Posamezne številkei Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ulica it. 4, I. nacist*. UPRAVA oc nahaja • Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno« Telefon it- 24. — SHS poatnoČckovni račun štev. 11.787. Na naročila brca denarja ae n« o*ira. — Rokopisi se ne vračajo. PošlrcMa plačana v gosovmj terca današnje štev. mn v— TABOR Posamezne Številke« Navadne Din —'75» ob nedeljah Din !*-> „TABOR" izhaja vsak dan, t-asvsa nedelje in prašnikov, ob 18. ari s datumom naslednjega dne tar atane mesečno po poiti D 10‘—f xa in«**-semstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—» ns Ukasniee D 10* — • inierati po domovom. Naroča se pri upravi »TABORA* Jurčičev« itev. 4, Naslov tfeSa antanta in držaje I-'.?ave ministrov zastopnikom tiska. Danes dopoldne so ko +■ i ^a'e antante sprejeli zastopni-nnin*S ' B c n e š je izjavil, da je po-ce M ? za^°voljen z izidom konferencia.a"tanta se trudi, da nadaljuje n ? Politiko v locarnskem duhu. Nihče V'>nru0ni' 0 težki krizi Društva narodov, Maribor, nedelja 20. junija 1926. Leto: VII. — Številka: 137. vendar Da je on za svojo osebo optimist lil lino j u ^ ‘’Vwju w[j w11• io koče k° D. N. premagalo vse tež Dan ’ Poslov, republika ie voljna skle P garancijsko pogodbo z Madžarsko- BJ°munski zunanji minister je hvalil o'; !n njega lepoto in je omenil, da so i' Romunije do sosednjih držav za- nla° Romunija bi tudi z Rusijo skle- e;a .varnostno in arbitražno pogodbo, “ Oi se docela izločilo besarabsko vprašanje. v ,Pr- Ninčič je tudi izjavil svoje zado-nem antanta 13,0 P° predhod- v ? s.D(>razuinu z Italijo storila vse, da srednjeevropski politiki doseže realno rav"?veSje. Vpp ’ junija. Beneš bi moral po v praišnjih izjavah že danes odpotovati jutr n0, venciar 3e odložil potovanje na Romunska delegacija bo zapustila tovfn^° danes, dočim bo Ninčič odpo-Krat- v Beograd tekom jutrišnjega dne *ian ie danes Povabila vse tri zu Čaj m'n*stre in nekatere poslanike na BLED, 19- junija. Kljub oficijelnemu Jčku konference, so včeraj popol-je imeli zunanji ministri Male antan-jj. sestanek, katerega so se udeležili tu-tin„Vs‘. Poslaniki. Zunanji minister Mili-soii|U izjavil. da bo 200milijonsko po-jje °» ki ga je najela Romunija, uporab-ie p ?a gospodarsko obnovo Romuni-cev h eksploataciji petrolejskih vrel- ulo» , Italijanski kapital igral važno inter° '*n 'e pri na'et'u Posojila močno za-oj^an. Razpravljalo se je tudi o ji- St!*1 Male antante napram Rusi-niim ■ leu °'Pozor'I na stališče Ro- bolir ?iede vprašanja tajnih rusko- pogajanj in izjavil, da bo Ro-®ocl i Vztraia'a na status quo. V tem ttiOrJi* se j° Romuniji prepustilo sa-°cevanje. Praga Je z Moskvo ^ Ja,.-11 stikih, tako da bo postalo vpra-Zonet Pr!znanJa Rusije nekako v Jeseni Sodhr' altt,.Ia!n0' Glede nemško-ruske po-ju 2 r se je konstatiralo. da ni v nasprotje rJnteresi Male antante, kvečjemu, da ... "Urjena proti Angliji- ^Vosodni minister o nr^dniški nestafinosfB minister°^AD'. junija. Pravosodni Jem jZj Gjuričič je dal danes časnikar-stalnostiV(L° Podaljšanju uradniške nepravo je. da so listi vprizorili Pravi, IPanijo proti njemu. Minister treba’ n,,- Je v državnem gospodarstvu samo te l11-0 Cediti, kar pa je mogoče reorgai1j^.aj’ če se bo uprava temeljito zatrta ko*ra . pa *J0 P°Po'n<>ma cesar mi„r-upc*jft z državnim denarjem, Dalje ipStcr. n’ Povedal. Ured-) Janji urač]Ti ^.'n's^eir omenil, da ima sejati, ki .* zakon vrzeli in nepravil- bo treba popraviti. Šele te- stalnost. misliti na uradniško —, o.e°Rrac/^o' t^Yala)- 19- junija. (Izvirno). !S'13- Nevvv, 2,^ Paris 14-35' London &a 15-3J2S 516.50. Milan 18.60, Pra- ^erlin i2J:,unaj 72-95, Budapest 0.00722 ^ l ^5’ Bukarest 2.20, Sofija 3.975. I,*1? Doldemo *ri Dopoldne? w Ljudski vrt, seveda! Dnevna kronika — Zaključek konference Male antante. Konferenca Male antante je bila včeraj zaključena. Službeni komu-nikej povdarja, da so se ministri v vseli vprašanjih sporazumeli in da se bodo sestali vnovič v Ženevi pred zasedanjem Društva narodov, nadaljna konferenca pa bo prihodnjo spomlad v Pragi. Kočljivo vprašanje, kdo bo zastopal Malo antanto v svetu Društva narodov, je ostalo za sedaj nerešeno. Sklenilo se je, da se bodo podvzeli energični koraki proti madžarski vladi radi falzifikatorske afere. Razpravljalo sc je o rusko-nemški po godbi, sklenili so tudi. da bo Mala antanta podprla kandidaturo Poljske v Društvu narodov; garancijski pakt za srednjo Evropo pa za sedaj še ni mogoč, ker Madžari nasprotujejo mirovnim stremljenjem. — Tako je blejska konferenca potekla čisto informativno. Dr. Beneš je danes odpotova v Prago, Ninčič in Mitilineu pa sta še ostala na Bledu. Ministri so kljub slabemu vremenu priredili izlet v Bohinj. Blejska občina je priredila njim poslanikom in novinarjem slavnostni banket. Romunski zunanji minister je izjavil, da je videl malo tako lepih krajev kot je Bled. — Dobra in potrebna beseda. Zadnja »Orjuna« je objavila sledečo notico, ki se ž njo docela strinjamo. »Čudno slovenščino smo imeli priliko občudovati na lepakih Rdečega križa ki je v mnogočem spominjala na ono, kot jo govore in pi sejo naši nemčurji- Opažamo sploh v zadnjem času, da uporabljajo nekatere firme in društva pri svojih tiskovinah pravcati konglomerat popačenih sloven škili besedi, ki bi bile v diko Slovencem pred Markom Pohlinom ne pa po smrti Ivana Cankarja. Ker stojimo na stališču, da ne sme nihče pačiti našega lepega jezika, bomo v bodoče javno kritizirali vse tiskovine, ki ne bodo pisane v dostojni slovenščini. Ako pa bomo izledili v tem pačeniu izvesten namen, potem bomo poskrbeli tudi za odstranitev takih tiskovin.« — Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru. Ker se 1- avgusta vrši odkritje spomenika kralju Petru v Kranju in bi gostje iz ljubljanske oblasti ne mogli ta dan v Ljutomer, se odkritje Miklošičevega spomenika preloži na 8. avgu sta. Ponovno se prosi, naj se ta dan ne prirejajo druge večie prireditve. — Težkoče francoske vladne kri ze. Kakor smo že poročali, je dosedanji ministrski predsednik Briand sprejel mandat za sestavo nove, t. j. 10. svoje vlade. Ni uspel in srečo je moral poizkusiti Merriot. Pa tudi on ima malo upanja. Kriza je težka; tudi če bo trenutno rešena, je položaj tak, da ne obeta stalnosti- Gospodarski položaj države je izredno težak in zaple ten. Briand je dejal te dni: »Težki oblaki sc kopičijo na francoskem ob zorju in pripravljeni moramo biti na viharje in nevihte...« — Zaslepljenost čeških »fršistov«. Poročali smo že o predavanju »Demokracija in fašizem«, ki ga je imel zadnjo nedeljo v Pragi poslanec Fr. Sis in ki se je pretvorilo v manifestacijo za češki fašizem S tega zborovanja je bila poslana Mussoliniju navdušena brzojavka, ki izraža vse simpatije zanj in za fašistovsko Italijo. Mi bi navdušenje teh hlapcev velekapitala razumeli, če ne bi jrg. dr. Kra-mdr et consortes povdarjali. da so Masarvk in drugi sedanji vodilni pred-stavitelji češke države »premalo slovanski«. Kako jrre slovanstvo v isto vrečo z italijanskim fašizmom, ki divjaško zatira slovanski živeli pod savojsko zvezdo, tega seveda ne razumemo. Jasnejša pa nam jc stvar, ce uva/imo da je ini^ii^tor brzojavke Fr. Sis. vzbudil svoje dni odpor v Ju- i V NEDELJO OB 16. URI Vtl V LJUDSKI VRT VESELICA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA z bogatim spoiedom Godba. RazkoSni ognjemeti. Gre se za čast in ponos Maribora. Za naše nasade. Zato se sestanejo vsi zavedni Maiiboičani jutri popol. v Ljudskem vitu P goslaviji, ker je izrazil očitne simpatije z makedonstvujuščimi. Ako še dodenemo, da ravno isti gospodje priznavajo in spoštujejo samo ruske kon-zervativce, sledi iz tega povsem jasno, da sc okoli dr. Kramara zbirajo izraziti socialni in politični reakcijonarji, ki bodo najbržc še iskali kakega princa za češko krono. Mag der Konig absolut, wenn er uns »Wille tut...« Seveda se nihče v Jugoslaviji ne mara vmešavati v češke razmere, vendar pa je treba, da se informiramo o tem, kdo na Češkem kopira fašizem in gre po politične vzore k — Mussoliniju. — Narodna slavnost pri Sv. Bolfenku nad Središčem. Bralno društvo »Lipa« pri Sv- Bolfenku blizu Središča bo slavilo dne. 27- junija (če bo slabo vreme, pa 29-junija) 25 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo priredilo v Vodrancih ob okrajni cesti Središče—Ljutomer veliko vrtno veselico in tombolo. Želeti bi bilo, da bi prireditev vrlega kulturnega društva, ki deluje na obronku lepih ljutomerskih goric, obiskali tudi Ptujčani in Mariborčani, zlasti še rojaki iz teh in sosednih krajev- Prireditveni odbor se ti;di priporoča za dobitke. — Drž. dvora/redna trgov, šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1926-27 se vrši do 1. julija vsak dan med 11. in 12. uro na Zrinjskem trgu 1. I- 28. V I-letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili četrti razred srednje ali meščanske šo!e. Vnanji učenci in učenke se prijavijo lahko tudi pismenim potom. V ta namen naj pošljejo ravnateljstvu šole najkasneje do 5. julija zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Vstop v drugi letnik je možen samo z dovršenim prvim letnikom dvorazredne trgovske šole. — Sejemski Vestnik VI. ljubljanskega velesejma. Pravkar je izšla 4. številka reprezentativne revije, ki že po svoji vsebini jamči, da zastopa eno najvažnejših narodno gospodarskih institucij Ljubljanski velesejem. Po pestri vsebini nudi vsakomur vsega, česar je treba za spoznavanje pomembnosti velesejma. Članki: Potrebnost in korist ljubljanskega velesejma, Zakaj je udeležba na velesejmu potrebna, Prijave za letošnji velesejem. Stalna higijenska razstava v Ljubljani. Slovenska žena. Ugodnosti _ in olajšave letošnjega ljubljanskega! velesejma, Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja in nje pomen za naše narodno gospodarstvo, Avtomobilski oddelek na ljubljanskem velesejmu v zadostni meri rešujejo svojo kulturno nalogo in upravičujejo obstoj te velesejmske revije. Priporočamo vsakomu, da si prečita to številko, na željo jo vsakemu pošlje uprava velesejma brezplačno. Naj vsakdo spozna, kakšne neprecenljive vrednosti so za naše narodno gospodarstvo ljubljanski velesejmi. To je ustanova, katere več ne moremo pogrešati. Letošnji velesejem se svečano otvori v soboto, dne 26. t. m. Legitimacije so že v predprodaji pri denarnih zavodih, v Ljubljani tudi pri »Putnik«, palača Lj. kreditne banke in pri tvrdki Zidar, Dunajska cesta. Permanentna legitimacija s pravico do polovične voznine stane 30 Din, rodbinska vstopnica za enkraten skupen obisk treh oseb 20 Din, navadne dnevne pa se bodo prodajale po 10 Din. — Revmatizem. Zalivala- Cenj. gospod dr. I. Rahle je v, Beograd. Vposlane mi tri steklenice sem porabila ter se počutim sedaj mnogo bolje. Imela sem v nogah trganje od revmatizma in po cele noči nisem mogla spati vsled hudih bolečin. Sedaj že lažje spim ali bolečine vendar niso še popolnoma ponehale. Zato Vas prosim, da mi pošljete po povzetju še tri stekleničice Vašega izvrstnega zdravila »Radio-Balsamika«. S spoštovanjem Evica Kuzileka. Belovar, 10. I. 1925, Zdravilo »Radio - Balsamika« izdeluje in razpošilja po povzetju Laboratorij »Radio Balsamika«, Beograd, Kosovska 43. — Zlatnike so našH v milu »Gazela«: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) R. Erjavec, Celje (Janko Božič. Celje), Marija Fabijan, gostilničarka Novomesto (A. Janc, Novomesto). Ana Rak, kuharica, Sevnica (Anton Verbič, Sevnica), Marija Štrukelj, Rakek (Gospodarska zveza na Rakeku), Brigita Brezovar, Zagorje (J. Mtiller, Zagorje ob Savi). Tomo Tomlje-novič, Brod na Savi (Vilko Konig i drug, Brod na S.), Ivan Kučan, Karlovac »Kon-zum« Karlovac), Barbara Mihelič, Selo Brestovec št. 76 (Adolf AVeiss i sin, Zlatar. Bistrica). Ivan Tomljenovič, Bjelovar (Franjo Tomljenovič, Bjelovar). Milan Vukasinovič, To.pusko (Ilija Škun-drič, Topusko). Mariborske vesti m 1. seja mestnega mladinskega sveta mariborskega se vrši v oondeljek, dne 21. t. in. ob 17. url (5. pop.) v mestni posvetovalnici. Župan: Dr. Leskovar s. r. m Na nocojšnji predstavi veseloigre »Peg. srček moj« v Narodnem gledališču« bo nastopila kot gost gdč- Erberje-va iz Ljubljane v vlogi Ethele. Gostovala bo na angažman. m Ustni zrel* izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili v času od 14- do 18. junija nod predsedstvom g. obl. inšpektorja dr. Pečovnika. Od 36 kandidatov IV- letnika jih je bilo k izpitu pripuščenih 3L in so z uspehom napravili izpit tl-Ie gospodje: Ambrož Martin. Bajde Josip. Breže Ivan, Černelč Božidar, Praxler Adolf, Dšura Ivan. Farič Frančišek, Fras Albert, Kavčič Ferdo, Kump Anton (z odliko), Majhen Aleksander, Podjaveršek Albin, Prelog Mihael, Pri-slan Ivan. Prislan Jožef. Rogi Franc (z odliko), Stonar Jožef Šcpec Karl, Piva-dar Janko IJlaga Karl (z odliko). Veljak Mirko (z odliko), Vičar Franc, Vreže Ju- Maribor, 19. junija. rij, Vutkovlč SreSko in Zavratnik Stanko. 6 kandidatov ima ponavljalni izpit X mesecu septembru- m Neobičajna inšpekcija. G. Janko Tavčar nam pošilja k notici pod tem naslovom v štev. 135 od 18. t-m. sledeči popravek: Ni res, da je spremljal ministra za narodno zdravje g. dr- Miletiča na njegovi inšpekciji po bolnici bivši mesar Janko Tavčar, pač pa je res, da Janko Tavčar ni in tudi nikoli ni bil mesar. m Pojasnilo k »Poslanemu g. Mariča«. Zastopnik g. dr. Slokarja nam sporoča, da je ovadba proti g. Mariču že bila vložena pri tukajšnjem sodišču. m Še o »Carju Saltanu«. Sobotno »Jutro« je prineslo anonimno poročilo o vprizoritvi »Carja Saltana« v Narodnem domu, ki vsebuje nekaj umestnih opazk, vendar pa ga je treba tuintam popraviti. P redvsem konstatiramo. da je naš list obelodanil o predstavi poročilo, ki po naši skromni sodbi ni baš »suhoparno in Prelen oMete in prefl vzponom v liiie se založite s primernim provijantom. Trpežen, redilen in dober je „S U H O R“ prepečenec najboljše kakovosti. — ..SUHOR se dobi povsod. brezdušno«, ker smo o bivanju ruske mladine in sami predstavi povedali veliko iveč nego pisec tega poročila, ki govori rvečinoma o Puškinu* Da pisec, ki tako hutdo meri poročila naših dnevnikov, »Taborovega« članka ni bral, kaže to, da bi bil lahko iz njega posnel, da se je posebna mladinska prireditev vršila istega dne popoldne v natlačeno polni dvorani, medtem ko pisec obžaluje, da se ni vršila. G. »tolmača« moramo toliko vzeti v zaščito, da ni bil njegov namen, predavati o Puškinu, temveč le na kratko razložiti [vsebino. V ostalem pa se s piscem strinja mo in bi izrazili željo, da bi »Ljudska univerza« priredila prihodnje leto Puškinov večer, kajti veliki ruski duh zasluži, da ga spoznavamo vedno znova in znova* m Neobvezen pešizlet Sok. dr. v Mariboru v nedeljo, 20* t. m., k Sv. Rupertu nr Slov. gor., ob lepem vremenu sevedal Odhod ob 8- uri zjutraj. Zbirališče pred trgovino Koražija (ogel Alesandrove in Meljske ceste). Kdor ljubi lepo naravo, se nam pridruži! — Zdravo! Vodja. m Gg. pevci in pevke društva »Jadran« se opozarjajo, da se v torek dne 22. t. m- ob 20. uri začnejo zopet skupne ipevske vaje m prostorih realke. — Pev. odsek. m Družabni izlet Francoskega krcžlca. Cercle francaise bo priredil v nedeljo dne 20. t. m. svoj prvi družabni izlet in sicer na Felberjev otok pri Mariboru. Sestanek ob 14- uri pred državno gimnazijo. Člani in po njih uvedeni gostje, udeležite se! — Umetniška razstava CotK-Mežan Odprta samo še Jutri dne 20. t. m. m Skrivnost hiše na Tržaški cesti odkrita. Na Tržaški cesti so v kleti hiše št. 18. opažali delj časa, da je stena bila [vedno rosna- Sčasoma se je pričel od stene širiti smrad, ki je postajal vedno neznosnejšL Sumljiv pojav je takoj vzbudil pozornost stanovalcev, nato tudi so-isedov in kmalu je izvedelo vse mesto o zagonetni steni in smradu, ki se je širil po kleti- Raznesle so se različne govorice, najbolj pa se je zatrjevalo, da je v zidu zakopano truplo neke .ženske, ki je že iveč let tam zazidano. O zadevi so bile obveščene tudi oblasti in so takoj odpo-islale na lice mesta tročlansko komisijo, ki bi naj razkrila zagoneten zločin. Pre tVidno so navrtali steno in iz odprtine se 5e vlil curek umazane in smrdljive vode, iki se je v zidu nabirala, vodovodne cevi le čas že precej preglodal in niso več {vzdržale pritiska. Tako je bil »pojasnjen« (»zločin«, ki je skozi dva dni vznemirjal Mariborčane, ki imajo bujno domišljijo, predvsem pa sosede Tržaške ceste. Komisija je odredila, da se vodovodne cevi Itakoj zamenjajo z novimi in stena dobro zazida, tako, da 'bo odslej nemogoče, da bi še kaj sličnega strašilo na Tržaški cesti. m Opozarjamo na današnji oglas gostilne Schrei. m Čudežne gosli igra Pomladek Rde-Cega križa D. M. v Brezju pri Mariboru dne 20. junija 1926 ob 16. uri m dvorani g. Sela v Zrkovcih. m Tuberkulozen delavec, z dvema o-trokoma, brezposeln in nesposoben za delo, prosi dobra srca, da mu dado po .fcstopu iz bolnice vsaj kako ponošeno obleko, event. denamovpomoč- Izroči naj se v naši upravi. m Prostovoljno gasilno društvo v Studencih bo priredilo v nedeljo dne 11. julija 1926. veliko gozdno veselico in sicer na začetku studenškega gozda. Ob tej priliki se bo vršil II. župni sestanek Mariborske gasilske župe. Svirala bo priljubljena godba. Začetek ob 15- (3.) uri. P. n. občinstvo in dobrotniki gasilnega društva se opozarjajo, da se radi prevelikih stroškov vabila ne bodo razpošiljala. — Prosimo, da se ozirate na lepake, kjer bo objavljen ves spored. Čisti dobiček se u-porabi za nakup turbine. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor. N 76 m V Kavarni »Jadran« se dobi od danes naprej zopet pristen kraški teran in pršut, ogerska salama- Najboljša ljutomerska vina kakor rizling in silvanec, ter dalmatinski opolo. Dnevno sladoled m ledena kava! Biljard. 1196 m Kavarna mestni park. Dnevno koncertira umetniški trio »Muser« pri vsakem vremenu od 17.-19. in od 21. do 2. ure. V nedeljo prodpoldanji javni koncert x paviljonu*. 1205 V Štiridesetih urah okoli sveta če bomo namreč leteli kakor muhe. C. 'A. Tovuseud je objavil v Seienti-fie Montly zanimiv sestavek o možnosti, da bise dala zemeljska krogla obleteti v enem samem dnevu — od zore do mraka. Seveda bi bilo treba izbrati najdaljši dan. V visokih zemljepisnih širinah bi to še šlo; tako na črti Aljaska—Sibirija— Norveška-Hudsonov zaliv, na ekvatorju pa nikakor ne bi Bilo mogoče. Kajpada, v -ta namen bi se moral izkonstruirati stroj, ki bi prevozil 360 km na uro* — Dosihdob se človeku še ni posrečila konstrukcija tako močnega motorja, posrečila pa se je prirodi. Obstoji namreč vrsta muh — imenujejo jih Cephenemyia, — ki lete še hitreje nego naj.hitrejši ptiči. Lete tako naglo, da se sploh ne dajo letu ujeti, razen slučjno. Biologija teh muh ni nič manj zanimiva. Njih bube žive v nozdrvah nekaterih prežvekovalcev. Ko se izležejo, ne uživajo hrane; priroda je namreč obdarila to vrsto muh z zalog, ki zadostuje za njih kratko življenje- Ko so se samci in samice sparili, odleti samci na gore, skratka — v zelo vi soke zračne plasti, medtem ko se samice spuste navzdol, se zarijejo v nozdrve in jilftžeio vanje ja^jca. Če bi te muhe s svojim naglim letom lahko preletele zemelj- sko kroglo, je seve drugo vprašanje, dejstvo pa je, da prelete 360 m v minuti. Priroda je tedaj ustvarila »motor«, ki ga bo treba proučevati. Doslej so rabili lju dem ptiči za učitelje, vsaj kar se tiče ie-tanja (a nemara tudi v čem drugem), de loma tudi žuželke. Nekateri izmed naših mjhnih in nemih bratov lahko delajo take »produkcije«, da se najdrznejši atletje in championi skrijejo. Na pr. bolha, ki skoči štiridesetkrat višje nego je sama dolga. Voltaire je rekel, da je ta lastnost božanska. Ali ni imel prav? No, treba bo misliti, da ne bomo več letali tako kot ptiči, temveč s tako hitrostjo kot muhe Cephenemyje 360 m na minuto. Potem bo seve igračka obleteti zemeljsko kroglo od zore do mraka. — Samoobsebi se ume, da bomo morali biti za tako zabavo čisto drugače ustvarjeni, recimo bolj mušji kot človeški. Ali bo človeški rod čez nekaj milijonov let — in toliko bo menda ja še držala naša mati zemlja — dobil mušjo podobo ali pa se bo zopet približal opici, o tem bi seveda bilo še prezgodaj razmišljati. Ka kor pa je videti, se učenjaki - optimisti bavijo tudi s takimi zasnovami. Po »Lid- Novinah«, Ka! se le sodilo v Maroku Pomen francoske zmage nad Abd-el- Krimom. O ozadju pravkar končano vojne v Maroku posnamemo itz ruskega lista »Novo« Vrem-ja« z dne 13. +. m. zanimiv, čl a-nek B. Jurevskega. Kaj je vzrok, da dogodki v Maroku niso imeli značaja navadne kolonijalne vojne, marveč so zainteresirali v^e ves svet? čemu tudi sedaj, ko je vstaško gibanje zadušeno, noče pojenjati mednarodno zanimanje za Maroko? Nekateri španski voini ujetniki, ki so bili po polomu Abd-el-Krima osvobojeni iz rifanskega ujetništva, so dali jako zanimive podatke. Povedali so, da je 3—4 dni pred kapitulacijo obiskalo Abd-el-Krima več inozemcev-Evropejcev, čijih narodnost pa se ni izvedela. Le-ti tujci so prepričevali Abd-el-Krima, da naj nadaljuje boj, češ, v bližnjih dneh bodo nastopili v Maroku dogodki, ki bodo temeljito izpremenili položaj in sicer v korist vstašev. Neumljiva trdovratnost Abd-el-Krima na konferenci v Udži 2 tedna pred kapitulacijo se tolmači tako, da je bil trdno prepričan v neko čudežno pomoč od zunaj. Po polomu Abd-el-Krima je dopisnik »Timesa« sporočil iz Tangerja, da so se našle v arhivu rifanskega vodje sila interesantne listine. 2 njimi bo padla jarka luč na maroško spletko in pokazalo se bo. katere inozemske sile so stale za hrbtom Abd-el-Krima. Brez vnanje pomoči Rifanci ne bi mogli začeti resnejše vstaje. Dasi še ni znano, ali je bil zaplenjen ves arhiv Abd-el-Krima in kake listine so v njem, ni vendar nikakega dvoma, kdo je podpihoval Rifance. Vesti iz Moskve govore o vznemirjg-nju sovjetov, ki so začeli v svojih listih kar po vrsti tajiti, da bi bili imeli kakršnekoli stike z Rifanci. V francoskem parlamentu je stavila komunistična frakcija Briandu nujno vprašanje, koliko so resnične vesti, da namerava vlada objaviti listine iz arhiva Abd-el-Krima, ki so v zvezi z zunanju politiko Rifancev. Bri-andova vlada je odgovorila, da ji ni nič znano o tem in da naj se razprava od-godi. Vendar pa je pomembno, kar se je že dognalo na podlagi listin iz Abd-el-Kri-movega arhiva, da so nekatere trgovske tvrdke iz Francije in Anglije tihotapski dobavljale Rifancem orožje. »Times« prav pravijo, da so bili Rifanci zgolj o-rodje v rokah sovražnikov Francije. Leti bi mogli v danem trenutku izkoristiti vsak nov dogodek, da bi udarili po Franciji. Toda kakršnokoli senzacijonalno razkritje se še bo izcimilo iz raziskovanja rifanskih arhivov — splošna slika maroške spletke se ne bo izpremenila, ker je že sedaj dovolj jasna. Približno pred eqim letom, ko je bil Abd-el-Krim na višku svoje slave, seje zgodilo glede Maroka sledeče: Z vseh strani muslimanskega sveta so prihajali visoki darovi in prostovoljni bojevniki. Neke zunanje sile so takrat sklenile, poslati Rifancem na pomoč večje število bivših častnikov iz držav, ki so Franciji sovražne; tudi so organizirale vtihotap-ljanje orožja. Sovjeti so začeli čisto odkrito vabiti v službenem listu »Izvestija« častnike rdeče vojske, da se prijavijo za službo v vojski Abd-el-Krima. Tudi v sami Franciji so imeli Rifanci v komunistih svoje dobre zaveznike. Skratka: dobil si .vtis, da so se ysi sovražniki Francije sporazumeli, da bodo z združenimi močmi zadeli Franciji v Maroku smrten u-darec. Račun je bil pravilen, zakaj bil je trenutek, ko je Abd-el-Krim v resnici imel izredno ugodne šanse. Takrat je vladalo med Arabci tako razpoloženje, da bi rifovska zmaga značila signal za vstajo vseh plemen na severoafriškem obrežju. Francozi sedaj sami priznavajo, da je bila nevarnost, da bodo izgubili Maroko, Alžir in Tunis. Taka izguba bi v današnjem položaju Francijo gospodar sko docela upropastila. Francija bi postala iz velesile država druge vrste. To je tedaj mednarodni pomen maroških dogodkov. Arabska vstaja pa bi se kajka razširila tudi na kolonije Velike Britanije. Londonski tisk priznava, da je Francija storila s svojo zmago veliko u-slugo tudi Angliji, zlasti zastran Egipta. Jug©s"©verastoi radio-koncert v Pragi Dne 22. t- m. ob 20. uri bo radio-od dajaina postaja v Pragi oddajala jugo-slovenski koncert. Na vzporedu so sklad' be_ Zajca, Crvčanina, Konjoviča, Miloje-viča. Miloševiča, Bandurja, Risto Savina, Vukdragoviča in Osterca. Od Zajca se igra neka uvertura, od Crvčanina, Konjoviča, Vukdragoviča se pojejo pesmi, od Milojeviča, Miloševiča in Risto Savina so na programu klavirske skladbe, Bandur je zastopan z fugo za kvartet, Osterc z Belokranjskimi uspavankami, ki jih poje Morfova, in z enim kvartet nim stavkom, ki ga izvaja konservatorij' ski kvartet. Ljubitelji se na ta radio-koncert opozarjajo. O tej priliki naznanjamo prijateljem naše glasbe, da je Osterc napravil koncem šolskega leta izpit iz III. in IV- letnika konservatorija, v jesen še dela formalni izpit iz estetike. S tem je Osterc dovršil praški konservatorij in bo vstopil takoj v Novakovo mojstersko šolo, ki ima universitetni rang. Odkrito se veselimo tega izrednega uspeha našega rojaka. * Tržne cene Maribor, 15. junija 1926. 1 kg govejega mesa 8—19, 1 kg pljuč 6—7, 1 kg vampov 6—7, 1 kg loja 5—11. 1 kg teletine 12.50—20, 1 kg jeter 12.50 —15, 1 kg pljuč 6—9. 1 kg svinjine 10.50—27, 1 kg pljuč 7— 10, 1 kg jeter 10—15, 1 kg slanine 18—20 1 kg masti 20—26. 1 kg krakovskih klobas 36—40, 1 kg debrccinskih 35—36. 1 kg pariških 26— 30, 1 kg hrenovk 32—35, 1 kg kranjskih klobas 34—40. I kg^konjske kože 100—175, 1 kg goveje kože 10—13, 1 kg telečje kože 15— 18, 1 kg svinjske 6—7.50, 1 kg gornjega usnja 75—100, 1 kg podplatov 65—80. 1 piščanec majhen 15—20. večji 25— 40 1 kokoš 30—50. 1 raca 20—30, 1 gos 75, 1 dom. zajec 5—40. 1 1 mleka 2—3. 1 kg surovega masla 36, 1 kg ementalskega sira 90, 1 kg pol-ementalskega 40—50, 1 kg trapistnega 20—35, 1 jajce 0.75—1.25. . 1 1 vina novega 8—10, 1 I starega 14 —25, 1 1 piva 8, 1 steki, piva 5.50, 1 1 žgajwa 35—40/ 1 kg kruha belega 6.50. 1 kg črnega 5.50 1 žemlja (5—5 K- dkg) 0.50. 1 kg črešenj 6—10, 1 kg sliv suhih 10-— 12, 1 kg marelic 30, 1 limona 0.50—1.50, 1 oranža 1.25—3. 1 kg orehov 8—10, lkg maka 18—20. 1 kg kave 50—80, 1 kg kave praženo 60—90, 1 kg čaja 80—125. 1 kg ar • 4* 1 kg testenin 11—12, 1 kg sladkorja v Ročkah 15.50, v kristalu 14, 1 kg riža &—l-j 1 1 kisa 2—4, 1 1 vinskega kisa 4—8, 11 olja olivnega 22—24. 1 1 bočnega 22—24, 1 kg sode 2, 1 kg mila 16—18. > 1 kg pšenice 3.40—3.75, S kg rži 1.75— 2,20. 1 kg ovsa 2.50. 1 kg ječmena 1.75— 2, 1 kg koruze 2—2.25, 1 kg fižola 2—3, 1 kg leče 10—16. 1 kg pšenične moke 00 5.70—5.90, 1 kg pšenične moke 0 5.65—5.85. 1 kg st. 1 5—5.50, 1 kg št 4 4.80—5.05, 1 kg št. 7 2.75, 1 kg otrobov 1.75—2, 1 kg koruzne moke 2.75—3, 1 kg ajdove moke 6—7, 1 kg ržene kave 16. 1 kg cikorije 22—24, 1 q otave ali sena 70—85, 1 q pšenične sla* me 35—45. , 1 m3 trdih drv 150—180, 1 mehkih 105 —120, I q premoga trboveljskega 44--4o* 1 q velenjskega 26—28, 1 kg oglja 2, 1 Ks koksa 1—2. 1 1 petroleja 7, 1 1 bencina 1* —13, 1 kg karbida 7, l kg sveč 22—28. 1 kom. glavnate solate 0.25—1, 1kar* fijola 3—10, 1 kupček špinače 1, } paradižnikov 12, 1 kumara 5—10, 1 kuP* ček gralia 6—14, 1 kupček fižola v stročju 2—2.50, 1 šopek zelenjave 0.25, 1 Ks čebule 2.50—5, 1 koleraba 0.25—1» 1 krompirja zgodnjega 4—5, 1 kg pozne£» 0.75—1. 1 kg kislega zelja 2—3. Narodno gledali?!* REPERTOAR. srČefc Sobota, 19. junija ob 20. uri »Peg, s: moj« ab. A (Kuponi). , Nedelja, 20. junija »Peg, srček moj«-(Kuponi). Zadnjič v sezoni. Pondeljek, 21. junija. Zaprto. Torek. 22. junija. Zaprto. rrf Sreda, 23. junija ob 20. uri »Anato’«- utr stovanje članov ljubljanske drame. _ y Zadnjič v sezoni »Peg, srček moj«* . nedeljo, 20- t. m. bo zadnjič v tej sezo■ izredno zabavna veseloigra »Peg. sr frij moj«, ki je občinstvu pri vsakokrat vprizoritvi zelo ugajala. V vlogi »rCS bo nastopila s:dč. Kovačičeva. « Debut. gdč. Erberjeva. Pri dana»®2 predstavi »Peg«, srček moj« (soboto. t. m-) bo debatirala v vloKi »F.tliel* y imenovani veseloigri gdč. ErbcijeV*1- ,* logi Peg pa nastopi danes zopet g Kraljeva. ^ / oko3stvo Odhod Sokolov v Prs9° Kdor želi, da mu priskrbi društvo P0.^ bna viza za Prago, naj si nujno prcS rS-potni list. Zadnji dan za oddajo je v s do dne 23. t. m. ob uradnih urah v nit tcl™ živo, na Šel ]mn .‘?če l!ekai* česar še ni na-ni od5r.i e^1J'onististi so ga vneli in še tič je kn/Hj?0 njih aIi preko njih- Co’ žan hnr * r J intelektualen, Meža det vi CUs*ven- I3rvi ima razvit čut taflih i ’ drugi za celoto in je v dc-ozračh °'i^cn' 0ba pa Prihajata Iz skem s karskih tradicij na Sloven- ostnT^'^ razstavil 16 slik izmed 48, zaniinv0 Mežanove. Cotiča najbolj slik i J° s^avk°- Večina razstavljenih mn,.i a mariborske motive. Stare, Jo nori rneiliše tam °’° Dravi vstane-kaknr' *^cvo roko težke in mračne, ja k-Sne ?.° za nas Pozabljena stolct-teinn! S)? zgradila. Cotič ima rad fegi P barve, kontrasti mu niso kri-sainn . Ponekod Mežanu. Oglejmo si se «1,1 . 0 s'ika nebo. Mrtvo in težko vidim nja l1ac* biše in le na eni sliki no tn° bele oblačke, ki vise monoto-se tn ni^a<~no- Toda Cotičevim hišam |e _ Pr>jcga. Najboljša niegova slika ki nii ni.°jem okusu »Kapelica«, motiv, tiho ,'k0 Priliko, da se poglobi v porf, ”ran°st svetlobe in senc. Tudi Prof. S. je markanten. In v žan je po motivih pokrajinar se p°krajinah je tudi najboljši. Tu VrstniI<^* Prilika, da postane razno-barvnn’ Pester in živahen, darežljiv z in 25 ’ ^asi sta n' pr- Portreta 22. barvi’ zanimiva- so vendar kričeče nas , na obrazili preveč osladne in fan, ^Puščajo nezadovoljne. Tudi v e0v„Z!j' ni kdovekako prost, zato nje-kompozicije ne učinkujejo. Naj- boljši so nekateri pokrajinski motivi iz mariborske okolice in z Gorenjskega. Čaka ga še mnogo dela in izpopolnjevanja, a brez tega — in brez avto kritike — ni uspehov na trnjevih poteh resnične in večne umetnosti. B. „Peg, srfek moj14 Veseloigra v treh dejanjih. Režira J« Kovič. H koncu sozone nam je dala drama veseloigro J. Hartley-Mannersa, ki je šla z uspehom čez mnoge odre- Nima nika-kih večjih pretenzij, vendar pa je efektna, zabavna in ljubka. Motiv je tak, da kaže angleški izvor: gre za oporoko čudaškega samca, ki je vse življenje kopičil denar, v testamentu pa se je spomnil mladostnega greha in je onim, ki so imeli izvršiti njegovo oporoko, povzročil vrsto zapletenih skrbi in težav. Dejanje se razvija dokaj neprisiljeno: iz Newyorka pride Peg o’ Connellova v hišo svoje tete na Angleškem. Pride kot razposajeno, a prirodno in mično dobro vzgojeno dekle v hišo minirane bankirske rodbine, kamor zahajajo »celo« lordi in kjer strogo drže dobre meščanske manire. S tem, da rodbina vzame svojo dotlej neznano sorodnico v vzgojo, se gmotno utrdi, ker ji gre v smislu čudaškega testamenta visoka mesečna renta. Dekle prinese v hišo nekaj povsem novega, osvežujočega in živega: okosteneli meščanski nravi se jamejo majati in Peg postane volens nolens edino simpatično bitje v tej hiši. S suhim angleškim humorjem so razpletene Pegine dogodivščine in sentimentalen optimizem nas vzradosti na koncu igre, ko ta priroden otrok zmaga nad vsemi, razoroži sorodnike in prispe s svojo rento v varno zavetje prave ljubezni lorda Jerryja- Če ne bi bila oseba Pega toli prikupljiva, bi nas osladnost angleškega komediografa zdolgočasila; tako pa pritegne gledalce nase in jih zabava od kra;a do konca. Naslovno vlogo je imela pri reprizi gdč- Kovačičeva. Naibolie je, če ostane ta vloga nii in ne gdč. Kraljevi, ki jo je oodala pri piemieri. Gdč. Kovačičeve se spominjamo iz »Scampola«, kjer je zelo živo podala naslovno vlogo, ki je podobna Pegi v veseloigri J. Hartleya-Man-nersa. Njena postava, temperament, glas in igra — vse jo usposobi ja za tako vlogo in zato so bili vsi ž njo zadovoljiv, še ostale igralce je potegnila za sabo. Nervozno teto je podala dokaj dobro gdč-Starčeva. Ethel pa gdč. Savinova. Gg. Kovič. Železnik, Grom in Rasberger so se potrudili, da pripomorejo k efektu. Režija g. Koviča se je tudi obnesla-• Občinstvo je s to veseloigro prav zadovoljno in je tako pri premieri kot pri reprizi zasedlo gledališče tako obilno, kakor pri drami žal ni običajno. B. Naši Tyri$tiS a planinci na Medvednici ko ^ ie že na kratko zabeležil, ka-Marik^ 5* s’° bili sprejeti planinci iz kocler 'n Celja v lepem Zagrebu, od- nico krenili na Sijemo ali Medved- s'°v'en ?.obisk je imel oficielen značaj: T>lanino Planinci so vrnili hrvatskim njihovi ki se zbirajo okoli »Sljemena«, platiiQ&LDose*e na Pohorju in Savinjskih stiki zeta ^ obiskom »o sc medsebojni ie poka? grdili in v vsej prisrčnosti se prava h c'a zl‘asti planinci goje res in Slove ska čustva> ki vežejo Hrvate in šport Veilxk!ii ,nskcm *ievu hrvatskih in slo-b^lodanii tVncev na Medvednici je o-ški dnev J?aj^bsežnejša poročila zagreb-manjkamv “Večer« z dne 14. t. m. Po-osebllirn veseljem nagla-so prisnpi; mariborskih planincev, ki SPI) Prlferpisvalnl fečai so prične t Maribora za damska in moško oblačila, otročje oblekce ter perilo. Vpisovanje se vrči v torek, dne 29. junija 1.1. od 9. do 12. ure dopoldne ▼ meščanski koli Cankarjeva ulica. — Učni zavod Ivan Bizjak. 1202 Posojilo za zldanle nakup stavbišč, ugodni pogoji pri nM«jmir“, kreditni-stavbni zadrugi, Maribor. Rotovški trg Mer. 4. —\ Hranilne vloge obrestuje po 8 "/o vezeno, 6 °/0 nevezano. 1203 Prcmiio za prosta stano' I I kllliJS vanJa za vsako zanesljivo prosto stanovanje, pla-fluje tudi najemodajalcem. — Preskrba brszstanovalcev (posebej organizirana družba vpralalne pole na razpolago. Stanovanje čez počitnice (dijaike sobo Ltd.) zbira za P letovilčarje. Gostilne, mline v mesta, oko lica v najem. Hiie, posestva na prodaj. rMARSl'AN* Rotovški trg št. 4. Saslila se da v najem pri Sv. Petru niže Mari bora, izletniški in romarski kraj. Pogoji zelo ugodni. Na-slov se poizve v upravi. 1199 Proda se približno 200 m3 suhih, aepanih prvovrstnih bukovih drv po ugodni ceni na lahkem izvozu. Vpraša se pri lastniku Ignacu Božič, Maribor, Sodna ul. 30 1198 Posestva Krojači In šivilje l Kroje (šnite vsakovrstne po poljubnih mod nih slikah, izdeluje in razpo-lilja za dame. gospode in otroke KNAFELJ ALOJZ, stro komi učitelj za krojastvo, Ljubljana, KrižarnUka ulica št. 20/1. 1192 Zamenjam stanovanje dveh manjših sob in kuhinje xa večje. Maslov r upravi lista. 1204 Lepa opremljena soha z elektr. lučjo se odda takoj samo bojjšemu gospodu. Naslov v upravi lista 1206 Lepo opremljena soha s posebnim vhodom so odda ; -solidni gospodični. Radvanjska f cesta 6/11. 1191 Solnčna ze,°mirflasoba * prehrano Mlinska ulica 32/11, se odda, desno. 1195 Civilna Prid* šivat na dom, Mivlljtl gre tudi na deielo, I ŠLEfclL, Koroška cesta 50/1. 1194 I ŠČ6 S8 brinj*rija 8 *tanoTa lista njem. Naslov r upravi 1201 HavarnlšSI vajenec .:; kateri ima sta ne vanje pri sladilih, so sprejme v kavarni ^Jadrata«. 1200 obsegajočo 6 oralov, od tega je pol orala vinograda, 4 orale sado-nosnika, njive, 2 novi hiši i opeko kriti, vodnjak, četrt ure oddaljeno od postaje na prodaj. Anton Kocpek, Jare nina št. 5, Pesniški dvor. 1189 Učenec se sprejme. Foto-atslje M. Japelj, Alekvan drovn cesta 25. 1183 Učenca za špecerijsko engros trgovino sprejme Miloš Oset, Maribor, Glavni trg 22. 1172 5. ali 5. reaiec 3 realeema kot inštruktor in vzgojevalec se išče za počitnice in šolsko leto 27 Vsa oskrba v hiši. Le iz dobre hiše in vzgleden! Poštni predal 49, Maribor. 1174 Stare Šolske knjige kupuje knjigarna HEINZ, Gosposka' ul. 26. 1162 Planino ■»,«. 56, I. nadstr. se da za 75 Din v Gosposka ul. 1137 I Klavir .Vogrinčič* za nizko eeao na prodaj. Tvor-niška ce3ta 26, I. nadslr. 1136 niso tako ugodne kot sedaj v Trgovskem domu v Mariboru nastavljene nizke cene za vse pomladansko in poletno blago. Vsled zelo neugodne (deževna) sszije, sem se odločil, vse pomladansko in poletno blago razprodati in sem zato vsemu blagu cene izdatno znižal. Nikdo naj ne zamudi te redke in ugodne prilike in naj pohiti v TRGOVSKI DOM Velikanska izbira najlepšega blaga, sukna, volnenega blaga, poldelcna. crepa eponžs, zefirja, popelina eta-mina, batista, šifona, platna, oksforta. plavlne itd. itd. S°«r “K DDlnlle in iiitn svil? L™,K/ vali nudi v dobrem okusu vsakemu kupcu najlepšo ugodnost za nakup svojih potrebščin 1181 VELETRGOVINA TRGOVSKI DOM Razni ostanki ne čisto zastonj Pomladanska razstava POZOR II? to o j Ako hočeš piti dobra pristna In cenene vina, sveže pivo, ali pa jesti domače klobase iz kible, domače prekajeno meso, vsak čas po* hane piščance, zrezek, bržolo i. 1. d. po nizkih cenah pojdi na tržaško cesto v gostilno pri VESELEMU KMETU prej KHček-Frafela, ker boš gotovo zadovoljen. Za obilen obisk se priporočata K, Žohar. Priporočam duliranje bubi-glavica. Izvršujem perfektno vse oblike. Karol Riedl, Aleksandrova cesta 21. 1135 finski sodi 700 hh, novi, od 300 do 10001 naprodaj. FrancSoretz, aedar Breg pri Ptuju. 1110 Kačama Evropa Dnevno radio-koncert od 16.—17. >/* ure in od 20.—24. ure. Tamburaški zbor Raška j igra od 21.V2—2.72 ure. Prvovrstna vina (Bouvier). Likeri, Luxardo. Solidna in točna postrežba. HOTEL KRONA V CELJU bo dne 2. julija 1926. ob 11. uri pri okrajnem sodišču v Celju soba štev. 4, prisilno izdražban. Najnižji po-nudekznašaD 293-000 Poleg gostilniških prostorov so trgovski lokali in stavbišča, velike kleti so pripravne za zalogo piva ali vinsko trgovino. — Interesenti se vabijo. 1164 I Godina Kirbiš, l&Sakgandrova 79 priredi v nedeljo dne 20. junija i ii večerni s praznovanjem Lojzik in LojzekoV« 1186 ter pojedino piščancev. Prvovrstna vina, sveže Gbtzovo pivo, meščanska kuhinj Za obilen obisk prosita K. In A. KirBjf' Fctogralijs pin in društev | izdeluje po znižanih cenah Foto-atelje M. JAPELJ. Mavi bor, Aleksandrova c. 25. 3 01 LOU Rezanje Bnhl-glavlce izvršujem perfektno. Moderne oblike. Študentke imajo razen sobote popust. — Vekoslav Gjurin, Jurčičeva ul. 9. 954 B.S.A. MOTOCIKLI In prikolica najnovejši modeli I. 192G po z n i-Žanih cenah dospeli Na ogled in poskušnjo pil ju«iO AUTO, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 36. Tel. 236. Cgnikt „.i zahtevo biezplačno. Podzastopstvo za Maribor In oko -o: 1078 S. KENDA, Maribor, Tattenbac sva ul. ID OJ O 03 KS 03 * u-. N C3 S ° d)-Q a >N O w-< °3 5. c -z; u. OJzC n KJ O C o o V 1/3 c Žš N s - tri u tn Sl 53 « 5 o-1 r* O. > p O « n W N.S ‘cšsa gj FiSr/ c.: m 26. JUNIJA DO 5. JULIJA 1926 3 Pod pokroviteljstvom NJ. Veličanstva Kralja I Vi. LJUBLJANSKI L MEMffiflPin VZORČNI VELESFJFffl Najstarejša In najbolj obiskana gospodarska razstava naše države. ZBIRALIŠČE TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN INDUSTRIJALCEV. Razstavljalci so samo prvovrstna podjetja. — Cene brezkonkurenčne, TORAJ NAJUGODNEJŠI OGLED 1N NAKUP VSAKOVRSTNEGA BLAGA. PERMANENTNA LE8ITIMACIJA upravičuje do 30 •/, znižanj« na vseh vlakih (tudi na brzovlakih razun S. O. E.) Cena Din 30'—. Najcenejša prilika za izlete in obisk alpskih krajev In kopališč divne Slovenije. Tehnične novosti. — Razstava .Slovenska žena*. — Hlgljcnska razstava. Stanovanja preskrbljena. — Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospodaiskih društvih, potniških pisarnah ltd.itd. PRVOVRSTNA lllllllllllllllllllllllllilllllllll||||||||||||||||||||lillll|||||lllllllljllllj||l|j||[|IIIIIIIIIIIIIIIHI[ HRBTNA SLANINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim od pitanih prešičev, zajamčen opristna, čista svinjska mast, sveša govedina, teletina, svinjina; vseh vrst prekajeno meso, sveže in prekajene klobase v izbrani najboljši kakovosti vsak dan E)@ ftalniilih diFfce^raih cenah llllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||lllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||]||!|||i|||||||i||||ii!|||||||||||||Miiiiiiiiii 1175 pri Rudolfu VVelle prekajevalnica mesa, tovarna klobas in velemesarija Trgovina v Mariboru, Gosposka ulica št 23 Tovarna v Krčevini, Aleksandrova c. 17t,172 PERILO H IIIUIč PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D* KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI lOOi I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13- TUUr; .UuibonU Tj.k«M, , Mul boni, predet.vnlk: SUnko De ta 1 k. r.enetelj. Urednik Bof.irf.r B o r ko. Mm EoiuomU predstavnik: Vekoslav SDindler. novinar, y«i v Maribor«,