Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 16.	Cena ednoga drobca 1 krona.	17. april 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Karol krao v Sombothelji.
Odpotüvanje krala iz Sombothelja. Navadüšeno ga pozdravljajo na kolodvoraj. Pri Ženavcih
je stopo prek Vogrske meje.
Dogodki, ki so se godili preminoči tjeden na Vogrskom se približavajo k konci. Karol krao je odpotüvao nazaj v Švico. S tem je tüdi vtišana ona napnjenost i razburjanost, štera je vladala v diplomatičnih krogih za voljo povrnenja krala nazaj na Vogrsko. Preprečila se je tüdi edna nova bojna, štera nam je grozila, da te zaželjenji mér, šteroga začnemo malo vživati, se nam znova na opak obrne. To eno je gotovo, da Mala antanta, t. j. Jugoslavija, Čehoslovaška i Rumunija, so ostro nastopile proti povratki Karol kralja na Vogrsko. Zavedale so se, da bi s tem vedno ogrožani bio mér v Srednjoj Europi, či bi Habsburžani ešče ednok nazaj prišli na vogrski tron. Naj to preprečijo, so kredi bile, ka zasédejo celo Vogrsko. Trezno premišlavajoči vogrski politiki so to nevarnost, štera se njim proti, začasa v pamet vzeli i zato so Karoli to svetovali, da naj kem prle zapüsti Vogrsko zemlo. Krao je pa tüdi sprevido, da ne dobroga hipa prišao i da bi z svojim tam prebivanjom samo škoditi mogao celoj državi, zato se odločo, da odpotüje nazaj v
Švico.	
 V Sombothelji.
V Sombothelji je ljüdstvo IV. Karolja kralja navdüšeno in z velkimi ovacijami pozdravlalo. Kak nam Vogrski listi pišejo, da je po varaši razišla vest, da krao odpotüje, se velka vnožina ljüdstva zbrala pred püšpekovov palačov. Odhod je ob 10. bio določen. Krao je ob 8 stano gori, v püšpekovoj kapeli sv. mešo poslüšao, potom pa v velkoj dvorani püš-
pekovoj sprijo na audienco vse notabilitaše i svoje sprevajalce, ki so ga do Fehringa sprevajali. Grofica Ciraky i baronica Lehar sta njemi vsaka en šopek ponüdili z napiskom. „Na svidenje”. Odzvüna pa na vulici zbrano ljüdstvo vogrsko himno začne spevati. Na glas himne je krao na balkon stopo v vojaškoj generalnoj obleki i se pokaže ljüdstvi. Sprijme ga nejpopisani „Éljen a király“, klobuki z glave z letijo, z robčekami mahatejo proti njemi, da sam krao pravo, ka takše navdušenosti še ne vido. Skuze so njemi silile v očih. Pripomniti ešče moremo, da te dén pa šolah ne bilo predavanja. Med množinov je bilo tüdi več zvünski novinarov, ešče dva Angleškiva.
Odpotüvanje.
Med tem je že vse kredi bilo za odpotüvanje. V slednjoj minuti še eno pismo dajo prek krali, štero so njemi poslali narodni delavci sombotheljski tovarn (fabrik) i v šterom ga pozdravljajo i z veseljom čakajo „na svidenje“. Krao si je pismo v žep vtekno i obdržo za spomin. Ob 10 vüri i 35 minut so se odprla velka vrata na püšpekovoj palači i se pokazao Karolov automobil. Zdaj ga ljüdstvo navdüšeno pozdravlalo, „Živijo naš kralj“. Ne püstimo ga! Naj nejde! Tü naj ostane! Z Bogom na videnje! I tak po celom varaši, po vseh vulicah, po šteri se skoz pelao, vsešerom ga z velkimi ovacijami sprevajajo i rože mečejo v njegov automobil.
Na kolodvori
je že čakao posebni dvorni vlak na Karola. Tü ga sprijme i pozdravi podpolkovnik Szijj, okrožni žandermijski poveljnik in Asboth poveljnik, z šterimi si par reči pogovori i pita kje sta slüžila, či sta bila na fronti, pa či sta ne ranjeniva?
Na to stopi krao v svoja salonska kočija, Hegedüš general ga oprosi, naj da znamenja na odhod. Nj. Visočanstvo se ešče ednok poslovi
od svoji priateljov, neke gospe njem še ponüdijo šopke i tak se vlak začne mikati z kolodvora proti Fehringi.
Kralj zapüsti Vogrsko zemljo.
Po vseh postajah so že čakala kraljeski vlak razna poslaništva i mnogo ljüdih, ki so ga navdüšeno pozdravlalji. Kralja je sprevajalo više 30 oseb do Ženavec. Tü se vlak skoro 2 vüri müdio, dokeč je prišla v Fehring antantna komisija z treh oficerov. Samo te je šo posebni kraljeski vlak do Fehringa, kje ste na vlak stopila tüdi dva odposlanika Austrijskiva. Ta komisija je zagotovila Vogrskim sprejevalcom da garantira za srečen prihod Karol kralja na Švicarsko, Kralja sta ešče dalje sprevajala na Švicarsko do Pranginsa grof Pallavicini in dr. Neumann, vseučelišni profesor.
To stalno, da v srcih Vogrskoga naroda žive globoka ideja apoštolskoga kralja.
Sijajen je bio Karlov odhod iz Vogrskoga. I samo slabe politične razmere so vzrok, da je ne mogao zdaj tam ostati. Kakši bo njegov drügi prihod, što bi to znao naprej povedati. Kolo politike se hitro obrača. Soditi naprej ne moremo.
Glasi.
Osebna vest. Vlč. Klekl Jožef, naš državni poslanec, so preminoči tjeden v Belgrad odišli, naj tam rešijo zadeve našega ljüdstva. Nujno, telegrafično so jih pozvali ta, ar dosta dela čaka na njih. Prosimo zato vse naše poročevalce i dopisnikare, da svoje rokopise blagovolijo poslati na naslov: Uredništvo Novin v D. Lendavi.
Dar. Na podporo naših prekmurskih dijakov je darüvao N. N. 2000 K.
Vinske cene. V Novom Sadi (Ujvidék) stane liter beloga vina 25—30 kron, čarnoga pa 36—40 K. Pri nas se ešče dobi po 22—24 kron
2
NOVINE
1921. 17. april
Velki ogen. Kak nam g. civ. komisar poročajo, je 21. marca v Knežji vesi bio velki ogen. Zgorelo je 14 hiš, vsa gospodarska poslopja, živež, gvant i živina. Zato se obračajo tüdi na naše dobro prekmursko ljüdstvo z prošnjov, da bi tem revnim pogorelcom nabirali milodare, ka je što premogoči. Dari se naj pošljejo na urad g. civ. komisara v M. Soboto tak i tüdi imena darovalcov. V drügom razglasi nas pa opominajo, da so zavarovalnine, sekulacije, štere so pred ali pod vojskov bile sklenjene tak male, gledoč na danešnjo dragočo, ka skoro nemro priti v poštev. Zato naj vsakši gleda na to, da si povzdigne sekulacijo, ar država tüdi nema telko sredstev na razpolago, da bi v slučaji ognja, ali drüge nesreče mogla obilno podporo podeljavati.
Srednja i G. Bistrica sta prosile okrožni agrarni urad v M. Soboti, naj iz veleposestniškoga loga poseka kre njiv log v širini 4 m. ar drevje škodi njivam. Naš poslanec je dobo odgovor, da se je prošnji nateliko nagodilo, ka se je vsekalo par hrastov — šteri itak najbolje škodijo njivam.
Zakaj je prišla komisija agrarne reforme v Lendavo? Naš poslanec, Klekl Jožef, župan dolnjelendavski Sever Božidar i dr. Némethy Viljem, fiškališ zastopnik hercegovoga imanja so jo prosili. Zakaj? Ár 1.) Drva se ne davajo redno Prekmurcom; nam se kuče podirajo, drügi pa les izvažajo; ar 2.) naše njive ali travnike, štere ma veleposestvo prek Müre, ne dobijo naši ljüdje, Medjimurcom pa deli g. Faleš naše njive v Benici na to stran Müre. I ta sramota se ešče z tem povekša, ka gda prečnim našo
zemljo delijo te naše ljüdi v Čakovec vabijo za delavce; 3.) ar gnojeno, vnoga leta obdelano zemljo jemljejo vkraj ljüdem i ravno tem ljüdem davajo v drügom mesti kropno; 4.) ar malim kmetom, šterim ide zemlja pa majo pogodbo na njo, se ta vkraj jemlje, ar jo majo od hercega vzeto v najem. 5.) ar držini se pa jemlje vkraj dozdajšnji slüž gda je mogoče pa ti ne dobijo v svojih határaj prebivalci zemljé; 6.) ar preveč dosta potroši agrarna reforma, ka nema niti država niti siromaki haska! Na priliko v D. Lendavi je lani, v ednom leti samo na svoje vödavanje potrošila više eden milijon koron;	7.) ar pre-
dosta je uradnikov i med temi skoro niednoga Prekmurca. V Beltincih gda je grof sam obdelavao više 4 jezero plügov, je meo samo pet uradnikov, dnes je deset (pa dvá sta že začasno kcoj prišla) uradnikov tü pa obdelavajo nekaj više od jezero plügov; 8.) ar se je takšim dala zemlja tüdi, šterim ne je šla, siromaki so pa poleg toga odpadnoli. To so bili zroki zakaj so imenüvani gospodje prosili komisijo, tožili neso niednoga uradnika; agrarno reformo so zagovarjali, a zahtevali so naj se nedostatki i krivice odpravijo i naj se ne vnemirja ljüdstvo po nakanenji g. Faleša, šteri čeravno z dobrim namenom, a neprevidno vrši svojo dužnost. Odgovor komišije objavimo, gda ga dobimo.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Napad na dr. Šimraka. Naši slovenski demokrati i samostojneži so v ustavnom odbori pri seji dejansko napadnoli poslanca dr. Šimraka, ki je govorio proti kancelparagrafi, šteroga tej demokratje ščejo prisiliti na nas. Dr. Šimraki je na pomoč prišao dr. Barič. To je demokratska kultura! Ešče sami srbski radikalci so kričali demokraton, da je to sramota, ka 20 oseb ide na tri poslance Jugoslovanskoga kluba
Grčkoga krala brat, princ Andrej, je pri ednoj bitki v Maloj Ažiji, kje so grki biti bilij, spadno.
Radičov odposlanec v Belgradi. Dr. Basariček, odposlanec Radičove stranke je v Belgrad prišao i se je tam razgovarjao z raznimi političnimi strankami.
Orel.
3. Ugovori.
No to je pa lepo, dečke nam začajo vabiti k pohajanji — ponočevanji! Kdaj večer zmolimo idemo spat, drügi den pa rano na delo! Pa tüdi naš dečko tak nešče iti nikam, je večer trüden pa tüdi nema časa, da bi tam hodo itd ... To gučijo tisti, ki pravijo: koliko mi daš? Koliko bom slüžo? To so tisti, šteri bi samo vse za peneze radi delali. Gučijo pa tak tüdi tisti, ki nigdar nikše knige ne vzeme vroke in nikšega časopisa, samo vsigdar dela. So pa tüdi takši, ki pravijo:
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Da je sodnija glavni tutor, ne sme varuh pri večjih vrednostih dece nič sam storiti i more za vse velike stvari imeti prle sodno ali kak mi pravimo, nadvarstveno dovoljenje. On teda posebno ne sme nikše dedščine za maloletno deco brezpogojno sprejeti ali odbiti, nič negibljive vrednosti dece prodati, v nikši kontrakt gledoč arende stopiti, nikakši dobro naloženi kapital odpovedati, nikakše cesije davati, v nikakši tožbi se sam poravnati i nikše cesije davati, v nikakši tožbi se sam poravnati i nikše trgovine ali obrti brez sodnega dovoljenja začeti, nadaljevati ali končati. Či v takših stvareh na svojo roko postopa, je za vse škodo odgovoren.
Za varuhe so po naši postavi lehko tüdi ženske. Sod pa more prideliti ženski tutorici moškoga kak
pomožnoga varuha i to tedaj, če je imenovana za tutorico lastna mati i je oča to v te namen naročo i končno, či je nezakonska mati tutorica i misli sod, da je za korist dece trebe, da se postavi pomožni varuh.
Vsaki varuh ma dolžnost, da položi od svojega gospodarstva račun i to vsako leto. Kda pa pride deca do polnoletnosti (21 let) mora tutor položiti končni račun. Varuh ima pravico zahtevati, da se njemi povrnejo stroški, ki jih ima s svojim poslom, i ima, če je priden i pošten, tudi pravico plačila za svoje delo. Vendar njemi sod po naših postavah ne sme več plačati, kakor 5% od čistih dohodkov decine vrednosti, največ pa 8000 kron na leto.
  Pravo o stvareh. 
Na zemlji vidimo ljüdi i žive pa tüdi nežive stvari, kak so na priliko živali, bilje i drüge rastline, kamenje, rude in podobno. Od teh stvareh govori tüdi naša postava i nazivlje za stvar vse to, ka je od člo-
veka inači i je njemi v hasek. Postava pozna telovne i netelovne giboče i negiboče, porabljive in neporabljive, cenljive in necenljive stvari. Telovne stvari so po naši postavi tiste, ki jih vidimo in čütimo na priliko: hiša, konj, drevo, železna ruda vse drüge stvari so pa netelovne i k tem spadajo vse pravice. Če imam pravico po tüji zemlji hoditi, te pravice ne vidim, je pa le na sveti, da vej je dosti tožb zavoljo nje. Pravice nazivljejo teda naše postave za netelovne stvari.
Kaj so giboče i negiboče stvari? O toga ne treba dosta govoriti, ar jih pozna vsaki i jih je poznalo tüdi dozdanje madjarsko pravo. Neso pa poznale dozdajne postave tak zvanih pritiklin. Naša postava pravi da so pritikline vse to, ka je s šterov drügov stvarjov trdno zvezano, ali pa tisto, brez šteroga se drüga stvar hasnováti ne more. To je posebno imenitno zatoga voljo, ar po naših postavah ne dopüščeno prodati pri kmečkom gospodarstvi vse seno ali
3
NOVINE
1921. 17. april
vso živino ali edini plüg, brano itd. i se to more prodati samo vküper z zemljov. Zakaj? Zato, ka brez sena i živine, plüga itd. poljedelec svoje zemlje obdelovati i hasnovati ne more. Naša postava pravi teda, da je gotova možina tistoga, ka poljedelci nujno treba, z gospodarstvom trdno zvezana, da je torej pritiklina i se se more prodati samo s celim gospodarstvom vkuper. Naše postave govorijo tüdi od prirastka, i je prirastek vse ono, ka iz kakše stvari nastane. Če teda krava skoti tele, imenüjemo te prirastek i je prirastek tistoga, šteroga je ona stvar, iz štere je prirastek izšel, te toj priliki je tele onega, koga je tüdi krava.
Vse kar zraste na negibnih stvareh in sicer samo od sebe ali pa kar človek sam na negibnih stvareh napravi, je tistega, čigar je zemlja. Če postavim torej na tujem svetu hišo, je hiša tistega, čigar je zemlja, na kateri stoji hiša. Isto velja o drevesih, travi itd.
(Dale.)
Bog zna, ne bo hodo gde indri? Če starši tak mislijo od svojega sina, potem so ga ne dobro vzgojili, da njemi zdaj nezagvüšajo. Či pa dečko sme od hiše, se bo tüdi izkazal za poštenoga, svoje delo opravi i se v pravom časi vrne nazaj domo.
Najbolše je po nedelaj i svetkaj po večernici držati deški večer. Edna vöra zadostüje. Vr.
Ne smemo pozabiti, koliko nači si morejo prikrajšati dijaki, če se ščejo vse navčiti i naloge napraviti. Pri kmetaj toga ne, navodno idejo rano k počitki, tak da če ednok ide na deški večer, ne zgübi dosta pri spanjej. Mnogi pravijo sam trüdem, zdaj bi šče pa šo na deški večer. Ja prijateo! Vsakše delo je trüd. Če si ščeš malo razbistriti svojo glavo, moreš vsakši den malo šteti, na tjeden ednok na deški večer i k telovadbi. Tak postaneš pravi slovensko dečko, ponosen, brat svojih Orlov širom slovenske domovine, šteri so po istih potih trüda i težav hodili.
Dom i svet
      Jugoslavija. Burne seje so se vršile v ustavnom odbori preminoči tjeden. Na dnevnom redi je bio kancelparagraf. Naši poslanci Jug. kluba so bili proti njemi, a demokrati i
samostojni za njega. Na slednje je bio sprejeti z večinomi glasov vladni predlog. 5-ga aprila se vršila prva seja pienuma v konstituanti, štera je pa bila samo formalnoga značaja. Vlada je že palik v krizi. Nahaja se v velkih zadrgah i neprilikah. Z vladni strank kak z demokratski i radikalne stranke en za drügim vöstopajo. Idejo ž njih kak miši z potaplajočega se hajova. Dozdaj je z demokratske stranke vöstopilo 6, z radikalne pa 8 poslancov. Sam Protič tüdi šče vöstopiti. Novi iztopi se ešče čakajo z radikalne i demokratske stranke. Zato so straj tüdi voditelje „domače vérstvene stranke“ v M. Soboti. Tej ljüdje nikak nemajo sreče, či glih ka jo močno lovijo. Prle so si „samostojno“ ime dali, te so pa vidli, da njim tü tüdi ne bo sreča slüžila, so gori vzeti pred volitvami „domače“ ime. Zdaj pa da so vidli, ka so demokrati že na ugorkovo drevo prilazili, so si velko zmislili, neimre to, ka se zdrüžijo z demokrati. To je zdaj vladna stranka (pač pa v Slovenije ne!) A ka pa ti njim zdaj tü li spadne kakša drobtinica iz stola demokratski kapitalistov, ali kakša „izvoznica“ od liberalni izvozničarov. Tak lovijo srečo, a ona pa beži pred njimi kem dalje. Zdaj so v novoj zdrgi, ár njihova vlada slabo stoji i bogve či za kratek čas ne razpadne. Palik ne bodo meli sreče!
Vogrsko. Karol krao je prišao v Lucern. Gda je stopo na švicarsko, njemi en častnik predšteo sklep švicarske vlade, poleg šteroga sklepa se ne more povrnoli v Prangins, kje je dozdaj prebivao, nego more ostati v Lucerni. Vlada vodi preiskavo proti Karoli. Čaka na izid te preiskave, potem se bo določilo, gde naj prebiva Karol. Či tak ka njemi Švicarska ne bi dovolila tam prebivanje, se naseli na Španjsko. — Na Vogrskom pa kraljovom odhodi je nastanola tüdi vladna kriza. Več oseb, ki so se bolje eksponirale za krala Karola, je podalo ostavko. Szabó, poljedelski minister i dr. Gratz zvünešnji minister, sta iztopila iz vlade. Polkovnik Lehar v Sombothelji je tüdi poveljništvo prekdao Hegedüš generali. Grof Sigray, komisar zapadne Vogrske, grof Czirakj nadžupan sta se tüdi odpovedala slüžbi.
Čehoslovaška. Predsednik Češke republike dr. Masaryk, je po dugom betegi odzdravo i začno svoje politične delo. Med Čehoslovaškov i N. Austrijov se nadaljavljejo trgovinska pogajanja v Pragi.
V Angliji so velki nemiri. Rudarski delavci so stopili v štrajk. Neščejo delati. Vekšo plačo želejo. Min. predsednik Lloyd Georg se pogaja z delavci. Do sporazumljenja ešče ne prišlo. Večih mestah so krvavi boji bili med delavcami i policijov.
Koridor med Jugoslavijov i Čehoslovaškov je znova prišao naprej v ništernih političnih krogi z vezov z potuvanjom Karola Habsburskoga na Vogrsko.
Najnovejše.
Tolvajija. V dolnjelendavski goricah so neznani tolvaje palik notri vdrli v kletih g. Poppela i g. Grašanovitša. Pri prvom so odnesli več glažov žganice, en par gvanta i drüge male stvari. Na dobro srečo so v pivnico ne mogli notrivdreti ali so pa ne meli časa i tak so pri vini nikšega kvara ne napravili. Ka so najšli v kleti g. Grašanovitša, ešče za stalno ne vemo. Škodo so pa li napravili, či drügo ne to, ka so dveri razbili.
Prekmurje. Sirmaško Prekmurje, kaj si včinolo ti ništernim gospodekom, ka te tak strašno sovražijo i zametavajo. Po celoj Sloveniji bodo toga meseca občinske volitve, samo v Prekmurji ne. Mi smo le lekaj na „Fidži“ otokah, ka si nišče ne zmisli na nas. Za zrok to prinašajo, ka je v ništernih občinah premalo volilcov spisani. Na pa te sledkar jih več bo? Ali pri nas do se morebiti na drügi sistem vršile volitve, kak indri. To pa že ne mislimo. Prle ali sledkar volilno pravico morete dati vsem!
V nedelo, dne 10. aprila je lendavski župan g. Božidar Sever imel lepo obiskane gyülése (shode) v Petešovcih, Treh mlinih i Čentibi.
Občinski tajniki — pazite! šteri ešče prošnje ne gospodi civilnomi komisari poslao, naj včasi pošle. Tečaj v Lendavi se že 25. aprila začne, v M. Soboti pa 30. majuša.
Kmetijske drüžbe občni zbor v Lublani bode 28. aprila.
Državna policija v D. Lendavi i M. Soboti se je opüstila. Vso slüžbo prevzeme orožništvo.
Pazka, krčmarje!
Poštüvanim krčmarom ljüdno naznanim, da sam
Odpro zalogo pive
z Götzove Pivovarne v Maribori. V zalogi bom meo vsaki čas vsevrste pivo v lagvičkih i v kantah (glažaj). Piva je jako dobra i predbojne kakovosti. Za obilna naročila se ljüdno priporača Kosi Jožef gostilničar v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki).
Naročte si Novine!
4
NOVINE
1921. 17. april
Štefan Huzjan
mehaničar Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Železna trgovina FRANZ FRANGESCHA nasl.
Rupert Jeglitsch
v Maribori.
Ima v zalogi šprickajce za gorice, küfrne i železne. Tali se posebi tüdi dobijo kakti cevi, kruglice, platlni. Vsefelé šker za gorice i ograde: rafijo, žveplo, sivi vitriol, polevke, vsake vrste, plejnato posodo za mast. Zatike vsake velikosti, kosé, srpé, kamle za brüsiti, kamle za britve. Vsefelé šker za hižno i kühinjsko potrebčino.
Prodaja ná velko i malo. Zmerne cene.
Vino
najbogše od 1918 i 1919. leta se bo odavalo v pondelek 18. apr. pri Gospodarskoj Zadrugi v Gornjoj Radgonji.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik. Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan; paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957.
W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike
H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Pazka mlinarje!!
Prvovrstna Švicarska svilna mlinska sita kak i práva vunatna sita (pajtelni) 24 in 32 cm široka, priporača trgovina Avgust Čadež, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. naproti „Stare Tišlerjeve gostilne“.
Materijál za
zidanje i poprávljanje hiž, — vapno, cement, late, les, železo, traverzi itd. dobávlja po celo fál ceni Bratina trgovec v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki),
Podpirajte Novine.
Prekmurska Gospodarska Zadrugo r. z. z o. z. v Dolnjoj Lendavi.
Zdaj na novo ustanovljena! Ma v zalogi dosta novoga blaga kakti: štofe, cajge, žamate, drüke, cefire, vsefelé platno za moške i ženske. Mašinski oli, cuker, sol itd.
Ima vekšo večino galica. Kmetske zveze, či si vküper naročijo, ga dobijo po najfalejšoj ceni.
Zadruga ma k odaji tüdi vekšo količino dobroga, staroga vina od 1918 i 1919. leta. Proda na velko i malo.
Pri vsem blagi so cene znižane za 20%!
Murántuli Gazdasági Szövetkezet Alsólendván.
Ujonnan átszervezve! Raktáron tart különféle férfi és nőiszöveteket, vásznat, sifont, gépolajat, cukrot, sót, a szőllő permetezéshez szükséges gálicot.
Van a Szövetkezetnek nagyobb mennyiségü jó óbora 1918. és 19. évi termés. Eladás nagyban és kicsiben.
Oicsó árak!	Pontos kiszolgalás!
Az árak 20%-kal leszállitva!
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava