216. številka. Trst, v petek 20. septembra 1901 Teč 3 j XXVI .Bdinoat „ z cafcrat t« da«. rasun aedelj ta pr JEikot. ob 4. uri ive^r. Strihnina luaAi : za celo leto........34 kron p pol l«a.........12 „ za Vtrt leta........ 6„ za eo mwcr........ 2 kroni )£tiiBo t plačevati naprej. Na na-^ oriloimr run.hiin« -e oprava a i oiira _ J3 l .Nakaniah ▼ Trrtu se prodajajo po-Mn»cne iterilke po 6 itotink avo.>; i --'m Trata pa po 6 nu>iint (4 Btf.| Telefon S t t. 87«. Glasilo političnega društva ,J£dinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi s« računajo po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oeiani it«i. ne računnjo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Eokopini ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu učlane sprejema apravnl&tvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trat. lirednlAtvo |n tlnkarna se nahajata y ulici Carintia šiv. 12. Upravuiitvo, ln sprejemanje iiiHcratov v ulici Molim plecolo Siv. 3, 11. tiad pobrežja Gdanskega, že je gnalo Viljelina II., da se je izjavil o pomenu ravno zvršenega dogodka, ko sta se ruski vladar pa <»n sesla pri Gdansku. Od radosti je zagotovil Viljehn II., da obči, evropski mir je tudi nadalje zagotovljen za vežo dobo, in to vsled dogovora med obema vladarjema najvećih evropskih velesil. Cesar Viljelm II. se je kar oddahnil od teže, ki ga je tlačila poprej. Iz te izjave moremo posneti vsaj toliko, da do obiska pri Gdansku je bilo evropsko položenje glede na mir negotovo, in to kiju bit ravnovesju, katero vzdržuje z jedne strani troEveza, z druge pa Rusija združena s Francijo. Jednako moremo sod ti, da ne tu, ne tam niso na odločiluih mestih še pripravljeni dovoj, da bi izvršili že da v no gojene namere. O Nemčiji je znano, da si še le pripravlja mornarico prve vrste in da si l>o še le zidala glavni vodotok, ki 1k» tudi v strate-gičcem pogledu silno važnega pomena za Nemčijo. Tudi je v Nemčiji mnogo takega, kar bi obteževalo kako večo vojno. Država sama se je že silno zadolžila ne le radi ekspedicije v Kitaj, temveč tudi radi vsega tega, s čemer se pripravlja za velike vojne. V Nemčiji je vsled raznih znatnih in-dustrijalnih in finančnih polomov tudi znatna občegospodarska kriza. Dna potrebuje kapitalistični denar doma bolj, nego drugih let, in če govorč sedaj, da nemški bankirji dajo ravno sedaj veče posojilo Rusiji, zgodi se to le vsled tega, da je Nemčija zopet d*>segla poprejšnje prijateljstvo z Rusijo, iu da je Evropa za več let odslej brez strahu pred večo vojno, kakor se je izjavil ravno Viljelm II. Vse to, kakor se je Viljelm II. trudil za novo sprijaznjenje z Rusijo, in kakor so pisali vellkonemski listi pred odhodom carja Nikolaja II. k nemškemu morskemu pobrežju, dokazuje, kako so se bili ohladili odnošaji med Riir-jo in Nemčijo. Vrhu tega je objavila nemška vlada še carinski tarif, ki bi, ako bi ostal, zadel najbolj ru-ko žito. Navskrižja so bila 2e velika, in dokaz spretnosti nemške diplomacije je, ako so se jx>vrnili poprejšnji odnošaji. Zajedno pa dokazuje novo sporazumijenje med Nemčijo in Rusijo, da tudi poslednja želi mitu, in da tudi ona ima opraviti dovolj na znotraj in na dosedanjem tiru zunanje }>oIirike. Vsied razgovora pri Gdansku morejo tudi druge veče in manjše države v Evropi mirnejše pretresati notranja in zuuanja svoja vprašanja in postopati, jednako Nemčiji pa Rusiji, v smislu povspeševanja tistih inte-ret-ov, ki se dajo dosezati brez vojnega odlo-čevauja. Vprašanje pa nastaje, ali je Slovanstvu na korist, da je Nemčija zoj>et na prejšnji stopinji prijateljstva z Rusijo ? V obče se more trditi, da je nesreča za Slovanstvo sploh, da Rusija tudi od strani Nemčije jHJtrebuje zagotovila miru. Kajti Nemčija, oborožena še bolj tudi na morju, bo se l>olj neugodno vplivala na nadaljnji razvoj Slovanstva, in če je že doslej pritiskala tudi in posebno na Avstro-Ogrsko, bo to nadaljevala odslej še z večim pogumom. Seveda bo tudi Rusija skušala okrepiti se na znotraj in na vse strani, kolikor bolj so jo razmerno oslabljala velikanska gospodarska podjetja. Med temi svetovno pomenljiva Sibirska železna proga. Vprašanje je le, katera velesila se v naznanjeni mirovni dobi pripravi v većih inerah ? Tista, kateri se to posreči, bo skušala pozneje, da prehvapi druge in doseže to, za kar se sedaj še ne čutijo prigotovljene. Zapadni Slovani se morejo potolažiti s tem, da Rusija pozna dobro, kaj namerjajo zapadne evropske države v bliži bodočnosti, zlasti pa Nemčija. Velikonemški programi se preso j u j a j o že davno tudi na Ruškem, in Rusija ne išče velikih finančnih sredstev, da bi jih zapravljala, temveč, da bi s povečano silo razvijala svoje kulturne moči, a tudi svojo orožno moč. Rusija pozna že svoje prave in neprave prijatelje, in če je v prejšnjih dobah hodila v ogenj za druge, si je ohranila spomin o oj>eklinah v tem ognju. Da se je Nemčija povzdignila do današnje svetovne veljave, je posledica napak ruske diplomacije, a tudi avstrijske. Vsled svojih napak je Rusija dobila veliko sosedko veli-konemško. S to računi seilaj, in v Rusiji so veliki politiki tega mišljenja, da je treba prijaznih odnošajev med Rusijo in Nemčijo. Tako delajo in tako je treba umeti tudi sedanji obisk v Gdansku. Iz fleželDfiia zbora istrsta Za pravo ribarenja v davčni občini Skoiije. Poslanci Kompare in tovariši so stavili nastopno interpelacijo : Pred nedavnimi časi še imela je davčna ^občina STk ofjje pravo ribarenja (il diritto cu pešca) v Valleoltri. Sedaj pa poteguje — kakor je obče mnenje — najemnino ribolova (atfetto di peeca) občina Koper oziroma dež. odbor. Obzirom na to podpirani vprašajo: Ali je res, da pravo ribarenja ne pripada več dotični občini Škofije (3 frakcije)? in če ne pripada Škofijam, komu sploh pripada ? Kako je to, da bi Škofije zgubile to pravo, in kdo je kriv, če se je to zgodilo ? Za napravo vodnjaka v Škofiji srednji. Isti poslanci so stavili nastopno interpelacijo : Leta 1897. prosili so občinarji Škofije srednje potom občinskega urada v Miljah deželni odbor podpore za popravo oziroma napravo vodojaka. Občinski zbor je opravičeno prošnjo podprl in govorilo se je, da je deželni odbor zagotovil for. 200 podpore za napravo vodnjaka. Občinarjem- prosilcem pa še danes ni nič znanega o tej podpori, in potrebne vode jim še vedno manjka. Sedanji župan v Miljah je sicer leta 1900 potrosil 58 gl. za popravo vodnjaka. S to malo potrošeno svotico je župan, mesto da popravi dosedanji vodnjak, istega pokvaril tako, da sedaj ne odgovarja potrebščinam občanov, ne z ozirom na kvantiteto, ne z ozirom na kvaliteto vode. Poprava je začela že razpadati; škoduje pa to vodi toliko, da je skoraj nepitna in preti nevarnost, da občani ostanejo brez vode. Občani so se v tej stvari obrnili večkrat do župana ; ker pa isti nn vse prošnje ostaja gluh, vprašajo podpisani : 1. Ali je deželni odbor res naklonil podporo za napravo vodnjaka na Škofiji srednji — in če je dovolil, kako svoto je odka^al ? 2. Ali je deželni odbor pripravljen ukreniti potrebne korake, da miljski župan vsaj dosedanji vodnjak postavi v dobro stanje ? Politični pregled. V TRSTU, dne 20. septembra 1901 Deželni zbor istrski. V včerajšnji seji deželnega zbora istrskega so bili navzoči gg. poslanci Kompare, Kozulić, Mandić, dr. Dinko Trinajstić, dr. Mate Trinajstih, Spinčić in dr. Stanger ter 19 poslancev večine. Na galerijah so bili znani razgrajači: nekaj italijanskih dijakov, znane dame in nekoliko otrok. Cital in odobril se je zapisnik poslednje seje. Predsednik je naznanil poslance, ki so se opravičili radi odsotnosti (dr. Laginja). Obvestil je zbornico, da je kondoliral kuriji zaradi škofa Sterka, ni pa pozval zbornice da bi — po starem običaju — vstala v znak sožalja. O tem je bilo govora še pozneje koncem pred zaključkom seje. (Pokojni mons. Šterk pač ni bil kralj italijanski, niti predsednik Zjedinjenih držav; razven tega pa je bil še ta pogrešek, da je bil Hrvat. Op. stavca) Čitale so se resolucije glede podpor po toči poškodovanim krajem ter so pozivali vlado, da stavi na razpolago primerno svoto. (Gospodje iz večine so se nekaj naučili od manjšin. Zavzemajo se *,a po ujmah poškodo-v ane kraje, tudi za take, za katere so že pred enim mesecem prosili podpore naši poslanci, n. pr. za Labor. Op. stavca.) Čitala se je interpelacija poslanca Kompareta glede pravice do ribištva občine Škofije ter interpelacija poslanca Vululicha glede neke ceste na ( reeu. V debati o poročilu šolskega odseka o računih penzijskega zaklada, je govoril prof. Mandić hrvatski. Ponavljale so se običajne scene. Komaj je nagovoril zbornico, začeli sta galeriji ropotati, žvižgati, kašljati, razbijati po klopeh in drsati z nogami tako silno da se je predsednik spomnil svoje dolžnosti ter začel razlagati svojo nalogo, da skrbi za »resnobo, mir, veličastvo in svobodo zbornice«. Kolika ironija ! Dal je sicer izprazniti drugo galerijo, a fakini so napravili mal sprehod tei se pridružili — gospod: na I. galeriji. Predsednik je skušal izprazniti tudi >boljšo« galerijo, ki je žvižgaje in kriče: cito, basta itd. odhajala. Prof. Mandić jim je za-klical : fakini, mascalzoni ! Cultura! Ko je nastalo nekoliko miru, je prof. Mandić podal izjavo, da bo manjšina, ker nima zaupanja v deželni odbor in v c. kr. vlado, ki ga vzdržuje, glasovala proti poročilu. Poslanec Kompare je začel slovenski ter je potem, češ, »da se ne bomo dolgo lovili« (je zares divji lov s to fakinažo na galerijah) — nadaljeval italijanski. Vprašal je, kaj je s penzijo učitelja Leopolda Krapša, ki je umrl v tržaški bolnišnici, kjer je kmalu potem umrla tudi njegova soproga. Tej poslednji v bolnišnici niso hoteli potrdit' pobotnice in zato ni vdobila mirovnine. Sedaj bi imela do dotičnega zneska — nekaj nad 200 gld. — pravice mlajša otroka. Govornik je vprašal, kam naj se obrne, da izve, kaj je s to penzijo ?! V tem se je vrnilo občinstvo na galeriji. O poročilu agrarne komisije se je oglasil zopet posl. prof. Mandić ter je kritikoval postopanje prejšnjega in sedanjega ravnatelja poljedelskega zavoda, v katerem zavodu je vse čisto italjansko, da-si bi imel ta zavod služiti vsej deželi, v kateri je večina prebivalstva slovanska. Prvi, Hugues, je vedno potoval, a samo po okrajih, kjer bivajo Italijani, kjer je pričakoval, da ga lepo sprejmejo ; za slovenske okraje se ni brigal. O drugem Cukovichu ali Kukoviću, ne vem kako ga zovete, smo dosedaj slišali še le malo ; toda kar smo Čuli, je tako, da ga moramo obsoditi. Pravijo, da on pozna svoj materinski jezik. Posl. S p i n č i 6: Boji se ga ! Prof. Mandić: Ali se ga ne poslužuje, da ne bi tudi Slovani imeli kake koristi ! Ze prej je bilo nastalo divjaško Topotanje. Nekdo iz galerije je kričal govorniku: molči ! A ko je predsednik gospodo povabil s: »prego signori«, da se odstranijo, upili so: »semo in cuea nostra*. Prof. Mandić ni hotel nadaljevati, dokler ni bila tudi boljša galerija prazna — ostale so le dame. Ker so se pa b;li gospoda zopet vrnili v — cirku3 in znova ropotali, je dejal posl. Spinčič: Ali niso to komedije?! In c. kr. vlada trpi take komedije že 17 let! Posl. dr. Dinko Trinajstić pa je konstatiral, da je to »bettola« a ne »ca-mera«. Posl. prof. Mandić je nadaljeval ter navedel slučaj, kako so se leta 1899 občine buzetske, ko jim je toča uničila vinograde, obrnile do poljedelskega zavoda, da jih pouči, kako naj obvežejo trte, da bodo prej rodile. Odgovor tega divnega zavoda v takem strogo gospodarskem vprašanju se je glasil, da naj pošljejo italijanski prevod svoje prošnje, ali pa da jo naj napišejo italijanski ! Zopet ropot. Prof. Mandić je po italijanski zaklical predsedniku : Samo pod Vašim predsedništvom se morejo goditi take — svinjarije, gospod komendator! kar je gosp. Campitelli mirno vtaknil v žep! Zopet žvižganje in neopisljivo razbijanje, kašelj, drsanje z nogami itd. Posl. dr. Mate Trinajstić: Ako predsednik ni v stanu, da bi zabranil, da se dela nasilje nad zbornico, ako tega ne more za prečiti predsednik, morala bi to storiti c. kr. vlada. Tudi posl. dr. Stanger je konstatiral, da poče-njanje v tej zbornici spada pod kazenski zakon. Predsednik ga je brzo zavrnil, da on — Stanger — nima besede ! Prof. Mandić je nadaljeval ter govoril o poljedelski šoli, v kateri se dečki ob deželnih podporah uče gospodarstva. Toda prvi pogoj, da kdo dobi podporo, je ta, da je Italijan. Slovani so torej eo ipso izključeni iz te šole, ker ne morejo dobiti podpore, niti slediti pouku, ki je izključno italijanski. Zadnjega leta je bilo v tej šoli 7 — reci sedem — učencev, kar pač najbolje dokazuje, kakšen optimist je referent agrarnega odseka, ko je govoril o vspehih tega zavoda. Zavod služi samo poreškeinu okraju, oziroma gospodi v Poreču. V tem je moral predsednik zopet izprazniti galerijo. Prof. Ma n d i ć je reasumiral razloge, iz katerih bo manjšina glasovala proti računu agrarnega zavoda za leto 1900. (Zvršetek pride.) Deželnozborske volitve na Kranjskem. Včeraj so meščani in tržani stopali k volilni žari. Bilo je izvoljenih devet na-rodno-naprednih poslancev, 1 Nemec (v Kočevju) in 1 konservativec, to je dekan Arko za meBto Idrija. A ta še le na ožji volitvi. Na prvotni volitvi je dobil narodno-napredni kandidat dr. Majaron 127, dekan Arko 125 in socijalist Rinaldo 33 gl. Poleg izvolitve dekana Arkota sta važna momenta včerajšnjih volitev velika večina obeh narodno-naprednih kandidatov v Ljubljani (825 oziroma 801 proti 297 oziroma 279 glasov) soglasna izvolitev g. Fr. Arkota za skupino Postojna-Vrhnika-Lož, dra. Tavčerjeva večina v dolenjskih mestih (380 proti 61) in pa tistih 37 glasov, ki jih je nemški kandidat za skupino Kočevje-Ribnica dobil v Ribnici! To nas je osupnilo. Ko je tako, da Kočevci ma-jorizujejo Ribenčane, pa naj bi ti poslednji varovali svoje stališče vsaj s tem, da bi — ostali doma. Včeraj je volila tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, ki je izvolila 2 pristaša narodnonapredne stranke. Včeraj izvoljeni poslanci so torej ; Ivan Hribar, Peter Grasselli, Fr. Arko, dr. Ivan Tavčar, dr. Andrej Ferjančič, Ciril Pire, dekan Arko, Josip Kušar, Filip Zupančič, dr. pl. Schoppl. Deželni zbor goriški. I>ne 17. t. m. imel je »ležerni zbor goriški svojo XV". sejo, priče ikom katere se je deželni glavar v top-lih besedah sjM>minjal umrlega grofa Frana Corooinija. Nekoliko poročila smo morali odložiti za jutri radi obilice gradiva. Kompromis v veleposestvu na Će- skem O jKjgajanjih, ki so slednjič dovela do kompromisa — kakor smo omenili že včeraj — sti ol>e stranki sporazumno izdali komunik«*, iz katerega posnemamo : a) da fidejkomisno vele posestvo ostane popolnoma konservativcem ; b) v nefidejkomisnem veleposestvu bodo imeli konservativci 33, liberalci pa mandatov; c> obe stranki predložiti takoj v prvi seji dež. zbora predlog za sprerneml>o volilnega reda za veleposestvo. Temu predlogu v |K»dlago Ihx1 > isti principi, na katerih je bil zasnovan predlog |>oslaneev konservativnega vele|>ose9tva že v zadnjem zasedanju deželnega zl»ora. er na Dunaju srečno začel na gospodarskem |>olju. Kar čutijo se že notri v vzduhu splošne spravljivosti. V šumečo čašo Korl>erjeve slave pa češki listi prav pridno »puščajo kapljice }>elina. Cel<5 zmerni in skrajno premišljeni »Hlas naroda« opominja konservativno plemstvo, da je s tem kompromisom zapravilo svoje odlično stališče, ra plačevati s samozatajevanjem, ki je že nadčloveško, ki sega daleč pr^ko moralne sile naj blažjega človeka. G. Korber pa se veseli funkcioniranja dež. zbora in si morda celo domišlja, da se mu je tudi v naših krajih {»osrečil korak do pomirjenja ! Ruska carska dvojica Franco-zkem. Včeraj zjutraj so se carska dvojica, predsednik Loubet in spremstvi odpeljali iz Cooipiegnea v Reim-. Izstopili so v Fresnoisu, na postaji, ki so jo priiedili navlašč v ta namen. Od postaje so se odbijali v kočijah do prostora, kjer so se vršile vaje; tam so car in o-Lalo vojaško spremstvo zajahali konje in se v diru podali na grič, odkjer so opazovali vaje, ki so se vršile na planjavi. Car se je jako povoljno izrazil o izvrstnosti franco-zkih čet in ei dal razkazati neki nov top iz tovarne Pouteaux. Po vajah je car odjahal v grad Vitrv in je bil medpotoma od ogromne množice burno pozdravljan. V gradu je bil »dejeuner«, po katerem sta predsednik in car izrekla jako prisrčni napitnici. Po predsednikovi napituiei je vojaška godba svirala rusko himno, po carjevi napitnici pa marzi-Ijezo. Od tu so se vladarji s premstvom odpeljali v Raims, kjer jih je sprejel župan v mestni hiši. Vladarji so si ogledali tudi stolno cerkev v Reimsu in se potem povrnili v Compič^ne. ( arica je na mnogih krajih fotografirala, med drugim tudi cara, v času, ko si je ogledoval top. Listi poročajo, da car obišče tudi Pariz, vendar se o tej priliki ne bodo vršile ni kake slavnosti. Vojna v južni Afriki. Buri postajajo ofenzivueji. L->rd Kitchener brzojavlja, da so bile tri stotnije pod poveljstvom majorja Groogha napadene od Barov. Buri so fingirali, da se hočejo utab >riti na neki ravnini. Major Groogh se je podal na neki grič, od kjer jih je mislil napasti; naenkrat pa so, od spredaj in od strani, burske čete njega napadle! I-te so bile poprej skrite. Angleži so morali j>obegniti ; zgubili so 15 mrtvih, med temi dva častnika; ."> častnikov in 150 mož pa so Buri ujeli. G-roogh je z ostankom svojih čet zbežal v Jagersfontein. Kitchener brzojavlja dalje, da je tudi barski poveljnik Smuts napadel angležko konjico pri Elandsri-verpoort. Angleži so izgubili 23 mrtvih, med temi 3 častnike; in 32 ranjenih, med temi 2 častnika. Brzojavka ne pravi pa, da-li so zmagali Bari ali Angleži, iz česar se da sklepati, da so gotovo zmagali Buri, ker, ako bi bili zmagali Angleži, bil bi Kitchener gotovo jK>vedal to. Kitchener se je posvetoval z Milnerjem glede proglašenja obsednega stanja v vsej kapski koloniji, po kateri se je že skoraj povsod pojavila ustaja. Afrikan-derji pristopajo kar trumoma k burskim četam. Sami angležki listi poročajo, da je postopanje Angležev z ujetimi Buri nečloveško in barbarično tako, da zgodovina ne pozna sličnih slučajev. Tržaške vesti. Pogreb blagopokojnoga škofa And. Mar. Sterka. Naš narod se pripravlja povsod: da v lepem, impozantnem številu izkaže zadnjo čast svojemu ljubljenemu škofu. Povsod povprašujejo naši ljudje vseh stanov, ob kateri uri bo pogreb in kod da se bo gibal? Včeraj smo prinesli točen red slavnostnega žaljnega sprevoda, danes pa dostavljamo samo, naj se narod v soboto do 8. ure zbere v svojih bratovščinah. Zlasti velja to za slovensko Marijino družbo in za bratovščino sv. Cirila in Metod ij a. Zbirališče slovenske Marijine družbe bo v šoli sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, zbirališče bratovščine sv. Cirila in Metodija pa pred cerkvijo sv. Jakoba. Povodom smrti škofa .Sterka prihajajo ordinarijatu cele vrste izrazov sožalja. Med onim, ki so kondolirali, so tudi: njeg. veličanstvo cesar, papežev nuncij na Dunaju, škofje Strossmaver, Stadler, Mah nič in Va-lussi; kardinal Missia v Gorici itd. I)vatisoclctna kultura! V nekem laškem listu smo čitali včeraj, da je mestna delegacija sklenila, da se na nikak način ne udeleži pogrebnih slavnosti po pokojnem škofu S t er ku. Mestna gospoda se je odločila torej do skrajnosti in zanesla je svojo Brditost celo tja preko groba : celo v očigled smrti ne more ugladiti svojega od strasti spakedranega lica. Tudi ob grobu pokojnega škofa se mestna delegacija ni mogla otresti sovraštva do škofa, ki ni zagrešil druzega, nego to, da je hotel biti pravičen tudi proti večini vernikov v svoji škofiji. Dalje jih res ni mogla zavesti slepa strast. In taki ljudje, ki na tak način gazijo čut pijetete, bijejo se neprenehoma na prsa, povdarjaje svojo dvatisočletno kulturo ! Genij človeštva — zakrij si svoj obraz. Veuti secoli di eivilta latiua l ., . . Pod tem naslovom piše »Trieste« : »Neprestano imajo na ustnicah ta bobneči motto; ali vsako toliko, ob vsaki priliki, se kažejo nevredne istega ; ga zatajujejo z neumnostjo strasti in z ni/.kiui sovražnim srdom. Sedaj pa so kar naravnost izbrisali ta motto s činom, ki je prava negacija človeškega čutstvo-vanja in vsakega pravila, veljavnega za civilizirano življenje. Niso druzega, nego najbolj živinski divjaki, iz vrsti k a n i b a 1 o v, ki prirejajo mrtvaški ples po glavah pobitih sovražnikov. Temu nasprotno se vsi natodi, tudi oni, katere običujerao imenovati barbare, klanjajo pred veličastvom smrti. »Preko groba ne sega sovražna jeza* — to je sentenca, to je zakon, proti kateremu se ne pogreša, kdor ima v duši le količkaj Človeškega poštenja, le količkaj uljudnosti. Naši psevdoliberalci, upravitelji municipalnih stvari, ki se ponašajo žnjo in jo zlorabljajo tisto pretvezno |>odedo-vano latinsko kulturo — kakor kako pod-žigalno tredstvo o gotovih prilikah — pa se kažejo raje sedaj od najodijozneje strani gori omeujenih divjakov. Ne zadovoljeni še po nasprotstvih, uprizorjenih v imenu nekega krivega in lažnjivega nacijonalizma proti škofu monsignoru Sterku, dokler je bil še živ, hočejo dati duška svoji jezi in svojemu sovražtvu tudi proti krsti, ki vsprejuae truplo, katero smrt dela dvakrat sveto. Zato so storili heroični sklep, da se ne udeleže pogreba, da tudi mestnemu zboru pri sv. Justu, mestnim redarjem in gasilcem ne dovole udeležbe. Radi tega pa pogrebne časti monsignoru škofu gotovo ne bodo manjše, kakor tudi meščanstvo ne zamudi udeležiti se na dolžnem tributu udanosti in počaščenja. In to bo v nov dokaz, da gospodje, ki gospodarijo v palači, ne predstavljajo javnega menenja, čutstvova:>ja meščanstva, ampak predstavljajo le svoje zoperno in nizko strankarstvo. Na pogrebu bo figuriral jedini in sam župan. Ako bi on moral predstavljati municipij in mestni svet, gotovo ne bi našel pravega prostora; prvi meščan Sandrinelli, plemenit človek, vreden spoštovanja, bo 'smatran tudi na pogrebu le kakor predstavitel j svojegi lastnega poštenja in čutstvovanja prebivalstva tržaškega, ki ima svojo moderno civilizacijo in ne potrebuje one iz stoletij, ki so bila, s katero se divjaki iz demagogi babajo in jo ob enem — prosti tu i rajo«. Tako »Trieste«. Pravična obsodba in zaslužena. Samo malega pojasnila bi prosili. »Trieste« pravi, da ti profanatorji resnične civilizacije ne predstavljajo javnega menenja. Ali fakt obstoji vendar, da isti profanatorji gospodujejo v Trstu absolutno že leta in leta. Tu je zdaj dvojno možno: ali ti profanatorji vendar le repre-zentujejo javno menenje, ker dobivajo od njega glasove; ali pa je kdo drugi kriv, da ostaja gospod tvo v rokah ljudij, ki so — po svečani sodbi »Trieste«-a — slabši nego barbari!! To je mučen dilemma, v katerega nas je potisnil »Trieste« se svojo sentenco. Naj nas izvoli rešiti iz te negotovosti s primernim pojasnilom ! Nikdar ved ! Da, nikdar več! To naj si zapomnijo oni, ki danes z gnusnim fanatizmom mečejo kamenje na oder, na katerem leži mrtvo truplo blagopokojnega vladike Andreja Marije Šterka ! Oni, ki blatijo njegov spomin, mesto da bi ga blagoslovljali ! Oni, ki ne spoštujejo veličastva smrti in gazijo v blato čut pijetete! Oni, ki v narodnem be-snilu svojem odrekajo pokojnemu biskupu ono, kar je človek že po zahtevi človeške civilizacije dolžan vsakemu sočloveku in kar je tudi v običaju med omikanimi ljudmi vsega sveta in kar je nad političnim nasprotstvom in strankarsko strastjo ! Oni, katerim so čut-stva tako zbesnela, da pokojnemu dostojanstveniku odrekajo poslednjo čast! Da : oni naj si zapomnijo, da nikdar več ne bodo imeli škofa, eegar dobrotnost in milino srca bi mogli tako izkoriščati in zlorabljati v svoje strankarske namene, kakor so to m'jgli pod pokojnim vladiko! Nikdar več! In je čisto vse jedno: ali dobijo Slovana ali Italijana ! To zavest imamo mi! Zato naj nam verujejo, da bomo mi hladni do dna duše razpravljali vprašanje — imenovanja bodočega vladike ! Pred par leti še bi nas bilo to vprašanje silno vznemirjalo in nam kratilo sen; danes pa — se ne vznemirjamo! Blagopokojni je bil — tega ne tajimo — po narodnem čutu naš. Ali kakor cerkveni dostojanstvenik je v svoji dobrotnosti in obzirnosti često šel preko meje v svojem prizadevanju, da bi tolažil italijanske — politikone. Ne pravimo tega z namenom, da bi ob grobu izrekali očitanja, ampak da konstatujemo, da je to pojav najgrše, najostudneje nehvaležno-sti, ako Italijani mečejo kamenje v grob pokojnega in ako mu odrekajo poslednjo čast, in to ne le kakor osebe, ampak tudi kakor zastopniki oblasti..... ! Nikdar več jim ne bo tako dobro, kakor jim je bilo za vladikovanja Andreja Marije! Pa naj le dobijo na škofovsko stolico trža-ško-kopersko moža po svoji misli in svoji želji! Na drugo stran tehtnice pa pade vtem slučaju dejstvo, da dobimo mi slobodno roko in <1 a bomo mogli mi i vse drugače braniti svojo pravo v eerkvi, nego smo smeli in hoteli za dobo vladikovanja blage duše, ki je bil Andrej Marija Š t e r k ! Krlvoverski »Primorski list« se je zopet začel zaganjati v katoliškega škofa Drohobeckega, v sv. katoliško unijatsko cerkev in posebno v uboge tržaške slovenske trpine. Stojimo ob odprtem grobu ; zaradi tega naj mirujejo boji tačas. Ko pa mine čas našega žalovanja, povrnemo se na riemanjske slavnosti, na izdajalske napade »Prim. lista », zlasti na njegovega pokrovitelja: goriškega Vichinga. Kako tO?! Prejeli smo: »Iz vsega tega ne pride nič dobregac, tako se je menda izrazil, kakor trde razni poslušalci ! Gospod kapelan Košir namreč, ko je imel propoved v cerkvi sv. Antona starega in ko je rekel, da ni lepo, da naše ljudstvo zahaja'k »Ar-menom«, za kar da bodo dajali odgovor oni, ki je zavajajo. Torej sedaj ni več niti lepo zahajati k Armenom ?! Pred nekoliko leti bilo je pa drugače. Trinajst ali štirinajst let je tega, ko sem pohajal niži e. kr. gimnazij v Trstu. Takrat je, če se ne motim, tudi gospod Košir pohajal, ali viši gimnazij. Ta gospod se bo spominjal morda, da takrat nismo še imeli velike kapele v gimnazijskem poslopju. To so uredili še le kasneje. Sedaj se daruje sv. maša vsako nedeljo in vsaki praznik v isti kapeli. Vsaki gimnazijalec naše vere je primoran priti vsaki krat k maši. Pred leti pa ni bilo tako, ampak smo morali prihajati k sveti maši samo ob začetku in zvršetku šolskega leta, na cesarjev imendan, na sv. Alojzija dan in še nekatere druge dneve. Sv. maša se je takrat darovala pri sv. Antonu starem, a 1 i pa — strmite — pri A r m e n i h, torej unijatih ! Jaz sem bil parkrat pri sv. maši v armenski unijatski cerkvi. Seveda nisem bil sam, ampak bili so vsi gimnazijci naše vere, naši profesorji veronauka, vsi semenišniki itd. : Mi smo cel<5 peli pri sv. maši in najbrže I tudi gospod Košir, kajti znam, da je bil 1 dober pevec. Takrat torej je bilo lepo, tla smo zahajali k maši v armensko j cerkev, da so zahajali tudi naši duhovniki in tisti, kateri so namenili posvetiti se duhovske m u stanu — sedaj pa ni več lepo — sedaj je morda še čeki velik greh ! Kak<5 to??! Prosil bi pojasnila. I. S. F. Prejeli smo in objavljamo: Uredništvu periodičnega lista »Edinost« v Trstu. Z ozirom na Vašo notico »Kaj je »sodelovanje« in »vpliv« v »Edinosti« z dne 1<3. septembra t. 1. in temeljem ij 19. tiskovnega zakona Vas vabim, da objavite v smislu navedenega zakona sledeči popravek : Ni res, da sem pri sestavljanju uredniškega programa za »Slovenko« koncem leta 1899 igral tisto ulogo, kakor jo igrajo na sploh konceptni uradniki. V tem ko morajo konceptni uradniki koncipirati, kar jim šef ukaže, nisem jaz imel nobenega šefa in ako bi bil hotel kdo na mojem načrtu kaj izpre-minjati, bi bil lahko revociral svoj koncept, česar uradnik ne more. — Ni res, da mi je bilo dano naročilo, naj sestavim načrt programa, temveč me je sedanja urednica naprosila, naj to storim. — Ni res, da sem si domišljal, da sem nekak »tajnik« »Slovenke« in da sem to nekoč trdil; res pa je, da me je sedanja urednica v nekem pismu z dne ."i. decembra 1899 iz Ljubljane naprosila, naj storim razne priprave za reformo »Slovenke* in je pisala koncem pisma doslovno: »Prosim Te, vpoštevaj vse moje današnje prošnje ter mi potem o vsem poročaj — saj si tajnik »Slov.« ! Ako me je urednica v šali ali na pol v šali imenovala tajnika ^Slovenke«, nisem se jaz tako imenoval. — Ni res, da sem oklepal in tudi govoril, da bom pravzaprav jaz šef-redakter »Slovenke«, temveč je res, da nisem tega nikdar oklepal niti rekel. Torej tudi ni res, da me je živahna fantazija predaleč zavela; ni res, da seiu si zidal gradove v oblakih in dosledno ni res, da so se ini nenadoma podrli. Res [>a je, tla sem sodeč po izjavah tedaj nastopajoče urednice mislil," da bode »Slovenka« žensko glasilo, ki bode res delovalo v naprednih, modernih tirih, ki ne bode puščalo t. zv. krščanskega nazora v ženskem vprašanju in ki ne bode pri prvi priliki zatajilo tistih sotrudnikov, katere je uredništvo samo naprosilo za sodelovanje. Res je, da sem se v tem zmotil, ni pa res, da bi se mi bili s tem porušili kaki gradovi v oblakih. V Trstu, 18. septembra 1901. Etbin Kristan. Sv. Ivan, V rdela 789. Da je Gospod Etbin Kristan to pismo lastnoročno podpisal potrjujemo Kranz Polla. Richard Trost. Naši socijalisti in socijalizem. Soci-jalistično društvo v Trstu nam je doposlalo včeraj zjutraj sledeče vabilo : »Socijalistično društvo v Trstu priredi jutri, v četrtek 19. t. m., ob 8. uri zvečer javno predavanje v društvenih prostorih, ulica Boschetto 3. Predmet predavanja je: »Kaj je in kaj hoče socijalizem«. Ker trdite, da smo mi lažisocijalisti, vi na pravi socijalisti, Vas vabimo, da pridete na to predavanje in nas poučite o pravem socijalizmu. S tem vabilom Vam bo zajamčena svoboda diskusije. V Trstu, 18. septembra 1901. Po nalogu odbora : Kristan t. č. predsednik.« Nase uredništvo se je tudi odzvalo temu vabilu —inje na to javno predavanje poslalo svojega sotrudnika, a ne za to, da l>i so-druge |K)UČeval o čemer si bodi, temveč da bi slišal odgovor na naše članke o socijalizmu, ki smo jih priobčevali v zadnjih številkah našega lista. Vaegavedni gospod Kristan, da-si je sam žurnalist, ni vedel do sedaj, da imajo žurnalisti kolone v svojih časopisih, da zastopajo in branijo svoje nazore ter je zahteval, naj bi naš odposlanec tam, pred prepariran i m i in 1'anatiziranimi sodrugi njegovimi, pobijal njegove nazore. Njegova gospa Ar eto v a nje. Včeraj so aretirali trojico ptičkov ter so našli pri njih polna ne-drija grozdja, katerega so ukradli v nekem magazinu v svobodni luki. Ti trije mladi uzmoviči so: Ivan F., stanujoči v ulici Ri-gutti, Anto^ P., stanujoč v isti ulici in Štefan G., stanujoči v ulici Stadion. Nijednemu te lepe trojice ni nad 13 let. — Res, nade-polna tržaška mladina! Dražbe premičnin. V soboto, dne 21. septem. ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled naredbe tnk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: soproga je seveda hotela, radi lepšega, tudi ulica Fabio Severo 11, hišna oprava; uiica imeti -vojo besedico in nam je povedala ve-i S. Marco 25, hišna oj-rava; Rojau 257, pi-liko resnico, da »Edinost« zato noče govoriti sarniški predmeti in oprema v zalogi; ulica na javnih shodih, ker se potom tiska daje Chiozza 31, mobilije in mizarske klopi ; ulica dosti laglje zavijati nego v govoru. To je S. Sebastiano 2, hišna oprava. zopet nekaj novega, klasičnega. O ne, spoštovana gospa : v pihani besedi je teže zavi- ob \ remouskl Testni k. Včeraj: toplomer 7. uri zjutraj 18°.0. ob 2. uri popoiudi.6 sredi 16 stoletja. Učni jezik na Fran Josi-povi ljudski šoli je slovenski, nemščina pa je učni predmet v 2. 3. in 4. razredu. Vesti iz Kranjske. jati, nego v govorjeni. Govorjena beseda ube- 25°. C°. — Tiakoaier ob 7. uri zjtitraj 763.4. gava v isti hip in jo je težko kontrolirati. Pisana —Danes plima ob —.— prelp. in ob 0.41 beseda pa ot-taja na premišljeno razsojanje, pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob U.55 Zla>ti na pri prost ej še poslušalce vpliva govor v popoiudne. prvi vrsti se svojo dramatičnostjo, ali — ako hočete - teatralnostjo. To ve prav dobro Nedeljo V Lonjer! Rodoljubi! Ne poza- tudi Vaš gospod soprog, ki se v najizdat- l)ite> ^ je v nedeljo izlet »Sokola« v Lonjer, nejši meri poslužuje tega sredstva, kadar kjer bo veselica prirejena od tamošnjega hoče pokrivati j>omanjkljivost svojih argu- konsumnega društva! imeli bomo lep naro- mentov. Lepo, teatralno prednašan govor se den praznik. Torej : v nedeljo popoiudne vsi da izvrstno primerjati z našminkano igralko v Lonjer! na odru : a pojdite jej blizu, oterite jej - šminko, oblecite jo v navadno obleko in : tI , . . ^ , videli boste, kaj vam ostane ! Pisana beseda fBStl IZ 0Stod Kristan nam je očital je navlašč za to priliko prevel iz češčine go- tudi, da v našem listu prodajamo limonado, spod Fran Svetek. Igri je naslov: »Mikado«, Nam ne pristoja soditi, da-li je ta njegova ali »Ljubosumen soprog«. To igro sta uprav trditev prava ali ne : ali z veliko večo pra- krasno odigrala že omenjeni g. Fran Svetek vico bi očitali g. Kristanu, da svojim so- {mladi zdravnik) in gospica Nežika * Gerbec drogom ponuja prehudo — žganje. Da-li je (njegova soproga). Da-si še le zadnji teden tisti, ki opaja ljudstvo, bodi fizično, bodi du- naprošena od prirediteljev, sta se izkazala ševno, prijatelj ljudstva, o tem naj sodijo uprav rutinirana igralca, čitatelji sami, in o tem bi morali pričeti resno premišljati tudi isti Kristanovi privrženci. O da, tiste, ki so neprestano okoli njega, jih ma popolnoma v svoji obla.-ti, ker se s * Za živinorejce. Deželni odbor človekom, katerega se je fizično ali duševno kranjski bo oddajal meseca oktobra 1901 up /anilo, doseza lahko, kar se hoče. Zato pr. bike plemenjake eikaste in sive pasme proti je naša dolžnost skrbeti zato, da bo število povračilu polovice nakupnih stroškov in si- omamljenih <%im manje. Angleži zanašajo med cer v prvi vrsti občinam, v drugi tudi za - narode, katere hočejo podjarmiti, najhujša sebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6. opojna sredstva. oktobra 1901 deželuemu odboru v Ljubljani Brezvestni'agitatorji opijajo o času voli- in vsaki prošnji je priložiti 20 kron, katere te v svoje žrtve. Ali prijatelji ljudstva ne zapadejo, če bi prosilec ne hotel prevzeti od- delajo tako. Kakor se proti popivanju usta- kazanega mu bika. novljajo antialkoholična društva, tako in še * Povode nj. Iz Planine pišejo »Poveliko resnejše je'treba nastopati proti onim, vencu«: Povodenj je zalila našo dolino. Reka ki nam nar.nl moralno opajajo. Na tem du- Tnec je narasla na 230 cm. nad navadnim še v nem antialkoholienem delovanju pomagati tokom. Jela je sicer zopet upadati, a zločest* hočemo tudi mi po svojih močeh. Da ni naš delo je dovršeno. Kmetovalci imamo ogromno namen opajati ljudstvo, nam je najbolj kla- škodo pri otavi, paši in poljskih pridelkih, sična priča isti gospod Kristan sam, ki Vse je voda deloma uničila, deloma pobla-pravi, da prodajamo—limonado. G. Kristan tila. Zlasti prizadete so vasi Laze, Grčarje-naj izvoli vzeti na znan e, da ga že še pova- vec in Jakovica. Ako ne bo pomoči, preti bimo, in krnalo, v tem listu na čašo — li- lakota, kajti fižola, fermentina in krompirja monade, ki pa, kar vse kaže, precej učinkuje bo manjkalo. na živee gosjo le -ocijaiističnih voditeljev. * Agenta za i z s e 1 j e v a n j e je vjela Drobne Testi. Poskusen samomor včeraj mestna policija ljubljanska na južnem — za salo. 20 letni Anton S., stanujoči v kolodvora. Ta sleparje v ljubljanski okolici ulici Ilarriera vecchia, ima svojo ljubico v vabil ljudi v Ameriko za družbo »La Ligare ulici Coroaeo št. 5. Sinoči pa, ko se nahajal Američana« v Vidmu na Laškem, pri njej, nastal je mej njima mal Jjul>ezeuski { prepirček. Mej tem je on izvlekel na tiho _ « - • " 1 mal nožiček, se nekoliko ranil ž njim na vesti iz otaiersKe. levo stran hrbta in se vrgel pred noge svoji — D a, tega še manjka! »Slovenski ljubici. Gospodar« pripoveduje, kako so v Planini Na klic prestrašene deklice so prihiteli tamošnji gasilci — sami domačini — minolo Vesti iz Koroške. Šolsko leto na Koroškem se pričenja s 3. novembrom, a zaključuje s 15. septembrom. — In sicer to z oziro n na pašo. V znamenju krvi. Nemškutarski glasilci v Globasnici so dne 15. t. m. »bla-goslovljali« svojo novo brizgalnico na posebno slovesen način : izzivali so slovenske može, rabili kamenje in nekega posestnika potolkli do krvi. Seveda vse v večo čast in slavno nemške kulture. Tudi na Koroškem je — kakor posnemamo iz »Mira« — napravilo deževje veliko škodo na žitu in otavi. Vinogradi so močno trpeli. Razne vesti. Jan Kubelik pri papežu. Praška »Politik« piše o avdijenci slavnega virtuoza Jana Kubelika pred sv. Očetom papežem. Na avdijenci je rekel Lev XIII.: »J iz vas poznam, dragi mi Kubelik, pod imenom »II Paganini redivivo«. Kardinal \Vassarv je prosil za vas komturni križ reda sv. Jurija, ali zdite se mi premladi, pa sem ga odbil. Na to mi je rekel Wassary : »Kubelik je v resnici mlad na letih, aH kakor umetnik je mojster Božje milosti.« In odločil sem še le sedaj, da vam podelim to odlikovanje Ler vam želim, da započeto pot nadaljujete na slavo svoje domovine in vzvišene umetnosti.« Konečno je sv. Oče papež izroč 1 umetniku dva venca iz cvetlic s besedami : »Jed^n za vas, a drugi za vašo mater, katero vi, kakor sera čul, zel<5 ljubite.« — Kakor tolmač je služil mons. Zapletal, ravnatelj češkega semenišča v Rimu. Loterijske številke, izžrebane dne 18. septembra : Brno 19 6 14 13 90 Inomost 73 4 22 62 Književnost in umetnost. Paško Vucetić zapusti bodoči mesec naše mesto in se za dlje časa nastani v Rimu. Vsled tega mislim, da bo cenjenim čitateljem »Edinosti« ljubo, ako jih opozorim na jedno njegovih del, ki je sedaj izloženo v dobro-znani prodajalnici g. Schollian-a (ulica Ponte ros so). Ne gre tu za dogotovljeno sliko, temvečje le skica mladega zdravnika dr. R. Vsejedno pa je zadet z umetniško točnostjo. Med milijonom ljudi najdeta se morda dva, ki sta si povsem slična, ker se jeden od druzega razlikuje — pravi Tolstoj — onim delom glave, ki človeka dela individuum — oči,jeden prst Čela in dva prsta nosa. Jaz bi pridodal še nekaj, namreč da so v tem pogledu važna tudi usta, osobito ustnice — važnost, na katero se V u četi č, po mojem meneaju, dovolj ozira v svojih portretih. Jaz poznam onega mladega zdravnika kakih 10 let ter morem zatrditi, d« je Va-četič mojstersko pogodil njegovo notranjost. Skoda, da ni skica izdelana v popolno sliko, v kateri bi se mogli diviti tudi naravnemu izrazu žive kože, čela in obraza. Ali da se umetno; jaz ne zahtevam nikakor (kakor nekatere ženske), da mi slikar naslika točno tudi ovratnik in suknjo.... _ Dr. T. nost Francije in Rusije za ves svet in trdnost zveze med obema državama. »Figaro« pravi, da vojski Francije in Rusije Pti vojska Haaga (kjer je bila mirovna konferca). COMPIEGNE 20. (B.) Pisarna Ha vas javlja: Dosedaj ni bil določen še nikak program za danes. Sodi se, da bo za carsko dvojico dan počitka. Na večer je bil velik dine, kateremu je Bledila gala-predstava, prirejena visokima gostoma od predsednika Lou beta. Dimnik se je podrl. PRAGA 20. (B.) Glasom poročil i z Bronraova je v opekarni Pellv-a v Polipu dne 17. t. m. dimnik, ki so ga še le sezidali in ki je dospel že do 29 metrov višine, podrl iz dosedaj nepoznanih vzrokov. O tem dogodku je ponesrečilo 8 oseb. 2 sti ubiti, 1 težko, druge lahko ranjeni. Atentat na predsednika Loubeta. DUNAJ 20. (B) »Neue Freie Presse« javlja iz Pariza : Po noči se je streljalo na i posebni vlak, odidši v Compiegne, zbok česar se je bil raznesel glas o atentatu na j predsednika Loubeta, Krogla je predrla v kupč, kjer so bile osebe, povabljene od Loubeta. V vlaku sta bila tudi policijski prefekt in kvestor zbornice poslancev, Guille-ment. Sodi se, da je napadalec hotel streljati na oficijelni vlak sploh, da pokaže, da propaganda čina ne miruje. Obsojen list. BEROLIN 18. (P.) Tu izhajajoči list »Berliner Neueate Nachrichten«, ki prejema tudi dopise iz nemškega in avstrijskega mi-nisterstva za vnanje stvari je v nekem članku svaril nemško časopisje pred djnajskim listom »Die Information«, ker da deluje proti tro-zvezi in je psoval urednika »Informacije«. Po skoro enoletnem zavlačevanju od strani toženega lista je bil urednik »Berliner Neueste Nachrichten« v drugi instanci obsojen na denarno globo. Vojna med Kolumbijo in Venezuelo. CURACAO 19. (B.) Poroča se, da se je pri Rio Hacha bila bitka med kolumbijskimi vladnimi četami na jedni ter ustaši in 1 venezuelanskim: četami na drugi strani. Kolumbijske vladne čete so popolnoma premagale svoje nasprotnike. i Aleksander Levi Miszil Sf 1 Š & iS 1 & Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst, —•It TRST Jt TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea SSf & Sf Sf Sf Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. jg IL0STRO V AHJ CENIK ZASTONJ IN FRAN KO gj /(S Predmeti postavio se na parobrod ^^ ali železnico franko. ZALOGE: j Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM m m V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno neko liko zemljišča. Več se poizve pri uprav-»Edinosti«. njeni * ta riši ter s<» začeli z votlo oblivati namišljenega mrtveca. Hiteli so tudi iskat zdravn'ka. In ta je prišel in [»ogledal ranjenca. A ker je našel na njem *amo malo nepomembno rano, pa je oštel čemu da dela take neumnosi in neslane šale. Poskusen samomor. Tistemu mladeniču, o katerem smo poročali že, kako se je Devarno ranil s samokresom v ulici Mira-mar. sti izvlekli tri kroglje iz telesa in upanje je, da ozdravi. Turek-begun. Predvčerajšnjim je kapitan parnika »Neapolis« ovadil na tukajšnji policiji, da mu je ul>egel njegov kurjač — Turk. Xo, Turka so pozneje dobili in ga izročili na parnik, ki je odplul še včeraj. Po treh letih. Včeraj je neki ofi-cijal tuka ^nje jmlicije aretiral nekega trgovskega agenta, ki je b»l že pred tremi leti v Trato svojemu gospodarju poneveril 2'JOi) mark. Odveli so ga v zapore v ulici Tigor. nedeljo guthajlali in prepevali nemške pesmi ter celo spuščali nemške govoranc je. Potem vsklika mariborski list: »Ako bi v nemškem trgu kje na Gornjem Štajerskem začeli nemški požarni ki živio klicati in popevati slovenske pesmi, kaj bi rekli ljudje k temu ? Narodne zavednosti in narodnega ponosa manjka se na Planini v veliki meri«. Da, tega manjka, pa ne samo na Planini na Štajerskem, ampak povsodi med Slovenci. Ali nam se dozdeva, daje tega vedno manje, odkar dve stranki z vsem fanatizmom rešujeti narod pred pogubo — vsaka po svoje! — Prva učenka na realki. Na mariborski realki se je dala vpisati gdč. Elza Glowacka, hčerka gospoda gimnazijskega ravnatelja. — V L j u tom eru iinajo najstarejšo šolo v deželi. Ljutomerčani so imeli šolo že Brzojavna poročila. Pogreb Mae Kinleva. CANTON 19. (B.) Danes je bil svečan pogreb Mac Kinlev-a. V njegovi hiši je bila kratka žalovalna slavnost. Potem so krsto prenesli v cerkev metodistov, kjer je Kinlev običaval komunicirati. V sprevodu so bili ! predsednik Roosevelt in ministri. Generali in admirali so spremljali krsto. Oproščenje od davka za delavska stanovanja. DUNAJ 20. (B.) »Neues Wiener Tag blatt« javlja: Ministerstvo za notranje stvari izdeluje načrt zakona za prikodnje zasedanje državnega zbora, tičoči se olajšav za poslopja z zdravimi in cenenimi stanovauji za delavce, mej tem tudi štiriindvajsetletno oproščenje od davka. Car na Franeozkem. PARIZ 19. (B.) Listi povdarjajo važnost zdravije, izrečenih v Vrtrv, povdarjaje važ- elikanska rastava pohištva in { tapecarij. Izvenredno ugodne { U U U cene. K U U t VILJEM DALLA TORKE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ mm Moje pohiitvo donese srečo.» + **************** 8 MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI 2 z omejenim jamstvom ^^ naznanja slovenskemu občinstvu, da ^ je prevzela ^^ * m slo?, zalop poliištva * 4A jz odlikovanih in svetovnoznanih to- y jg varn v Solkanu in Gorici jg * Antona Černigoj-a * Katera se nahaja y v Trstu, Via Piazza vecchia H fg (Rosario) št. 1. Jg (na desni 8trani cerkve sv. Petra). 4* Konkurenca nemogoča, ker Je blago J iz prve roke. jg KKKKKKXKX*XKKXXK Ugfodna V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izlx>r NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami o I novč. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne torinjete vdelane v žel- ^ vino krst. dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali G velikih steklcnic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron f»0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: m—m A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" mam v Pregrad i .fRoirotee Slatina (Roliitseh-Sar.erbmn). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Kradv. Fleischmarkt 1. — BUDAPEST: Lekarnar L pl. TorOk in J>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. f ^■ — m Na drobno se vdoblva povsod. Ivan Seipulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici QXXXXXXXXXXXXXX9 kakor tadi po deželi, svojo na miljone dam bogato zalogo pohištva. rabi ..Feeolin". Vprašujte Vasep zdravnika, ako Bi y zaJQffi jma VSakOTTStllO DOlliŠtVO liajfilieje ili drUge VPSte, Fecolin- najboljši kozmetik za kozo. lasi in zobe. Naj- fc I j j iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v l'e angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih , . . vr j. v " zHi^r. .lamrim . ća-e s porai.o .Feoiina-popolnoma vsaki množini. Lene so zmerne in postrežba točna in poštena. odpravijo gube na obrazu kožni črvi. ogorenja. rude- ___________ _r_____________ Feeolm" je najboljše sredstvo zn čice na nosu itd ^ ^ čišćenje in vzdrževanje in olep-anje la-ij. zabranjenje iste proti odpadanju, pleSami in boleznim v glavi. „Feeolin- je tudi najnaravnejse iu najboljše sredstvo za 0 i srenje zob. Kdor redito rabi .Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep Vrr.e se takoj denar, ako bi _Fcolin~ ne imel popolnega v s peha. Cena komada 1 K :l komadi L'.oO K. 6 komadov 4 K lt? komadov 7 K. Poštnina za 1 komad :*<> st. od 3 nadalje 60 st. Povzetje st već. Glavna zaloga M Feith, Dunaj, VH.. Mariahilferatrasse 38. I nad str Prodaja vina ,,Ai Maestri" v uliei Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 3'2 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz IJrd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na deltelo po zelo ugodnih cenah. Novo pekarno s" in sladeiearno sem odprl uliei Molin a vento, ra oglu ulice dei Gradi Vsaki dan trikrat frišen kruh cd 12 nove. za kilo naprej. Sladkarije, sladek* in razno drogo pecivo. >e sprejema domači kruh v peko. Priporočam se za obilen obi- A jestvin in kolonijalnoga bla-a. delikates i n konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v t-ilici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Redka prilika! 300 komadov za samih IVik. 3. Ena krasna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in mansete i/, double zlata ; 1 fina skatljica za cigare; 1 eleg. brušuro žepno ogledalo s finim glavnikom : 1 beležnica v angležkem platnu ; 1 eleg. j brošua igla za dame iz prima double zlata ; 2 gumba od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame. ali gospode; 1 najboljša novčarka z usnja ; 1 krasna >pila za kravato se simili briljanti ; 1 dobrodižeče milo; 2<) angl. predmetov za dopisovanja in se komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh .'»(K) predmetov za samih Mk. i) z uro vred, ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 I*ri odjemu - zavitkov dodam lep nož z - r«-!»Lli >irerplaćno. Kar ne ugaja, denar nazaj. Remeljni v vel'kem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogiee za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice. Cene zmerne Viktor ESildavez v Trstu Via Fonderin št. 10. JAKOB BAMBIC trgovec z jiMlilniin bhigoni Via Giulia št. 7. — Podružnica. Via Torrente 4~ Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah^ ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. IVAN KRZE F„ .^„.u. ------------ Podpisani priporoča slavnemu slo-j Jrst _ piazza GioyanI1i št. G. — Trst v Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — venskemu obČinStVU SVOJI zalogi ODUVala . . . , . . -.rov y -i t,o iako umestnih noiroiih i ii* „ Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrate tiro\aija P<« jato umetnin pogojin. gospe, gospode in otroke, ki se na- & , J, ' 4 . . . . 1 rl. l. .„ iz zemlje, poreelana, zeleza, kositarja m stekla; hajati T ullCl R.borgo St. 2o ID ^ ^^ in |esenet;a bl>B,. Le9ene ipe iz naj bo T goudi l>rez*a(j Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Ka-ia blaeajna izplačuje nakazniee narodne banke Skfrflljll (SC'Pip« iz najboljšega tlSOVega lesa Z gobo al itAlijans-ke v italijan>kiti tranKin, ali pa po anevneiu cegtl^ Sprejema narOCDe pO meri 111 Za 1 1 J J & br^jeniajo *»e v pohrano vrednontni papirji, zlati da popmve. e ni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb — Štefan Cruciatti ornamentafni kamnosek t Tr>tii. > iu della 1'ieta izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kam rja vsakovrstna cd najnavadnejšegu do j najlepš ga in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema nar«K'be za cerkve, altarje, knkor tudi za podove l>odisi bele ali barvane. Vsaka nar-K^ba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Boir i narod o Peter Rehar, čevljarski mojster. Na prodaj. Zaradi Indezni v družini ?e j>roda lepo urejena trgovina. Ista se nahaja sredini mesta in je aktivna. Naslov pove iz uljudnosti uredništvo »Edinosti«. . Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prodajalnice, naj »e obrne naravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in že-eznih zatyornic in kartonaže 8. Skrbić Zagreb — Ilica 40 — Zagreb. Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. Najbolja prevlaka za poclove je Fernolendtov bliščečf lak 4. 4. + 4. za podove v Petero nijausah za mehak les, ki pokrije v.sako prej Ano prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v pleliasti Jkatlji. Ces. in kralj. ^^ priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nad al j ne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovauo sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (biks) Cenik pošljem brezplačno pofttnine prosto OCOOCOCOOOOOOOOO Važno ozjua-iiilo ! . Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da s© VINA iz VISA. K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki ae prodajajo v njegovi »aloji, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlajčenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se etavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-aterstvo radi pregostega kvarjauja vina, ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih anovij, nege da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestie dajdti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraje Imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....litar po 32 novč, Vino iz Kaltelov pri Splitu „ 34 n Fino vino iz Visa - . . „ 34 „ Vino Opollo .... n 38 Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Leg na ii. 6 (DvoriJč«^ Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rešen a dne 31. decembra 18J>3. . . - - gM- 58,071.673 84 Premije za poterjati v naslednjih letih ........ „ 30,541.7(X»«4 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra lti'J-L ..... 169,929.625-03 Plačana povračila: a) v letu 18i>4........ 9,737.614 48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292,401.70651 Letni računi, izhaz