Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/avgust-september 2008 št. 8-9, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Mateja Peternelj (Jesenska napoved gospodarskih gibanj za obdobje 2008-2010, Bruto domači proizvod), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Slavica Jurančič (Konkurenčnost), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg - varčevanje prebivalstva, Denarni trg - krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Barbara Ferk (Kazalniki zasebne potrošnje in zadolževanja prebivalstva), Tina Nenadič (Notranja trgovina, Turizem). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.umar.gov.si/ Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995-2008. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 2 Jesenska napoved gospodarskih gibanj za obdobje 2008-2010 Gospodarska rast v letu 2008 4,8-odstotna, v prihodnjem letu upočasnitev na 3,1 %; po 5,3-odstotni inflaciji letos prihodnje leto znižanje na 3,9 % str. 3 Bruto domači proizvod Umiritev gospodarske rasti v prvi polovici leta na relativno visoki ravni; izvoz in investicije ostajata ključna dejavnika rasti str. 4 Mednarodno okolje Nadaljnje poslabšanje obetov za gospodarsko rast v evrskem območju str. 5 Konkurenčnost Izrazitejše poslabšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti v prvem polletju str. 6 Ekonomski odnosi s tujino Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance narašča str. 7 Cenovna gibanja in politika Ob umirjanju cen nafte na svetovnih trgih se je avgusta inflacija znižala tako doma kot v evrskem območju str. 8 Denarni trg -varčevanje prebivalstva Julija nižji obseg vlog prebivalstva v bankah str. 9 Denarni trg - krediti Kreditna aktivnost se še naprej umirja str. 10 Trg dela Kljub sezonskim odklonom so bili poleti trendi na trgu dela še naprej ugodni str. 11 Plače Julijska rast plač v zasebnem sektorju 0,6-, v javnem sektorju pa 0,5-odstotna str. 12 Predelovalne dejavnosti Julija znižanje proizvodne aktivnosti in števila zaposlenih str. 13 Gradbeništvo Aktivnost se je umirila, a je še vedno precej višja kot lani str. 14 Kazalniki zasebne potrošnje in zadolževanja prebivalstva Po daljšem obdobju razmeroma visoke rasti trošenja za trajne dobrine so se v poletnih mesecih pokazali prvi znaki umirjanja str. 15 Notranja trgovina Znova visoka rast dodane vrednosti v trgovini str. 16 Turizem Rast števila prenočitev turistov se je v drugem četrtletju močno umirila str. 17 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalniki (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalniki, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, industrijska proizvodnja, realno VII -5,0 1,7 2,4 2,4 Predelovalne dejavnosti VII -5,2 1,8 2,7 2,8 Oskrba z elektriko, plinom, vodo VII 0,7 0,7 0,9 -0,8 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno VII 3,3 22,0 22,8 25,2 Izvoz blaga (nominalno)1 VII 1,6 7,0 7,4 8,0 Uvoz blaga (nominalno)1 VII 3,6 12,2 12,2 12,6 Realni efektivni tečaj2 VII -0,4 4,2 4,3 4,4 Bruto plača na zaposlenega, realno VII 0,6 1,6 1,5 1,5 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 VII -0,3 8,7 10,3 11,3 Javnofinančni prihodki, realno VIII -9,1 5,5 7,0 6,0 Število formalno delovno aktivnih VII -0,2 3,2 3,3 3,3 Število registriranih brezposelnih VIII -1,4 -13,0 -13,2 -13,4 Število potreb po delavcih VIII 1,6 3,2 3,4 3,2 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % VII 6,5 6,4 6,5 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % IX 0,0 3,5 5,5 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % VIII 0,0 4,7 7,0 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 Plačilnobilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 3 Po visoki gospodarski rasti v letu 2007 (6,8 %) letos pričakujemo upočasnitev na razmeroma visoki ravni (4,8 %) ob nižji rasti izvoza in investicij, ki ostajata ključna dejavnika rasti. Gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah EU vpliva na umirjanje izvozne aktivnosti (6,6 %), kot nakazuje tudi poslabšanje poslovnih pričakovanj (zniževanje naročil in poslabševanje konkurenčnega položaja podjetij na tujih trgih). Investicijska aktivnost ostaja letos razmeroma močna v vseh segmentih, vendar predvidevamo, da se bo rast investicij v osnovna sredstva glede na lani precej znižala (na 8,8 %). Pod vplivom razmer v mednarodnem okolju bo prišlo do upočasnitve rasti poslovnih investicij, kar nakazujejo tudi podatki o izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Rast infrastrukturnih investicij bo sicer ostala razmeroma visoka, rast investicij v nova stanovanja pa se bo do konca leta počasi umirjala, še nekoliko hitrejše bo umirjanje pri investicijah v nestanovanjske stavbe. Rast končne potrošnje letos ostaja zmerna in na podobni ravni kot lani. Ob umirjeni končni potrošnji in nižji rasti izvoza se bo rast uvoza v povprečju leta umirila na 6,9 %. Tako pričakujemo, da bo letos negativen prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti (-0,3 o. t.) nižji v primerjavi z lani (-1,3 o. t.). Jesenska napoved gospodarske rasti je za 0,4 o. t. višja, kot smo pričakovali spomladi. Glede na visoko rast v prvi polovici leta (gl. str. 4) pričakujemo višjo rast investicij, zaradi vpliva revizije podatkov za leto 2007 smo povišali tudi rast zasebne potrošnje. Na drugi strani pa je glede na razmere v mednarodnem okolju jesenska napoved rasti izvoza nižja kot spomladi. Letos bo primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance višji (5,8 % BDP) kot lani (4,2 % BDP), predvsem kot posledica večjega primanjkljaja v trgovinski bilanci. Ob nominalno hitrejši rasti uvoza od izvoza zaradi umirjanja rasti tujega povpraševanja, deloma pa tudi zaradi poslabšanja pogojev menjave, bo blagovni primanjkljaj za približno polovico višji kot lani. Višji bo tudi primanjkljaj v bilanci dohodkov od kapitala zaradi nadaljnje rasti obsega neto plačanih obresti. Poslabšanje zunanjega ravnotežja bo nekoliko ublažila nadaljnja rast presežka pri menjavi storitev ob pospešeni rasti izvoza transportnih storitev in potovanj. Umirjanje gospodarske aktivnosti bo postopno vplivalo na gibanja na trgu dela. V letošnjem prvem polletju se je rast zaposlenosti ohranjala na ravni preteklega leta (3 %), vendar s postopnim umirjanjem medletnih stopenj rasti, ki se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici leta. Gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta so v večini dejavnosti tudi presegla pomladanska pričakovanja, zato je jesenska napoved (2,3 %) precej višja, kot smo napovedovali spomladi (1,1 %). Tudi število brezposelnih in stopnje brezposelnosti bodo nižje, kot smo predvidevali spomladi: registrirana 6,8 % in anketna 4,6 %. Letos se bodo plače nominalno povečale bolj kot lani, njihova realna rast pa bo ostala na približno lanski ravni. Nominalna rast plač bo letos (8,6 %) višja kot lani (5,9 %). To je predvsem posledica višje inflacije in višje rasti plač v javnem sektorju, na kar bo ključno vplivala izvedba prve četrtine odprave plačnih nesorazmerij v skladu z novim plačnim sistemom. Glede na letošnjo pospešitev bo nominalna rast plač presegla rast produktivnosti. Realna rast plač (2,3 %) bo ostala na podobni ravni kot lani (2,2 %) in bo tako približno skladna z realno rastjo produktivnosti dela. Povprečna inflacija bo letos 6,2-odstotna, kar je za 1 o. t. več, kot smo pričakovali spomladi, k temu pa je ključno prispevala bistveno višja rast cen surovin glede na predpostavke pomladanske napovedi. K pospešeni inflaciji je ključno prispevala bistveno višja rast cen hrane in tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, povezana z mednarodnimi cenovnimi gibanji v prvi polovici leta. Za razliko od lani je po naši oceni prišlo tudi do prenosa višjih cen energentov in hrane v ostale skupine cen. V zadnjih treh mesecih je umiritev cen nafte in surovin vplivala na znižanje medletnih stopenj inflacije (na 5,5 % v septembru, kar je najmanj letos). Ob predvideni stabilizaciji cen nafte in hrane na svetovnih trgih (glede na ocene mednarodnih institucij) se bo upadanje medletne inflacije nadaljevalo do konca leta. Naravnanost kombinacije ekonomskih politik letos ostaja večinoma nespremenjena; s sprejetim rebalansom proračuna je fiskalna politika usmerjena nekoliko bolj restriktivno, razmerje med rastjo plač in produktivnosti pa na rast cen deluje manj omejujoče. Pričakujemo, da bo inflacija ob koncu leta dosegla 5,3 %, povprečna inflacija pa 6,2 %. Kljub hitrejšemu umirjanju rasti cen kot v celotnem evrskem območju bo raven inflacije ostala relativno višja zaradi relativno višje gospodarske rasti v Sloveniji. Leta 2009 pričakujemo upočasnitev gospodarske rasti na 3,1 % ob znatno nižji rasti investicij in nadaljnjem umirjanju rasti izvoza, leta 2010 pa ponovno pospešitev na 4,0 %. Prihodnje leto bo prišlo do občutnega zmanjšanja rasti investicij, ki je po doseženih visokih stopnjah v zadnjih letih pričakovano. Zaradi poslabšanih obetov v mednarodnem okolju je pričakovati tudi nadaljnje upočasnjevanje rasti izvoza. Poglavitno tveganje za uresničitev napovedi gospodarske rasti za leto 2009 predstavlja negotovost glede razsežnosti učinkov finančne krize na gospodarstva ZDA in evrskih držav. Še večja upočasnitev gospodarske rasti v teh državah bi pomenila nižjo rast izvoza in obsega poslovnih investicij v primerjavi z osrednjo jesensko napovedjo. Upočasnitev gospodarske rasti v letu 2009 bo vplivala tudi na gibanja na trgu dela, kjer prihodnje leto v povprečju ne pričakujemo povečevanja števila delovno aktivnih, stopnji brezposelnosti pa bosta ostali na letošnji ravni. Nominalna rast plač v zasebnem sektorju se bo umirila, znatno pa se bo pospešila rast plač v javnem sektorju zaradi dogovorjene izvedbe dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij. Skupna bruto plača na zaposlenega se bo nominalno povečala za 7,8 % in bo za 0,8 o. t. presegala rast produktivnosti dela. Ob pričakovanem zmanjšanju inflacijskih pritiskov se bo do konca leta 2009 medletna inflacija znižala na 3,6 %, povprečna pa na 3,9 %. Na podlagi zadnjih napovedi mednarodnih institucij ocenjujemo, da bo prispevek cen surovin in hrane k domači inflaciji v letu 2009 manjši kot letos. Inflacijske pritiske bo zmanjševala tudi predvidena upočasnitev gospodarske rasti. Ob predpostavki ciklične pospešitve v mednarodnem okolju v letu 2010, ki bo vplivala na okrepitev rasti izvoza in investicij, pričakujemo pospešitev gospodarske rasti na 4,0 %. Ponovno se bo povečala zaposlenost. Nominalna rast plač bo nižja kot leto pred tem in počasnejša od rasti produktivnosti, kar bo prispevalo k znižanju inflacije na dolgoročno ravnotežno raven. Bruto domači proizvod Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 4 Stopnje rasti na medletni ravni, realno v %1 Q4 06 Q1 07 Q2 07 Q3 07 Q4 07 Q1 08 Q2 08 Bruto domači proizvod 6,3 7,2 6,0 6,4 4,7 5,4 5,5 Zasebna potrošnja 2,7 2,3 2,0 4,8 3,2 3,5 2,6 Državna potrošnja 4,6 0,7 0,4 1,7 2,7 2,9 2,7 Bruto investicije 13,5 20,0 26,6 19,6 7,6 17,3 10,9 Bruto investicije v osnovna sredstva 12,3 21,2 21,8 18,7 8,6 16,9 9,0 Spremembe zalog in vrednostni predmeti2 0,7 0,4 1,2 0,6 0,0 0,8 0,6 Izvoz blaga in storitev 13,0 14,9 13,0 15,1 9,3 6,8 7,8 Uvoz blaga in storitev 12,3 14,4 16,2 18,2 8,6 9,7 7,3 podatki po zadnji reviziji temeljnih agregatov nacionalnih računov, ko je pri posameznih kategorijah BDP prišlo do velikih popravkov. Gospodarska rast se je v prvi polovici letošnjega leta umirila na relativno visoki ravni, izvoz in investicije pa sta ostala ključna dejavnika rasti. Realna rast BDP je bila v prvem polletju nižja od lanskega povprečja, struktura rasti pa je bila še naprej ugodna. Izvoz ostaja pomemben dejavnik gospodarske rasti, čeprav se je izvozna aktivnost (zlasti pri izvozu blaga) v prvi polovici leta umirila (7,3 %) glede na lani. K medletni rasti izvoza v prvem polletju je največ prispeval izvoz cestnih vozil, kjer pa je v primerjavi z lanskim letom prišlo do precejšnje umiritve (6,6 %, lani 25,9 %). Za razliko od blagovnega izvoza se je v letošnjem prvem polletju ohranila visoka rast izvoza storitev, predvsem na področju potovanj in poslovnih storitev. Rast izvoza se umirja relativno bolj kot rast investicij, zato sta njuna prispevka k rasti letos bolj uravnotežena v primerjavi z lanskim letom, ko je bil prispevek izvoza relativno večji. Investicijska aktivnost se kljub upočasnitvi v drugem četrtletju ohranja (12,9 %) na visoki lanski ravni in ostaja razmeroma močna v vseh segmentih. Zelo intenzivna, čeprav nižja kot v povprečju lani, je ostala rast investicij v gradbene objekte. Na začetku leta so bile najhitreje rastoče investicije v nestanovanjske stavbe, ki so se v drugem četrtletju nekoliko umirile, medtem ko se je visoka rast infrastrukturnih investicij nadaljevala. V prvi polovici leta so se povečale tudi investicije v opremo in stroje, vendar je bila njihova skoraj 8-odstotna rast nižja kot v predhodnih dveh letih. Rast končne potrošnje je ostala zmerna (3,0 %). Ob umirjeni končni potrošnji in nižji rasti izvoza je rast uvoza blaga letos (8,5 %) precej počasnejša kot lani, nekoliko bolj umirjena pa je tudi rast uvoza storitev zaradi nižje rasti uvoza transportnih storitev. V prvi polovici letošnjega leta se je medletna rast dodane vrednosti po visoki lanski rasti zmerno upočasnila (5,1 %). Letošnja upočasnitev je bila v glavnem posledica precejšnje umiritve rasti dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti (2,4 %). Rast se je v drugem četrtletju sicer nekoliko okrepila, vendar kot posledica drugačne razporeditve velikonočnih praznikov kot lani. Rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se skladno z gibanji v mednarodnem okolju v večini panog postopno umirja že od lanskega drugega četrtletja. Do zmanjšanja števila zaposlenih v predelovalni industriji (desezonirano) glede na predhodno trimesečje pa je v letošnjem drugem četrtletju prišlo prvič po dveh letih. V gradbeništvu (19,9 %) je bila rast v prvem polletju še na visoki ravni predhodnega leta, a predvsem zaradi izjemno visoke rasti v prvem četrtletju, ki se je v drugem trimesečju prepolovila. Po pospešitvi v prvem četrtletju se je rast v drugem četrtletju umirila v vseh segmentih gradnje zgradb in objektov, najbolj pa v gradnji nestanovanjskih stavb. V skupini tržnih storitev (G-K) se je ohranila še razmeroma močna rast (7,4 %). Izjemi sta poslovne storitve in gostinstvo, kjer dodana vrednost letos narašča počasneje kot lani. V povprečju prvih šestih mesecev so relativno visoke rasti dodane vrednosti zabeležili v finančnem posredništvu, trgovini in prometu. Upočasnitev rasti v finančnih storitvah v drugem četrtletju je skladna z umirjanjem kreditne aktivnosti bank kot posledica zaostrovanja pogojev zadolževanja (predvsem zaradi vplivov mednarodne finančne krize na gibanje domačih obrestnih mer) ter umirjanja aktivnosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V javnih storitvah (L-P) je bilo medletno povečanje dodane vrednosti v prvi polovici leta še naprej skromno (1,1 %). Na nadaljevanje skromne rasti dodane vrednosti skupine javnih storitev je vplivala umirjena rast v dejavnosti javne uprave ter javnih, skupnih in osebnih storitev, v dejavnosti izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega skrbstva pa se je rast nekoliko okrepila. Graf 1: Izdatkovna struktura rasti BDP, prispevki k medletni rasti v odstotnih točkah Graf 2: Proizvodna struktura rasti BDP, prispevki k medletni rasti v odstotnih točkah Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2007 □ Uvoz proizvodov □ Izvoz proizvodov □ Spremembe zalog in vrednostni predmeti □ Bruto investicije v osnovna sredstva ■ Država □ Gospodinjstva Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. □ Neto davki na proizvode □ L do P Druge storitvene dejavnosti □ J, K Finančno posredništvo, nepremičnine, poslovne storitve H G, H, I Trgovina in popravila, gostinstvo, promet in zveze □ F Gradbeništvo □ C, D, E Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z energijo ■ A, B Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo Vir podatkov: SURS, preračuni U MAR. Vir podatkov: SURS. Opombe: Nedesezonirani podatki. Prispevek k rasti BDP, v odstotnih točkah. Četrtletni podatki še niso usklajeni z letnimi 6 5 4 3 0 Q1 2008 Q2 2008 Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 5 Primerjava napovedi oz. predpostavk realne rasti BDP 2008 2009 2010 2006 2007 UMAR IMF OECD EK CONS UMAR UMAR IMF CONS UMAR UMAR CONS UMAR mar 08 jul 08 sep 08 sep 08 sep 08 sep 08 mar 08 jul 08 sep 08 sep 08 mar 08 avg 08 sep 08 EU 3,1 2,9 1,9 n.p. n.p. 1,4 1,6 1,4 2,1 n.p. 1,1 1,1 2,2 n.p. 2,0 EMU 2,8 2,7 1,6 1,7 1,3 1,3 1,3 1,3 1,9 1,2 0,9 1,0 2,0 1,9 1,8 NEM 3,0 2,5 1,6 2,0 1,5 1,8 1,9 1,6 1,9 1,0 0,8 0,9 1,9 1,6 1,6 ITA 1,8 1,5 0,7 0,5 0,1 0,1 0,2 0,1 1,4 0,5 0,5 0,5 1,2 1,2 1,2 AVS 3,4 3,1 2,4 n.p. n.p. n.p. 2,2 2,2 2,3 n.p. 1,7 1,8 2,3 na 2,3 FRA 2,2 2,2 1,6 1,6 1,0 1,0 1,1 1,1 1,9 1,4 1,0 1,0 2,2 2,0 2,0 VB 2,9 3,1 1,7 1,8 1,2 1,1 1,2 1,2 2,0 1,7 0,6 0,9 2,0 1,8 1,8 ZDA 2,8 2,0 1,2 1,3 1,8 n.p. 1,8 1,6 2,4 0,8 1,4 1,4 2,8 3,0 2,8 Vir podatkov: Eurostat; UMAR Pomladanska napoved (marec 2008); UMAR Jesenska napoved (september 2008); Consensus Forecasts (avgust 2008, september 2008); _OECD Interim Assessment (september 2008); IMF World Economic Outlook Update (julij 2008); European Commission Interim Forecast (september 2008)._ Po negativni gospodarski rasti v drugem četrtletju je Evropska komisija septembra znižala napoved letošnje rasti za evrsko območje na 1,3 %. V drugem četrtletju je bila rast BDP v evrskem območju prvič po ustanovitvi negativna, kar je deloma posledica visoke rasti v prvem četrtletju; na medletni ravni se je rast upočasnila z 2,1 % na 1,4 %. Glavna dejavnika upočasnitve sta bila zasebna potrošnja, na katero je negativno vplivala visoka inflacija, in investicije, kjer je šlo deloma za znižanje rasti pri gradbenih investicijah, ki so beležile visoko rast v prvem četrtletju, skladno z umirjanjem konjunkture pa se je umirila tudi rast investicij v stroje in opremo. Za polovico nižji kot v prvem četrtletju je bil prispevek salda menjave s tujino, saj se je ob dražjem evru (gl. str. 6) in nižji rasti tujega povpraševanja rast izvoza upočasnila bolj kot rast uvoza. V zadnjih dveh četrtletjih leta Evropska komisija pričakuje stagnacijo rasti, zato so znižali tudi napoved letne rasti za evrsko območje za 0,4 o. t., na 1,3 %, za EU pa za 0,6 o. t., na 1,4 %. Svojo intervalno napoved rasti za letos je septembra znižala tudi ECB, in sicer z 1,5-2,1 % junija na 1,1-1,7 %. Nadaljnje umirjanje rasti v drugi polovici leta nakazujejo že kazalniki razpoloženja; kazalnik gospodarskega razpoloženja v evrskem območju je bil avgusta na najnižji ravni po marcu 2003; še naprej pada tudi kazalnik poslovne klime. Julija je tretji mesec zapored padla industrijska proizvodnja, in sicer za največ po juniju 2003; še naprej je padala vrednost opravljenih gradbenih del, nadaljevala pa se je tudi nizka rast v trgovini. Po mnenju Komisije bo lahko rast letos še nižja od trenutno pričakovane, če se bodo uresničila tveganja, povezana s posledicami finančne krize. Medletna inflacija v evrskem območju se je avgusta znižala za 0,2 o. t., na 3,8 %, ECB pa je dvignila svojo napoved za povprečno inflacijo letos na interval 3,4- 3,6 %. Glede na to, da je bila rast cen nafte in hrane tudi na ravni celotnega evrskega območja ključen dejavnik za pospešitev inflacije v zadnjem letu, se je inflacija avgusta skladno z umiritvijo cen nafte na svetovnih trgih znižala na 3,8 %. Cene nafte so po rekordnih vrednostih v začetku julija začele padati, tako da so bile avgusta v povprečju za 15 % nižje kot julija, vendar so bile na medletni ravni še vedno višje za 60 %. Umirja se tudi rast cen hrane; avgusta se je medletna rast MDS indeksa cen hrane znižala z 41,5 % na 28,8 %. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane se je avgusta povzpela za 0,2 o. t. na 1,9 %, kar kaže na sekundarne učinke višjih cen surovin, prenos višjih cen v plače pa predstavlja glavno tveganje za inflacijo v prihodnje. Podatki namreč kažejo na pospešitev rasti vseh indikatorjev stroškov dela v letošnjem letu v evrskem območju. Podobno kot ECB je svojo napoved povprečne inflacije za letos dvignila tudi Komisija, in sicer s 3,1 % na 3,6 %. Rast BDP v ZDA je bila v drugem četrtletju nad pričakovanji, predvsem zaradi posledic finančne krize pa naj bi se v drugi polovici leta precej umirila. Rast BDP je bila v drugem četrtletju 2,8-odstotna, predvsem zaradi ugodnega vpliva vračila davkov na rast zasebne potrošnje in visoke rasti izvoza. V drugi polovici leta naj bi bila rast vsaj pol nižja kot v prvi polovici leta, saj bo učinek fiskalnih ukrepov minil; hkrati raste brezposelnost, ki je avgusta dosegla 6,1 %, kar bo negativno vplivalo na rast zasebne potrošnje v prihodnje. V zadnjih mesecih se je ponovno okrepil tudi dolar, kar bo skupaj z manjšo rastjo tujega povpraševanja vplivalo na nižjo rast izvoza. Poleg tega se nadaljujejo težave na nepremičninskem in tudi na finančnih trgih. Predvsem slednje, kljub poizkusom ameriških oblasti zagotoviti normalno delovanje trgov, predstavlja največje tveganje za gospodarsko rast. Graf 1: Rast BDP v EMU, ZDA in Nemčiji Graf 2: Medletna inflacija v EMU Q1 Q2 2007 Q3 Q4 Q1 Q2 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2009 Vir podatkov: Eurostat; Consensus Forecasts (september 2008). Opomba: napoved od Q3 2008 naprej. jan. mar. maj 2007 sep. nov. jan. mar. 2008 Vir podatkov: Eurostat; preračuni: UMAR. Vir podatkov: SURS. 6 t 4 3 2 Q3 0 Konkurenčnost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 6 Indikatorji cenovne konkurenčnosti, povprečni letni indeksi 2005 2006 2007 1. polletje 2008 Efektivni tečaji1 Nominalni 99,3 100,2 100,8 101,2 Realni, deflator relativne CPI 99,8 100,7 102,3 104,3 Realni, deflator relativne PPI2 99,4 99,1 102,1 101,5 Realni, deflator relativni ULC - celotno gospodarstvo 98,2 100,3 101,8 103,4 Realni, deflator relativni ULC - predelovalne dejavnosti 100,3 98,4 101,6 106,4 Komponente stroškovne konkurenčnosti Nominalni ULC - celotno gospodarstvo 100,8 101,2 102,6 104,4 Sredstva za zaposlene na zaposlenega3 105,3 105,5 106,3 106,9 Produktivnost dela 104,5 104,2 103,7 102,3 Nominalni ULC - predelovalne dejavnosti 100,1 97,1 99,8 105,4 Sredstva za zaposlene na zaposlenega3 105,9 106,0 106,7 107,7 Produktivnost dela 105,8 109,2 106,9 102,1 Viri podatkov SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators; izračuni UMAR. Opombe: Do košarice valut 17 trgovinskih partneric: Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske, Španije (7 evro trgovinskih partneric), Danske, Združenega kraljestva, Švedske, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, ZDA, Švice in Japonske (10 trgovinskih partneric zunaj območja evra). Rast indeksa pomeni apreciacijo in obratno. _2Deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti na domačem trgu. 3Ocene UMAR._ Izrazitejše poslabšanje cenovne konkurenčnosti je bilo v prvem polletju letos predvsem posledica visoke rasti cen življenjskih potrebščin. Kljub močni medletni okrepitvi evra do USD (15,2 %) in GBP (14,9 %) je bil vpliv nominalne rasti efektivnega tečaja (1,2 %) na poslabšanje cenovne konkurenčnosti relativno manjši. Slovensko gospodarstvo pretežni del menjav realizira v nacionalni valuti, pritiske močne okrepitve evra do USD in GBP na slabšanje cenovne konkurenčnosti pa je deloma ublažil tudi hkratni padec evra do CHF, CZK, PLN in SKK. Ker se je relativna rast (glede na trgovinske partnerice) cen življenjskih potrebščin v prvem polletju povečala na 3,1 % (v prvem polletju lani 0,8 %, v drugem 2,1 %), se je precej povečala tudi realna rast efektivnega tečaja (4,3 %). Pri tem četrtletni podatki kažejo na rahlo umirjanje medletne rasti realnega efektivnega tečaja v drugem četrtletju (na 4,2 % s 4,5 % v prvem četrtletju), ko se je rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji ohranila na sicer visoki ravni, v trgovinskih partnericah pa se je še povečala. Na nadaljnje umirjanje medletne rasti realnega efektivnega tečaja kažejo tudi julijski podatki (3,5 %). Merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti je bilo poslabšanje cenovne konkurenčnosti v prvem polletju bistveno manjše. Zaradi skladnejše rasti slovenskih cen industrijskih proizvodov v primerjavi s trgovinskimi partnericami (na domačem trgu) se je njihova relativna rast na medletni ravni močno upočasnila (na 0,3 %, z 1,2 % v prvem in 1,3 % v drugem polletju lani). Posledično se je znižala tudi realna rast efektivnega tečaja, deflacioniranega s cenami industrijskih proizvodov (na 1,5 %, gl. tabelo). V vseh članicah EMU je bilo v prvem polletju poslabšanje cenovne konkurenčnosti izrazitejše kot lani. Po izračunih ECB je bilo v prvem polletju večje kot v Sloveniji medletno poslabšanje cenovne konkurenčnosti na Irskem, Malti, Cipru in v Belgiji (gl. graf 2). Upočasnjena rast produktivnosti je ob hkratnem povečanju rasti plač v prvem polletju izraziteje poslabšala tudi stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Medletna rast realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda celotnega gospodarstva, je bila v prvem polletju 3,4-odstotna (lani 1,8-odstotna). Produktivnost dela se je pod vplivom umirjanja gospodarske aktivnosti na eni in povečane rasti zaposlenosti na drugi strani umirila na 2,3 % (lani 3,7 %), ob tem ko se je hkrati povečala nominalna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega zaradi hitrejše rasti plač (gl. graf 1). Medletna rast realnega efektivnega tečaja, merjenega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda predelovalnih dejavnosti, je bila še višja (6,4 %), saj je bilo umirjanje rasti produktivnosti dela v predelovalnih dejavnostih še izrazitejše kot v gospodarstvu (na 2,1 %, lani 6,9 %), hkrati pa je bila višja tudi rast plač (gl. tudi str. 12 in 13). Graf 1: Stroškovna konkurenčnost celotnega _gospodarstva in (domače) komponente_ Graf 2: Harmonizirani realni efektivni tečaji evra _članic EMU, deflacionirani s CPI_ 12 10 8 6 £ 4 « 2 0 £ -2 s -4 -6 t 1 1 1- -i. 1 j Viri podi 2001 2002 2003 2004 2005 2006 a Sredstva na zaposlenega, realno Deflator BDP Produktivnost dela (inverzne vrednosti) ULC, nominalno ULC, realno Realni efektivni tečaj, deflator ULC gospodarstvo BS, SURS, AJPES, ECB, OECD, preračuni UMAR. 2007 2008 1.polletje 1 .Sj 4 t 3 ! 3 1 2 1 0 IE MTCY BE SI ES GR FR LU IT FI DE NL AT PT Vir podatkov: ECB 7 6 Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 7 Plačilna bilanca Slovenije, I-VII2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VII 2007 Tekoče transakcije 16.391,6 17.610,8 -1.219,2 -541,5 Blagovna menjava (FOB) 12.354,8 13.730,1 -1.375,3 -690,5 Storitve 2.873,7 1.886,0 987,7 734,9 Dohodki od dela in kapitala 724,8 1.268,2 -543,4 -450,6 Tekoči transferi 438,2 726,6 -288,4 -135,3 Kapitalski in finančni račun 4.905,7 -3.556,9 1.348,8 781,2 Kapitalski račun 135,2 -169,8 -34,6 -23,0 Kapitalski transferi 132,4 -165,8 -33,4 -21,9 Patenti, licence 2,8 -4,0 -1,2 -1,2 Finančni račun 4.770,5 -3.387,1 1.383,4 804,2 Neposredne naložbe 709,5 -679,8 29,7 -215,5 Naložbe v vrednostne papirje 836,9 -1.523,5 -686,6 -1.593,7 Finančni derivativi 0,0 4,9 4,9 -5,9 Ostale naložbe 3.224,1 -1.114,4 2.109,6 2.443,7 Terjatve 44,4 -1.105,7 -1.061,3 -3.473,1 Obveznosti 3.179,7 -8,7 3.171,0 5.916,8 Mednarodne denarne rezerve 0,0 -74,3 -74,3 175,6 Statistična napaka 0,0 -129,6 -129,6 -239,7 kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. V letošnjih sedmih mesecih se je primanjkljaj na tekočem računu močno povečal. Medletno je bil večji za 677,7 mio EUR. K njegovi rasti je večinoma prispeval višji primanjkljaj v trgovinski bilanci, ki na eni strani odraža postopno ohlajanje konjunkture v državah evroobmočja, na drugi strani pa visoko rast cen nafte in ostalih primarnih surovin. Višja sta bila tudi primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferjev. Poslabšanje zunanjega ravnotežja blaži presežek v storitveni bilanci. Rast blagovnega uvoza se umirja počasneje od rasti izvoza predvsem zaradi naraščanja uvoznih cen. V sedmih letošnjih mesecih se je blagovni izvoz medletno nominalno povečal za 6,4 %, uvoz pa za 12,1 % (v istem obdobju lani za 17,7 % oz. 19,4 %). Najbolj se je upočasnila rast izvoza v države EU, rast izvoza v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v Rusijo pa se je še ohranjala na razmeroma visoki ravni. Po razpoložljivih podatkih SMTK so k medletni rasti izvoza v prvem polletju največ prispevali izvoz cestnih vozil, specializiranih strojev za posamezne industrijske panoge, električnih strojev in naprav ter medicinskih in farmacevtskih izdelkov (gl. tudi graf). V prvem polletju je nominalna rast uvoza nafte in derivatov k medletni rasti uvoza prispevala skoraj polovico. Poslabšani pogoji menjave so v prvem polletju k povečanju trgovinskega primanjkljaja prispevali okoli 420 mio EUR. Rast storitvene menjave se ohranja na visoki ravni, presežek pa se povečuje. Na visoko medletno rast izvoza storitev v sedmih letošnjih mesecih (nominalno za 20,9 %) je najbolj vplival večji izvoz transporta in potovanj. Večino slednjih predstavljajo zasebna potovanja, katerih rast (11,8 %) bi bila lahko posledica višjih cen gostinskih in nastanitvenih storitev (gl. str. 17). Visoka je bila tudi rast izvoza finančnih in konstrukcijskih storitev ter storitev posredovanj. K rasti uvoza storitev (14,8 %) je največ prispevala rast uvoza raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. Uvoz konstrukcijskih storitev se je medletno znižal za 14,9 %. Presežek v storitveni bilanci se je precej okrepil in je posledica večjega presežka v menjavi transporta in potovanj ter tudi nižjega primanjkljaja v menjavi skupine ostalih storitev. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so povečali predvsem neto izdatki od kapitala. Najbolj so se povečala neto plačila obresti domačih poslovnih bank na tuja posojila. Pri neposrednih naložbah so se v sedmih letošnjih mesecih povečali neto izdatki od lastniškega kapitala in tudi neto plačila obresti na posojila med kapitalsko povezanimi podjetji. Zaradi okrepljenih portfeljskih naložb v tujino so se bankam in ostalim sektorjem povečale neto prejete obresti od naložb v obveznice in zadolžnice, ostalim sektorjem pa tudi od naložb v lastniške vrednostne papirje. Primanjkljaj v dohodkih od dela je v prvih sedmih mesecih znašal 0,2 mio EUR (višja nakazila v tujino); v istem obdobju lani je bil dosežen presežek v višini skoraj 50 mio EUR. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil večinoma posledica primanjkljaja državnega sektorja. K slednjemu so predvsem prispevala plačila davkov in prispevkov tujini ter drugi transferi državnega sektorja. Državni proračun RS v odnosu do proračuna EU je od maja naprej realiziral presežke, kar je zlasti posledica več prejetih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike. Zaradi primanjkljaja v prvih štirih mesecih je neto proračunski položaj proračuna RS do proračuna EU v letošnjih sedmih mesecih izkazoval primanjkljaj (58,8 mio EUR), ki je bil višji kot v istem obdobju lani (30,6 mio EUR). Graf: Prispevek izvoza cestnih vozil in ostalih proizvodov k skupnemu blagovnemu izvozu, v o. t. 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 i Izvoz ostalih proizvodov (leva os) ï Izvoz cestnih vozil (leva os) - Izvoz skupaj (desna os) Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Q4 2006 Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2007 Q1 2008 Q2 2008 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 8 2007 2008 Indeksi cen XII2007/ 0 (I 07—XII07)/ VIII2008/ VIII 2008/ 0 (IX 07-VIII 08)/ XII 2006 0 (106—XII 06) VII2008 VIII2007 0 (IX 06-VIII07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 105,6 103,6 99,4 106,0 106,0 Blago 106,0 103,2 98,8 106,3 106,5 Goriva in energija 109,8 103,1 95,8 115,1 111,5 Drugo 105,2 103,2 99,5 104,3 105,4 Storitve 104,8 104,5 100,8 105,3 105,1 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 105,7 103,8 99,3 106,0 106,0 Regulirane cene1 107,2 102,6 96,6 114,1 111,1 Energija 109,6 102,7 94,5 121,6 115,5 Drugo 101,5 102,4 100,8 99,3 102,3 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 103,2 102,3 99,5 104,0 103,9 - brez (sveže) hrane in energije 104,0 102,7 100,1 104,7 104,5 Cene življenjskih potrebščin v EMU 103,1 102,1 99,9 103,8 103,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev: - na domačem trgu 106,3 105,4 100,0 107,0 106,3 - na evrskem območju 100,9 105,0 100,3 104,6 102,1 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Avgusta so se cene življenjskih potrebščin znižale. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,6 %, medletna inflacija pa se je po malenkostnem znižanju v juliju znižala tudi v avgustu (za 0,9 o. t.), na 6,0 % (avgusta lani je znašala 3,5 %). V prvih osmih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin povišale za 3,5 % (lani za 3,2 %). Znižanje cen je bilo v največji meri posledica znižanja cen tekočih goriv. Največji prispevek k avgustovskemu znižanju cen so imele nižje cene tekočih goriv, ki so inflacijo znižale za 0,6 odstotne točke. Vpliv gibanja cen nafte na svetovnih trgih na inflacijo je namreč v Sloveniji za približno 60 % močnejši kot v povprečju evrskega območja. Ta vpliv deluje v obe smeri, kar pomeni, da se je znižanje cen nafte na svetovnih trgih (z okoli 150 USD/sod na približno 120 USD/sod) odrazilo na močnejšem umirjanju inflacije v Sloveniji v primerjavi s celotnim evrskim območjem. Poleg cen tekočih goriv so gibanje splošne ravni cen v avgustu zaznamovala tudi običajna sezonska gibanja, predvsem nižje cene zelenjave (-0,2 o. t.) in sadja (-0,1 o. t.) ter višje cene počitnic (0,1 o. t.). V evrskem območju so se cene življenjskih potrebščin letos močno povišale. Potem ko je medletna rast cen v avgustu 2007 v evrskem območju znašala 1,7 %, se je do julija letos povišala na 4,0 %, avgusta pa se je znižala na 3,8 % (gl. graf 1). Ključen dejavnik pospešene rasti cen v evrskem območju je rast cen hrane in energentov, ki rastejo hitreje od rasti splošne ravni cen tega območja. Po drugi strani v evrskem območju cene storitev podobno kot v preteklih letih rastejo umirjeno. Domača inflacija je podobno kot v evrskem območju v pretežni meri posledica rasti cen energentov in hrane na svetovnih trgih. Ključna razlika med cenovnimi gibanji življenjskih potrebščin v evrskem območju in pri nas je v rasti cen storitev, ki pri nas v zadnjih štirih letih počasi, vendar trendno narašča, kar v določeni meri povezujemo z Ballasa-Samuelsonovim učinkom, v določeni meri pa tudi s prenosom višjih cen energentov v te cene in povišanjem cen nekaterih storitev ob uvedbi evra. Rast cen storitev je namreč na medletni ravni v avgustu znašala 5,3 % (lani 5,1 %, predlani 3,8 %). Kljub temu so k pospešku domače inflacije v zadnjih 18 mesecih nad dolgoročno ravnotežno raven, ki po naši oceni znaša okoli 3 %, cene storitev prispevale približno 11 %, medtem ko je pospešena rast cen hrane prispevala 37 %, tekočih goriv za prevoz in ogrevanje pa 36 %. Rast cen ostalih proizvodov je k pospešku prispevala 15 %. V avgustu so cene industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem trgu ostale nespremenjene. Kljub temu so se na medletni ravni povišale s 6,9 % v juliju na 7,0 % v avgustu. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki so namenjeni za prodajo na tujem trgu, so se v avgustu povišale za 0,3 %, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so zrasle za 4,6 %, kar pomeni, da rast teh cen na domačem trgu ostaja višja kot na tujem trgu. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih rastejo tudi v celotnem evrskem območju. Medletna rast teh cen je bila julija (9,0 %) višja kot pri nas (6,9 %), ključni dejavnik pa je rast cen v proizvodnji energentov, kjer so se cene v primerjavi z lanskim julijem povišale za 24,7 % (gl. graf 2). Graf 1: Medletna rast cen življenjskih potrebščin Graf 2: Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri _proizvajalcih na domačem trgu_ 10 8 ■ 6 ■ 4 2 0 12 10 8 6 4 2 0 -2 CN CN CO CO IO ID CD CD ro ro ro ro ro ro ro Vir podatkov: Eurostat; preračuni: UMAR. Vir podatkov: SURS. % % Denarni trg - varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 9 Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII2007 31. VII2008 31. VII2008/ 30. VI2008 31. VII2008/ 31. XII2007 31. VII2008/ 31. VII2007 12.541,8 13.232,5 -0,3 5,5 8,7 12.164,2 12.882,3 -0,4 5,9 9,5 5.244,4 5.202,4 -5,3 -0,8 -5,0 4.941,7 5.342,0 3,7 8,1 19,1 1.246,0 1.503,1 3,2 20,6 25,0 732,1 834,7 0,2 14,0 40,6 377,6 350,2 2,1 -7,3 -16,4 143,4 135,7 4,1 -5,4 -21,8 170,7 154,3 0,4 -9,6 -15,7 40,0 33,2 3,1 -17,0 -27,1 23,5 27,0 1,4 15,1 60,9 2.924,4 2.211,3 -2,5 -20,4 -24,4 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljavcev Celotni prihranki v bankah, skupaj Prihranki v domači valuti, skupaj Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic Vzajemni skladi Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: Vpogledne vloge. Rast varčevanja prebivalstva v bankah se postopoma umirja. Potem ko se je v preteklih letih v juliju rast obsega vlog zaradi sezonskih dejavnikov umirila, je bila letos negativna, kar se je zgodilo prvič v zadnjih treh letih, odkar imamo primerljive podatke. Upad je posledica manjšega obsega evrskih vlog, medtem ko so devizne vloge prvič po novembru 2006 beležile rast. Medletna stopnja rasti vseh vlog prebivalstva v bankah se je umirjala tretji mesec zapored in je v juliju dosegla najnižjo raven letos. Tako se umirjajo tudi neto prilivi vlog prebivalstva v bankah, ki so v sedmih mesecih letos dosegli 690,6 mio EUR in so za 5 % zaostali za ravnjo iz primerljivega obdobja v letu 2007. Julijski upad je izključno posledica neto odlivov vlog čez noč. Velik del tega je bil najverjetneje namenjen za večji obseg trošenja prebivalstva zaradi počitnic. Na drugi strani se je del prelil med vezane vloge, ki so s 3,2 % beležile najvišjo rast letos in so bile na medletni ravni višje za dobro petino. Višja rast je posledica spremenjene politike bank, ki manjši obseg razpoložljivih sredstev z medbančnih trgov nadomeščajo z vlogami prebivalstva. K tej rasti so največ prispevale kratkoročne vloge, ki so po dveh mesecih upadanja v juliju beležile 3,6-odstotno rast. Še naprej se krepijo dolgoročne vloge. Njihova rast se je sicer v primerjavi z letošnjim aprilom in majem precej umirila, a je bila še vedno na ravni okoli 3 %. Močno pa se je umirila rast vlog na odpoklic, ki so v preteklosti beležile izredno visoke stopnje rasti, saj njihova rast že tretji mesec zapored ni presegla enoodstotne ravni. Umirjanje je najverjetneje posledica manjših razlik v obrestnih merah med običajnimi vezanimi vlogami in vlogami na odpoklic. Po dveh mesecih skromnih neto prilivov v vzajemne sklade se je julija nadaljeval neto odliv sredstev, ki je bil v prvih sedmih mesecih letos na ravni 127,6 mio EUR. Pozitiven neto tok (5,3 mio EUR) so v tem obdobju dosegli le vzajemni skladi denarnega trga, ki imajo več kot 95 % svojih sredstev naloženih v depozitih in posojilih. Na drugi strani so delniški skladi v tem obdobju beležili neto odliv v višini skoraj 100 mio EUR, v istem obdobju lani pa neto priliv v višini 258,3 mio EUR (več kot 80 % vseh neto prilivov). Obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov domačih upravljavcev je v sedmih mesecih letos upadel za dobro petino. Absolutno je upadel za dobrih 700 mio EUR, kar pomeni, da je manj kot petina upada posledica neto odlivov, ostalo pa lahko pripišemo upadu vrednosti naložb vzajemnih skladov. Čeprav je največji upad beležil obseg sredstev v delniških skladih, pa njihov delež le postopoma upada. Tako je bilo konec julija v delniških skladih 64,4 % vseh sredstev vzajemnih skladov domačih upravljavcev, kar je le za dve strukturni točki manj kot ob koncu preteklega leta. Graf: Mesečni neto tokovi vlog prebivalstva v banke in vzajemne sklade a: Z) LU O 'E > 300 200 100 0 -100 -200 -300 o .ra o o 'ra SE o 2 o -310 m to m to to m m o u u u o o u o o o T> C ■Ü -Q .2 ra E Œ ra 'ra E C □ Bančne vloge HVzajemni skladi Vir podatkov: BS, ATVP, preračuni UMAR. Denarni trg - krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 10 Obseg kreditov domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2007 31. VII 2008 31. VII2008/ 30. VI2008 31. VII 2008/ 31. XII2007 31. VII 2008/ 31. VII 2007 Krediti skupaj 26.715,5 30.121,6 1,5 12,7 25,4 Krediti v domači valuti 24.796,8 27.912,9 1,7 12,6 23,9 Krediti podjetjem in NFI 18.509,5 21.226,5 1,7 14,7 27,9 Krediti prebivalstvu 5.781,6 6.226,5 1,8 7,7 16,1 Krediti državi 505,7 459,9 -0,4 -9,1 -17,3 Devizni krediti 1.918,7 2.208,7 -1,2 15,1 46,4 Krediti podjetjem in NFI 869,2 899,5 -2,9 3,5 28,7 Krediti prebivalstvu 1.036,1 1.294,7 0,1 25,0 63,2 Krediti državi 13,4 14,5 -2,4 8,2 -10,8 Krediti prebivalstvu po namenu 6.817,7 7.521,2 1,5 10,3 22,2 Potrošniški krediti 2.742,5 2.868,2 0,8 4,6 13,3 Stanovanjski krediti 2.667,9 3.110,5 1,2 16,6 31,7 Ostalo 1.407,3 1.542,5 3,5 9,6 22,0 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. Umirjanje kreditne aktivnosti se je nadaljevalo tudi v juliju. Potem ko se je zadolževanje podjetij in NFI začelo umirjati že v začetku leta, se je v zadnjih mesecih nekoliko hitreje začelo umirjati tudi zadolževanje prebivalstva. Rast skupnega obsega kreditov že šesti mesec zapored ni presegla 2 %. Medletna stopnja rasti se je tako letos znižala že za 6,9 odstotne točke in je dosegla najnižjo raven v zadnjih 12 mesecih. Hitreje od evrskega zadolževanja se umirja devizno zadolževanje, obseg tovrstnih kreditov pa je julija beležil najvišji upad po uvedbi evra. Banke so v sedmih mesecih letos neto odobrile kredite v višini 3.406,1 mio EUR, kar je za 11,2 % manj od primerljivega obdobja lani. Po razmeroma visoki rasti v juniju se je julija zadolževanje podjetij in NFI ponovno nekoliko umirilo. V primerjavi s predhodnim mesecem se je znižala stopnja rasti zadolževanja za obratna sredstva (1,4 %, letošnje mesečno povprečje je 1,7 %) in tudi za investicije (1,4 %, povprečje 2,2 %). Medletna stopnja rasti kreditov podjetjem in NFI (27,9 %) pa je v juliju upadla na najnižjo raven v zadnjih 15 mesecih. Podjetja in NFI so že četrti mesec zapored neto odplačevali devizne kredite. Neto tok kreditov domačih bank podjetjem in NFI je bil v sedmih mesecih letos na ravni 2.747,3 mio EUR, kar je za dobrih 12,6 % manj kot v istem obdobju lani. Zadolževanje na tujem se je v zadnjih mesecih nekoliko okrepilo. Podjetja in NFI so tako v sedmih mesecih letos neto črpali tovrstne kredite v višini 267,8 mio EUR, kar pa je še vedno za slabo četrtino manj od primerljivega obdobja lani. Po visokem junijskem obsegu zadolževanja bank v tujini se je ta julija močno umiril. Mesečni neto tok je dosegel le 30,3 mio EUR. Banke so tako v sedmih mesecih neto najemale kredite v višini 1.926,8 mio EUR, kar je za slabih 30 % več kot v primerljivem obdobju lani. Več kot 55 % tega predstavlja obsežno junijsko zadolževanje, ki je preseglo 1 mrd EUR (ena izmed večjih bank se je zadolžila za 750 mio EUR) in ki je bilo na mesečni ravni drugo najvišje do zdaj. Še naprej se slabša ročnostna struktura dolga, saj so v sedmih mesecih letos kratkoročni krediti predstavljali dobro polovico vseh tujih kreditov, v istem obdobju lani pa manj kot petino. Mesečna rast obsega kreditov prebivalstvu se je v juliju sicer nekoliko okrepila, vendar pa se medletna stopnja rasti še naprej znižuje in je bila na najnižji ravni, odkar imamo primerljive podatke. Julija so k 1,5-odstotni mesečni rasti skoraj polovico prispevali ostali krediti. To je najverjetneje posledica sezonsko večjega obsega negativnih stanj na računih prebivalstva, kar povezujemo z večjim obsegom trošenja v poletnih mesecih. Rast potrošniških kreditov se je še naprej zadrževala na ravneh, nižjih od 1 %, precej pa se je umirila rast stanovanjskih kreditov, ki je bila na najnižji ravni v zadnjih treh letih. V sedmih mesecih letos se je prebivalstvo neto zadolžilo v višini 703,5 mio EUR, kar je približno za desetino manj kot v primerljivem obdobju lani. Tudi v EMU se je nadaljevalo umirjanje kreditne aktivnosti bank. Skupni obseg kreditov je julija medletno beležil 9,8-odstotno rast, kar je najnižja raven letos. Banke so v sedmih mesecih letos odobrile za 536,9 mrd EUR kreditov, kar je za 13,5 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Graf 1: Gibanje medletnih stopenj rasti kreditov Graf 2: Neto zadolževanje bank v tujini 40 35 30 25 20 15 10 5 0 ^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^cocOcococococo ooooooooooooooooooo Skupaj -□- Prebivalstvo Vir podatkov: Podjetja in NFI ................. Skupaj -EMU BS, ECB, Prebivalstvo - EMU -----Podjetja in NFI -EMU preačuni LIMAR 900 rc 600 LU O E 300 0 □ Kratkoročni krediti dDolgoročni krediti 1 I 1 l nm n M m s — h Vir podatkov: BS. 300 Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 11 V tisoč Rast v % Izbrani kazalniki trga delovne sile I-XII XII VI VII I-VI 2008/ I-VII 2008/ 0 2007/ 2007 2007 2008 2008 I-VI 2007 I-VII 2007 0 2006 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 925,3 932,8 942,7 941,4 2,0 1,9 1,6 Formalno delovno aktivni* 854,0 864,4 882,0 879,9 3,3 3,2 3,5 B Zaposleni v podjetjih in organizacijah 696,1 705,9 720,2 718,5 3,5 3,4 3,1 Zaposleni pri fizičnih osebah 69,9 70,8 72,6 72,7 4,3 4,1 5,1 Samozaposleni (vključno s kmeti) 87,9 87,7 89,2 88,8 1,2 1,3 5,6 Registrirani brezposelni 71,3 68,4 60,7 61,6 -13,4 -13,2 -16,9 C Ženske 39,1 36,7 32,4 33,0 -15,8 -15,9 -16,7 Starejši od 40 let 37,1 36,3 34,5 34,6 -6,3 -6,3 -6,5 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 34,7 32,2 32,1 -12,1 -11,8 -12,8 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 7,7 7,3 6,4 6,5 - - - D Moški 6,3 6,1 5,4 5,4 - - - Ženske 9,6 8,9 7,8 8,0 - - - E Prosta delovna mesta 20,2 14,2 20,2 19,8 3,2 3,4 6,6 Za določen čas, v % 76,3 69,8 74,9 76,9 - - - F Nove zaposlitve 13,3 9,7 12,5 12,7 2,6 3,2 2,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Trendi na trgu dela so bili poleti kljub sezonskim odklonom še naprej ugodni. Število formalno delovno aktivnih se je tako kot aprila in maja tudi v juniju povečalo za 0,3 %. Najbolj se je ponovno povečalo v gradbeništvu, zmanjšalo pa se je le v rudarstvu in na področju izobraževanja. Julija je upadlo za 0,2 %, predvsem zaradi odpuščanj zaposlenih za določen čas in znižane ocene števila samostojnih kmetov. Medletna rast števila formalno delovno aktivnih se je junija ponovno znižala, julija pa je ostala na isti ravni, tj. 3,0 %. Desezonirana mesečna rast je ostala 0,2-odstotna. Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili se je v drugem četrtletju sezonsko povečalo, na medletni ravni pa je upadlo. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je sicer povečalo za 19.000 ali 2,0 %, kar pa ne presega sezonsko običajne rasti; desezonirana rast je bila le 0,1-odstotna. Na medletni ravni se je število delovno aktivnih po anketi znižalo (za 4.000 ali 0,4 %), kar kaže predvsem na zmanjšanje neformalne delovne aktivnosti. Po drugi strani se je število brezposelnih še naprej zniževalo. Število brezposelnih po anketi o delovni sili se je v drugem četrtletju v primerjavi s prejšnjim četrtletjem znižalo za 9.000 ali 17,3 % (desezonirano za 4,9 %), v primerjavi z istim četrtletjem lani pa za 5.000 ali 10,4 %. Število registriranih brezposelnih se je po junijskem znižanju na 60.710 julija zaradi odpuščanj zaposlenih za določen čas pred poletnimi dopusti sezonsko povečalo na 61.550, avgusta pa se je ponovno znižalo na 60.669, kar je najmanj letos. Znižala se je tudi stopnja brezposelnosti. Stopnja anketne brezposelnosti se je v drugem četrtletju 2008 znižala na 4,2 %, kar je za 0,9 o. t. manj kot v prejšnjem četrtletju in za 0,4 o. t. manj kot v istem četrtletju lani. Znižala se je tudi desezonirana stopnja anketne brezposelnosti, in sicer na 4,5 %. Desezonirana stopnja registrirane brezposelnosti, ki je od aprila do junija ostala na ravni 6,7 %, se je julija znižala na 6,6 %. Medletna rast povprečnega števila formalno delovno aktivnih v prvem polletju 2008 je bila 3,3 %. Najvišja (12,6 %) je bila v gradbeništvu, visoka pa še v poslovnih storitvah (7,6 %), prometu (6,6 %) ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah (4,6 %). Število formalno delovno aktivnih se je v primerjavi s prvim polletjem lani znižalo v rudarstvu (za 4,8 %), kmetijstvu, ribištvu in v energetiki. V predelovanih dejavnostih je bilo večje za 0,1 %. Avgusta je delo izgubilo manj oseb, dobilo pa več brezposelnih kot prejšnje mesece. Julija se je število oseb, ki so izgubile delo, že tretji mesec povečalo, na 4.613, avgusta pa zmanjšalo, na 3.387. Po drugi strani se je tudi število brezposelnih, ki so dobili delo, julija spet zmanjšalo (že šesti mesec zapored, na komaj 2.315), avgusta pa povečalo, na 3.134. Priliv iskalcev prve zaposlitve je bil v običajnih sezonskih mejah, črtanja iz drugih razlogov pa tudi niso presegla letos običajne ravni. Graf: Anketne stopnje brezposelnosti po četrtletjih 2003-2008, v % ■ Skupaj ■ Moški Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2003 2004 2005 2006 2007 2008 ■ Skupaj (desezonirano) Vir podatkov: SURS. 9 8 7 6 Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 12 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih Plače v Nominalno Realno1 EUR VII08/ VII08/ I-VII 08/ VII08/ VII08/ I-VII 08/ VII2008 VI08 VII07 I-VII 07 VI08 VII07 I-VII 07 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.372,46 100,6 108,7 108,3 100,6 101,7 101,6 Zasebni sektor (A do K) 1.298,63 100,6 110,1 109,0 100,6 103,0 102,3 A Kmetijstvo 1.159,78 104,7 112,7 110,0 104,7 105,4 103,2 B Ribištvo 1.141,73 98,0 112,5 107,7 98,0 105,3 101,3 Industrija in gradbeništvo (C, D, E, F) 1.225,21 101,0 110,8 109,1 101,0 103,6 102,3 C Rudarstvo 1.783,25 101,0 117,5 112,9 101,0 109,9 105,9 D Predelovalne dejavnosti 1.209,27 100,9 110,8 109,2 100,9 103,7 102,5 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.713,34 100,9 114,1 109,9 100,9 106,7 103,1 F Gradbeništvo 1.154,38 102,3 109,9 108,7 102,3 102,8 102,0 Proizvodne storitve (G, H, I) 1.264,52 100,7 108,9 108,4 100,7 101,8 101,7 G Trgovina 1.240,88 101,3 109,2 108,4 101,3 102,2 101,7 H Gostinstvo 1.016,12 100,2 110,5 110,2 100,2 103,3 103,4 I Promet, skladiščenje in zveze 1.427,45 99,6 107,4 107,8 99,6 100,5 101,1 Poslovne storitve (J, K) 1.593,51 99,2 109,3 109,1 99,2 102,2 102,4 J Finančno posredništvo 1.960,16 95,1 106,9 108,2 95,1 100,0 101,5 K Poslovanje z nepremičninami 1.472,78 101,1 110,7 109,9 101,1 103,6 103,1 Javne storitve (L, M, N, O) 1.596,66 100,5 105,8 106,9 100,5 99,0 100,3 L Javna uprava 1.683,81 101,3 107,6 110,4 101,3 100,7 103,6 M Izobraževanje 1.648,55 100,3 105,0 105,5 100,3 98,2 99,0 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.491,20 100,9 104,8 105,3 100,9 98,0 98,8 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.482,21 98,7 106,0 105,6 98,7 99,1 99,1 Vir podatkov. SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1Deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega se je v juliju nominalno povišala za 0,6 %; zaradi nespremenjenih julijskih cen je bila tolikšna tudi realna rast. Tudi v zasebnem sektorju (A do K) se je bruto plača nominalno povečala za 0,6 %. Čeprav je bil julij daljši za tri delovne dneve, je bil njihov vpliv na rast plač nižji predvsem zaradi kolektivnih dopustov, ki so v podjetjih običajni za ta mesec. Po skupinah dejavnosti zaradi običajnih sezonskih nihanj izstopa predvsem skupina poslovnih storitev (J, K). V javnih storitvah (L do O) se je bruto plača nominalno povečala za 0,5 %, najbolj v dejavnosti javne uprave, kar je bila verjetno še vedno posledica opravljenih nadur in večjega obsega dela zaradi predsedovanja EU. V prvih sedmih mesecih se je bruto plača na medletni ravni nominalno povečala za 8,3 %, ob 6,6-odstotni inflaciji pa realno za 1,6 %%. V začetku leta izvedena izredna uskladitev plač zaradi lanske višje inflacije od predvidene tako v zasebnem kot javnem sektorju je poleg drugih bolj ustaljenih dogodkov, kot je marčevska rast plač v zasebnem sektorju zaradi izplačil na osnovi poslovnih uspehov in julijska redna uskladitev plač v javnem sektorju, vplivala na to, da je bila nominalna raven julijske bruto plače za 2,2 % višja od decembrske predhodnega leta, medtem ko je bila julijska raven bruto plače leta 2007 na enaki ravni kot decembrska predhodnega leta. Vpliv izrednih izplačil v zasebnem sektorju je bil večji od predvidenih v začetku leta, tako da je sedanje gibanje plač na višji ravni od pomladanskih napovedi. V javnem sektorju so se že izplačale plače za avgust na osnovi novega sistema plač, dogovorjeni obseg sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij pa je večji, kot je bilo ocenjeno na začetku leta (14,5-odstotno povečanje plač; v času pomladanske napovedi je bilo ocenjeno povišanje na ravni 10,8 %). Zaradi teh razlogov zato pričakujemo, da bo nominalno povečanje povprečne bruto plače letos višje, kot smo napovedovali spomladi, realna rast bruto plače pa bo rahlo nižja zaradi višje inflacije v letošnjem letu od predvidene pomladi. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti Skupaj • Zasebni sektor (A do K) Javne storitve Industrija, gradbeništvo • Proizvodne storitve jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. 2007 2008 Poslovne storitve Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 13 Izbrani konjunkturni kazalniki Stopnje rasti, v % VII2008/ VI2008 VII2008/ VII2007 I-VII2008/ I-VII2007 I-XII2007/ I-XII2006 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 -5,2 -3,0 1,8 7,5 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 -11,9 -2,0 8,9 16,4 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 -4,2 -5,0 -1,5 5,7 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 5,6 0,5 0,0 0,7 Povprečno število zaposlenih -0,5 -0,4 0,1 0,9 Produktivnost dela -4,7 -2,6 1,8 6,6 Vrednost zalog proizvodov -2,9 4,3 9,2 8,3 Prihodek od prodaje5 -1,8 -0,6 2,7 6,8 Nova naročila5 -11,9 -13,2 -9,6 4,5 Cene industrijskih izdelkov domačih proizvajalcev 0,4 5,1 3,5 3,5 - na domačem trgu 0,5 7,1 6,0 4,3 - na tujem trgu 0,4 3,5 1,4 2,9 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: Realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje - preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki). 2Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju: DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. 4Podpodročja _dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5Realna rast._ Po nizki rasti industrijske proizvodnje v prvem letošnjem polletju se je julija proizvodna aktivnost nadalje umirila. V prvih šestih mesecih letos je bila industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti glede na primerljivo lansko obdobje višja za 2,5 °% (delovnim dnem prilagojeni podatki). Občutna upočasnitev, ki je sledila lanski visoki 7,5-odstotni rasti, je bila prisotna tudi v drugih članicah EU, a v nekoliko manjšem obsegu.1 Lani je bilo realno povečanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti v povprečju EU 27 3,9-odstotno, v prvih šestih mesecih letos pa je bila rast 1,7-odstotna. Izmed štirih glavnih zunanjetrgovinskih partneric v EU, s katerimi opravimo velik del znotrajpanožne menjave, je bilo umirjanje rasti slovenske proizvodnje hitrejše kot v Nemčiji in Avstriji, ki sta v prvem letošnjem polletju še beležili razmeroma ugodno rast proizvodnje, in sicer 4,1 % oz. 3,5 % (gl. graf 1), medtem ko se je v Italiji in Franciji tudi v prvem letošnjem polletju nadaljevala nizka proizvodna aktivnost iz preteklega leta. Julija se je umirjanje proizvodne aktivnosti nadaljevalo v še večjem obsegu kot v prvih šestih mesecih. Obseg proizvodnje je bil glede na lanski julij celo nižji, in sicer v Sloveniji za 5,0 %, v EU 27 pa za 1,5 % (prilagojeno delovnim dnem). Precejšen del hitrejše upočasnitve v prvi polovici leta lahko pojasnimo z medletnim upadom proizvodnje slovenske kovinske industrije, medtem ko se je rast proizvodnje kovinske industrije v EU 27 v povprečju umirila, a ostala pozitivna. Poleg tega pri nas kovinska industrija predstavlja tudi večji delež predelovalne industrije. Hitremu umirjanju rasti proizvodnje z zamikom sledi upad zaposlenosti. Potem ko se je v prvih sedmih mesecih letos rast proizvodnje občutno umirila, se je število zaposlenih obdržalo na približno enaki ravni kot v preteklem letu. Medletno je (prvič po novembru 2006) število zaposlenih upadlo šele v juniju in juliju (za 0,1 oz. 0,4 %). Postopna prilagoditev števila zaposlenih obsegu proizvodnje se je odrazila v nižji rasti produktivnosti. Ta se je lani realno povišala za 6,6 %, v letošnjih prvih sedmih mesecih pa v povprečju le za 1,8 %. Tako je realna rast plač v predelovalnih dejavnostih (5,5 %; deflacionirano s PPI) v prvih sedmih mesecih prehitela rast produktivnosti, za katero je še lani krepko zaostajala. Podjetniška pričakovanja za prihodnje mesece so skromna. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja se je v primerjavi z avgustom ponovno znižala, pri čemer so se poslabšala pričakovanja za prihodnje tri mesece in znižala naročila, povišale pa so se zaloge končnih izdelkov (tri komponente kazalnika zaupanja). Septembra je delež anketirancev, ki so zaznali nižja izvozna naročila, kar za 20 o. t. presegel delež tistih, katerih izvozna naročila so se povečala (tj. najnižja vrednost kazalnika od septembra 2003). Podobno se gibljejo tudi pričakovanja o skupnem povpraševanju v prihodnjih treh mesecih, katerega kazalnik je dosegel najnižjo vrednost po decembru 2001. Skladno s tem se je septembra nadalje znižalo pričakovano zaposlovanje v prihodnjih mesecih (gl. graf 2). Graf 1: Medletna rast industrijske proizvodnje, trimesečne drseče sredine Graf 2: Kazalnik zaupanja in pričakovano zaposlovanje _v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji_ jan. mar. maj jul. sep. nov. jan. mar. maj jul. sep. nov. jan. mar. maj jul. 06 06 06 06 06 06 07 07 07 07 07 07 08 08 08 08 Vir podatkov: Eurostat; preračuni: UMAR. Vir podatkov: SURS. Gradbeništvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 14 Izbrani kazalniki gradbeništva, realni indeksi VII2008/ VII2007 Q2 2008/ Q2 2007 2007/ 2006 Vrednost opravljenih gradbenih del1 118,0 116,5 118,2 Stavbe 103,4 107,9 115,7 Stanovanjske 184,1 155,0 99,8 Nestanovanjske 88,1 97,1 120,1 Inženirski gradbeni objekti 129,4 123,0 124,1 Vrednost zaloge pogodb1, 2 107,4 113,3 131,8 Vrednost novih pogodb1 86,7 83,2 97,6 število delovno aktivnih v gradbeništvu 112,1 112,2 111,3 Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu3 102,8 102,7 102,8 Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombe: 1V raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost prihodka je po zaključnih računih v letu 2005 dosegla vsaj 1,45 mio EUR, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in ki imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. 2 Konec obdobja. 3 Deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Gradbena aktivnost se je v drugem četrtletju umirila, a je bila še vedno precej višja kot lani. Potem ko se je po desezoniranih podatkih vrednost opravljenih del v prvem četrtletju močno okrepila, se je v nadaljevanju leta znižala. Kljub znižanju pa aktivnost ostaja na visoki ravni; glede na isto obdobje lani se je vrednost del v drugem četrtletju povečala za 16,5 %, v juliju pa za 18,0 %. Znižanje aktivnosti z rekordnih ravni, doseženih na na začetku leta, je bilo prisotno v vseh segmentih gradbeništva; najmočnejše je bilo v gradnji nestanovanjskih stavb. Podobno kot se je po desezoniranih podatkih v prvem četrtletju aktivnost okrepila v vseh segmentih gradbeništva, se je v vseh segmentih v drugem četrtletju znižala. Umirjanje je bilo najintenzivnejše v gradnji nestanovanjskih stavb, tako da je bila vrednost del v drugem četrtletju (pa tudi v juliju) že na nižji ravni kot v istem obdobju lani. Pri gradnji inženirskih objektov je bila umiritev aktivnosti najmanj izrazita, tako da je bila vrednost del višja kot lani. Vrednost del je bila višja kot lani tudi pri gradnji stanovanjskih stavb, a je pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja (gl. opombo pod tabelo), ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stavb. Podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu in podatki o pogodbah nakazujejo na nadaljevanje umirjanja aktivnosti. Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu je bil kazalnik skupna naročila v vseh devetih mesecih letos na nižji ravni kot v istem mesecu lani. Pri kazalniku pričakovana naročila je bila v zadnjih šestih mesecih (od aprila naprej) vrednost nižja kot v istem obdobju lani. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb julija za 7,4 % višja kot v istem mesecu lani, kar je najnižja rast v zadnjih dveh letih in pol. Vrednost novih pogodb je bila v prvem četrtletju za več kot polovico večja kot v istem obdobju lani, v naslednjih štirih mesecih pa je bila za več kot 15 % nižja. Rast števila delovno aktivnih se je sredi leta nadaljevala. Število delovno aktivnih v gradbeništvu je bilo v drugem četrtletju, pa tudi v juliju, za več kot 12 % višje kot v istem obdobju lani. Tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo, da se bo umirjanje nadaljevalo. Po začasnih podatkih o izdanih gradbenih dovoljenjih za drugo četrtletje letos je bila skupna načrtovana površina vseh stavb za 39,3 % nižja kot v istem obdobju lani. Znižala se je površina stanovanjskih stavb (za 38,6 %) in tudi nestanovanjskih stavb (za 40,4 %). V zadnjem letu (štirih četrtletjih) se je skupna površina stanovanjskih stavb znižala za 6,5 % glede na predhodno obdobje (to je prvo znižanje po petih letih rasti), skupna površina nestanovanjskih stavb pa se je znižala za 19,0 % (ta kazalnik se znižuje že peto četrtletje zapored). Pri nestanovanjskih stavbah se je med pomembnejšimi kategorijami znižala skupna načrtovana površina upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti ter industrijskih stavb in skladišč, povečala pa skupna načrtovana površina gostinskih stavb. Graf 1: Indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del Graf 2: Poslovne tendence v gradbeništvu n aj o c S ■o o aj cni w tu aj s= ■ Ï co o. S8 M Q 225 200 175 150 125 100 75 EÎ5 co <5 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Ifilfi^^^^lûtDtDtOtOtONNNNNNOfflOtO oooooooooooooooooooooo E WC —WC —^ WC — 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 • • • • • / X ••• \ * r ... .7 V •• ••• / Skupna nai učila ................. Obseg gradbenih del ii^i^LOLOLOCDCDCDCDCDCDh-h-h-h-h-h-cOCOCOCOCO lOO o o ooooo oooooo o ooooo o Viri podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR. ' "-W LW N^ MJ IOOOOOOOOOOOOOOO ro1"^ d>ö ro-5à:> d ro-5 d> d («e —'E tfc —'E tfc —j Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 'ro-=^à Kazalniki zasebne potrošnje in zadolževanja prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 15 Izbrani kazalniki zasebne potrošnje in zadolženosti Stopnje rasti na medletni ravni, realno v %* I-VI 2007 I-VI 2008 Masa neto plač1 7,7 4,2 Prihodek v trgovini na drobno2 4,9 6,2 Prvič registrirana osebna vozila3 10,9 11,6 Kazalnik zaupanja potrošnikov4 -8,2 -18,5 Posojila poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja)5 24,6 23,2 Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja)5 9,9 10,4 Viri podatkov: SURS, DUNZ, BS, preračuni UMAR. Opombe: *Kjer ni drugače navedeno. 1Po podatkih SURS o povprečni neto plači in zaposlenih pri pravnih osebah, preračunano na izplačilni mesec. 2Preračun iz originalnih indeksov obsega, SURS. 3Rast števila vozil, DUNZ. "Originalna vrednost, SURS. 5Nominalna rast. Po prvi letni oceni se je potrošnja gospodinjstev lani povečala za 5,3 %, gospodinjstva pa so najbolj povečala izdatke za trajne dobrine. Razmeroma visoka rast lani - v obdobju 2000-2006 je namreč po revidiranih podatkih povprečna letna rast znašala le 2,5 % - je bila verjetno posledica povečanja razpoložljivega dohodka zaradi sprememb v dohodninski lestvici in ugodnih razmer na trgu dela. V strukturi dobrin po trajnosti se v zadnjih letih najbolj povečujejo izdatki za trajne dobrine, ki so se v obdobju 2001-2007 v poprečju na leto realno povečali za dobro desetino. Sledijo storitve s 3,7-odstotno realno rastjo. Med slednjimi so lani gospodinjstva najbolj povečala izdatke za skupine izobraževanje (realno za 23,0 %), hoteli, kavarne in restavracije (15,5 %) ter transport (12,1 %), kjer že drugo leto zapored zelo rastejo nakupi vozil (2006: 17,6 %; 2007: 21,5 %, povprečje 20012007: 11,9 %). Rast trošenja za trajne dobrine se je na razmeroma visoki ravni nadaljevala tudi v prvem polletju letos. Število prvih registracij osebnih vozil je preseglo tisto iz lanskega polletja za več kot desetino1. Znotraj trgovine na drobno se še naprej najbolj krepi skupina pohištvo, 1 Za registracije fizičnih oseb še nimamo dovolj dolge časovne serije, da bi lahko primerjali lanske in letošnje stopnje rasti; v letošnjem prvem polletju so fizične osebe po naši oceni registrirale 19.712 osebnih avtomobilov, kar je 6,5 % več kot lani. gospodinjski aparati in gradbeni material (12,9 %; v prvem polletju lani: 22,0 %), skladno s prej omenjenimi registracijami pa se je prihodek v delu trgovine z motornimi vozili, s kolesi, rezervnimi deli in opremo povečal za 17,1 % (v prvem polletju lani 2007: 17,8 %). V tretjem četrtletju je po skoraj dveh letih visokih rasti zaznati umirjanje rasti števila novih registracij osebnih avtomobilov. Rast je v juliju in avgustu skupaj znašala le 1,4 %. So pa bili potrošniki v tretjem četrtletju že nekoliko bolj optimistični glede gibanja cen kot lani v tem času, medtem ko so pri vseh ostalih podkazalnikih ostali manj optimistični. Na umirjanje rasti potrošnje lahko kaže tudi manjša vrednost neto najetih posojil. Gospodinjstva so v prvih sedmih mesecih neto najela za skoraj desetino manj posojil kot v istem obdobju lani. To je bila posledica predvsem manjšega najemanja potrošniških posojil, saj so jih gospodinjstva v prvih sedmih mesecih najela skoraj polovico manj kot v istem obdobju lani. Neto tokovi stanovanjskih posojil so sicer še vedno višji (za 9,1 %) kot v istem obdobju lani, vendar se stopnje rasti iz meseca v mesec umirjajo. Obseg stanovanjskih posojil, ki so konec julija v strukturi predstavljala 41,4-odstotni delež (3 odstotne točke več kot leto prej), se je medletno povečal za nekaj manj kot tretjino (lani v istem obdobju 39,1 %), obseg potrošniških za 13,3 % (16,9 %) in ostalih za 22,0 % (18,9 %). Graf: Izbrani kratkoročni kazalniki zasebne potrošnje ter neto tokovi posojil in varčevanja pri bankah Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2007 Q1 2008 Q2 2008 Neto tokovi potrošniških in drugih posojil, desna os MM Neto tokovi stanovanjskih posojil, desna os Prihodek v trgovini na drobno ----Masa neto plač, preračunano na mesec izplačila Viri podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR. Notranja trgovina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 16 Stopnje rasti, v % Izbrani kazalniki trgovine Qi 2008/ Q22008/ Q1 2007/ Q2 2007/ Q1 2007 Q22007 Q1 2006 Q2 2006 Skupni realni prihodek v trgovini na drobno, trgovini z motornimi vozili in v vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 16,3 13,4 5,7 8,3 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,4 6,1 6,0 3,9 Trgovina z živili, s pijačami, tobakom 4,8 5,9 4,3 -3,4 Trgovina z neživili 7,9 6,1 7,8 11,7 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 27,2 21,4 5,5 13,0 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli in oprema 24,6 10,0 13,6 22,2 Vzdrževanje in popravilo motornih vozil 6,4 10,2 -0,7 7,8 Motorna goriva 35,8 42,5 -3,7 1,4 Skupni nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji1 21,1 23,5 19,6 15,1 Povprečno število delovno aktivnih2 4,4 3,7 2,0 2,9 Povprečna bruto plača na zaposlenega2, 3 0,8 2,2 5,5 4,3 Realna rast dodane vrednosti v trgovini2, 4 8,7 9,4 8,2 7,7 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 Objavljeni so samo nominalni indeksi. 2 V dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. 3 Deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. 4 Četrtletne stopnje rasti dodane vrednosti še niso prilagojene letnim _revidiranim podatkom._ Realna rast dodane vrednosti v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (dejavnost G) je bila v drugem četrtletju letos znova visoka. Realno je bila rast dodane vrednosti na medletni ravni 9,4-odstotna in se je glede na prejšnje četrtletje še okrepila. Na visoko rast dodane vrednosti sta vplivali rast nominalnega prihodka v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji (23,5 %), ki se je v drugem četrtletju znova okrepila, ter visoka realna rast prihodka v trgovini na drobno, z motornimi vozili in v vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi (13,4 %). Realna rast prihodka v trgovini na drobno, z motornimi vozili in njihovim vzdrževanjem ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi je bila v drugem četrtletju višja kot v istem obdobju lani, a se je glede na predhodno četrtletje nekoliko umirila. Visoka rast v trgovini na drobno je bila posledica okrepljene rasti v trgovini z živili, s pijačami in tobakom (gl. graf), ki je bila posledica realnega povečanja prihodka v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili (za 6,4 %), kjer v obeh četrtletjih letošnjega leta beležijo pozitivne rasti, medtem ko se je v specializiranih prodajalnah prihodek medletno realno zmanjšal drugo četrtletje zapored (za 5,3 %). Še vedno je visoka tudi rast v trgovini na drobno z neživili, a se je glede na predhodno četrtletje nekoliko umirila, najbolj v trgovini s farmacevtskimi, z medicinskimi in s kozmetičnimi izdelki (z 10,6 % na 5,6 %) ter nekoliko tudi v trgovini s pohištvom, z gospodinjskimi aparati in gradbenim materialom (s 13,4 % na 12,4 %). Znova je bila visoka rast realnega prihodka v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi, ki se je glede na predhodno četrtletje nekoliko umirila. Umiritev je bila posledica nižje rasti v trgovini z motornimi vozili, motornimi kolesi, rezervnimi deli in z opremo v primerjavi s predhodnim četrtletjem (gl. tabelo). Na nižjo stopnjo rasti v trgovini z motornimi vozili kaže tudi rast števila prvič registriranih osebnih avtomobilov, ki se je drugo četrtletje zapored umirila (s 13,4 % na 10,0 %) in je bila nižja kot v istem obdobju lani, ko je bila 13,2-odstotna. Še vedno je bila visoka tudi rast števila zaposlenih v trgovini, ki se je sicer umirila drugo četrtletje zapored, a je bila višja kot v drugem četrtletju leta 2007. Rast števila delovno aktivnih se je umirila v trgovini na drobno (s 4,2 % na 2,9 %) in tudi v trgovini na debelo (s 4,4 % na 3,9 %) in je bila primerljiva s stopnjami rasti v istem obdobju lani, ko je bila rast v trgovini na drobno 3,1-odstotna, v trgovini na debelo pa 3,7-odstotna. Rast števila zaposlenih v trgovini z motornimi vozili se je okrepila peto četrtletje zapored (5,7-odstotna rast) in je bila precej višja kot v istem četrtletju lani, ko je bila 0,2-odstotna. Povečala se je tudi povprečna plača na zaposlenega (realno za 2.2 %), najbolj v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji (za 3,5 %) ter v trgovini z motornimi vozili (za 3.3 %), po dveh četrtletjih zniževanja pa tudi v trgovini na drobno (za 0,6 %). Graf 1: Medletna rast prihodka v trgovini na drobno Graf 2: Medletna rast števila delovno aktivnih 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 ■ Skupaj ■ Trg. z motornimi vozili ■ Trg. na debelo • Trg. na drobno Q1 Q2 2006 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2007 Vir podatkov: SURS, preračuni U MAR. Q4 Q1 Q2 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2006 2007 2008 Vir podatkov: SURS,preračuni UMAR. Turizem Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. 17 Izbrani kazalniki turizma in gostinstva Stopnje rasti, v % Q1 2008/ Q1 2007 Q2 2008/ Q2 2007 Q12007/ Q1 2006 Q2 2007/ Q2 2006 2007/ 2006 Prenočitve skupaj 4,2 1,0 4,8 10,1 7,0 Prenočitve domačih turistov 4,8 4,6 0,5 13,7 4,9 Prenočitve tujih turistov 3,6 -1,3 9,0 7,9 8,4 Povprečno število delovno aktivnih1 4,3 2,8 2,1 3,1 3,5 Povprečna bruto plača na zaposlenega1, 2 3,3 3,5 1,6 2,3 2,2 Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj3 9,3 10,0 6,9 6,6 7,3 Cene gostinskih storitev3 10,1 11,0 7,6 7,2 8,3 Cene nastanitvenih storitev3 6,3 11,5 4,0 3,8 3,6 Prihodek v gostinstvu (realno), skupaj -2,1 -2,2 -1,5 -0,5 0,3 Nastanitve in z njimi povezane storitve -3,4 -2,0 -2,3 -0,5 1,8 Priprava in serviranje jedi -0,4 -2,6 -1,5 -1,6 -1,9 Točenje pijač -6,4 -3,3 -3,9 -4,4 -6,1 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 V dejavnosti ( Rast števila prenočitev turistov se je v drugem četrtletju močno umirila. Število prenočitev se je na medletni ravni povečalo za 1,0 %, število prihodov turistov pa za 3,5 %. V drugem četrtletju je bilo medletno 1,3 % oz. 16.232 manj prenočitev tujih turistov, rast števila prenočitev domačih turistov pa se je nekoliko umirila (na 4,6 %). Do vključno junija se je število prenočitev turistov medletno povečalo za 2,3 %, od tega tujih za 0,6 % in domačih za 4,7 %. Nižje medletne stopnje rasti v drugem četrtletju so predvsem posledica različne razporeditve velikonočnih praznikov v letih 2007 in 2008 ter turistično neugodnega junija. Število prenočitev je bilo v aprilu medletno za 8,5 % nižje, od tega je bilo prenočitev tujih turistov za petino manj zaradi manjšega števila prenočitev v zdraviliških, obmorskih in v gorskih krajih, kjer je bilo medletno tudi manj prenočitev domačih turistov. V juniju je bilo predvsem zaradi slabšega obiska gorskih in obmorskih krajev medletno manj prenočitev tujih in domačih turistov (skupaj za 2,4 %). Devizni priliv se je v prvem četrtletju povečal nekoliko manj kot v predhodnem četrtletju (za 0,4 o. t., na 12,3 %) in tudi manj kot v istem obdobju lani (21,1 %). V drugem četrtletju se je močno umirila rast izvoza poslovnih potovanj, medtem ko je bila rast izvoza zasebnih potovanj nekoliko nižja kot v predhodnem četrtletju (gl. graf 1). Podobna gibanja so se nadaljevala tudi v juliju, saj se je ponovno umirila rast izvoza poslovnih in tudi zasebnih potovanj. Ob visoki rasti cen se je realni prihodek v gostinstvu v drugem četrtletju znova znižal. Močno so narasle tako cene gostinskih kot nastanitvenih storitev, katerih rast je po umirjenih rasteh v preteklem letu zdaj primerljiva z rastjo cen gostinskih storitev. Prihodek se je realno znova znižal v vseh skupinah dejavnosti, najbolj pa v skupini točenje pijač (gl. graf 2). Rast števila delovno aktivnih v dejavnosti gostinstva se je umirjala drugo četrtletje zapored, povprečna bruto plača na zaposlenega pa je znova narasla. Nižja, 2,8-odstotna medletna rast je bila posledica nižje rasti v skupini prehrambni gostinski obrati, kjer se je rast umirila prvič po drugem četrtletju 2006, in v skupini točenje pijač, kjer je bila rast tretje četrtletje zapored negativna. Rast števila delovno aktivnih je bila najnižja v preteklih štirih četrtletjih, ko je bila v povprečju 4,0-odstotna, tudi zaradi umiritve rasti v skupini hoteli in podobni obrati (za 2,7 o. t., na 6,3 %). Za razliko od umirjanja rasti števila zaposlenih se je rast povprečne bruto plače na zaposlenega v drugem četrtletju okrepila. Najvišja je bila v skupini hoteli in podobni obrati (4,1 %) ter prehrambni gostinski lokali (3,9 %). Realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega v prvem polletju (3,4 %) je predvsem posledica povečanja najnižje osnovne plače v aprilu ter večjega števila nadur kot v prvi polovici leta 2007. Graf 1: Izvoz po vrsti potovanj Graf 2: Rast prihodka v gostinstvu, realno 400 350 300 250 200 150 100 50 0 -50 Q1 Q2 Q3 2006 2006 2006 □ Poslovna, saldo Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2006 2007 2007 2007 2007 2008 2008 ' Izvoz poslovnih potovanj (desna os) □ Zasebna, saldo Vir podatkov: SURS, - Izvoz zasebnih potovanj (desna os) preračuni UMAR. Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2006 2006 2006 2006 2007 2007 2007 2007 2008 2008 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. -100 Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 2 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti v % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 605 627 649 571 560 580 591 -1,2 -4,0 -11,1 -2,0 3,5 2,0 B Ribištvo 3 4 4 4 4 4 4 12,6 -1,9 0,6 0,0 1,5 1,5 C Rudarstvo 117 128 136 130 127 127 123 0,5 7,1 -3,0 -2,5 -0,5 -3,0 D Predelovalne dejavnosti 5.864 6.075 6.430 6.911 7.052 7.204 7.564 3,7 7,5 7,8 2,1 2,1 5,0 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 683 751 806 765 826 801 801 5,1 5,9 -6,5 8,0 -3,0 0,0 F Gradbeništvo 1.381 1.571 1.956 2.298 2.630 2.657 2.750 6,1 15,4 16,0 14,5 1,0 3,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 2.645 2.864 3.158 3.364 3.566 3.728 3.878 4,6 5,4 5,8 6,0 4,5 4,0 H Gostinstvo 481 546 585 681 698 720 745 4,2 1,9 8,7 2,5 3,0 3,5 I Promet, skladiščenje in zveze 1.674 1.834 2.034 2.229 2.363 2.494 2.631 5,7 9,7 9,2 6,0 5,5 5,5 J Finančno posredništvo 1.073 1.168 1.184 1.510 1.660 1.777 1.911 13,2 9,1 13,8 10,0 7,0 7,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 3.749 4.115 4.523 5.112 5.417 5.636 5.890 2,2 6,3 11,2 6,0 4,0 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 1.398 1.474 1.556 1.623 1.638 1.655 1.672 2,7 2,9 1,4 1,0 1,0 1,0 M Izobraževanje 1.257 1.375 1.438 1.525 1.553 1.583 1.617 3,7 1,2 1,9 1,9 1,9 2,1 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.152 1.251 1.305 1.343 1.372 1.414 1.459 5,1 2,1 0,9 2,2 3,0 3,2 O Druge javne, skupne in osebne storitve 760 889 925 959 973 988 1.003 5,7 0,7 -2,1 1,5 1,5 1,5 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 15 20 18 19 19 20 20 5,9 -3,5 0,6 0,2 1,0 1,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 22.858 24.692 26.707 29.045 30.459 31.388 32.658 4,3 6,2 6,8 4,9 3,1 4,0 Davki na proizvode in storitve 3.455 3.689 3.843 4.190 4.358 4.506 4.686 4,8 3,9 6,0 4,0 3,4 4,0 Minus: subvencije na proizvode in storitve 122 130 151 130 136 143 147 -0,8 -0,7 -2,8 5,0 4,5 2,9 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 26.191 28.251 30.398 33.106 34.680 35.752 37.198 4,3 5,9 6,8 4,8 3,1 4,0 Viri podatkov: SURS 2004-2007, Jesenska napoved UMAR 2008. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 3 V mio EUR (fiksni tečaj 2007), tekoče cene Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 27.073 28.704 31.008 34.471 37.725 40.343 43.470 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -313 -244 -368 -679 -971 -1.010 -1.057 -0,8 -1,2 -2,0 -2,6 -2,5 -2,4 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 26.760 28.460 30.640 33.792 36.754 39.333 42.413 99,2 98,8 98,0 97,4 97,5 97,6 4. Saldo tekočih transferjev s tujino -44 -144 -216 -262 -290 -73 -83 -0,5 -0,7 -0,8 -0,8 -0,2 -0,2 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 26.716 28.316 30.424 33.531 36.464 39.260 42.330 98,6 98,1 97,3 96,7 97,3 97,4 6. Izdatki za končno potrošnjo 19.996 21.053 22.263 24.080 26.747 28.938 31.126 73,3 71,8 69,9 70,9 71,7 71,6 Zasebna potrošnja 14.879 15.601 16.438 17.984 19.967 21.479 22.983 54,4 53,0 52,2 52,9 53,2 52,9 Državna potrošnja 5.117 5.452 5.825 6.096 6.780 7.459 8.143 19,0 18,8 17,7 18,0 18,5 18,7 7. Bruto varčevanje (5-6) 6.720 7.263 8.161 9.451 9.717 10.323 11.204 25,3 26,3 27,4 25,8 25,6 25,8 8. Bruto investicije 7.428 7.769 8.904 10.840 11.920 12.223 12.967 27,1 28,7 31,4 31,6 30,3 29,8 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -708 -506 -743 -1.390 -2.203 -1.900 -1.764 -1,8 -2,4 -4,0 -5,8 -4,7 -4,1 Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Jesenska napoved UMAR 2008. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 26.191 28.251 30.398 33.106 34.680 35.752 37.198 4,3 5,9 6,8 4,8 3,1 4,0 1. Izvoz proizvodov in storitev 15.241 17.363 20.101 23.516 25.077 26.394 28.360 10,6 12,5 13,8 6,6 5,2 7,4 2. Uvoz proizvodov in storitev 15.425 17.122 20.162 24.082 25.743 26.760 28.490 6,6 12,2 15,7 6,9 4,0 6,5 3. SALDO (izvoz- uvoz)* (1-2) -183 242 -62 -566 -666 -367 -130 2,2* 0,2* -1,3* -0,3* 0,9* 0,7* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 19.389 20.549 21.724 23.239 24.229 25.006 25.840 2,8 3,2 4,4 4,3 3,2 3,3 a. Zasebna potrošnja 14.133 14.991 15.759 16.984 17.756 18.387 19.049 2,8 2,8 5,3 4,5 3,5 3,6 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 4.941 5.288 5.674 5.971 6.177 6.316 6.480 3,3 4,1 2,5 3,4 2,2 2,6 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 6.985 7.460 8.736 10.433 11.117 11.113 11.488 0,4 12,5 17,2 6,6 0,0 3,4 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 6.353 7.007 8.015 9.133 9.941 10.065 10.519 3,8 10,4 11,9 8,8 1,3 4,5 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 631 453 721 1.300 1.176 1.048 969 -0,8* 0,8* 1,8* -0,4* -0,4* -0,2* Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Jesenska napoved UMAR 2008. Opomba: *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 4 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI QII 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 106,9 112,8 116,5 123,7 131,3 132,6 129,3 135,5 129,7 137,1 135,7 135,6 117,2 135,0 147,8 142,0 116,8 124,5 130,1 134,4 139,3 133,0 138,9 131,9 C Rudarstvo 104,9 97,6 104,2 115,0 119,2 130,4 107,3 125,4 119,3 118,1 121,3 92,5 121,8 107,6 132,8 145,6 97,8 106,0 118,3 133,6 134,5 112,5 107,3 99,5 D Predelovalne dejavnosti 106,5 111,6 115,6 123,2 132,4 134,2 130,9 136,7 130,1 139,1 138,1 138,1 117,1 137,4 150,1 143,1 116,8 124,2 131,0 135,2 140,8 135,2 141,4 134,0 DA Hrana, pijače, tobak 99,6 89,4 88,0 87,9 86,8 89,7 88,1 90,4 76,1 83,8 90,6 90,9 89,0 84,5 93,4 89,9 87,9 75,2 77,2 76,0 84,4 83,2 83,9 92,2 DB Tekstilije in izdelki 71,3 61,7 54,1 52,3 50,5 50,7 48,0 49,2 51,6 51,5 51,8 52,2 38,8 52,9 57,6 48,1 41,9 50,2 50,2 54,3 58,4 49,0 47,0 46,4 DC Usnje in izdelki 72,7 68,2 72,7 76,5 60,0 52,3 59,1 55,9 58,8 54,6 52,4 80,8 51,0 45,6 62,7 63,4 41,6 69,8 53,4 53,3 65,6 48,0 50,3 48,4 DD Les in izdelki 91,0 94,7 100,7 104,1 115,7 124,1 113,7 113,8 107,7 113,9 124,3 121,9 103,4 115,8 131,0 117,3 93,2 97,0 109,9 116,2 120,1 112,9 108,8 115,4 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,6 101,2 104,8 103,9 103,8 102,8 104,8 107,3 102,6 106,9 102,0 108,7 103,8 101,9 111,2 109,4 101,4 100,6 99,6 107,7 110,2 104,6 105,8 106,9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko ■ 2 gorivo2 36,3 - - - 21,4 18,6 20,1 24,7 25,8 26,5 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 27,8 21,0 25,0 27,7 24,6 28,3 25,1 26,1 24,5 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 128,0 147,5 158,7 179,4 218,4 213,9 218,8 239,6 230,1 243,1 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 250,0 196,2 216,4 219,0 255,0 235,6 213,7 280,1 238,6 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 103,6 116,5 122,2 130,0 141,6 140,4 145,8 145,5 138,0 150,2 145,2 145,0 135,8 156,6 165,8 155,7 115,1 127,8 144,2 142,1 158,4 146,5 145,6 146,7 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 101,6 84,6 78,7 83,6 88,5 92,5 93,5 88,9 80,1 97,4 96,2 97,0 88,7 94,8 102,3 97,5 66,8 72,8 78,9 88,6 100,3 98,3 93,6 99,6 DJ Kovine in izdelki 112,0 107,8 116,3 129,8 140,6 144,5 138,0 138,0 136,8 141,4 147,7 143,8 128,9 141,2 148,5 148,7 116,8 132,7 142,2 135,4 146,2 139,8 138,2 140,1 DK Stroji in naprave 120,9 138,5 140,9 149,5 163,1 164,4 159,3 166,7 166,3 177,6 166,2 162,3 138,3 177,3 180,9 178,7 140,6 155,8 174,0 169,0 174,9 176,9 181,1 163,4 DL Električna, optična oprema 122,8 153,0 157,7 181,5 195,1 201,0 188,1 204,7 186,6 208,5 203,6 192,3 164,9 207,0 227,1 213,5 173,6 174,9 188,4 196,5 198,9 212,2 214,4 176,4 DM Vozila in plovila 111,7 152,7 184,7 177,7 205,3 206,5 196,2 222,7 222,7 229,7 218,6 231,0 141,5 216,2 237,5 227,3 203,4 222,5 222,2 223,3 242,2 224,5 222,4 207,6 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 102,6 103,4 108,7 107,5 104,2 106,5 97,8 107,2 99,4 107,2 105,5 105,6 81,8 105,9 116,3 113,8 91,4 94,9 104,3 98,9 110,8 104,2 106,7 106,1 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 111,3 132,9 130,9 129,6 115,2 104,2 111,7 118,5 122,1 110,7 101,8 115,0 111,2 109,0 116,4 117,8 121,4 132,2 117,8 116,2 114,1 104,8 113,1 113,8 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 255,1 251,7 247,3 243,3 245,1 245,5 244,8 245,6 245,0 245,3 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 246,1 244,8 244,8 244,9 245,5 245,4 245,2 245,3 244,0 C Rudarstvo 4,8 4,4 4,2 4,0 3,8 3,8 3,7 3,7 3,7 3,6 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 D Predelovalne dejavnosti 238,9 236,1 231,8 227,9 229,9 230,2 229,6 230,4 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 230,3 230,1 230,2 229,0 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,5 11,5 11,4 11,3 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 11,4 11,3 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,5 11,5 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 105,7 108,4 111,7 128,8 152,5 157,8 173,9 174,1 137,8 183,8 166,3 166,1 174,2 181,3 206,8 175,4 140,2 123,1 138,6 151,6 167,6 194,2 189,6 195,9 Stavbe 104,9 114,6 126,4 144,2 166,8 172,7 181,6 189,7 168,8 186,4 184,6 184,8 183,1 177,0 195,5 203,4 170,2 166,2 165,6 174,5 168,7 191,5 199,1 191,2 Gradbeni inženirski objekti 106,4 102,6 98,0 114,5 143,1 148,1 168,8 163,9 117,4 182,1 154,4 153,8 168,3 184,2 214,3 157,0 120,5 94,8 120,8 136,6 167,0 196,0 183,4 199,0 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,1 97,5 102,0 109,6 122,0 120,3 125,3 128,1 128,9 135,1 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 129,1 126,8 127,3 128,8 130,6 133,0 135,1 137,2 139,1 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). ''Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 5 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI QII 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.065 980 848 850 817 222 167 219 206 226 45 43 79 79 74 67 72 63 71 73 80 73 46 Potniški km v železniškem prevozu, mio 778 764 777 788 812 202 204 210 200 - - - - - - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 837 896 1.019 1.044 1.186 289 459 255 227 366 161 158 139 107 77 72 72 73 82 108 114 144 179 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.274 3.466 3.402 3.373 3.603 913 865 908 869 - - - - - - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.361 37.047 52.513 49.155 46.586 13.224 12.050 10.499 14.524 14.045 4.585 3.676 3.790 3.390 2.628 4.481 4.515 4.650 5.360 4.486 4.516 5.043 4.488 Tonski km v cestnem prevozu, mio 7.040 9.007 11.033 12.112 13.734 3418 3617 3596 3999 - - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 98,4 100,2 97,2 94,0 90,7 23,3 14,4 26,7 25,5 23,7 4,1 3,8 6,6 8,9 9,0 8,8 8,5 8,3 8,7 8,5 8,0 7,2 4,0 Letališ.potniš.promet, v 000 922 1.047 1.228 1.339 1.505 382 535 336 303 464 184 181 169 140 102 94 95 97 110 135 148 180 203 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 10.788 12.063 12.625 15.462 15.847 3.967 3.406 4.191 4.249 4.089 1.113 1.167 1.126 1.331 1.422 1.438 1.374 1.571 1.303 1.508 1.307 1.274 1.186 Transportiran plin, v mio m3 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.503 7.589 7.573 7.722 8.261 1.997 3.327 1.465 1.533 2.017 1.226 1.325 776 573 441 452 486 542 505 519 705 792 1.270 Domači gostje 3.327 3.226 3.173 3.233 3.393 786 1.253 654 734 822 503 489 261 228 203 223 198 315 221 226 264 332 508 Tuji gostje 4.175 4.363 4.399 4.489 4.868 1.211 2.074 811 799 1195 723 836 515 344 238 229 288 227 284 294 442 460 762 Zdraviliški kraji 2.360 2.417 2.464 2.550 2.651 636 841 614 572 668 282 325 234 233 201 180 177 202 193 204 238 226 307 Obmorski kraji 2.010 2.002 1.949 1.925 1.993 535 987 268 215 515 390 390 206 115 88 64 45 71 99 117 164 234 409 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 43,1 40,1 37,4 37,9 36,2 8,6 8,1 11,5 8,7 8,9 2,6 2,7 2,7 3,5 4,3 3,8 2,9 2,8 3,0 3,3 2,9 2,7 2,4 Prašiči 37,3 34,6 31,7 33,6 33,2 8,5 7,8 8,7 8,3 8,5 2,7 2,6 2,5 2,8 2,6 3,3 2,8 2,8 2,8 3,0 2,8 2,7 2,4 Perutnina 56,0 52,0 53,4 49,2 58,9 14,3 15,2 15,6 14,2 14,9 5,2 5,1 4,8 5,4 5,4 4,8 5,2 4,4 4,6 4,9 4,8 5,2 5,3 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 103,3 102,4 103,7 106,7 492,2 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1087,5 815,9 1021,6 933,4 913,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 6 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI QII 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun -196 -720 -498 -771 -1.455 -216 -480 -663 -550 -435 -230 -93 -158 -173 -184 -306 -236 -180 -133 -96 -207 -131 -235 Blago1 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -1.666 -359 -401 -664 -509 -639 -89 -117 -195 -180 -191 -293 -193 -142 -174 -167 -287 -185 -228 Izvoz 11.417 12.933 14.599 17.028 19.798 5.027 4.927 5.062 5.130 5.407 1.741 1.478 1.708 1.855 1.781 1.426 1.632 1.723 1.775 1.886 1.731 1.790 1.818 Uvoz 11.960 13.942 15.625 18.179 21.464 5.386 5.328 5.726 5.639 6.045 1.830 1.595 1.903 2.035 1.973 1.719 1.825 1.865 1.949 2.052 2.018 1.975 2.046 Storitve 540 688 920 993 1.193 366 354 198 342 533 94 141 119 79 56 63 90 104 148 158 187 188 113 Izvoz 2.465 2.783 3.214 3.572 4.291 1.038 1.307 1.049 1.093 1.266 443 465 399 382 307 360 354 352 387 413 412 441 515 Uvoz 1.925 2.095 2.293 2.580 3.098 672 953 851 750 734 349 324 280 303 251 297 264 248 238 255 225 253 402 Dohodki -219 -322 -295 -440 -708 -188 -356 -112 -222 -231 -210 -102 -44 -45 -28 -39 -72 -74 -76 -73 -74 -84 -90 Prejemki 510 530 647 872 1.169 293 298 344 293 324 97 91 110 112 112 120 96 96 100 107 109 108 108 Izdatki 728 852 942 1.312 1.877 481 654 456 515 555 307 193 154 157 139 159 168 170 176 180 183 192 198 Tekoči transferi 26 -76 -97 -173 -274 -34 -78 -86 -162 -97 -25 -15 -38 -27 -22 -37 -61 -69 -32 -14 -33 -50 -29 Prejemki 474 561 738 785 905 237 219 252 180 204 70 89 59 74 85 93 59 60 61 88 68 47 55 Izdatki 449 638 835 958 1.178 271 296 338 342 301 96 104 97 101 106 130 120 128 94 102 101 98 84 Kapitalski in finančni račun 46 698 970 1.092 1.713 177 339 915 388 784 323 19 -2 139 286 491 75 231 82 231 326 228 176 Kapitalski račun -165 -96 -114 -131 -52 -27 -32 -8 -2 -21 -11 3 -24 7 5 -20 6 2 -10 6 -6 -21 -11 Finančni račun 211 794 1.084 1.223 1.765 204 371 923 390 806 334 16 21 132 281 511 69 230 92 224 332 249 187 Neposredne naložbe -151 224 -43 -174 -269 -64 -4 47 135 -14 96 45 -145 99 -103 50 38 -3 101 -42 4 23 -92 Domače v tujini -421 -441 -516 -687 -1.319 -296 -439 -257 -152 -325 -154 -61 -224 6 -159 -104 -36 -39 -77 -154 -134 -37 -202 Tuje v Sloveniji 270 665 473 513 1.050 232 435 304 288 311 250 107 79 93 56 154 74 36 178 112 138 61 111 Naložbe v vrednost. papirje -223 -637 -1.313 -1.442 -2.264 -1.204 377 -814 298 -1.117 234 119 24 -360 -490 36 13 688 -404 -424 -437 -256 133 Finančni derivativi 0 6 -10 -13 -21 -2 -12 -10 2 1 -7 -5 -1 -11 0 1 3 3 -3 1 0 0 2 Ostale naložbe 849 945 2.639 1.571 4.179 1.484 -22 1.636 36 1.856 -121 -136 235 384 901 351 15 -495 517 605 748 503 217 Terjatve -730 -1.308 -1.459 -1.939 -4.877 -455 -1.405 -605 -991 -216 -605 -360 -439 -302 -372 70 142 -957 -176 390 176 -783 146 Komercialni krediti -116 -237 -226 -442 -394 -180 32 139 -509 -155 31 155 -154 -233 -18 390 -74 -227 -208 -22 -91 -42 29 Posojila -223 -281 -340 -733 -1.890 -456 -435 -627 53 -440 -214 -148 -74 -131 -136 -359 174 -41 -80 18 -205 -254 257 Gotovina, vloge -323 -720 -872 -743 -2.601 182 -990 -118 -532 337 -408 -371 -211 53 -217 45 28 -690 130 345 482 -490 -145 Ostale terjatve -68 -69 -22 -21 7 0 -12 1 -3 42 -14 3 -1 8 -1 -6 14 1 -18 48 -9 3 5 Obveznosti 1.579 2.252 4.098 3.510 9.057 1.939 1.383 2.241 1.027 2.072 484 225 674 686 1.273 282 -127 461 693 214 572 1.286 71 Komercialni krediti 59 214 291 479 503 55 -88 268 175 271 59 -303 156 163 97 8 -79 106 148 92 212 -33 0 Posojila 1.123 1.671 2.731 2.064 3.840 1.554 910 1.345 622 1.448 231 254 425 209 881 254 98 215 309 -175 490 1.133 105 Vloge 428 335 1.053 998 4.727 338 567 613 253 346 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 Ostale obveznosti -31 33 23 -30 -14 -7 -6 16 -22 7 7 -8 -6 -14 -4 34 -13 -10 0 4 -2 5 7 Mednarod. denarne rezerve2 -264 256 -189 1.281 140 -11 32 64 -81 80 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 Statistična napaka 150 22 -473 -321 -258 39 141 -252 162 -350 -93 74 160 34 -101 -185 161 -51 51 -135 -118 -96 58 IZVOZ IN UVOZ PO KLASIFIKACIJI PO ŠIROKIH EKONOMSKIH KATEGORIJAH, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.172 1.333 1.392 1.680 1.933 508 466 505 524 578 166 140 160 180 165 159 146 178 199 194 193 191 n.p. Blaga za vmesno porabo 5.989 6.926 7.723 9.368 10.438 2.674 2.560 2.593 2.751 2.863 918 778 864 959 927 707 892 933 926 1.015 913 935 n.p. Blaga za široko porabo 4.124 4.523 5.282 5.709 7.014 1.720 1.790 1.859 1.746 1.841 619 520 651 679 653 526 556 580 610 635 584 622 n.p. Uvoz investicijskega blaga 1.974 2.104 2.163 2.565 3.004 736 740 870 772 917 246 199 295 303 299 268 248 251 273 315 309 292 n.p. Blaga za vmesno porabo 7.209 8.492 9.764 11.319 12.874 3.215 3.162 3.343 3.422 3.626 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.116 1.146 1.161 1.224 1.215 1.187 n.p. Blaga za široko porabo 3.056 3.547 3.877 4.456 5.609 1.447 1.413 1.509 1.457 1.514 478 424 511 576 492 440 466 473 518 515 499 500 n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 7 2005 1 2006 1 2007 2007 2008 December 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1\2\3\4\5\6\7 DENARNI SISTEM - KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 172,8 2.947 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 2.818 2.947 2.781 2.794 2.824 2.861 2.870 2.899 2.934 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1491,0 1694,6 7.057 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 6.774 7.057 7.073 6.776 6.985 6.859 7.044 7.241 6.938 Depoziti čez noč pri BS - nedenarne finančne institucije 2,8 5,0 47 40 41 50 57 58 54 42 47 49 38 36 38 31 47 31 Depoziti čez noč pri BS - ostali državni sektor 2,7 1,3 6 6 7 8 10 9 6 6 6 6 6 5 6 5 5 5 Skupaj depoziti čez noč pri BS 5,5 6,4 53 47 48 58 67 67 60 48 53 55 44 42 44 36 52 36 Vezane vloge - obveznosti BS 0,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge - obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1688,0 1746,4 8.700 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 8.269 8.700 8.710 8.925 8.892 9.190 9.133 9.115 9.487 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 122,4 197,5 1.280 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 1.366 1.280 1.317 1.348 1.337 1.313 1.337 1.359 1.317 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 8,1 76 52 61 62 66 69 80 81 76 75 91 105 103 98 99 99 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1713,9 1873,7 10.057 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 9.640 10.057 9.910 9.614 9.850 9.764 9.950 10.192 9.909 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3524,6 3817,6 20.037 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 19.275 20.037 19.937 19.888 20.079 20.266 20.420 20.670 20.712 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3534,2 3825,8 20.113 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 19.355 20.113 20.012 19.978 20.184 20.369 20.517 20.769 20.812 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,4 16,6 67 68 68 68 68 67 67 67 67 67 67 66 66 66 65 66 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 2.367 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 23,1 24,9 118 107 107 107 110 111 114 112 118 123 124 124 128 129 133 136 Gospodinjstva (S.14, 15) 1025,9 1289,4 6.818 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3236,0 18.105 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 368,1 2.305 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.407 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1158,7 2.401 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2099,2 2298,2 26.555 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 V tuji valuti 2199,4 3149,0 1.990 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 Vrednostni papirji skupaj 1791,0 1406,6 3.570 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2610,3 2902,9 20.029 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.137 21.381 Cez noč 987,0 1178,1 6.887 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.064 6.740 Vezane vloge - kratkoročne 1175,5 1251,2 8.913 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 292,4 2.857 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.285 Kratkoročne vloge na odpoklic 137,8 181,2 1.372 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 Vloge v tuji valuti skupaj 1346,6 1454,5 559 615 610 605 628 608 589 585 559 571 560 520 529 527 488 491 Cez noč 534,8 552,7 218 280 274 270 278 269 255 260 218 248 240 226 222 225 218 220 Vezane vloge - kratkoročne 481,2 545,5 248 248 249 242 258 248 241 226 248 229 237 220 224 224 196 192 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,3 56 61 60 61 62 60 60 57 56 55 48 45 45 42 42 43 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 37 26 27 32 30 31 33 42 37 39 35 29 38 36 32 36 Vir podatkov. BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 8-9/2008 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI QII 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 94,2 97,6 100,0 102,5 106,2 105,8 106,9 108,8 109,9 112,9 106,9 107,3 108,0 108,9 109,4 109,5 109,4 110,9 111,7 112,9 113,9 113,9 113,3 Hrana in brezalkoholne pijače 100,3 100,8 100,0 102,3 110,2 108,7 110,7 116,1 120,0 121,7 109,7 113,0 115,5 115,5 117,3 120,4 119,9 119,8 120,8 122,5 121,8 122,9 120,8 Alkoholne pijače in tobak 91,0 96,3 100,0 103,7 110,5 108,0 113,6 113,2 112,9 113,4 114,0 113,1 113,2 113,1 113,2 113,0 112,8 112,9 112,8 113,6 113,8 113,6 114,5 Obleka in obutev 99,3 101,0 100,0 99,5 101,6 105,7 97,1 108,1 100,1 111,2 94,2 102,3 106,8 109,9 107,7 95,6 97,8 106,8 110,6 111,7 111,4 95,8 95,8 Stanovanje 85,4 91,7 100,0 105,3 108,1 107,1 109,3 111,7 115,2 119,3 110,3 109,1 110,2 112,3 112,5 115,7 113,8 116,0 116,7 119,3 122,1 123,3 121,8 Stanovanjska oprema 94,3 96,5 100,0 104,1 108,7 108,3 109,0 110,4 111,9 114,3 109,1 109,1 109,9 110,5 111,0 111,1 111,3 113,2 114,1 114,3 114,4 115,3 116,0 Zdravje 98,8 100,3 100,0 98,3 99,4 99,9 99,1 98,7 99,4 101,5 98,7 98,7 98,8 98,8 98,7 98,3 98,5 101,3 101,4 101,4 101,9 104,5 103,6 Prevoz 92,1 97,4 100,0 101,3 101,6 102,6 102,1 101,9 102,6 105,6 102,2 101,1 100,7 102,5 102,4 102,7 102,0 103,2 103,7 105,4 107,7 107,9 105,9 Komunikacije 99,8 100,0 100,0 100,3 100,6 99,6 100,9 101,8 102,2 101,5 100,8 101,5 101,4 100,8 103,1 102,5 102,1 102,1 102,1 101,2 101,2 101,3 101,3 Rekreacija in kultura 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 104,3 110,6 105,9 107,2 109,5 113,0 107,9 105,5 105,6 106,6 106,5 108,0 107,3 107,5 108,9 112,1 117,2 118,5 Izobraževanje 87,1 93,4 100,0 103,1 105,0 104,7 105,7 106,7 107,9 110,4 105,6 106,0 106,7 106,7 106,7 106,6 107,0 110,2 110,2 110,5 110,5 110,5 110,5 Gostinske in nastanitvene storitve 91,1 95,8 100,0 104,5 112,1 110,8 112,8 115,5 119,4 121,9 112,7 113,9 114,4 115,6 116,6 119,0 119,5 119,8 121,4 122,0 122,3 123,7 124,4 Raznovrstno blago in storitve 94,5 98,1 100,0 104,1 107,8 107,1 108,2 109,4 110,6 111,9 108,3 108,5 108,8 109,6 109,9 110,1 110,6 111,2 111,7 112,0 112,1 112,1 112,4 HICP 94,2 97,6 100,0 102,5 106,4 106,2 107,0 109,0 110,1 113,0 106,9 107,4 108,2 109,2 109,6 109,7 109,6 111,0 111,8 113,1 114,2 114,1 113,3 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 93,4 97,4 100,0 102,3 107,8 107,4 108,2 109,9 112,1 114,2 107,7 108,9 109,6 110,1 110,1 111,0 112,4 113,0 113,7 114,2 114,8 115,3 115,3 Proizvodi za vmesno porabo 91,4 96,9 100,0 103,5 111,9 111,7 112,6 114,3 117,0 119,7 112,1 113,5 114,2 114,3 114,4 115,2 117,7 118,0 119,0 119,6 120,4 121,0 120,9 Proizvodi za investicije 94,7 97,0 100,0 100,2 101,5 101,1 101,5 102,0 102,6 104,6 101,4 101,6 102,1 101,9 101,9 102,4 102,2 103,4 104,4 104,1 105,3 106,2 106,5 Proizvodi za široko porabo 95,3 98,1 100,0 101,5 104,4 103,6 104,2 106,7 108,8 110,0 103,8 105,1 105,8 107,1 107,2 108,2 108,8 109,4 109,7 110,1 110,3 110,3 110,5 REGULIRANE CENE1 Energetika 83,3 89,4 100,0 108,0 108,6 109,5 110,1 112,4 116,1 128,1 109,8 108,5 108,5 114,4 114,3 116,5 112,6 119,1 120,3 127,4 136,4 139,5 131,8 Naftni derivati 80,2 86,7 100,0 110,3 109,3 110,9 111,3 113,5 116,5 130,2 111,0 109,3 108,7 115,9 115,9 117,3 112,3 119,8 121,0 129,4 140,0 142,4 133,2 Elektrika za gospodinjstva 93,8 98,6 100,0 101,6 - 107,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - Komunala 88,6 96,2 100,0 97,4 95,2 94,7 97,2 95,1 95,1 95,9 101,7 95,2 95,2 95,1 95,1 95,1 95,1 95,0 95,9 95,9 95,9 95,9 95,9 Promet in zveze skupaj 95,2 97,9 100,0 101,5 102,1 102,2 102,2 102,2 102,4 102,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,8 102,8 102,8 102,8 100,8 100,8 Ostale regulirane cene 89,8 95,7 100,0 102,6 105,6 104,9 106,3 106,4 106,4 106,7 107,1 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,6 106,7 106,7 106,7 108,9 Regulirane cene skupaj 85,5 91,5 100,0 107,0 110,4 110,8 112,0 113,2 115,6 123,7 112,7 110,7 110,7 114,5 114,4 115,9 113,3 117,7 118,7 123,3 129,2 130,9 126,5 1 Vir podatkov SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo UMAR Obrestne mere številka 8-9/2008 str. P 9 Povprečje leta 2007 2008 2003 2004 2005 2006 2007 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - 0,47 0,32 0,36 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,41 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 Vezane vloge do 1 leta - - 3,34 2,96 3,36 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - 4,18 4,99 4,56 5,80 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 8,58 5,36 5,23 4,64 5,76 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,25 2,00 2,02 2,78 3,85 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 2,33 2,11 2,19 3,58 4,28 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 6-mesečni 2,31 2,15 2,24 3,58 4,35 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,33 0,47 0,80 1,51 2,55 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 6-mesečni 0,38 0,59 0,87 1,65 2,65 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 Viri podatkov: BS, BBA- British Bankers' Association. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 10 Število v tisoč 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 Q i. Q III QIV QI QII 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 899,1 900,3 905,0 910,7 925,3 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 942,4 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 801,4 807,5 813,1 824,8 854,0 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 41,2 38,7 38,9 41,6 42,0 41,0 40,3 41,9 41,2 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 40,2 41,8 41,9 42,1 41,2 41,2 41,2 40,6 V industriji in gradbeništvu 318,4 313,9 310,9 313,3 322,9 322,2 324,8 327,3 327,3 331,5 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 325,7 326,0 327,1 328,8 330,3 331,4 332,8 332,7 od tega: v predeloval. dejavnostih 238,9 236,1 233,7 227,9 229,9 230,2 229,6 230,4 230,0 230,2 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 230,3 230,1 230,2 229,0 v gradbeništvu 63,3 62,2 61,7 69,9 77,8 76,8 80,0 81,7 82,2 86,2 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 80,9 81,2 82,2 83,3 84,8 86,2 87,5 88,7 V storitvah 445,2 452,3 463,5 472,6 489,5 488,5 490,3 497,8 501,6 506,7 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 498,5 499,6 502,0 503,4 505,2 507,0 508,0 506,5 od tega: v javni upravi 47,7 49,9 49,1 50,2 50,1 50,1 50,2 50,3 50,6 50,7 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 50,4 50,6 50,7 50,5 50,6 50,7 50,9 50,7 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 102,7 105,0 106,5 109,1 110,0 110,2 109,3 110,6 111,3 111,9 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 110,5 110,9 111,4 111,5 111,7 112,0 111,9 110,6 C ZAPOSLENI1 722,1 724,4 731,6 741,6 766,0 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 V podjetjih in organizacijah 656,0 658,7 666,2 675,1 696,1 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 Pri fizičnih osebah 66,2 65,6 65,4 66,5 69,9 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 79,2 83,1 81,5 83,3 87,9 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 97,7 92,8 91,9 85,8 71,3 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 Ženske 51,6 49,3 49,4 47,0 39,1 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 Mladi (do 26. leta) 25,5 24,3 22,2 18,2 11,9 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 Starejši od 40 let 43,1 39,7 40,1 39,7 37,1 37,2 36,6 36,1 36,3 34,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 36,3 37,0 36,4 35,6 35,0 34,7 34,5 34,6 Brez strokovne izobrazbe 43,2 38,6 37,5 33,7 28,0 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 Brezposelni več kot 1 leto 47,5 42,9 43,4 41,9 36,5 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,3 22,3 23,3 22,7 16,6 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 10,9 10,3 10,2 9,4 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVAL. -10,2 1,5 8,0 5,2 21,5 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -0,3 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 25,4 26,0 21,7 18,6 14,7 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 Izgubili delo 68,8 69,6 67,2 63,8 52,5 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 Brezposelni dobili delo 50,5 54,3 53,9 57,4 49,1 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 Crtani brezposelni 47,3 46,6 33,1 39,2 28,0 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 3,5 -0,5 3,9 7,8 15,3 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 Upokojitve2 19,4 21,0 18,4 20,6 20,7 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,5 Umrli2 2,6 2,5 2,3 2,5 2,4 0,6 0,6 0,6 0,7 0,7 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 27,8 43,6 34,1 39,0 20,5 9,2 4,5 11,1 9,9 3,3 -0,8 -0,9 6,1 5,5 4,5 -0,2 7,1 1,7 0,1 -0,4 1,7 2,0 0,2 H POTREBE PO DELAVCIH3 12,1 14,1 16,9 19,0 20,2 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 Od teh za določen čas, v % 73,8 73,7 75,6 75,3 76,5 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 39,7 39,7 41,6 48,3 60,2 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 4,4 4,4 4,6 5,3 7,0 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 Viri podatkov. SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 11 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QIII QIV QI QII 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 277.279 290.635 1.285 1.267 1.379 1.335 1.360 1.263 1.279 1.259 1.304 1.492 1.343 1.326 1.326 1.353 1.354 1.360 1.365 1.372 Zasebni sektor (A do K) 258.714 272.709 1.217 1.191 1.328 1.264 1.289 1.180 1.211 1.181 1.238 1.468 1.279 1.263 1.244 1.285 1.288 1.290 1.291 1.299 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 224.253 236.822 1.069 1.048 1.185 1.112 1.127 1.029 1.073 1.044 1.113 1.323 1.118 1.117 1.127 1.091 1.122 1.151 1.109 1.159 A Kmetijstvo 224.225 236.681 1.069 1.049 1.184 1.114 1.128 1.029 1.072 1.045 1.110 1.323 1.120 1.120 1.129 1.092 1.123 1.152 1.108 1.160 B Ribištvo 218.670 236.027 1.063 1.030 1.202 1.036 1.112 1.015 1.078 999 1.231 1.337 1.039 1.032 1.027 1.047 1.056 1.114 1.165 1.142 Industrija, gradbeništvo (C do F) 243.067 256.362 1.140 1.120 1.241 1.184 1.206 1.106 1.145 1.109 1.168 1.372 1.184 1.189 1.163 1.200 1.202 1.205 1.211 1.225 C Rudarstvo 344.670 360.110 1.608 1.538 1.848 1.656 1.765 1.518 1.549 1.547 1.628 2.139 1.777 1.605 1.642 1.721 1.670 1.859 1.765 1.783 D Predelovalne dejavnosti 238.985 252.162 1.124 1.105 1.217 1.175 1.191 1.091 1.132 1.093 1.151 1.335 1.165 1.181 1.152 1.192 1.189 1.185 1.198 1.209 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 353.836 373.743 1.657 1.564 2.031 1.629 1.681 1.502 1.602 1.588 1.689 2.553 1.850 1.663 1.598 1.625 1.662 1.684 1.698 1.713 F Gradbeništvo 224.794 238.698 1.061 1.054 1.129 1.094 1.135 1.050 1.071 1.039 1.091 1.217 1.080 1.092 1.081 1.107 1.131 1.144 1.129 1.154 Proizvodne storitve (G do I) 253.747 266.326 1.189 1.167 1.280 1.241 1.258 1.162 1.177 1.163 1.204 1.377 1.260 1.235 1.221 1.266 1.265 1.254 1.256 1.265 G Trgovina 244.880 258.521 1.161 1.143 1.247 1.205 1.232 1.136 1.151 1.142 1.176 1.332 1.231 1.200 1.194 1.223 1.245 1.226 1.225 1.241 H Gostinstvo 202.895 211.873 937 927 1.004 983 1.017 920 945 916 958 1.042 1.011 993 969 985 1.003 1.034 1.015 1.016 I Promet, skladišč., zveze 299.377 310.080 1.368 1.331 1.480 1.436 1.425 1.329 1.343 1.322 1.377 1.627 1.436 1.423 1.395 1.489 1.426 1.414 1.434 1.427 Poslovne storitve (J do K) 325.355 340.552 1.520 1.466 1.698 1.563 1.611 1.458 1.486 1.453 1.528 1.942 1.623 1.555 1.542 1.592 1.603 1.624 1.607 1.594 J Finančno posredništvo 413.896 443.595 1.986 1.834 2.347 1.959 2.114 1.833 1.853 1.815 1.973 3.015 2.054 1.918 1.932 2.027 2.124 2.155 2.062 1.960 K Posl. z nepremičninami 292.763 304.295 1.361 1.341 1.480 1.431 1.445 1.330 1.361 1.331 1.379 1.583 1.479 1.433 1.412 1.447 1.430 1.448 1.457 1.473 Javne storitve (L do O) 330.580 341.999 1.485 1.495 1.531 1.548 1.572 1.509 1.485 1.490 1.500 1.563 1.531 1.515 1.570 1.558 1.556 1.573 1.588 1.597 L Javna uprava 333.302 343.572 1.507 1.538 1.561 1.606 1.642 1.565 1.512 1.538 1.553 1.569 1.562 1.549 1.648 1.619 1.627 1.636 1.663 1.684 M Izobraževanje 340.967 357.301 1.550 1.561 1.573 1.605 1.634 1.571 1.556 1.556 1.560 1.585 1.575 1.563 1.636 1.615 1.620 1.638 1.643 1.649 N Zdrav., socialno varstvo 316.827 325.245 1.400 1.405 1.436 1.450 1.460 1.423 1.401 1.391 1.404 1.453 1.450 1.438 1.452 1.461 1.438 1.463 1.478 1.491 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 325.159 332.137 1.440 1.407 1.553 1.465 1.486 1.399 1.415 1.407 1.421 1.733 1.504 1.466 1.463 1.467 1.471 1.487 1.502 1.482 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,0 94,1 94,9 94,9 95,4 95,6 95,9 95,0 94,8 95,0 95,3 95,4 95,4 95,5 95,4 95,8 96,0 95,9 95,8 95,7 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,0 105,7 108,1 108,7 110,1 110,5 112,3 108,5 108,6 109,0 109,6 110,3 110,3 110,4 109,9 111,1 112,0 112,3 112,7 112,3 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 102,5 101,6 103,7 103,5 104,7 104,9 104,9 103,2 103,2 104,0 104,7 104,7 104,8 105,0 104,8 105,0 105,6 104,6 104,4 104,0 SIT za USD 192,7 191,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - SIT za EUR 239,6 239,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - USD za EUR 1,2448 1,2557 1,3706 1,3745 1,4494 1,4998 1,5620 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 1,4570 1,4718 1,4748 1,5527 1,5750 1,5557 1,5553 1,5770 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-i 3 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 12 V tisoč EUR, tekoče cene 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2008 QII QIII QIV QI QII 1 2 3 4 5 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 11.196.191 11.976.085 12.958.693 14.006.087 3.453.959 3.429.135 4.059.774 3.354.228 4.005.242 1.119.010 1.100.071 1.135.147 1.463.066 1.259.842 1.282.333 Tekoči prihodki 10.887.384 11.517.220 12.395.302 13.467.169 3.374.915 3.332.116 3.805.095 3.274.529 3.880.996 1.104.591 1.073.528 1.096.410 1.435.752 1.228.667 1.216.577 Davčni prihodki 10.210.728 10.883.952 11.761.990 12.757.942 3.199.681 3.123.561 3.606.002 3.110.026 3.701.995 1.057.437 1.015.569 1.037.020 1.374.121 1.175.522 1.152.352 Davki na dohodek in dobiček 2.115.163 2.241.947 2.735.294 2.917.670 914.251 646.272 769.413 694.360 1.106.544 222.969 221.246 250.145 498.338 316.699 291.506 Prispevki za socialno varnost 3.753.129 3.987.693 4.231.224 4.597.973 1.123.694 1.139.120 1.251.786 1.203.051 1.254.213 394.658 400.038 408.355 418.985 415.775 419.453 Davki na plačilno listo & del. silo 491.053 526.193 472.934 418.141 99.669 101.537 120.885 59.414 62.192 19.987 19.495 19.933 20.907 20.377 20.908 Davki na premoženje 164.886 170.396 189.124 206.421 57.958 67.292 58.987 27.536 62.624 8.685 10.532 8.319 11.993 28.575 22.057 Domači davki na blago in stor. 3.574.570 3.914.698 4.077.290 4.498.576 973.023 1.135.454 1.372.486 1.099.440 1.181.672 404.585 354.721 340.133 411.458 383.363 386.852 Davki na medn. trgov.& transak 80.698 39.060 50.681 117.079 30.663 33.213 31.725 25.584 33.702 6.345 9.324 9.915 12.279 10.523 10.900 Drugi davki 31.229 3.965 5.442 2.081 422 673 719 640 1.048 208 214 219 161 210 676 Nedavčni prihodki 676.656 633.268 633.312 709.227 175.234 208.554 199.093 164.502 179.001 47.154 57.958 59.390 61.631 53.145 64.225 Kapitalski prihodki 86.593 113.424 166.795 136.551 15.184 39.564 62.132 28.011 26.773 11.104 9.579 7.328 6.150 5.789 14.835 Prejete donacije 7.831 9.067 5.370 11.872 2.831 1.975 4.955 1.942 2.053 742 734 466 767 465 821 Transferni prihodki 31.449 33.967 42.811 42.500 1.449 427 40.450 1.219 887 355 124 741 1.102 -387 171 Prejeta sredstva iz EU 182.933 302.407 348.416 347.997 59.580 55.054 147.143 48.528 94.533 2.217 16.107 30.203 19.296 25.308 49.930 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 11.552.442 12.275.729 13.208.676 13.915.485 3.392.566 3.239.983 4.081.764 3.367.036 3.796.089 1.009.129 1.140.397 1.217.511 1.229.213 1.366.582 1.200.294 Tekoči odhodki 5.149.861 5.353.940 5.688.953 5.950.896 1.448.488 1.362.191 1.658.215 1.570.030 1.585.363 445.374 512.307 612.349 529.522 548.248 507.593 Plače in drugi izdatki zaposlen. 2.922.504 3.016.282 3.180.304 3.276.920 851.676 814.380 825.018 808.645 898.363 264.133 262.918 281.594 274.547 336.951 286.865 Izdatki za blago in storitve 1.793.780 1.910.960 2.073.233 2.212.229 482.590 517.992 721.312 528.288 601.431 153.933 171.691 202.664 188.886 204.463 208.082 Plačila obresti 383.629 372.142 376.392 356.983 105.283 17.472 36.678 221.038 69.786 22.868 74.227 123.942 61.449 2.527 5.810 Sredstva, izločena v rezerve 49.948 54.556 59.025 104.765 8.939 12.347 75.207 12.060 15.784 4.440 3.471 4.149 4.640 4.308 6.836 Tekoči transferi 5.215.779 5.598.570 5.925.823 6.143.945 1.665.639 1.456.006 1.565.087 1.489.861 1.856.194 460.532 517.281 512.048 579.766 707.199 569.229 Subvencije 323.697 381.245 402.921 423.371 137.922 88.287 92.752 60.546 242.969 5.008 34.975 20.564 86.662 83.697 72.611 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.395.830 4.628.595 4.871.492 5.093.321 1.359.165 1.211.111 1.304.006 1.303.391 1.448.907 418.051 441.065 444.276 444.983 566.410 437.513 Transferi neprofitnim organiz. in ustanovam, dr. tekoči dom. transf. 474.357 563.051 624.054 595.274 158.373 145.285 160.757 118.705 151.243 35.719 37.710 45.276 46.244 50.467 54.532 Tekoči transferi v tujino 21.894 25.679 27.357 31.979 10.178 11.324 7.572 7.218 13.076 1.754 3.531 1.933 1.878 6.625 4.573 Investicijski odhodki 631.383 654.246 901.419 1.130.466 162.915 266.879 567.298 148.835 215.974 53.648 44.782 50.405 69.308 68.383 78.282 Investicijski transferi 385.845 383.385 404.588 334.274 54.972 69.297 181.376 30.589 62.347 8.993 10.767 10.829 18.879 19.160 24.308 Plačila sredstev v proračun EU 169.575 285.589 287.892 355.904 60.553 85.610 109.787 127.721 76.211 40.582 55.259 31.880 31.737 23.592 20.882 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -356.252 -299.644 -249.983 90.603 - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 13 Realne stopnje rasti, v %* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Jesenska napoved 2008 Bruto domači proizvod 2,8 4,3 4,3 5,9 6,8 4,8 3,1 4,0 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.752 27.162 28.704 31.013 34.471 - - - BDP v mio EUR (tekoče cene in fiksni tečaj EUR=239,64) 25.114 27.073 28.704 31.008 34.471 37.725 40.343 43.470 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 12.900 13.599 1 4.346 15.446 17.076 18.623 19.859 21.344 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 17.000 18.400 19.500 20.700 22.0002 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100) 1 82 85 87 88 892 - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,6 4,8 4,8 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,2 4,0 4,5 4,2 3,7 2,4 3,1 3,7 Inflacija3, povprečje leta 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 6,2 3,9 3,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev4 3,1 12,4 10,6 12,5 13,8 6,6 5,2 7,4 Izvoz proizvodov 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 4,7 4,6 6,8 Izvoz storitev -2,5 10,9 12,0 8,6 17,0 15,5 8,1 10,2 Uvoz proizvod in storitev4 6,7 13,3 6,6 12,2 15,7 6,9 4,0 6,5 Uvoz proizvodov 7,3 14,6 6,8 12,7 15,1 6,5 3,2 6,0 Uvoz storitev 2,8 5,6 5,5 8,8 19,7 9,7 9,0 9,5 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -196 -720 -498 -771 -1.455 -2.203 -1.900 -1.763 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 233,70 238,86 239,64 239,60 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,128 1,242 1,244 1,254 1,371 1,52 1,50 1,50 Devizne rezerve, v mio EUR 7.703 7.484 8.833 8.005 - - - - od tega: devizne rezerve BS, v mio EUR 6.675 6.368 6.771 5.305 6445 5906 - - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 13.225 15.343 20.508 24.034 34.358 39.3477 - - DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,0 55,0 54,4 53,0 52,2 52,9 53,2 52,9 Državna potrošnja 19,0 18,9 19,0 18,8 17,7 18,0 18,5 18,7 Investicije v osnovna sredstva 24,0 24,9 25,3 26,3 27,5 28,3 27,6 27,5 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR - Pomladanska napoved 2008. Opombe: *kjer ni drugače navedeno. 1 Eurostat. 2Prva predhodna ocena. 3Indeks cen življenjskih potrebščin. 4Plačilno- bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih. 5Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evroobmočja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evroobmočja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU. 6Stanje konec avgusta 2008. 7Stanje konec julija 2008. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM EU 27=100 Inflacija1 (povprečje leta) 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 Slovenija 4,3 4,3 5,9 6,8 86,6 88,2 89,3 91,2 3,7 2,5 2,5 3,8 EU 27 2,5 1,9 3,1 2,9 100,0 100,0 100,0 100,0 2,0 2,2 2,2 2,3 EU 25 2,5 1,9 3,1 2,9 104,2 104,1 103,9 103,8 2,1 2,2 2,2 2,3 Evro območje 2,1 1,7 2,8 2,6 110,9 110,9 110,5 110,0 2,1 2,2 2,2 2,1 Belgija 3,0 1,7 2,8 2,8 121,0 121,0 120,2 119,5 1,9 2,5 2,3 1,8 Bolgarija 6,6 6,2 6,3 6,2 33,8 35,3 36,7 38,1 6,1 6,0 7,4 7,6 Češka 4,5 6,3 6,8 6,0 75,3 76,4 78,1 81,3 2,6 1,6 2,1 3,0 Danska 2,3 2,5 3,9 1,8 126,0 126,5 125,6 122,8 0,9 1,7 1,9 1,7 Nemčija 1,2 0,8 3,0 2,5 116,6 114,9 113,9 113,1 1,8 1,9 1,8 2,3 Estonija 7,5 9,2 10,4 6,3 57,4 62,2 67,6 70,8 3,0 4,1 4,4 6,7 Irska 4,7 6,4 5,7 6,0 142,3 144,1 147,4 149,7 2,3 2,2 2,7 2,9 Grčija 4,9 2,9 4,5 4,0 94,2 95,6 96,8 97,3 3,0 3,5 3,3 3,0 Španija 3,3 3,6 3,9 3,7 101,2 102,9 105,0 106,9 3,1 3,4 3,6 2,8 Francija 2,5 1,9 2,2 2,2 110,3 112,3 111,7 111,2 2,3 1,9 1,9 1,6 Italija 1,5 0,6 1,8 1,5 106,9 105,0 103,2 101,4 2,3 2,2 2,2 2,0 Ciper 4,2 3,9 4,1 4,4 90,5 92,5 92,0 93,4 1,9 2,0 2,2 2,2 Latvija 8,7 10,6 11,9 10,2 45,8 49,8 53,6 58,0 6,2 6,9 6,6 10,1 Litva 7,3 7,9 7,7 8,8 50,5 53,1 56,1 60,3 1,2 2,7 3,8 5,8 Luksemburg 4,5 5,2 6,4 5,2 254,0 265,7 279,4 277,5 3,2 3,8 3,0 2,7 Madžarska 4,8 4,0 4,1 1,1 63,2 64,0 64,8 63,5 6,8 3,5 4,0 7,9 Malta 1,1 3,5 3,1 3,7 77,4 77,9 77,2 77,3 2,7 2,5 2,6 0,7 Nizozemska 2,2 2,0 3,4 3,5 129,5 132,1 131,7 132,6 1,4 1,5 1,7 1,6 Avstrija 2,5 2,9 3,4 3,1 127,0 128,2 127,0 127,3 2,0 2,1 1,7 2,2 Poljska 5,3 3,6 6,2 6,6 50,8 51,2 52,3 53,8 3,6 2,2 1,3 2,6 Portugalska 1,5 0,9 1,4 1,9 74,8 75,4 74,5 74,8 2,5 2,1 3,0 2,4 Romunija 8,5 4,2 8,2 6,0 34,1 35,4 38,8 40,6 11,9 9,1 6,6 4,9 Slovaška 5,2 6,5 8,5 10,4 57,2 60,5 63,6 68,6 7,5 2,8 4,3 1,9 Finska 3,7 2,8 4,9 4,5 116,6 115,0 116,8 116,8 0,1 0,8 1,3 1,6 Švedska 4,1 3,3 4,1 2,7 125,0 123,6 124,4 126,1 1,0 0,8 1,5 1,7 Velika Britanija 2,8 2,1 2,8 3,0 123,8 120,9 119,4 117,5 1,3 2,1 2,3 2,3 ZDA 3,6 2,9 2,8 2,0 155,0 158,1 157,1 155,1 2,7 3,4 3,2 2,8 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS, Opombe: 1Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin, Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 20073 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,8 -2,7 -2,0 -2,8 -4,9 -2,3 -1,5 -1,2 -0,1 27,6 27,5 27,2 24,1 EU 27 9,0 8,9 8,1 7,1 0,1 -0,2 -0,7 -0,6 -2,8 -2,5 -1,4 -0,9 62,1 62,6 61,3 58,7 EU 25 9,0 8,9 8,2 7,2 0,2 -0,1 -0,5 -0,3 -2,9 -2,5 -1,4 -0,9 62,4 63,0 61,8 59,3 Evro območje 8,8 8,9 8,3 7,4 0,8 0,2 0,0 0,3 -2,9 -2,5 -1,3 -0,6 69,7 70,3 68,6 66,6 Belgija 8,4 8,4 8,2 7,5 3,5 2,6 2,7 1,9 0,0 -2,3 0,3 -0,2 94,2 92,1 88,2 84,9 Bolgarija 12,0 10,1 9,0 6,9 -6,6 -12,4 -17,8 -21,5 1,4 1,8 3,0 3,4 37,9 29,2 22,7 18,2 Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 -5,4 -1,8 -3,3 n.p. -3,0 -3,6 -2,7 -1,6 30,4 29,7 29,4 28,7 Danska 5,5 4,8 3,9 3,8 3,0 4,3 2,7 1,1 1,9 5,0 4,8 4,4 43,8 36,4 30,4 26,0 Nemčija 9,7 10,7 9,8 8,4 4,7 5,2 6,1 7,6 -3,8 -3,4 -1,6 0,0 65,6 67,8 67,6 65,0 Estonija 9,7 7,9 5,9 4,7 -12,3 -10,0 -15,5 -17,3 1,6 1,8 3,4 2,8 5,1 4,5 4,2 3,4 Irska 4,5 4,3 4,4 4,6 -0,6 -3,5 -4,2 n.p. 1,4 1,6 3,0 0,3 29,5 27,4 25,1 25,4 Grčija 10,5 9,8 8,9 8,3 -5,6 -7,1 n.p. n.p. -7,4 -5,1 -2,6 -2,8 98,6 98,0 95,3 94,5 Španija 10,6 9,2 8,5 8,3 -5,3 -7,4 -8,9 -10,1 -0,3 1,0 1,8 2,2 46,2 43,0 39,7 36,2 Francija 9,3 9,2 9,2 8,3 0,5 -0,9 -1,3 n.p. -3,6 -2,9 -2,4 -2,7 64,9 66,4 63,6 64,2 Italija 8,0 7,7 6,8 6,1 -0,9 -1,6 -2,6 -2,5 -3,5 -4,2 -3,4 -1,9 103,8 105,8 106,5 104,0 Ciper 4,6 5,2 4,6 3,9 -5,0 -5,9 -5,9 -9,7 -4,1 -2,4 -1,2 3,3 70,2 69,1 64,8 59,8 Latvija 10,4 8,9 6,8 6,0 -12,9 -12,5 -22,5 -22,9 -1,0 -0,4 -0,2 0,0 14,9 12,4 10,7 9,7 Litva 11,4 8,3 5,6 4,3 -7,7 -7,2 -10,8 -13,7 -1,5 -0,5 -0,5 -1,2 19,4 18,6 18,2 17,3 Luksemburg 5,1 4,5 4,7 4,7 11,9 11,1 10,5 n.p. -1,2 -0,1 1,3 2,9 6,3 6,1 6,6 6,8 Madžarska 6,1 7,2 7,5 7,4 -8,4 -6,8 -6,1 -4,9 -6,5 -7,8 -9,2 -5,5 59,4 61,6 65,6 66,0 Malta 7,4 7,3 7,3 6,4 -5,9 -8,8 -8,3 -5,6 -4,6 -3,0 -2,6 -1,8 72,6 70,4 64,2 62,6 Nizozemska 4,6 4,7 3,9 3,2 7,5 7,2 8,3 6,6 -1,7 -0,3 0,5 0,4 52,4 52,3 47,9 45,4 Avstrija 4,8 5,2 4,7 4,4 0,5 1,1 2,4 3,2 -3,7 -1,5 -1,5 -0,5 63,8 63,5 61,8 59,1 Poljska 19,0 17,7 13,8 9,6 -4,0 -1,2 -2,7 -3,7 -5,7 -4,3 -3,8 -2,0 45,7 47,1 47,6 45,2 Portugalska 6,7 7,6 7,7 8,0 -7,6 -9,5 -10,1 -9,8 -3,4 -6,1 -3,9 -2,6 58,3 63,6 64,7 63,6 Romunija 8,1 7,2 7,3 6,4 -8,4 -8,6 -10,5 -14,1 -1,2 -1,2 -2,2 -2,5 18,8 15,8 12,4 13,0 Slovaška 18,2 16,3 13,4 11,1 -3,4 -8,4 -8,2 -5,7 -2,4 -2,8 -3,6 -2,2 41,4 34,2 30,4 29,4 Finska 8,8 8,4 7,7 6,9 6,5 3,6 4,6 4,6 2,4 2,9 4,1 5,3 44,1 41,3 39,2 35,4 Švedska 6,3 7,4 7,0 6,1 6,7 7,0 8,5 8,4 0,8 2,2 2,3 3,5 51,2 50,9 45,9 40,6 Velika Britanija 4,7 4,8 5,4 5,3 -1,6 -2,5 -3,9 -4,2 -3,4 -3,4 -2,6 -2,9 40,4 42,1 43,1 43,8 ZDA 5,5 5,1 4,6 4,6 -5,5 -6,1 -6,1 n.p. -4,4 n.p. n.p. n.p. 63,4 n.p. n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995. n.p.- ni podatka. 3Začasni podatki Eurostat. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 150 135 120 105 -i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- -i—i—i—i—i—i—i—r- PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ZELEZNISKEM PROMETU v mio tonskih km 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 A/ ZELEZNISKI PROMET ---------CESTNI PROMET e°äo e°äa a a a a BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR vv v. ■v v, v. .-■v v, v.- ■v. y/ v, ■V V/ v, v. ■v v, .••v v, .••v v, y* v. ••v ■v Ss v, v. ■v y* v, .••v v, .••v v, y* v. ••v ••v SJ v. v. ■v y* v, .••v v, .••v v, v. ••v ••v SJ v. v. ■v y* v, .••v v, .••v v, v. ••v ••v SJ v. — — £ ü .••v v, .••v v, v. ••v ••v SJ v. — Ji il ■i z v. ••v ••v SJ v. u v.- v. ••v v. LJ ji ••v v. -i v. 250 230 210 190 170 150 130 110 90 112 110 108 106 104 102 100 98 96 94 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi: povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ■GRADBENIŠTVO • STAVBE -i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ---------ORIGINALNI INDEKSI ■ TRENDNI INDEKS A ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST -ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 -STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 14 13 12 11 10 9 8 7 6 CÛ O. > C o aj o ro 3 (O Z T N a > c o tu o ro 5 (O z T 50 25 3 2 20 15 0 10 5 0 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 17 NETO PLACE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 750 700 ■ 650 ■ 600 550 500 450 ■ 400 ■ 350 300 250 200 150 100 50 0 IZPLACI LA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene2000 REALNI EFEKTIVNI TECAJ indeksi 2001=100 MERJENZ: • INDUSTRIJSKIMI CENAMI •CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN , -1—i—i—i— —i—i—i—i— oSoora^-SbooDra"0 HRANILNE VLOGE, v mio EUR RAST IZBRANI H CENOVNI H INDIKATORJEV indeksi: 2005=100 135 130 125 •REGULIRANE CENE - CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN * \ / \ / \ ■CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH NA DOMAČEM TRGU 100 -1—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- MENJALNI TECAJ EURA indeksi: 2001 = 100 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 170 165 160 155 150 145 140 135 130 u_ < u_ < 0 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3, 12/07:5, 3/08:4, 6/08:3, 8-9/08:4 letna gospodarska rast 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3, 3/08:4 - komponente gospodarske rasti 33/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8, 1/08:9, 4/08:9, 7/08:9 naložbe nerezidentov 1/04:9 panožni indeksi 7/03:9 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8, 12/07:3, 12/07:7,1/08:6, 2/08:3, 2/08:5, 3/08:3, 3/08:10, 4/08:3, 4/08:6, 5/08:3, 5/08:7, 6/08:3, 6/08:7, 7/08:3, 7/08:6, 89/08:3, 8-9/08:8 cenovna politika 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CP112/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno/nadaljnje izobraževanje 10/06:18, 12/07:19 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21, 1/08:19 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 89/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 89/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 89/07:10, 10/07:7, 11/07:10, 12/07:9, 1/08:8, 2/08:7, 3/08:12, 4/08:8, 6/08:9, 7/08:8, 8-9/08:10 varčevanje prebivalstva 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9, 12/07:8, 1/08:7, 2/08:6, 3/08:11, 4/08:7, 6/08:8, 7/08:7, 8-9/08:9 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7, 3/08:9 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6, 11/07:7, 12/07:6, 1/08:5, 2/08:3, 3/08:8, 5/08:5-6, 6/08:6, 7/08:5, 8-9/08:7 pogoji menjave 2/03:4, 4/03:5 devizne rezerve 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 regionalna usmerjenost blagovne menjave2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15, 1/08:15, 4/08:15, 7/08:14 cene 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 konjunkturna gibanja in napovedi 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5, 2/08:4, 3/08:5, 7/08:4 EU - SLOVENIJA - primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21, 5/08:15 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 89/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - glede na velikost 10/03:22, 7/04:24, 89/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 89/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - mlečnopredelovalna industrija: 1/08:20-21 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 - mesnopredelovalna industrija: 2/08:16-17 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20, 4/08:21 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 19 12/07:15, 3/08:19, 6/08:14, 8-9/08:15 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19, 12/07:20-21, 7/08:21-22 razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG, nefinančni sektorski računi: 1/08:22 Gostinstvo al. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14, 1/08:3, 2/08:12, 5/08:11, 8-9/08:14 predelovalne dejavnosti: vrednost proizvodnje, ostali konjunkturni kazalci in napovedi 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 89/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 89/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13, 12/07:12, 1/08:13, 2/08:11, 3/08:16, 4/08:13, 5/08:10, 6/08:13, 7/08:13, 8-9/08:13 pretežni izvozniki 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (al. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija al. Cenovna gibanja in politika Institucije zaupanje v institucije 4/06:21 - Izobraževanje al. Človeški viri Javne finance - ek. struktura davkov 11/05:19-20 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 Državni proračun: 7/08:19-20 javnofinančni prihodki 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9, 1/08:10, 4/08:10, 7/08:10 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12, 3/08:13 javni izdatki za izobraževanje -mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja al. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13, 1/08:20-21, 2/08:16-17, 3/08:24 - pogajanja z EU 1/03:17 - prireja mleka 1/08:20-21 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18, 1/08:20-21 gozdarstvo 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/03:7, 5/03:5, 89/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6, 3/08:6, 6/08:5, 89/08:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5, 3/08:6 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave tržni deleži 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6, 3/08:7 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:1920, 5/07:23-24 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 letno poročilo WEF 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 globalna konkurenčnost RS 1/05:18-19 javna uprava - javne storitve Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi - Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (al. tudi EU, CEFTA) 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5, 12/07:4, 1/08:3, 1/08:4, 2/08:4, 3/08:5, 4/08:3-4, 5/08:3-4, 6/08:4, 7/08:4, 8-9/08:5 Nemčija 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4, 5/08:4, 6/08:4 Hrvaška 3/07:4, 6/07:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4, 3/08:3 Jesenska napoved 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3, 8-9/08:3 Neposredne tuje investicije al. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16, 12/07:13, 3/08:17, 6/08:16, 8-9/08:16 dodana vrednost v trgovini 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11, 12/07:13, 8-9/08:16 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Okolje- okoljska politika (al. tudi Trajnostni razvoj) emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23, 4/08:19 Plačilna sposobnost (al. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23, 4/08:22 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23, 6/08:19-20 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 89/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12, 12/07:11, 1/08:12, 2/08:10, 3/08:15, 4/08:12, 5/08:9, 6/08:11, 7/08:12, 8-9/08:12 plače v javnem sektorju 7/07:19-20, 6/08:12 Prebivalstvo 1/07:22-23, 12/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca al. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti al. Industrija Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 20 Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci 2/03:18, 5/03:16, 89/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 89/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13, 1/08:14, 4/08:14, 7/08:15 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/05:24 regionalni BDP 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih - regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20, 3/08:23, 4/08:20 Socialni indikatorji pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17, 1/08:23 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - izdatki za socialno varnost/zaščito 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:2425, 3/06:18, 4/07:28-29 stopnja tveganja revščine 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24, 2/08:15 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 8-9/07:11, 2/08:9 struktura registrirane brezposelnosti 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 89/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11, 12/07:10, 1/08:11, 2/08:8-9, 3/08:14, 4/08:11, 5/08:8, 6/08:10, 7/08:11, 8-9/08:11 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 Programi zaposlovanja Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 89/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 89/07:17, 12/07:14, 3/08:18, 6/08:15, 89/08:17 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19, 12/07:14 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 struktura prenočitev po vrstah krajev 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 str. P 21 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP - Agencija RS za plačilni promet, APr - Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, AtVP - Agencija za trg vrednostih papirjev, BDV - bruto dodana vrednost, BS - Banka Slovenije, CEEPN -Central and East European Privatisation Network, COICOP - klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU - Center za razvoj Univerze, DFO - Druge finančne organizacije, DG ECFIN - Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ - Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD - Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB - Evropska investicijska banka, EeA - European Environment Agency, ELES - Elektro Slovenije, EIMV - Elektroinštitut Milan Vidmar, EK - Evropska komisija, ESS - Ekonomsko socialni svet, FAPRI - Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM - Global Entrepreneurship Monitor, GFK - Gesellschaft für Konsumforschung, GURS - Geodetska uprava, GZS - Gospodarska zbornica Slovenije, PČR - Poročilo o človekovem razvoju (HDR - Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO - Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI - Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ - Inštitut za varovanje zdravja, KDD - Klirinško depotna družba, KGBJF -konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, LBo - Ljubljanska borza, PzP - Partnerstvo za pristop, MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF - Ministrstvo za finance, MGD - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ - Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, NFD - Nacionalna finančna družba, NPISG -neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS - Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (-) - ni podatka, n.s. -ni smiselno, NUTS - skupna evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot (Nomenclature of Statistical Territorial Units -NUTS), ki jo je vzpostavil Eurostat. Njen namen je skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlago za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v Eu, OZS - Obrtna zbornica Slovenije, PKM - pariteta kupne moči, RRD - Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ - Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID -Slovenska izvozna družba, SKM - standard kupne moči, SRD - Slovenska razvojna družba, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, SVEZ - Služba vlade za evropske zadeve, SZB - Slovenski zavarovalni biro, SZZ - Slovensko zavarovalno združenje, UJP - Urad RS za javna plačila, TUVL - trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR -Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L -Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O -Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 Zbirka Delovni zvezki letnika 2007 in 2008 8/2008: Mednarodna mobilnost študentov in pedagoškega osebja v terciarnem izobraževanju, T. Čelebič 7/2008: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (2005, 2006 in 2007), M. Kersnik 6/2008: Potenciali energetske učinkovitosti. M. Vendramin 5/2008: Dostopnost, kakovost in učinkovitost terciarnega izobraževanja v Sloveniji po letu 2000. T. Čelebič. 4/2008: Enostavnost poslovanja v Sloveniji: Ocena kakovosti regulacije z raziskavo Doing Business Svetovne banke, Andrej A. Chiaiutta 3/2008: Vpliv plač na inflacijo v Sloveniji, I. Masten 2/2008: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, J. Mirjana Novak 1/2008: Razvitost in dejavniki konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev, M. Koprivnikar Šušteršič 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 - pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja - teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995-2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk_ Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni._ Pomladanska / Jesenska napoved Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2008, 2008 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008, 2008 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2008, 2008 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013), 2005 Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001-2006) IB revija IB revija 1/2008 VSEBINA: Milena Bevc: Financiranje, učinkovitost in pravičnost visokega izobraževanja - povezave med temi pojavi in mednarodna konferenca o njih. Bruce Johnstone: Financing higher education: some special features of formerly socialist Europe. Lorenz Lassnigg, Martin Unger: Funding higher education - where is Austria going? Astrid Schwarzenberger: Funding higher education in Germany: raising the issue of efficiency and equity. Hans Vossensteyn: Student financing in the Netherlands: from generosity to cost-sharing - facts, perceptions and effects. Borut Kodrič, Nada Trunk Širca, Rok Strašek: Funding higher education in Slovenia: the introduction of a lump-sum instrument. Prakash Naidoo: A funding framework to address efficiency and equity in public higher education institutions in South Africa. Hans Vossensteyn, Petr Matëjù: Challenges in funding, equity and efficiency in higher education._ Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 8-9/2008 Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Elektronska pošta: Tel./faks: Davčna številka SI________ Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Poštna številka, kraj: Datum naročila: Žig in podpis odgovorne osebe Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (11 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (11 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko ogledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.