledenje in orientacijo na terenu, za privabljanje nasprotnega spola ali socialno organiziranost (npr. pri čebelah ali mravljah), za zbiranje v skupine, za sprožanje preplaha in spodbujanje obrambe. Bolj kot sesalci te zelo zapletene spojine oziroma infoke-mikalije (feromone) uporabljajo žuželke.
Astonomovi utrinki
Založništvo Jutro
Marijan Prosen je astronom, pedagog in pisatelj, ki je napisal veliko člankov in knjig iz astronomije za odrasle in otroke. V knjigi Utrinki iz moje astronomske delavnice so zbrani njegovi najpomembnejši strokovni članki iz obdobja 1968-2003, v njih pa obravnava astronomske vsebine z matematično-fizikalnega vidika. Objavljenih je 33 člankov; naslovi prvih treh so: Dvojna reža pri meritvah zvezdnih predmetov, Nekaj o osnovnih fotometričnih količinah v astronomiji, Ločljivost in zmogljivost daljnogleda. Zadnji štirje, objavljeni so bili v Preseku, so: Astronomske osnove našega koledarja, Zenitne zvezde, Uporaba verižnih ulomkov v astronomiji, Tycho Brahe (1546-1601). Ob štiristoletnici rojstva.
Retrospektiva	4.
Založba Mladinska knjiga
V zbirki Kondor so pod naslovom Retrospektiva izšle izbrane pesmi pesnika in urednika Andreja Brvarja. Od prvenca Slikanica (1969) je Andrej Brvar (roj. 1945) neposnemljiv sooblikovalec sodobne slovenske poezije: v več kot desetih zbirkah je prehodil pot od druž-benokritičnih pesmi in čistega »reizma« do zadržanega, a z vitalistično neposrednostjo prežetega zapisovanja vsakodnevnih »senzacij«, občutenj in zaznav, kakršne se ponujajo vsem, a jih registrira in ustrezno filtrira le ču-ječna in senzibilna pesniška osebnost. Izbral in spremno besedo je napisal Mitja Čander.
Sumi, Sumi dobra volja, prek neba, tja do vesolja
Pleši, poj si ir» razgrajaj, z novimi okusi rajaj.
Sočno sadje in maline, se vam že cedijo sline?
KULTURA
Odjuga v novogoriškem gledališču
Lucija Horvat, foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Nova sezona v Slovenskem narodnem gledališču se imenuje Odjuga. Predstavili sojo vodja Amaterskega mladinskega odra Emil Aberšek, direktor SN6 Nova Gorica Mojmir Konič, dramaturginja Martina Mrhar in umetniški vodja Primož Bebler.
Predstava Skrivni strahovi na javnih krajih lanske sezone se je uvrstila na Borštnikovo srečanje.
maju in juniju gostili festival s tremi predstavami. Lanska sezona je bila v SNG Nova Gorica uspešna, saj jim je uspelo povečati obisk in so imeli kar 1.300 abonen-tov. Ob rednem programu bodo pripravili tudi predstavo Varuh v rži, v kateri bodo nastopili študentje gledališča. V okviru novo-goriškega gledališča bo tudi letos deloval Amaterski mladinski oder (AMO), ki bo ponudbo dopolnil z otroško predstavo Marsovčki na obisku, najmlajšim pa bo na širšem Goriškem in čez mejo na voljo več polžkovih abonmajev, je dejal vodja AMO Emil Aberšek. 19
javni kraji, kjer se družbenokri-tična energija laže sprošča.
Vrednem programu SNG Nova Gorica se bo v okviru letošnje sezone, imenovane Odjuga, ki bo trajala od oktobra do maja, zvrstilo šest predstav, s pomočjo katerih bodo gledalci lahko z 20-letnim zamikom in zgodovinsko distan-co pogledali na nekdanjo skupno državo. »Letošnji abonmajski program novogoriškega gledališča sloni na domači dramatiki, slovenski in tisti, ki je nastala v nekdanji skupni državi, ter z razburljivimi in zanimivimi besedili ponuja moder in zrel, a hkrati ne preveč indiferenten in skleroti-čen pogled na območje nekdaj
54
skupne države,« je dejal umetniški vodja gledališča Primož Bebler. Sezona Odjuge se začenja v obdobju v Kraljevini SHS, se nadaljuje med drugo svetovno vojno, ko se snuje nov sistem, sledi obdobje socializma, dve predstavi pa sodita v tranzicijski čas, in sicer gre za sodobno slovensko ter makedonsko emigrantsko zgodbo. V SNG Nova Gorica so prepričani, da je letošnji program s svojim humorjem in poetiko ter bogato žanrsko mešanico dovolj razgiban, da bo pritegnil občinstvo. Rdeča nit sezone namreč ni politika, ampak saloni, gostilne, jame in bordeli, nekakšni na pol
Krstna uprizoritev Na odrskih
deskah SNG Nova Gorica bodo sredi oktobra najprej uprizorili grenko-sladlco igro salonskega ljubimkanja Leda hrvaškega dramatika Miroslava Krleže, nato pa bo na vrsti srbska komedija Gospa ministrica Branislava Nušiča, ki jo bodo izvedli v koprodukciji z Gledališčem Koper. Tragikomična fantazma upora na robu družbe Neskončni šteti dnevi, ki jo je napisal Andrej E. Skubic, bo doživela svojo krstno uprizoritev, sledila pa ji bo poetična komedija o bolečinah in čudežnem odrešenju Čudež v Šarganu enega najboljših sodobnih srbskih avtorjev Ljubomira Simoviča. Sicer pa je dramaturginja SNG Nova Gorica Martina Mrhar kot izstopajočo predstavo sezone omenila Pasi-jon po Edvardu Kocbeku, ki ponuja pregled v preteklost naroda in premislek za prihodnost. Pod delo s podnaslovom S poti v Jajce jeseni 1943 se je podpisal pesnik in dramatik Ivo Svetina, predstavo pa v Novi Gorici pripravljajo skupaj z Dramo SNG Ljubljana.
Tetovirane duše Zadnja predstava sezone bodo Tetovirane duše lanskega nagrajenca festivala Vilenica Gorana Stefanovske-ga. Gre za del projekta Orient Ek-spres, v katerem bo pod okriljem evropskega gledališkega združenja nastalo osem predstav. No-vogoriški gledališčniki, ki so tudi tokrat povabljeni na Borštnikovo srečanje, pa bodo v okviru mednarodne mreže Neta oziroma Nove Evropske Teatrske Akcije v
Demokracija ■ 39/xin • 25. september 2008
Letoviščarji so gostovali na festivalu v Bogoti.
HTiroslav Krleža
Leda bo prva v letošnji sezoni.
KULTURA
Napovednik dogodkov
Spominska razstava
V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je od preteklega tedna na ogled spominska razstava, odprta ob 10. obletnici smrti slikarja Jožeta Tisnikarja. V središču njegovega zanimanja je bila smrt. Njegova likovna izpoved je tesno povezana z osebno izkušnjo iz okolja bolniške prosekture, kjer je služboval in kar ga uvršča
zbirke, imenovane Hommage slikarju Jožetu Tisnikarju, ki obsega 58 umetnikovih del, 11 del pa sije galerija za to razstavo izposodila pri slikarjevi družini. Skupaj je njegovih del okoli 500. V dialogu z njegovimi deh so prikazana tudi dela drugih slovenskih umetnikov, ki so nastala v spomin na Tisnikarja: dela Hermana Pivka,
med eksistencialno pretresljive ustvarjalce. Njegov pogosti motiv je krokar, ki ga je spremljal tudi v zasebnem življenju. Na razstavi so na ogled dela iz galerijske stalne
Zdenka Huzjana, Mirsada Begiča, Roberta Kusterleta in Dragiše Mo-drinjaka. Galerija je ob razstavi izdala tudi trijezični vodnik po delih v omenjeni stalni zbirki, ki jo je po umetnikovi tragični smrti pred desetimi leti zasnovala muzejska svetovalka Milena Zlatar. Umetnikovo ustvarjanje bodo z različnih strokovnih vidikov predstavljali tudi udeleženci simpozija 26. septembra; to bosta umetnostna zgodovinarja in likovna kritika Nadja Zgonik in Milček Komelj, filozof, estetik, likovni teoretik, slikar in kipar Jožef Muhovič, filozof in publicist Vinko Ošlak, filozofinja Mojca Puncer ter polimedijski umetnik in gledališki režiser Vlado Repnik. L. H.
ČETRTEK, 25.9- 2009_
18.30 Dvorni trg: Akademska folklorna skupina France Marolt: Slovenski ljudski plesi ob Ljubljanici
20.00 MGL: W.Shakespeare: Milo za drago
19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba
20.00 Križanke: Josipa Lisac (Hrvaška) - pop, rok
PETEK, 26.9- 2009_
19.30 Šentjakobsko gledališče: Woody Allen: Bog
19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba
20.00 SNG Drama: Jean-Luc Lagarce: Samo konec sveta
21.00 Cankarjev dom: Marko Pokorn: Kdo vam je pa to delu? - satira
NEDELJA, 28.9.2009_
19.30 Slovensko mladinsko gledališče:
Jacques Brel/Branko Završan: Senca tvojga psa - gledališko-glasbena monodrama
20.00 Gledališče Glej: Gledališče Glej: Vincent River
21.00 Plašni teater Ljubljana: Snježana Premuš: Zgodbe o telesu 4: As - plesna predstava
PONEDELJEK, 29.9.2009_
1 9.30 Cankarjev dom: William Shakespeare: Vihar. Izvedba: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, SSGTrst
Jože Tisnikar
Milo za drago
Nesmiselnost represije
V MGL so 18. septembra na velikem odru krstili prvo premiera v letošnji sezoni, »mračno komedijo« Milo za drago Williama Sha-kespearja, ki jo je režiral Sebasti-jan Horvat. Po njej so so igralki Ivi Kranj c za vlogo Lolite podelili tradicionalno, 21. Dnevnikovo nagrado za najboljšega ustvarjalca gledališča v preteklem letu. Sha-kespearjeva igra je pripravljena s stalno ekipo Sebastijana Horvata: scenografko Petro Veber, kostu-mografko Behndo Radulovič, skladateljem Dragom Ivanušo in Nejcem Sajetom kot avtorjem vi-dea, lektorica pa je bila Maja Ce-rar. Članom igralskega ansambla Gašperju Tiču, Ivi Krajnc, Vladi-mirju Vlaškaliču, Janezu Starini, Gregorju Grudnu in drugim so se kot gostje pridružili absolventi igre na ljubljanski gledališki akademiji. Zgodbo je direktorica in umetniška voditeljica MGL Barbara Hi-eng Samombor povzela takole:
knez, ki vlada blago in plemenito, nenadoma ugotovi, da je s tem, ko ni dosledno izvajal kaznovanj, šel predaleč, zato svoje vladarsko žezlo za nekaj časa prepusti strogemu namestniku. Na tej točki se igra začne. Prestopniška množica v svoji domnevni svobodi naleti na strog režim nadomestnega vladarja, režiser pa z vso radikalnostjo prikaže, da se množica pod težo okrutnega kaznovanja spremeni v podivjano in nevarno množico, ki se upre. Predstava se tako pridružuje misli, da nasilje rodi še večje nasilje. L. H.
20.30 Cankarjev dom: Aldo Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje - monokomedija
SOBOTA, 27.9.2009_
19.30 Cankarjev dom: Ivo van Zwieten & Hansvan Manen (Nizozemska): Tango za Rahmaninova - balet
20.00 SNG Drama: Jean-Luc Lagarce: Samo konec sveta
20.00 MGL: José Sanchis Sinisterra: Carmela in Paulino, variété na fino
20.00 MGL: J. Stein, J. Bock, S. Harnick: Goslač na strehi - muzikal
20.00 SNG Drama: Jean-Luc Lagarce: Samo konec sveta
TOREK, 30.9.2009_
19.30 Cankarjev dom: William Shakespeare: Vihar. Izvedba: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, SSGTrst
20.00 SNG Drama: Jean-Luc Lagarce: Samo konec sveta
20.00 MGL: W. Shakespeare: Milo za drago
20.30 Cankarjev dom: Elliott Sharp Terraplane (ZDA)-džez
RADIO ZELEIMI VAL
93.1 & 97.0 Mhz
ALPE ADR1A "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
Demokracija • 39/xni • 25. september 2008
55
FILM
Tropski vihar
Monika Maljevič
Odcveteli akcijski junak Tugg, zvezda nesmiselnih komedij Jeff, priljubljeni raper Alpa Chino in serijski oskarjevec Kirk želijo ustvariti epski film o ameriški vojni v Vietnamu.
Na žalost filmski boj za preživetje postane zelo resničen, ko jih opazi skupina resničnih upornikov. Za dodatno zmedo skrbita izkoriščevalski Tuggov agent in nesramno odrezavi producent, toda to ni še nič v primerjavi s pravim akcijskim tropskim viharjem, ki se zgrne nad nič hudega sluteče igralce.
Tropski vihar je akcijska komedija o skupini samovšečnih igralcev, ki hočejo posneti najveličastnejši vojni film v zgodovini. Potem ko zaradi izjemnih posebnih učinkov in muh razvajene zasedbe stroški snemanja presežejo vse mere zdrave pameti in jim začne groziti, da bodo film v celoti opustili, obupani režiser odpelje igralce globoko v džunglo jugovzhodne Azije, kjer naj bi s skritimi kamerami v slogu resničnostne televizije posneli zares udarne prizore. Vse lepo in prav, če se ne bi nekaj malega zataknilo. Naletijo namreč na prave
barabe in nenadoma morajo v resnici uporabiti pristope, ki so jih dotlej samo igrali.
Tugg Speedman (Ben Stiller) je razvajeni akcijski zvezdnik v zatonu. Njegova nekoč uspešna serija filmov »Žgalec« se je izpe-
Tropic Thunder

Režija: Ben Stiller Žanr: akcijska parodija
Scenarij: Ben Stiller, Justin Theroux in Etan Cohen
Igrajo: Ben Stiller, Jack Black, Robert Downey Jr., Tom Cruise,
Nick Nolte, Matthew McConaughey, Brandon T. Jackson,
Jay Baruchel, Steve Coogan
Premiera: 25.9.2008
Distribucija: Karantanija Cinemas
la, njegov poskus, da bi z dramo osvojil oskarja, je pogorel, in zdaj se poskuša z vojnim filmom spet povzpeti v sam vrh filmske industrije. Jeff Portnoy (Jack Black) je zvezda priljubljene komične TV-serije »Bajsi«, ki hoče svetu pokazati, daje zmožen še marsičesa, ne samo prdenja v treh oktavah. Avstralski igralec Kirk Lazarus (Robert Downey Jr.), klasičen primer »metodičnega« igralca, je osvojil že pet Oskarjev in vedno išče nove izzive, da bi se v imenu umetnosti neprestano spreminjal in podajal v nove vode. Alpa Chino (Brandon T. Jackson) je človek, ki ima vse. Po uspešni hip-hop karieri se je podal med podjetnike, zdaj pa se hoče zapisati tudi med resne igralce. Novinec Kevin Sandusky (Jay Baruchel) pa je preprosto presrečen, da je sploh dobil delo.
Ta druščina samovšečnežev se zbere, da bi posnela epski vojni film, in se nehote zaplete v pravi spopad. Sicer pa tako ali tako iz tega filma ne bi bilo nič, saj imajo razen Sanduskyja, ki se res trudi pokazati najboljše, vsi drugi sami s sabo preveč dela, da bi se sploh lahko pošteno posvetili filmu ali mogoče poslušali obupanega režiserja, ki je tik pred tem, da si začne puliti lase in rezati žile. Kljub grožnji, da bodo film povsem opustili, če bo šlo tako naprej, se režiser noče vdati in po nasvetu
56
avtorja knjige, po kateri snemajo Demokracija ■ 39/xm • 25. september 2008
film, odpelje igralce v džunglo na »gverilsko« snemanje.
V filmu znotraj filma Tugg Speedman (Stiller) igra junaka iz vietnamske vojne, ki je v svojih spominih opisal okrutne razmere na bojišču. Kot tehnični svetovalec sodeluje tudi sam avtor knjige, za katerega pa se izkaže, da mogoče ni doživel čisto vseh grozot, ki jih opisuje. Če je sploh kakšno. In ta človek, ki o vojni pravzaprav ne ve kaj dosti, pošlje skupino še večjih mevž v samo srce azijske narkomafije. In seveda se izkaže, da je takrat, ko jim začne goreti pod petami, edino zelenec Sandusky, ki je vlogo dobil z avdicijo, potem edini prebral knjigo, po kateri snemajo film, in šel skozi potrebno urjenje, zmožen brati zemljevid in celo streljati, m
FILM
Doomsday	h
Režija: Neil Marshall Žanr: akcijska drama Scenarij: Neil Marshall
Igrajo: Rhona Mitra, Bob Hoskins, Malcolm McDowell, Alexander Siddig, David O'Hara, Craig Conway, Sean Pertwee Premiera: 25.9.2008 Distribucija: Cinemania group
Sodni dan
V bližnji prihodnosti na Škotskem izbruhne smrtonosna virusna bolezen, zato oblasti območje povsem izolirajo in prebivalce prepustijo lastni usodi.
Cez nekaj let se virus znova pojavi v Londonu, edino upanje pa se skriva v morebitnih preživelih znotraj jeklenih zidov karantene. Elitna skupina vojakov in znanstvenikov pod vodstvom odločne Eden se odpravi na zaprto območje, a se znajde sredi krvoločnega spopada dveh klanov, ki upoštevata samo eno pravilo: uniči ali bodi uničen!
V bližnji prihodnosti bo nepredstavljivo postalo resničnost. Človeštvo je sedaj izpostavljeno roku trajanja. Piše se leto 2008, toda ta letnica je domala nepomembna, saj bo življenje kmalu v celoti izbrisano. Usodna bo pogubna virusna bolezen. Za mnoge v Združenem kraljestvu, ki je žarišče izbruha, se bliža konec. Kmalu po odkritju virusa, katerega simptomi so odprte kožne
rane, neobvladljivo krvavenje in naposled odpoved notranjih organov, je okuženih že več milijonov ljudi na Škotskem. Celotno območje postane karantena. Škotska je povsem izolirana, njeni prebivalci pa so prepuščeni pustošenju smrtonosnega virusa.
Četrt stoletja kasneje postane jasno, da se je načrt vlade povsem izjalovil, saj se virus tokrat pojavi v Londonu. S pomočjo satelitskih posnetkov ugotovijo, da so v karanteni preživeli. To pomeni, da za virus obstaja zdravdo. Bili Nelson, vodja Urada za državno varnost, na zapuščeno območje pošlje ekipo specialistov. Vodi jo poveljnica Eden Sinclair, ki je v misijo vpletena tudi osebno, saj se je pred 25 leti z enim zadnjih vojaških helikopterjev, ki so zapustili okuženo deželo, izognda
krutemu koncu. Na povsem opu-stošenem območju, sredi gomile umrlih, kmalu naletijo na tolpo divjih preživelih. Znajdejo se
med dvema krvoločnima klano-ma, kar le še otežuje njihovo iskanje zdravila. Zdi se, da je novi temni vek neizogiben ... M. M.
BRAT BRATU
Brane Šturbej, Jure Drevenšek in Peter Ternovšek v nori komediji Branka Djuriča.
)esem'ce
fc* M- f*
"Sposobni" poslovnež Bine, naivni romantični Brane in senilni dedek bodo kmalu postali del vašega gospodinjstva.
Od 29. septembra vsak ponedeljek ob 19.55 na 1. programu Televizije Slovenija.
v svetu
Demokracija ■ 39/xin ■ 25. september 2008	57
AVTOMOBILIZEM
WM I »WW» ~ WW"
Kozmične privlačnosti
Tekst in foto: Pavel Furlan, SAGA Institute
Opel zafira 1,9 CDTI cosmo
t m afira je eden tistih družin-f skih avtomobilov, pri ka-M itprpm je z izbiro opreme in pogonskih sklopov mogoče sestaviti najrazličnejše kombinacije karakterja vozila - od skoraj dirkaško športnih pa vse do puritansko elegantnih. Vse osebnosti se ji dobro podajo, najbolj pa ji zagotovo pristoji prav slednja. Cosmo.
Ponuja veliko Zafira v paketu cosmo ponuja mnogo, in to na privlačen način. Sicer se to pri avtomobilu kaže predvsem v njegovi notranjosti z barvnimi kombinacijami, zaključki de-
vrsta motorja	turbodizelski, štirivaljni, vrstni,
4 ventili na valj
prostornina v ccm	1910
moč v kW (KM) pri vrt./min	110 (150) pri 4000
največji navor v Nm pri vrt./min 320 pri 2000-2750
menjalnik	šeststopenjski
pogon	na sprednji kolesi
mere (dolžina x širina x višina) v mm 4467x 1801 x 1645
medosna razdalja v mm	2703
prtljažnik v litrih	140-1820
masa praznega vozila v kg	1505 (570)
največja hitrost v km/h	202
pospešek 0-100 km/h v s	10,2
poraba (po normah EU) v 1/100 km 7,8/5,3/6,2
poraba na testu v 1/100 km	7,9
cena vozila v EUR	26.340
tajlov in bogato založenostjo z opremo. Zunanjost je skoraj enaka vsem drugim različicam, razlikuje se le po velikosti in obliki platišč iz lahke litine ter dodatku strešnih sani iz brušenega legira-nega aluminija. Črna barva ji pristaja, in čeprav je že nekaj let stara oblika, je po letošnji osvežitvi še
TEHNIČNI PODATKI
OPEL ZAFIRA 1,9 CDTI COSMO
58
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
AVTOMOBILIZEM
vedno mladostna. Svežina notranjosti se bo priljubila vsakomur. Povsem (sedaj že tradicionalen) oplovski dizajn izpopolnjujejo dobri materiali in kvalitetna gradnja potniškega prostora. Bež-črna dvobarvnost tapiserij in armaturne plošče vzbuja pri potnikih hkrati imenitnost, eleganco. K temu seveda pripomorejo še v odtenku lesa potiskane okrasne letvice, ki krasijo vrata in armaturno ploščo, v piano črni odtenek lakirana površina grebena sredinske konzole ter prečk na volanskem obroču in šivi na usnjenih robovih sedežnega obla-zinjenja. Mnogi se bodo pri takšni, kot je testna zafira, navdušili nad seznamom opreme, ki jo je mogoče najti v avtomobilu. ESP je serijski, 8 zračnih blazin tudi. Poletne dneve bo milila zmogljiva klimatska naprava, mrzla jutra pa ogrevanje prednjih sedežev. Vožnja bo zaradi tempomata bolj sproščena, zaradi parkirne pomoči na obeh koncih avtomobila bodo parkirna mesta postala širša, k nočni vidnosti bo svoje prispeval smernoodzivni ksenon, v dežju bo pomagala avtomatika brisalcev, pri želji po 'dirkanju' pa samo psihična spodbuda s pritiskom na gumb 'sport'. Na žalost pa je kljub prenovi v zafiri še vedno ostal nepregleden prikazovalnik potovalnega računalnika in večfunkcijskega avdiosistema.
Udobje in prostornost zago
tovo pa se bodo vsi, ki se odločijo za nakup zafire, razveselili njenih glavnih adutov: udobja in prostornosti. K dobremu sedenju namreč pripomorejo kompaktni sedeži z dobrim bočnim opri-jemom ter dolgim in odprtim sedalnim delom. Tudi v drugi, po vzdolžni smeri pomični vrsti. Prostornost je v tem avtomobilu zakon tako za potnike v kabini, kot za prtljago v prtljažniku ali v kopici velikih odlagalnih mest po vsej notranjosti avtomobila. Prilagodljivost prtljažnega prostora je odlična, sistem flex7, čeprav v večini primerov pospravljen, uporaben. A tudi tu ne gre brez slabosti. Zaključevanje zaščitnih plastik za sidrišča ni pogodu obremenitvam, zato se bo treba
s popokanimi segmenti kaj hitro sprijazniti.
vsem znan 'mrtvi tek' v območju do 1700 vrtljajev na minuto zaradi hudega pomanjkanja navora. Zato sta lahko ležerna vožnja in pospeševanje pri nizkih vrtljajih prej trpljenje kot užitek. In velja omeniti še eno stvar: motor je, ko ga poslušamo iz kabine, precej glasen, zato je škoda, da se pri tem Oplovi inženirji niso bolj potrudili.
V celoti gledano je tako motorizirana in opremljena zafira odličen avtomobil. V njenem razredu jo zlahka uvrstimo med boljše, na lestvici Oplovih vozil pa kar na sam vrh, ker ponuja mnogo in na pravi način. SI
Dobro se vozi Dobre besede
velja nameniti testni zafiri tudi glede njenih zelo dobrih voznih lastnosti. K temu največ pripomore čvrsto in na udobje ravno prav nastavljeno podvozje, ki ustreza tako dinamični kot potovalni vožnji, dobrim cestam in luknjastim voziščem. Vodlji-vost je dobra, stabilnost tudi. O pogonskem agregatu pa ne gre izgubljati besed. Preverjen tur-bodizelski stroj z 1,9 litra gibne prostornine, 110 kilovati moči in majhno porabo (testnih 7,9 l/ioo km) se za suvereno vožnjo zafiri odlično poda. Šeststopenj-ski ročni menjalnik je dobro preračunan. No, težavo predstavlja le iz te konstrukcije motorja
RENAULT TIVINGO RS 'Slovenski' tvvingo je bogatejši še za enega člana svoje družine. Tvvingo RS prihaja z iste proizvodne linije kot clio storia in običajni tvvingo. Znotraj družine Renault Šport je tvvingo bolj podoben diu, saj se tudi pod njegovim
motorjem vrti atmosferski agregat. Le-ta je povsem nov izdelek in razvit na osnovi že znanega Renaultovega agregata prostornine 1.598 kubičnih centimetrov. 133 'konjičev' potegne dobro tono težko vozilo do 200 kilometrov na uro, čas od mirovanja do stotice pa znaša 8,7 sekunde. Cena se začne pri 13.400 tisoč evrih. Če bo novi kupec želel še bolj športno podvozje z atraktivnejšimi 17-palčnimi platišči, panoramsko streho in samodejno klimatsko napravo, bo doplačal še 550, 780 ali 350 evrov.
HYUNDAI SONATA Največja limuzina, ki jo Hyundai ponuja na naših cestah, je v teh dneh naprodaj v malce prenovljeni podobi, predvsem pa s seboj vozi nove tehnologije, zaradi katerih se pelje bolje in še udobneje. Pravijo, da je model sonata postal bolj 'zrel', česar za avtomobil, ki je v isti podobi na trgu že štiri leta, ni težko reči, sicer pa je bilo do danes v slabih dveh desetletjih pri nas prodanih že 1.500 sonat. Navadno so poleg oblike najočitnejši odraz sprememb novi motorji in tudi pri prenovljeni sonati je tako. Sicer gre le za izboljšave obstoječih, pa vendar; dvolitrski turbodizel, ki je za naš trg najbolj zanimiv, ima sedaj 10 kW (14 KM) več (110 kW/150 KM) in serijski filter saj, dvolitrski bencinski agregat pa 15 kW (20 KM) več (120 kW/164 KM).
BITSI ANI
Demokracija ■ 39/xm ■ 25. september 2008
59
ZNANOST IN TEHNIKA
zavri in ptiči. Sledi dinozavrov so našli tudi na Krasu in v Istri, v Italiji, na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Preučevanje in odkrivanje je še vedno v polnem zamahu. Marca 2005 je revija Science objavila, da so v kosti tiranozavra odkrili mehko tkivo, staro 68 milijonov let. Ko so fosilno kost preparirali, so odkrili nepoškodovane strukture, kot so žile, kostne celice in vezivno tkivo. Opazovanje pod mikroskopom je pokazalo, da se je ohranila struktura celo na celičnem nivoju.
Z malo sreče so zavladali Zemlji
Dinozavri so se prvič na Zemlji pojavili pred 230 milijoni let v obdobju triasa. Kar 30 milijonov let pa so se za prevlado na planetu bojevali s skupino plazilcev, imenovanih krurotarzani, ki so bili sorodniki današnjih krokodilov, po velikosti in videzu pa so bili zelo podobni dinozavrom.
Veliko znanstvenikov je bilo vse do sedaj prepričanih, da so bih dinozavri dominantni nad krurotarzani zato, ker so hodili po dveh nogah in ne štirih, ter zato, ker naj bi bili toplokrvni. Po pregledu veliko fosilov obeh skupin pa so znanstveniki s kolumbijske univerze pod vodstvom Steva Brusatte pred kratkim ugotovili, da sta se obe skupini razvijali skoraj enako hitro ter da so imeli krurotarzani celo večji razpon telesnih oblik, prehranjevanja in življenjskega sloga. Dinozavri so v tej tekmi zmagali le zato, ker je prišlo pred 200 milijoni let do katastrofe planetarnih razsežnosti (podnebnih sprememb ali padca velikega meteorita), ki je skoraj izbrisal krurotarzane s površja Zemlje, medtem ko je prizanesel dinozavrom, meni Brusatta. »Pri evoluciji gre včasih le za to, kdo ima več sreče.« Katastrofa je tako omogočila dinozavrom, da so ostali dominantna oblika življenja na Zemlji. Do podobne katastrofe je prišlo pred 65 milijoni let, ki je zapečatila njihovo usodo, podobno kot pred njimi usodo krurotar-zanov. Najverjetneje je prišlo do padca asteroida. »Če bi v poznem obdobju triasa, to je pred 210 milijoni let, vprašali, katera skupina bo zavladala planetu, bi vam vsak
Dinozavri nekoč in danes
Barbara Prevorčič, foto: arhiv Demokracije
Čeprav so dinozavri s površja Zemlje izginili pred 65 milijoni let, je njihovo preučevanje še vedno zelo aktualno. Iz dneva v dan smo priče novim odkritjem in spoznanjem.
Dinozavri so že davno izginili s površja Zemlje, paleontologi pa jih vztrajno »kličejo nazaj«.
visno iz plazilskih prednikov v poznem triasu.
Raziskovanje Odkar so znanstveniki v 19. stoletju odkrili prve vrste, so sestavljena okostja postala ena največjih atrakcij v muzejih po vsem svetu. Izraz dinozaver se neuradno uporablja tudi za označevanje kakršnih koli prazgodovinskih plazilcev, na primer dimetrodona, pteroza-vrov, pleziozavrov in ihtiozavrov, čeprav ne pripadajo dinozavrom. Zagon je raziskovanje dinozavrov dobilo v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je John Ostrom odkril Deinoniha, majhnega in smrtonosnega plenilca, ki je bil mogoče celo toplokrven in je spremenil pogled na dinozavre kot na počasne hladnokrvne plazilce. Začele so se raziskave po vsem svetu in raziskovalci so odkrili mnoge nove vrste v doslej še neraziskanih koncih sveta, kot so Južna Amerika, Madagaskar, Antarktika... Najznamenitejše pa je postalo odkritje odlično ohranjenega pernatega dinozavra na Kitajskem, ki je okrepilo teorijo o evolucijski povezavi med dino-
Dinozavre oziroma nadred »Dinosauria« je leta 1842 formalno poimenoval angleški znanstvenik Richard Owen. Ime je kombinacija grškega izraza deinos (»strašen« ali »grozen«) in sauros (»kuščar« ali »plazilec«), V nasprotju s splošnim prepričanjem je izraz odražal Ownovo navdušenje nad velikostjo in veličastnostjo izumrlih živali, ne pa strahu pred njimi.
Klasifikacija dinozavrov Dinozavri so prakuščarji tako kot
današnji krokodili. Od drugih plazilcev se prakuščarji ločijo po diapsidni lobanji (glede na pritrditev čeljustnih mišic), po zobeh, ki rastejo iz žepkov in ne neposredno iz čeljusti, dinozavri pa se od drugih prakuščarjev ločijo predvsem po tem, da imajo noge pod telesom in ne ob straneh. Skupaj z dinozavri je živelo veliko drugih vrst plazilcev, ki jih nekateri napačno prištevajo k dinozavrom. Gre za pleziozavre, ki niso v bližnjem sorodu z dinozavri, in pterozavre, ki so se razvili neod-
Okostje tiranozavra
60
Demokracija • 39/xin • 25. september 2008
ZNANOSTINTEHNIKA
Na kratko
»VELIKI POK« V CERNU Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je v začetku septembra zapisala novo poglavje v zgodovini. Zagnali so namreč najzmogljivejši in največji doslej zgrajeni pospeševalnik delcev. S pomočjo t. i. velikega hadronskegatrkalnika bodo v prihodnosti poskušali poustvariti razmere, podobne trenutku po velikem poku. Raziskava naj bi prinesla nova spoznanja o nastanku vesolja. Pospeševalnik delcev je vreden več milijard dolarjev, Cernova nova pridobitev pa naj bi znanstvenikom omogočila boljši vpogled v nastanek materije. Poleg tega naj bi s pomočjo pospeševalnika odgovorili na nekatera nerešena vprašanja v znanosti na tem področju. Veliki hadronski trkalnik je sicer najmočnejši pospeševalnik delcev in tudi največja raziskovalna naprava, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. Omogočil bo meritve v povsem neraziskanem energijskem območju, kar bo prineslo bistven napredek na področju razumevanja osnovnih delcev. Med drugim se obeta odkritje Higgsovega bozona, ki je ključni element za razumevanje narave mase osnovnih delcev. Projekt je navdušil raziskovalce iz več kot 80 držav. Med sodelujočimi so tudi slo-
Bomo zvedeli kaj novega o nastanku vesolja?
venski znanstveniki, čeprav Slovenija ni članica Cerna. Kljub temu pa sta Institut Jožefa Štefana ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani že od vsega začetka vključena v vse faze projekta - tako v razvoj kot tudi v obdelavo velikih količin podatkov, kijih bodo znanstveniki šele pridobivali v poskusih v pospeševalniku v Cernu. Nekateri skeptiki se bojijo, da bi lahko pri poskusih v pospeševalniku nastale črne luknje, ki bi po njihovem mnenju lahko ogrozile planet. V Cernu so možnost tega pojava že izključili.
Velociraptor
normalen igralec na srečo rekel da krurotarzani. To ne pomeni, da se dinozavrom ni dobro godilo. A krurotarzanom se je godilo še bolje,« je še dodal Brusatta.
Druga odkritja Avgusta letos je zaradi dinozavrov poljsko vasico Lipie Slaskie obiskala množica znanstvenikov z vsega sveta. V tamkajšnjem muzeju so namreč prikazali kosti doslej še neznanega prednika tiranozavra. Od dne, ko so uradno objavili najdbo neznanega dinozavra in se je množica paleontologov začela zgrinjati na kraj, so poljski znanstveniki izkopali nepopolno okostje dinozavra, ki je živel pred 200 milijoni let. »Ta kraj je res nekaj posebnega,« je dejal Grzegorz Niedzwiedzki, eden od najditeljev okostja. »Tu nismo našli samo dinozavrov, ampak tudi sesalcem podobnega plazilca dicinodona in letečega dinozavra pa tudi rastline. In vse to smo našli samo pet metrov pod zemljo.« Skupine znanstvenikov in študentov so prišle v Lipie Slaskie poskusit svojo srečo pri iskanju. Medtem ko so se prebijali skozi plasti gline, so vsakih nekaj minut odkrili nekaj novega. Dinozaver, ki je torej na ogled v poljskem muzeju, se z delovnim imenom imenuje Zmaj. Dolg je bil
pet metrov, njegovi najdaljši zobje pa so merili sedem centimetrov.
Oživljanje dinozavrov ideja, da
bi s pomočjo kloniranja znova oživili dinozavre, je postala popularna s knjigo in filmom Jurski park. Avtor Michael Crichton je predlagal, da bi DNK dinozavrov dobili iz komarjev, ujetih v jantarju. Ta metoda je s stališča današnje znanosti za zdaj še nemogoča, saj DNK s časom razpade zaradi stika z zrakom, vodo ali zaradi sevanja. V filmu je tudi napaka, saj so DNK pridobili iz jantarja iz Dominikanske republike, ki je star samo 30 milijonov let in je tako nastal davno po izumrtju dinozavrov. Druga možnost, za zdaj še teoretična, je rekonstrukcija zaporedja genov glede na genom danes živečih sorodnih vrst (ptičev in plazilcev). Kakor koli bo že napredovala znanost, pa si najbrž le malokdo želi, da bi se velikansJa dinozavri danes sprehajali med nami. IH
S filmom Jurski park se je rodila ideja, da si bi s pomočjo kloniranja znova oživili dinozavre.
Demokracija - 39/xm • 25. september 2008
61
Začenjajo se srditi boji na ledenih ploskvah.
w
Cas za hokej
Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije
Pred tednom dni seje začela nova sezona hokejske lige EBEL, kije slovenskemu hokeju vrnila mesto, kot si ga ta šport v Sloveniji zasluži.
Avstrijska liga EBEL, v kateri nastopata tudi najboljša slovenska hokejska kluba Acroni Jesenice in Tilia Olimpija, bo letos močnejša kot doslej, saj so se vsi klubi okrepili, predvsem pa še bolj izenačena. Deset moštev bo v rednem delu odigralo 54 krogov, potem sledi končnica najboljših osmih ekip. Naslov prvaka brani Salzburg, ki je v finalu premagal Olimpijo.
Ponoviti bo težko Premierna sezona je bila za Olimpijo podobna pravljici o grdem račku. Začelo se je slabo, končalo pa skorajda sanjsko. Neprepričljiv začetek je takoj povzdignil glas dvomljivcev o pravilnosti odločitve zmajev glede nastopa v precej močni avstrijski ligi.
Po menjavi trenerja in prihodu Mika Posme ter napadalca Todda Elika na klop zmajev se je začel tudi preporod Olimpije. Od ta-
krat so zmaji bili druga ekipa in se najprej v drugem delu zanesljivo uvrstili v končnico, nato so izločili najprej KAC, potem še Linz in se nekako za večino nepričakovano uvrstili v finale. Zgodbo o finalu in vseh peripetijah o slabo izračunani kvoti seštevka točk igralcev, prijavljenih za četrto tekmo finala, kasneje izgubljeno za zeleno mizo, pomnimo še vsi. To je bil verjetno tudi odločilen trenutek finala, saj so nato zmaji druge tekme izgubili in tako kon-
čali na vseeno odličnem drugem mestu lige EBEL.
Ljubljančani niso naredili velikih rošad v ekipi za svojo drugo sezono v tem tekmovanju, saj so pripeljali le nekaj novih okrepitev. Po odhodu odličnega vratarja Alexa Westlunda v Linz, ki je imel dobršen del zaslug za uspehe zmajev, so bili primorani poiskati novega vratarja. Iz lige AHL je prišel Mike Morrison, za katerega mnogi trdijo, da je glede na svojo dosedanjo kariero eden najboljših vratarjev v ligi. Velika okrepitev je tudi Frank Banham, ki ima za sabo 32 tekem v ligi NHL. Po štirih letih se je v staro gnezdo z Jesenic vrnil univerzalni Jurij Goličič, iz mlade jeseniške ekipe pa je v Ljubljano prestopil branilec Nejc
Marcel Rodman, novi kapetan železarjev
Berlisk. Prvi ekipi se je pridružilo tudi nekaj mladih igralcev, ki pa se morajo še dokazati.
Do prenove pa ni prišlo samo v ekipi, ampak se je spremenila tudi podoba kluba. Tako imajo »zeleno-beli« na svojih dresih nov logo, klub pa se od letošnje sezone imenuje Tilia Olimpija.
Zmaji se zavedajo, da bo ponovitev lanske sezone izjemno težka naloga. Cilji letošnje sezone pa so vseeno jasni. Prvi cilj je uvrstitev v končnico, nato pa naskok na naslov prvaka, ki so ga v lanski sezoni tako nesrečno izpustili iz rok.
Železarji si želijo stalnosti
Lani so železarji v rednem delu prikazali dva obraza. Najprej so briljirali in izenačili ligaški rekord Dunaja z dvanajstimi zaporednimi zmagami, nato pa je sledil nerazumljiv padec v formi, ki je nazadnje odnesel ameriškega trenerja Kima Collinsa. Nasledil ga je še en ameriški strokovnjak Doug Bradley. Ta je Jeseničane popeljal do četrtfmala v ligi EBEL, v katerem so se srdito upirali Linzu, a mu morali na koncu vendarle priznati premoč 2:3. Bili so močno razočarani, kar je tudi razumljivo po tako strahovitem prvem delu, rane pa so si vsaj delno zacelili z osvojitvijo naslova državnih prvakov, ki je za nekaj časa prinesel »mir v hišo«.
V novi sezoni hokejski klub z Jesenic stavi predvsem na domači igralski kader, saj sta v klubu ostala le dva tujca, švedski napadalec Conny Strömberg in povratnik iz Innsbrucka, Kanadčan Jean Philippe Pare. Klub pa je zapustila prava tujska legija Paul He-aley, Markus Matthiasson, Derek Bekar, Jaroslav Nedved, Henrik Malmström in Jarrod Skalde.
Pod Mežaklo seje po letu »legi-onarstva« vrnila trojica domačih zvezdnikov: Tomaž Razinger ter brata David in Marcel Rozman. Slednji je od Dejana Varla sprejel celo kapetanski trak. Vodstvo kluba s to potezo verjetno stavi na igralčevo pripadnost klubu ter s tem večjo željo in motivacijo za rezultate, saj tujci v večini primerov niso upravičili visokih plač. Poleg tujcev so klub zapustili že omenjeni Jurij Goličič, ki je šel k Olimpiji, ter Robert Kristan in Tomi Hafner, ki sta nove deloda-
62
Demokracija ■ 39/xiii • 25. september 2008
jalce našla v tujini. Za Jeseničane je to že tretja sezona v ligi EBEL, cilji pa so vsekakor višji, kot so bili dosedanji rezultati. Zadovoljni bi bili z uvrstitvijo v polfi-nale, potem pa je vse mogoče.
Deset klubov v boj Poleg naših dveh predstavnikov se bo za končnico bojevalo še osem klubov, med katerimi je tudi madžarska Alba, ki pa ima verjetno najmanjše možnosti med vsemi. V Innsbrucku je trener Kennedy naredil čistko med tujci in obdržal le vratarja Kotyka, vsi drugi so novi. Ker je Kennedy znan kot perfekcionist, ki se o novincih pozanima v vsaki podrobnosti, je jasno, da Innsbruck letos ne bo gruča z vseh koncev nabranih igralcev, ki jih zanima v glavnem le lastna statistika, ampak bo zelo močan nasprotnik vsakomur.
Od Graza je bila lani slabša le
¡¿U
Trener zmajev verjame v svoje igralce.
Alba, Štajerci, pri katerih je novo skoraj vse v klubu - od vodstva, trenerja, podobe kluba do številnih igralcev - želijo letos prehiteti vsaj en avstrijski klub. Pri iskanju igralcev je klubu pomagal tudi zvezdnik iz NHL Tomas Va-nek. Korak naprej želijo narediti v Linzu, kar lahko pomeni le igranje v finalu. Verjamejo, da so z nakupom Westlunda dobili tisto, kar jim je manjkalo lani, čeprav trener Boni opozarja, da je liga tako izenačena, da je lahko praktično vsak prvak. No, ta izjava bo le delno držala, saj je nekako jasno, da Alba do takega podviga ne more, pa čeprav Madžari v drugi sezoni gotovo ne bodo več klub, na katerem se nabirajo točke. Trener Ted Sator je že lani ob koncu sezone naredil korak naprej z ekipo, po skupnih pripravah na letošnjo sezono pa bo napredek verjetno še vidnejši.
Prvi favorit prvenstva ostaja Salzburg, ki ima ob kopici dobrih tujcev še kopico avstrijskih repre-zentantov. Morda glavna njegova tekmeca prihajata iz Koroške. VSV je prenovil ekipo, zlasti pri tujcih, v pripravljalnih tekmah pa sploh ni doživel poraza. V Celovcu je že lani kazalo, da Manny Viveiros z ekipo hiti do naslova, dokler se ni na poti pojavila Olimpija. Kljub neuspehu trenerja pri KAC niso menjali, ampak so le malce okrepili ekipo, kar bi se jim utegnilo obrestovati.
Hokejska vročica se je torej začela. Vsi se že veselimo polne dvorane in fantastičnega ozračja tako pod Mežaklo kot v Ljubljani, če bodo rezultati, pa bomo o tem poročali že z večjim veseljem. IS
Olimpija se bo vrnila
Esad Babačič
Tudi lani smo bili priče slabemu začetku sezone hokejistov Olimpije, ki so kazali povsem drugačno podobo kot v finišu lige Ebel.
Tokrat je začetek še bolj zaslcrbljiv, saj Tiha Olimpija v prvih dveh krogih sploh ni zatresla nasprotnikove mreže. Za nameček so po odhodu izjemnega Westlunda zelena vrata precej bolj na prepihu, k čemur pripomore tudi težko razumljiva nonšalanca nekaterih ljubljanskih igralcev. Predvsem tuji zvezdniki so delovali, kot da bi ravno prišli z dopusta in jim še ni povsem jasno, kaj naj počnejo. Salzburg je bil drsalno daleč pred našimi, ki so sodili na kakšno drsalno revijo, ne pa na resno hokejsko srečanje. V napadu je še bilo nekaj žara, kar velja predvsem za drugo tekmo, ki so jo lanski finalisti izgubili z nekoliko manjšo razliko, zato pa je obramba popolnoma odpovedala. Upamo lahko, da takšen odnos tujih zvezdnikov ni posledica lanskega uspeha, Id je bil precej nepričakovan. Neresen odnos nekaterih zvezdnikov se očitno kaže v igri, ki je daleč od lanske. Tisti, ki so lani opozarjali na starost te ekipe, že bijejo plat zvona, saj se glede tega ni prav nič spremenilo. O kakšni pomladitvi pod Rožnikom ni ne duha ne sluha, kar gotovo ni dobro za hokej v prestolnici. Glavni igralci so leto dni starejši in očitno še nekoliko počasnejši, tako da smo lahko rahlo zaskrbljeni. Sreča, da imajo domači hokejisti Ohmpije veliko srce in si gotovo ne bodo dovolili blamaže. Povsem realno je pričakovati, da bodo dali vse od sebe, da se ozračje v moštvu spremeni. Še dobro, da ima trener zelo dober odnos s ključnimi igralci, tako da sam najbolje ve, kaj in koliko lahko pričakuje od vsakega posameznika. Hokej je specifičen, ko gre za moštvenega duha, saj se ta včasih krepi tudi z drugačnimi sredstvi in ne vedno v olcvirih strogega profesionalizma. Dejstvo je, da je liga dolga in naporna, zato je lahko pametno razporejanje moči ključnega pomena. Olimpija je bila lani najboljša takrat, ko je bilo treba, česar ne moremo trditi za Jesenice, ki so silovito začele, a so se proti koncu upehale. Tudi tokrat gredo Jeseničani od začetka s polno paro, za nameček pa imajo letos tudi občutno močnejšo zasedbo, ki nedvomno obeta velike stvari. Pričakujemo lahko, da tokrat ne bo težav z učinkovitostjo, kot je bilo to v drugem delu lanske sezone, saj so prišli nazaj nekateri izvrstni strelci. Tudi ozračjhe pod Mežaklo bo očitno takšno kot v najboljših časih, saj so se vrnili idoli publike: Marcel Rodman in Tomaž Razingar že treseta mreže in sta najboljše zagotovilo, da bo železarsko središče znova zajela hokejska mrzlica.
Banham bo zabijal za Olimpijo.
Rokometaši španskega CIUDAD REALA so tretjič osvojili evropski klubski superpokal. Zmagovalci evropske lige prvakov so v finalni tekmi v Veszpremu premagali Madžare z 32:28. V malem finalu je Kiel ugnal Nordhom s 36:31.
Španec ALBERTO CONTADOR je zmagovalec 63. kolesarske Dirke po Španiji. Contador, letošnji zmagovalec Dirke po Italiji in Dirke po Franciji leta 2007, je peti kolesar v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti vse tri najpre-stižnejše dirke na svetu.
Demokracija ■ 39/xin • 25. september 2008
63
Zasegli so prek šestdeset kilogramov pentrita, kije dvakrat močnejši od TNT.
Raketometi, eksploziv, brzostrelke
Bogdan Sajovic, foto: GPU
Slovenski kriminalisti so v akciji s tujimi policijskimi upravami presekali kanal, ki je z orožjem in eksplozivom iz Bosne poskušal preskrbovati kriminalce in ekstremiste v Franciji.
Del akterjev je za zapahi, dva še iščejo. Zasegli so eksploziv, avtomatske puške in celo protioklepne ra-ketomete. Slovenski kriminalisti so akcijo uspešno izvedli v sodelovanju s tujimi policijskimi upravami. Pred dnevi so skupaj z varnostnimi organi iz Bosne in Hercegovine razkrili mednarodno kriminalno združbo, ki je tihotapila orožje in razstrelivo. Slovenija ja bila prehodna država za orožje in eksploziv, ki je bil nabavljen v Bosni, namenjen pa kupcu v Franciji. V trgovini z orožjem je sodelovalo osem oseb. Štiri od njih so za rešetkami v Bosni, ena v Sloveniji, dve osebi, gre za tujca, ki imata dovoljenje za začasno prebivanje v Franciji, pa še iščejo. Policisti so zasegli precejšnje količine orožja, kar osemnajst protioklepnih raketometov tipa zolja, deset
64
avtomatskih pušk CZ M-70 (jugoslovanska izvedenka ruskega kalašnikova AK 47), več avtomatskih pištol različnih tipov, dvainšestdeset kilogramov eksploziva pentrit, štirideset deto-natorjev za sproženje eksploziva in še nekaj delov orožja.
Akcija kriminalistov je trajala leto dni. Začeli so jo avgusta lani, ko so zaznali poskus, da se na francoski trg prepelje različno orožje in razstrelivo z območja Bosne. Priložnost za dober za-
Tihotapili so tudi protioklepno orožje.
služek sta zavohala hrvaški državljan, ki začasno živi v Franciji, in slovenski državljan iz okolice Celja. Hrvat je nameraval prepeljati orožje iz Slovenije v Francijo in ga prodati na tamkajšnjem črnem trgu, medtem ko je bil slovenski državljan zadolžen za nakup orožja v Bosni in njegov prevoz do Slovenije.
Za mafijce in ekstremiste dede na večletno vojno v nekdanji Jugoslaviji, predvsem v Bosni, je tam po vojni ostalo na kupe orožja in strehva, zato ga je razmeroma lahko dobiti in je tudi poceni. Kilogram razstreliva pentrit, gre za eksploziv, ki ima dvakrat močnejši učinek od eksploziva TNT, se v Bosni dobi tudi za sedemsto evrov, na črnih trgih v Evropi pa se prodaja po nekajkrat višji ceni. Tudi raketometi zolja so v Bosni razmeroma poceni, na črnih tr-
gih po Evropi pa prinesejo tudi deset tisoč evrov in več za kos.
Slovenski državljan je tako navezal stike z različnimi osebami na območju Bosne. Navezal je stik s četverico in ta mu je nabavila orožje. Menda je četverica del kriminalnega podzemlja, ki ima široko razvejeno dejavnost, prodaja orožja pa ni njen edini vir ilegalnega zaslužka. V Bosni naj bi bila dejavna tudi v trgovini z mamili in ukradenimi vozili.
Ilegalni trgovini z orožjem so kriminalisti sledili ne le s klasičnim policijskim delom, ampak tudi s prikritimi metodami sledenja. Nadzor je trajal vse do petnajstega septembra letos, ko so zbrali dovolj dokazov, da so sklenili akcijo. Rezultat so omenjene aretacije ter zaseženo orožje in eksploziv. Prijeti so v priporu, zadeva pa je sedaj v rokah tožilstva, ki piše obtožnico. Orožje, ki je bilo zaseženo, je bilo namenjeno različnim kriminalnim združbam v Franciji, menda pa tudi ekstre-mističnim skupinam. 19
Demokracija • 39/xiii ■ 25. september 2008
Vašo pričakovanja narekujejo našo hitrost.
Intereuropa je eden vodilnih logističnih podjetij v jugovzhodni Evropi na področju organizacije vseh vrst cestnih prevozov.
Od vrat do vrat prevzamemo vašo pošiljko, jo dostavimo in po potrebi ocarinimo. Naša storitev je hitra, varna, kakovostna in zanesljiva.
Še posebej dobro storitev pa vam s pomočjo lastne mreže v tujini in priznanih partnerjev jamčimo pri prevozih zbirnih pošiljk. Ponujamo dnevne zbirne linije za vse evropske destinacije. Poleg organizacije cestnih prevozov vam zagotavljamo tudi železniške prevoze.
Jni&i&uAtjfia
irilisojih
Volitve, pijača, trgatev in čudno vreme, ko temperature skačejo in padajo, imajo vpliv na obnašanje občanov.
Volitve, čudno vreme, ko temperature skačejo in padajo, še posebno pa trgatev, ko je treba porabiti stare zaloge, da se naredi prostor za novo letino, so vzrok, da so v zadnjih dneh marsikomu popustih živci. Na klice občanov so se seveda odzvali policisti in nato pisali kazni, ovadbe na javno tožilstvo, mirili duhove, a tudi prenočili kakšnega razgrajača. Zadnje dneve so bili glede tega najbolj zaposleni možje postave na primorskem koncu, čeprav verjamemo, da tudi drugod po državi ni bilo dosti bolje.
V Temenici je okoli osme zvečer pijan prikolovratil domov odrasli sin in se spri z očetom. Kričala sta drug na drugega in sin je poskušal namlatiti očeta, pa so mu namero preprečili policisti, ga umirili in prijavili. V koprskem lokalu je možakar pri štiridesetih nenadoma svoje težave zlil na druge goste lokala. Žalil
KONJ NA AVTO V Ložu seje v jutranjih urah podal na potep konj nekega kmeta. Žival se je naveličala dirjanja po travnikih, pa se je napotila po lokalni cesti. Pri vključevanju v promet je imel konj nekaj težav, te pa je najbolj občutila voznica avtomobila z Bloške planote. Konj je nenadoma postal živčen zaradi avtomobila, pa je skočil nanj In ga malce pohodil. Na srečo se ni zgodilo nič ne konju in ne voznici, pločevina pa jo je kar skupila. Škode je za tri tisočake, lastnik konja pa je seveda dobil še globo, ker je žival pustil brez nadzora, da je tavala po cestah.
je vsevprek in pozival k pretepu. Repenčil se je tudi potem, ko so prišli policisti, zato so ga naložili in prenočili, zjutraj pa so mu izstavili račun. V Ankaranu je skupina štirih Slovakov, ki začasno stanujejo v tamkajšnjem počitniškem domu, ker trgajo grozdje, imela prost dan. Prosti dan so obilno zalili z lanskim pridelkom in se razposajeni vrnili nazaj v dom. Nažgani so zakuhali prepir in prišlo je do množičnega pretepa, v katerem so vsi štirje potegnili kratko, trije so bili tudi laže ranjeni. Oskrbeli so jim rane, policisti so jih prijavili, iščejo pa še druge udeležence pretepa.
V Novi Gorici je zvečer prikolovratil k znancu občan, razočaran zaradi neizpolnjene obljube. Z alkoholom podmazani glas je nemilozvočno donel po bloku, zato so prišli policisti in možaka umirili. Odnesel jo je le z opozorilom. B. S.
GORA VIJAKOV Česa vsega ne najdejo nepridipravi, se včasih vpraša človek. Skupina vlomilcev, nemogoče je, da bi bil en sam, se je lotila skladišča na Parmovi v Ljubljani. Iz skladišča so odnesli precejšnjo količino različnih vijakov, ki jo je lastnik ocenil na sedem tisoč evrov! Policisti še preiskujejo, kako so lahko tatovi toliko vijakov sploh odnesli oziroma odpeljali in komu bodo vse skupaj prodali. Vsekakor pa so porabili precej energije za ta tatinski podvig. Če bi toliko energije vložili v kakšno pošteno delo, jim sploh ne bi bilo treba krasti.
C2EI
ELEKTROPROM
40 Lt
z v a nit!
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22
uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203
» elektroinstalacije » strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
►	geodetske storitve
» daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
►	kabelsko komunikacijski sistemi
►	grafitne ščetke
» trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje
►	bar Sedmica
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.s komerciala: 03-56-57-150
uredništvo: 03-56-57-177
, tel.: 03/897 50 05
i	«9
i
^.radiovelenje.ft RADIO VELENJE
Demokracija ■ 39/xm • 25. september 2008
65
RUMENO
Ninu »ukradli« identiteto
Mladi pevec Nino je med brskanjem po in-ternetu naletel na neprijetno presenečenje. Na dveh spletnih straneh je odkril, da se nekdo izdaja zanj. Že večkrat se je zgodilo, da so se oboževalci in različni objestneži izdajali za znane osebe. Tokrat je bil njihova tarča obetavni pevec Nino. »Prav smešno se mi zdi, da nekdo ustvari lažni profil neke javne osebe in si potem dopisuje z njegovimi fani, pošilja naokoli razne laži, sproža govorice ... Pod drugo identiteto seveda! Očitno tisti, ki ustvarja moje lažne profile na raznih portalih, nima kaj pametnega početi v svojem dolgočasnem življenju, zato izkorišča zanimivosti drugih ljudi," je za 24ur.com dejal mladenič.
Čeprav še ni zapisan med največje zvezde
slovenske glasbe, je že tarča objestnežev.
Kmalu konec samskega stanu?
Natalija Verboten in Dejan Bojič sta srečna in poročena. Natalija je Dejana spoznala prek Allegro Banda, katerega član je bil Dejan. Zdaj ko v ansamblu zaradi ženske manjka Dejan, imajo drugi člani zasedbe že novo tarčo, še eno lepotičko s slovenske glasbene scene. Simpatična pevka Tanja Žagar, ki je letos izdala dvojno zgoščenko Tiho, tiho čas beži, je namreč fante angažirala kot spremljevalni ansambel. Če je fantom uspelo poročiti prelepo Natalijo, ni šment, da jim to ne bo uspelo s Tanjo Žagar, ki je še vedno samska in čaka na večno ljubezen.
Bizarna podoba AmyWinehouse
Vse bolj posušena in strah zbujajoča britanska pevka Amy Winehouse se na svojem letošnjem rojstnem dnevu ni niti zadrogirala niti napila, temveč se na zabavi sploh ni pojavila. Prijatelji so jo čakali v klubu Jazz After Dark, Amy pa je sedela pred ogledalom in se čudila svoji propadajoči podobi. »Vsem je govorila, da je grda. Šele zdaj je začela opažati sledove, ki jih na njej pušča način življenja,« trdi njena prijateljica Remi, ki jo je kar tri ure neuspešno prepričevala, naj se vendarle udeleži svoje rojstnodnevne zabave. »Amy zna biti zelo sebična. Nihče ji ni mogel dopovedati, da bo uničila večer tako svojim prijateljem kot sebi,« je nadaljevala Remi. Uradni začetek zabave je bil ob 21.30, vendar hrane in pijače niso nameravali postre-či pred prihodom slavljenke. Šele tik pred polnočjo so se sprijaznili, da je res ne bo, in si privezali dušo s hrano in pijačo. »Najbolj nam je bilo žal njene mame Janis, ki je bila na robu živčnega zloma in ni mogla zadržati solz,« pravijo povabljenci. Zabava se je končala okrog pol treh zjutraj, ko se je večina gostov odpravila v hotel Haymarket, kjer so nazdravili še v sobi producenta Marka Ronsona.
Ustrašila se je svoje podobe.
Zabava se v moški družbi...
66
Samski Leonardo DiCaprio
Igralec Leonardo DiCaprio in manekenka Bar Rafaeli sta se razšla. Leonardo in Bar sta bila par vse od novembra 2005, pred dnevi pa so ju opazili, ko sta se ločeno zabavala po nočnih klubih. 23-letna Bar se je zabavala po klubih v Las Vegasu in je bila videti presrečna v družbi postavnih moških. »Neprestano je ponavljala, da bi rada spoznala privlačnega in zapeljivega moškega. Dogajalo se ji je, bila je zelo razpoložena,« je povedal neimenovani vir.
Leonarda pa so opazili v družbi prijateljev v lokalu v New Yorku, ko je vztrajno praznil kozarce z vodko. »Glasno je ponavljal, da je navdušen nad moškim večerom. Nalival se je z vodko in ogovarjal vse po vrsti. V zadnjem času je Leo stalni gost nočnih klubov,« je povedal vir za revijo In Touch.
Demokracija • 39/xiii ■ 25. september 2008
Okuženi z Bradom Pittom
Podjetje McAfee, ki se ukvarja z varnostjo internetnih strani, je ugotovilo, da je Brad Pitt oseba, na katero največkrat naletimo. Če boste v okence vtipkali ime hollywoodskega lepotca, se vam ne bodo prikazale le njegove privlačne fotografije, temveč bo vaš računalnik postal tudi gostitelj virusa. Brad je tako z vrha te lestvice izrinil Pariš Hilton. Če torej iščete podatke o Bradu, je 18 odstotkov možnosti, da bo na vaš računalnik prišel virus. Lepotcu sledijo Beyonce, Justin Timberlake, Heidi Montag in Mariah Carey.
Ne bi se branila resnega fanta.
Najbolj iskan in najbolj »nalezljiv«
Nina navdušila v Križankah
Septembra se je hrvaški pevki Nini Badrič uresničila velika želja - po desetih letih čakanja je imela koncert v ljubljanskih Križankah. Hkrati s tem je izpolnila tudi želje svojih oboževalcev. Občinstvo ji je dobesedno jedlo iz roke, medtem ko je pevka stresala iz rokava eno uspešnico za drugo. »Končno sem v Križankah, v tej prekrasni dvorani. Toliko let sem od strani spremljala koncerte svojih kolegov, danes je prišel moj trenutek,« je večer ganjeno začela Nina in priznala, da je koncert želela poimenovati Napokon - Končno, ker naj bi s tem najbolje opisala svoje občutke ob nastopanju v znamenitem ljubljanskem gledališču. Še preden je simpatična Zagrebčanka občinstvu, ki je dodobra napolnilo Križanke, postregla s svojimi postavnimi gosti, se je večina strinjala, da je Nina ena tistih glasbenic, ki med svojimi koncerti publiko povsem uroči. Na odru so se ji pridružili še Marko Tolja, Gibonni in Željko Joksimovič, dekleta v publiki pa so z glasnimi kriki pospremila nastop prav vsakega od njih.
Žitnik toži Požarja
Mark Žitnik toži Bojana Požara, ker je ta na svojem portalu objavil fotografije gejevskih aktov direktorja TV Paprike Roka Strleta in srbskega pevca Nikole Burovca, po Požar-jevih besedah pa naj bi jih bil posnel prav Žitnik. Požar je objavil fotografije gejevskih orgij, ki naj bi bile posnete v grosupeljskem hotelu in kazinoju Kongo ter Zitnikovi vili v Umagu, kot trdijo na Požarjevem portalu. Ni-kola Burovac je letos prejel prvo nagrado žirije na izbora Pesem poletja, ki jo pripravlja prav T V Paprika, kar je po besedah nekaterih nekoliko sumljivo, saj je bil v žiriji tudi Rok Strle, ki naj bi bil na spornih fotografijah glavni akter. Požar trdi, da fotografije niso montaža in da se povsem jasno vidi, da jih je posnel Mark Žitnik pa naj bi bil že vložil tožbo proti Požarju.
RUMENO
Naomi si želi otroka
Črna gazela Naomi Campbell se želi pridružiti številnim zvezdnicam, ki so že postale mamice. Izjavila je, daje pripravljena na otroka, saj je našla človeka svojega življenja, ruskega bogataša Vladislava Doronina. Čeprav je v medijih pogosto zaradi svojih incidentov in škandalov, ki jih počne na modni stezi in zunaj nje, je Naomi tokrat v tabloidih zaradi svoje želje po materinstvu. »Zavedam se, da mi tiktaka biološka ura. Ne želim biti ženska, ki se bo pri 50. letih še vedno zabavala. Sedaj razumem zdravnike, ki pravijo, da telo čuti, ko je pripravljeno na otroka. Prav to se mi dogaja,« je dejala Naomi. Manekenka skupaj s Sarah Brown zbira denar za pomoč novorojenčkom in nosečnicam po svetu. »Ljudje govorijo, da želim s tem samo popraviti vtis o sebi. No, ne gre za to. Vedno sem sodelovala v humanitarnih organizacijah.«
Nagrade četrtkovih žrebanj:
Nagrade finalnega žrebanja, 27.11.2008:
1.	nagrada:
jackpot do 2.000 € (kolo sreče)
2.	nagrada:
večerja v vrednosti 40 €
1.	nagrada:
Fiat 500 1.2 Pop
2.	nagrada:
1.000 € v žetonih za igro ali vrednostni listič
3.	& 4. nagrada:
vavčer za 2 osebi za 2 dni (polpenzion) v enem izmed Hitovih hotelov S.-8. nagrada:
100 € v žetonih za igro ali vrednostni listič
*Za vsak obisk od ponedeljka do četrtka, od 7. do 23. ure, in za določene dobitke na igralnih mizah in avtomatih, vam podarimo kupon za katerokoli nagradno žrebanje.
Želja uresničena, občinstvo navdušeno!
..
■K: nm
22.9.-27.11.2008
Žrebanja: vsak četrtek ob 23. uri
Korona, Casinö & Hotel
Vršiška 23, Kranjska Gora 104 58 78 000 marketing.korona@hit.si
www.hit.si
r
vbbfy KORONA
CASINO & HOTEL
hit stars

Demokracija ■ 39/xni ■ 25. september 2008
67
TV-KULOAR
Čakajoč počitek
Magični gledalec
Pa sem si končno oddahnil. Od volitev namreč. Pravzaprav si nisem mislil, da se bo vlada, ki sem jo podpiral, poslovila že po enem mandatu.
Lahko si predstavljate, kako je pri srcu meni, navadnemu smrtniku, spričo dejstva, da sem v glavnem obkrožen z »rdečimi« (tudi »oranžnimi«) sosedi, ki so se v nedeljo prešerno veselili, medtem ko sem sam tičal pred televizijskim sprejemnikom in opazoval dogajanje vse od sedmih zvečer pa do pozne noči. Zakaj so se stvari razpletle tako, kot so se, mi je postalo jasno šele tedaj, ko je kamera na enem od kanalov - niti ne vem več kje - ujela vsemogočnega in visokega Gregorja Golobica in okoli njega četico priliznjenih novinarjev. Prisežem, da je še meni v tistem hipu narasel »cukr« v krvi, saj je bilo njihovo posladkano obnašanje prav ogabno. Po drugi strani pa sem spoznal, da bom imel sedaj lahko štiri leta mir pred raznimi peticijami proti cenzuri, saj bodo odslej »pravi« na oblasti. Namreč tisti, ki menda spoštujejo svobodo tiska, čeprav jim ne verjamem preveč.
Ne vem sicer, kaj točno je Pahor imel v mislih, ko je medijem nekaj žlubodral, da bo treba vrniti svobodo tiska. Dobro, nacionalna televizija je, vsaj meni osebno, do sedaj delovala pluralno, čeprav mi njen program ni pisan na kožo. Nekaj drugega pa je nacionalni
Oven 21.3.-20.4.
HOROSKOP
Preplavljala vas bodo pozitivna čustva in veselje do življenja. Parter vam bo pripravil veliko lepega in se boste zato lahko še bolj sprostili. Kmalu se bo začelo zares lepo obdobje v vašem življenju.
radio. Ta me je v ponedeljek zjutraj znova razočaral s precej hujskaškim komentarjem, češ da je SDS tista, ki je uničila NSi. Takšne buče naj komentator prodaja v Dnevniku ali Mladini, ne pa na nacionalnem radiu pri jutranjih poročilih. Toda vseeno sta nacionalni radio in televizija bolj znosna kot dvojček POP TV-Kanal A. Za oddajo Svet na Kanalu A sem že zapisal, da je živa populistična katastrofa, ki jo v politiki pooseblja kvečjemu kakšen Saško. In če smo že pri Sašku: zame je bila najboljša novica teh volitev, da mi ga ne bo več treba gledati in poslušati ob spremljanju parlamentarnih razprav. No, morda bodo pa ustvarjalci oddaje Svet tokrat oznanili, da prihajajo boljši časi. Saj se še spomnite, kako nas je vsako jutro gospa, pardon, tovarišica pozdravljala z znamenitim vzklikom: »Dobro jutro, revščina!« Dokler je bil Demos na oblasti.
Kdor pa si je prejšnji teden ogledal še zadnja predvolilna soočenja, je lahko ugotovil, da je Rosvita Pesek bolj dorasla vodenju takih oddaj kot njeni kolegi na POP TV. Še več, Rosvita ima toliko poguma, da se je hitro uprla Saškovim provokacijam in pokazala, kdo vodi oddajo. Spomnim se namreč, kako je pred sedmimi leti pred znamenitim referendumom o oplojevanju samskih žensk okrogle mize na nacionalni televiziji vodil kar tedanji minister za zdravje Dušan Keber, medtem ko je bila voditeljica le za okras. Je pa res, da je v skopo odmerjenem času v soočenjih na naci-onalki težko povedati kaj konkretnega, zaradi česar je nastop omejen le na formo, torej na retoriko, kar so bistro ugotovili tudi politični analitiki v oddaji Odmevi takoj po soočenju zadnji petek pred volitvami. In kaj naj še rečem? Naslednje leto bodo volitve v evropski parlament. Menda pa takrat ne bo tako živahno, kot je bilo v zadnjem času. 13
Bodite prepričani v svoj prav in v resnici se bo vse odvilo tako, kot je treba in je v tistem trenutku pravilno. Pogumno se pripravite na sodelovanje z novimi sodelavci, saj lahko pričakujete vse najboljše.
Bik
21.4.-21.5.
Dvojčka 22.5-21.6
Rak
22.6.-21.7
Z veseljem boste pričakovali obisk, vendar se lahko zgodi, da bodo pričakovani gostje obisk odpovedali. Zato bo najbolje, če imate pripravljen rezervni načrt. Odločite se za srečanje v dvoje.
Denarni posli tistih, ki se z njimi resno ukvarjajo, bodo nekoliko zaostajali, zato bo ta teden precej živčen. Sprehod v naravo vam bo dobro del in se boste zelo pomirili. Sporočilo iz daljne dežele vas bo razveselilo.
Veseli boste, ker vam gredo posli kot po maslu. Nekoliko vas bo spet mučila utrujenost, vendar je to razumljivo, saj res veliko delate. Z otroki boste preživeli lepe trenutke konec tedna.
Zajela vas bo nerazložljiva žalost, ki seji ne boste mogli upirati. Poskusite se vsaj izogniti osamitvi, v katero vas nezadržno vleče. Vaš trud se bo obrestoval. V četrtek in petek boste imeli veliko dela.
Na novi poti boste imeli več lepih trenutkov, kot ste se sploh lahko predstavljali. Če ste v tem okviru nastopili tudi novo službo, vas bo sicer doletelo dodatno izobraževanje, vendar boste temu zlahka kos.
Devica 22.8.-21.9.
Tehtnica 22.9.-22.10.
Dodatni opravki, ki ste jih bili deležni določeni škorpijoni, vas bodo kar precej zaposlovali. Zaradi tega se boste, potem ko se boste prebili skozi gozd opravkov, počutili precej izmozgane in utrujene.
Škorpijon 23.10.-21.11.
Poskusite ravnati čim bolj premišljeno in preudarno. To vas bo obvarovalo marsikatere neprijetnosti in vam celo zelo koristilo. Poslovno boste zelo uspešni in finančno dobro stoječi. Ljudje vas bodo občudovali.
Strelec 22.11.-20.12
Predstavljajte si, da ste v položa-'^¡flj-'	ju, ki ste si ga najmanj želeli, pa
y	boste bolj zadovoljni z življenjem.
Kozorogi z majhnimi otroki boste Kozorog nekoliko bolj utrujeni kot ponava-21.12-19.1. di, a srečni._
Cilji, ki ste si jih zastavili, so vedno bliže in vedno bolj jasni. Vztrajnost je obrodila sadove. Vodnarji v novih ljubezenskih razmerjih bodo v tem tednu še posebej evforični in na krilih želja.______
Ob vsem delu se bo nenadoma pojavila še težava s sosedi, ki jo boste morali rešiti po hitrem po-„.,.	stopku. Konec tedna bo nekoliko
KIC"	dolgočasen, če si sami ne boste
19.2.-20.3 organizirali zabave.
Vodnar 20.1.-18.2
68
Demokracija ■ 39/xiii ■ 25. september 2008
J"'-^ V ^O^niji
¿AoioD^i
KRIŽANKA
ENOTNI V ZMAGI
SESTAVIL: JOŽE
Rojstni list slovenske države
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992)
>	predstavitev zgodovinskih dejstev . kronološko urejena fotokronika
>	objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov
i izbor iz takratnega časopisnega in revij alnega tiska (članki, karikature)
BRANITELJ
enotni v zmagi
BRANILEC
PRI NOGOMETU
OSKRBNIK
Cena: 12.800 SIT (53,41 €)
Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €)
Možnost nakupa na tri obroke
JANEZ ŠKOF
Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samotog.com
REŽISER PECKINPAH
KRAJ PRI
i
ODVZEM VIDA
SLABO MESO
GLAVNO MESTO KOLUMBIJE
OBLJUBA
VRSTA PAPAGAJA
TURISTIČNO DRUŠTVO
PREDMETI ZA LEPŠI VIDEZ
GESLO
AZIJSKI TAKSIJA VOZNIK
FINSKA LUKA TURKU PO ŠVEDSKO
HRVAŠKI PETROL AFRIŠKA KAČA
SIBIRSKO LJUDSTVO,
IV0DANEU
ASTRONOMSKO LETO
POSMEH-LJIVEC
POSAMEZNI DELI
VAS NAD ZMINCEM
OMOTA
MOLIBDEN
NAG0VAR-
CLAN PROTESTAN. LOČINE
TROPSKO DREVO ZDRAGOC. LESOM
OKRASNI KAMEN ZELENE BARVE
BOREC PROTI ZATIRANJU
TABORIŠČE
VRSTA ENAČBE
INDIJANEC V ZDA
ZAJC
LJUBEZENSKI PESNIKI
RAFKP VALENCIČ
AMERIŠKI IGRALEC BEATTY
PROMETNA ŽILA
POCENI PREVOZ
OBRAT,
ONDREJ NEPELA
VOZIČEK NA DVEH KOLESIH
GOZD VRBE IVI
ČRNA KRAVA
OTOK V IRSKEM M.
MLAD GOZD
TITAN
IGRALEC (TINE)
ORANJE
ADAMOVA ŽENA
TONE GOGALA
EMA KURENT
NORINA RADOVAN
ŠIVANJE SCIKCAK VBODI
TIPKA VNAŠALKA
RUDARSKI VAGON
ITALIJANSKI FILOZOF (BENEDETTO)
mmmmmitmm
RAKURZ, EGIDIJ, DRNEC, NOČ, MO, ET, ŽAL, PEČINE, STRUGA, IRHARJI, MOJ ČRNI KONJ, EN, EMAIL, ROGIN, RO, NODI, EKONOM, OČEK, OG, AMARO, KEM1PLAS, ATOL, ASI, ISTRA, SRŽ, ZELENKO, JULIJA, IN, UKOR, DVOJEC
Nagrajenke 37. številke		§|f:
1.	nagrada: 2.nagrada:	AJDA OBLAK Vrtnarija l/b, 1360 Vrhnika	
	MARIJA V0GRINEC Levanjci 10/a, 2253 Destrnik	
3. nagrada:	DARJA ŠARABON Balos 3,4290 Tržič	
Dobitnicam čestitamo in jih prosimo, da nam pošljejo fotokopijo svoje davčne številke, kar je pogoj za izplačilo nagrade.		
Nagrade
1.	nagrada:
2.	nagrada:
knjiga Enotni v zmagi
knjiga Enotni v zmagi
3. nagrada: knjiga Enotni v zmagi
i Nagradno križanko izrežite l in najpozneje do 2.10. 2008 1 pošljite na naš naslov:
Demokracija, Mivka 25, 1 1000 Ljubljana,	1
s pripisom "Nagradna križanka".1
Demokracija ■ 39/xni • 25. september 2008
69
KRONIKA ČASA
VČERAJ, DANES, JUTRI...
>	22.9.1609 je španski kralj Filip II. izdal ukaz, da so v naslednjih letih izselili iz Španije vse Mavre - Moriske.
>	22.9.1868 je Fran Levstik v Slovenskem narodu v članku Tujčeva peta ostro razkrinkal tisočletno germanizacijo in zatiranje Slovencev.
>	22.9.1885 seje rodil filmski igralec in režiser Erich von Stroheim. Ko ga je novinar vprašal, ali se mu je uresničila kakšna želja iz otroštva, se je pogladil po plešasti glavi in rekel: »Ena se mi je res. Vedno ko me je mama pocukala za lase, sem si želel, da bi mi izpadli.«
>	23.9.1848 je ministrstvo notranjih zadev na Dunaju potrdilo kranjske deželne barve: belo, modro, rdečo, ki jih je še 1836 določil cesar Ferdinand, potem ko je prejšnjo zlato (od leta 1806) zamenjala bela barva.
>	24.9.1870 seje rodil francoski inženir, kemik in izumitelj Georges Claude, ki je znan predvsem po izumu neonske svetilke.
>	24.9.1989 seje v Novem Sadu zbralo okoli 100.000 Srbov. Po tako imenovani jogurtni revoluciji so morali odstopiti vsi zagovorniki vojvodinske avtonomije.
>	25.9.1396 so Turki pri bolgarskem mestu Nikopolj potolkli vojsko evropskih križarjev. Po tem porazu je krščanska Evropa za dolgo časa izgubila vso voljo, da bi se združena uprla njihovemu širjenju na Balkan in v srednjo Evropo.
>	25.9.1493 je Svet desetih v Benetkah podelil neki nemški družini posebne carinske ugodnosti za prodajo živega srebra v Benetkah. To so prvi zanesljivi podatki o delovanju idrijskega rudnika.
>	25.9.1555 so podpisali augsburški mir, s katerim je bila v nemškem cesarstvu priznana protestantska cerkev.
j > 25.9.1906 seje rodil ruski skladatelj Dmi-trij Šostakovič.
>	26.9.2000 sta Janez Janša in Andrej Bajuk podpisala sporazum o koaliciji Slovenija.
>	27.9.1816 so tudi v slovenskih krajih postale nedeljske šole obvezne za mladino.
>	27.9.1911 je bilo potrjeno Dramatično društvo v Celju. Njegov predsednik je bil Rafko Salmič, dotedanji pobudnik gledaliških snovanj v Celju.
1 > 27.9.1940 so v Berlinu sklenili trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
>	27.9.1990 je kninska skupščina, v kateri so večinoma poslanci srbske narodnosti, sklenila ustanoviti Skupnost občin severne Dalmacije in Like.
>	28.9.1472 so Turki zažgali mogočno cerkev v Cerknici.
>	28.9.1902 se je v Kovorju pri Tržiču rodil prvi slovenski metropolit in pesnik, ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik.
70
POGLED NAZAJ (OD 22.9. DO 29.9.)
Stiski samostan
24. septembra 1136 je bila izdana ustanovna listina stiškega samostana. V njej oglejski patriarh Peregrin I. kot njegov ustanovitelj naznanja, da so trije plemiči, bratje Henrik, Ditrik in Majnhalm, prepustili posestvo Si-tik oglejski cerkvi. Na njihovo prošnjo in po nasvetu več bližnjih cerkvenih dostojanstvenikov ga je izročil menihom iz Rune (Rein pri Gradcu), ki žive po pravilih svetega Benedikta, ker je sklenil tamkaj ustanoviti opatijo.
Ljudsko izročilo povezuje ustanovitev samostana z legendami. Ena izmed njih pravi, da so ga prvotno začeli zidati tam, kjer je sedanja Spodnja Pristava. Toda neki ptič je kar naprej letal v podnožje griča in čivkal: »Sit hic! Sit hic!« (naj bo tukaj). Graditelji so mu sledili in postavili samostan na sedanjem mestu, v grb pa dali ptiča (papigo).
Že v 2. polovici 12. stoletja so za samostanskimi zidovi v pisarski delavnici (skriptoriju) nastajali znameniti rokopisi. Tuje nastala najstarejša zbirka latinskih rokopisov pri nas.
Kardinal dr. Franc Rode
Na Rodici pri Domžalah se je 23. septembra 1934 rodil slovenski kardinal dr. Franc Rode. Deset let star je maja 1945 z družino odšel prek Ljubelja v Avstrijo. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita 6. marca 1997. 25. marca leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala. Za Misijo in Ambrožičem je postal tretji kardinal slovenskega rodu.
Napisal je več knjig. V njih je med drugim govoril o komunistih in domobrancih. O sreči komunistov: »Vsekakor so imeli komunisti neizmerno srečo, ko je Hider napadel Sovjetsko zvezo. S tem so se znašli na strani močnejših ... To je bil demokratični tabor, kar je komunistom omogočilo eno najbolj kolosalnih prevar
Demokracija ■ 39/xhi • 25. september 2008
v zgodovini. Svoj totalitaren režim so uspeli pred svetom predstaviti kot demokratičen, kar so 'osvobodili1, pa so podvrgli svoji diktatorski oblasti.« O neprevidnosti domobrancev: »Vsak človek, ki je v smrtni nevarnosti, ima pravico, da se brani z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo. Tudi če jih dobi od okupatorja. Toda organizirana samoobramba bi morala biti samo to, brez najmanjšega znamenja ko-laboracije, brez ene samo besede, ki bi lahko vzbujala sum, da gre za kaj drugega kot za samoobrambo. Nisem prepričan, daje domobransko vodstvo zadosti pazilo na to ...«
Lech Watesa
Poljski sindikalni voditelj in predsednik Poljske Lech Vvalesa se je rodil 23. septembra 1943. Bil je električar, ki je postal leta 1970 in nato znova leta 1980 predsednik stavkovnega odbora ladjedelniških delavcev v Gdansku. Leta 1980 je ustanovil neodvisno sindikalno gibanje Solidarnost.
Poljska vlada pod vodstvom generala Ja-ruzelskega je bila sprva prisiljena dopustiti delovanje gibanja, leta 1981 je bila Solidarnost prepovedana, Wal^sa pa od decembra 1981 do novembra 1982 zaprt. Leta 1983 je VValesa prejel Nobelovo nagrado za mir.
Leta 1989 je bila Solidarnost legalizirana, Walfsa pa znova izvoljen za njenega predsednika. V letih 1990-95 je bil predsednik države, potem pa ga je na volitvah premagal Aleksander Kwašniewski.
ODZIVI IN MNENJA
93.8 m
G • RENC
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje.
Št. 34/50
Žalec(1)
Opis novinarke Petre Janša, Demokracija, št. 34
V	zanimivem opisu v rubriki NAŠI KRAJI je bil tokrat zapis o mestu ob Savinji Žalcu. Zanimiv opis za tistega bralca, ki Žalca in njegove bogate zgodovine ne pozna, za domačina pa v nekaterih delih terja dopolnila in pojasnila. Kot zapisovalec zgodovinskih, predvsem spominskih zapisov bom tokrat ne s skladatelj ske, temveč narodnozavedne strani opisal Žalčana Friderika Širco.
V	njegove biografske podatke ne bom posegal, prav tako ne v dogajanja v njegovi družini, pač pa bom tega »narodnega veljaka«, ki ima celo spomenik v Žalcu, opisal tako, kot sem ga doživel. Pred drugo svetovno vojno je ob prazniku sv. Jožefa, ko je godoval moj pokojni oče, k nam prihajal Slovenski kvintet, da bi godoval i in prepevali s svojim nekdanjim članom, tenoristom Jožetom, ki je prepeval pri Zepičevem kvartetu. Takrat so brez mojega očeta nekajkrat obiskali tudi Friderika Širco. Moj oče, ki je bil jugoslovanski oficir, prostovoljec iz prve svetovne vojne in nosilec prostovoljske spomenice 1914-1918, je zelo dobro poznal preteklost svojega znamenitega rojaka Friderika. Širca je bil general avstro-ogr-ske vojske, ki je v prvih bojih leta 1914 s svojim topništvom ravnala z zemljo in požigala srbske vasi v najtežjih bojih v zahodni Srbiji,
na fronti pri Ceru. Aprila 1941, ko so nacionalsocialisti zasedli našo domovino, je naju z očetom aretiral gestapo in naju prepeljal k drugim jetnikom v žalsko hmeljarno HED. Tam je bil tisti del Žalčanov, ki je bil Nemcem najbolj sovražen. Med temi je bila tudi soproga generala, Ptuj-čanka in zavedna Slovenka Olga Potočnik, ki je njegov prihod na obisk ostro obsodila, saj jo je bilo pred nami, sojetniki, sram, da jo je prišel obiskat mož, »okrašen« z vsemi avstrijskimi in nemškimi medaljami iz prve svetovne vojne. Po mojih informacijah je ostala zavedna Slovenka vso vojno - doživela pa je sramoto, za katero smo vedeli samo njeni sojetniki iz prvih dni okupacije.
Uroš Šušterič, Ljubljana
št. 36/46
Vladar rimsko-nemškega cesarstva (1)
V sicer dobrem članku o Arnulfu Koroškem (napisal Bogdan Sa-jovic) naletim na več izrazov, ki nikakor ne ustrezajo zgodovinski stvarnosti. Mimogrede, navedba, da je bil Arnulf »bolj pretepač, manj diplomat«, je neresna, skoraj pobalinska. Dalje, pisec nima prave predstave o narodih in njihovemu nastanku in navaja, da so bili v enotno državo (cesarstvo) vključeni Nemci, Čehi, Flamci, Italijani, Francozi, Švabi, Bavarci in vsi drugi... Francozi so etnično takrat le Franki, Nemcev še ni in se začnejo oblikovati v 16. stoletju, Italijani še kasneje. Kot nacije se pojavijo v 19. stoletju.
Arnulf Koroški tudi ni bil vladar »rimsko-nemškega« cesarstva, ki je bilo takrat le »rimsko« (nastalo s kronanjem Karla Velikega leta 800 v Rimu) in kasneje »sveto rimsko«. Pridevek »nemške narodnosti« (der deutschen Nation) so mu pritaknili nemški nacionalni zgodovinarji. Toda v listinah ga ni. Tudi Marija Terezija npr. je bila le rimska cesarica.
Na priloženi karti Carolingi-an Empire je Vzhodna krajina (Avstrija) kar del Bavarske. To je prevzeto iz nemških in avstrijskih razlag, ki so namenoma ponarejene. Podobno je tudi naš ugledni zgodovinar B. Grafenauer navajal, da je kraljevič Karl-man po smrti očeta podedoval Bavarsko in Karantanijo. Slednjo da je prepustil sin Arnulfu Koroškemu, razen Vzhodne krajine, ki jo je priključil Bavarski. Toda to ne drži, saj je leta 883 prav zaradi te krajine izbruhnila vojna med Arnulfom Koroškim (Karantanijo) in Svetopolkom (Vel. Moravsko). Zakaj vojna, če krajina sploh ni bila karantanska?
Iz svojih raziskav povzemam, da je Vzhodna krajina (Avstrija) ostala karantansko ozemlje. V vojaškem pogledu pa je zaradi bližine nevarne Ogrske spadala tudi v pristojnost kraljeve vojske. Zato naletimo na ozemlju te krajine še kasneje na dva bojna znaka: panterja (Karantanija) in orla (Kraljestvo Vzh. Frankov). Tako npr. na pečatu vojvodine Teodore (1226), soproge vojvode Leopolda VI., ali na pečatu mesta Krems, na katerem je lipa in pod njo ščit s panterjem in ščit z orlom (1318).
Tudi omemba knežj ega kamna, ki ima naslov »Ne razumem jezika«, je zavajajoča. Kako je bilo, nam odlično pojasni zgodovinar Josip Mal. Bilo je na vojvodskem stolu (ne na knežjem kamnu), ko je moral vojvoda poslušati obtožbo slovenskega moža, češ da mu ni dal pravice. Toda vojvoda se je lahko izgovoril (kar pa nikakor ni bilo pravilo), da ne razume njegovega jezika. Vojvoda je bil namreč državni knez in podrejen le kraljevemu sodišču. Toda slovenskega moža nikakor ni smel zavrniti, saj bi s tem kršil slovensko pravo (Slavica lex). Zato se je, če je hotel (kar vir izrecno poudari), lahko obtožbi
izmaknil, češ da ne razume jezika. Toda slovenski mož ga je lahko potem obtožil pred kraljem (navaja Otokar).
Ustoličevanje tudi ni bilo šega, temveč obvezen pravni akt. Leta 1307 - navaja J. Mal - so nekateri koroški velikaši odpovedali pokorščino Henriku, sinu vojvode Mainharda, ker se ni dal umestiti in tudi ni podelil fevdov, kakor je zahteval občaj. Šele z ustoliče-njem je namreč vojvoda prejel izvršno oblast, da je lahko vladal. Predsednik še danes, dokler ne zapriseže, nima izvršilne oblasti. Za tiste, ki o vsem tem pišejo, bi bilo prav, da si priskrbijo odtis razprave J. Mala »Osnove usto-ličevanja karantanskega kneza« (Glasilo Muzejskega društva Slovenije, Ljubljana 1942).
Jožko Savli, Gorica
Demokracija ■ 39/xm ■ 25. september 2008
št. 37/12
Globoka država na delu (1)
Medijski konstrukt realnosti Nekdanji predsednik države naj bi se bil v odgovorih na novinarska vprašanja »izognil odgovornosti, ki mu jo je (nehote?) naložil 'njegov' novinar Aleksander Lucu, ki je v Nedeljskem dnevniku (31. avgusta) napovedal 'veliki pok', ki ga pripravlja Kučan«, je v zvezi z afero Patria zapisala Demokracija (Gašper Blažič, »Globoka država na delu«, Demokracija, 11. september 2008, str. 13).
Časopisna družabna šepetanja v principu ne terjajo političnega odziva. Tudi ugibanja sicer čisto zanimivega družabnega kronista Nedeljskega ne, ko razglablja o ►
71
ODZIVI IN MNENJA
► možnih odgovorih na vprašanja iz biltena vladajoče stranke, ki naj bi se več številk zaporedoma spraševal o tem, kje je in kaj počne Milan Kučan.
Skrajno nenavadno pa je, da medijsko konstruirana realnost komur koli služi kot argument v zelo resnih vprašanjih funkcioniranja slovenske države. Suma o koruptivnih dejanjih v zvezi s Patrio namreč ne bo mogoče razjasniti niti z medijskimi paberkovanji niti s podtikanji niti z lažmi. Madež, ki je padel na Slovenijo, lahko operejo le pristojni državni organi z razkrivanjem resnice v ustreznih postopkih, in to kljub dejstvu, da je bila njihova verodostojnost v tej zgodbi hudo omajana. Seveda pa v pravni državi velja tudi to, da nihče ni kriv, dokler mu v postopku pred pristojnimi organi krivda ni dokazana.
Milan Kučan, Ljubljana
Ba= ms*
št. 37/20
Izključevanje ali integracija (1)
Dr. Boštjan M. Turk raste in zori vse bolj v natančnega analitika, čeprav še ni povsem rešen zamer iz preteklosti, v katere je kot jezni mladenič zapadal zaradi (morda prejvelike resnicoljubnosti. V Tribuni 37. Demokracije je pod gornjim naslovom na dveh straneh v zgoščenem in za vse razumljivem jeziku navedel, v kaj je
mpmmm,
Radio Alpski val www.alpskival.nef 105 3811 886 f 05 3811 674
72
	RADIČ	l/ii/A
196,4 MHz		
Slovenske gorice m Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si		
(R)
RADIO DM EV
97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS
Slovence pahnil čebinski zmaj, kako si je ta zmaj z zločinskim napadom na Slovenijo to totalno podredil, se za nagrado prisesal s privilegiji na naše narodovo telo in da ta zločesta bula, razbohotena v našem narodovem telesu, prvenstveno in najbolj nujno potrebuje poseg, da bi zdaj, ko smo končno svoji, lahko enakopravno zaživeli v družbi demokratičnih držav.
S svojim člankom nam je g. Turk gotovo hotel povedati, s čim bi se morah še ukvarjali v predvolilnem času, da izpolnimo osnovni demokratični standard, čeprav tem, ki jih navaja g. Turk, in našega narodnega izumiranja nismo obravnavah na letošnjih soočenjih, ker je to še vedno tema, ki ne daje volilnih glasov. Precej važnejše so skonstruirane afere, ki nas odmi-kajo od resničnih zgodb.
Tako smo že ob zgodnjem začetku volilne kampanje od opozicije slišali, da se zdaj strah plazi po državi, v parlamentu in na soočenjih pa so vedno eni in isti z mahanjem s papirčki »dokazovali povečano revščino, in to v času, ko imamo najvišjo gospodarsko rast doslej, ko je ta vlada največ storila za šolajočo se mladino, za mlade družine, za družine z več otroki (ob izumiranju naroda za prepotrebno povečanje rodnosti). Tudi upokojenci, ki imamo nižjo pokojnino, sedaj občutimo, da se njena vrednost ne zmanjšuje. Posebna cvetka naslednikov strahovlade je trditev, da ta vlada širi in povečuje medijsko nesvobodo, čeprav se je dejansko šele v mandatu te vlade delno povečala, tako da nas zdaj dosega občutno več resnice. Potem se je v središču volilne kampanje zgodil napovedani »veliki pok«, po katerem so
bila poročila, tiskani mediji, soočenja in pogovori na cestah ter za šanki polni govorjenja brez dokazanih obtožb o korupcijskem podkupovanju Janše. G. Boštjanu Turku bi dobrohotno kot skoraj podeželski član NSi (prej pa še SKD in SKD+SLS) še rad rekel, da so mu kot vodji strateškega sveta SKD+SLS gotovo bolj kot meni znane vse zakulisne poteze in da je ravno del ljudi, ki je ustanovil NSi, želel pokončno stopati po neodvisni poti krščanske demokracije in da je to še vedno želja vseh njenih članov. Naša stranka nima v programu, da bi skozi Dars služila apetitom SCT. Povem naj še, da si do bolečine želim, da bi močno zmagala Janševa SDS, prav toliko pa si tudi želim, da bi tudi moja - Bajuko-va NSi dosegla odličen rezultat, ker po besedah naše evropske poslanke Ljudmile Novak »brez Nove Slovenije ne more biti desno usmerjene vlade. Volivci se morajo odločiti, ali želijo v vladi stranko, ki se zavzema za krščanske vrednote«. Želim si še, da nas kot dober analitik anahzirate tako, da v nas ne razpihujete jeze in gneva, temveč da nam pomagate stopati po pravi poti.
Anton Mušič, Škofljica
Znova blokiran zakon
Vlada, koalicijski poslanci in prizadeti državljani so pričakovali, da bo v času te vlade zakon o žrtvah vojnega nasilja vendarle sprejet in potrjen. Opozicijske stranke so se na vso moč trudile, da do tega ni prišlo.
Nasledniki partijskega jedra ne popuščajo in vztrajajo, naj se prizna status žrtve vojnega nasilja le tistemu, ki je bil v vojni ali
Demokracija • 39/xiii • 25. september 2008
v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorjev, agresorjev ali njihovih sodelavcev. Vojna in povojna nasilja partizanske vojske pa še vedno niso priznana kot krivična in zločinska dejanja. Še več, država s takim neurejenim zakonom daje ljudem vedeti, da partizanskega nasilja sploh ni bilo.
Gospoda poslanca Miran Potrč in Franc Znidaršič! Sodeč po vajinih razpravah menim, da sta od vseh članov tranzicijske levice najbolj nepopustljiva privrženca stare revolucionarne miselnosti. S svojimi ortodoksnimi razlagami se kažeta v novem demokratičnem zboru kot prava junaka socialističnega dela. Grozljivo je, da ob vseh svojih paradnih nastopih ne moreta razumeti vsem razumljivega dejstva, da otroci, žrtve nesprejetja zakona, niso in ne morejo biti krivi za dogajanje z njihovimi starši. S tem ko od vseh levosredinskih poslancev najbolj dosledno in silovito ovirata sprejetje omenjenega zakona, podaljšujeta nedolžnim otrokom krivice ter žalita njihovo dostojanstvo in ugled. Navsezadnje gre za tisto minimalno človečnost, ki je pri vaju ne vidim. Kaj ni dovolj velika bolečina sama po sebi, če otrok sredi vojne izgubi svoje starše? Je sploh pomembno, kdo je starše ustrelil? Zakaj pri tako veliki tragediji politizirata in na plečih otrok ugotavljata politično odgovornost, ki še ni raziskana? Zakaj prenašata morebitno in še zmeraj vprašljivo krivdo staršev na otroke? Vaš današnji boj ni več krvav, je pa hudo krivičen, saj še vedno onemogočate poravnavo krivic vsem tistim državljanom, ki so bili v
ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM
času usodnih dogodkov še otroci. Se zavedata, koliko je vajin NE podaljšal krivice in bolečine (namesto da bi jih odpravil), koliko ljudem sta zmanjšala kakovost življenja v osebnih razvrednotenjih?
O, zdaj razumem, zakaj je politika, ki je oddaljena od človeka ah celo naperjena proti njemu, med ljudmi zaničevana in prekleta. Ne razumem pa najbolj preprostega vprašanja, kako morejo in zmorejo potomci oziroma nasledniki nasilnega komunističnega režima danes, v povsem drugačnih političnih razmerah, modrovati in poučevati demokracijo. Verjetno ta preskok mnogi težko razumejo.
Verjetno se bo g. Potrč spomnil najinega dialoga o tej temi. Morda se bo spomnil tudi Marije Bencina iz Štalcerjev, ki so ji starše, ko je bila še otrok, pobili partizani. Toda partizani so to storili v zmoti, zato so se Mariji tudi opravičili. Marija pa še vedno premleva, razpravlja in sanja o veliki krivici in nosi v srcu bolečino, veliko do neba. Na kočevski občini pa so zelo kratki: „Nič ne bo, ker so vaše starše pobili partizani." In kaj preostane Mariji? Vse bolj verjame, da je za tragedijo kriva ona. Premalo je jokala, premalo se je matere oklepala in prosila milosti.
Ive A. Stanič, Kočevska Reka
Veliki Slovenec
Hvala Bogu, da se je v našem malem narodu pred 500 leti rodil Primož Trubar, ki se je povsem daroval za »ljube Slovence«. S prevajanjem Svetega pisma v slovenski jezik nam je omogočil, da smo prišli v družino kulturnih narodov. Trubarja nikakor niso pritegnile otročje legende, ampak ljubezen do našega naroda in zato je že leta 1550 pripravil za tisk prvo slovensko knjigo Catechismus in Abecedarium. Kot župnik v Urachu v Nemčiji se je ves posvetil prevajanju Svetega pisma v naš blagozvočni jezik. Leta 1586 je že na smrtni postelji dokončal prevod Luthro-ve Hišne postde. Primož Trubar je jasno vedel, da je Sveto pismo neuničljiva beseda Boga človeku, ki je na zemlji nemirni iskalec resnice in se ne more zadovoljiti s pravljicami in legendami. Ta naš duhovni velikan se je dobro za-
vedal, da je slovenščina poseben dar božji in sam zatrjuje, da mu je »Bog iz posebne mdosti zaradi Jezusa naklonil znanje slovenskega jezika, kakor ga govore v deželi Kranjski«. Če bi bdo torej Sveto pismo zbirka otročjih legend, Trubar nikakor ne bi dobival toliko navdihov in spodbud za svoje delo prav iz božje besede.
Pisatelj Jože Javoršek je svojega znamenitega rojaka Trubarja takole opisal: »Bd je natančen, duhovit, skrben, jezen, pregnan, sdo-vit, jezikav. Trubar si je dopisoval z največjimi misleci svoje dobe ter poznal vse, kar so v tedanji učeni Evropi poznali kot viške človeškega duha. Kot ponosni Slovenec si je dopisoval s knezi, kralji in cesarji, kot človek, ki zanje nekaj pomeni, ker je bil ena najimenitnejših in najizrazitejših osebnosti svoje dobe.« Tako močna osebnost pa je mogel postati zato, ker se je srečal s Svetim pismom, ki ga ni nikoli doumeval kot skupka otročjih legend ali pravljic.
Herman Graber zares posmehljivo in z veliko ošabnostjo govori o Cerkvi, ko pravi, »da vsaj enkrat na teden Cerkev ljudem lajna svoje pravljice«. S krščansko vero obračuna zelo hitro, ko jo razglaša za čisto praznoverje, in z veliko mero napuha prerokuje, da bodo Slovenci dvignili kvaliteto življenja šele tedaj, ko se bodo odpovedali veri v Boga.
Hvala Bogu, da je naš narodni buditelj Trubar že v 16. stoletju »lube Slovence« nagovarjal k tisti kvaliteti življenja, ki je imela za temelj Boga in Sveto pismo, kjer je zapisana večna resnica in ne slabokrvna legenda.
Do svoje smrti leta 15 86 je Trubar napisal 22 knjig in prevedel vso Novo zavezo ter dve leti pred smrtjo dočakal celoten prevod Biblije v slovenščino, delo svojega učenca Jurija Dalmatina. Samo človek velika formata, kakršen je Trubar bd, je zmogel, da je kot tujec in priseljenec v osrčju Evrope uveljavil svoj genij ustvarjalnosti in samobitnosti. Ta Trubarjeva genialnost pa nikoli ne bi prišla na površje, če ne bi glavnine svojih navdihov za orjaško delo črpal iz Biblije, ki je bila alfa in ornega njegovega življenja.
Naj sklenem z veliko prošnjo našega arhitekta Jožeta Plečni-
Kje so črne luknje?
Marija Vodišek
Ne v neki galaksiji, kot piše v Sobotni prdogi Dela njegov nekdanji glavni urednik Janez Markeš. Te črne luknje, saj ni samo ena, so predvsem v glavah številnih poslušnih oz. odvisnih novinarjev, tudi v njegovi. V omenjenem članku Markeš jemlje pravico obrekovanemu premierju slovenske vlade, da odgovori na lažniv, kriminalen napad tujega novinarja. Je pozabil, kako se je on odzval, če mu kaj ni bilo všeč? Danes je že slehernemu, vsaj malo pismenemu Slovencu jasno, da je bila intriga Patria sestavljena v Sloveniji in izročena finski nacionalni televiziji. Ne vem, o kakšni avtonomnosti medijev govori Markeš. Avtonomnost mora biti podprta z neovrgljivimi dokazi in predvsem s poštenostjo! Do danes ni bilo predloženih nobenih verodostojnih dokazov, a pokvarjena »mašinerija« še kar ponavlja že neštetokrat prežvečeno. Vsi, ki so sodelovali v tem poskusu popolne osebne degradacije premierja Janše, morajo tudi kazensko odgovarjati za storjeno obrekovanje. Kaj vse so mu že naprtdi: pošiljal naj bi bil »kurirje« z grožnjami pivovarju Bošku Šrotu, grozil medijem, si jih poskušal prilastiti itd. Nič od tega ni bilo dokazano. Vse, kar je rekel na račun medijev, je rekel javno, ni se skrival za nikomer. A niso obrekovali samo Janeza Janše, obrekovali so domovino Slovenijo in jo prikazali kot skrajno koruptivno državo. Že dolgo vemo, da je večina novinarjev pri Delu poslušna laškim pivovarjem in nikoli več ne bodo verodostojni poročevalci. Zgodovinarju dr. Janku Prunku, ki je že večkrat menjal svoje mnenje, so 16. 9. »odobrili« dolg članek v Delu, seveda pod pogojem, da o Janezu Janši napiše vse, kar je te dni dobrodošlo, to pa je lomastenje po njem. Zanimivo, da sedaj vsi vedo, kako se vodi država. Poprej so desetletja dolgo samo molčali oz. prikimavali. Še vprašanje Marku Milosavlje-viču, doktorju komunikologije, ki se je spotaknil ob Ekspres in Slovenski tednik; ali pozna brezplačnik Razmisli in sodeluj, ki ga izdaja Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve. Njegova izredna številka 2 je en sam lažniv in žaljiv napad na Katoliško cerkev, vernike in seveda vlado. Izhaja v Kranju, predsednica je Janja Škrjanc. A ni brezplačnik, saj je vsaki številki priložen plačilni nalog BN 02 za prostovoljni prispevek omenjenemu društvu. Bo komunikolog kaj rekel? Verjetno bo odgovord, da lahko vsak pove svoje mnenje. Kdo pa je ta VSAK, znane veličine določajo sproti. Kaj je že rekel Walter Lippmann, ameriški pisatelj, žurnalist in politični komentator? »Namen žurnalizma je intelektualno delo, ki mora temeljiti na resnici in poštenju.« Koliko je med slovenskimi pa tudi tujimi novinarji intelektualne poštenosti? Na žalost zelo malo, skoraj vsi so v »službi« vseh vrst pokvarjencev. Upam, da so vsaj primerno plačani za to umazano delo. Intervju spoštovane generalne državne tožd-ke Barbare Brezigar je najboljše, kar sem v tem spletkarskem času prebrala. Poslanec SD Mdan M. Cvikl me je kot zadnjič Hribarjeva spravil v smeh z izjavo, da ga Walter Wolf v svoji izjavi 15.9. žald. To ni vic tedna, to je vic leta 2008.
ka: »Ljubi Slovenci, molimo za zdravo pamet!« In kadar bomo v napuhu zavračali Boga ter razlagali Biblijo kot skupek otroških legend, ne smemo pozabiti na
nemški pregovor, ki je zelo neposreden: Žabitost in ošabnost rasteta na istem drevesu!
Maks Ipavec, Begunje pri Cerknici
Demokracija • 39/xin • 25. september 2008
73
LJUDJE
Politični semafor
		
		
		
.... §. -^H		
j» Ji^&vv s^H		< m ' jjs
y ' . 9		
		
Aktivistka Nekdanja podpredsednica Kučanovega foruma 21 in sestra razvpitega Draga Kosa, danes pa podjetnica Marta Kos Marko je pred volitvami objavila celostranski predvolilni oglas v Dnevniku in zanj odštela okoli 8.000 evrov. V oglasu je ostro napadla vlado. S tem se je dokončno razkrila in pokazala, da jo kot nekakšno poznavalko odnosov z javnostmi vodijo le politični cilji. No, nekoč je bila poročevalka nacionalne RTV iz Bonna.
Propagandist Profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Kline, strokovnjak za tržno komuniciranje, je pri komentiranju predvolilnih soočenj sicer nastopal kot »neodvisni« strokovnjak, kdor pa ga je dobro poslušal, je hitro ugotovil, da navija predvsem za Zares in njenega predsednika Gregorja Golobica. Slednji naj bi bil po njegovo vedno naj-prepričljivejši, prav tako pa naj bi bila Zaresova predvolilna kampanja inovativna oziroma najboljša.
Analitik Profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi naš občasni komentator dr. Boštjan M. Turk se je v preteklih dneh na nacionalni televiziji izkazal kot politični komentator in analitik. Ni tako kot drugi spuščal megle, ampak je opozoril na ključne vzroke, ki so privedli do vnovičnega vzpona tranzicijske levice pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in nekdanjega prvega šefa slovenske komunistične partije Milan Kučana.
74
Držal obljubo
Predsednik republike D anilo Turk, ki se je v nedeljo na sedežu Združenih narodov v New Yorku sešel z generalnim sekretarjem Ban Ki Munom, je komentiral neuradne izide parlamentarnih volitev v Sloveniji. Po njegovo gre v osnovi za to, da so izidi potrdili kritičnost, s katero slovenski volivci pristopajo k volitvam, in dejal, da bo mandat podelil na podlagi ustavnih norm. Meni, da je treba najti mandatarja, ki bo zagotovil dobro koalicijo. O predvolilni kampanji pa je dejal, da je bila precej ostra in da je vsebovala tudi nekaj reči, ki mu niso bile všeč. Ob tem je na splošno mogoče reči, da je sedanji predsednik ravnal povsem drugače kot njegova predhodnika Milan Kučan in Janez Drnovšek, ki sta se stalno politično opredeljevala in podpirala interese tranzicijske levice. V nasprotju z njima je Tiirk že v začetku julija na srečanju z uredniki medijev dejal, da ne misli posegati v predvolilno dogajanje
Demokracija • 39/xm ■ 25. september 2008
pred letošnjimi volitvami in v času pred volitvami dajati intervjujev posameznim medijem. Nekateri so ga sicer poskušali potegniti v predvolilno tekmo, vendar je v veliki meri ostal zadržan. Kakšno njegovo izjavo bi morda lahko razumeli kot predvolilno motivirano, vendar le posredno. Če bi na predsedniških volitvah lansko jesen namesto njega postal predsednik republike nekdanji guverner Banke Slovenije in finančni minister v času vladavine LDS Mitja Gaspari, bi bila Janševa vlada prav gotovo tedensko deležna številnih kritik na svoj račun. Ali bo Tiirk korekten tudi v prihodnje, bomo še videli. Spomniti se namreč moramo, da je bil tudi Janez Drnovšek na začetku svojega predsedniškega mandata nepristranski oziroma »predsedniški«, zatem pa ga je zaneslo. Lahko samo upamo, da bo sedanji predsednik ostal korekten še naprej in ne bo podlegel pritiskom z »leve«. M. B.
■w*^	k n i i g a r n a
Demokracija
NaratUtUai
NAROČILO (označite z x):
□	Tone Kuntner: Mati Slovenija...................................................................9,18 EUR
□	Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo	25,87 EUR
□	Milan Zver: 100 let socialdemokrate	9,18 EUR
□	Janez Janša: Okopi.......................................................................9,18 EUR
□	Janez Janša: Premiki.............................................................................9,18 EUR
□	Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili	20,82 EUR
□	Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije.................35,46 EUR
□	Viktor Miklavčič: Pričevanja..................................................................20,44 EUR
□	Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev
za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni	32,00 EUR
□	Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne...........................................................23,96 EUR
□	Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne	22,95 EUR
□	M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti ..............................................16,29 EUR
□	Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske	22,95 EUR
□	Jože Dežman: Moč preživetja..................................................................27,16 EUR
□	Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo	4,13 EUR
□	Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja	45,27 EUR
□	Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo..................20,82 EUR
□	Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe	27,16 EUR
□	A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi	22,11 EUR
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1.	4,52 EUR
□	Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II.	4,52 EUR
□	Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora	18,56 EUR
□	Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 ...............27,94 EUR
□	Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier..............................................17,65 EUR
□	DieterBlumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946)	16,02 EUR
□	Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR
□	Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli	18,36 EUR
□	Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor....................................12,51 EUR
□	Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR
□	Jože Dežman: Rojstvo Slovenije ..................................................20,00 EUR
□	Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca	...................26,99 EUR
□	Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta......................................14,99 EUR
□	Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916	29,90 EUR
□	Rajko Topolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo	10,00 EUR
□	Ive A. Stanič: Kočevski proces 1943 ...........................................................28,00 EUR
□	Jože Dežman: Slovenija 1945 -1960...................................................... 32,99 EUR'
□	<33Bj£ Silvin Eiletz: Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940	28,90 EUR
X
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana
ali na faks 01/2447204
Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV.
Ob naročilu
2	(dveh) knjig:
darilo lonček »Demokracija«
3	(treh) knjig:
darilo lonček + kapa »Demokracija«
4	(štirih) in več knjig:
darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru)
Ime in priimek (ime podjetja):
Datum naročila:
Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica:	Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):		
Kraj, poštna št.:	Davčni zavezanec:	□ ne	□ da
Kontaktna oseba (samo pravne osebe):	ID za DDV:		

knj igarna
Demokracija
www.demokracija.si

Nova obzorja d. o. o.,
Komenskega 11, Ljubljana
@
Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo.
Z Družinsko vezjo povežite vse mobilne in
stacionarne storitve ter izkoristite veliko ugodnosti:	g
Povežite se v Družinsko vez in komunicirajte	»
znotraj družine tudi za 0 € na MIN/SMS/MMS.	j
V Družinsko vez lahko vključite naročniška razmerja Mobitel	§
GSM/UMTS, Mobi številki ter M4 SiOL IP-številko.	j
1GB
ieIlosa $da*ov
MOBILNI INTERNET	SiOL INTERNET
Vsaki mobilni naročniški številki Družinske vezi se ob vključitvi M4 SiOL interneta/optike, omogoči
1 GB mobilnega prenosa podatkov brez doplačila.

Vsaki mobilni številki Družinske vezi se ob vključitvi M4 SiOL televizije omogoči uporabo Mobilne TV brez doplačila.
Za ponudbo Družinska vez se obračuna dodatno mesečno doplačilo 6,99 oz. 8,99 €. V promocijskem obdobju velja mesečno doplačilo 4,99 € oz. doplačila ni, če naročnik ponudbe Družinska vez naroči oziroma vklopi v Družinsko vez vsaj dve stacionarni storitvi M4. Promocijsko obdobje velja od 20. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2009.
Preverite svojo kombinacijo. Podrobne informacije o cenah in Pogojih uporabe in sklenitve ponudbe Družinska vez so na voljo v Mobltelovih centrih in na brezplačni številki za Mobltelove uporabnike 041 700 700 ter na www.mobitel.si/druzinskavez.
V Družinsko vez se lahko povežete naročniki, ki poleg svoje nosilne mobilne številke v Družinsko vez vključite vsaj eno do štiri dodatna mobilna razmerja družbe Mobitel in eno razmerje iz ponudbe M4 ■ M4 SiOL IP-telefonija. Cena 0 € na MIN/SMS/MMS velja za mobilne klice (telefonija in videotelefonija) znotraj Mobitelovega omrežja GSM/UMTS v okviru ponudbe Družinska vez. Cene vključujejo DDV.