296 atevuks
^išijasa, » petek 29 decembra
mvm. let*.
mM
■
3
uaa)a vsak aaa svečar, istrni! aasuija bi ^mki, >w        po poati k^nui aa avatr^-ozreae adteU aa vse tal»tftElaaa«tlatBttK,Ba Satrt lata I I 10 a, aa aa mm 1 B tO a.   Za LJubljano ■ a«*UjanJ«m ni
m S* K, aa pol lata 1» K, aa tort lata S K, »a aa ataaaa t K. Kast h+di tsm sanj,        za va« Jata » X, aa ^ lata 11 K, za četrt lata 6 K 60 a, aa aa naaaa 1 KM h. — Za tuja dežele UISk« vaS, a o liker aaaSa »afitaina. il llaOOaa tersa ateasbn« ^až^atra itstsenlM o« sw aaira. — Za esnejilla ta piaea> ad aataraataana aatrt-vnt* aa 11 k,     la m asaaatia tiska eakrat, aa 10 k, ea aa dvakrat, in aa * a, da aa tisk* trikrat ali večkrat. — Deeati & ter*:* 'raaksvaa -   HtkoaM m M »racajo, - Urt0MiN» ki u?rarfi<ltv* N i lata** alioan II. a, ta tt*ft 4ra4&*ftv* t 1. narfiteonja, sfravnJštve pa a aritlieji. — U»ravniftva aaj ta blaaavaliia aaliijati aarečziae, reUasaaj:«,
sznantta, t J. ađiateiafrativna ftvan.
LOT©s*«ld HarcM" tsi.efost št. 34. Posam&ra* ftt^vUfe® po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85.
BJ
mrififiiirfiri
Učiteljski protest
(Občni zbor dež. učiteljskega dr*u&tva.)
Kakor smo že včeraj kratko omenili, se je vršil včeraj dopoldne ob 10. ari letošnji občni zbor dež. učiteljskega društva, katerega se je udeležilo nad 200 Članov in članic.
Zborovanje je otvoril predsednik ». R e i e k, ki je izražal veselje nad tako ogromno udeležbo in pozdravil v imenu društvenega odbora vse navzoče. V preteklem leta sta bili dve stvari, ki sta razveselili kranjsko učitelj s t v o : deželna učiteljskih konferenca in razprava o učiteljskih plačah v dež. zboru, a oboje ni doseglo zaželjenega uspeha. Predsednik predstavi nato zborovalcem zastopnika politične oblasti, gospoda dr. Miljatina Z a r n i k a in da besedo tajniku g. F u r 1 a n n, ki je naznanil, da je društvo tudi letos napravilo prošnjo na dež. zbor za zvišanje učiteljskih plač ter je v tem namenu šel društveni odbor do dež. predsednika. Odbor je imel preteklo leto 6 sej, vršila se je tudi deželna učiteljska konferenca, kjer se je povedalo, kaj zahtevajo učitelji.
G. Engelbert Gangl je nato v svojem govori, katerega zaradi pomanjkanja prostara ne moremo v celoti priobčiti, govoril o učiteljskih plačah.
Boj za „staro pravdou kranjskega ičiteljstva še ni d oboje van, ampak učiteljstvo še vedno trpi in strada. V polpreteklem časi je sicer zasinila ponižna
luČ upanja, a komaj je bila prižgana, že so je apihnili. Vsled prevaranih uadej je napolnilo učiteljstvo novo ogorčenje in danes bolj ko kdaj prej ori klic po deželi: Hočemo kruha, hočemo pravice, konec mora biti dolgotrajnega neusmiljenega mučenja učiteljstva ! Vprašanje o regulaciji plač mora biti dobo-jevano in če ne bo v tem ozira hitre m končne rešitve, naj počiva tudi vse dngo delo ?
Med enimi, ki so pomagali ugasiti Inč komaj vzplamtelemu upanju, se nahaja deželni poslanec, učitelj Jaklič, t Klici: Fej! Sramota!) Najbolj žalostno
dejstvo je, da je učiteljski stan dal deželnemu zboru kranjskemu poslanca, ki je zatajil svoj poklic in pripomogel z javno besedo pokopati začasno regula-lacijo učiteljskih plač. Ne moremo drugače, nego da izrazimo takemu postopanju svoje globoke obžalovanje. Kes, ni ga poslalo v deželni zbor učiteljstvo, ki še nima pravice izbirati si svojega poslanca, svojega zastopnika. A če se zavzame duhovnik za svoj stan, koli-korkrat se ga kdo dotakne, bilo bi še veliko bolj umestno in koristno, da bi bil Jaklič povzdiguil svoj glas za svoje stanovske brate. Tega pa on ni storil, ker mu gori v srcu mesto stanovske zavesti in bratske ljubezni plamen politične strasti, ki mu jemlje trezni preudarek in čuvstvo stanovske samostojnosti. (Klici: Res je!) Jaklič bi bil kot Član klerikalne stranke lahko izposloval med svojimi somišljeniki začasno 25°/9 draginjsko doklado vsemu učitelj8tvu.
Po zaslugi klerikalne stranke je deželni zbor kranjski vzel dvojno mero v roke. Oženjenim je dal drobtinice, neoženjenim pa nič. To je pa krivica, ki je absolutno nevzdržljiva. Z vso opra vičenostjo se sme zahtevati, da mora z enakim delom iti vzporedno tudi enako plačilo, da morajo enakim stanovskim dolžnostim odgovarjati tudi enake pravice, pa bodi dotičnik oženjen ali samec, ker samstvo ali zakonstvo je popolnoma privatna stvar posameznika. Taka delca regulacija plač je v resnici nemoralnega jedra in sicer iz treh vzrokov. Samskim učiteljem je dan migljaj, naj za 25o/0 povišanja plače prodajo svoje fantovstvo, vsled česar mora priti zakonski mož učitelj do kra-marskega zaključka, da mu je žena plodonosno naložen kapital. S to regulacijo plač so učiteljice, ki se ne smejo možiti brez dovoljenj** šolske oblasti, še bolj ponižane, ker jim je že v principu onemogočeno priti do boljšega kruha, vsled česar nastane v njih lahko popolna apatija do dela.
S temi 25% p* po boleli klerikalci vreči med kranjsko učiteljevo preporno jabolko, da bi so raz-
radila skupnost učiteljstva. No, ta j njihov namen aa jim na poereči, ker j učiteljstvo ne bo če bolj krepko organiziral^, da se vse dokoplje do opravičeno zaslulenega kruha. Vse učiteljske prošnje so bile doslej glas vpijočsga ▼ puščavi. Vedne obljube in bes de so bile vse, n dejanja niao sledita. Definitivna regulacija usitolj-skih plač obljubuje priti na vrsto v prihodnjem nasedanju dež. zbora. Ako se te besede ng spremene v dejanja, se bo ustavil učiteljski aparat (Klici: U navil se bo!) ker mera j trpljenja je polna do vrha in med j u5 t ijatvom opas.no vre.
Govornik je končal s besedami: j Enakemu delu in enakim dolžnostim gre enaka plača br*z ozira na rpol in na familijarna razmere. Nato je predlagal resolucijo, ki smo jo že voaruj priccčili in ki je bila a odobravanjem st glasno sprejeta, nakar aa je izrekla zahvala g. Gaoglu in njegovo obširno poročilo.
N to je poročal blagajnik gosp. D i ca ni k, da je imelo društvo v preteklem letu 405 K 85 vin. dohodkov in 252 K 26 vin. stroškov. Pregledovale! se v redu naili vse račune, ki so bili odobreni. Izvoljen je bil nato ves stari cdbor in atsri p?egle dovaloi računov.
Pri tečki slučajnosti je predlagal učitelj Perko, na; bo delegatom pri deželni učiteljski kosferenoi izreče EFUpanj^ in vdsnoiit, kar je bilo soglasno sprejeto. Perko vprašal nato predsednika, kaj je storil cdbor glede tega, dn na dedki ljudski Soli v Novem mffBtu Se vedno pcučujejo fran-čišfcmi. Predsednik je odgovori*, da so je odber 5 « obrnil v Kamnik, kjer eo Solo vzeli frančiškanom, a doslej ša ni do£!a nikaka rešitev v tem oairu na odbor.
G. G erar je priporočal, naj bi odbor študiral bolniško vprašanje. Na deželni zbor naj eo violi prošnja, da bodo oboleli učitelji sprejeti v II. ras-rrd v boSnico, plačati pa naj bi III. K i:k obljubi, da bo to željo na pri- , stojnem mestu oglasil.
s i
i < t
i i
Gosp. Grme k predlaga, naj se ■klene resolucija, da deželno učiteljsko čruštvo poilje Jakliču za njegovo nekolegijalno postopanje nezaupnica. Jaklič je navaden svadroner klerikalne stranke. Dslje naj deželno učiteljsko društvo stopi v dogovor a liberalno stranko, da da učiteljstvu en mandat pri prihrduj;h delelno-zborskih volitvah. Ta m&Edat naj se iiroči G^nglu. Najboljši bi bil idrijski mandat, ker bi Gmgla gotovo volili ondotni sooialni demokratje, s kate rimi se nsj stopi v lveso.
Ker je ta drugi preilog političnega snač*]*, gs predsednik ni dal na glasovanje. K prveutu se je ogla-ail g. Žir ovni k, kt je dej&l, da je proti njemu, ker je Jaklič volj;n cd kieriktlna stranke in kdor ga je volil, tisti evu naj o a zaupnieo ali ne zaupnico. Temu se je pridružil gosp Perko, ki je predlaga), n»j se Jakii£u iireča zaničevanje. Ko se gesp. Ž rovrrku pridruži gosp. Črnagoj in predsednik, ker je obž&lovanje sa radi Jakličevega postopanja v deželnem sboru že v Gmzlovcm govoru obseženo, odpadlo je tudi glasovanje o prvem predlogu Grmakovem.
Nato predlaga če g. E n gelm a n, naj bi se druStvo ssvzelo tudi za tiste delegate, ki bodo najbrže kaznovani. G Crnagoj je izjavil, da je le en okraini šolski avet grajo iirekel. Deželni šolski svet, pri katerem je sdaj vsa z*deva, pa bo gotovo upošteval dejstvo, da se je 11 okrajnih
soiofcih evetev izreklo proti vsaki kazni Na vprašanje g. Crcagoja, kiko stoji stvar glede drodtvene tiskarne, je odgovoril g Jelene, da zdaj še ne sme govoriti o tem, paš pa stvar ne spi. Gosp. predsednik se nahvali nato Ebcrovaloem na mnogobrojno udeležbo in 8 trikratnimi slava-klici na etsirja zaključi zborovanja.
(Občni zbor društva slovenskih učiteljic.)
Društvo slovenskih učiteljic je imelo danes dopoldne ob deseti uri v slovenski 8razrednici pri Sv. Jakobu
svoj izreden občni zbor, katerega se je udeležilo okoli 100 Članic. Zborovanje je otvorila predsednica gdč. D r o 1, ki je v iskrenih besedah pozdravila navzoče, ki bo se v tako mnogobrojnem številu odzvale vabila društvenega odbora. Na dnevnem redu je razgovor o regulaciji plač učiteljic kar je za kranjske učiteljice življenskega pomena. Umotno stanje učiteljičino je tako žalostno, da bolj žalostno biti ne mere, zato je treba stopiti krepko na noge, da si kranjska učiteljica pribori svaj zaslužek, katerega ima pravice z vse odločnostjo zahtevati. Nato je tajnica gdč. Miklavčič naznanila, da je sestavljena prošnja na deželni zbor za zboljšanje gmotnega položaja učiteljic To prošnjo bodo navzoče članice koncem zborovanja podpisale, na kar jo bo posebna deputacija nesla deželnemu predsedniku, kateremu obrazloži svoje želje in prošnje, da bi naj od podpiral težnje kranjskih učiteljic, katerih stanje je že naravnost neznosno in nevzdrž-ljivo. Prebrala je nato dotično prednjo, koje bistvene točke so: Pri uravnavi plač in vpeljavi osebnega statusa v deželnozborskem zasedanju leta 1898. 9e je odvzelo učiteljicam v L in IL razredu statusa 10° #! Učiteljica opravlja z učiteljem iste dolžnosti, dosega iste smotre, ima iste predštudije, malo-katera doživi polno penzijo, ker vsled napora preje osiabi, po njeni smrti nihče ne uživa penzije niti vzgojnine, s pritr gavan jem od lastnih nst Živi pogosto oslabele roditelje, Študirajoče brate in sestre, vzdržuje kot vdova družino, dobi le redkokdaj prosto stanovanje, zato prosijo učiteljice, da del. zbor izenači službene prejemke učiteljic z onimi nČiteljev. s prikrajšanjem za 10 odstotkov pa dežela ni dosti prištedila, kakor kažejo Številke. 1. 1898 seje pri d učiteljicah prištedilo 760 K, leta 1899 pri 19 učiteljicah 2720 K, leta 1900 pri 21 učiteljicah 3000 K, leta 1901 pri 25 učiteljicah 3560 K, leta 1902 pri 29 učiteljicah 4160 K, leta 1903 pri 33 učiteljicah 4740 Kf leta 1904 pri 35 učiteljicah 5040 Kf in leta 1905 pri 35 učiteljicah 5100 K,
LISTEK.
Na devinski skali,
Zgodovinska povest. (Dalje.) XIV.
Noč je cbjola zemljo. Čaz kri ški svet je brila jtsfn&ka burja. Ž?ižg&je la je laganjala v veliki Btolp seno-žeškega gradu, ter stresala okna in vrata s tako silo, da se je Sum slišal celo pod nemijo — v skrivnostno jamo a vodovodom, kjer so okrog prižganega ognja sedeli Komolja in štirje njegovi tovariši. Čakali 80 dogovorjenega znamenja, da je prosta pot do Jarja Devinskega.
»Mani se vse zdi, da nam pojde danes vse lahko in gladko od rok,« jo meail postareo mož kezavega liesv ki je že služil črnezfcu Petru kot pobočnik in je bil zdaj privržence Kosnoljev. »Začelo se je 2e tako. Zjutraj na vae zgodaj amo izvedeli, kako grozno smrt je storila goapa Jata pl. Marehland« ...
»Kaj praviš,« je vzkliknil Kc-molja, agespa Juta je noriva?«
»S*j si bil ?endar srnvn, ko to nem ljudje v Koranu pravili o tem, ali mer nisi razum?! ?«
»Ni3em poslušal.« je rekfl Komolja. »Toliko imam zdaj drugih skrbi, da se sii5sl nisem, kaj sto govorili. Povej, kaj se je zgodilo «
»G?epo Juto je z$dtla z/sužena kaien. Zaptlj&Ia je prsporšeaka viteza Oemonskega, da ja z izdajstvom pomagal spraviti Jurja v roke patrijarhovoga legata. Vitez Obmorski je vsled tega svojaga praporščaka spodil iz službe. Praporčč&k ja verjel sladk m obljubam gospe Jate in ji je sledil v Komen. Toda Juta ga z<faj ni hotela poznati in ga je s posmehom odgnala od s^be. Praporščak pa jo je napadel in jo umoril.
Vai so molče poslušali in nit;če ni obžaloval, d* je gospa Juta pleni. Marchtand storila tako groien koneo.
O} istem času je v tem stolpu v svoji sebi aedel Rajmondo pri večerji. Stregla mu je Zalejka, ki je slaBti pazila, da je bil Rajmondov vrč vedno poln rujno furlanske kapljiop, katero je njen gospodar in bil nad vso.
V   predsobi   višjega nadstropja,
je sedel na stari skrinji Hasan in stiskal glavo ob kolena, kakor bi dremal tli p* bil ves zsmaknen v sv. je misl*. Hasan se ni ganil, tudi če je iz sosedne sobe, kjer sta bila Juri in H.roa, udaril kak šum na njegovo uho.
»Ah, Juri, mene jo tako strah,« je tožila Hema. »Tako dolgo jih ni...«
»Potrpi, ljuba žena,« še ni udarila dogovorjena ura.« Juri so je trudil, da bi ukrotil svojo razburjenost, ksr se mu je pa le slrbo posrečilo. Vsa je v njem gorelo, vsak njegov živec je trepetal in nemirno jo begsl po širni sobani sem in tja.
»H san, prineai vode,« je ukazal Juri, vidi da jo vrč, ki je atal na mili, praasn.
Hsaan je planil pokonei in stopil k vratom, ki j h je bil Juri nekoliko odprl.
»Milostni gospod . . .«
»Rajmondo mi danes niti vodo ni poalaf,« ao jo jezil Juri »in ti, Hasan, seveda tudi niai mislil na to.«
»Tudi vina ni poslal k večerji,« je pripomnila Nemi in prinesla drugi vrč i a sobo.
»Taaoj pre.krbit&i vse« je dejal Hsssn poslušao, vzel oba vrča iu hitel po tesnih stopnio&h v Rajmon-dovo stanovanje.
»Nikdar v svojem življenju nisem kake ure tako težko Čakal, kakor danes,« je začel Juri, ko jo bil aopet sam s Hemo, »Sij se gre za mojo čast, za mojo svobodo in aa moje msdčevanje; saj se gre za to, da tebi poplačam tvoje irtve in ao izkaŽem vrednega tvojo ljubezni.«
Nestrpljivo je nadaljeval Juri svojo hojo po sobi
»Kako vesele noviee mi je sporočil moj uvesti Komolja. Goriški grof se pripravlja na vojno, da me osvobodi; Oton Vipavski jo a raznimi drugimi velikaši zapustil patri-jarhovega legata; stari Tarnat ae arsčno brani v Relinu, tudi Jablaniea je če nača in danes me oavobodi Komolja in mi iaroČi zopet moj ponosni meč, mi da prihodnjoat in maščevanje. Htm a, ali pojmiš mojo srečo«
»Juri — mene ja naananako strah,« je dihnila Hema in se trepetajo atianila k svojemu aoprogu.
»No boj se, ljubioa.   Ti no po-
znaš Kc molje. Ti ne pot naš tega zlatega srca, kakor ga poznam jaz. Ali to ti pravim: če je kdo na svetu dovolj smel, neustrašen in požrtvovalen, da poskusi mene eproatiti iz to ječe, je to Komolja. Sroo mi pravi, da bo mu posreč:, kar je ob-ljutil«
Kar sta si Juri in Hema ta dan le neštetokrat povedala, to sta si pripovedovala tudi sedaj in vmes sanjarila o prihodnjosti. Med tem so jo bi Hasan Že davno vrnil v predsobo. Sedel je lopet na sUri skrinji, stiskal glavo ob kolena in se tiho pogovarjal sam s seboj.
»Vino je zaatrupljeno in voda je tudi zastrupljena,« je mrmral lUsan. »Vem, kaj hoče Rajmondo; Zulejka ljubi Jurja in isto hoče Rajmondo Jurja umoriti. Ca pije Jari od tega vina ali od te vode — potem Rajmondo vaaj ne bo več mogel biti Ijuboaumon. Nearečen bom aaaao jaz Ne; jas ne dam Jarju ne tega vina, ne te vode — ali tega ne povem nikomur, ker imam ada) oba v rokah «
Cm jo bil Rajmondo izročil Besanu zastrupljeno vino  in aastrop-
tert| r S letih pri 202 učiteljicah 14.540 gld. ali pri eni 144 K. Ta znesek se t deželnem budgetu prav male ali nič ae pozna, dočim bi si mčitcljicc vsaj nekolike opomogle ž ajist. Ake pa dež. zber ne izeaaČi alažbenik prejemkov učiteljic z onimi učiteljev, aaj pa dovoli 25% draginj-ake deklade v prvem svojem prihod njem zasedanju.
Nato  je   gdč. Zupančič v daljčeaa govoru govoril« o organizaciji učiteljic  Organizacija jo za uči teljiee nujno potrebna, ker brez njo ne dosežejo ničesar. V ta namen si iččimo zaveznikov, prijateljev. Prvi prijatelji so naii kolegi, a ti so se v zadnjem času izkazali kot nezanesljivi.   Drugi prijatelji so naši poslanci.   Te si moramo pridobiti, da nam pribore volilno pravioo. Dandanes ima Že vsak delavee večje pra vioe nego učiteljica in skrajni čas jo, da se učiteljic  ne  bo zapostavljalo drugim stanovom.   Tretji prijatelji so srea naroda, srsa slovenskega šenstva.   V družbi slovenskega na rodnega Ženstva delajmo za narod in naš vpliv bo rastel in nas povzdig nil na ono stopnjo praviš, katero za služImo. Dokler pa ne bodo vse slovenske   krarjske   učiteljice skupno delovale, dokler ne bodo organizirane, toliko časa ne bodo mogle nič opraviti, nič doseči in vse drugačno delovanja za dosego  skupnih ciljev je prazno,   brezuspežao.   Gđč.  M i -klavčič je predlagala, naj se izreče gdč. Zupančičevi iskrena zahvala za rj no poročilo, kar se je s odobravanjem zgodilo. Tajnica se j a nato zahvalila zastopnicam okrajev, ki so ji služile a podatki, obžaiovsl* pa je. da ni mogla iz vseh okrajev dobiti podatkov, ker so se nekatere zastopnica preselile  drugam. Oglasile so se nato nekatere učiteljice, ki  so  izjavile,   da  so pripravljeno prevzeti zastopstvo v okrajih, ki so zdaj brez zastopnie.   Potem   so se Čule bridke tožbe, da je vss premalo kolegijalnosti med učiteljicami. Kolegijalnost je prvi pripomoček k skupnemu delovanju.   Nato se  je vršilo podpisovanje peticije na dež. zbor, s čimur je bilo zborovanje zaključeno.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 23. decembra. Koalicijski voditelji pridejo jutri polno številno v Bjdapešto. B vši finančni minister Luka os obilče vsakega posebej zaradi mirovne akcije. Danes je obiskal grofa Julija An-drassjja ter se dolgo časa ž njim posvetoval. — Baron Fejervarv potuje v nedeljo al* ponedeljek na Dunaj k cesarju, da mu v prvi vrsti izroči čestitke ministrstva k novemu letu. Saveda bo pri tej priliki poročal tudi o političnem položnju.
Ijeno vodo, se ga je polastila velika razburjenost. Z čel je nemirno ne gati po B"bi, nestrpno čakajo, kdaj da pride Hasan s grozno novico, da je Jari mrtev. Razburjenost njegova je rasla od trenotka do treootka. Zi-man jo je skušal utolažiti z vinom Praznil je vrč na vrč in še ga je davila žeja in zdelo se mu je, da se mu grlo čedalje bolj suši. Že je ves žarel zaužitega vina, a Zuiejka mu je če polnila vrč, dasi je že komaj hodil. Ii kako je bila Zuiejka ta večer ljubezniva. Š s nikdar mu ni tako rasgrevala krvi in razvnemala strasti Stiskala se je oelo k njemu in ga poljubovala, le kadar jo je hotel objeti in piti ž njenih usten ljubezen, tedaj je nagajivo odskočila.
Zopet je Rajmondo izpraznil vrč. Kar zagorelo je v njem. In kako lepa je bila Zalejka. Samo razkošje jo je bilo. 3 tresočo se roko je segel Rajmondo za njo. Ni je do segel, ali zsgrabil je za lahno svitlo ruto, s katero je bila Zuiejka ogr-njena. Strgal jo je in ko je zagledal vrat in prsi svoje sužnje prešinilo ga je blazno poželjenja po njeni ljubezni Planil je za njo, Zuiejka je bežala v sosedno sobo in Rajmondo ji je sledil, akoro vriskajo, da se ga ne brani...
(Konec prih.)
Dogodjci na Ruskem« Boji v Neakvl.
Moskva, 23. decembra. Vrata revoluoijonarnih bojevnikov ao raztrgajo od Kazanakega kolodvora v daljavo 10 kilometrov. Revoluoijonarji ne grade več barikad, ki jih topovi razpršijo kakor listje, te-muč streljajo izza zased, hišnih vrat, oken itd. Posledica pa jo, da topni carji takoj naperijo topove na dotične hiše Na Sadovaji jo b lo vrže nih 60 šrapnel Na koiodvoru ao delavci prevrnili tjvorne vozove v roke.
Štrajk je »ploden.
Na ukaz revolueijonarnega odbora so vse trgovine zaprte. Elektrarna ne dela in promet vseh železnic je ustavljen. Revoluoijonarji so naskočili palačo glavnega gubernatorja, da se ga polaste. Vojaštvo je naskok odbilo. — Neko hišo, v kateri bo delavci zborov Ui, je artiljerija razdjela a 12 streli, ker delavci na opetovani poziv niso hoteli izročiti orožja. Celo noč je bilo posla s odnašanjem mrtvih in ranjenih. — Včeraj zvečer je bil boj na Tverskaji. Stre ljalo se je a topovi. — Rdvoluoijo-narji imajo v rokah kazensko železnico; tudi moskovska železnica je v nevarnosti. Ako se revolucionarjem posreči, se polastiti arzenala ali pridobiti vojaštvo, je vlada izgubljena. Dosedaj pa je vojaštvo verno, le premalo ga je v Moskvi. Revoluoijonarji imajo dovolj moči, da terorizirajo meščanstvo ter porušijo del mesta. — Mesto gori na raznih krajih. Bolnišniee bo polne mrtvih in ranjenih. Tudi kazanski kolodvor gori. D*nes so začeli tudi nekateri policaji i I v a j k> IL
Potr ograd, 28. decembra. 2 veliko naglico se odpošiljajo od tu nove vojaške čete v Mcsko, ker dosedanja pesadka ni več zanesljiva. Poveljstvo nad moskovskim vojaštvom je prevzel general Miščenko, ki postane b *je diktator Moskve.
V pretečeni noči so imeli vojaki povsod uspehe. Revolucionarji so se borili s zadnjimi močmi. Vsi vodi telji revoluoijonarjev bo baje zaprti
Moskva, 28. deo. Splošni štrajk pojema. Sinočnja noč je biia že preoaj mirna.
Vstaje Letov.
Petrograd, 28 decembra. V Kurland ji in Livlandiji so revoluci jonsrni kmetje popolnoma opustošili 120 graščinskih posestev Graščake in njih oskrbnike so pomorili. Na baltiški železnici so vataši razđjali na mnogih krajih progo, da sta dva vlaka skočila s tira. Blizu Ravala je vsled tega pa del vlak z vojaštvom v vodo.
Riga, 28 decembra. N, počil je splošni Štrajk. Pripravljajo se resni dogodki, ker dijaki organizujejo rešilne postaje, kjer bodo ranjene ob vezovali. V Dti laburgu se je izvršil atentat na patruljo dragoneev ter je bilo mnogo oseb ranjenih.
Položaj ne Rusko-Poljskem.
Varšava, 28. decembra. V me stu Visok i j Masovickij bo revoluoijonarji napadli okrožno blagajno. Mad ropanjem je prostor pred poslopjem zasedlo 80 revolucionarjev, ki so na vsakogar streljali, ki se je približal. Policaji eo bežali. V celem mestu ni bilo videti vojakov. Roparji so odnesli 486000 rubljev.
Krakov, 28 decembra« Tudi v Lodsu se je pričel oborožen štrajk. Oboroženi delavci hodijo v velikih gručah po mestu ter silijo trgovce, da sapro trgovine. Kakor v Moskvi gradijo tudi tukaj barikade ter stre Ijajo na vojake. Nastopiti je morata že artilerija a topovi
Konferenca zaradi Maroka.
Pariz, 28. decembra. Nemški cesar je izjavil: »Krivično je reči, da je v moji okolici bojna stranka Take stranke ni. Edino meni gre pravica kaj sklepati Nočem vojake, ker amatram to aa svojo dolžnost pred Begam in ljudstvom
Vsled B slsessojevega poatopavja aem bil razdražen, toda takta in no* omahljivosti Riviera ac klanjam. Ničesar no bom storil, kar bi delalo ovire in avojemu poslaniku sem dal spravljiva navodila aa marokan-ako konferenco.«
Madrid, 28 decembra. V konferenci mod ministrom zunanjih zadev in poslaniki veleail ao jo doseglo aporaaumljenjo, da ae vrči marokanska konferenca v A'geziraau med 5. in 7. januarjem 1906.
Nemiri v Vzhodni Aziji.
London, 28 decembra. Položaj v Mandžuriji postaja čimdaljo bolj kritičen. Kitajsko roparsko čete ao napadle Harbin; razvila ae je pravcata bitka med kozaki in čungusi Nad 300 Cunguziv je bilo ubitih. Uporni ruski vojaki ae pripravljajo, da savaemo . aeverni del otoka Sahalina. Domačo prebivalstvo se v ta namen druži z uperaiki.
Trgovska in obrtna zbornica.
Trgovska in obrtna zbornica je imela včeraj popoldne ob dveh svojo zadnjo sejo v tekočem letu.
Ob določeni uri je predsednik g. Jo s. Lenarčič otvoril zborovanje, pozdravil vladnega zastopnika dr. K u-1 a v i c z a in imenoval za veritikatorja zapisnika gg. svetnika Rohrmanna in Tttnniesa. Nato se je brez debate odobril zapisnik zadnje seje.
Predsednik g. Jos. Lenarčič je naznanil, da je dež. vlada zbornico obvestila, da je trgovinsko ministrstvo z odlokom z dne 28. novembra t. 1. odobrilo zbornični proračun za leto 1906; gg. svet. MajdiČ, Lukmaan, Baumgart-ner in Gassner so pismeno opravičili svojo odsotnost Pri tej priliki je poslal svetnik Luckmann predsedniŠtvu daljše pismo, v katerem poroča o svojem delovanju v železniškem svetu. To pismo se je zbornici prečitalo.
Svet. g. K r e g a r je vložil pred log, tikajoč se slovensko nemških napisov na vseh progah drž. železnic na Slovenskem in uvedbe dvojezičnih voznih listkov.
Ta predlo? se je izročil odseku, da o njem poroča v prihodnji seji.
Na vprašanje g. K roparja, po kakšnem ključu se bodo vršile volitve v II. in III. obrt. razreda, je odgovoril zbornični tajnik g. dr. Viktor Mur ni k, da je bilo po odločbi trg. ministrstva Člane prejšnje II. kategorije obrt. odseka uvrstiti po visini davka, ki ga plačujejo; pet višje obdačenih je bilo uvrstiti v novo II. kategorijo, pet nižje obdačenih pa v III. kategorijo. Izmed svoj Čas izžrebanih, ozir. izmed onih, ki jim je itak izstopiti iz zbornice koncem leta, odpadejo 3 na višjo in 2 na nižjo kategorijo. Zato bo treba v II. kategoriji voliti tri, v III. pa dva člana.
Predsedst*eno   poročilo o zborničnem    delovanju v letu 1905.
Nato je poročal predsednik gosp. Jos. Lenarčič o zborničnem delovanju v 1. 1905. Predno je prešel na delovanje zbornice, je v markantnih potezah orisal sedanji politični in na rodnogospodarski položaj v državi. Ta del govora je bil vrlo zanimiv in ga priobčimo te dni v celoti.
Črtajoč zbornično delovanje v preteklem letu je naglašal, da je imela zbornica v tem letu 5 plenarnih in 10 odsekovih sej. Ustanovil se je poseben stalni odsek, obstoječ iz ljubljanskih Članov, ki se posvetuje o nujnejših za de vab. Zbornica je pozorno sledila vsem važnejšim gospodarskim pojavom in se vestno zavzemala za gospodarske interese ; zlasti se je trudila za zboljšanje prometnih sredstev: Železnic, telefona in brzojava. Zbornica se je pridružila akciji, ki je merila na to, da se na progi Zidan most-Zagreb uvedeta dva nova vlaka. Ta akcija je bila uspešna. Za zgradbo električne Železnice Krauj-Tržič in za razširjenje kolodvora v Kranju in Škofji Loki se je zbornica krepko zavzemala.
Takisto je tudi posredovala za napravo poštnih in brzojavnih uradov in telefonskih naprav ter se vobče brigala za zboljšanje komunikacijskih sredstev. Zbornica se je trudila za ustanovitev carinske filialke v Ljubljani, se pečala s tarifnimi določbami ter v vsakem oziru pomagala svojim Članom v dejanju in z nasveti. Vprašanje višje trgovske šole to leto ni moglo napredovati radi razmer v dež. zboru. Nadejati se je, da bo ta zadeva prišla v prihodnjem dežeioozborskem zasedanju na vrsto in da se ugodno reši. Zbornica je podpirala razne obrtne razstave, ki so se priredile na raznih krajih na Kranjskem. Dohodek na zborničnih do-kladah je bil proračunjen na 42.836 K, dejanski je pa znašal 44.780 K, torej 2894 K več.
Prcdsedstvcno poročilo se je vzelo odobravaajem na znanje. Nato je podal tajnik gospod dr. V. M u r n i k kratko poročilo, ki se je brez debate vzelo na znanje.
Podporo „Zvezi za pospeševanje prometa tujcev."
O prošnji „ Z veze za pospeievanje prometa tujcev na Kranjskem je poročal svet. g. Iv. M o j a č. V odsekovem imenu je predlagal, naj se „Zvezi" dovoli za L 1906. podpora 500 C, kar se je soglasno sprejelo. Podpora trgovskemu dru« *tvu „Merkur11.
Zbor. svet. g. F u rs ager je poročal o prošnji trg. društva ?Merkurjau za podporo in predlagal, naj se dovoli običajna letna podpora 500 K. Predlog je obveljal.
Draginjske doklode.
Z ozirom na to, da se tako deželnim, kakor mestnim uradnikom in uslužbencem zboljša gmotni položaj, je zbor. svet. gosp. Iv. M e j a č v imenu združenih odsekov predlagal, naj se tudi zborničnim uradnikom in uslužbencem od 1. januvarja 1906. naprej dovolijo primerne draginjske doklade. Zbornica je ta predlog soglasno sprejela.
Volitev zborničnih zastopnikov v obrtne nadaljevalne atole.
Na predlog tajnika gosp. drja. V. Murnika so bili za zastopnike v obr. nadaljevalnih šolah izvoljeni: za Kranj Lovrenc Rebolj, kroj. mojster v Kranju ; za Škof jo Loko : Nikolaj L e n č e k, notar v Škofji Loki; za Tržič : D e u Fran strojar v Tržiču ; za Metliko:Gangl Leopold, posestnik v Metliki; za Postojno: Maks Šeber, knjigovez in fotograf v Postojni; za St. Vid pri Ljubljani: Simon Jovan, krojač v Št. Vidu; za Novo mesto: Adolf Pauser ml., trgovec v No vem mestu; za Kamnik: Anton S t ad-ler, klepar v Kamniku; za Šmartno pri Litiji: Vencel Arko, trgovec v Šmartnem ; za Radovljico .Ivan S a r-tori, ključavničarski mojster v Radovljici ; za Bled: Ivan Rus, trgovec na Bledu
Poročilo   o   obrtno nadaljevalnih
volitvi sijajno zmagala aarodna napredna etranka v vseh treh razredih. Dekanov žegen ni držal. Živela avo-bodna napredna kaustska stranka!
— Na naslov dez. šolskega svata v Ljubljeni* *a učiteljakih krogov ae nam piče: V seji dno 14 doc. t. 1. je pomaknil doiolni šolski avet nekaj učnih moči na Kranjskem v viČje plačilne razrede in s tem uredil osabai status kranjskega učiteljstvo aa leto 1906. Slučaj je nanese!, da je nekaj dni potem — dne 27. deo. t. L, tedaj to v letu 1905. — umrl v Tržiču g. nadnčitelj Kragl iz I. plačilnega razreda. Pravično bi bilo, da se za leto 1906 pomakne če po ena učna moč iz II v I, iz III. v II in iz IV. v III plačilni razred, ker učiteljstvo ni krivo, če se je prm k n; te v v vičjo plačilne razrede vršila 17 dni pred koneem leta, ko je bilo tedaj če vodno mogoče, da ae tekom teh dni razmerje spremeni. Opozarjamo na ta slučaj, kakršen ae od uvođenja statusa ni pripetil, zastopnike in prijatelje učiteljstva v e. kr. deželnem Šolskem svetu.
— Dekan Gornik v Postojni
nam doslej ni dajal kakega posebnega povoda, da bi se Ž njim pečali. BI je miren in mi smo ga tudi pri miru pustili. V tem miraem živ ljenju se jo dobro izrodil, da ga je veselje videti. Kakor nalašč za »Ojo«. A v zadnjem Času ga je menda začela mast srbeti. Postal je nemiren. V spovednioi je začel namreč ata suho« deliti tistim, ki »Nirod« bero. Rodbine in hiše, ki so ni »N'.rođ« naročene, je kar naravnost preklinjal kot pregrešne in zavržene. Neko gospo je tako surovo ozmerjal, da se je domu prijokala. Seveda je bila zadnjikrat pri spovedi. Tako je prav
šolah na Kranjskem, ki ga je zbornica I Čemu k spovedi hoditi k takim lju
dala tidkati in ga je razposlala svojim Članom, se je na predlog g. drja. F r. W indiseherja odobrilo.
Podelitev ustanov.
Po nasvetu zbor. svet. gosp. J. Schrevja, je zbornica naknadno odobrila, da so se podelile te-le ustanove:
dem, ki v spovednioi politiko uga njajo! Tolsti gospod Gornik, kmalu bodeto imeli prasne spovednioe in prazno eerkev, Če se ne bodeto spametovali. Brzdajte sa, sicer se bo-demo mi z&čeli baviti z — Vašimi
I. Cesarja  Franc  Jožefa  I. jubilejna I grehi. Cspito?
ustanova po 50 kron, S a v e 1 i Filipu, Smolniku Andreju, Slovaku Ant. vulgo Slabina, Kosem Ignaciju, Kos Francu, Jazbec Mihi, Jazbec Ja nezu in Dekleva Janezu. — II. Cesarja Franc Jožefa I. jubilejna ustanova po 20 K, P a j s a r Mihaelu, Jaklič Francu, Š u Š n i k Antonu, Meglic Matiji, Riedl Ivanu, Kobilca Gregorju, Grom Urbanu, Ravnik Andreja, Faul Teodoru in Puh Janezu. — III. Cesarice Elizabeta ustanove po 40 kron, Perko Heleni, M a z ek Katarini, B r e z e 1 n i k Uršuli, s 1 o v š a Neži in Rozman Katarini.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik Lenarčič sejo zaključil, zahvaljujoč se svetnikom za krepko sodelovanje in želeč jim veselo novo leto; v imenu svetnikov je izrekel g. Kollmann iskreno zahvalo pred sedniku na njegovem trudu in mu takisto voščil veselo novo leto.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. decembra.
— Občinski svet ljubljanski imi jutri, v soboto, 30. t. m. ob 5 popoldne izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedoiŠtva in poročila: o prezentaciji za dijaško ustanovo Jurja Sahmaida; o dopolnilni vol. v upr. odbor mestne hranilnice; o dopisu o kr. deželne vlade aastran sklepa občinskega sveta s dne 2 aprila 1905 v zadevi neke ograje; o premembah pravil prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani; o sprejetju dr. Ivan Maderjeve ustanove z* ubožce; o proračunu mestnega zaklada za leto 1906; o Cirila Giobočnika prošnji za povrnitev preveč plačane kupnine; o prošnji »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« za nakup kretalne lestve »Donau«; o proračunu mestno elektrarne aa leto 1906; o predlogu meatnega magistrata v zadevi razsvetljave »Vodovodne oeste« in končno o oddaji 5 stražniških most.
— Iz Smartna pri Litiji
smo prejeli, a prepozno za včerajšnji list, sledečo brzojavko: Bonaventura jo vodno aafura. Navalio Škof jvim pooblastilom pri današnji občinski
— Slovensko gledališče.
V soboto, dne 30 decembra t. i. in v ponedeljek, dne 1 ianuvarta 1906 se ponavlja izvrstno uspela komična opera »Zvonovi korneviljaku.
V ponedeljek, dne 1 januarja popoldne pa se zopet uprizori opremni igrokaz »Car je v k ur i rc. 01 2 do 7. januarja ni nobene predstave.
— Slovensko gledališče.
Planq'iettova   opereta »Zvonovi kor ne vil j s k i«, ki se je snoči pela na našem odru, spada m »d najbolj melodiozne f seoske umotvore ena kega žanra. Saov opereta je romantična in snovi pril godeaa ja tudi glasbe, poina prelesti m miline. Človeku se zdi, kakor bi slušal čarobno pravljic?, v kateri imajo svojo ipo koboldi in škratlji, kakor da bi slišil žurufciije oaofcl-h v*!gv, ki bu'» o ob bretonsko ooal, in ječanje vttra, ki piše  skozi  zapuščene line starega gradu, v katerem gospodarijo du: ov vmes se pa oglašajo turobni zvoki korneviljskih zvonov, ki pojo tako milo, tako v srca s g%joČe p*s m o slavni preteklosti in o dneh, ki so Žo minili in bj ne vrnejo nikdar več . . . »Zvoni, zvoni, zvoni«, ta ljubša, napol   sentimentalna, napol vesela melodija označuje temtljUi   ton v opereti in se ponavl;a v različnih va-rijaoijah, a iz vseh zvene isti pre* lestoi in turobni akordi, ki tako zelo vplivajo na Brce in čuvstva, da so ni moči ubraniti čarobni njihovi moči-— Opereta »Zvonovi kornevitjski« je po dolgem času prva atvar, ki  ae je upriaorila in pela tako, da naa je povsem zadovoljila tako v glasbenem, kakor v igralskem oziru. Predvsem nam  je  pohvaliti spretno režijo, ki jo fankoionirala   brez najmanjšega nedostatka. Tudi orkester je bil to pot docela kos svoji nalogi, kar zlssti naglašamo, ker smo btš v zadnjem času imeli opetovano priliko, da smo ga    morali     grajalno cmenjat« Solisti so 89 s veliko ljubeznijo posvetili svojim vlogam, a čimer so največ pripomogli, da je opereta v vaakem  oziru  tako  krasno uspela Največjo zaslugo na krasnem uspehu si |e brez dvoma stekel g. Lier, ki je v vlogi najemnika Gasparda igral naravnost s umetniško dovršenostjo; slasti v sadnjom dejanju ae je poptl na višek umetnosti,  ko je z nedo-sežno, pretresujočo realistiko predstavljal ablaznolega Gasparda. Tako umetniško dovršeno igro čo nismo videli v tej Besoni na slovenskem odru, aato so tudi ni čuditi, da je g
Lier I Bjo aaravnost očaral vse občinstvo in ga prisilil k občudovanju. O. Orielaki ja bil »noči ievratno ■ifpoDirsa in ie pel in igral avojo vlogo markija Hsnrvja a vervo in izredno čuvstvenostjo; odlikoval ae )e alaati v petju, da amo aamo obžalo-vali, da jo bas v tej onercti aanj tako malo pevskih točk. GdČ. Rindova ima zvoaek, vrlo simpatičen glas, ki ivani mehko, nekamo sentimentalno; aato je *!oga G^rmaine sanjo kot nalašč. S*oio vlogo je pola s čuvstvom in diskretnostjo in je žela obilo pohvale, zlasti v pesmi »Zvoni, zvoni...« Gdč. Kočovarjova je imela sooči eno največjih vlog. Z njenim petjem in a njeno igro smo bili prav zadovoljni; gdč. Kočovarjova očividno napreduje: privadila se je precej sigurnemu nastopu in tudi glas ai ie preoej isvežbala, da že lahko debitira v večjih vlogah. Večjo vlogo je imel tudi g. Zao h. G. Zaeb ima še zaladentški, ne preobsežen glas, ki zveni prav simpatično, škoda je le, da poje preveA skozi nos, kar silno kvari efekt. Sooči bi g. Zach šal gotovo obilo priznanja, ako bi mu ne škodovala ta okolnost. Gosp. Betetto je bil kot sodnik izvrsten, i&l samo, da ni bila njegova vloga taka, da bi lahko nastopil tudi kot pevec. Gg. Danilo, Jovanović, Buk še k itd. ao bili v svojih neznat nih vlogah prav dobri. Tudi zbori so to pot častno rešili svojo nalogo.
y
— Oratorijska koncerta jGlasbene Matice".   Veliko in
nvaležno baritonsko partijo v »Visoki pesmi« bo izvajal kot sodelujoč solist operni pevec slovenskega gledališča, gosp. Jan Oofednik, ki je Ijubltenec slovenskega gledali-škega občinstva in od katerega je pričakovati, da bo s svojim visokim baritonskim gl&som visoko partijo dela najkr&snejše in z največjim učinkom izvedel. V delu »Ganti cura cen ti curu m« ste dve veliki sohstovski partiji: sopranska partija izvaja besede »nevesto«, ki po tol mačsnju predstavlja »Cerkev Kristusovo na zemlji«, b&ritonska partija pa izvaja besede »ženina«, »Kristusa«. Velik komponist, morda najboljši, kar rh sedanja laška glaBba premore, je Henrik Bossi. O a velja za najboljšega klasika moderne laške resnejše godbe. »Visoka pesem« je že njegovo 120. delo. Dalo je novo in se v Avstriji raz ven v Pragi 83 ni nikjer izvajalo. Dalo pa je tako krasno, da se je na Nemškem, Angleškem, Hjiandskem in Francoskem tekom dveh do treh lat že v 19 velikih koncertih z največjim uspehom izvajalo.
— Telovadno dru&tvo fSo-kol* v Ljubljani priredi v ne deljo, dne 31 otcembra 1.1. v spodnji dvorani »Narodnega doma« s prijaznim sodelovanjem operne pavke gdč. ICaruše R t n d o v e , opernega pevca g. Jana Oufednika ter si Društvene godbe Siivestrovo veselico. Spored ?odbe: 1. Koračnica. 2 Za-dražil: »Dvoboj«, ouvertura. 3 Wald teuf 1: »Vedno in nikoli«, valček. 4. Wčber: »čsrostrelae«, potpcurri. 5 Eutenberg: »Kiadvo zlatarja«, pri zor. 6 Staral: »Slovenske pesmi«, ouvertura. 7 L*nke: »Zavriena lju bežen«, valček. 8 Šabert: »Jugoslovanske pesmic, poipourri. 9 Hirr-v: »Planinska roža«, francoska. 10 Ger-vaia: »slovenske pesmic, potpourri. 0 polneči alegorija. Ples. Začetek ob 8 uri zvečer. M^d sporedom se vrš.ta vinska sejma ca Dolenjskem in v Vipavi.
— Odbor narodne čitalnice ljubljaneke je nas naprosit, da priobčimo naknadno k včers jSnj amu poročilu o zadnjem občnem zboru sledeči pristavek : Koncem občnega zbera je odbor opozoril g. predsed nika, z ozirom na njegovo izjavo proti predlogu g Drsnika, da ima društvo troje članov C .hov, od katerih je eden voljen celo v odbor, in da je nadalje naročena čitalnica na dva Češka lista, in sicer »Z sta Praha« iu »Volne smerv« ves čas, odkar ta dva lista irhajata.
— Uetvaritelj Prešernovega spomenika, akademični kip&r Ivan Zaje, je včeraj odpotoval r Pariz. Zajčovo zadnje delo, Vegov kip v nadnaravni velikosti, ki se po stavi prihodnje leto pred moravsko cerkev, bode meseca januarja leta 1906. Kruppova livarna v bron ulila. Vegov kip je izvrstno izvršen.
— Razpi* častnih nagrad družbe e*7. Mohorja. Odbor druioe sv. Mohorja naznanja, da je obrok za dopošiljsnje rokopisov na **zois od dne 17 grudna 1904 podaljšal do dne 30. aprila 1906
— Sasanski ples. Za ples, katerega priredi akademično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani, vlada po Ljubljani splošno zanimanje in zato obeta biti impozanten ter ena najlepših in najbolj zabavnih plesnih Prireditev v letošnji predpustni sezoni, katero obenem tudi otvori. Lepo število let je če preteklo od zadnjega
pleaa akademikov v Ljubljani in aato jo zanimanje aa to plesno prireditev tem umovnajčo. Odbor društva in veaelični odaok ata pa tudi obrnila vao poaornoat na to, da vsostranako zadovoljita o to prireditvijo al. ob šiostvo, in po pripravah, katere ao v najboljšem toku in aasnovano v velikem atilu, aodeč, bo bo ta amoter tudi v polni mari doaegel. Veselica namreč obeta zavzeti tudi v narodnem oziru odlično mesto, kajti za-atopniki nekaterih slovanskih akade-mičnih druUev so obljubili avojo udeležbo. — Včerajšnjo tosadevno no tci vsled neljubo pomito poprav? ljamo v toliko, da jo pričete k plesa Šele ob polu 9 uri in ne — kakor smo poročali — ob pol 8 D* ne bo kakega nosporazamljenja, naznanja odbor društva, da se je dijačtvo vabilo po knrporaeijah in ne ad per-aonam. Na raana vprašanja glede toaleto pa odgovarja odbor, da je toaleta prosta. Društvu je namreč ležeče v prvi vrsti in največ na tem, da je ta ples animirana in neprisiljena zabava.
— Podpore gasilnim društvom aa leto 1905. Deželni odbor je podelil sledeOim gasilnim društvom p d j ore in sieer: L ubijana,
600 K; po 200 K: Sudanec I*, Gi-roel;ni, Rboict, Š aartno - Tacen, Cerklje (Dolenjsko), L ubno, Ribno, Vrhnika, Stuieno, L *dtne, Vinica, Kostanjevica, Vodice, Postojna, U >r-jul. Begunje, Radolfovo, Sv Križ pri Kostanjevici. Rateče, S-mč. S*1 11 ioa, B hir j-k* Bistrica, Šiofja L >ka, Slavina. Bled, Moravče, M t i i k, Stra-žišČe, Št. Rupert. Kranjska gora, Gorenji Lr»or»t«»c, D ->braČ»vo in Kočevje; po 175 K: Pir niče, Stara Lokaj Š cpanja vas, Bohinjska Boxa. Rjvte, Koroška Bela, B ta vik, Trata-G irenja vas, Borovnica, Polbov gradeč Š ar;e, Jezica, D'breonlie, Kropa, Mirna psč, Mojstrana, K n jež j* 1 pa in Spodnji log; po 150 K: Gotontc*, Bazovice, Dol, B-eznica, Domžale, Hruševje, Razdrto, Srednja vas v Bjb, ViČ-G inoe, Mošnja, Vižmarj*, Dolenji vas pri Ribnici, Sidraž^ča, Komenda, Cerknica, fi^nčor pri Kranju in Brezovica; po 100 K: Boke, O. eho v.ca. L'tija, St. Vid pri Ljubljani, St. Jernej, Mokronog, Moselj, D"1 v je, Lo-skovec, Vrd, Ž ri, Spodnja Ž Ška, Črnomelj. Lirska B striea, K*mna go-res, G r-e, Višnja gora, Ž letniki, Oaek, Dob, Moste, Dolenja vas pri Carknici, Koprivnik, Krške, Trebnje In Voglje. Skupno se je racdehlo 16100 K.
— iifCje je moja muza?" Zabukovec, jeseniški fajmošter, je poslal zadnjič „Slovencu" fenomenalno novico, da je na Jesenice na št. 100 prišla neka ženska iz javne hiše. s tem je botel Zabukovec spraviti liberalnega gostilničarja ob dobro ime. Stvar je pa v resnici takale. Dotično žensko je pripeljal v gostilno znani agitator kle rikalne stranko Franc Krive ter ji nakupil pijače in cigaret, gotovo ne brez posebnega namena A glejte smolo: prišli so kondukt^rji in odpeljali Krivcu njegovo veselje. Žalosten je bodil po tem Krive po jeseniških gostilnah in vzdihoval: „Kje je moja muza?* Seveda je bila ta čas „muzau drugod v delu in je pobožni Krive ni dobil tisti večer nič na spregled. Iz tega je skoval Zabukovec ogorčeno vest in metal kamenje na gostilničarja, ki o vsej Btvari ni prav nič vedel. „Slovenec" ima zdaj lepo priliko, da popravi, kar je zagrešil, če je še kaj poštenosti > njem.
— Predavanje o umni živinoreji in mlekarstvu bod* v nedeljo, dne 31 t. m dopoldne ob 8 uri na Dobrovi, popoldne ob 3 uri v Želimljah v šoli. Predaval bode g. mlekarski nadzornik I L"trv*rt
— Narodna Čitalnica v Kranju priredi Siivestrovo veselico v nedeMo, dae 31. decembra točno ob pol 9. uri zvečer v svojih prostorih.
— Krajni tolski svet v Črnem vrhu nad Idrijo ie skle ml v svoji zadnji seji naročiti za svojo šolo primerni doprsni Prešernov kip ter 20 vezanih »Siava Prešernov Posnemanja vredno!
— Delavsko bralno društvo v Idriji je imelo 26 t. m. popoldan v svojih društvenih prostorih redni letni občni zbor. Predsed nik Josip Kumer je po pozdravu navzoč h poročal, da je društveni inventar vreden 2057 K 53 vin. in s car hišna oprava 467 K 76 vin., knjižnica 748 K 4 vin., glasbila in musikalije 841 K 63 vin. Vestno se-sstavlieno poročilo o društvenem delovanja je podal tajnik Ivan Ker-jančič, ki se je sprejelo odobruje neznanje. Knjižničar Josip Brua poroča, da se je leta 1905 prečitslo 1057 knjig in da št*ie društvena knjižnica koneem 1905 leta 511 zvezkov. Za tam je poročal blagajnik Mekaander Goslar o denarnem prometu. Dohodkov i« bilo 1442 K 56 vin, atroškov pa 1442 K Al vin., da torej znaša orimanzijaj 93 vin. V blagajni je 306 K 30 vin., v hra
ni laici pa je naloženih »02 K 95 v. V imenu računskih pregledovaleev poroča L Tre ven, ki izjavi, da ao račune pregledali ter našli v popolnem rodu. Pri volitvi odbora je bil aa predaednika izvoljen zopet J o a i p Kumer, aa podpredaadaika Matija Seljak, aa odbornike: Aleksander Goalor, Ivan F e r j a n č i Č, Anton Kogoj, Joaip Brus, Anton Krinik in Matevž Kolor in aa računsko pragledovalee Fran Traven, Fran Tavaes in Filip Svetie. Na to so je vsprejelo časnike, ki ostanejo s malimi isjomami dosedanji. Pri Blučajnoatih oo jo ročilo več notranjih društvenih aadov. Društvo priredi, kakor vsako Isto, tudi letos Silvestrov večer v društ venih prostorih.
— Čitalnica a Ribnioi priredi v nedeljo, dne 81. decembra 1905 v salonih g Antona Arfco a orijasnim aodelnvantem gospio R. Lukanove, E. Murgolnove, L. Podbojovo, Loopoldine Tomšičeve in Tončke Vir-k o v e ter pevskega kluba SJveatror večer.
— Božićnica v Kandiji se
je prav  dobro  obnesla. Oodarjenih jo b lo 26 otrok z obleko in jestvi nami, za kar gre hvala prirediteljem, posebno pa velikodušnim darovalkam in darovalcem
— Nesreča v Novem mestu« Pri premikanju zadnjih vozov na kolodvoru so slišali snoči železniški usložbenei Fr. Matko, Jos. Urban, Jos. Fajdiga in Skrinjar iz Krke obupne klice na pomoč. Tekli so z lučmi iskat ter so našli Jožeta V r Č k a, vlg. Salomona, mesarja iz PotoČarske vasi, na-bodenega na ostrem količku sredi vode. Vrček je nekoliko vinjen zašel v Krko ter padel na oster kol tako, da se mu je zabodel globoko v vrat. Z veliko težavo in nevarnostjo so ga z vrvmi izvlekli iz vode ter ga s kolom v vrata prenesli v bolnišnico, kjer mu je zdravnik kol izvlekel. Ni upanja, da bi ostal živ.
— Predavanja jProsvete1 na Vipavskem. Atademično fY rijaino društvo »ProBvetaa je priredilo ta mesec na Vipavskem v» č predavanj, ki se bodo nvdaijevala š* colo zims&o sesono. Predaval je jurist Ciril Premrl dne 3 deoem-bra V S; Vidu pri Vipavi »O ustavi«, dno 17. decembra na Losicah »G državnem ustroju, poatovodaji in upra?i v Avstriji«, dne 26 deeembra ravnetam »O narodnih običajih in šrgah sUrih Vipavcev«. Vsa tri predavanja so bila povoljno obiskana in so aleciili poslušalci predavatelju z veliko pazljivostjo. Predavanjem je aledila deloma prav živahna debata. Prihodnja predavanja h~do 31 t m. v nedeljo popoldne v S t. Vidu »O občnih državljanskih pravicah in dolžnostih«^ na Novega leta dan pa bo govoril predavatelj v Podragi »O glavnih točkah ustave«.
— Bralno društvo „Triglav" v Radovljici priredi dne 31. decembra 1905. v pritličnih prostorih (levo) radovljiške graščine ob 1/28. nri zvečer Silvestrov, obenem Linhartov večer. Spored 1.) Kratko predavanje o pomenu A. Linharta za slovensko književnost. 2.) Igrokaz -Zupan-v a Micka". Vstopnina: Prvi sedeži: 1 K; drugi sedeži G0 h in stojišča 40 h Pri predstavi sodeluje radovljiški orkester. Po igri prijateljski sestanek v gostilni Kr. Dovžana. O polnoči živa podoba. — K obilni udeležbi vabi odbor.
— Božićnica na Kredarici. Letošnji božidm večer bo praznovali štirje člani slov. planinskega društva v planinski koči na Kredarioi pod Triglavom (2515 m). Z vodnikom Fraaoetom Urbasom so ae v nedeljo ob polšestsh zjutraj podali iz Mojstrane, ter po dolini Krma, po udirajočem se snegu dospeli ob pol-osmih zvečer h koči. Koča je bila od treh strani zametena do četrtine. Dospeli so vanio skozi okno. Toplo mer je kaval 4' pod ničlo, bygro-meter pa 60° vlage. Šnrinajsturno, jako težavno in naporno hojo, jim jo poplačalo prekrasno vreme, s krasnim jutrom, bajnobarvanim mrakom in z razgledom, kakršnega se v poletni sezi ji sploh ne doživi. U letnik i so b li letos prvi in zadnji po-setniki koče na Kredarioi.
— Nemško vpitje. Znano je, kakšen hrup so zagnali Nemoi po Štajerskem, ao je občinski aaatop slovenskega trga Središče oklenil, da ne bo sprejemal nobenih nemških dopisov od nobenega urada. O nepo-stavnostih je kar deževalo in eelo Wastian je v državnem sboru inter-peliral zaradi groine krivice, ki se je zgodila Nemcem in klioal vse vraga na pomoč. A W«stianu eo bo smejali, kjer je otresal avo) študen-tovski jezik in fantiču ja divji srd napolnil njegovo vsenemčko aree abog takega aatiranja nomčtva. Z laj je pa nemško vpitje kar naenkrat prenehalo in Namet Bledo aloven-akemu postopanju Občina Kortin pri Slov. (iadcu, kjer i maj o* Nemoi in
nemčkutarji v rokah občinski zastop, jo eklenila, da se bo sprejemala no-benih alovenskih dopisov od nobenega urada. Nemški listi zdaj le pozivajo nemške in nemčkutarske ob-Aine, naj alodo temu lepemu agledu. Čjs nemško doslednost pa n\if
— neusmiljenost fanatičnega pobolnela. Kakšna lopov atia ae družijo a fanatično pobož-nostjo, kaže slučaj, ki ae je dogodil v Loki pri Mariboru. Vdovee T s t, h on-der je strašansko pobožen in kleči vsak čas v eorkvi in moli na vso kriplje. To jo vedel vsak človek v Loki, kakor jo bilo tudi vsakomur aoano, da ima Taohonder svojega ■ina v kleti zaprtega. Zadnjo veat je povedal predpreteklo nedeljo neki gonjač tovarnarju K ranjen iz Fraj-hama pri Mariboru. Ta je skrivaj pogledal akoai neko Apranjo v klet in videl ondi nekega človeka, ki jo bil podoben prikazni. Kranjo je to Btvar naznanil orožnikom, ki bo prišli k Taohonderju in šli v klet. Takoj pri vratih jim je padel v nos nepre nosljiv smrad. Ko ao ae privadili teme, ao našli na kupu gnoja člo veka, ki je bil shujšan do kosti, popolnoma nag in po oelem telesu pokrit s debelo plastjo človeškega blata. Ko je nesrečni človek zagledal orožnike, zgrabil je par aunj in si pokrival a njimi obraz, najbrž iz strahu. Žandarji so dognali, da je ta človek Tflohonderjev 381etni sin, katerega je zverinski oče v prejšnjih letih imol z železno verigo priklenjenega v kravjem hlevu zraven krave in ka terega je lansko loto vrgel v klet, ker do kosti shujšani sin ni mogel več ne stati, ne sedeti in ne hoditi. Tschonder je svojemu sinu dajal vsak dan po enkrat hrano, kot jo dobe prašiči. Vrbutega ga jo še pretepal. Ko so nesrečnika omili, našli so vrh glave veliko brazgotino, ki je bila poslediea težkega ranjenja, ki jo je prizadela mlademu Tschon-dru njegova sestra s sekiro. Nesrečnega človeka so prepeljali v mariborsko bolnico, očeta in sestro pa seveda v zapor. I j kaj je bil vzrok tega brezmejnega trpinčenja Tsshon-drovega? Stari Tsobonder bi moral avojemu sinu izplačati dedščino, ki znaša več sto goldinarjev. Da bi tega ne bilo treba, hotel je sina počasi iaatradati, da bi naposled poginil. Kakor pripovedujejo ljudje v Loki, je Tschonder že nekega drugega svojega sina na enak način imel zaprtega in ga isstradaval, da je naposled umrl. — Takaj imamo spet predrastičen dokaz, kam privede fanatična pobožnost, v katero hočejo nekateri naši popi usužniti vsakega vernika.
— Naprej" v Gradcu pri
redi svojim Članom Silvestrov večer v nedeljo, dne 31. t. m. v restavraciji pri »Divjem možu«, Jakomini-gaase 3, (alubova soba), a običajnim sporedom. Posebna vabila se niso razpošiljala. Slov. gostje dobro došli.
— V pijanosti zgubil konja in voz je neki Ivan Bertolin iz Sovodenj. Konji so z vozom prišli sami v Gorico, pijani Bertolin pa, ki je med vožnjo padel z voza in obležal v cestnem jarku, jo je primahal pozneje na goriško policijo in pravil, da sta mu zmanjkala konja in voz. Policija ga je najprej oštela, potem mu pa izročila izgubljeno.
— Pogreša se kaka dva meseca delavec Anton Carar, 34 let star, majhne, šibke postave, rjave, polne brade, brk in las ter tudi nekoliko škiljaat Seboj je imel nazadnje rjav zimski suknjič in hlače ter sive hlače in črn suknjič, in črn klobuk. Pri sebi je imel delavsko bukvice in sliko svojega triletnega sinčka. Navedeneo je delal nazadnje na Bledu ter je šel potem iskat dela, kakor je sporočil svoji ženi, ki živi v Ljubljani, na Koroško. Kdor bi vedel, kje se pogrešanee sedaj nahaja, ali ako bi se mu bila mogoče pripetila kaka nesreča, naj obvesti o tem ljubljanski mestni magistrat.
— Dezertiral je topničarski Četovodja Šimen Horvat, ker je izvabil nekemu dekletu v Mali vasi večjo vsoto denarja.
— Delavsko gibanja. Včeraj se jo odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovenoev, nazaj jo pa prišlo 5 Hrvatov. 20 Dalmatineev je člo na Prusko, v Hab pa 15 Č: nogerjev in 18 Hrvatov.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri avečer konoert v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Klerikalna atranka v Dalmaciji. Da je prišlo do medsebojnega aporazumljenja in sloge mod hrvatskimi in srbskimi poslanci v Dalmaciji, ni po volji dalmatinskim klerikalcem; uvideli bo namreč, da njihova pšenioa ne bo šla v klasje, čim ata složna hrvatski in srbski narod. Ker upajo, da bodo v to slogo naj-ločje zabili klin rasdora, ako ae samostojno organizujejo, ao sklenili za
Dalmeoijo osnovati possbni klerikalu, atraoko. Kakor poroča »Dibrovaik« bo dalmatinski klerikalci le marljivo na delu in nameravalo oživotvoriti avojo strankarsko organiaasijo le v najkrajšem času
— Anarhija v katoliški cerkvi v Be Ig radu. V balgradaki •Politiki« čitamo: O katoliškem Božiču se je odigral neprijeten priior v tukajšnji katolički carevi, ki je, kakor je aoano, lastnina avstro-ogr-skvga poslanstva. Pobožni katoliki ao prišli v cerkev k polnočnioam, a ao jo našli noraaavetl|eno in zaprto. Na sahtevanjo vernikov je cerkovnik poklical iz poslanstva katoliškega duhovnika, da bi služil božjo službo. Toda duhovnik ni hotel priti, izgovarjajoč ao, da mu je konzulat okani, naj opravi aluŽbo boi. i ob šeatih ajutraj. Ta odgovor jo tbrane vernike, ki bo bili navajeni, da so o Božiču poklonijo bogu o polnoči, silno rasžalostil. Kar so vkljub tamu, da je bila alužba božja odpovedana, hoteli v cerkev, bo z *h t i vali od svečenika ključe od oarzvenih vrat Tej aahtevi s* duhovnik ni upal upreti in je poslal ključe. L uistvo je drlo v oarkev, prižgalo vs) lestence in sveče ter opravilo božjo službo brea — duhovnika. — Temu poročilu pripominja »Politika«, da bi bil že skrajni Čas, da si srbski katoliki osnujejo svojo versko občino, da ne bodo več odvisni od avstrijskih katoliških duhovnikov.
— Da jeČrna gora postala ustavna država, jo oinadeno tudi na črnogorskih poštnih anamkah. Ob robeh anamk so v rdeči barvi natiskane besade: »L^nstitution-Ustav« in letnica 1905 Zi one, ki nabirajo znamke, bodo to marko velika zanimivost.
— Nov srbski list prične izhajati z novim letom v Dubrovnika kot organ dalmatinskih Srbov. Novi časopis se bo imenoval »Srbski List« in bo iahajal dvakrat na teden.
— Scavka na dubrovniški gimnaziji. V torak pred B )žičam so osmošolci na gimnaziji v Dubrovniku izostali iz šole, ker ao bili nezadovoljni b profesorjem agodovine. Prcfasorski zbor je izrekel vsemu razredu strog ukor, a čimer bo je nato tudi stavka končala.
*  Najnovejše   novice. —
Grofica Montignoso je pisala papežu ter ga prosila, naj se zanjo zavzame pri draždanskem dvora, ker je sedanji njen položaj neznosen. Njena božična darila, ki jih je poslala otrokom, so se ji vrnila.
— Minister grof Goluchow-s k i je prišel za več dni v Lvov.
— Veliko vohunsko atero so razkrili v Toulonu. Zastopnik neke prijateljske velesile je izginil Čez noč, ker je bil baje v zvezi z vohunstvom.
— Poštne knjižice bodo smeli letos zopet deliti pismonoše za novo leto.
— Veliko poneverjenje. Pri nizozemski zavarovalnici iu hipotečni banki v Amsterdamu so razkrili poneverjenje okoli 2 milijona gld.
— Precej močan potres so imeli včeraj zjutraj ob pola 7. uri v Švici in na Tirolskem.
— Veliki vojaški izgredi so bili ^7. t. m. v Časlavi. Pri nekem plesu se je steplo z bajoneti l'»0 vojakov. Vojaška patrulja je streljala. Priti sta morali dve stolni ji, da sta pretepajoče se vojake razdvojili.
Književnost
— Slovenako - nemška meja na štajerskem. Kulturnozgodovinski in narod pisni doneski. Nabral Ante Beg. Z zemljenisnim načrtom. V Ljubliani 1905. Tiskala »Narodna tiskarna«. Založil Aote Beg. C ina 1 K. Ta razprava jo izšla najprej v podliettu »Slov Naroda« in je vzbudila občno in zasluženo pozornost Na podlagi vestnih študij je v tej knjigi natančno popisana slovensko nemška meja in pojasnjeno, kako gineva slovenstvo na nemški meji na Stijerskem. S ovenci imamo malo tako temeljitih *n zanesljivih monografij Knjižici je dodan zemljevid, ki kaže, kako se je slovenska meja pomaknila — nazaj. Priporočamo knjigo vsem rojakom, zlaati pa štajerskim Slovenocm, katero naj bi vzpodbodla k energičnejšemu delu na obrambo naše meje.
— Koledar družbe aw. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1906. Izdalo ' in založilo vodstvo. Tisk „Narodne tiskarne11 v Ljubljani. Cena 1 K 20 v. Letošnji koledar naše Šolske družbe je takore-koč posvečen pesniku Prešernu. Zabavi in pouku odmerjeni del prinaša Članek nDva Prešernova rokopisa44 izpod peresa T. Zupana, dalje »Prešeren v Naklemtf, spisal po beležkah nakelskega Žnpnika Blaznika I. Vrhovnik in poročilo o načrtu Žaloigra *Prešerinu, ki jo je nameravala spisati Lujiaa Pesjakova. Vsi ti člaaki obsegajo same doslej neznane Btvari o Prešernu in so radi tega
trajne vrednosti. „Koledar prinaSa poleg običajnih koledarskih in s temi navadno združenih podatkov tudi le obširno poročilo o družbenem delovanju in o družbeni organizaciji. Izkazanih je več podružnic, ki 1. 1904. niso za družbo — ničesar prispevale.
— Karanfil a peanilro-verja groba. Hrvaški spisal A. Še noa, poslovenil dr. K. Ozvald. Tiskala in založila „Narodna tiskarna" v Gorici 1905. Strani 55. Cena 50 vin. Ta povest spada med najlepše, kar jih je spisal Avgust Šenoa. Nas Slovence zanima Še posebno zaradi tega, ker se dejanje vrši na Slovenskem. Prevod je jako lep. Opomniti pa moramo, da je povest že izšla v slov. prevodu pred več nego 20 leti in sicer v „Slovenskem Narodu."
T eleleisslg * .n briojaviis
pGFOČllS,
Dunaj 2G. decembra. Izšel je noinisterijslni ukaz, s katerim je zdaj tudi formalno odpravljena italijanska fakulteta v Wiltenu pri Inomostu, ki so jo bili Nemci lani s silo razdejali. Obenem so s 1. januarjem    odpravljene italijanske
skušnjo na vseučilišču v Inomostu.
Dunaj 29. decembra. Za drža vnozboisk i mandat trgovinske zbcrnfce v Ljubnu, ki je izpraznjen vsled smrti dr. Pfaffingerja, se poteguje tudi umirovljeni sek cijski šef dr. Liharzik, za katerega se zlasti 2avzemajo industrijalci.
Dunaj 29. decembra. Kazni listi poročajo, da se je kralj Leopold belgijski pred enim letom skrivaj poročil s hčerjo nekega hišnika, kateri je podelil baronstvo. Ta kraljeva žena živi pri Niči v kraljevi vili in ima & kraljem otroka.
Inomost 29. decembra. Namestnik barcn Schwarzenau je sklical vse voditelje strank na dan 3. januarja na koEferenco, kateri je namen, omegočiti normalno funkcioniranje deželnega zbora tirolskega. Vlada priznava sama, da ni dosti upanja na ugoden uspeh.
Moskva 29. decembra. Revo-luciorarji so užgali tiskarno, kjer se tiska liberalno „Russkoe slovo". Več sto revolucionarjev je zasedlo tiskarno. Z oken so metali bombe na vojaštvo. Vojaštvo je obkolilo poslopje in streljalo najprej s topovi. Ko so revolucionarji spoznali svoj položaj, so užgali tiskarno. Požar je provzročil paniko, med katero je večina revolucionarjev zbežala; ostale so vojaki vse pobili.
Moskva 29. decembra. Včeraj je bilo v mestu še dosti mirno, dasi so tudi včeraj časih počili topovi in je vojaštvo naskočilo več hiš. Revolucij on ar j i so razširjali oklice, da se začne danes znova boj. Barikade stoje še vse. Revolucijcnarji so posekali vse polno dreves in ž njimi ter s pre-vrnjenimi tramvajskimi vozovi zaprli ceste. Policija je zaprla vse voditelje revolucije. Našla je vse polno bomb pri njih. Na ulici je prijela policija staro ženo, ki je imela dve bembi pri sebi. 300 revolucionarjev je napadlo stanovanje policijskega- ravnatelja; revolucijcnarji so bili sicer prepodeni, ali šele potem, ko so policijskega ravnatelja umorili. Napadli so tudi 200 vozov z živili in vse poro-pali. Izdan je ukaz, ustreliti na mestu vsakega, kdor se dotakne brzojavnih in telefonskih žic. Več sto delavcev se je vrnilo k delu: stavci začno jutri delati. V mrtvašnicah leži nad 1000 mrličev, ranjencev je nebroj.
Umrli so v Ljubljani:
20. decembra Štefan \Vruss, rc. kr. glavni davkar V. P., 76 let, Dalmatinove ulico 5, Arterio acleroeis. — Anton Schwab, nadinženirv p., M let, GradiMe 1, Peiralvse.
Dne 22. decembra: Helena AvSiC, mestna uboga, 56 let, Japljevo ulico 2, srčna hiba — Ivan Majer&iC, c. kr. kancelist v. p.. 45 let, Radeckega cesta U, Atrotia cerebri.
Dne v4. decembra: Henrik Zalar, del. sin, b1/. mea., Stranske uli. e 15, Ehachitis.
Dno 86. decembra: Brna Brodnik, mizarjeva hči, 3 mes, Velke čolnarske ul. to, Rbecnitie.
Dne 97. decembra: Marija Novak, mizarjeva Sena, 46 let, Hranilnilka cesta H,
pljučnica. — Anton Do mastija, posestnik, 20 let, Zaloška cesta 3. jetika.
Borzna poročila.
ljubljanska »Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni karal dan, bora« 98. decembra 1905.
a majeva renta ...» A*/a arebrna renta .... 4*/s avatr. krenaka reata i9,im „ alata » . 4*/» ogrska kronika m • • „ zlata n . . v , poaajilo delala K ran}*** aoaejile maata Bpltet
* it /• ii/ o/
ftadar
t1/,0/«* boi.-hers. sol. pa«. 1*01 t°/A čaSka, de*, banka k. a. .
i'/,«/, sat »lama gal. d. hip. b. i1/.*/. PoŠt. kom. k. o. s.
10% pr.
s'/iVa PijMBt» taaarat. hr.
■Va/e    -      •     »sraka oen. daS. kr. ......
i1/,0/* s. pil. ogr. hip. ban. . IVit fW« -0E8iDlta
i jxui« d. dr.....
»VaVt ooL 6#Sk# ind- hanka . !•/, prior. Trst-PeraS lak. ial.
X*j9 prior. dcL ial.....
|»/t    B   <ai. ieL kap. V/i •
t*/«*/« *T,t* P*"* **     r* •• •
ereelK«. •v5,-xt »d i. 1800»/,  .    .   * .
18*4
l   daske . tt    sam. kred. I. arnU^a
i       »      a   u' 9 m     agr. kip. banka . .
„     srb«ke a fra. 100* -
, turška.....
^aiilfkž srsSko • . • £r«ditn« ■    ,   . .
Isemefike 0    .   . .
arakovoke 9 ...
-_jablj&naka 9 • . • zvit, rad. krtia  a   • • •
Ogr,    9     s       a        • "
Sadolfove a ...
SaUbaraka «...
Oaoaiiks kam,   .   .  . .
Baaafloai Jasne ielt*niee   • • • •
Drža▼*:« ieiesaiaa    ■   . ■ A.»srr.-«grake baaena dolnS«« kvitr. kr«4Jrtae barke   . • Ogrske      m        9       • ' Uvnoateaaka        9       . • rVoccagokap v atesta (Brftz) Alptaaks montaa  .  .  • . Ftaško iei. indr. dr. .  • . ^na^Maranjt   ,   .   .   . . rVbsvJjake prem. druabe ivatr. aroine ton. dražbe * Oeeke aiadkarna drnšbe . .
Valuto.
0. kr. eekia.......| 11*33 11-37
10 franki......•  . 19*16 lS*i8
20 marka........ 2363 23 60
Savarebjni....... »3»4 S4 —
Marka......... 117-70 117-SO
Laški bankavai...... Sa*7C 9<-90
3abHl......i   .   . S61B0 162-50
i-.iar!.........I **8a b-—
Žitno cene v Budimpeit!
Daa 29  decembra 1906.
'Teneaim*
P2«Biaa sa april 190S
9 9 oktober R5 „ april . Karaaa   . maj 1908
99 70 99 70 99 70
117 3 > 95-15
114 — 99*60
100'SO
100*
1C020
99-76
99-75 100 30
106 20 100-50
99*90 100 —
9t DO 10O-— 99*90
C9-6(» 31S 50
100 —
189 —
I8d
asi —
tao -
101-145^
474 —
79 — 9S -62 -61*&(»
31 26 «0
72--625-
12 2T»
665 75
1**9 671 75 79150 145*— 649 — 51425
1*494 — 5-.-o 25 276 660 —
156 —
Bis«c
99 90 99 90 99 99 117 50 95 ^0 114 20 101-101*80
100- — 101 80
99 95
<roo5 101 30
107 20
101- 6o
100 80
1C0/50
1(0 50 101*—
100--3'5'cO
101 —
191-— 291 — 16125 301 — 3 o —
165-—
i()9 — 146 25 2615 484— 84-— 99-— 68-— 53*50 33 2 I #4-— 78'— 635 —
2225
666 75
1-39 — «72 75 793 50
y46-50 654 615 25 1506 — 52t 25 277' —
553 — 156 50
Meteoroloolfao poročile
6	Gaa opaao-caoja	Stanja barometra	K	Varro-ai	Robe
27	B. lf.	7355	60	sr. j z ah	oblačno
28	7. sj. ^ pup	7S3 6 732 2	19 44	al. jzahod si zahod	del. oblač. oblačno
»	e, sv.	730 7	30	al. zahod	de2
29 0	a. pon.	727 3 726 l	24 7*3	al. jzahod al. jaah.	megla ak. oblač.
Sređnia tomneratiira sobota 2 5 nor male: —2*5* In nedelje: —3*1°, norm. —28g. Mokrina 24 arah: O O mm in 5 4 mm.
Lepo letaloma soba
v novi biSi na zračnem prostoru, str odda solidnemu gospoda po zmerni ceni. 4173—2 Izve se v apravništvn „S1. Nar.u.
Za umetni mlin se nujno išče spreten, soliden
. j
Če mogoče ožei.jen pa brez otrok.
Prosilci naj se obračajo na lastnika M. Dizdarja v Župiću, pošta Gora pri Petrinji na HrvaŠkem. 42i8-i
tli
•   • •
Za vinariio in pivarno
se i&6e v LJubljani   4231 1
primeren prostor
ali pa tudi že vpeljana
ica
aaa**«B9E konceslf
Natančne ponudbe pod „vinsrna", poste rest., glavna pošta, Ljubljana.
Odvetniška pisarna
dr. Fran Tekaučlča u LJubljani
sprejme takoj
spretnega pisarja.
Pismene ponudbe je nasloviti najkasneje do 2. januvarja 1806 na omenjeno pisarno. 4204
Sredstvo zoper kašelj!
12. januarja 1905.
(jrOSpodlt,
lekarnarju Piccoliju
Ljubljana.
Izronim pošljite mi 12 škat-Ijic Vaših Izbornih safmitakovih
Z velespoštavanjem
Julija jUllittchka,
Cena dkatljici 20 vin. — Manj nego 11 Škatljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. 3731-3
Koledarja *
- - za kmetovalca
spisal agr. dipl. J. Legvart
je Se nekaj iztisov v zalogi. — Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri
L Bonacu t Ljubljani
čelenburgove ulioe.
Cena knjižici K 1 80,   s pošto 2 K.   Pri narcć Iu na skupaj S   komad   se   cena   zniža na K 14 O komad.  4183—2
V najem se dl tskoj alf zi febru.
irjsv termin      aeos— 1
stanovanje
1 3 sobami, kabinetom, predsobo 11 sobo za služkinjo v Prstnih ulicah St. 2, II. nadstr. Več se iivo istotam.
Ia dobro staro trgovino se S
kompanjon
s 5—10.00O gld. gotovine.
Ponudbe apravn. „Slav. Naroda-pod „kompanjon11. 4215—1
Trati
mešane stroke, želi svojo službo pre-meniti v kako špecerijsko ia Železnic ako prodajalno na deieli.
Naslov pove npravniStva nSlo*r. Naroda44. 4'70—S
V najem se da takoj
nowa hiš
pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino z mešanim blago«, 2 minuti oddaljena od tovarne na Savi. T hiši je lep prodajalni lokal, lepo staoovanjc in 3 kleti. 4147-2 Ponudbe do 15. januarja 1806
Ja-©2u Ambrožič-u
hišnemn posestniku na Sa«ii st. 137,
2
Ovea
april
	100 ,	9	1710
•    ■ n	100 n	n	16-74
•      • r	100 „	n	14 12
■	100 »	•	1360
■	100 ,		1426
NeizpremenJeDO.
Gospa Joalplna Stare vljudno naznanja rsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je nje mati. oziroma »tara mati, tašča itd. gospa
^Sna 7rštnar
previđena s sv. zakramenti za umirajoče po težki dolgi bolezni dne 24. t. m. ob 8 uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb ae je vršil dne 28. t. m. ob S. nri ztutraj iz hise žalosti na pokopališče fare Skocjan na Dolenjskem.
Sv. maše posmrtnice brale Re bodo v raznih cerkvah. 4 22 i
I
Zahvala.
Za ad toliko strani izraženo sočutje o priliki smrti nase matere ozir. stare matere, tašče itd, gospe
Ane Tršinar
usoja si vsem prijateljem in znancem, častiti duhovščini, slav. ognjegasnemu društvu v čkoejanu in drugemu občinstva, ki je pokojnici izkazalo tako mnogobrojno zadnjo čast, izreči zahvaio v imeuu sorodstva.
Vrh Ko lovec, 29. decembra 1906.
Jos p r,a Stare.
sprejme tvrdka: Goriška tlakama A. Gabršćek v OorloL Zaktcva se. popolno znanje knjigovodstva, slovenski in nemški jezik. Prednost imajo prosilke, ki znajo stenografijo in pisalni stroj.
Ista tvrdka sprejme tadi
prodajalko
v kD j igrami in trgovini a papirjem ic umetninami.   Nastop takoj.        4184—l
10.000 parov čevljev
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega aaJtnpa a odda za to nizko ce.   : pai nic£k:a in pr ženskih čevljev, črnih ali rjavih aa trak^-z močno zbitimi podplati, nsjaovejie ablik dalje par moJkih in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi a pari sama & tL.
Za naročite v zadostuje dolgost.
4193 Razpošiljanje po povzet r.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Nengajajoče rad zanaenji
Grandiozna
priložnostna prodaja
v modni trgovini
Emest Vorb.
Plesne novosti, kožuhovine = in vsi predmeti po ^=
enormno znižanih
cenah.
Ges. ki. avstrli&tve
aržavne zelezmoa.
C kx. ravoateUatvn dri. ielesciea a Beljaku.
X3zrro&. Iz voznega rod.©,.
Veljaven od dna 1. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jui. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 14 m aauodl osobrl rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali G16dnitz, Franzensfeste, Iaoaost, aforakovo, Ljubne, cea Belathai v An«sr-, Solnagrad, čea Kleia-Reifiing v  Stevr, v Line, na Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. uri R nr ajntn»j osobni vlak v Trbii, Pontabal Beljak, Celovec, Moran, alautarnJorf, Prancecsfesta, Ljubno, Dunaj, cea Selsthai v Solnagrad, Inomost, tez Klein-Bmiliag v Steyer v Line, Budejevice, Pisec, Marijrae vare, Heb, Fraucove vare, Prago, Lipako, Cea Amatetton 'aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oaobn? vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec Mati Q15d-nitz, LJubna, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeac, Carioh, ženeva* Parix, cez Ancstetten na Dunaj. — Ob S. uri 66* m popoldne osobni vlak a frbia, Smobor, Beljak, Celovec, Franaensfeste, inomost, Monakovo, Ljubno, čea Klein Raifling v Stevr, Line, BudeJ^Tice, Plzen, Marijina vara, Heb, Francove vara, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voa I. in D. razr.), Lipako, na Dunaj čea Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osoba vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vaa L in n razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Ošabni vlaki. Ob 7. ari 17 n ajutraj osebni vlak v Nova mesto, Straia, Toplice, Kočevja,  ob 1 uri 6 m pop istotakt.
— Ob 7. uri 8 na avecer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari '33 .n ajutraj osobni vlak a Dunaja 5ea Amsteterro, Monahove (Monakovo-Trat direkt vos 1., H. raz.). Inomost, Franzen&feste Solnograd. Line, Stevr, , lAi Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beijak. Ob 7. uri II m sjutraj eeobni vlak ia Trbiia.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlas a Dunaja cea Amstetten, Lipako, Prago (ta Praga direktni voa I. in 11. razreda), Francove vara, Karlove vara, Heb, Mahi na vara, Pisen, Budejevice, Line, Stevr, Pariš. Ženeva, Curih, Bregena, Inomost, Zeli ob jeaaru, Bad-Gastein, Solnograd, Ijubno, Celovec, Šmohar Pontabel. — Ob 4. ur »9 m popoldne esebni vlak a Dunaja, Ljobna, Seizthala, Beljaka Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, Int mosta, Kranzeuifesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m avecer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, osa Selzthal od Inomosta in Solnograaa, eaa KJein-Reiflirg is Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Franco?vih varo?, Praga. Lipskega, — PROGA Vi NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. ari 44 m sjutraj osobni vlak Ia Novega mesta 11 Kočevja, ob 8. uri 32 m popoldne ia Straže. Toplic, Nove« mesta. Kočevja in ob 8. uri 36 m avecer istotako. — ODHOD IZ LJU3LJANB drž. kol v KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 aa ajutraj, ob 1. uri 6 m popoldne, ob 7. ari 10 m sveeer. — Ob 10. uri 45 m poneft samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru, — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob S, uri SJ aj ajutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob S. uri 10 m avecer Ob 9, ari 66 10 ponoči samo ob ledeljah ia praznikih in le v oktobru. — SradnJeevropaki oaa 'e ara 9 min. pred krajevnim eaaom « Lir.*' *
In
Sprojema aa varovanja človeškega Življenja po najraznovretnejftih kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko Q0beiia droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno aavarovanjo na doživetje in amrt a axaaajfinjoĆimi se vplačili.
Vsak Oan ima
pravico
po pretaka petih let do dividende.
vzajemna zavarovalna banka vFragrl. Raz. fondi: 31,865.386-80 K. Uplačane odškodnina In kapitallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ a-ajcMBlssasii alo-vasasalso • narodno upravo. 5—160 Vaa aojaaafla daja:
SeMMlni MStop w Ljubljani, legat pisarna ao v laatnaj baninej hiši
Zavaruje poslopja in premičnina proU r^2aniim Škodam po najmajrJi conah Škode conjojo takoj in najkuiantnoje O&va najboljši sloves, koder poaluie
Dovoljuje ii Čistega dobiflka iadatco podpore v narodne in oMnokoriatna namene.
UdaiaUij 10 »dgovortu aradnik: Dr. ttaa Tavasir.
Kaanania *u itak ^slaroaiaa askarasa
C.+B
^4559623