'MMRTVIH — dan kot toliko drugih v letu, ivendar nekaj posebnega. Posebnega zato, ker nam misli vsakokrat pohitijo nazaj, Ulito, dve, deset ali dvajset, ko se spomnimo m naše najbližje, na starše, brata, sestro, Otroka, znanca. Morda so izgubili življenje, v borbi za svobodo, med zadnjo vojno H jim dolgujemo še posebno spoštovanje, zato bodo v teh dneh zagorele lučke ob spomenikih, spontinskih obeležjih in Zgodovinskih krajih, v Dragi, Begunjah, 'Ijici, Škof ji Loki, po gozdovih, skoraj na vsakem koščku naše zentlje .. . :4 XXXII. Številka 86 oMinske konference SZI>I. Knnj, Radovljica, Škofia Loka * - Izdaja Časopisno podjetje y*t) - Glavni urednik Igor Slavec borili urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 30. 10. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobru 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat teden«ko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in aobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Andrej Marine: Kazni za slabo gospodarjenje V okviru Gorjupovih spominskih dni se je v petek podpredsednik ZIS in član CK ZKJ Andrej Marine pogovarjal s slovenskimi novinarji — Ob ocenjevanju domačih razmer je treba upoštevati razmere v svetu — Več pozornosti zunanjetrgovinski menjavi — Za zavožene naložbe in slabe poslovne odločitve je treba uvesti gmotne kazni — Devalvacija dinarja bi bila nesmiselna ^ le bil v Bohinjski Bistrici J. zbor mentorjev Ljubljanske'banke J* banke Gorenjske. Razpravljali so o delu pionirskih in mladinskih 7*. v pretekli mandatni dobi in izvolili svet mentorjev za mandatno p 1919 do 1981. Sprejeli so tudi pravilnik o svetu mentorjev za ''*>'■■, .arievanje. Ob koncu so pa razglasili nagrajence okioberskega mtfH tekmovanja. Za najboljše pionirske hranilnice so bile izbrane MMtto Bohinjskega odreda Kranjska gora, OŠ Lucijana Seljaka ^'rltrojaGrajzerja Tržič, Prešernova šola iz Kranja, Dr. J. Mencingerja jHjik Bistrice, A. T. Linharta Radovljica, Prešernove brigade Že-ir.J.Plemlja Bled, Kokrški odred Križe in J.B.Tita Predoslje. friyianje pa je dobila mladinska hranilnica ekonomske srednje Hjica. Podelili so tudi nagrade za najboljša likovna in literarna mkega medšolskega tekmovanja, ki ga je razpisala Ljubljanska itmeljna banka Gorenjske, in se je nanašalo na temo mednarod-otroka. — Foto: D. Dolenc r prihraniš, ti ostane ™r nc dobrega se ne obeta. Napovedujejo nizko akumulativ-•Hfca fospodarstva, energetsko krizo in še hujšo zadolženost. 4 m zdaj pri 31. oktobru, mednarodnemu dnevu varčevanja, problemih, ki so se nam nakopali na glavo, dinar in tisto kpstozrno do zrna pogača, dinar na dinar palača, zbledi. Varče-'ttgnarji je hudo prevpila energetska kriza, ki nikjer v svetu Sicer pa, če boš štedil pri energiji, boš štedil tudi pri \nti opozarja na štednjo z energijo, z gorivi. In ko je potr->rvi mraz na vrata, ni prav nič smešno slišati, ko Švicarji svetujejo, kako varčevati s toplo vodo, da naj bo namesto le tal, in Francozi, da kupujejo topla oblačila in odeje, da M izdali posebno »belo knjigo« navodil, kako toplotno izo-Isjanovanja, nujno vgradnjo dvojnih oken, zmanjšati ogrevanje rfklh... Zahodna Nemčija da|e posebno ugodne kredite za Izolacijo starih stavb, Amerika od lani lastnikom poslovnih ujiklh zgradb ne računa zveznega davka za tisti denar, ki jbllf za bollšo toplotno izolacijo ali za vgraditev sončnih naprav, v SZ preizkušajo plinovode, da jim ne bi iz razpo-ri uhajal plm, in ko bo zuna] — 25 stopinj Celzija, bo v mo-biokih le 1« stopinj toplote ... pri nas to zimo ne bi smelo biti v stanovanjskih prostorih Od lf stopinj. Kaže, da nam bo energije primanikovalo na b. Ne samo uvoz, tudi deistvo, da smo zadnja leta preji v Iskanie novih domačih virov enendje in da še ne "sami izkoriščati vseh lastnih zalog energije, nas tepe. Zato itanje z varčevanjem. Star slovenski pregovor leno pove, rto, kar prihraniš, ti ostane. Posebno v Sloveniii, kier smo J odvisni od tujih virov energiie, skušajmo biti varčni. Toda, bomo privarčevali, se ne ve. Potrošnjo bo mogoče nadzoro-•fe pri mestnih toplarnah. Drugle bomo verjetno varčevali le, če 'Ptatnlkovalo denarja za kurilno olie, premo« in se obnašali ^tajska botra, ki varčuje le takrat, ko nima. Ali pa šele tedaj, '•H bo zgrabila za vrat res prava energetska kriza, ko ne bo ne Sp, ne kurilnega olja, ne plina, ko bo treba pipico pripretl ' ** ftrinbnum... m* Je na vrsti energija. Mogoče bodo že drugo leto na vrsti e, fh bi se tudi zanje tako zavzeli, kot smo se za energijo! dalo resnično veliko prihraniti. Doklej bomo še tako noro, »N neodgovorno zak^navali v odMužene peskokone odoad-v smeti In drage surovine, ki bi jih naša industrija potrebovala h k en dan, leto dni varčevanja in Se več, naj bo nred nami. D. Dolenc ....." m Brdo pri Kranju — Medtem ko so nekateri slovenski gospodarstveniki prvi dan Gorjupovih dni bili mnenja, da nimamo izdelanega sistema družbenoekonomskih odnosov in da premalo upoštevamo dognanja ekonomistov, je Andrej Marine poudaril, da sistem imamo, le prepočasi ga uresničujemo. Ni namreč dovolj, da se za nek sistem odločimo, treba se je tudi zavestno odločiti, da ga bemo dograjevali. Zato ni mogoče govoriti, da bi sedanji sistem kakorkoli spreminjali, nujno pa se je prizadevati, da bo vsak dan boljši. Za razmere, kakršne so, pa obstajajo objektivni in subjektivni raziogi. Med prve gotovo sodijo slabo razvite proizvajalne sile in zato nizka produktivnost, med druge pa zavestni odpori v zvezni in republiški administraciji ter celo v upravah velikih gospodarskih združenj. Ko je govoril o gospodarskem stanju pri nas, je Andrej Marine poudaril, da moramo cb ocenjevanju razmer upoštevati položaj v svetu, saj 30 odstotkov jugoslovanskega družbenega proizvoda ustvarimo v mednarodni ekonomski menjavi. Strokovnjaki razvitih držav ocenjujejo, da bo prihodnje leto najtežje v tem desetletju, težavam pa se tudi naše gospodarstvo ne bo moglo izogniti. Zato bomo morah še bolj zavzeto odpravljati slabosti, med katerimi velja posebej omeniti neučinkovito investiranje, preveliko porabo na vseh področjih, nesposobnost pa tudi nezainteresiranost za večji izvoz ter zajezitev konjunkture na doma- čem trgu, ki nima blagovnega kritja. Še posebno pozornost bo potrebno posvetiti zunanjetrgovinski b:lanci, saj deficit naše države že postaja močna politična in gospodarska zavora nadaljnjemu razvoju. V razpravi so udeleženci pouda; i i!i, da se v naši ekonomski politiki še premalo upoštevajo dognanja ekonomske znanosti, ki bi lahko precej pripomogla k reševanju nekaterih protislovij v razvoju. Poudarjeno je bilo tudi, da bo nujno r Spominski dnevi Mitje Gorjupa Brdo pri Kranju — Društvo novinarjev Slovenije je letos že drugič organiziralo študijske dni v počastitev mnogo prezgodaj umrlega predsednika društva novinarjev Jugoslavije in glavnega urednika DELA Mitje Gorjupa. Prek dvesto slovenskih novinarjev se je zbralo na Brdu in od 25. do 27. oktobra obravnavalo aktualne teme iz politike in ekonomike ter o slovenščini v javni rabi. Na razgovorih so sodelovali tudi naši najodgovornejši predstavniki družbenega in političnega življenja: Mitja Ribičič, Franc letjnc, Andrej Marine in drugi J potrebno uvesti gmotne kazni za zavožene naložbe in slabo gospodarjenje, vendar pa je potrebno izdelati merila in najti mero, kakšne materialne posledice lahko občutijo člani teh kolek'ivov. Nujno potrebno bo iz gospodarstva izločiti prevelike pritiske družbenopolitičnih skupnosti na naložbe, ki morajo biti domena gospodarstva in jih bo moč realizirati le s skupnimi vlaganji, ne glede na občinske in republiške meje. Z oceno, da vrednost dinarja ni realna, je Andrej Marine soglašal, vendar pa je menil, da bi bila devalvacija, dokler nimamo izdelanega programa, kaj hočemo in moramo z njo doseči, nesmiselna. Izkušnje preteklih devalvacij to potrjujejo. L. B. Kulturniki iz Rivolija pri nas Od 19. do 22. oktobra s eje v Kranju mudila 4-članska kulturna delegacija iz pobratenega Rivolija. Vo dila jo je Liliana Fresia Rabino, ki je pri pobratenju mest odgovorna za kulturo, šport in turizem. Prišla je predvsem z namenom, da spozna pri nas socialistične oblike kulture. Gostje iz Rivolija so obiskali kranjsko Osrednjo knjižnico, Gorenjski muzej in kranjske galerije, v Prešernovem gledališču pa so se pogovarjali o delovanju kulturnih društev in ljubiteljskih skupin v okviru ZKO. Kako se pa naša krajevna skupnost vključuje v kulturno življenje, kako delujejo kulturno umetniška društva, kako se financirajo in organizirajo kulturne skupnosti, pa so si gostje vzeli za primer krajevno skupnost Bela. Zanimali so se tudi za delo naše glasbene šole, pihalnega orkestra in pa za organizacijo kulturne dejavnosti na šolah. V ta namen so obiskali osnovno šolo Lucijan Seljak v Stra-žišču. Tu so gostom obrazložili tudi delovanje šolskih kulturno umetniških društev. Gostje so največ pozornosti posvetili predvsem organizaciji in financiranju kulturnega življenja pri nas. D. D. V okviru »Spominskih dni Mitje Gorjupa« — štndifskih dm slovenskih novinarjev ki so bili pretekli teden na Brdu pri Kranju, so pripravili vec pogovorov in razprav o najbolj aktualnih vprašanjih našega ra:v<\><1 \" vlogi novinarstva. Med drugimi so se ?. novinarji pogovarjali Mjtia Ribičič, Andrei Marine, Franc Šetinc, dr. Breda Pogorelčeva in Ignac Golob. NASLOV G LAS 2.STRAN TOREK, 30 OKTOBRA r Rekordna turistična bera Bostto i)\ Hercegovino je v prvih devetih mesecih letošnjega leta obiskalo rekordno število turistov. V gostinskih iti drugih objektih so zabeležili skoraj 2,7 milijona prenočitev. Domači gostje so prenočili 2,3 milijon-krat. V primerjavi z enakim časom lani se je število prenočitev domačih gostov po večalo za 2, tujih pa za 5 odstotkov. Za 10,5 odstotka večja proizvodnja Po podatkih republiškega zavoda za statistiko se je industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala v primerjavi z enakim obdobjem lani za 10,5 odstotka. Največji porast je bil v proizvodnji delovnih sredstev, kar 22,5 odstotka in pot rosnega blaga — za 12,9 odstotka. Proizvodnja reprodukcijskega materiala pa se je povečala le za 3 odstotke. Gradbeniki v 40 državah Jugoslovanski gradbeniki bodo letos v tujini opravili dela v vrednosti več kot milijardo in 200 milijonov dolarjev. Jugoslovanski gradbeniki delajo v več kot 40 državah v tujini. Na teh de-loviščih dela nad 20.000 jugoslovanskih delavcev. Jubilej papirničarja Največji posavski kolektiv — tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško praznuje 40-letnico obratovanja. Krška delovna organizacija je postala srednjeevropski velikan. V tem srednjeročnem obdobju je namreč proizvodnjo podvojila, v Jugoslaviji pa pokriva 80 odstotkov potreb po časopisnem papirju. Stane Dolanc častni občan Splita Člana predsedstva ZKJ, Staneta Dolanca, so proglasili za častnega občana občine Split. Ta sklep je sprejela skupščina občine na slovesni seji ob 35-letnici osvoboditve Splita. Listino častnega občana Splita so Stanetu Dolancu podelili kot priznanje za prispevek k socialistični izgradnji naše drŽave in za nesebičen trud, ki ga je vložil kot predsednik organizacijskega odbora osmih sredozemskih iger v Splitu. Do sedaj so listino častnega občana podelili predsedniku Titu in dr. Vladimiru Bakariću. Več zaposlenih v obrti V prvih osmih mesecih letos se je zaposlenost v Sloveniji povečala za 3,5 odstotka. Najmanj se je povečalo zaposlovanje v negospodarstvu in sicer za 3,2 odstotka, v gospodarstvu za 3,5 odstotka, v obrti, predvsem zasebni, pa kar za 9,8 odstotka. Kljub umirjanju zaposlovanja še vedno hitreje narašča, ekstenzivno zaposlovanje, saj se kar 48,5 odstotka prijavljenih potreb nanaša na delavce ozkega profila, oziroma na delavce brez poklica. V škofjeloški občini je v preteklem tednu potekal nabor; 23. in 24. oktobra v Škof ji Loki, 25. oktobra v tireh (od koder je naš posnetek) in 26. oktobra v Železnikih, člani naborne komisije so nam povedali, da je letošnja generacija fantov, ki odhaja k vojakom, bolj zdrava in močnejša kot so bile prejšnje, še pred naborom so po krajevnih skupnostih potekali razgovori, na katerih so fantom odgovarjali na vprašanja, upoštevali pa so tudi njihove želje. Letos se je v priprave vključila tudi očinska konferenca ZSMS, ki želi dati temu dnevu pa tudi samemu odhodu fantov k vojakom večji poudarek. Prihodnjič se bo še bolje pripravda. sat zeli nabornike seznaniti z rodovi JLA in dati tudi poudarek vključevanju mladih v vojaške poklice in šole. Organiziranost vse pomembnejša V Kranju se je v soboto sklenil prvi jugoslovanski simpozij organizacijskih znanosti — Uvodni referat je pripravil predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve Roman Albreht Po mnenju Romana Albrehta so pomembne sestavine organizacije dela izraba delovnega časa. smotrna poraba sredstev za delo, obratnih sredstev in čimvečja poraba znanja, ki mora omogočiti najboljšo izrabo vseh dejavnikov proizvodnje. Med uvodnimi referati k posameznim področjem, ki jih je simpozij obravnaval v štirih sekcijah, je vzbudila posebno pozornost zahteva profesorja dr. Dragomira Fili-povica z beograjske fakultete organizacijskih ved, da bi morali uvesti več reda in enotnosti v sistem izobraževanja organizatorjev dela po Jugoslaviji. Dvajset let Delavske univerze Radovljica — Danes. 30. oktobra, praznuje Delavska univerza Radovljica dvajsetletnico uresničevanja svojega programa in poslanstva. V 3400 oblikah je že osposobila več kot 245.000 občanov in v učne programe pritegnila več kot 80 rednih in izrednih sodelavcev. Delavska univerza je že dobila občinsko priznanje skupščine občine Radovljica. Posebno pozornost je ta izobraževalna ustanova posvetila družbenemu izobraževanju, saj je pripravila 170 raznih seminarjev m 32 oddeikov političnih šol. ki se jih je udeležilo 7.000 občanov. Do konca prihodnjega leta namerava vključiti v izobraževanje vse delegate v občini. Pomembne uspehe beleži tudi na področju strokovnega, splošnega m osnovnega izobraževanja, izobraževanja ob delu na srednjih šolah pa ie bilo dolgo časa le na Delavski univerzi Radovljica. V 22 oddelkih poklicnih šol se je v dvajsetih letih šolalo 553 delavcev, v % oddelkih tehničnih srednjih šol pa 2400 delavcev. Danes ima Delavska univerza 12 opremljenih učilnic in kabinet, razpolaga z dvorano z 80 sedeži in precej bogato in kvalitetno strokovno knjižnico za izobraževanje ob delu. Potrebovali pa bi ustrezne oddelke za družbeno izobraževanje in upajo na boljše pogoje dela z novim centrom usmerjenega izobraževanja. D. S. Pred republiško konferenco SZDL Organiziranost delovnih organizacij postaja vse pomembnejši dejavnik našega družbenoekonomskega razvoja so poudarili organizatorji prvega jugoslovanskega simpozija, ki se je v četrtek začel na Visoki šoli za 'organizacijo dela v Kranju. Uvodni referat je pripravil predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve Roman Albreht. Poudaril je, da pri snovanju ustrezne organizacije z dveh strani zadevamo na pritiske usedlin stare prakse; z ene strani so to pritiski s pozicij organizacije združenega dela, ki povezuje upravljanje s tistimi deli združenega dela, ki so jim zaupana poslovodna, skupna tehno-ekonomska, pravna, upravna in administrativna dela; z druge strani pa se pojavljajo pritiski s stališča organizacije dela, ki skuša TOZD na znotraj organizirati kot delovno organizacijo in vezati upravljanje le na poslovodno, tehnično in drugo sestavo. Oboji pritiski se ponavadi pojavljajo pod samoupravnimi gesli. V resnici pa je to le upiranje združevanju dela in sredste*. kar krha ekonomsko trdnost delovne organizacije in samoupravnih odnosov. Da bi organiziranost izboljšali, je organizacijska stroka s svojimi strokovno operativnimi in znanstveno raziskovalnimi zmogljivostmi odgovorna pred delavci v združenem delu, da vloži vse svoje sile in sposobnosti za utrditev samoupravnih odnosov in ekonomske trdnosti organizacij združenega dela. Priprave strelcev za republiško prvenstvo Radovljica — Že skoraj štirinajst dni se na obronkih Jelovice pri Lip-n;ci razlegajo streli na strelišču, kjer se vneto pripravljajo strelci ekipe obč:nske organizacije ZRVS in teritorialne obrambe iz radovljiške občine. Mladi strelci-prostovoljci se bodo potegovali za 'čimboljšo uvrstitev na X. odprtem strelskem tekmovanju Ljubljanskega armadnega območja, ki bo 3. in 4. novembra v Ljubljani. V obeh ekipah je po šest tekmovalcev, ki se bodo pomerili v streljanju s pištolo, avtomatično in pol-avtomatično puško. V ekipi ZRVS so mladi rezervni starešine, ki so si nabrali že precej izkušenj, teritori-alce bodo zastopali izkušeni strelci, ki so že lani med 140 ekipami dosegli odlično drugo mesto. Sindikalna organiziranost Radovljica — Na nedavnem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata stanovanjske in komunalne skupnosti v radovljiški občini so spregovorili o organiziranosti sindikata v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Udeleženci posveta so dali pobudo, da bi organizirali za delavce v delovnih skupnostih stanovanjskega podjetja Alp-dom samoupravne interesne komunalne in požarne skupnosti eno osnovno organizacijo. Vse osnovne organizacije v TOŽD komunalnega gospodarstva, delovne skupnosti komunalnega gospodarstva in Alpdo-ma pa bodo oblikovale konferenco osnovnih organizacij. O tem bodo sklepali tudi na sejah izvršnih odborov v vseh osnovnih organizacijah, kjer se bodo hkrati dogovorili za sklic ustanov-nih kon,fqrenc osnovnih organizacij sindikata najpozneje do decembra. Žalne komemoracije ob dnevu mrtvih JESENICE: 31. oktobra ob 16.00 na grobišču 42 borcev v spominskem parku na Jesenic Plavž, Sava, Podmežakla Tega dne bo delegacija DPO in občinske skupščine Jesenice | vence na osrednji spomenik padlim in revoluciji na JcsenicaM grobišču v Dragi in Begunjah ter na grobišču narodnega Jožeta Gregorčiča in soborcev v spominskem parku v Rad Delegacija odbora koroških partizanov z Jesenic pa bo ta da«J ložila venec na grobišče heroja Matije Verdnika-Tomaza in do* soborcev v Svečah na Koroškem. 1. novembra ob 10.00 na grobišču 43 padlim borcem v spominskem parku n.i K$| Beli. KRANJ: 30. oktobra ob 16.00 na pokopališču v Kranju za Planino ob 16.00 pred domom DPO Pševo za Pševo—Jošt ob 16.00 pri spominskem obeležju Hafnarjevim — Hafnarjeva ulica \! žišču 31. oktobra Centralna žalna komemoracija bo v Kranju ob 16. uri na Tm lucije. V programu bo sodelovala kranjska godba na pihala, kulturni program pa bo pripravila ZKO. ob 9.00 pred centralnim spomenikom v Mavčičah ob 10.00 pred spomenikom padlim borcem v Trbojah. ob 10.00 pred spominskim obeležjem pri Sorlijevem mlinu — Vo stolp ob 16.00 pred centralnim spomenikom na Orehku ob 16.00 na pokopališču v VelesOvem ob 16.30 na pokopališču v Zg. Besnici ob 18.00 pred centralnim spomenikom na Beli ob 18.00 prod centralnim spomenikom na Jezerskem ob 17.00 pri centralnem spomeniku v Naklem ob 17.00 pred zadružnim domom na Primskovem 1. novembra ob 730 pred domom A. Kmeta v Britofu ob 8.00 na pokopališču v Predosljah ob 9.00 pred centralnim spomenikom v Žabnici ob 9.15 na pokopališču v Kokri ob 11.00 pred osnovno šolo (pri spomeniku) v Dupljah ob 10.00 pred centralnim spomenikom v Goricah ob 10.00 na pokopališču na Kokrici ob 10.00 na pokopališču na Brniku ob 11.00 pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju ob 11.00 pred centralnim spomenikom v Cerkljah RADOVLJICA: 30. oktobra cb 15.30 pri spomeniku Staneta Žagarja v šoli na Lipnici ob 16.00 na pokopališču na Srednji Dobravi 31. oktobra ob 10.00 pri spomeniku padlim borcem Prešernove brigade na Pokljuki cb 16.00 pri spomeniku padlim na Ovsišah 1. novembra ob 9.30 pri spomeniku talcem v Dragi ob 1030 na grobišču talcev v graščinskem dvorišču v Begunjah ob 1130 pri spomeniku padlim borcem NOV v Radovljici Pri slovesnostih v Begunjah in Radovljici bo sodeloval moJJ ski zbor DPD Svoboda Podnart, godba na pihala DPD S«) Lesce, recitatorji osnovnih šol Begunje in Radovljica in terska skupina pri ZKO Radovljica. ŠKOFJA LOKA: 30. oktobra ob 15.00 pri grobnici padlih borcev na Hotavljah 31. oktobra ob 10.00 pri spomeniku talcev v Gorenji vasi ob 11.45 pred spomenikom na Trnju v Železnikih 1. novembra ob 9.00 pred Domom ZB Škofja Loka ob 10.00 pri spomeniku NOB Sv. Duh Virmaše TR1IĆ: 31. oktobra ob 16.30 v Podijube!ju pri spominski plošči 1. novembra ob 10.00 osrednja proslava na pokopališču v Tržiču ob 8.30 v Krizah pri spomeniku NOB ob 10.00 pri spomeniku v Kovorju ob 9.00 v Lešah pri spomeniku ob 9.00 pri spominskem obeležju na Brezjah pri Tržiču ob 15.00 pri domu družbenih organizacij v Lomu RADOVLJICA Na razširjeni seji predsedstva Občinske konference SZDL Kranj, ki je bila pretekli četrtek, so člani predsedstva, predsedniki svetov in koordinacijskih odborov in člani ko; misije za organiziranost in razvoj SZDL sprejeli tudi program aktivnosti v pripravah na volilno republiško konferenco SZDL SRS. Do 8. novembra bodo po krajevnih organizacijah SZDL potekale razširjene seje predsedstev krajevnih konferenc SZDL, na katerih bo največ poudarka danega samoupravnemu sporazumu o določitvi ekonomskih stanarin in o prehodu nanje, ter samoupravnemu sporazumu o izvajanju vzdrževalnih del in oblikovanju cen po srednjeročnem programu vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kranj. Razpravljali bodo tudi o programu RTV Ljubljana za leto 1980. Na vseh zborih pa bodo tudi na široko spregovorili o uresničevanju pobude tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge SZDL v političnem sistemu družbenega samoupravljanja in o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja SZDL. D. D. V sredo, 31. oktobra, bo v sejni dvorani družbenopolitičđiL nizacij Radovljica seja koordinacijskega odbora za planirud predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Obravnaval izhodišča za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih t« plana gorenjskih občin za obdobje 1981 do 1985 ter obrw probleme v pripravah planskih dokumentov. Za ponedeljek, 29. oktobra, je bila sklicana redna seja uvt* sveta radovljiške občinske skupščine, na kateri so člani r o predlogu sklepa o ustanovitvi enote za upravne zveze, o f„ določitve skupin za obisk temeljnih organizacij združene^ V zvezi z izdelavo obrambnih načrtov ter o nekaterih zadevah. SK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, a« je ob 7. uri, obravnavajo poročilo o analizi inventarizacije Iti v občini Škofja Loka, osnutek dogovora o oblikovanju dr sveta, osnutek odloka jo družbenem svetu za vprašanja pr varstvo okolja, osnutek dogovora o oblikovanju družbene|i in osnutek odloka o družbenem svetu za vprašanja prostora« stvo okolja, osnutek resolucije o uresničevanju družbenega občine za prihodnje leto, poročilo o uresničevanju odloka o družbenega in prostorskega plana občine Skotja Loka p oc\\d| potrditev ekonomskih cen vzgoje in varstva, poročilo o urtv.čv .prostorske, urbanistične in zemljiške politike v občini ter kad druge zadeve. '^membnih oblik idejnopolitičnega izobraževanja, ki rganizira medobčinsko študijsko središče politične KKZKS za Gorenjsko — Vključeno 19 odstotkov vsega članstva omunisti se izobražujejo - Medobčinsko študijsko K politične šole CKZKS za iliS je pripravilo program mitičnega in marksističnega i** branja za letošnje leto. Ta kij lemdjni program usposab-91 'S»osnovnih organizacijah ZK, » Jatfcrafcvanje, organ žira ne in * jjMio vodene oblike idejnopo-m usposabljanja in marksi-izobraževanja, politične komunistov v občini, do-^ ^ v>io marksizma, trimesečni a teorije in prakse marksi-s«njnarje o samoupravljanju *'#r*m delu. Tako predvide-« se bo v vse cblike izobrazi vključilo skupaj 1880 ko-ali 19 odstotkov vsega W-'i v gorenjskih občinah. š " 'n Vjla marksizma, ki se je "i je namenjena predvsem p in poverjenikom za idejno-usposabljanje v osnovnih *acijah Zveze komunistov. Delo in študij osemmesečne šole. ki je zelo zahtevna, je v minulem letu že končalo 150 slušateljev, zdaj pa je v pet oddelkov vpisanih 120 slušateljev. Šolanje poteka v prostem času, obsega 400 ur izobraževanja. Trimesečni seminar, ki se bo začel novembra v Kranju za Kranj, Skof-jo Loko in Tržič in v Radovljici za Jesenice in Radovljico, je seminar iz teorije in prakse marksizma. Obsega 432 pedagoških ur-v enem oddelku s poučnimi ekskurzijami, družbenopolitičnim delom in kulturno dejavnostjo udeležencev. Doslej je končalo to obliko seminarja 87 delavcev, v Kranju pa je vpisanih 30 slušateljev. Letos organizira medobčinsko študijsko središče tudi seminarje o samoupravljanju v združenem delu, ki bodo decembra. Predvidevajo 150 slušateljev v petih oddelkih, in sicer 3 v Kranju in 2 za Jesenice in Radovljico. Seminarji o samoupravlja- leta ven izbor kandidatov ;ravah na volilne konference osnovnih organizacij komunistov največ pozornosti kadrovanju — Okre-rovne organizacije v krajevnih skupnostih in pro-i temeljnih organizacijah — Komunisti tudi o gospodarjenju Priprave na volilne konfe-Anih organizacij zveze ko-V) v tržiški občini stekle Največ pozornosti so na-udrovanju, cilj, ki so ga pri lovali, pa je bil, naj bi se-osnovnih organizacij, ki Popravljali šele eno man-" ftdobje m je v tem času nji-£poizacija dobro delala, ne medtem ko so od novih l zahtevali, da so družbe-I aktivni, da so po možno-I eno od oblik družbeno- občine Tržič pripravili oceno smernic za pripravo srednjeročnih planov v celotnem tržiškem gospodarstvu, še posebej pa bodo organizirali razprave o uresničevanju tekočih planov in o smernicah v Bombažni predilnici in tkalnici, v Peku in v Zelenici. Razen tega bodo komunisti tesneje spremljali tudi investicijske načrte temeljnih organizacij. H. J. nju v združenem delu so namenjeni sekretarjem osnovnih organizacij ZK, direktorjem TOZD in predsednikom delavskih svetov. Seminarji bodo trajali teden dni po ves dan, slušatelji pa se bedo vključevali v razpravo o samoupravljanju, o osnovah samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih, o organizacijah združenega dela ter o vlogi subjektivnih sil v sistemu socialističnega samoupravljanja. Med organizirane in pedagoško vodene oblike idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja sodijo seminarji za kandidate in na novo sprejete člane ZK, seminarji za kandidate za sprejem v ZK, seminarji za na novo sprejete člane. V temeljne programe usposabljanja pa bodo vključili več tem kot so: planiranje, zakon o združenem delu, dohodkovni odnosi, mednarodni odnosi s poudarkom na vrh neuvrščenosti v Havani, družbena obramba in družbena samozaščita. Večji poudarek bodo letos dali tudi samoizobraževanju, političnim šolam po občinah, v srednjo politično šolo v Ljubljani pa so spre-je!i 18 slušateljev iz Goreniske. Kranjska občinska partijska šola se je že začela in sprejela zahteven program izobraževanja v 160 izobraževalnih urah. Medobčinsko študijsko središče pripravlja tudi ustanovitev aktiva predavateljev in mentorjev za vse oblike političnega usposabljanja. V ta aktiv bodo vključili 80 družbenopolitičnih in strokovnih delavcev za posamezna področja. Vse oblike usposabljanja in izobraževanja gorenjskih komunistov so pomemben prispevek k nadaljnji krepitvi političnega sistema so-c:al'stičnega samoupravljanja. V izobraževanje se vključuje vedno več slušateljev, ki tako dopolnjujejo in bogatijo vsakdanio politično samoupravno ekonomsko prakso s teoretičnimi prvinami in načeli. D. Sedej '^usposabljanja, težnja pa Izdelan zazidalni načrt Reteč *'jdi po vključevanju žensk ^w I komunistov. r »y občini že predlagali 34 7«ov za nove sekretarje os-vrganizacij, 18 pa je takih, to odgovorno delo oprav-Md mandatno obdobje. Od |il kandidatov za srekre-1H žensk in 13 mladih komu-takih, ki so končali srednjo apolitično šolo ali dopis-r-marksizma, pa je 21. Obeti delo so takorekoč že zago- c bilo rečeno na minuli ob-Werenci ZKS Tržič, je vseh J'/,, evidentiranih za naloge ' -itih in komisijah osnov-"Snizatij, okrog 250. • >?otovitev, ki pa ne velja / Uto občino je, da osnov-fcffacije veliko bolje delajo 'tfc,|ah združenega dela kot r delali na dveh koncih — v 'organizaciji m krajevni Pomanjkljivost namera-'/ V/jnje odpraviti tako, da -mali nove člane — pred-*bde — na terenu, pri tem nriorale komunistom poma-4 ostale krajevne družbeno-•?anizacijc. Podobno na-'*(>okrepiti tudi maloštevilne organizacije v proizvodnih ti organizacijah, in sicer s sajem« članov iz delovnih pj skupnih služb. leja občinske konference ZKS m tudi nekoliko dopolnjen I jrogram. Gre predvsem za komisija za družbenocko-odnose pri komiteju in ko-i izvršnem svetu skupščine Sindikalno izobraževanje M k ty/TJICA — Občinski svet nj ' »Matov Radovljica, organi-« kadrovska komisija je pri-Mrr* program družbenopolitič-^/razevanja sindikalnih akti-IJBdiovnih organizacij Zveze '*///občine Radovljica za leto program obsega semi-» oa novo i/vol jene člane iz-'/faorov osnovnih organiza-likatov, skupaj 140 ur, rje za delegate republiških «W) organov Zveze sindika-ž';/:dnike osnovnih organi-101 sindikatov po dvanajst ' posvetov za aktive pred-/,rwvnih organizacij zveze i koordinacijskih od-^y tri skupne posvete predsed-'•viovnin organizacij sindika-W koordinacijskih odbo- Skofja Loka — V javno razpravo in razgrnitev prihaja zazidalni načrt Reteč, ki ga je reteška krajevna skupnost sama naročila pri Projektivnem ateljeju v Ljubljani, da bi s tem pospešila izdelavo urbanistične dokumentacije. Tako kot drugod v Škofjeloški občini, se namreč tudi v Retečah veliko krajanov zanima za gradnjo, ki je bila po lanski no velaciji urbanističnega programa do-izdelave zazidalnega načrta prepovedana. Načrt ureja območje enajstih hektarov, ki leži severno od železniške proge. V dopolnilni pozidavi me"d že obstoječimi stnovanjskimi hišami bo možno zgraditi osem stanovanjskih hiš, na novih površinah, ki so namenjene usmerjeni družbeni gradnji, pa 34 montažnih hiš in pet hiš z delavnico. Pozidava sega v dokaj občutljiv prostor, zato je bila ob izdelavi načrta upoštevana čim večja gostota ob ugodni oblikovni vključitvi v obstoječo pozidavo, ohranitvi obstoječih zemljišč in objektov ter naravnega izgleda gozda in najugodnejši usmeritvi objektov. Središče naselja je predvideno ob trgovini in gostilni. Kraj naj bi namreč dobil novo samopostrežno trgovino, banko in manjše lokale kot so frizer, cvetličarna, galanterija, konfekcijska trgovina in morda še druge objekte, za katere se bodo dogovorili v krajevni skupnosti. Pomaknjeni so od regionalne ceste, ki preseka naselje, tako da bodo lahko vmes uredili parkirišča in pešpot. Predvidena je tudi lokacija za novi vrtec, ki bo lahko sprejel 80 otrok in dodatne površine za igrišča ob šoli, h kateri bi dozidali večnamenski prostor za celodnevno šolo. Za potrebe javnih objektov je v središču predvideno zaklonišče. Načrt ureja tudi cestno omrežje celotnega naselja, ki doslej ni bilo rešeno. Vsi objekti naj bi se priključili na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in toplovodno omrežje. Zato bo treba ojačati sedanjo povezavo z lo- šk im vodovodom na odseku Trata_ Reteče, zgraditi nov priključek za oskrbo načrtovane stanovanjske cone, izgradnja kanalizacijskega omrežja pa bo morala poleg novega naselja vključiti tudi obstoječe objekte. Medtem ko je naselje dobro elektrificirano, pa bo za ogrevanje treba zgraditi skupno toplarno, ki je predvidena v sklopu industrijskega kompleksa Iskre, da ne bi onesnaževala stanovanjskega predela. Telefonske priključke, pa bo mogoče potegniti, ko bo zgrajena PTT centrala v Škofij Loki, od koder bo potekala kabelska povezava v Reteče. JO ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE MEDŠOLSKEGA TEKMOVANJA OBJAVA ZA NAJBOLJŠE REZULTATOV LITERARNO IN LIKOVNO DELO NAGRAJENA OSNOVNA ŠOLA LIKOVNA ..JOSIPA BROZA TITA PREDOSLJE « DELA avtorja: ŠKODLAR MARIJA 8. r. KANCILIJA TONI 4. r. mentor: NOVŠAK DORA OSNOVNA ŠOLA »dr. JANEZ MENCINGER« BOHINJSKA BISTRICA avtor: ZUPANC URŠKA 7 r mentor: POLAJNAR ALBIN OSNOVNA ŠOLA »MATIJA VALJAVEC« PREDDVOR avtorja: KOK BRANKA 7. r. TOMIČ ANICA 7. r. mentor: BEŽEK METKA NAGRAJENA OSNOVNA ŠOLA LI TERARNA »DAVORIN JENKO« CERKLJE DELA avtor: JENKO ANICA 8. r. mentor: TAVŽELIJ NIKA OSNOVNA ŠOLA »ANTON TOMAŽ LINHART« RADOVLJICA avtor: PANGRC TATJANA 8. r. mentor: BRAČIČ JAKOBINA OSNOVNA ŠOLA »LUCIJAN SELJAK« KRANJ avtor: ZAVRL MATEJ 8. r. mentor: ERI-BIRK MARJANA VSEM NAGRAJENIM ŠOLAM, UČENCEM IN NJIHOVIM MENTORJEM ISKRENO ČESTITAMO Čim hitreje do ekonomskih stanarin V tržiški občini se začenja zadnji krog javnih razprav o preobrazbi stanovanjskega gospodarstva ter o samoupravnem sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine Koordinacijski odbor za sprejel usmeritev, da ob javnih ra- Tržič usmerjanje in spremljanje javnih razprav o predlogu preobrazbe stanovanjskega gospodarstva, oblikovan pri občinski konferenci SZDL Tržič, je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravno stanovanjsko skupnostjo Konec nedelavnosti? Turistično društvo Tržič ponovno postaviti na — Dela dovolj, samo videti ga je treba noge Ji rov in sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter seminarje za zunanje člane disciplinskih komisij temeljnih organizacij in delovnih skup nosti občine. V občini pripravljajo zdaj tudi ustanovitev kluba samoupravljav-cev, ki naj bi ga ustanovili do konca januarja prihodnje leto. Klub samoupravijavcev naj bi organiziral 15 seminarjev za delegate samoupravnih organov temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Občinski sindikalni svet pa bo poskrbel tudi za udeležbo v sindikalni politični šoli Gorenjske ter za vključitev v sindikalno politično šolo republiškega centra za izobraževanje pri Zvezi sindikatov na Bledu. D. S. Tržič — Že približno dve leti je tega, kar je delo turističnega društva v Tržiču zamrlo. Zavedamo pa se, da je Tržič s svojo geografsko lego, z naravnimi in zgodovinskimi značilnostmi turistično zanimiv kraj in daje široke možnosti za obstoj in delovanje turističnega društva. Tako je v uvodu na petkovem sestanku dejala predsednica občinske konference SZDL Tržič, Zinka Srpčič, ki je v želji, da bi društvo ponovno zaživelo, nanizala tudi nekaj predlogov za vsebinsko in organizacijsko obliko dela društva. Razširjen sestanek izvršnega odbora turističnega društva, žal se ga je udeležilo le enajst povabljencev, ni izzvenel kot »pranje perila«, iskanje krivcev za nedelavnost. Govorili so o tem, kako bi društvo ponovno postavili na noge in to je tudi prav. Seveda pa je dosedanji predsednik Marjan Ogrin moral nanizati nekatera vprašanja, ki bodo novemu predsedniku in članom izvršnega odbora pomagala premagovati težave. Tako na primor financiranje turističnega društva ni urejeno. Tudi kadrov, pripravljenih dolati, ni, oziroma so bili zdaj ponesrečeno izbrani, saj sicer dobro zastavljenega delovnega programa izpred dveh let ni nihče uresničeval. Omenil je tudi to, da je dejavnost, ki je iz društva zrasla, zdaj razcepljena. Gre zlasti za organizacijo šuštarske nedelje in razstavo mineralov in fosilov. Da je vse še bolj zapleteno, je društvo izgubilo cdo prostor v starem delu Tržiča. In tako dalje. V iskanju možnosti za ponovno oživitev dela turističnega društva so udeleženci sestanka, kot že rečeno, sklenili, da bodo nedelavne člane izvršnega odbora zamenjali z drugimi, v nadaljevanju pa so nanizali tudi precej predlogov, kako bi delo društva lahko finančno in vsebinsko obogatili. Eden od virov zaslužka in boljše turistične ponudbe bi bil prav gotovo kamp v Podljubelju, ki je zdaj zanemarjen, prazen. 0 njegovi ponovni usposobitvi so govorili že v svetu krajevne skupnosti Podlju-belj. Domačini so ga s pomočjo turističnega društva pripravljeni oživiti. Tržiška občina ima tudi veliko možnosti za razvoj kmečkega turizma, ki pa je doslej niso znali prav izkoristiti. Tretja možnost, jih je pa še nešteto, je prodaja spominkov. Tržič ima petnajst originalnih spominkov, ki izvirajo iz čevljarske in tekstilne tradicije, žal pa jih ne zna ponuditi. Potem so tu še razglednice Tržiča, značke in druge drobne stvari, po katerih je povsod precejšnje povpraševanje. Prezreti ne gre niti turistično-poslovnega prospekta. Pri vsem tem bi verjetno društvo naletelo na posluh v združenem delu, če bi le potrkalo na njegova vrata. Seveda bi kazalo usposobiti tudi turistično poslovalnico, če že v starem delu Tržiča ne, pa v Bistrici, kjer ima društvo svoj prostor. Dela novemu izvršnemu odboru torej ne bo manjkalo. Ce se ga bo lotil z vso zagnanostjo, tudi uspeh ne more izostati. Upajmo, da besed »ne gre« prihodnje leto ne bomo več slišali. H. Jelovčan pravah o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu obvesti vsako gospodinjstvo o smereh in predvidevanjih, kako bodo v tržiški občini pospešili preobrazbo stanovanjskega gospodarstva. V ta namen je pripravil izvlečke iz obširneje pripravljenega gradiva, s katerimi je seznanil vse delovne ljudi in občane, da se bodo lažje vključevali v javne razprave v zborih stanovalcev in zborih delovnih ljudi. Razprave so ponekod že bile, v večini organizacij združenega dela pa bodo stekle v teh dneh ,ko bodo delavci obravnavali tudi rezultate devetmesečnega gospodarjenja. V gradivu, ki je zelo pregledno in razumljivo pripravljeno, je okordinaci jski odbor izpostavil predvsem vire financiranja stanovanjske gradnje, izhodišča za izračun ekonomskih stanarin ter zaključke iz dosedanjih razprav o preobrazbi stanovanjskega gospodarstva. Hkrati s tem pa je v razpravi tudi predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini. Glavni cilj tega dokumenta je, da bi ekonomska stanarina postala družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Izhodišč za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine je več; ekonomska stanarina naj bi bila določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj vsako leto zadnji dan v decembru. Ekonomske stanarine naj bi v tržiški občini uveljavili najkasneje do leta 1985, v letih prehoda pa bodo stanarine povečali vsako leto junija. Za porabo tako zbranega denarja bodo pripravili srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj. H. J. Z elektrojeklarno do kvalitete V jeseniški železarni se pripravljajo na izgradnjo elek-trojeklarne — Ne bo onesnaževanja zraka in okolja — Precejšnja soudeležba jeseniške železarne in interne banke slovenskih železarn Jesenice — Analize proizvodnje in potrošnje jekla v Jugoslaviji za sedanje in za naslednje srednjeročno obdobje kažejo, da bo za zagotovitev potreb jugoslovanske strojegradnje in kovinske predelovalne indu-sirije v letu 1980 primanjkovalo mi lijon 500.000 ton jekla. Tako so v skladu s potrebami tudi v jeseniški železarni ob izgradnji vročih valjam na Beli načrtovali tudi rekonstrukcijo jeklarne s povečanjem proizvodnje jekla v elektroobločnih pečeh. Na osnovi študij predvidevajo, da bodo za potrebe valjam in za nadaljnjo predelavo v železarni Jesenice potrebovali 650.000 ton jekla y slabih in gredicah. Sedanja proizvodnja v martinarni je zastarela. Slabe strani proizvodnje se kažejo v velikem številu delavcev, v več remontih, v neprimernih delovnih prostorih, v majhnih možnostih za rekonstrukcije in izboljšave ter v onesnaževanju zraka. Za doseganje kvalitetne proizvodnje, produktivnosti in varnosti pri delu snujejo Splošno gradbeno podjetje Tehnik gradi .r-1—<«"v fifuu. v Zireh dva stolpiča. netldvZJ™ Hanovann b° VSetiv le ob koncu tega meseca, drugi petindvajsetimi stanovanji pa mesec dni kasneje. Z trt ŽIRI Prvi lijonov'dinar^v £J2 zf?\d^ ™ca letos. Veljala"bo okrog 12 mi-J^K^i^"^ Pa Sta ^"orja Lokainvest in občinska mSS^St^SS: »JFS sta"ovan'a « bodo ™*M predvsem do-Foto F Perdan ' ' zdravstveni «"« izobraževalni delavci. - novo elektrojeklarno, mehanizirano, ki bo prevzela dela plavža, mart i-narne, večji del globinskih peči in Čistilnice slabov. Ce bi hoteli elektrojeklarno zgraditi na sedanji lokaciji, bi lahko zgradili le peči :n en konti l:v, l:-varno bi popolnoma ukinili, ustavili dve peči, gradnja pa bi trajala tri leta. Ce bi gradili tri leta, bi prvi dve leti imeli po 100.000 ton manj jekla, v tretjem letu 180.000 ton in v četrtem letu 100.000 ton. Tako bi zmanjšali količine ter imeli nepopolno jeklarno. Proizvodnja v elektrojeklarni je možna le na lokacijsko neomejenem prosteru. V elektrojeklarni naj bi dvignili proizvodnjo' na 200.000 ton elektro-jekla letno. Tako ob možnostih oskrbovanja z lastnim jeklom načrtujejo zmogljivosti jeklarne na 450 tisoč ton jekla v slabih. Pioizvodn program je usmerjen v izdelavo kvalitetnih jekel, sodobni tehnološki postopki pa bi dvignili produktivnost. V jeseniški železarni bodo po izgradnji jeklarne potrebovali okoli 440.000 ton starega železa, od tega 120.000 ton lastnih odpadkov. Ostale količ:ne bodo morali kupovati drugje, tudi iz uvoza okoli 200.000 ton. Za uvoz že zdaj koristijo metalurško menjavo s Sovjetsko zvezo, od koder uvažajo letno 110.000 ton starega železa. Tudi ostale surovine bodo deloma prihajale od domačih proizvajalcev, deloma pa iz uvoza. Za oskrbo električnega omrežja pa pripravljajo izgradnjo novig agregatov. Projekt nove jeklarne predvideva skupaj z vzdrževalci 515 delavcev v novi ieklarni in 285 na elektro pečeh, ki'bodo po izgradnji nove jeklarne še v obratovanju. Za pre tz-vodnjo 650.000 ton jekla bo potrebno 37 delavcev manj kot za sedanjo proizvodnjo 500.000 ton jekla letno. Vrednost naložbe bo znašala 5 r~-lijard dinarjev, od tega je vred- Odpiranje novih prostorov Etikete je prvorazredni dogodek za nas o katerem se govori in razmišlja, je dejal predsednik škofjeloške -L skupščine Viktor Žakelj. — Foto: M. V. Etiketa bo podvojila celotni prihodi Slovesna otvoritev novih proizvodnih in upravnih štorov — Etiketi je pred dvemi leti uspelo toliko sredstev, kot je njen letošnji celotni pr IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ IZBOLJŠAVA IN IZUM V oktobrski številki glasila tovarne obutve Peko Čevljar, ki Je izšla pred dnevi, uredništvo predstavlja prvi Izum in izboljšavo. Prijavil ga Je Anton Zupan, oblikovalec tehnoloških postopkov za proizvodnjo. Vse večje povpraševanje po novofleks obutvi na trgu je zahtevalo, da bi v tovarni Partizan v Poznanovcu, kjer to vrsto obutve delajo, povečali proizvodnjo. Anton Zupan Je začel z operacijo »cvikanje prevlek prek podplatnega robu«. Pri tem postopku so pri proizvodnji 500 parov na dan delali trije kvalificirani delavci. Ko mu je po nekajkratnih poskusih izboljšava uspela to. /e. Z gradnjo so začeli n£st osnovnih- sredstev 4,6 milijarde dinarjev in ostalo je vrednost obratnih sredstev. Sredstva naj bi zbrali iz domačih virov, lastnih virov in tujih kreditov, kreditov dobaviteljev in izvajalcev ter z združevanjem sredstev konstmkov jekla in jeklenih izdelkov. Železarna Jesenice načrtuje lastno udeležbo v višini 1,2" milijarde dinarjev ter sredstva interne banke, 1,3 milijarde tujih kreditov in 2 milijardi kreditov Ljubljanske banke. Tako le z upoštevanjem sredstev železarne in interne banke slovenskih železarn razpolagajo z 32 odstotki vseh potrebnih sredstev. Ponudb za projekt elektrojeklarne ima železarna precej, prihajajo iz Japonske, Sovjetske zveze, Zahodne Evrope in ZDA. O dobaviteljih opreme se bodo dogovarjali v začetku prihodnjega leta in do konca prihodnjega polletja pripravili tudi pogodbe. Prve koiičine jekla naj bi v novi jeklarni izdelovali ob koncu leta 1983, zato naj bi z deli začeli že prihodnje leto. Izgradnja se predvideva na Belskem polju, na podaljšku sedanjih valjam. D. Sedej liko, da Je pri stroju lahko delal pol-kvalificirani delavec in je bil čas tega postopka za polovico krajši, je začel razmišljati še o zarezu kapic krznene ali moni podloge. Izdelati je dal poseb-on napravo za vodenje in reguliranje debeline. Kar mu ni uspelo ročno, mu je toliko bolje s strojem. Film ostanka lepila je odstranjen, kapica je odrezana enakomerno. Stroj za izrez kapic so po navodilih Antona Zupana izdelali v Pekovi mehanični delavnici. Zupan ga zdaj namerava še nekoliko izboljšati in odpraviti nekatere pomanjkljivosti. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Popis potreb po kadrih do leta 1985 V vseh organizacijah združenega dela se v tem času izvaja anketa »Program potreb po kadrih«, ki sodi v okvir zbiranja minimuma kazalcev razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Minimum kazalcev in enotne metodologije so že zakonsko predvidene obveznosti ob pripravljanju srednjeročnih planov. Namen teh obveznosti pa seveda ni zadostiti željam zakonodajalca, ampak doseči druge pomembnejše družbene cilje, predvsem pa ustvariti osnovo za zadovoljevanje vrste skupnih potreb splošnega in posebnega pomena. Takšna skupna potreba je tudi usklajevanje in proučevanje potreb po delavcih tako glede števila posameznih poklicev kot tudi sprememb, ki se bodo med obdobjem dogajale ter organiziranje za njihovo pokrivanje, za usposabljanje in pridobivanje kadrov. Anketa »Program potreb po kadrih« je instrument za urejeno zbiranje podatkov po potrebah, kijih bodo imele organizacije združenega dela v letih 1980 do 1985, njihovem številu in strukturi ter načinu pokrivanja. To torej ni kadrovski plan organizacije, ampak njegov izvleček prirejen za širše družbene potrebe. Celovit plan kadrov naj bi pravilom obsegal tako kadrovski razvoj že zaposlenih kot tudi potrebe po novih delavcih in način njihovega pridobivanja v skladu z načrtovanimi razvojnimi usmeritvami organizacije. Se več: kadrovski plan bi moral učinkovati tudi v nasprotni smeri in vplivati na razvojne usmeritve, saj je znano, da je razpoložljivo število novih delavcev, ki jih vsebuje naravni prirastek neke občine, pomemben omejitveni ali vsaj vplivni dejavnik razvoja. Tak plan naj bi bil torej predhodna osnova za posredovanje podatkov v minimalnih kazalcih. Opisana situacija je seveda idealna. Prav zaradi tega je v vsakdanjem življenju ne moremo pričakovati v vseh primerih. Srečamo jo celo zelo redko. Verjetno obstaja vrsta organizacij, ki jih je popis srednjeročnih potreb našel nepripravljene in neopremljene v smislu prej omenjene vsebine kadrovskega plana. Za vse tiste naj bi veljalo pravilo, da vsaj to, kar vsebuje anketa, postane predmet kadrovskega plana do leta 1985. Hkrati pa bo s posredovanjem podatkov omogočena tudi vključitev predvidenih potreb vsake organizacije v globalne poglede, ki jih bo kot osnovo svoje dejavnosti uporabljala vrsta nosilcev. Med njimi je gotovo najpomembnejše celotno področje izobraževanja, ki pripravlja kadre za bodočnost. Kadrovsko planiranje in načrtovanje potreb po kadrih je vedno imelo izreden pomen. Se pomembnejše pa je v sedanjem obdobju, ko vstopamo v proces usmerjenega izobraževanja in poskušamo utemeljiti oziroma oblikovati mrežo šolskih centrov, njihovo učnovzgojno vsebino in programe. Kolikor bolj bodo ti temeljili na dejanskih in z vidika razvoja pričakovanih potrebah po znanjih in veščinah za opravljanje delovnih nalog v materialni in nematerialni proizvodnji, toliko manjši bo razkorak med potrebami in izšolanimi kadri, ki ga danes ugotavljamo. V zadnjih letih, ko se je bolj razmahnilo tudi raziskovalno delo na kadrovskem področju, so avtorji prišli do ugotovitev, da je vlaganje v izobraževanje kadrov okrog štirikrat rentabilne j še od vlaganja v materialne vire. Tega dejstva se moramo zavedati tudi pri korektnem izvajanju oziroma pripravljanju odgovorov v anketi. Joži Puhar , .» .-, i. • « , >* " ;/ i It/.. .».»» ' »..».• »> " t i 2iri — V sobto, 27. oktobra, so v Etiketi ob praznovanju krajevnega praznika slovesno odprli nove proizvodne in upravne prostore, ki bodo 180-članskemu kolektivu omogočili uvedbo delne in ponekod popolne avtomatizacije, kar pomeni izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Etiketa bo z novimi 3.440 kvadratnimi metri prostora v prihodnjih letih podvojila celotni prihodek — do konca leta bodo predvidoma dosegli 75 milijonov dinarjev celotnega prihodka — zato je pridobitev pomembna za cel kraj. »Etiketa je prvi uspeli poskus v kraju, da se začne razvijati industrija, ki v kraju ni imela tradicije. Prav tako je Etiketa prva, ki se odpravi v nove, sodobnim potrebam prilagojene poslovne prostore v bodočo industrijsko cono in Etiketa je prva v našem prostoru, ki ji uspe združiti za novo investicijo v letu 1977 toliko sredstev kot znaša njen celotni prihodek v tem letu,« je dejal slavnostni govornik, predsednik škofjeloške občinske skupščine Viktor Žakelj. Celotna investicija je veljala 70 milijonov dinarjev, od tega so za osnovna sredstva porabili 55 milijonov dinarjev. Pri tem je treba poudariti, da sta kot soinvestitorja sodelovala Alpina in Papiro-grafika, ki sta prispevala 4,5 milijonov dinarjev. »Kako resno se je ta kolektiv lotil investicije, kaže podatek, da je indeks povečanja osebnih dohodkov v tem času 100,2, kar je najmanj na področju industrije v naši občini. V tem obdobju pa se je realizacija povečala za 35 odstotkov, kar kaže, da se v kolektivu povečuje materialna osnova dela. Prav tako polletni obračun kaže, da je proizvodna in poslovna usmeritev Etikete pravilna, kar pomeni, da je rast osebne, skupne in splošne porabe manjša od rasti družbenega proizvoda, s tem pa so dani pogoji za njeno nadaljnjo gospodarsko rast,« je poudaril Viktor Žakelj. O razvoju Etikete, ki bo prihodnje leto praznovala svojo 20-letnico, je spregovoril direktor Tone Oblak. Ustanovljena je bila 8. marca 1960 in pod vodstvom Emila Strliča so začeli na tkalskih statvah izdelovati tekstilne trakove. Skromen začetek, zato pa hitra rast. Današnji Etike-tin proizvodni program obsega ro- lo, grafični in sito tisk. Njeni j ki so raznovrstne etikete, ki, veliko v izvoz, saj so sestava i drugih izdelkov — kc obutve, kovinskih izdelkov, teklih letih je bila s sv< ki najbolj prisotna v Slov sosednji republiki, v zadnj vse bolj pokriva vso Jugo Slovesna otvoritev noi rov je bila dopolnjena s priznanj, ki jih je Etike la vsem, ki so pripomogli čitvi investicije, popestril kulturni program, v katerem^ stopili moški pevski zbori 2iri, recitatorji in žirovska godba. Istočasno je bila odpr stava o razvoju tovarne. M.V( Avtomatizacija cestnega predora Karavan) Po predvidevanjih naj bi HM etapa — ena cev karavanske^ dora za dvosmerni promet, 5 leta 1984. Gostota prometa \ 8 tu bo približno 5000 vozil na kar pa seveda zahteva tud večjo varnost udeležencev \ tu; le-to pa lahko zagotovi mdi gim le avtomatika. Zato je It Jožef Štefan oziroma njegov za avtomatiko in biokibernetil delal študijo o računalniškem I ljanju prometno varnostnih v predoru. Na vsaki strani pn bo nadzorna postaja s popolniaj niračunalniškim sistemom \j predora pa bodo nameščeni ^ računalniki za lokalni nadzo: , nje in prenos podatkov. Take glavni računalnik skupaj z računalniki v predoru beležil met, krmilil semaforje in SM Ijive prometne znake, upravljali zračevanje predora glede na i prometa in dejansko onesna zraka v predoru, upravljal z ljavo, opravljal pozami nadzor nadzor električnega napajana zapisoval in analiziral podatke čunalnik bo programiran tudi avtomatsko izvajanje akcij v pria ru izrednih dogodkov v predoru! so požar, zastoj prometa, okvare itd. nt, . ■■ ■ .i .i, i ,. \M ud J ŽIRI — Po občinskem programu izgradnje kanalizacijskega om delavci Splošnega gradbenega podjetja Tehnik iz Škofje Loke Komunalne dejavnosti v Zireh položili že več kot dve tretjini mt&\_ primarnih kanalov. Računajo, da jih bodo do konca leta polotili %~ stoikov. Levji delež financiranja izgradnje različnih drugih kanckv bodo nosili krajani, katerim bo krajevna skupnost skušala ;a$ kredite. Kasni pa začetek gradnje čistilne naprave, kar povzročajo trajni postopki pridobivanja gradbene dokumentacije. Tehnik januarja lani dal vlogo za pridobitev potrebne dokumentacije, vt gradbenega dovoljenja še danes nima, saj se je stvar močno | tudi pri pridobivanju potrebnih soglasij. Upajo, da bodo letos napravo le lahko začeli graditi in jo že drugo, leto spravili v pc Foto: F. Perdan i i i i • i •\\\".V.OS 0-letnica smrti Simona Jenka 111 Ha Ha mimo 11oktober. Kot katerikoli drugi tofte rekli. Pa vendar. Pred je v Kranju umrl Simon ^oktober. Kaj spet? Na ta dan 1835vPodreći na Sorskem i'odl Simon Jenko, idiicva sta sla tiho mimo. \wvendarle malce zmotim. Jenka radi imenujemo i Sorskega polja. Otroška Ic-živcl v Podrcči in v Smlcd-Sorškega polja z rav-li, gosto zaraščenimi goz dov i nimi vasmi ob deroči Savi, trrezala vanj. Od tod tako po-r/jiivi gorenjske pokrajine v i Kriki. *«a, tako so ga klicali, je bil fantič, rad je imel igro z vrstniki. Toda bil je zelo ff Močna težnja po sožitju §■ in plašnost, ki je silila že IAMIIK v osamljenost — ti dve protislovni lastnosti vseskozi prepletata njegovo osebnost. Prav s spoznavanjem njegove človeške narave se lahko približamo tudi njegovi umetnosti. Kar spomnimo se velike spremembe, ko je mirni vase zaprti dijak iz Novega mesta prišel v Ljubljano. Naenkrat se je začel živahno družiti s sošolci in /. njimi ustanovil literarni krožek ter postal vodilni pesnik Vaj, ilegalnega dijaškega rokopisnega lista. Najbolj plodno je bilo njegovo dunajsko obdobje. Tedaj so nastale njegove najlepše pesmi: Obujcnkc in Obrazi, ki predstavljajo posebno stopnjo v razvoju slovenskega lirskoga pesništva po Prešernu. Toda kritika je njegove Pesmi zavrnila. To je bil zanj hud udarec in boleče se je zavil v samokritičen molk. Do prerane smrti, umrl je star komaj 34 let, poznamo le še njegovo narodno prebudniško delo v Kamniku. V>m zgodovinski simpozij o Kamniku je bil zelo uspešen, saj so *(mi dobili kar 25 prispevkov o kamniški preteklosti. Sodelovala je "niik priznanih zgodovinarjev. Mala zgodovina Kamnika pa bo'izšla - Foto: M. V. jodovinski simpozij o Kamniku nt. 4* - Ob razstavi Kamnik v J* »ilui virih, ki je odprta v dvo-^1 'sadkavarno Veronika, ie 25. in \V potekal simpozij o zgo-'Kamnika. Mesto letos praz-(^letnico, ki je vzpodbudila prti tmnje kamniške preteklosti rf| ^.zgodovinski simpozij je ena ngjl "*bprireditev v jubilejnem letu. ga ie kamniška kulturna M i sodelovanju s sekcijo za »i H zgodovino pri Zgodo v i n-nw IMtvu Slovenije. "Itj so slovesno odprli v če-**3poldne, ko sta udeležence j tudi predsednik kamniške skupščine Slavko Ri-predsednik domžalske občin-Jine Jernej Lenič; slednji predstavil domžalski zbor-.* rezultat podobnega simpo-dvema letoma v Domžalah, njevanju so svoje referate po J'Oabrovec, M. Zupančič, J. B Otorepec, B. Grafenauer, fih E. Umek, V. Melik; v po-.... času pa: J. Zontar, O. k&im, E. Cevc, M. Juteršek in jpiHek, Medtem ko so dopol-predavatelji obravnavati _jvino od pragzodovi-lastike do 19. stoletja, je bil Wwki del simpozija posvečen "VAtl. Petkov program simpozija je bil namenjen našemu stoletju, s posebnim poudarkom na zgodovini NOB ter povojnem družbenem in gospodarskem razvoju mesta. Z referati so sodelovali: F. Kresal, F. Filipič, J. Prunk, I. Vidali, T. Ferenc, F. Sve-telj, M. Makarovič in S. Guček. Trije referati dvodnevnega simpozija niso bili prebrani — b kamniškem baročnem slikarstvu, razvoju kamniških šol do druge svetovne vojne in Podgorja v luči prostorske in socialne preobrazbe — vendar bodo prav tako vključeni v zbornik, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Čeprav Kamnik slavi visok jubilej, doslej kamniška zgodovina ni bila napisana, je dejala ravnateljica knmn'škega muzeja Mirina Zupančič. Zbornik z referati s simpozija bo zato nedvomno velik prispevek k poznavanju kamniške preteklosti. Poleg tega, da so predavatelji segli na različna področja kamniške zgodovine, podan je bil celo razvoj zimskega športa, je zelo pomembno tudi dejstvo, da so sodelovali številni priznani zgodovinarji, čigar udeležbo je zagotovilo tesno sodelovanje kamniške kulturne skupnosti s sekcijo za krajevno zgodovino pri Zgodovinskem društvu Slovenije. M. Volčjak fy~ V stebriščni dvorani mestne hiše so v petek, 26. oktobra, odprli % spominskih, nagradnih in jubilejnih medalj, ki jo je v počastitev tmt — svetovnega dneva varčevanja pripravil Gorenjski muzej Jfomju z Numizmatičnim društvom Gorenjske. Razstavljeni ekspo-h'/. Hiti po tematiki niti vo obsegu zaključena celota, nfihbv namen Vmrri vžb'uđifi zariimdnje' z'a tovrstno kulturno dediščino^ 'R^zstt^a bmit do 21 novembra. — Foto: F. Perdan Jenko je ustvarjal v času, ki je bil izrazito nenakloncjn liriki. Osebno i/razna težnja pa je bila v njem vseskozi živa, v nekih trenutkih celo tako močna, da je iskala sprostitve tudi v pripovednem ustvarjanju in epskih likih. Prv Jeprški učitelj se mu je razrasel v pravo notranjo podobo njega samega. Pa vendar njegove pesmi niso le izraz najbolj osebnih, intimnih čustev in doživetij. Istočasno razodevajo odnos do slovenske družbene resničnosti in življenja nasploh, pojavljajo se prvine realistične oblike mišljenja in doživljanja sveta. Jenkova izpoved torej ni zgolj zavračanje pomarčevskega brezosebnega pesni kovanja, novo, ne samo na romantiko navezano mišljenje, kaže globljo povezanost s Prešernovo poezijo. Prav Simon Jenko je po Prešernu lirsko poezijo vrnil v območje prave umetnosti. France Prešeren in Simon Jenko — imeni, ki ju s ponosom izgovarjamo. Glasnejši smo pri Prešernu — Prešernov teden, Prešernove nagrade, Prešernova hiša, tišji pri Jenku. Le malokateri Kranjčan ve, v kateri hiši je Jenko umrl. Morda je kdo v teh dneh le zašel v Jenkovo spominsko sobo, ki jo je pred tremi leti uredil kranjski muzej. Morda, pravim, ker 18. in 27. oktobra nihče ni praznoval, pa čeprav imamo v Kranju tudi šolo in knjigarno Simona Jenka. Pa še nekaj skupnega imata v Kranju oba velika pesnika: Prešernov gaj. Skupno kranjsko sramoto. Celo oba nagrobnika, ki spadata v vrh nagrobne plastike preteklega stoletja, sta zanemarjena. Ce ne verjamete, pojdite pogledat. M. Volčjak Plesati bolje Kranj — V kranjski občini je trenutno dvanajst foklornih skupin, od tega štiri pionirske, ki delujejo v glavnem v osnovnih šolah. Da pa bi to dejavnost, ohranjanje starih ljudskih plesov in običajev, še bolj poživili, dvignili kvalitetni nivo in folklorno vzgojo vpeljali tudi v vzgojno varstvene zavode, se je zveza kulturnih organizacij kranjske občine na pobudo pedagogov in kulturnih delavcev odločila, da bo skupaj z odborom za folklorno dejavnost ki deluje pri zvezi, organizirala dvodnevni seminar za vodje otroških in pionirskih folklornih skupin. Seminar bo 9. in 10. novembra v Kranju. Prvi dan bo magister Bruno Ravnikar prikazal folklorno plesno dejavnost v Sloveniji, in sicer njen pomen in vlogo, cilje te dejavnosti in razvojna težnje ter organizacijo. Drugi dan bo Slavica Krstič pripovedovala o otroku in ljudskem plesu ter nanizila več praktičnih napotkov za učenje ljudskih plesov pri otroških in pionirskih skupinah, Andrej Košič pa bo mentorje seznanil z gorenjskimi ljudskimi plesi. Na seminarju bodo predvajali tudi dokumentarni film o otroških igricah. H. J. Spomenik Borisu Ziherlu sKOFJA LOKA — Muzejsko društvo lz škofje Loke je ob predlogu, da bi bili prihodnje leto »Zlherlovi dnevi«, ki jih je letos prvič pripravila Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, preneseni v škof jo Loko dalo pobudo, da bi ob tem v mestu, v katerem je marksistični mislec Boris Ziherl preživel svoja mladostna leta, čigar častni občan je bil in kamor se je vselej rad vračal, odkrili njegov spomenik. Po njem se danes že imenuje Škofjeloška gimnazija in dom na Lubnlku, kamor je Boris Ziherl tudi zadnja leta svojega življenja večkrat prišel. Predlog je na zadnji seji, 22. oktobra, obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL, ki je pobudo podprlo, ustavilo pa se je ob vprašanju, kje postaviti spomenik. Res bi najbolj sodil h gimnaziji, kjer pa je okolica za postavitev spomenika neprimerna, saj bi ga utesnil prostor med blagovnico Namo In starim poslopjem osnovne Sole, h kateri je oripeta SkofjeloSka gimnazija. Zato je prevladovalo mnenje, da bi spomenik postavili ob novem Šolskem centru usmerjenega Izobraževnja, ki *a bodo zgradili na Podnu, ali ga morda celo vključili v novo Šolsko zgradbo. To pa seveda pomeni, da . >omenik prihodnje leto Se ne bo postavljen, saj Šolski center Se ne bo zgrajen. Akcijo naj bi vodila kulturna skupnost, treba pa se bo Se dogovoriti, kako bodo zbrali potreb- V delavskem domu v Kranju so spet zaživeli likovni krožki za otroke Kdor slika, doživlja več Več eksperimentiranja v likovnih krožkih za otroke — Novosti tudi za amaterske likovnike Kranj — V kranjskem likovnem centru, ki deluje v okrilju zveze kulturnih organizacij, so spet stekli likovni krožki za otroke. Vodi jih slikar Herman Gvardjančič, ki v program dela z otroki vnaša nekatere nove prvine. »Lani, ko sem krožke prevzel,« pravi, »sem opazil, da so otroci izredno dovzetni za eksperimentiranje.« V novem programu je tako predvidel dobro tretjino nalog, prepuščenih popolnoma otroški domišljiji. »Seveda je program krožkov različen, prilagojen starosti otrok. Najmlajši, od štirih do petih let, slikajo kot pač taki malčki znajo. V drugi skupini so prav tako predšolski otroci, nekje od petega do osmega leta. Njihove slike so predvsem čustvena izražanja, da pa se jih tudi že marsikaj naučiti. Najbolj zahteven pa je program za učence, ki se zelo veže s šolskim programom likovne vzgoje, vendar obravnava likovno teoretska znanja mnogo bolj poglobljeno.« Lani je likovne krožke obiskovalo skupaj 87 otrok v vseh skupinah. »Razveseljivo je, da je bilo ustvarjenih precej zelo dobrih del,« pravi Herman Gvardjančič in dodaja, da nameravajo v likovnem centru v kratkem pripraviti katalog, v katerem bodo predstavili vse dejavnosti, od fotofilmskega krožka do lutkovnega in likovnega. V prvi polovici novembra pa se bo v delavskem domu ponovno začel tudi likovni krožek za amaterje, in sicer v povsem novi obliki, ki bo ljubiteljskim likovnikom ponudila kompletnejšo likovno informacijo. To pomeni, da se bo pouk od risanja razširil še na slikanje in grafiko. Krožek bo za slikarsko smer vodil Henrik Marchel, za drugi dve pa Cveto Zlate in Herman Gvardjančič. Prostori likovnega centra so letos postali lepši. Prenovljeni so, preple-skani in tudi nekaj nove opreme so dobili. Najpomembnejša pridobitev bosta preši v grafični delavnici, ki bo tako postala živa, koristna. Trenutno še nepotešena pa je želja po peči za žganje gline, ki bo osnova za ustanovitev krožka za keramiko, za katerega navdušencev ne manjka. H. J. Okrogla miza kovinarjev piscev Sarajevo — Zbrali smo se, letošnji najboljši kovinarji Jugoslavije, da se pomerimo v znanju in spretnosti in tako proslavimo 10. oktober — Dan kovinarjev Jugoslavije. Okrog tisoč nas je bilo, med njimi tudi veliko kulturnih ustvarjalcev. Dvajset piscev — s seboj smo prinesli svojo poezijo in prozo — se nas je zbralo za okroglo mizo. Uvodoma je v imenu sindikatov Besne in Hercegovine spregovoril Matko Kovačevič, ki je dejal: »Ni namen tega kulturnega dogodka zgolj, da se srečajo kovinarji pesniki in pisatelji iz vse Jugoslavije in si med seboj preberejo svoja dela, ampak nočemo in želimo predstaviti vsakega izmed nas, ki s svojo besedo vstopa na pot ustvarjalnosti za jutri, medtem ko dela kot kovinar za danes. Mnogi so se iz kovinarjev piscev razvili v znane književnike in to prav zaradi svoje pripadnosti delavskemu razredu, globokega spoštovanja do svojih kolegov — kovinarjev.« Večina udeležencev je brala poezijo, s prozo se je predstavil Josip Lada iz Zagreba in slovenski zastopnik Karel Kreuh. Kot drugi sloven- ski zastopnik sem prebral dve slovenski pesmi (Ob večnosti in Bela kava) ter še neobjavljeno pesem v srbohrvaškem jeziku Užasno lupanje. Najmočnejši vtis je nedvomno naredil pesnik Aleksander Despoto-vič iz Kosovske Mitrovice, ki je svojo pesem Djevojka iz Tjentišta interpretiral kar med poslušalci. Enostavno je »zgrešil« mikrofon, ki mu ob močnem in jasnem glasu pravzaprav sploh ni bil potreben. Veliko aplavza je požela tudi domačinka Dušanka Heleta, saj nas je njena pesem Koncert tročinski v nekaj preprostih verzih kar postavila v delovno okolje, med stroje, ki kot simfonija zvenijo »od jutra do sutra«, vse tri izmene ... Za vse nas je srečanje nepozabno. Na poti domov smo na letališču srečali naše varilce, ki so tekmovali v Ilidži. Povedali so nam, da so se dobro odrezali, tudi mi smo jim dejali, da smo poželi nemalo aplavza in da smo obiskali univerzitetni center, kjer smo spremljali tekmovanje strugarjev, rezkarjev in orodjarjev za delovnimi stroji. Tomaž Iskra Enoten program razstav in koncertov V Škofji Loki so se dogovorili, kdo naj usklaja delo na področju likovne in glasbene dejavnosti Škofja Loka — Na posvetu so se zbrali predstavniki kulturne skupnosti, zveze kulturnih organizacij, muzeja, združenja svobodnih umetnikov in glasbene šole in se dogovorili, da bodo odslej enotno nastopali. Na področju likovne dejavnosti bo delo usklajalo združenje svobodnih umetnikov, ki je bilo ustanovljeno letos. S svojim umetniškim svetom bo skrbelo za razvoj razstavne dejavnosti na območju ljubiteljske in poklicne likovne in cele občine. Umetniški svet bo zato razširjen s predstavniki zveze kulturnih organizacij, muzeja, Groharjeve slikarske kolonije in Male Groharjeve slikarske kolonije. Pripravil bo program za prihodnje leto, ki bo finančno ovrednosten in v katerem bo predvideno, kateri izvajal-lec bo nalogo uresničil. Do srede novembra pa bo umetniški svet pripravil tudi smernice razvoja likovne in razstavne dejavnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Na področju koncertne dejavnosti pa bo odslej načrtovalec in uskla-jevalec dela odbor za vokalno in initrurocnLalnp .pil zvezj JcuUurnib organizacij, ki bo razširjen z dvema predstavnikoma glasbene šole, zaradi usklajenosti dela na obeh področjih kulturne dejavnosti pa njegov član tudi predstavnik umetniškega sveta združenja svobodnih umetnikov. Podobno kot umetniški svet likovnikov bo tudi ta odbor pripravil program koncertov za prihodnje leto, v katerem bo upošteval nastope vrhunskih umetnikov in umetniških skupin kot ljubiteljskih skupin in posameznikov ter te nastope finančno ovrednosti lin določil prireditelja. Naloga odbora je tudi priprava smernic za prihodnje petletno razdobje, ki bodo vključene v smernice razvoja zveze kulturnih organizacij. Področje likovne in glasbene dejavnosti je v škofjeloški občini v zadnjih letih doživelo največji razmah, zato je usklajen nastop izvajalcev zelo spodbuden, toliko pomembnejši, ker je nastal v trenutku, ko oblikujemo izhodišča razvoja v prihodnjem petletnem razdobju in ne nazadnje tudi zato, ker se v Skolji Loki pogovarjajo o preureditvi izpraznjenih prostorov sta-' roložkega gradu. „ . . .. M. V. O LAS 6.STRAN i unin, ju. uniuDM Da bomo pili boljše mleko r Več kot polovica mleka, oddanega v gorenjske mlekarne ne odgovarja kvalitetnim normam — Velika prizadevanja za zboljšanje mlečne kvalitete pri pospeševalnih službah zadrug in Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske — Stalne kontrole hlevov in kvalitete mleka — Dobro mleko šele takrat, ko bo nagrajevano po količini maščob in higienski kvaliteti Količine maščob v odkupljenem mleku v mlekarni pregledujejo na milko tester — usluga mlekarn zadrugam. — Foto: D.Dolenc V lanskem letu ie Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske začel pri svojem nadzoru v mlekarnah še po-vbno akcijo za izboljšavo kvalitete m'eka. Poleg bekterioloških preiskav vzorcev konzumnega mleka, mlečnih izdelkov in brisov na snaž-nost. ter pregleda količin pesticidov v mleku, so njihovi strokovnjaki pregledati mleko tudi .na skupno število bakterij v zbiralnici, pri posameznih proizvajalcih pa tudi na število celic — levkocitov. Prav tako so začeli z veterinarsko prevenitvo z namenom, da preprečujejo in zatirajo mastitis pri kravah. Zato bodo njihovi obiski hlevov in pregledi molznih strojev pri kmetih vse pogostejši. Pri svojem delu veterinarji ugotavljajo, da najslabše mleko prihaja od malih kooperantov, kmetov z nizko mlečno proizvodnjo. Mleko z velikih, mlečno usmerjenih kmetij, je dosti boljše, saj se ti zavedajo, da je mleko njihov glavni zaslužek in store vse, da njihovo mleko ne bo izvrženo. Na novo je pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske uvedena služba za preprečevanje in zatiranje mastitisa, ki pri ugotovitvi te bolezni hitro ukrepa. Ce je potrebno, izloči bolno molznico iz proizvodnje, prične s takojšnjim zdravljenjem ali pa določi zdravljenje v času presušitve. Po oceni pregledov vzorcev v zbiralnici in individualnih vzorcev glede na število bakterij v 1 ml, ter pregledov individualnih vzorcev glede na število celic v mleku, ki so jo opravili elektronsko, so dobili slabe rezultate: po njihovih merilih več kot polovica mleka ne ustreza. Ugo- tavljajo, da je poleg bolezni krav še vedno ena največjih pomanjkljivosti zbiranje in neredni transport mleka v mlekarno. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da samo en ukrep kontrolne službe ne bo odpravil vseh teh nepravilnosti. Uspešno bo le sistematično delo vseh: pospeševalne, veterinarske in inšpekcijske službe. Najbolj zagotovo pa bomo pili nekoč boljše, bolj zdravo mleko, če bo plačevano kmetu tudi po higienski kvaliteti. Kako je s tem, pa smo poprašali Mira Križnarja, veterinarja Živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj, ki že štiri leta pri gorenjskih mlekarnah opravlja inšpekcijsko službo. »V zahodnih državah že dolgo let, menda že izpred vojne sem, plačujejo pridelovalce mleka po higienski kvaliteti in količini maščob v mleku. Tudi pri nas je že pripravljen predlog, toda kdaj bo uveljavljen kot zakon, se še ne ve. Prehod na takšno ocenjevanje mleka bi seveda potegnilo za sabo kup stroškov. Smo pa z akcijo za izboljšanje kvalitete mleka pričeli že lani in je pospeševalna služba pri živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske sprejela enoten program kontrole in ukrepov: obvezna je registracija hlevov in enkrat letno pregled mleka na prisotnost skupnega števila bakterij, da se ugotovi čistoča mleka in število klic — levkocitov, da se ugotovi prisotnost obolenja vimena v posameznem hlevu. Hlev mora biti primerno urejen in opremljen, tako da je zagotovljena higienska proizvodnja mleka. Proizvajalcem, ki bodo oddajali higiensko oporečno mleko, bo izdana prepoved oddaje mleka za nedoločen čas, dokler ne bodo odstranjene vse po- Tudi pravilna organizacija oddaje mleka je pomembna pri zagotavljanju kvalitete mleka. — Foto: D. Dolenc 1 manjkljivosti v hlevu in pri živini. Pri odpravi napak pa nudimo vso pomoč. Proizvajalcem mleka, pn ka-kontrole med le- SOZD ALPETOUR Škofja Loka Titov trg 4 b razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije INTERNE BANKE — Škofja Loka in določil statuta individualnega poslovodnega organa — direktorja interne banke Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj — od tega 3 leta na področju finančnega poslovanja. Za opravljanje navedenih del bo izbran kandidat imenovan za dobo 4. let. Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima ustrezne moralno politične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v sposobnosti in pripravljenosti za uresničevanje ciljev združenega dela v čutu odgovornosti do dela in osebni poštenosti, — da niso kaznovani in da proti njih ne teče kazenski postopek za kazniva dejanja, ki so določena z zakonom, t. j., da jim ni izrečen ukrep prepovedi opravljanja del in nalog poslovodnega organa. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj In dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: SOZD Alpetour škofja Loka, Titov trg 4b, z oznako Za razpis št. 1. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po izteku prijavnega roka. V Kranju že podpisujejo oba samoupravna sporazuma o gospodarjenju z družbenimi stanovanji Po podpisu - tudi uresničevanje Kranj — V naslednjih dveh tednih tja do 15. novembra MM bila čitvi v kranjski občini podpisana samoupravna sporazuma o dob . in prehodu na ekonomske stanarine in samoupravni sporan« o vzdrževanju del in oblikovanju cen za vzdrževanje stanovanjski hiš in stanovanj v družbeni lastnini. Potem, ko bo večina ud M podpisnikov teh dveh samoupravnih sporazumov s podpisom potrdila sprejem, bo o tem na novembrski seji razpravljala tudi skup-ščina občine in po potrebi sprejela tudi odlok, ki bo veljal tudi za ostale udeležence samoupravnih sporazumov. Na ta način bi lahko v kranjski občini že s 1. decembrom letošnjega leta uveljr za 20,5 odstotka višje stanarine, kolikor je potrebno, če na: leta 1985 s postopnim poviševanjem uveljavimo ekonomsko sta Razprava o preobrazbi gospodarjenja s stanovanji v di lastnini je v občini zajela širok kroc razpravljalcev: pripombe javne razprave, ki se je zaključila koncem septembra, je ijbin koordinacijski odbor in jih posredoval stanovanjski skupnosti, je oba dokumenta z upoštevanjem večine pripomb pripravila sprejem. O obeh samoupravnih sporazumih, kakor tudi o stališ skupščine SRS ter obeh predlogih zakonov s stanovanjskega | ročja so razpravljale vse družbenopolitične organizacije v oK prejšnji teden pa so zaokrožile razpravo tudi stanovanjska skupnost , skupščina občine, pred tem pa tudi problemska konfe o stanovanjskem gospodarjenju, ki sta jo pripravila ObK Kranj in Občinski svet ZS. V Kranju se je razprava o i družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarjenju začela že pred enim letom, intenzivno pa je potekala v temelmih organizacijah in krajevnih skupnostih zadnje pol leta. Kljub temu pa se je pokazalo, da ob vseh dosedanjih razpravah in mo/r.v<:> vključevanja v razpravo marsikomu le še ni vse jasno. Zelo resa* so o vseh dokumentih, ki zadevajo preobrazbo stanovanjskega » spodarjenja, razpravljali v temeljnih organizacijah združenega dek razprava je zajela okoli 10.000 delavcev, zato je prav združeno delo dalo največ tehtnih pripomb k oblikovanju dokumentov. Potreba pa bo vsekakor še velika aktivnost in prizadevanje dražbenopolfiK nih organizacij, da se bodo novi odnosi v stanovanjskem gospodam jenju tudi zares uresničevali. Prehod na ekonomske stanarine, urejanje vzdrževanja stanovanj v družbeni lasti naj bi bil vsekani tudi močna spodbuda krepitvi hišne samouprave v stanovanjski hišah v družbeni lasti, v katerih živi v kranjski občini 16.000 sta» valcev ali četrtina vsega prebivalstva. L V, Kako se obvaruje črevesnih nalezljivih bolezn J/V^l..«^. . -------j---- terih bodo redne kontrole med tom pokazale slabo higiensko kvaliteto, bomo izdali ponovno prepoved prodaje mleka za daljši čas. Mleko, ki ga dobivamo iz naših mlekarn je pasterizirano in je s tem uničenih 99,9 odstotkov bakterij, 0,1 odstotka bakterij pa še vedno ostane in to pri milijonih bakterij že nekaj pomeni. Rešitev je le v zdravem mleku, ki ga bo dal urejen hlev, zdrava živina in pa pravilno ravnanje z mlekom, če v mlekarno dobimo slabo surovino, naše delo ne more dati pravega uspeha. Tudi pri sterilizaciji mleka, ki lOOodstotno uniči bakterije, ni mleko tako, kot bi moralo biti. V njem ostajajo strupi, encimi. Vendar moram pripomniti, da poznam slovenske razmere in da so marsikje veliko slabše. Največja.te-ža je tu na proizvajalcu. Čistoča, čistoča in še enkrat Čistoča. In takojšnja ohladitev mleka! Kmetje, ki imajo pretežen zaslužek pri mleku, se tega že dobro zavedajo in zelo pazijo. Ugotavljamo, da takrat, ko je dobra letina za mleko, kot je bila na primer lani, ko smo odkupili veliko mleka, je bilo to slabše kvalitete, ker je bilo med oddajalci mleka tudi veliko tistih z majhnih kmetij, ki so imeli viške. Letos je teh manj in je tudi mleko boljše. Pa tudi redno, vsakodnevno, bi morali oddajati mleko. Ne le na vsaka 2 dni, kot je to zdaj še ponekod praksa. Ce mleko stoji 48 ur, pride zagotovo že slabo v mlekarno. Zato se zavzemamo za to, da bi zadruge, ki pravzaprav organizirajo to oddajo in prevzem mleka, zagotovile vsakodnevno oddajo. Precej so res že naredile, veliko bo pa še treba. Vsekakor pa bomo najboljše mleko pili takrat, ko bo, kot smo že rekli, ocenjevano poleg količine maščob tudi po higienski kvaliteti.« D. Dolenc V oktobru pa tudi že v septembru je za črevesnimi nalezljivimi boleznimi obolelo več otrok pa tudi odraslih, toda v manjšem številu, v gorenjskih občinah. Povzročitelji teh obolenj so bile salmonele, v posameznih primerih pa tudi šigele. Pred črevesnimi nalezljivimi boleznimi se lahko obvarujemo, če se držimo osnovnih higienskih pravil. Povzročitelji nalezljivega črevesnega obolenja se širijo od bolnika, kliconosca ali bolne živali na bodočega bolnika preko okuženih rok, živil, vode in predmetov. Pomemben člen pri širjenju okužb so tudi muhe in glodalci. Običajno se okužimo tako, da zaužijemo zadostno količino povzročiteljev nalezljivega Črevesnega obolenja, ki se v telesu razmnože. Izločajo pa se z blatom in urinom. Cas od okužbe (vnosa) do pojava prvih znakov obolenja je različen — od nekaj ur do 21 dni. Bolezen se običajno začne z dvigom temperature tudi do 41 stopinj Celzija, bolečinami v trebuhu, drisko in bruhanjem. Bolnik ima lahko tudi le posamezne znake bolezni, včasih pa je obolenje tako hudo, da je potrebno bolnišnično zdravljenje. Posebno pomembne za širjenje bolezni so osebe in živali okužene s povzročitelji nalezljive črevesne bolezni, ki ne kažejo nobenih znakov obolenja, izločajo pa stalno ali občasno kužne klice z blatom ali urinom. Tu so kliconosci, ki so še posebno nevarni za svojo okolico, če žive v higiensko neurejenih razmerah in ne pazijo posebno na osebno higieno. OSNOVNA NAVODILA ZA PREPREČEVANJE 1. Temeljito umivanje rok z milom pod tekočo toplo vodo pred začetkom pripravljanja hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča. Vsaka oseba mora imeti svojo brisačo. 2. Posodo in jedilni pribor moramo pomivati v vroči vodi z deter-gentom in nato dobro splakniti. Bolnik naj ima svojo posodo in jedilni pribor, ki ga posebej pomivamo. Jedilni pribor moramo po vsaki uporabi prekuhati. Dude in posodo, ki jo uporabljamo za dojenčke, moramo po vsaki uporabi temeljito pomiti, dobro splakniti in, če posoda to prenese, tudi prekuhati. 3. Sadje in zelenjavo, ki ju uživamo surovo, moramo pred uporabo dobro oprati in splakniti pod tekočo vodo. Sadje, ki ga običajno ne umivamo, to so banane, pomaranče, limone, zdaj raje umijmo pred lupljenjem, prav tako tudi roke. Še posebej pazimo, da s površine lupine, ki je lahko bakteriološko ali kemično onesnažena, ne vnesemo povzročiteljev bolezni ali zdravju škodljivih snovi na sadež, ki ga pripravljamo dojenčkom ali majhnim otrokom. 4. Pri nakupu, prenašanju in shranjevanju živil moramo posamezne skupine živil ločiti tako, aa posredno ne stikajo, t ivi meso, drobovina, zlasti pi meso, ki jih pred uživanjem kuhavamo, pečemo ali dnu plotno obdelamo, ločimo od jih uživamo neprekuhane (sol dje) ali od že pripravljenih (kruh, sladice, surovo mas;: Pri pripravi hrane doma imeti ločen pribor in orodje { deske, nože, posodo) za su. posebej za kuhano hrano. \ je, če isti nož in desko uporai. za rezanje surovih in kuhanih Pri toplotni obdelavi živil je upoštevati običajen čas in t turo (klobase kuhamo do 20 hrenovke 6 minut), piščan« sme biti pri kosti še krvav i končani toplotni obdelavi se mo prepričati, če je živilo r« hano ali pečeno. 5. V družini, kjer je bolnik lezljivim črevesnim obolenje^ mora redno razkuževati rilo in posteljno perilo bol stranišče; — razkuževanje rok: v kjer je tak bolnik, si moi družinski člani pogosto in umivati roke ter jih predpisano razredčino Razkužilo pripravimo v ki naj stoji poleg umivalniki umivanje rok; — razkuževanje osebnega bolnika: bolnikovo osebno steljno perilo pred pranjem kamo 3 ure v predpisani razkužila. Dodajanje pralnega ška ali mila v razkužilo škoduje kuževalni moči; če se perilo hava. poprejšnje razkuir potrebno; — razkuževanje stranišč: šče najmanj enkrat dnevno mo s toplo vodo in det nato razkužimo z 2 ali raztopino asepsola (2—3 žlice na 1 liter vode) ali raz omnisana (2 jedilni žlici na tople vode). Pomiti in moramo tudi potezno vrvic: | jem, sedno desko, stene. Ua, ki in vrata na obeh straneh. 6. Muham, mrčesu in g moramo preprečiti dostop J, 7. Ze pri začetnih anakih nja (vročina, glavobol trebuhu, slabosti, bruhanje ske) obiščimo zdravnika 8. Boltiiki, prebolevniki in nosci, ki izločajo z blatom j nom povzročitelje nalezljive, ne bolezni, ne smejo delati v vodnji, prometu in prodaji h\ preskrbi prebivalstva s pitno pri negi otrok v predšolskih vah, pri negi in hranjenju itd. Le z vestnim in doslednim njevanjem teh navodil boste gali pri preprečevanju širjenji lezljivih črevesnih bolezni dr. Alma Vadajri 4n S OKTOBRA 1979 7. STRAN (UM j Nadaljevati akcijo o preskrbi v občini ■J 1^ »prejšnji seji skupščine občine Kranj so delegati naj-bi Ijovorili o preobrazbi odnosov v stanovanjskem gospodu in analizi preskrbe prebivalstva s kmetijsko živil-k* tei proizvodi — Prvič v tem mandatu je skupščina v zadržala samoupravni akt temeljne organizacije dl seji skupščine občine ju poleg predlaganega reda ia/šiiili še /a dve naje!je posojila in jamstvo '-'Uiio posojila /a potrebe teke obrambe ter odločbo o JSbju i/vršit\c sklepa DS TOZD p»'N>dckgat i vseh treh zbo-r" predvsem ocenjevanje ogrožaj-pred požarom, usposabliir^ opremljanje, organiziranost v Slavnostni govornik Martin Košir je poudaril pomen prostovoljnih gasilskih dnriK še zadnji posvet pred startom. — Foto: CZ. Akcija NNNP nikoli končana Razvoj gasilstva na Slovenskem sega v 60. leta preteklega stoletja. Prvi poskusi organiziranega požarnega varstva so se pojavili v Ljubljani, prvo gasilsko društvo pa je bilo ustanovljeno v Metliki leta 1869, še istega leta v Ptuju, Mariboru in Laškem. 'Na Gorenjskem je bila ustanovljena prva prostovoljna požarna bramba leta 1875 v škofji Loki. Po velikem požaru, ki je upepe-lil Huje in Klanec pa je bila prostovoljna požarna bramba organizirana tudi v Kranju. Ustanovni občni zbor je bil 8. novembra, leta 1879. Slavnostni govornik, Martin Košir, je v svojem govoru posebej opozoril na vlogo gasilstva v naši samoupravni družbi. Poudaril je, da družbena potreba po razvoju gasil- (- Pri pravili so tudi mokro vajo. Takšno je bilo geslo vožnje v Šenčurju, ki imela tudi družbenopolitičen ŠENČUR — Športna komisija in komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri ADM Šenčur je v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi krajevnih skupnosti Hotemaže, Visoko, Voklo, Vodite In Šenčur pripravila v soboto, 27. oktobra, tradicionalno 3. nočno pa-trolno-orientacijsko tekmovanje. Na startu pred domom Kokrške čete v Šenčurju se je zbralo 16 ekip družbenopolitičnih organizacij, društev, organizacij združenega dela, šol in ustanov Iz vseh teh krajevnih skupnosti oz. skupaj 48 vozil. 30 kilometrov dolga proga je vodila tekmovalce predvsem po poljskih in gozdnih poteh in je imela šest ocenjevalnih ln pet prehodnih postaj. Na ocenjevalnih mestih so člain ekip metali šolsko ročno bombo v 15 metrov oddaljeno tarčo, odgovarjali na vprašanja Iz cestno prometnih predpisov, iz na- 3. nočne patrolno-orientacijske je poleg tekmovalnega značaja pomen \ » Šesta ocenjevalna postaja je bila pri Zormanovih v Šenčurju, kjer je zdravniška komisija preverjala praktično znanje iz prve pomoči. — Fofo: CZ. rodnoosvobodllne borbe, splošnega ljudskega odpora In družbene samozaščite ter Iz prve pomoči. V končnem seštevku so upoštevali tudi rezultate streljanja z zračno puško, zanimivo pa je bilo tudi na šestem ocenjevalnem mestu (pri Zormanovih v Šenčurju), kjer je posebna zdravniška ekipa ocenjevala iznajdljivost in seveda tudi pravilnost ravnanja ekip pri prevezu ponesrečenca z osebnim avtomobilom. Ekipe so se šele tik pred startom seznanile s potekom prve etape, na vsaki nadaljnji kontrolni postaji pa so dobile nove zemlleplsne karte in zadolžitve. Vsaka posadka treh vozil je prejela ob startu šopek nageljnov, ki ga je morala ekipa položiti pred ustrezno spominsko obeležje. Pot je tekmovalce vodila mimo spomenika padlim Kokrške čete, mimo obeležij padlim borcem v Srednji vasi, na Prebačevem, v Vogljah, na Visokem ter mimo spomenika trem Izdanim partizanom v gozdu pri Miljah. Mo*na patrolna orientacijska vožnja ni imela zgolj tekmovalnega značaja. Organizirana je bila z namenom, da bi bilo sodelovanje med krajevnimi skupnostmi Šenčur, Visoko, Hotemaže, Voklo in V oglje Še tesnejše ter da bi splošni ljudski odpor, družbena samozaščita in ne nazadnje tudi prometna vzgoja postali del našega vsakdana. Tekmovanje so pričeli in končali z geslom »Akcija Nič nas ne sme presenetiti naj ne bo nikoli končana«. Na tekmovanju, ki se je zaključilo t kulturnim in družabnim večerom v domu Kokrške čete, so imeli največ uspeha predstavniki domaČih družbenopoli-tltičnih organizacij in društev ter AMD. REZULTATI: 1. Taborniški odred Albina Drolca, Sava Kranj (Berele, Ko-kalj, Vidmar), 2. Rdeči kri* Šenčur (Rebernik, Rebernlk, Zorman), 3. AMD Šenčur II (Golob, Bolka, ŽUndra), 4. Turistično društvo Šenčur II (Vidmar P., Vidmar S., Vidmar V.), 5. Turistično društvo Šenčur I (Jenko, Vavpetlč, Maček), 6. ZRVS Šenčur (SvetelJ, Ro-luh, Podjed), 7. OS Stanko ln Janko Mlakar Šenčur (Markun, Reiek, Bene-dlčič), 8. SZDL Šenčur (Bregant, Kržan, Mali). \ ^ + \ t 9%- \ V s V* J f ^^^^%s '' skupno delovanje pri zaščitnih ir sevalnih akcijah. Izredno pomemben je ob tea^1 voj gasilskih društev kot oblike^ stovoljnega in svobodnega ti nja delovnih ljudi in občane«.' način organiziranja prispeva nt* uresničevanju družbenih inti ampak tudi k razvoju socia etike in samoupravnih odnos naši družbi. Kako pomembno na vseh naštetih področjih igrajo gasilska društva papevj datek, da je v Sloveniji več kno pa so se izkazali v akciji \*,M ne sme presenetiti. S tem SjHNbo« požarne varnosti so gasilci j :dvsem opozoriti cbčane in 1 : rc ter delovne ljudi na ustrez--Jm}• varstvo in zaščito pred požari, ajo človeška življenja in ogro-m '% družbeno premoženje. Pred-V; v smislu vzszoje in v smislu »>JmSfoene samozaščite so organizirali V požarne varnosti, saj vedo, da kV.JW ■« zobraževanje in stalno opozar-'x A VP°r°k za boljše uspehe. ' den pofanie varnosti so v ra-J*liiiki občini proslavili v soboto, £'itobra, v dvorani osnovne šole V/« Tomaža Linharta. Zbrali so *■ predstavniki vseh prostovoljnih huitkih društev v občini, predstav-< '>ocnske gasilske zveze in sa-V»/?ravne interesne skupnosti za V'vo pred požari ter občani. Po ' ^nem kulturnem programu pev- * .'/snovne šole in tamburašev iz '"^ifijike Bistrice so pripravili tekije v znanju iz gasilstva in iz Idr/rine NOB. Pionirska desetina * Begunje pa je sprejela prehodni ki si ga je zaslužila na tek Jnanju v Brežicah, kjer so mladi ^urniki gasilci med 86 desetinami odlično prvo mesto. V samoupravni interesni skupnoga varstvo pred požari radoviji-Vobćine zbirajo sredstva za učin- žarno varnost in jih delijo im prostovoljnim gasil-društvom v občini. Posebno (tsodozdai namenili ustre-i ter zgradili pet požarno-nih bazenov v starih nase-io veljala 40.000 d:narjev. V ličnih in zazidalnih načrtih Naslednja številka GLASA bo zaradi praznika pa v torek, 6. novembra naj bi v prihodnje upoštevali tudi izgradnjo požarnih bazenov, saj nesreča nikoli ne počiva in so tudi v novejših naseljih velike možnosti požarov. Samo lani so v občini v 18 odstotkih bili povzročitelji poža rov otroci. Da V okviru občinske gasilske'zve ze gasilske enote dobro delujejo, so prikazali na vaji v Bohinjski Bistrici, kjer je 80 ekip gasilskih društev in enot civilne zaščite prikazalo izredno dobro znanje. Da o varstvu pred požari in o samem gašenju veliko vedo tudi pionirji in mladinci, so dokazali tudi na nedavnem kvizu na proslavi. Najboljši iz Gorjuš, Gori j in iz Begunj so se pomerili v znanju. Vsi so se solidno odrezali, najbolj pa so se izkazale gasilke iz Gorij, za njimi so bile mlade gasilke iz Gorjuš, trentji pa so bili pionirji iz Begunj. D. Sedej Proslavo je prenašal žirovski radio in listine, ki so jo jurišnikom dale Ziri, Idrija in Skolja Loka. O bataljonu, ki je bil udarna sila 31. divizije in ga je označevala ognjena meč, bojna pripravljenost in prostovoljna železna disciplina, je spregovoril njegov komisar Božidar Kaste-lic-Veljko in se ponovno zahvalil Zi-revcem, ki so jurišnike vselej sprejeli. Slovesnosti je sledil ogled nove radijske postaje, otvoritev televizijskega pretvornika na Fričovem griču in komunalne ureditve v naselju Polje. Naj več besed spregovorimo o žirovskem radiu, ki je svoj ognjeni krst doživel prav v nedeljo. Uro in pol dolgi neposredni prenos je za Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku združena s podelitvijo spominskih značk jurišnikom 31. divizije — Oglasil se je Radio Žiri liri — V nedeljo, 28. oktobra, so krajani in gostje — borci jurišnega bataljona 31. divizije NOV — napolnili dvorano žirovskega kulturnega doma. Toda istočasno so osrednjo proslavo ob krajevnem prazniku lahko spremljali vsi Zirovci, ki so odprli radijske sprejemnike. Program proslave je bil zato sestavljen radijsko, obogaten s pesmijo moškega pevskega zbora Alpina, recitacijami učencev, povezoval pa ga je Jože Logar. Spregovoril ie predsednik skupščine krajevne skupnosti Tone Oblak, ki se je najprci spomnil na 23. oktober 1943, ko so bile Žiri osvobojene in v spomin na ta veliki dan Zirovci danes proslavljajo svoj krajevni praznik. Ocenil je prehojeno pot in nanizal probleme, s katerimi se bodo morali krajani spoprijeti v prihodnjem letu. Zirovska krajevna skupnost je v preteklem letu prejela Listino samoupravljanja, kot najuspešnejša krajevna skupnost v naši republiki, najvišje priznanje, ki ga podeljuje zvezna konferenca SZDL. V njej ie zapisano, da so se posebej zavzeli za varstvo okolja, komunalno urejanje, da imajo zelo razvit sistem krajevnega informiranja (list Delo — življenje in nova lokalna radijska postaja), da veliko krajanov sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah in kulturnem ter športnem življenju kraja. Veliko moči in časa so posvetili pripravi dokumentov za prostorski in zazidalni načrt Zirov. »Skrajni čas je, da začnemo varčevati s prostorom, zlasti v središču. Nanačrtnost in premajhna domišlje-nost znatno povečuje stroške gradnje. Če izvzamemo težave, ki se vedno znova pojavljajo pri načrtovani gradnji pošte in sodobnega trgovsko gostinskega lokala, je v tem trenutku najpomembnejše pospešiti gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Brez kanalizacije bi bila ustavljena blokovna pa tudi individualna gradnja in živost naših delovnih organizacij bi hitro zamrla,« je dejal Tone Oblak. Prav ob krajevnem prazniku je bil vseljiv blok z dvajsetimi stanovanji, drugi s petindvajsetimi bo nared do Dneva republike. Ceste, smetišče, mostovi, telefonija, pretvorniki, trafo postaje, pokopališče, toplarna so problemi, ki jih bo treba razrešiti. Za to bo potrebna složnost vseh krajanov in ponovna odločitev za samoprispevek. »Nekaj sto krajanov sodeluje v različnih delegacijah, skupaj z ostalimi ustvarjajo 1,3-milijarde dinarjev celotnega prihodka. Zanesljivo odločamo o delitvi vsaj deset milijonov dinarjev neposredno,« je dejal Tone Oblak. Krajevna priznanja za izredno delavnost v preteklem letu so prejeli: delovna organizacija Etiketa, ki bo z novo investicijo podvojila celotni prihodek; moški pevski zbor Alpina za plodno 15-letno delo; iniciativni odbor za ustanovitev Radia Zi-ri, ki je v slabe pol leta s tisoči prostovoljnih ur usposobili postajo, ki danes že dela; Mili Lapajne, za prizadevno delo v organizaciji Rdečega križa; posebno knjižno nagrado pa so namenili pokojnemu Jožetu Gantarju, ki je vselej veliko pomagal pri idejnih osnutkih gradenj. Proslava žirovskega krajevnega praznika je bila združena s podelitvijo spominskih značk borcem ju-rišnega bataljona 31. divizije NOV, že vpeljano radijsko postajo projekt, kaj šele za postajo, ki je komaj začela delati in sloni na ljubiteljskem delu. To zgovorno kaže podatek, da so 55 kvadratnih metrov uredili in opremili z bore tristo tisoč dinarji, vrednost postaje pa je ocenjena na dva milijona dinarjev. Denar so s samoupravnim sporazumom zagotovile žirovske delovne organizacije, priteka pa preko krajevne skupnosti. Postaja ima kar 45 sodelavcev, osem redakcij s po tri do pet članov. Oddajajo dvakrat tedensko, v torek od 17. do 19. ure in v nedeljo od 13. do 15. ure, krajani pa so v anketi že izrazili željo po razširitvi programa. Delo žirovski h radij-cev temelji predvsem na živem prenosu, da bi bili kar najbolj neposredni pa jim manjka še reportažni magnetofon. M. Volčjak Oglasil se je Radio liri. Ognjeni krst je doživel v nedeljo, ko je neposredno prenašal uro in pol dolgo proslavo ob krajevnem prazniku. Glavni in odgovorni urednik Nejko Podobnik pa je na proslavi prevzel priznanje krajevne skupnosti, saj je skupina zanesenjakov s tisoči prostovoljnih ur usposobila postajo z.a delo. — Foto: M. V. Proslava ob krajevnem prazniku je bila zdruiena s podelitvijo spominskih značk borcem jurišnega bataljona 31. divizije NOV. ki letos praviute 33-IeinJco ustanovitve, pred desetimi leti pa so nni tiri. Idrija m Škofja lutka podelile domicilno listino. — FotoiM.V+ć* V »v H |ii|ii[iiimhw1iiuliiiji Bojan Saver je za nas fotografiral svoje olje na platnu, ki ga je imenoval iholitje. ^ Društvo likovnikov v Iskri Slikanje v »ukradenem času« V sestavljeni organizaciji Iskra v Kranju se je temeljno ustvarjalno načelo »Človek, delo, kultura« uresničilo na samosvoj, preprost način. Ustanovljeno je bilo društvo likovnikov, ki dela že tretje leto in združenje starejše in mlajše ustvarjalce. Nekaj tradicije ima tudi literarna skupina, katere vrh prizadevanja je lanski izid zbornika Globoko v nas..., ki so ga literati pripravili v sodelovanju s slikarji in fotoama-terji. Letos je izšla že druga izdaja Prizadevanja torej rojevajo uspehe zbornika z naslovom Naša izpoved, in v obeh društvih delujejo ustvarjalci, ki jih ne poznajo samo sodelavci, temveč so si utrli pot tudi zunaj delovne organizacije. Spregovorimo danes nekaj besed o društvu likovnikov, ki je imelo že več razstav po Sloveniji pa tudi izven naše republike. Likovniki ustvarjajo po opravljenih delovnih obveznostih in najpomembnejša je njihova volja, ki jo društvo podpira in spodbuja s tem, da je pripravljeno sprejeti in ceniti vsako kvalitetno delo. Spodbuda je pomembna predvsem za mlade, ki začenjajo s slikanjem in bi sicer kljub talentu ostali osamljeni in neznani. Ustavimo se prav pri teh likovnikih, ki s svojo mladostjo in svojskim načinom ustvarjanja dajejo društvu poseben pečat. Naj naštejemo nekatere: Jože Zajec, Bernard Sraj, Milenko Kljajič, Izidor Jalovec, Bojan Saver. Med tehnikami naletimo na mnoge zvrsti, od tuša na papirju, oglja do grafik, litografij, olja na platnu, akvarelov in celo svinčnika. Motivi so različni, posebni pri vsakem posamezniku. Izraznost je mnndkdni ftc nedode- lana, pa vedar je moč najti tisto, kar bo v bodoče prevladalo in postalo uresničeni cilj njihove umetniške poti. Večina del je polna nedoločljive volje do življenja. Kljub temu da so to ljubiteljska prizadevanja, je njihova večplastnost osvobajanja energije tako močna, da si dela zaslužijo pozornost širše javnosti. Obiskali smo enega izmed' njih, 24-letnega Bojana Saver ja, ki je zaposlen v tozdu Stikala. Na vprašanje, koliko časa že riše in kakšno tehniko uporablja je odgovoril: »Rišem te več let, bolj redno pa sem začel ustvarjali pod okriljem našega likovnega društva. Rišem predvsem olje na platnu, večkrat pa se lotim tudi risbe s tušem in ogljem. Motivi, ki jih rišetn so raznoliki, doslej sem se najraje loteval pokrajinskih podob. Toda vse doslej ustvarjeno delo je le moj začetek. Iščem nove načine izražanja, predvsem me privlači simbolizem in fnturizem.« Vprašali smo ga še, zakaj je postal član društva. »Društvo mi je omogočilo redno predstavitev mojih del na razstavah. S tem pa mi je dajalo tudi ustrezno pobudo za ustvarjanje. Nudi mi tudi delno finančno pomoč, ki nam likovnikom še kako prav pride,« je dejal Bojan. Bojan Saver ustvarja kot večina ostalih v »ukradenem« času. Pri risanju ga vodi volja in veselje tlo tega dela. Prav volja do ustvarjanja, želja pokazati vedno kaj novega, boljšega, pa je gotovo osnovno \J. dilo ljubiteljskih likovnikov. Brc/, tega bi umetnosti sploh nc bilo. R.L OKOMET ^.RANJ — V sedmem kolu druge re-bllške rokometne lige — zahod so • 'ometaši 2abnicc premagali ekipo Pi-»a ter s točko prednosti vodijo na .enstveni lestvici. Rokometaši Kam-«,\ pa so izgubili srečanje v II. Bistri- Rezultati: Grosuplje : Slovan 26:26 12), Ilirska Bistrica : Kamnik 24:20 0:6), Zabnlca : Piran 29:20 (14:10), Kr-» : Izola 27:30 (8:16) Usnjar : Jadran imav 29:20 (12:9). V vodstvu po sedmem kolu so roko-h asi Z.i buke z U točkami pred snjarjem z 10 točkami in Jadran Ti-navom z 9 točkami, Kamničani pa so ia petem mestu s sedmimi točkami. J. Kuhar ODLIČNA IGRA KAMNIČANK KRANJ — Rokometašice Kamnika v drugi republiški rokometni ligi - za->.od so v zadnjih dveh kolih obakrat zmagale v Kamniku proti ekipi Alplesa, v sedmem kolu pa v Krizah proti ekipi Peka. Rokometašice Dupelj so z odlično igro v drugem polčasu povsem nadigrale v gosteh igralke Radeč, ki v drugem polčasu niso uspele zatresti mreže Dupljank. Rokometašice Škofij nadaljujejo z uspešnimi Igrami. V sed-mem kolu so premagale v gosteh ekipo Alplesa z devetimi goli razlike. Rezultati: Radeče : Duplje 4:8 (4:3), AIples : škofije 10:19 (5:10) Peko : Kam- Žabnica še vedno v vodstvu nik 7:11 (4:7), Stopiče : Olimplja 10:15 (6:6), zaostala tekma Kamnik : Aplles 13:12 (4:5). Po sedmem kolu so v vodstvu rokometašice Škofij brez poraza z 12 točkami pred Dupljami z 9, Olimpijo in Kamnikom s po 8 točkami, peti Je Peko, šesti AIples, oba s po petimi točkami itd. J. Kuhar PEKO ZE TRETJI KRANJ — Rokometaši Jelovice nadaljujejo s serijo uspešnih iger. V sedmem kolu mladinske republiške lice — center so premagali v gosteh ekipo Kranja in so še vedno na prvem mestu brez poraza, le točko manj pa Imajo rokometaši Peka, ki so na tretjem mestu. Rezultati: Inles : Mokerc 19:15 (7:6), Kamnik : Inles 14:17 (8:6), Peko : Ponikve 27:17 (10:4), Olimpija : Grosuplje 21:21 (11:11), Kranj : Jelovica 12:21 (5:8). V vodstvu je Jelovica pred Inlesom, oba imata po 13 točk, tretji Je Peko z 12 točkami, četrti pa Kranj z 10 točkami Ud. J. Kuhar PREDDVORČANKE V VODSTVU BREZ PORAZA KRANJ — V sedmem kolu mladinske republiške mladinske lige — center so-bile od gorenjskih ekip uspešne Ie mladinke Preddvora. IOGOMET Petrol prvi zmagovalec TR2IC — V organizaciji NK Tržič se Je pred dnevi končalo prvo tekmovanje v občinski rekreacijski ligi v nogometu. V njej je nastopalo 18 ekip, ki so bile razdeljene v 3 skupine. Najboljših 9 iz teh predskupin se Je uvrstilo v finalno skupino, kjer so z eno samo izgubljeno točko naslov občinskega prvaka za leto 1979 osvojili nogometaši Petrola. Drugo mesto Je zasedla ekipa Peko-obutev. V sredini lestvice so štiri močno izenačene ekipe, ekipe z dna lestvice pa so bile slabše In za kaj več tudi niso .bile sposobne. Prvenstvo Je bilo kljub temu, da Je trajalo šest mescev, dobro organizirano, žal pa večkrat igralci posameznih ekip niso znali športno prenesti poraza svojih ekip. Rezultati zadnjih dveh kol: 8. kolo: Muppet shovv : Koprive 3:0, BPT 2 : Petrol 1:8, Tiko : Peko obutev 2:3, GG Tržič : Kino 1:1; 9. kolo: Petrol : Muppet shovv 3:0, BPT 2 : Peko orodjarna 0:3, PekO obutev : GG Tržič 2:2 in Kino : Koprive 2:3. Končna lestvica: 1. Petrol 8 7 1 0 37: 6 15 2. Peko obut. 8 4 3 1 16:13 11 3. Muppet sh. 8 3 3 2 13:10 9 4. BPT 2 8 4 1 3 13:17 9 5. Pekoorod. 8 2 4 2 11: 7 8 6. GG Tržič 8 2 4 2 12:13 8 7. Koprive 8 1 3 4 8:19 5 8. Kino 8 1 2 5 11:19 4 9. Tiko 8 0 3 5 3:19 3 Janez Kikel Rezultati: Kamnik : Olimpija 8:9 (3:3), Preddvor : AIples 16:10 (8:3), Polje : Domžale 13:4 (10:1), Itas-Kočevje : Duplje 15:10 (7:6). Po sedmem kolu so brez poraza v vodstvu mladinke Preddvora s 14 točkami pred Itas-Kočevje, ki ima 12 točk, Poljem 10, Alplesom 6, Dupljami 5, itd. J. Kuhar TOKRAT PRAZNIH ROK KRANJ — Gorenjski predstavniki v republiški in drugi zvezni ligi so v zadnjem kolu ostali povsem praznih rok. Rokometaši Jelovice iz Škofje Loke so v devetem kolu II. ZRL — sever na gostovanju na Reki proti ekipi Kvar-nerja izgubili z razliko treh golov (25:22) in še naprej ostajajo na dnu razpredelnice samo z dvema točkama. Se slabše se je v tem kolu godilo Igralkam Alplesa iz Železnikov v športni dvorani v Labinu, kjer so domačinke dodobra napolnile mrežo gostinj (25:17). v republiški ligi sta predstavnika Gorenjske prav tako izgubila. Rokometaši Peka iz Tržiča so klonili proti favoritu prvenstva, ekipe iz Celja, s 23:20, v ženski ligi pa so igralke iz Preddvora presenetljivo izgubile proti Itasu iz Kočevja (13:17), čeprav so še po prvem polčasu vodile. Prehodni pokal Poletu GODESIČ — V počastitev krajevnega praznika Je domače športno društvo Kondor pripravilo tekmovanje v mnogoboju za prehodni pokal krajevne skupnosti Godešič. Kljub slabemu vremenu je bilo tekmovanje zanimivo in borbeno. Zmagovalca je odločila šele zadnja disciplina — kros, kjer pa so tekmovalci Poleta zasedli prvo mesto, s tem pa osvoili tudi prehodni pokal krajevne skupnosti. Rezultati: 1. SD Polet (Sv. Duh), 2 SD Kondor (Godešič) 3. SD Termopol (Sovodenj). f< V finalni tekmi republiškega košarkarskega prvenstva Jesenicah so se domače igralke pomerile z izbrano vrsto Iskre Olimpije.- COOPERJEV TEST — V Šenčurju so v soboto organizirali Cooperjev test, preskus telesne vzdržljivosti. Krajani so dokazali, da jim tek ne dela preglavic, žal pa je bila zaradi mrzlega vremena udeležba bolj skromna. — Foto: F. Perdan SPORTING — Fusine Laghi (Trbiž) 500 m od mejnega prehoda Rateče, 150 m levo ŠPORT — KONFEKCIJA Hotelsko turistično podjetje TOZD HOTEL Jelovica Bled Cesta svobode 5 objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE HOTELSKO RECEPCIJSKE SLUŽBE Pogoj: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali gostinsko turistične smeri, — pet let prakse pri vodenju hotelsko recepcijske službe, — pogovorno /.nanje treh tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski, francoski). 2. KUHARJA Pogoj: — gostinska šola, poklic kuhar 3. KUHARJA — MESARJA Pogoj: — gostinska šola (kuhar) ali poklicna šola (mesar) Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kamisija za delovna razmerja TOZD HOTEL JELOVICA Bled, Cesta svobode 5, 15 dni od dneva objave. ODBOJKA za mladinke Foto: J. Rabič KOŠARKA Uspeh mladink ob 25-letnici kluba JESENICE — V nedeljo, 21. oktobra, je bil v elovadnlci Zelezarsko-izobra-ževalnega centra na Jesenicah finalni del prvenstva mladink SRS v košarki. Nastopile so štiri ekipe, ki so se uvrstile v zaključni del: mladinke Marlesa iz Maribora, Iskre Olimpije iz Ljubljane, Pomurja iz Murske Sobote in domačinke Košarkarskega kluba Jesenice. Republiški naslov so s precejšnjo prednostjo osvojile košarkarice Iskre Olimpije, Jeseničanke pa so bile druge. Dopoldan so se ekipe najprej pomerile med seboj. V prvi tekmi so Jeseničanke z minimalno razliko premagale sovrstnice Pomurja z rezultatom 62:60 (30:32), zatem pa Je Iskra Olimpija brez večjih težav premagala ekipo Marlesa s 87:62 (40:29). V popoldanskem delu finalnega prvenstva sta se najprej ekipi Marlesa in Pomurja pomerili za tretje oziroma četrto mesto. Zasluženo so zmagale igralke Marlesa z rezultatom 64*54 (35:31). Zadnja finalna tekma med Jeseničan-kami in Iskro Olimpijo ni ravno prinesla najboljše košarke. Ljubljančanke, ki so nasploh izstopale na ra-ključnem delu prvenstva, so slavil« z rezultatom 82:39 (46:20). Ze v začetku so povedle z veliko prednostjo, za Jeseničanke pa je bila ves čas nerešljiva uganka najvišja igralka Iskre Olimpije. Dornikova. Na Jesenicah so bili tudi z drugim mestom mladink na republiškem pr> venstvu povsem zadovoljni. Očitno je, da končno v tem železarskem mest* raste nov mladi rod košarkaric, ki naj bi že v naslednjih letih spet vrnil ne-kdanji ugled Jeseniški ženski košarki Finalni del prvenstva so uspešno izvedli člani Košarkarskega kluba Je* niče in Je bil uvod v praznovanji 25-letnice obstoja ln delovanja klub«. J. Rabič Triglav favorit KRANJ — S tekmovanjem bodo v soboto, 3. novembra, pričeli tudi odboj-karji v medobčinski ligi. Letos nastopa 12 ekip iz Gorenjske: Jesenice, Plamen, Žirovnica, Lubnik, Radovljica, Gumar, Bohinj, Begunje, Kamna gorica, Bled ter prva in druga ekipa kranjskega Triglava. Po enajstih kolih se bodo ekipe razdelile na dva dela. Prvih šest se bo v ligi pomerilo za končnega zmagovalca, slabše ekipe pa za mesta od sedem do dvanajst. Zaradi velikega števila ekip se bo prvi del končal šele 2. Januarja prihodnje leto. Kranj zastopata tokrat dve ekipi — starejši in mlajši člani. Slednji so lani v izredno močni ligaški konkurenci osvojili prvo mesto in se uvrstili v kvalifikacije za republiško ligo, ki so bile v Preddvoru. Kranjčanom se je prvo mesto, ki je vodilo v višji rang tekmovanja, za las izmuznilo. Zmagali so namreč odboj karji Save, pred mlado ekipo Triglava, tretji so bili igralci Mo-, kronoga in četrti Tabor. Kranjčani tudi v letošnjem tekmovanju računajo na uvrstitev v vrh razpredelnice. Starejši člani, Triglav I, Igrajo vse tekme v telovadnici kranjske gimnazije, mlajši, Triglav II, pa zaradi prezasedenosti prostorov v Kranju, v Preddvoru. Seveda pa naj to ne bi bila ovira za navijače in ljubitelje te atraktivne igre. Zreb se je z odbojkarji Triglava poigral že v prvem kolu in Ju določil za medsebojna nasprotnika. Triglav II bo v gosteh pri prvi ekipi. Tekma pa bo v soboto, 3. novembra, ob 17. uri v telovadnici kranjske gimnazije. M. Zadražnik Najboljša GG Bled in Iskra Lipnica RADOVLJICA — V okviru programa športno rekreativnih iger so radovljiški sindikati pripravili letošnje občinsko sindikano prvenstvo v odbojki, uspešno pa ga je izvedla komisija odbojkarskih sodnikov pri ZTKO Radovljica. Na tekmovanju Je nastopilo U ženskih in 14 moških ekip oz. 250 članov sindikata. Če primerjamo udeležbo izpred dveh let, ko se Je prvenstva udeležilo le 14 ekip, lahko ugotovimo, da ima odbojka tudi med delavci radovljiške občine vedno več privržencev in da je zanimanje za tovrstno rekreacijo vedno večje. K temu so svoj delež prispevali tudi uspehi ligaških ekip Bleda in GoriJ. Zmagovalci predtekmovalnih skupin so se uvrstili v finalni del, kjer so se po ligaškem sistemu pomerili za občinskega sindikalnega prvaka. Končni vrstni red — ženske: L Iskra Lipnica, 2. Upravni organi skupščine občine Radovljica, 3. LIP Bled, 4. Vezenine Bled, 5. Iskra Otoče; moški: 1. GG Bled I, 2. Plamen Kropa, 3. Veriga Lesce I, 4. Iskra Upnica, 5. GG Bled II. V. M. Civilni invalidi vojne SR Slovenije so se v Železnikih pomerili v dveh diso pltnah, v plavanju in streljanju. — Foto: J. Kuhar Prvenstvo CIV SR Slovenije Kranjčani tretji v plavanju ŽELEZNIKI — V soboto je potekalo v zimskem bazenu v Železnikih prvo republiško prvenstvo medobčinskih društev Civilnih invalidov vojne SR Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot 50 športnikov — invalidov. Organizacija je bila tokrat zaupana medobčinskemu društvu iz Kranja, pokroviteljstvo nad prvenstvom pa je prevzel AIples iz Železnikov, ki je s tem pokazal veliko razumevanje za razmah športa med invalidi. Prvenstva so se udeležili medobčinska društva iz Celja, Maribora, Novega mesta, Ljubljane in Kranja, manjkali so le tekmovalci iz Nove Gorice. Doslej so člani CIV SR Slovenije prirejali le tekmovanja v šahu, kegljanju in atletiki, v prihodnje pa nameravajo organizirati še smučarski tečaj, razmišljajo pa že tudi o smučarskem tekmovanju. Na sobotnem prvenstvu v streljanju so zmagali invalidi iz Celja s 415 krogi pred ekipo Novega mesta s 401 krogom in Ljubljano I s 378 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Marjan Vehar (Novo mesto) s 170 krogi, drugI je bil Anton Posteržin s 163 in tretji Janez Zupane (oba Celje) s 131 krogi. V plavanju pa so slavili Mariborčani z 2778 točkami pred Ljubljano z 2710 točkami, tretja pa je bila ekipa iz Kranja z 2674 točkami. Zveza civilnih invalidov vojne združuje v Sloveniji preko 2000 članov. Vsi so civilisti — žrtve fašističnega nasilja, ki imajo amputirane noge, roke, imajo prizadet vid, hrbtenico ... Njihovo živ- ljenjsko vodilo je — kot je dejal it Gutsmann — »da invalid ne sme žalovati za tistim, kar je izgubil, ampak mora gojiti tisto, kar mu je ostalo.! J. Kuhar Predvsem borbeno LJUBLJANA — Prejšnjo nedeljo Je » telovadnici doma Ljuba Sercerja v Šiški tamkajšnji judo klub organiziral prv kolo tekmovanja v drugI jakostai skupini — zahod za člane. Med 55 judo-isti iz devetih klubov so nastopili tudi gorenjski predstavniki. Z odličnim nastopom sta se izkazala Sladic in Poaa-vec (Triglav Kranj), ki sta zasedla prvo oz. drugo mesto v kategoriji do 65 kilogramov. Uspeh prvih dveh sta dopolnila še Benedik in Rekar s tretjim oziroma četrtim mestom v kategoriji do 78 kilogramov. V skupini do 86 kilogramov je bil Remic četrti, enako utr. stitev je dosegel Cepin v kategoriji do 95 kilogramov. Prvaki posameznih kategorij so napredovali v prvo jakostno skupino. Tekmovanje prve jakostne skupim je bilo v Celju, kjer pa je mladin« Markič iz kranjskega Triglava v kategoriji do 60 kilogramov z borbenostjo in znanjem osvojil drugo mesto. M. Benedik Pozimi naj bi bile ceste spet sol jene — če bo sol, seveda Spet premalo soli? Vzdrževalci cest bodo v zimskem času, to je od 15. novembra em pa do 15. marca prihodnje leto, /a posipanje jugoslovanskih •rt potrebovali več kot 187.000 ton soli. Za avtoceste na j bi porabi 7500 ton, 75.000 ton za magistralne ceste in 105.000 ton /a reizio-dK ceste. Največ soli naj bi bile pri tem /imskem vzdrževanju itefte avtoceste, saj se porabi za kilometer takšne eesle kar 600 k u di, računajo pa, da naj bi 250 km naših avtocest pozimi posuli ioli 50-krat. Dosti manj soli bodo vzdrževalci porabili za magi-tnfae ceste: 125 kg na kilometer pri enem posipanju, predvidenih p je 40 posipanj za 15.000 km magistralnih cest. Za regionalne OU bi porabili 100 kg soli na kilometer, za 35.000 km teh cest pri »posipanjih pa bi potrebovali zatorej več kot 100.000 ton soli. len pa ni všteta sol, ki jo komunalna podjetja potrebujejo za »tipanje mestnih cest in pločnikov. Većino soli za posipanje cest bi bilo treba uvoziti, saj bi iz ahko poslali vzdrževalcem cest le 50.000 ton soli. Vendar ■ kmalu prišla iz rudnika, saj je podjetje Sodaso lahko zagoto l doslej le 8000 ton soli, ostalo sol pa naj bi vzdrževalci prejeli >/1 marca prihodnje leto. NESREČE \1urke so v zadnjih dvanajstih letih dosegli na domačih in na Mnih tekmovanjih odlične rezultate. — Foto: F. Perdan lednarodni turnir Murke /do podjetje Murka mednarodnega srečanja i delovne organizacije jatak* - V nedeljo, 28. oktobra, jpMko podjetje Murka iz Lesc - /:a!o mednarodni turnir ke- ic-du, v počastitev 25-let-^lit2aovitve te trgovske delov-(Mpizacije. Na ledeni ploskvi kl i so se zbrale kegljanj* iz Zvezne republike Nem-/ Tirol, Beljaka, Celovca, Glo- gorenjske kegljaške eki- :^tko podjetje Murka je zra-iiikromnih dveh prodajaln s šefi zaposlenimi, v letih svojega Ufanja pa so dosegli pomembne v v uspehe. Nenehno so pove-$voje prodajalne in skladišč vosti ter se razširili na . Gorenjsko. S srednjeroč-mom so si začrtali še /> razvojno pot, sa je Murka /vaja neživilske trgovine rajski občini in v gornji go-tjti regiji. ////no sodelovanje širi leska % i trgovskimi, turističnimi in rm organizacijami ter s skup-Ifanji združuje napore za vranje trgovsko-turističnih zmo-/, izboljšuje ponudbo blaga , za potrebe občanov in Murka danes šteje 275 za-4e«fcdelavcev in ima 78 učencev -//jdrstvu, združenih v dveh rjriihorganizacijah in v delovni pili skupnih služb. iz Lesc je bilo pokrovitelj kegljačcv na ledu ob 25-let-- Uspešni Murkini kcgljači Svojo skrb so posvetili največ preskrbi prebivalstva v radovljiški občini, zato poleg modernizacije sedanjih zmogljivosti predvidevajo v naslednjih letih izgradnjo velikega nakupovalnega centra z okoli 17.000 kvadratnih metrov površine. S tem bo delovna organizacija povečala svojo trgovsko mrežo in izboljšala kvaliteto ponudbe. Trgovsko podjetje Murka je tesno povezano s krajevnimi, političnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami ter šolami in jim tudi moralno in finančno pomaga. Zaupanje in medsebojno sodelovanje so ustvarili tudi z ekipo kegljačcv na ledu na Jesenicah. V ekipo so vključili več delavcev delovne organizacije. Ekipa kegljačcv se udeležuie tekmovanj že dvanajst let, nastopila pa je na številnih mednarodnih turnirjih, kjer so dosegli dobre rezultate in doslej osvojili več kot 60 pokalov. Tudi letos nameravajo nastopiti na domačih in na tujih turnirjih. Na nedeljskem, sedmem mednarodnem turnirju, kjer je nastopilo več kot 100 kegljačcv na ledu, so med drugim tudi kegliačem Murke podelili spominska darila, predvsem pa so se zahvalili dolgoletnemu prizadevnemu delavcu in kegljaču Lojzetu Drinovcu. _ . D. S. SOPOTNICA UMRLA Kranj — V četrtek, 25. oktobra, nekaj pred 16. uro se je na lokalni cesti med Podblico in Lajšami pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Šlibar (roj. 1930) s Srednje Dobrave je peljal proti Podblici. Ko je peljal po strmem klancu navzdol, ga je začelo V desnem ovinku zanašati, avto je zaneslo v desno na rob ceste, kjer se je prevrnil. Med prevračanjem po bregu je iz avtomobila padla Magdalena Ovsenek (roi.1924) iz Ljubljane in zaradi poškodb na kraju nesreče umrla. V nesreči sta bila voznik Šlibar in sopotnik Jože Zupan iz Krope lažje ranjena. AVTO ZADEL OTROKA Bohinjska Bela — V četrtek, 25. oktobra, ob 14.20 se je na regionalni cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Stoian Schaffer (roj. 1952) z Obrn pri Bledu je na Bohinjski Beli v bližini hiše št. 7 trčil v 5 letnega Matevža Po-gačarja iz Zg. Kašlja. Otrok je z leve strani prečkal cesto, voznik ga je videl in ga opozoril celo z zvočnim signalom, vendar pa nesreče zaradi neprimerne hitrosti ni mogel preprečiti. V nesreči hudo ranjenega Matevža so v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico. KAMEN SKOZI STEKLA AVTOMOBILA Kranj — V četrtek, 25. oktobra, ob 16.20 se je na magistralni cesti na DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 3. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central — Delikatesa, Mr'strov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne naslednje prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, Ulica Moša Pijadeja prodajalna SP Pri Petrčku, Titov figA ' Prodajalna Mercator, Cesta JLA 6, Samopostrežna prodajalna Planina I, Zupančičeva 17. JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožca na Plavžu ŠKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo TRZIč: Živila »Lipa«, Koroška 1, poslovalnica Merkator, Ravne 9, poslovalnica Merkator, Kovor. Orchku pripetila prometna nezuoda. Voznik osebnega avtomobila Štefan Poiračar (mi. 1944) iz Ljubljane je peljal proti Kranju, ko je izpod tovornjaka, ki je peljal mimo iz nasprotne smeri priletel kamen najprej na pokrov motorja, nato pa v vetnobransko steklo, ki se je razbilo. Kamen je oplazil sopotnico Ivico Poeačar in od letel skozi zadnje steklo spet na cesto. Pogačarievo so s nretresom možgan prepeljali v bolnišnico. VOZNIK POBEGNIL Jesenice — Na Cesti maršala Tita se je v petek, 26. oktobra, ob 18.45 pripetila prometna nezgoda s pobegom. Voznik osebnega avtomobila Viljem Žabkar (roj. 1956) s Hrušicc ie peljal proti Jesenicam, ko mu je iz nasprotne smeri po njegovi strani nrinelial neznani voznik fiata 126 P rumene barve. Kljub temu, da je voznik Žabkar zapeljal skrajno desno ob pločnik, je neznani avtomobil trčil vanj in nato ne da bi ustavil odpeljal naprej. Škode jc za okoli 5000 din, za neznanim avtomobilom pa še poizvedujejo. AVTO ZAPELJAL S CESTE Kranj — V nedeljo, 28. oktobra, nekaj po polnoči se je na regionalni cesti v Zg. Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Grah (roj. 1956) z Mlake je peljal proti Preddvoru. V levem ovinku pa je zapeljal s ceste v strm hrib, trčil v skalo in se prevrnil. Pri tem je padel iz. vozila sopotnik Metod Vermaz. (roj. 1954) in se huje ranil. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. 30 METROV PO BREGU Škofja Loka — V nedeljo, 28. oktobra, ob 2.30 zjutraj se je na lokalni cesti v Puštalu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Pavel Kožuh (roj. 1956) iz Puštala je na ravnem delu ceste zapeljal v levo s ceste, tako da se je avtomobil prevrnil kakih 30 metrov po bregu. V nesreči je bil ranjen sopotnik Andrej Tavčar iz Puštala, škode na avtomobilu je za 20.000 din. ZAPELJAL IZ OVINKA Radovljica — V nedeljo, 28. oktobra, ob 18.30 se je na regionalni cesti na Lancovem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marko Pezdirnik (roj. 1961) iz Podhoma je peljal proti Radovljici. Zaradi neprimerne hitrosti je v levem ostrem ovinku zapeljal s ceste čez rob vozišča in podrl prometni znak. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik in sopotnik Mitja Justin (roj. 1962) iz Sp. Gorij. škode na avtomobilu je za 15.000 din. L. M. PREDDVOR — Pretekli teden so spustili vodo iz jezera Črnava v Preddvoru Za izpraznenje so se odločili iz dveh razlogov: da hi očistili jezersko dno in uredili zapornico tako, da bi lahko z njo urejali nivo vode v jezeru. Slednje je potrebno zato, ker je bilo ob vsakem večjem neurju poplavljeno naselje Hrib, ki leži pod jezerom. Nova zapornica je ie postavljena — vgradilo jo je podjetje Hidrometal iz Mengša. Jezersko dno pa bodo še očistili. Dela financira Central Kranj oziroma hotel Bor Preddvor. — Foto: F. Perdan Samozaščita na izpitu Kranj — »Stop za pešce« kaže semafor, toda tovarišica na prehodu za pešce v križišču na Zlatem polju se za znak ne zmeni in mirno prečka križišče. Ce bi v tem trenutku pripeljal z njene desne ali leve strani avto in jo zbil, bi spet lahko zapisali — ena žrtev prometa več na prehodu za pešce. Letos je v devetih mesecih na gorenjskih cestah umrlo 17 pešcev, od tega 3 na prehodu za pešce. Tovarišica na sliki je tokrat imela srečo, toda ali bo vedno tako? Prometne znake imamo vendar zato, da se po njih ravnamo in tudi najmlajši udeleženci v prometu — otroci — vedo, kaj pomeni rdeča luč na semaforju: odrasli pa še vedno pogosto pademo na izpitu iz družbene samozaščite. — Foto: V. Balažič :'irl. — Minulo nedeljo se je na ledeni ploskvi v Podmežakli na ' 'bralo več kot 100 kegljačcv na ledu. 1. mednarodni turnir je i:r/ ustanovitve delovne organizacije pripravilo trgovsko podjetje Usc. — Foto: F. Perdan Sporočamo, da je umrla naša draga mama ALOJZIJA MOHORIČ Ozebkova mama z Golice — Selca nad Škof jo Loko Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 31. oktobra 1979, ob 16. uri na pokopališče v Selcah. Žalujoči domači! Golica, 29. oktobra 1979 Ta mesec na vrtu Preden nastopi hud mraz morami* zapreti in izprazniti vrtno vodovodno napeljavo. Posebej velja za tisto, ki smo io napeljali kar po vrhu zemlje ali tik pod njo. Čeprav cev izpraz-nemo, je vseeno bolje, da pokončno cev s pipo dobro omotamo s slamo. Pipo pa rac kar odvijmo, posebno še, če je medeninasta. V kleti vzimljena endivija rada gnije in io redno sproti pregledu j-mo. Več i i škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo naenite liste. Zemljo pa večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Seveda moramo paziti, da ne zmočimo listja. Le ohrovt lahko pustimo še vedno na prostem, sicer pa vse kapus-niče zdaj spravimo pod streho. Radič je nehal rasti in ga lahko Eričnemo izkopavati. Ko korene iz-opavamo, jih ne smemo poškodovati. Pri izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri tem pa dobijo koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Sčavje pore-Žemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v zakop, v prazno zaprto gredo ali v klet. V zakopu na prostem, ki je toliko zavarovan, da so koreni dostopni vsak čas tudi pozimi, se radič najbolje drži. Ce pa se odločimo za klet, odbrane in enakomerno razvite korene vlagamo v pesek ali presejano peščeno kom-postnico v medsebojni razdalji 6 cm in tako, da so vse glave v isti višini. Za siljenje je primeren vsak pro stor, ki ima 10 do 18 stopinj C. Ce klet ni popolnoma zatemnjena, nasu jemo po vrhu 20 cm debelo plast peska ali zelo peščene zemlje. GOSPODINJE! za okusno priprav/janje jedil uporabljajte naše jedilno SONČNIČNO rafi nirano O CEKIN r Tudi pospravljajmo po načrtu Priljubljeni pepita vzorček si spet utira pot v modo. Zaenkrat bo najraje na krilih, ozkih ravnih, pa tudi na pliseju. Plise je tokrat raven, kot so ravne linije letošnje modne jeseni. Najbolj elegantna ho seveda čr-no-bela kombinacija. Veliko laže nam bo šlo delo izpod rok, če bo organizirano in bomo delali po dobro premišljenem načrtu. Vsak član družine naj ve, kakšne so njegove naloge. Pri sestavljanju načrta moramo upoštevati lego in velikost stanovanja ter število družinskih članov, ki lahko pomagajo pri delu, zaposlenost družinskih članov, število otrok Preskušeni recepti Dobra gobova juha Da bo juha dobra, mora biti v njej čim več vrst gob. Čebulo prepražimo na maščobi, dodamo gobe (ki c.5? *PrCJ P.revreli- »cedili in oprali s tekočo nn 'w ^CeSe"' In poper' timi-ian- majaron, lorbar S ^■,n.iCHeKnareZan Surov kr<>mpir. Solimo, ko vse dn SmJ ,dobro.PrePražimo, zalijemo z vročo vodo, kokoši? iir°Tr ne ,zakrkne' Dodamo ^ kocko smeSJf« • • K.°- Je kuhano' malce stepemo kislo k;jHaTko%e°oktJatr V ^ In jed * gotova. Po rJiL^tt™' * b° JUha ma,Ce h^ *osta» "a" in starih, za delo nesposobnih članov, kaj bomo opravili preko servisa in za katera dela bomo poklicali v hišo tujo pomoč. Po drugi strani pa je treba vedeti, kaj je treba napraviti v stanovanju vsak dan in kaj vsak teden in vsa dela kar se da enakomerno razporediti na posamezne družinske člane. In če uspemo, da bo vsak svoje opravljal, bo delo teklo in ne bo nepotrebnih razburjanj. Vendar res vsak svoje. Bodite pa pravični pri razdeljevanju posameznih del med otroki. Ce tako žele, naj si delo med seboj tudi kdaj zamenjajo. Ko se pripravljamo na tako imenovano »generalno« pospravljanje, ga ne opravimo v vseh stanovanju naenkrat. Pospravimo prostor za prostorom, tako da družinsko življenje teče čim manj moteno. Ne pozabimo na klet in podstrešje, če ju imamo. Ob tej priliki izločimo tudi vso\šaro, ki se je nabrala. Rožmarinovo vino Ce namočimo dve žlici rožmarina v liter belega vina in ga pustimo dva do tri dni, dobimo zelo okusno rožmarinovo vino. To vino pomiri srce in je priporočljivo za ljudi, ki trpe na srcu, zlasti za srčno vodenico. To vino pospešuje tudi izločanje seči in poživlja krvni obtok. Izpijemo ga štirikrat na dan po en kozarček za liker. MARTA ODGOVARJA Dunja — Kranj V pismu vam prilagam blago, iz katerega bi rada imela obleko. Prosim narišite mi model. Stara sem 25 let, visoka 164 cm, tehtam pa 55 kg. i Odgovor Obleka je ravno krojena. Ima visok ovratnik z zapenja-njem na gumb. Gumba sta tudi na levi rami, da obleko lahko oblečete. Pod sedlom ina obleka spredaj na vsaki strani po dve nezalikani celi gubici, zadaj pa tri po sredini. Roki va so ozka in dolga. Pas je iz blaga ali usnja. Nosite lahko tudi pas iz elastike. Dolžina pa sega čez kolena. Naš kraj v letu 2000 Psiček Muri Moja želja je, da naš kraj v 1.2000 dobi park. Najbolj želim park zato, ker v njem nI ne avtomobilov ln ne avtobusov. To je čudovit kraj, kjer se človek počuti kot na izletu. Na klopeh posedajo stričkl in prebirajo časopise, tetke pa zadrže korak, da malo poklepetajo. Iz daljav se sliši slap, ki se peni po skalah. Otroci se veselo vozijo s kolesi okrog glasbenega paviljona. V jezeru sredi parka se gredo ribice slepe e pomnite, tovariši? Stara mama mi velikokrat pripoveduje o vojni. Najrale pa mi pripoveduje o požgani Radovni. Med drugo svetovno vojno, leta 1944, je bila požgana Srednla Ra-dovna. 17. septembra sta dva Nemca peljala na konjih drva. Partizani so ju videli in oba ustrelili. Ker Nemcev ni bilo nazaj, so čez tri dni, se pravi 20. septembra, že zjutraj ob treh Nemci prišli požgat Srednjo Radovno. Sklenili so obroč ln začeli režlgati hiše. Ljudje so še SDall in jih je zato veliko zgorelo. Nekaterim je uspelo nobegnlti Iz hiš. Zunaj pa so jih Nemci postrelili. Pogorelo je veliko ljudi, med njimi tudi mamina teta ln stric. Razvalina njihove hl*e stoli še danes pri spomeniku v Radovni. Cvetka Potjačar. 7. b r. osn. šole bratov Zvan, Gorje Kaj je šola? Šola ni samo beseda, ki jo ciciban pozna. Šola, to je ustanova, ki nam mnogo znanja da. šola moje je veselje, plemeniti mi srce. Radovednost, dvom in zelje v njej se vedno razjasne. Šola nas uči ljubiti domovino in naš rod, svobodno čuvati lepote, ki nam nudi jih povsod. Rada imam to svojo šolo, moj je drugi dom. Svet lepote mi odkriva, ceniti jo znala bom. Marija Stanonik, 7. b r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Pritgimo svečke in polotimo cvetje na grobove junakov, ki so se borili z, svobodo, a je hišo dočakali. — Foto: D. Dolenc miši in se zabavajo, da je res imenitno. Veseli otroci pa jim drobijo kruh. Dečki se zbirajo okrog velikega bazena ln spuščajo ladjice. Po jezeru se vozijo veličastni labodi. V kotu parka stoji peskovnik. Tu lahko koplješ ali pa zidaš grad. Ne manjka niti gugalnic. Zabavno je tudi na gugalnih deskah, kjer se je treba trdno držati. Otroci se veselo gugajo, da se jim v glavi vrti, če pa zamižijo, mislijo, da jim bo srce poletelo iz prsi. Cas hitro teče in kmalu bo treba odhiteti v lutkovno gledališče, kjer igrajo Rdečo kapico. Predstava je končana, sonce počasi zahaja za drevjem, otroci pa morajo domov. Naslednji dan se začne še lepša ln še bolj vesela predstava v parku. Kako lepo bi bilo, ko bi se nekoč uresničile moje želje! Andreja Drakslar, 6. a r. osn. šole Janko in Stanko Mlakar, Šenčur Kurir Kiki Neke puste zimske noči ml Je oče pripovedoval partizanske zgodbe. Najboll se mi je ohranila v spominu zgodba o kurirju Sandiju-Ki-kiju. Star je bil štirinajst let. Zimska noč je bila, ko se je vesel, ker je srečno oddal pismo, vračal v Pokljuški odred, ki je bil na Jelovici. Niti slutil ni, da ga bo srečala nemška patrulja. Tedaj je v njegovi bližini počila vejica. Najprej se Je zdrznil, a takoj Je pomislil na zajca, veverico. Toda to ni bil niti zajec niti veverica. Bila je prava nemška patrulja, ki je slučajno zašla v obronek gozda in zagledala mladega partizanskega kurirja. Skrila se je v grmovje. Načrtovala Je, da partizana ujame živega. Nemci so se bali, da so partizani kje blizu ter bi jih ob trušču, ki ga povzroča streljanje, lahko slišali in prišli kurirju na pomoč. Zato so napadli kurirja zahrbtno, še sam ni vedel točno, kaj se mu je zgodilo. Kmalu se je znašel v Bohinju. Nemci so ga odvlekli na esesovsko postajo. Tepli so ga, kot so jim moči dale, da bi dal od sebe kakšno besedo. A on ni odprl ust. Ko niso nič Izvedeli, so ga odpeljali na trg ter ga tam, s sramotilno tablo okoli vratu, obesili. Tako je končal pogumni kurir Kiki, ki pa je le ena izmed neštetih žrtev za svobodo. Vilma Zupan, 7. b r. osn. šole bratov Zvan, Gorje ! Pri stari mami smo imeli psička Murija. Bil je iz pasme ovčarjev. Skotil se je lepega spomladanskega dne. Ko sem prinesla pred kočo psice Kale hrano, sem zaslišala iz koče nežno cviljenje. Pogledala sem v kočo in videla dva psička, ki sta se stiskala v kotu. Nato sem položila skodelico na tla, Kala pa me je toplo pogledala in mi obliznila roko. Pobožala sem jo po glavi in nato sem odšla, da bi Kala lahko jedla. Ko sem prišla nazaj, je bila skodelica že prazna. Kala je ležala v koči, zraven pa sta se psička grela. Kala ju je lizala z jezikom. Bila ^ /t. • sta zelo majhna in zdela sta so ■ zelo smešna. Eden je bil čisto a drugi pa je bil tudi črn, le na tada je imel belo liso. Tistemu, ki ie bil črn, sem dala ime Miki, dru«-mu pa Muri. Muri mi je bil w» všeč. Bližal se je večer in morala sera v hišo. Mami sem povedala \h kar sem videla. Odšli smo gledat psička. Mama je vzela v narofil Mikija, jaz pa Murija. Nekaj časa sem ga božala, potem pa sva . položili nazaj v kočo h Kali. kala ju je polizala s toplim jezikom. Z mamo pa sva se vrnili v hišo. Naslednje dni je bilo vse po starem. Miki in Muri sta že toliko zrasla, da sta že jedla hrano iz skodelice. Nekega dne, ko se je Kab sprehajala po cesti, jo je pove* avto. Našli smo jo blizu naše hik Bila je mrtva. Zvečer sva jo polto pali. Mikija in Murija sva z mamo vzeli v hišo. Tam sva jima postlan . ob peči. Oba sta bila na toplem i J Celo noč sta cvilila. Naslednji dan V% sva se menili, kam bi dali enega od J, psov. Mikija sva dali stari mar j v Sebenje, Murija pa sva obdrai. I \ Sedaj je bil že vejik pes. Vedno su se igrala in Muri mi je bil dober prijatelj. Darja Studen, 5. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Razmišljanje ob spomeniku Spet se je prikradla jesen. Tiho, skoraj neopazno. Zdi se mi, da je to poseben čas, čas razmišljanja, čas odmiranja, čas obračum s celim letom. V tem času zelo rad hodim v gozd. Opazujem orw><-: nelo listje, ki šumi pod nogami, opazujem naravo, ki se počasi predaja zimskemu snu, da bi se spomladi prebudila z novo močjo. Korak mi je obstal ob osivelem kamnu. Na njem je pisalo: »Padel sem, da bi ti živel!« Zamislil sem se. Zakaj? Zakaj je bila potrebna smrt tega človeka? Ne samo tega; stotin, tisočev in milijonov ljudi, ki so padli v drugi sve/ovnj vojni? Zaradi enega samega norca. Vsi, ki so preiiveli drugo s$$ tovno vojno, govorijo o strahotah, ki so jih pretrpeli v njej, vsi govorijo o nesmislu vojne, pa vendar se še vedno pobijajo zaradi krpice zemlje. Zakaj ljudje spravljajo v skladišče milijone in milijone ton eksploziva, ko še vedno vsak dan umre na svetu nekaj tisoč ljudi od lakote? Je strah tisti, ki ljudi sili, da se naprej in naprej oboroiujejo? Se ne bi mogle stvari urediti na nek miren natm Upam, da naši potomci ne bodo več vedeli, kaj je vojna in bo ta beseda za zmeraj izbrisana iz besednjaka katerega koli naroda. Janez Burger, 8. a r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki ELEVIZIJA 3. NOV. (Jata in čarobna lučka, i/paIu serija 'tlu pesem (teški /bor bdMt) Z besedo i n sliko: Vrček i f]/btjc. otroš ka nn n i /a n k a Jjtaica za natančno tehtanje. iidsia TV Beograd >, i n.r.iajo pojma •. oragua, dokumentarna i Tuktoj: Trnova pot, T/ nadaljevanka Vđomct Napredak : Dinamo. ijui poni, ameriški film (to kraj ''».po« show (Roy Clark) I TV dnevnik II Cothni: London je moj. Ti nadaljevanka \Wi tc oblačimo »TV fentnik ITV dnevnik ragui j — ameriški film 1 TV kažipot i-ul II TV mreže: ,.,-■:< Jjjoslavija: Bolgarija • jrenos i/ Vara/dina ■ shodna glasba > Ornim oddaja ITV dnevnik i'/.",!!;: Konzul — H dd opere Kj'ii Taruglia: feljton bpcfc — I. program: oli: Umetnost, Risanka, TV izbor Ivo Marinković, Napredak : Dinamo — dnevnik lolcdar .lavćck, otroška tditev ubaret l»rM) TV dnevnik 2O.O0 CVIovcčeini film 21.20 TV dnevnik 21.35 V soboto /večer NEDELJA 4. KOV, 8.55 Poročila 9.55 /.a nedeljsko dobro jutro: Srečanje oktetov 9.30 TV kažipot 9.50 A. Halcv: Korenine, T V nadaljevanka 10.40 Deklica in deček, otroška serija 11.25 Mozaik 11.30 Kmetiiska oddaja 12.30 Poročila ""Botanik, dokumentarni film Kako se oblačimo Poročila TV xehtnik Granada. oddaja i/, cikla Popotovanja Ar/enik in stare čipke, igrani film Športna poročila 18.00 Rokomet Jugoslavija: Romunija — prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 TV drama 21.00 Dokumentarna oddaja 21.35 TV dnevnik 21.50 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9 00 Oddaja /a JLA 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Igrani film PONEDELJEK 5. NOV. 8.55 TV v šoli: Pravopis. Etnografski mu/.ei. TV gledališče 10.00 TV v soli: Materinščina, Risanka. Biolonija 11.10 TV v šoli 14.55 T V v šoli — ponovitev 16 00 TV v šoli — ponovitev 17 10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku: Kupite vroči koštani 17.35 18.00 18.20 18.35 18 45 19.15 19.30 20.00 21.30 22.10 Botanik, dokumentarni i i I in Pnsui.uije sestavljenosti tlela, oddaja i/ eikla Pot do pravične in spodbudne delitve Tudi /a starejše velja — Nikoli ni prepozno, oddaja i/ eikla Zobozdravstvo Obzornik M lati i za mladi: Risanka TV dnevnik F. Godina — F. Uršk": Jaz sem njena mama, TV drama Kultni ne diagonale TV dnevnik ČASOPIS GLAS V VSAK GORENJSKI DOM A TEDEN NA TV ■rta |h Steinbeck je eden M romanopiscev, ki je . m življenja požel ttrilienost in priznanje. T«?odba o RDEČEM * /' je bralce navdu- ; Pripoveduje o dečku tru ki spoznava iivlje- , i mrt v kalifornijski m Salinas. V filmski /itM nastopa Henry p v vlogi ponosnega % '/osnega očeta Carla. tpvo leno je zaigrala Lun OHara. Življenje vrni nenehno prinaša ovega, veselje in tavanje. Za dečka Jo-je najstrašnejše, ko ■tyhi svojega ponija, toda >/>/!! se potolaži ob žre-E ki pokuka na dan. b. naslov filma VROČI '4JCUU daje slutiti, da : knminalko. Film je )mt po literarni pred-!malda E. Westlaka, > 'm po precej zaple-fci m nenavadnih zgodil Kljub temu je režiser <' Yates ob igralcih kkrtu Redfordu in Geor-I bffto, predvsem po mmlugi, uspel ust vati dokaj gladko tekoč I U jo ca gledalci lepo miš. (In ARZENIK in STA-K 'ME je posnet po mm gledališkem delu, 1 /e pred leti uprizo-I •udi naše SNG. Vir v situacijski ko-k/j dve morilki skri-, men osamljenih mo-'/ ped mladim neča-" Seveda prismojeni ': VAMA opisuje eno "'4 iovenskih vasi sko- toajset let po vojni, jt bila požgana in rd deseti vuščan je v ' mrl. Godina je v '.j/idju postavil življenje «k sester, v katerega WU vest, da je nezakon-**hli ene od njih, rojena nhiriiai, ie iiva in išče svojo mater. Vsake od treh sester se na novo pojavi j eni otrok nekako dotakne in povzroči zaplet v njenem utečenem življenju. Zgodba je zasnovana tako, da do polovice igre ne vemo, kdo je prava mati, kar nam omogoča, da poglobljeno odkrivamo prostor in okvir, v katerega so postavljene glavne osebe. Torek 2.e kar lepo število let deluje na Slovenskem vrsta vokalnih oktetov, ki so sledili zgledu prvega vzornika, Slovenskega okteta. Med njimi je na vidnem mestu škofjeloški oktet Jelovica, ki slavi desetletnico svojega uspešnega dela. Goji predvsem slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih jugoslovanskih narodov, v zadnjem času, ki ga lahko označimo kot obdobje zorenja, pa so se pevci lotili tudi klasičnega sporeda, predvsem renesanse. Oddaja PROFESIONALCI NA ASFALTU se loteva nadvse resnega vprašanja: prometnih nesreč, ki jih povzročajo ali pa so v njih udeleženi poklicni vozniki. Sreda SITO MESTO pripoveduje o boksarju Billyju, ki se mu izteka neuspešna kariera. V ospredju filma ni boks kot šport ali posel, poudarek je na osamljenosti, na praznem, nesmiselnem življenju sredi mesta. Pred boksarjem, ki ga odlično igra S tac v Keach, ni nobene prihodnosti. K njegovemu pesimizmu pripomore tudi zapita in brezdušna prijateljica. Petek Sredi mrzle in zasnežene pokrajine stoji velika hiša. V njej žive oče, njegova hčerka in hčerkin prijatelj, povratnik iz vietnamske vojne. Nenadoma se nenajavljena pojavita dva mladeniča in se nasilno vselita v hišo. Pride do napetega vzdušja, kajti neznanca začneta izsiljevati in vznemirjati stanovalce. Tudi onadva sta povratnika iz Vietnama. Film PRIŠLI SO PONOČI je zrežiral Elia Kazan. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.00 Sob za junake 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Izkušnje 20.30 Poročila 20.40 Celovečerni filmi 6. NOV. 9.15 TV v šoli: Življenje na krasu, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Kratek film, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti 16.20 IV v šoli: Primerjanje števil, Rotacija in evolucija, Jedrsko orožje in zaščita 17.20 Poročila 17.25 Čez tri gore: Oktet Jelovica 17.55 Pisani svet: Živalski svet 18.35 Obzornik 18.45 Hidak — mostovi, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Profesionalci na asfaltu, aktualna oddaja 20.45 F. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka 21.45 TV dnevnik 22.00 Komorna glasba skozi stoletja Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Knjige in misli 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.50 Znanost 7. NOV. TV v soli: Za učitelje, V neznano TV v šoli: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka. Kratek film 17.35 Poročila 17.40 S. Makarovič: Vrček se razbijd, otroška nanizanka 17.55 Potovanje v deželo lutk, otroška serija 18.15 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Pevski tabor 79 (zamejski zbori) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Sito mesto, ameriški film 21.30 Majhne skrivnosti velikih , kuharskih mojstrov 21.35 625 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Sezamova ulica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.15 TV dnevnik ČETRTEK 8. NOV. 9.10 10.00 10.30 16.20 17.20 17.25 17.40 18.35 18.45 19.15 19.30 20.05 22.05 TV v šoli: Jesenska tišina, Morje in človek, Matematika TV v šoli: Francoščina TV v šoli: Kemija, Risanka, Zemljepis Šolska TV: Primerjanje številk. Rotacija in evolucija. Jedrsko orožje in zaščita Poročila Jakec in čarobna lučka, otroška serija Pavijani, ameriški dokumentarni film Obzornik Tehtnica za natančno tehtanje, oddaja TV Beograd Risanka TV dnevnik V živo TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 čuvaj parka, otroška serija 18.15 7nanost 18.45 Goli z evropskih nogometnih ierišč 19.15 Sonce, oblaki, veter 19.30 TV dnevnik 20 00 Neposredni stiki 22.00 Poročila 9. NOV. 8.55 TV v šoli: Stroino delo, Slovenščina, Ruščina. Snoznavaimo svoie telo 10.00 TV v šoli: Ansleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 T V v šoli — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Usoda nekeea Charlieja 17.35 Raznašalci časopisov, otroška serija 18.00 Ročk koncert: James Tavlor 18.35 Obzornik 18.45 Varovalni refleksi in zavestne kretnje, oddaja iz cikla Človeško telo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Zabavno Glasbena oddaja 21.00 Petrocelli, serijski fillm 21.50 TV dnevnik 22.05 Nočni kino: Prišli so ponoči, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelji clasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.40 Glasbeni atelje Bohinj Tam so zaprti hoteli: Pod Voglom, Bellevue, Triglav, Stane Žagar in Ski hotel na Voglu. Dovolj prostora pa imajo v Zlatorogu, Mladinskem domu in brunaricah na Voglu. Tja vozi gondola od 8. do 18. ure z odhodom vsake pol ure. OGLEJTE SI MUZEJ V BISTRI PRI VRHNIKI V dneh od 5. do 7. novembra bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 27. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE, največji prikaz dosežkov v kuharstvu in slaščičarstvu, pogrinjkov in tekmovanje v mešanju in poznavanju pijač. Odprt bo vsak dan od 9. do 19. ure. V gradu Bistra si lahko ogledate zanimive stalne zbirke Tehniškega muzeja Slovenije: gozdarsko, lesarsko, tekstilno, kovaško, prometno, elektro, strojno, lovsko, do sredine novembra pa še dve razstavi: Ob 70. obletnici poleta Edvarda Rusjana in Izkoriščanje sončne energije. KRANJSKA GORA Trenutno je večina hotelov zaprtih (Larix, Prisank, Slavec, Krika, Špik, Lek). Hoteli Kompas, Razor, Al-pina in Alpc Adi ia pa so odprli in imajo dovolj prostora, prav tako tudi pen-zion Špik v Gozd Martuljku in hotel Vit rane v Podkorenu. Pred praznikom dneva republike bodo seveda Vsi hoteli spet odprli in so v glavnem že za čas okrog praznika zasedeni. Nekaj prostora imajo še v Spi mi in Vi t rancu.. VRŠIČ Jesensko obarvana narava in asfaltirana cesta privabljata izletnike na Vršič tudi v tem času. Stalno je odprta in oskrbovana Erjavčeva koča, Mihov dom pa je odprt samo ob sobotah in nedeljah. V vseh krajih v Slovenskem primorju je moč prenočiti brez rezervacij. V gradu Goričane pri Medvodah so v nedeljo odprli novo razstavo Tkanje in nakit Peruja. KAM GREMO LAHKO NA GORENJSKEM PLAVAT Kranj: (za zimsko kopališče nismo uspeli dobiti podatkov) — bazen v hotelu Creina adaptirajo in bo predvidoma spet odprt 10. novembra Škofja Loka: v Alpctourovem hotelu obratuje bazen ob torkih, sredah in četrtkih od 14.30 do 20.30, v sobotah in nedeljah od 12. do 20. ure, v ponedeljkih pa je zaprt. Železniki: bazen je odprt vsak delovni dan od 15. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 13. in od 14. do 20. ure. Radovljica: bazen v Grajskem dvoru trenutno adaptirajo in ga nameravajo odpreti 6. novembra. Odprt bo vsak dan od 15. do 19. ure. Bled: odprti so bazeni v hotelih Golf Toplice in Park vsak dan od 8. do 21. ure. Bohinj: v hotelu Zlatorog je ob delavnikih bazen odprt od 15. do 19. ure, v sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, v ponedeljek pa je zaprt. Kranjska gora: v bazenu hotela Kompas lahko zaplavate od 9. do 19. ure vsak dan. FILM FILM 1223 FILM FILM Kranj CENTER 2. novembra amer. barv. krim. KOMA ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra amer. barv. krim. KOMA ob 16., 18. in 20. uri 4. novembra sovj. barv. ris. GRBA-STI KONJIČEK ob 10. uri, amer. barv. krim. KOMA ob 15., 17. in 19. uri, nem. barv. erot. RESNIČNE ZGODBE II. del ob 21. uri 5. novembra amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 16., 18. in M. uri 6. novembra amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 16., 18. in M. uri 7. novembra nem. barv. RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16., 18. in 20. uri 8. novembra amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 15. uri. ilal. barv. film za Filmsko gledališče ob t/, in 20. uri Krar j ETOR/IC 2. ovembrr. domači barv. RADIO VIHAR KLICE ANGELIKO ob 16., 18. in 20. uri 3. novembra franc. barv. vvest. drama SIMON IN SARAH ob 16., 18. ih 20. uri 4. novembra amer. barv. vvest. ODDALJENA TROBENTA ob 14. uri, ameriška barv. srhlj. PTICI ob 16. uri, franc. barv. SIMON IN SARAH ob 18. uri, prem. amer. barv. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 20. uri 5. novembra amer. barv kom. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. kriminalka FRANCOSKA ZVEZA ST. 2 ob 16., 18. in 20. uri 8. novembra amer. barv. vvest. ODDALJENA TROBENTA ob 16., 18. in 20. uri Tržič J. novembra amer. barv. fant. VOJNA ZVEZD cb 16. uri, nem. barv. erot. glas. kom. VROČICA POLETNIH NOCI ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. kom. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 22. uri 4. novembra sovj. jap. barv. cirk. CIRKUS V CIRKUSU ob 15. uri, nem. barv. erot. VROČICA POLETNIH NOCI ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 21. uri 5. novembra amer. barv. kom. OBISKI NA DOMU ob 17. uri, prem. amer. barv. kom. DEKLE ZA SLOVO ob 19. uri 6. novembra amer. barv. kom. OBISKI NA DOMU ob 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. kriminalka KOMA ob 17. in 19. uri 8. novembra amer. barv. krimialka KOMA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 3. novembra amer. barv. akcij. TOBOGAN SMRTI ob 16. in 20. uri, domači barv. RADIO VIHAR KLICE ANGELIKO ob 18. uri, nem. barv. erot. RESNIČNE ZGODBE II. del ob 22. uri 4 novembra amer. barv. vvest. VOJ VODINJA in POTEPUH ob 15. uri, amer. barv. akcij. TOBOGAN SMRTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. DEKLE ZA SLOVO ob 21. uri 5. novembra amer. barv. srhlj. PTICI ob 18. in 20. uri 6. novembra amer. barv. srhlj. PTICI ob 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. kom. OBISKI NA DOMU ob 18. in 20. uri 8. novembra franc. barv. vvest. drama SIMON IN SARAH ob 18. in 20. uri Duplica 3. novembra nem. barv. erolič. RESNIČNE ZGODBE II. del ob 20. uri 4. novembra sovj. barv. ris. GRBV STI KONJIČEK ob 1.5. uri, amer. barv. kom. OBISKI NA DOMU ob 17. in 1). uri 7. novembra amer. barv. kom. DEKLE ZA SLOVO ob 20. uri 8. novembr." amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 20. uri Cešnjica v Bohinju 3 novembra amer. barv. kriminalka FRANCOSKA ZVEZA ST. 2 ob 20. uri 4 novembra ital. barv. krim. kom. KO BOTER PLAČUJE ob 17. uri, amer barv. akcij. MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 20. uri Škofja Loka SORA 2. novembra amer. dokum. DIVJI ZAHOD ob 18. uri, angl. erot. EMI-LY ob 20. uri 3. novembra slov. drama KRC ob 18. in 20. uri. Otrokom nc dovolimo ogleda filma 4. novembra slov. drama KRC ob 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogledu t Uma 5. novembra slov. drama KRC ob 19. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda t i Ima 6. novembra tranc. komedija PREDVSEM POLICAJ ob 20. uri 7. novembra franc. komed. PREDVSEM POLICAJ ob 18. in 20. uri 8. novembra amer. krim. UMRI NA DRUGEM MESTU ob 20. uri Železniki OBZORJE 2. novembra slov. drama KRC ob 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda tilma 3. novembra angl. erot. EMILY ob 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma 4. novembra angl. erot. EMILY ob 20. uri, amer. dokument. DIVJI ZAHOD ob 17. uri 7. novembra amer. komed. LJUBEZENSKE PRIGODE ob 20. uri Jesenice RADIO 2. novembra jap. barv. grozljivka K1NG KONG JE POBEGNIL ob 17. in 19. uri 3. novembra amer. barvni ris. RO-BIN HOOD ob 15. uri, italij barvni erotični LA VERGINELLA ob 17. in 19. uri 4. novembra italij. barvni erotični LA VERGINELLA ob 17. in 19. uri 5. novembra angl. barv. komedija DOŽIVETJA POP PEVCA ob 17. in 19. uri 6. novembra angl. barv. komedija D02IVETJA POP PEVCA ob 17. m 19. uri 7. novembra amer. barv. kriminalni PAST ZA NEVIDNEGA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 2. novembra amer. barv. TIŠINA, SMEJEMO SE ob 18. in 20. uri 3. novembra angl. barv. DOŽIVETJA POP PEVCA ob 18. in 20. uri 4. novembra angl. barv. DOŽIVETJA POP PEVCA ob 18. in 20. uri. amer. barv. ROBIN HOOD ob 10. uri 5. novembra italij. barv. LA VERGINELLA ob 18. in 20. uri 6. novembra italij. barv. LA VERGINELLA ob 18. in 20. uri 8. novembra japonski barv. KING KONG JE POBEGNIL ob 18. in 20. uri Kranjska gora 3. novembra hongkong. barv. KUNG FU — BORCI ZA SVOBODO ob 20. uri 7. novembra angl. barv. DOŽIVETJA POP PEVCA ob 20. uri Dovje — Mojstrana 3. novembra amer. barv. BOBBY DEERFIELD ob 19. uri 4. novembra hongkone. barv. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 19. uri RADIO TRIGLAV JESENICE RADIO Informativne oddaje lah-poaluiate na prvem programu vsak dan, ra-n nedelje oh 4.30, 5.00. 30, 6.00, 6.30. 7.00, K.00. 00, 10.00 (di«n»N dopol-ne), 11.00, 12.00. 13.00. 14.00. 15.00 (dogodki in odmevi). 19.00 (Radijski nevnik). 22.00. 23.00. 24.00, v nočnem »porodu ob 1.00, 2.00, 3.00, oh nedeljah pa oh 4.30, 5.00. 00, 7.00 , 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00. 15.00. 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; drugem radijskem programu prisluhnite ovicam oh 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30 5.00, 16.30, 17.30, 18.30 n 19.00; na tretjem pr« gramu pa oh 10.00, 18.00 n 19.55. 3. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem OPZ OS Peter Kavčič Škofja Loka 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojtc /. nami 12.10 Godala v ritmu 12.JO Kmetijski nasveti — dr. Tone Tajnšek: Globoko oranje njiv za sladkorno peso pred zimo 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 — lz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 — zunanjepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Mladi mladim 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19,45 Minute z Blejskim kvintetom 20.00 Sobotni zabavni večer Srečanje 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba DrugI program 8.00 Sobota na valu 202 13 5(1 PthalnC godbe 14.05 Humoreska tega ledna V. Bartol: Tržaška humoreska 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.00 Vremenska napoved in poročila 15.10 listi i/ notesa IV V) Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17 05 Popularne operne melodije 17.50 Radijska igra Ivan Potrč — Vladimir Frantar: Na verne duše 18.20 Godala v ritmu 19.30 Obvestila in zabavna alasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19 45 Glasbene razglednice 20 00 V nedeljo /večer 22.20 Skunni program JRT Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mo/.aik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Milan Deklcva PONEDELJEK 5. NOV 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Janka Ropreta 16.00 Naš podlistek M. Snudcrl. Crni konj 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Naši kraji in ljudje 18.SO Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 SOS — v soboto obujamo spomine 21.30 Ročk and roll v vsako slovensko vas 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Literarni dopoldan 10.45 Na krilih petja 11.15 Promenadni koncert 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno . . . Pianist Alfred Cortot igra 16.45 Glasba je . . . glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Slavnostne iure v Bayreuthu 79 Nibelungov prstan — Rensko zlato (Prvi del tetralogije) 21.10 Sobotni nočni koncert 22.50 Literarni nokturno V. K u zrna novic: Zapiski o lastnem umiranju Prvi program 4.30 Dobro jutro! > Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Rudi PešI (Oton Zupančič): Kozolec 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti France Guna: Rezervno satje v čebelarjenju 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00-ih — — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25-Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 -Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 Kulturni ulobus 20.10 Iz naše diskoteke Novi posnetki Komorneaa orkestra RTV Ljubiiana 21 OS Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 20.00 Literarni večer »Biti ali ne biti norec« 20 40 I/ oper in glasbenih dram 21.45 Odmevi i/ nlashenetm sveta: lest >\al komorne glasbe 20. stoletja v Radencih, koncert pevskeca seksteta ("olleuium v ovale Kdln 22.50 Literarni nokturno —I. Svetina: Kamen še deček v sredici 6. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 7. glasbo v dober dan 8.30 iz glasbenih šol Glasbena šola Franc Sturm 9.05 Z radiom na poti 10 05 Rezervirano za . . . 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti Marjan Zupan: Pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih — — Iz naših krajev 1.3.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Skladbe Avgusta Armina Lebana (1847—79), Josipa Kocijančiča (1849—78) in Hrabroslava Volariča (1863—95) 18.30 V gosteh pri zborih juogslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Jan Johanides: Najčudovitejši večer najslavnejšega igralca 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč', otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Narodne za koncertni oder 20.25 Areangelo Corrclli: Tii sonate za violino in generalni bas, op. 5 — Edtiard Melkus - violina 21.05 Julcs Massenet: Odlomki iz opere Don Kihot 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glashe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo — Miles Daviš 00.05 Nočni program — glasba — Radio Maribor Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 DrugI program 8.00 Torek na valu 202 NEDELJA 4. NOV. 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14 00 Ponedeljkov križemkraž 14 20 7. vami in za vas 16 00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu The Singcrs Unlimited — Jimmv Smith 16.40 Od ena do pet 17.35 I/, partitur zabavneua orkestra RTV Ljubljana 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Ra/.gicdi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza . . . VI. del: Razgibana leta med obema vojnama 21.00 Popularnih dvajset 22.4S /realo dneva 22.55 Glasba za konec programa Prvi program 4 30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Kari Heinz Gies: Tuki-Ti s piščalko (nrva izvedba) R.52 Skladbe /a mladino 9.05 Se pomnite, tovariši . . . 10.05 Panorama lahke irlasbc li.oo Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi iaio 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi II .00 Človek in zdravje 11.10 En sam, za dva, za tri . . . 16.00 Aktualni problemi marksizma 16 20 Tako mu/icirajo . . 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvai jalnost 20. stoletja 18.05 Naši znanstveniki nred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji DRUŠTVO MODRINA organizira ples vsako soboto od 18. do 24. ure in vsako nedeljo od 17. do 22. ure v Delavskem domu v Kranju z živo in disko glasbo. 3.00 Iz obdobja svvinea ... z orkestrom Charlie Barnet 3.35 Znano in priljubljeno 4.00 Z vami in za vas 16.05 Lahke note 6.40 Diskomentalnost 17.35 Iz partitur orkestra »Curzon Strings« 7.50 Ljudje med seboj 8.00 Danes vam izbira 8 40 Koncert v ritmu 8.55 Razeledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Pesmi svobodnih oblik 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Na lovu 1 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znane operne literature 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Na lovu I 16.30 Stereofonski operni koncert 18.05 Narava in človek - dr. Bronka Brsin: Življenjsko in delovno okolie 18.20 Minute za Miloša Sadla 19 00 Z našimi solisti . . . 20 00 Deseta muza 20.20 Salzburški festival 1979 Koncert Dunajskih filharmonikov; dirigent Herbert von Karajan 22.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo Jugoslovanska glasba NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan v.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — vet. Vladimir Vrečko: Osemenjevanje krav pomaga uresničevati rejske načrte 12.40. Ob izvirih ljudske clasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00-ih — — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Razmišljamo . . . ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba prostoru in času 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna deska Barbara Rode — klavir 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur Hollywoodskcga pops orkestra 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti — Beaver Harris v Križankah 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori, odločitve 10.25 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonščinc 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori, odločitve . . . 16.20 Ars antiqua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev — Danilo Svara, Jakob Jež 17 45 W. A. Mozart: Koncert za fagot in orkester v B-duru, K 191 i. 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Amilcare Ponchielli: Odlomki iz opere »Gioconda« 19.30 Izbrana proza I. Cankar: Spomin 19.50 Franz Liszt: Ogrska rapsodija v a-molu (Rakoczvjeva koračnica) 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 21.35 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno D. O. Fagumva: Moja mati je bili čarovnica 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo Kako se vedemo ob nesreči 10.35 Poje sopranistka Radmila Bakočevic ...00 Tekoča repriza 16 00 Radijska šola za višjo stopnjo Kako sc vedemo ob nesreči 16.30 Variacije na temo — sanjarjenje 16.45 Mani znani opus Ludvviga van Beethovna — Dva nemška plesa za klavir in Tri izvirne skladbe za mandolino in čembalo 17.00 Ura s Franzom Listom 18 05 Zunanjepolitični feljton 18 20 Festival v Bregenzu: VVilhclm Kempff igra zadnje tri Beethovnove klavirske sonate (op. 109, HO, 1U) 19.37 Ivo Pctrič, mali komorni koncert 20.00 Izšlo je 20.15 Johann Sebastian Bach: Pasijon po Janezu, BD 245 22.35 LudvviB van Beethoven: Velika fuea za godala v B-duru, op. 133 22 50 Literarni nokturno A. Kaminska: Pesmi področje za občino 87,7 - Gornje-savska dolina 103,8 me-gaherza - -Jesenice in okolica 100.fi megaherza UKVV-FM radovljiško megaherza srednji val 149f)KH/. poročila - 16.30 Petek: 16.03 Lokalna — obvestila Kulturna oddaja Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in ploM RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila. poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame -Nedeljska kronika -obvestila - 12.00 Čestitke - Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročil« - Obvestila - 1* v Oddaja za mlade -Morda vas bo zanima!. Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16J0 Stop zelena luč - Mor da vas bo zanimalo 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 NaS obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA ČETRTEK 8. NOV 9. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8 08 Z glasbo v dober dan 8 30 Glasbena pravljica B. Čopič - K. Cipci: Ježeva hišica 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Iz glasbene tradicuc jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmctiiski nasveti ing. Mihaela Cerne: Makroposkusi z vrtninami v Sloveniji 12.40 Pihalne godbe 13 00 Danes do 13. ure — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna »iiasba 13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 7. orkestri in solisti 14.25 Naši-poslušalci čestitaio in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16 00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18 00 Od ariie do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Uganite, pa vam /aieramo . . . 21.05 Oddaia o morju in pomorščakih 22 20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz loiov domačih 23 OS Lirični utrinki 7J 10 Prostor za reprize 00.05 Nočni program — glasba Prti program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti ing. Milena Jazbec: Sadne vrste in sorte za višje lege 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih — — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 16.00 »Vrtiljak« 15.30 Zabavna glasba 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Johannes Brahms: Sonata za violo in klavir, op. 120 v Es-duru 19.25 Obvestila in zabavna elasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20. Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Sodobna slovenska dramatika 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba DrugI program 8.30 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Jazzklub — Gost kluba: Andrej Lenič 17.40 Iz partitur orkestra Mantovani 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Zavrtite, uganite . . . 22.00 Akordi za sanjarjenje DrugI program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu Oscar Peterson in Joe Pass 13.35 Znano in priljubljeno 14 00 7 vami in za vas 15 45 Vroče — hladno 17.10 Odrasli tako, kako r>a mi? 17.35 Odmevi z gora — Matjaž Chatal: Beseda, dve o jamarjih in jamarstvu 17.45 Filmska glasba ix H) Koncert v ritmu 18.55 Razeledi po kulturi 19 75 Stereorama 20.30 Stoo POP« 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza XX. jubilcini mednarorlni festival iazza Liubliana 79 (IX. del): Paul Blev 22 45 7rcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Rad imam pesmi Nika Grafenauerja 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.li Gozdovi, najlepša vam hvala 11.30 Carl Maria von VVeber: Kvintet v B-duru za klarinet, dve violini, violo in violončelo, op. 34 11.56 Max Reger: Romanca v a-molu 16.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 16.30 Pota naše glasbe 1/.15 Operne arije in monologi 18.05 Ekonomska politika 18.20 16 strun 19.00 Radijska igra Gordana Kunaver: Moj bog, Diego • 19.50 Glasbene miniature 20.00 Schubertovi glasbeni utrinki 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert orkestra slovenske filharmonije dirigent Albert Rosen, solist Stanko Arnold — trobenta Prenos iz SF!!! 22.15 Iz Gotovčevega »Era« 22.50 Literarni nokturno - VODORAVNO: 1. morska riba kostnica, posušena in nasoljena je lenovka, bakalar, 6. najmanjši srednjeevropski sesalec, miši pode žužkojed z ošiljenim gobčkom, 11. ramenonožec, maločlenar, tudi prevru 12. besedna vrsta, prislov, 14. občutek, ki ga povzroči kaj izredno grde odvratnega, stud, 15. zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo od vojvode, 17. nemški fizik, iznajditelj telefona, Philipp, 19. šolska oc, urejenost, 20. kraj v Srbiji, severozahodno od Kraljeva, 22. bolezensko strastno poželenje, 23. Odile Versois, 24. varnostna zapora, osamitev zar suma okuženosti, 26. ljudska pritrdilnica, 27. neugoden zadah, 29. kratica ameriške časopisne agencije: Nevvspaper Enterprise Association, 30 tnm hrošč, 32. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše, 34. izdelovalec $• 35. gorski vrh v švicarskem kantonu Graubiinden, 36. osemletna šola 1 kratica za decigram, 42. naslovni junak Kiplingovega romana, tudi ime filmske igralke Novak, 44. blago iz umetnega vlakna, 45. ime jugoslovanske' igralke Oremovič, 46. človek z velikimi očmi, okan, 48. skrb, 49. zaS:a~: izraz za slikarski čopič, 50. vulkan v Armenskem višavju, najvišji vr*i v Turčiji, 52. kraj v SZ, vzhodno od severnega dela Srednjega Urala, 54 a-črtana smer projektirane proge, ceste, 55. velik gorski vrh. NAVPIČNO: 1. napor, trudenje, 2. prislov, ki poudarja resnico, 3. kratici za severovzhod, sveti, 4. kdor krmari, mornarski poklic, 5. poveljnik S zaške vojske, 6. vrsta vrbe, ki raste v rakitniku, 7. tuje žensko ime ueralki Versois), 8. Valentin Vodnik, 9. veznik, tudi skala, čer, 10. starogrški boc divjega vojskovanja, 11. nauk o mehaničnih lastnostih zraka in drugih plinov; gumen plašč in zračnica, 13. kdor igra biljard, 14. v trgovini i: ducatov, veliki ducat, t. j. 144 istovrstnih kosov, 16. reka na Švedskem, ki« izliva v Botniški zaliv, tudi posledica ranitve, 18. desni pritok Morele v ZRN, ki je dal Posarju svoje ime, 20. kdor je nagnjen k sadizmu kdor uživa ob trpljenju drugih, 21. grško-rimski stari vek, 24. barva pri igralnih kartah, 25. grška pokrajina in rečno pristanišče v Južnem Epiru, 28. skrajtu konec polotoka, 31. kazalni zaimek, 33. okrogla košara z ravnim dnoir. navadno z majhnima ročajema, 34. močno, neobrzdano čustvo, 35. oran vida, 37. indijski kraj pod severnim delom Aravalov, zahodno od Jaipua 38. rimsko število 56, 39. visoki vrh v Bernskih Alpah s slovito severno steno, 41. pristajalna obala, pomol, 43. ime našega pesnika Ogena. 45. eksplozivno orožje, grafitni vložek za svinčnik, 47. navadna, izredna lepota, mikavnost, 49. vzdevek slikarja in grafika Džordža Andrej5 51. pri Egipčanih bog Sonca, 53. znak za kemično prvino silicij. Rešitve pošljite do srede, 7. novembra, na naslov: Glas, Kranj. Mote Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. r ČASOPIS GLAS VVSAK GORENJSKI DOM SPOŠTOVANI BRALKC! časopis lahko naročite vašemu pismonoši, po telefonu 23-341 ali na naslov; CP GLAS 64000 Kranj M ose Pijač!c 1 V vašem interesu je, da Glas naročite takoj, saj ga boste tako do konca letošnjega leta dobivali brezplačno. NAROČAM GLAS Ime in priimek: ........................................................................ Stanovanje:................................................................................. Pošta:....................................................... 30LNA IZBIRA — POPOLNA IZBIRA— POPOLNA IZBIRA—POPOLNA KRANJ VSE ZA ZIMSKI ŠPORT na oddelku »ŠPORT« v I. nadstropju v veleblagovnici GLOBUS KRANJ — SMUČI — VARNOSTNE VEZI — OBUTEV — PALICE — KONFEKCIJA — OSTALA IZBIRA Posebne ugodnosti: ^ — blago svetovno priznanih proizvajalcev p — prodaja tudi na potrošniško posojilo — montaža vezi, samo za nakup v GLOBUSU HITITE Z NAKUPOM — POHITITE Z NAKUPOM— POHITITE Z NAKUPO Osnovna šola Simon Jenko Kranj lovska komisija razpisuje naslednja dela in naloge: (ITELJA RAZREDNEGA POUKA cd 1.12.1979 dalje Pogoj: razrednega pouka ■MUKA Pogoj: ~KV delavec kovinske ali elekt.ro stroke, Merski izpit B kategorije, r»itop dela takoj. Deko se združuje za nedoločen čas. tuTELJA V ODDELKU PB -učitelj razrednega pouka, -nastop dela takoj. CITEUA TELESNE VZGOJE Pogoj: - PRU ali P, -nastop dela 10. 12. 1979 te združuje za določen čas. h m razpisana dela velja poskusno delo 3 mesece. CGP DELO Podružnica Kranj Koroška 16 IŠČE v Kranju, po možnosti v bližini Koroške 16, 2 garaži in to za osebni avtomobil in za kombi. V kolikor nameravate oddati prostor za garaži-ranje, sporočite po telefonu na številko 21-280. avto-moto društvo škofja loka ••»!!. mm, i....... .... „. „ AVTO-MOTO DRUŠTVO Škofja Loka Jegorovo predmestje 10 razpisuje TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE POUČEVANJA PRAKTIČNIH VOŽENJ ZA A IN B KATEGORIJO. Vsa pojasnila dobite v pisarni AMD škofja Loka, Jegorovo predmestje 10 vsak dan od 15. do 18. ure razen sobote. DO šport in rekreacija v ustanavljanju tolika ulica 6 ttofja Loka Objavlja prosta dela in naloge na žičnicah Stari vrh 1. STROJNIKA — ŽIČNICE Pogoji: - kvalificirani strojni ključavničar ali električar, - 3 leta delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. KŽK TOZD KLAVNICA KRANJ Kooperacija KMETOVALCI! Nudimo vam teleta priznanih pasem, za nadaljnje pitanje pod ugodnimi pogoji. Možno je odkupiti telice po prvi telitvi. Informacije o pitanju dobite v zadrugah: KZ Radovljica, GKZ — Križe, Naklo, Cerklje, Sloga in v K2K TOZD Klavnica Kranj, tel.27-661. Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL KranJ objavlja na podlagi sklepa IO DS DSSS in na podlagi Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge referenta za splošne kadrovske zadeve Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusna doba 3 mesece. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisane pogoje, naj oddajo pismene prijave na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovski oddelek. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o roku 30 dni po preteku objave. T. . . i » * * i k i .1 k A-4 i -a * -iVJUUl 4 Lesce objavlja na podlagi sklepov kadrovskih komisij naslednja prosta dela in naloge: 1. za delovno skupnost skupnih služb: PROSTO DELO IN NALOGE GRADBENEGA INŽENIRJA — z 2 leti delovnih izkušenj, — ali gradbeni tehnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za gradbeni nadzor in sodelovanje v posebni strokovni skupini za izgradnjo nakupovalnega centra. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 90 dni. 2. za TOZD maloprodajo PROSTO DELO IN NALOGE ARANŽERJA za samostojno aranžiranje stanovanjske opreme in salona pohištva ter razstavnih in sejemskih prireditev. Pogoj: — dokončana aranžerska srednja šola, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. PROSTA DELA PRODAJALCEV v poslovalnici železnina Pogoj: — dokončana šola trgovske stroke ali druga poklicna šola (zidar, ključavničar, električar, instalater za vodovodne ali centralne napeljave) s tem, da delavcem z dokončano poklicno šolo omogočimo prekvalifikacijo v trgovski poklic. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo je 60 dni. Kandidati naj svoje prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in seznamom desedanjih zaposlitev predložijo v 15 dneh po objavi v splošni sektor delovne organizacije. O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni po sklepu kadrovskih komisij. ALPETOUR Škofja Loka Titov trg 4 b objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge v: DO Creina DS Skupnih služb SKLADIŠČNIKA Pogoj: — poklicna šola kovinske ali trgovske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Delo se opravlja v dveh izmenah. TOZD Servis osebnih vozil PRALCA NA AVTOMATSKI PRALNICI 2 delavca Pogoj: — končana osemletka, — dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih, — izpit B kategorije. Poskusno delo en mesec, delo se opravlja v dveh izmenah. Za vsa navedena dela je pogoj odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni" v 60 dneh po izteku prijavnega roka. PETROL Ljubljana TOZD Trgovina na drobno Enota Kranj Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: SNAŽILKE Pogoji: osnovna šola. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Posebni pogoj: enomesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov 15 dni po objavi. SOZD ALPETOUR TOZD potniški promet Kranj OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo na dan 31.10. in 1.11. 1979 vozili izredni avtobusi na liniji GLOBUS—POKOPALIŠČE— GLOBUS in sicer: 1. avtobus: GLOBUS 8.00 8 3o Evropa 8.02 8.32 Planina šola 8.04 8.34 Planina trgovina 8 06 8 36 POKOPALIŠČE 8.08 8 38 Ručigajeva PETROL 8.10 8.40 Primskovo 8.12 8.42 Vodovodni stolp 8.14 8^44 Zdravstveni dom 8.16 8 46 Dijaški dom 8.18 8 48 GLOBUS 8.20 8.50 9.00 do 18.00 vsake pol ure 9.02 9.04 9.06 9.08 9.10 9.12 9.14 9.16 9.18 9.20 18.02 18.04 18.06 18.08 18.10 18.12 18.14 18.16 18.18 18.20 2. avtobus: GLOBUS 8.15 8.45 Avtobusna postaja 8.17 8.47 Dijaški dom 8.19 8.49 Zdravstveni dom 8.20 8.50 Vodovodni stolp 8.22 8.52 Primskovo 8.24 8.54 Ručigajeva PETROL 8.25 8.55 POKOPALIŠČE 8.27 8.57 Planina trgovina 8.29 8.59 Planina šola 8.31 9.01 Evropa 8.33 9.03 GLOBUS 8.35 9.05 9.15 do 17.45 vsake pol ure 9.17 17.47 9.19 17.49 9.20 17.50 9.22 17.52 9.24 17.54 9.25 17.55 9.27 17.57 9.29 17.59 9.31 18.01 9.33 18.03 9.35 18.05 Opomba: Dne 31.10. 1979 prva vožnja ob 9.00 in 9.15 dne 1.11.1979 prva vožnja od 8.00 in 8.15 Cena 4 din. *U7 JELOVICA JELOVICA TOZD Trgovina Škofja Loka RAZPRODAJA opuščenih prodajnih programov stavbnega pohištva, sejemskih artiklov, vzrorcev in prototipov: — notranja vrata s podboji (furnirana krila, večjih izvedb, večbarvni podboji raznih dimenzij), — okna vseh programov (belopleskana, naravna, zasteklena), — kovinske mreže za kletna okna, — ostali artikli (senčila, vhodna in garažna vrata). v času od 24. 10. 1979 do 31. 10. 1979 vsak dan od 8. do 16. ure in v soboto, od 8. do 12. ure v skladišču Jelovice nasproti Veletrgovine Loka. Vse informacije daje maloprodajna trgovina v Škofji Loki, Kidričeva 58, telefon 61-185. Se priporoča ALPETOUR! že v prodaji OZIMNICA in sindikalnih organizacijah MALI telefon OGLASI 23-341 prodam; kim bele in rumene KRIŽANCE ter PAJKOVCE in MARJE-■'cajnar, Dvorska vas 27, Begu- 8675 "vdamsemenski KROMPIR igor, h->. in krmilni KROMPIR. Ore-m 13, Kranj 8756 '•: podrli ceni prodam PZ z re-esrm strojem, FOTO-KAMERO mmtik dejur, FOTOAPARAT po-bitlnformacije tel.: 60-660 8778 Sdam mizarsko KOMBINIRKO, >':a zlave 40 cm. Jenko Ivan, Rete- UofjaLoka 8843 '•vdam stroj za izdelavo cement-k (trešne opeke — dvozarezniki, I dodeli in naprava za izdelavo ItRajakov in napravo Z-210, mo-I za ipičak. Prodam tudi MESA-;Xza beton, lončaste oblike, 100-"t Gartnar Stanko, Železniki, <.,'.i 5 8845 hmm mlado KRAVO simental- yJ>ro mlekarico, brejo 7 mese-»Kuroer Pavle, Hotavlje 11, Go-as 8858 >edaj je pravi cas za sajenje . n drugih okrasnih leskih rastlin — listavcev in flavcev. Bogato izbiro teh vam nudi pesnica Tušek Vodice pri hiku. Odprto od 8. do 17. ure. Sfiam KROMPIR vesna in do- • Bogataj Valentin, Gaberška go-;, are 8859 Sdaui nova, desna BALKON-h VRATA KLI — Logatec (220 X * iibar, Zapuže 37 8860 vdam tri mesece stare PISKE, Ht nesnice. Bidovec, Srednia bolnik 8861 •'/jam KRAVO za zakol. Višelni-I V Gorje 8862 ^ibm PEC kiippersbusch. For-iabnica 8863 300 kosov nove STREŠ-x*E novoteks (cementno si-lBOva GARAŽNA VRATA LIP Skubin Francka, Za žago^^, Prodam PORAVNALNI STROJ, RESKAR in nov tovarniški KOMPRESOR za brizganje. Komenda, Urhova 8 8865 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Zg. Pirniče 113, Medvode Prodam 30 m okroglega STAVBNEGA LESA. Naslov v oglasnem oddelku. 8867 Prodam malo rabljen APARAT za ekspresno kuhanje kave (italijanski). Telefon: 064/45-017 8868 Prodam REPO, rumeno KOLERABO in PESO, Spendal Valentin, Brezje pri Tržiču 31 8898 Prodam FOTOAPARAT praetika s komplet filtri in adapterjem, JASI-KO 6 6, elektronski FLES braun profesional, stereo TRANSISTOR s kasetofonom, športni OTROŠKI VOZIČEK, otroško POSTELJICO, ter-moakumulacijsko PEC, 3 kVV. Bošt-jančič, K anj, Župančičeva 31 8899 Prodam nov AVTORADIO tacaro. Pokom, B.nkelj 6, Škofja Loka, tel.: 61-805 8875 Prodam dve mladi KRAVI, dobri mlckarici, ć li zamenjam za kravo za zakol (jalovo) ali BIKA za rejo. Bernard, Zg. Srnica 16. Medvode 8869 Prodam nlado KRAVO za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 8870 Prodam eno leto stare KOKOSI nesnice. Rozman Franc, Križnarjeva 2, Stražišče, Kranj 8871 Prodam 100 kg težkega TELETA za zakol ali nadaljno rejo. Posavec 15, Podnart 8872 Prodam 10 let starega KONJA. Sr. Bitnje 9, Žabnica 8884 Prodam SMUČI blizzard, dolce 185 cm, brez vezi, ter »PANCARJE« alpina, št. 42. Grad 30, Cerklje 8885 VRTICKARJI POZOR! Dobi se odličen KOKOŠJI GNOJ v vrečah, vsak dan po 15. uri v Srednji vasi 6 pri Goricah 8886 r DEŽURNI VETERINARJI od 2. do 9.11.1979 za občini Kranj ln Tržič BEDI NA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel. 23-518. RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 234)55 za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 od 1.11. do 9.111979 za občini Radovljica in Jesenice HOČEVAR Jernej, dipl. vet.. Jesenice, Titova 13, tel. 82-094 ali 82-062 Dežurna služba pri živinorejskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodam R-4, letnik 1975. Informacije po telefonu: 75-795, Pezdič Janez, Cankarjeva 29, Radovljica 8876 Prodam avto NSU, tip 110 SC, letnik 1967. Ogled od 15. ure dalje. Korošec Emil, Valvazorjeva 3, Lesce vozila sjkCPGlaa, Kranj, Ulica M ose Ffcfcta 1. Stavek: TK Gorenjski la Iruj, tisk: Združeno podjetje JU** pravica, Ljubljana, Kopi-ftfcu J - Nulov uredništva in arn« IUU: Kranj, Moae Pijadeja i-Tekoči račun pri SDK v Kra-»ttevilka 51500-603-31 »99 - Te-tUM (Uvai urednik, odgovorni ajfcik in uprava 23-341, uredni- S114)1, novinarji 21-860, malo-ii in naročniški oddelek I. - Naročnina: letna 325 din, pftttaa 176 din, cena za 1 številko • Mportaii ( dinarjev. — Oprosce-" tSmtatm davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam odlično ohranjeno Z101 let. oktober 73. Mali, Letence 4, Golnik Prodam neregistriran FIAT 124, v voznem stanju. Ogled vsak dan od 17. ure dalie. Perko, Begunje na Gorenjskem 58/a 8694 Prodam PASSAT, letnik 74. 82.000 kilometrov, registriran do oktobra 1980. Informacije po telefonu: 77-541 8695- Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do avgusta 1980. za 25.000 din, delno na posojilo. Telefon 25-325, Sorliieva 25. stan. 10 8707 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ogled možen 26. ali 30. 10. od 15. ure dalje. Sodja, Radovljica, Cankarieva 4 8717 Prodam FIAT 1100 R, letmk 1968, motor generalno obnovljen. Informacije po 15. uri po tel.: 23-816, Bri-tof 187 8796 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS, letnik 1976. Bohinjc Janez, Radovljica, Sercarjeva 1 8722 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 22-158 — Kranj 8808 Prodam R4, letnik 1970, lahko tudi po delih. Telefon: 064/45-039 8873 Prodam ZASTAVO 750, letnik 76. Informacije po telefonu: 45-144 — popoldan 8874 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Ročevnica 35 Tržič Tečaj iz cestnoprometnih predpisov za inštruktorje, ki bodo podaljšali inštruktor-ska dovoljenja za naslednja 3 leta in za pridobitev C, E ali D kategorije voznika motornih vozil, bo pri ZSAM v Tržiču s pričetkom 9.11.79. Predavanja bodo v petkih in sobotah od 17. do 20. ure, v nedeljah od 8. do 11. ure. Prijave sprejema do 5. 11.79 tajnik Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič. Kupim rabljen PONY EXPRESS. Urinič Stojan, Zg. Brnik 60, Cerklje Prodam FIAT 850, letnik 1971 s parno številko, Ussai, Ljubno 90, Podnart 8883 •,Pr^m ZASTAVO 750 Luxe, letnik 1974. Kalan, Zg. Senica 17, Medvode 887g Prodam ZASTAVO 750, letnik 71. Liperle, Dvorje 31, Cerklje 8879 Ugodno prodam dobro ohranjen ?£? Fo°RD CAPRI XL l500> letnik Stržinar Franc, Koritno 36, d led 8880 Kupim karamboliran VW »hrošč« letnik 1970 do 1975. Tel.: 064/704)90 ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA KEBLERJA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, pomoč, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem. Najtoplejšo zahvalo smo dolžni dr. Debeljaku in dr. Paulinovi na Golniku za zdravljenje ter sestram Pulmološkega oddelka — 200 za nesebično pomoč in nego. Enaka zahvala tudi Internemu oddelku — 400 ter dr. Veselu. Iskreno se zahvaljujemo delovni organizaciji Planike Kranj za pomoč, ter toplo izrečene besede pri odprtem grobu; kakor tudi g. župniku za pogrebni obred. Enaka zahvala tudi delovni organizaciji Central Kranj ter sodelavcem iz Golnika. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči: žena, sin Franci, hčerka Marjeta, vnuk Erik, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Kokrica, 24. oktobra 1979 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata SIMONA SREBERNJAKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Gasilskemu društvu Voglje za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Novaku in osebju Bolnišnice Jesenice za dolgotrajno zdravljenje, sosedom za pomoč v težkih trenutkih, ter vsem duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Neža, sin Simon in hčerka Marija z družinama ter ostalo sorodstvo »h Voglje, 17. oktobra 1979 i I Zaradi odhoda k vojakom prodam obnovljeno ZASTAVO 750. Poklju-kar, Poljšica 5, 64247 Ze. Gorje 8887 Prodam AMI 8, letnik 1972, neregistriran, v voznem stanju, za 10.000 din. Telefon: 064/81485 ali 82-848 8888 Ugodno prodam R-16, letnik 1971. Ogled od 1. oktobra dalje. Humcrča, Radovljica. Triglavska 22, tel.: 75-289 8889 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, za 10.000 din, v voznem stanju. Cund Antonija, Bohinjska Bela 94 8890 posesti Kupim U ISO v okolici Škofje I ke ali Medvod, lahko je stare]-Gabrovee Janko, Kidričeva 74, škr ja Loka 88' obvestila; zaposlitve INSTRUIRAM matematiko v Kranju. Telefon 27-329 8831 Zaposlim žensko, ki ima veselje do pletiljstva ali KV PLETILJO. PLETILJŠTVO — Julka Oblak, Kranj. Zasavska 43/a 8891 Zaposlitev v LESNI STROKI nudim mlajšemu moškemu. Zepič, Kranj, Zlato polje 5 8892 AKADEMSKI KOMORNI ZBC — KRANJ vabi k sodelovanju rt ške, starejše od 18 let. Sprejem I vih pevcev bo do 15. novembra pevski sobi Gimnazije Kranj, ob i uri, in sicer vsak PONEDELJEK ČETRTEK. VABLJENI! 86 SERVIS za čiščenje: »tepihov tapisoma in itisona, izvršuje sto t ve. Telefon: 22-043 86 KRIZANTEME dobite v Podbr jah v VRTNARIJI GOMZI (Nas: smo preselili v drugi del vasi Pc tabor.) 87 poznanstva stanovanja Student išče ogrevano SOBO v Kranju. Mavri Niko, Cerkno 73, tel.: 065/75-180 — Cerkno 8894 V najem vzamem ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali Medvod. Gabrovee Janko, Kidričeva 74, Škofja Loka 8895 Kvalificiran delavec — samski, išče SOBO ali ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Strabič, C. JLA 42, Kranj 8896 Invalidski upokojenec, s svojo šo, išče sebi primerno, pošteno kle, od 40 let dalje, zaradi ženit • Samo resne ponudbe, po možne s sliko, ki jo po želji vrnem, poš!; pod šifro: Tudi jesen je lahko I ostalo Izjavljam, da je vsebina pisma sem ga pisala Angelci Jarc iz klega 47, neresnična. Kralj Joži, ! nina 1, stan. 55, Kranj fj CGP DELO Podružnica Kranj Koroška 16 sprejme takoj 1. PRODAJALKaCA za prodajo časopisov, trgovskega blaga in galanterije v lokalu na avtobusni postaji v Tržiču za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je pogodbeno. 2. VEC RAZNASALCEV časopisa DELO v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Delo je pogodbeno in pri merno za dijake, študente, upokojence in gospo dinje. Pismene prošnje pošljite na CGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16 vključno do 31. oktobra 1979. _ Loterijski zavod Slovenije Ljubljana Titova 1 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge DVEH PRODAJALCEV V POSLOVNEM MESTU V KRANJU Pogoji: — šola za blagovni promet, — 1-letna praksa ali — osemletna osnovna šola, — 5-letna praksa. Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom za nedo ločen čas ter s poskusnim delom, ki traja tri mesece. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazilon o strokovnosti sprejema 15 dni po objavi splošna služba zavod? Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po za ključku objave. Delovna organizacija KREDAmv Po sklepu zbora delavcev, objavlja razpisna komisija prosta dela in naloge direktorja Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati še: — da ima višjo izobrazbo; zaželjena ekonomske ali kemične smeri, — da ima 3 leta delovnih izkušenj (od tega 1 leto na vodilnem mestu) — da ima srednjo izobrazbo; zaželjena ekonomske ali, kemične smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj (od tega 2 leti na vodilnem mestu), — da ima organizacijske sposobnosti in znanje za vodenje organizacije, ter da je moralno in politično neoporečen. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo v 20 dne obvestili o izidu razpisa. Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov Kreda Bled, Župančičeva 9, z oznako razpisna komisij; Slovenski kulturni prostor je eden V soboto in nedeljo so bili v Tr/ieu člani slovenskega prosvetnega društva Kraški dom iz Repentabra v Italiji — Želje po tesnejšem sodelovanju med obema občinama in sledili kulturnim dogajanjem. Zato v prihodnje od sodelovanja pričakujemo tudi strokovno pomoč, ki bi nam jo Tržičani lahko posredovali prek slovenskih kulturnih ustanov. Naša največja želja je, da bi se v delo društva vključilo čim več ljudi, saj le z živahnim kulturnim utripom lahko dokažemo, da smo in kdo smo.« Od blizu osemsto prebivalcev, kolikor jih živi v občini Repen tabor, jih v društvu sodeluje okrog 120. Precej je tudi mladih, vendar se ti bolj navdušujejo za šnort. Uredili so že nogometno igrišče, zdaj pa gradijo še telovdinco. Zavedajo se namreč, da morajo mladino obdržati doma, če hočejo, da bo negovala in utrjevala slovensko besedo. K sreči je občina Repcntabor pretežno slovenska, saj v njej živi osemdeset odstotkov Slovencev. Vendar pa je njihova socialna struktura precej šibka; v glavnem so delavci, obrtniki, kmetje. Vzrok je treba iskati v zgodovini, saj je bila pokrajina vse do druge svetovne vojne, čeprav je Trst blizu, precej odrezana. Glavni zaslužek je ljudem dajalo delo v kamnolomih. Sprejem gostov pred paviljonom NOB Tržič — Precej mrzlo je bilo v soboto opoldne, ko so Tržičani pred paviljonom NOB pričakovali goste, člane slovenskega prosvetnega društva Kraški dom i/ Repentabra, s katerimi drugo leto sodeluje trži-ška kulturna skupina Pobratenje. A kot da so naši rojaki mraz pregnali, s seboj so prinesli topel dih Krasa, voni morja, prijateljstvo. »Slovenski kulturni prostor je eden,« je ob snidenju dejal predsednik repentabrškega društva Milko Križman in s tem hotel povedati, da razdalje niso pomembne, da smo vsi en narod, vsi sinovi in hčere slovenske zemlje. Društvo Kraški dom je bilo ustanovljeno pred devetimi leti na pobudo članov pevskega zbora Srečo Kumer, ti so menili, da ena sama vrsta kulturne dejavnosti ne more odtehtati vseh želja. Tako so ustanovili še dramski odsek in oddelek za glasbeno vzgojo, v okviru društva pa deluje tudi športna rekreacija. »Stiki s kulturno skupino Pobratenje iz Tržiča, s katero sodelujemo drugo leto, nam pomagajo krepiti narodno zavest,« je dejal Milko Križman, »zato se bomo trudili, da jih čim bolj poglobimo. Nam manjka strokovnjakov, ki bi delo vodili V Kurnikovi hiši so popoldne odprli razstavo Repentabor, ki prikazuje življenje in delo ljudi v tej občim ODMEV NA BLEJSKE RAZGLEDNICE BLED — »V Glasu 19. oktobra je bil opisan moški WC kot posebnost Bleda, ker moraš stopiti na školjko, če hočeš potegniti vodo. Anonimno opisan. Res težavno delo. Priznam Naj vam izdam s tem v zvezi še eno blejsko zanimivost? Ves vesoljni svet je obseden od zna-čkomanije in še od raznih drugih mani j. Na Bledu pa imamo posebneža (zaenkrat ga še ne bomo imenovali), ki strastno zbira WC verižice. In to plastične in kovinske ... Očitno čisto nove iz železnine niso po njegovem okusu, ker morajo biti najmanj par dni prekaljene v našem VVC zraku. Svetujte nam! Nuj namestimo v stranišče skrito kamero ali naj damo namesto verižice nazaj »drat« ali navadno »špago«? Po lovico bi mu prostili, če bi nam izdal, če mogoče ne dela iz teh verižic kakšne nove tapiserije Tako pa je VVC samo odraz kul ture uporabnikov, tudi kar se tiče kvantaške folklore po zidu.« Zaposleni v prizadetem lokalu, K. V. in G. J. Nimam nobenih uiej za razrešitev te pereče blejske problematike. Von, da karkoli že namestijo gostinci v stranišča, izgineva kot »kafra«, zdaj še celo VVC verižice. Naša kultura, straniščna in sicer, je na žalost Še silno pri tleh. KOMUNALA SE V POLETJU KRAN^J — Večini Gorenjcev je Znano, Ha so zadnji dnevi silno hladni, še posebno pa )ioči. Nekako nam je jasno tudi, da v takem hladu in mrazu pod ničlo voda počasi že zmrzuje iu se nam prav kmalu obetajo tudi veseli poledični plesi po cestiščih. Vsem nam je torej znano, le kranjski komunali ne. Temperatura rastoče pada, vrli komunalci pa so v najbolj strupeno mrzli noči prejšnjega tedna meni nič tebi nič tako vestno polivali in zalivali kranjske ulice, da je bilo veselje. Slana je padla na Zlato polje in na okolico, komunalci pa Z vodo na cesto. Zgodaj zjutraj je bilo pravo veselje, ko so se delavci komaj lovili na motorjih in na kolesih ali na čevljih, kajti voda namerava v takem mrazu in hladu tudi letos zmrzovati... Ce je komunala še v poletju ali topli jeseni, se nam pa res ne obeta prav nič lepega ... Milko Križman, predsednik društva Kraški dom Moški pevski zbor Srečko Kumer je v kulturnem večeru navdušil z nekaj zelo uspelimi skladbami slovenskih avtorjev Na vrsti so gradbeniki Dr. Pavel Colja, župan občine Repentabor »Za Slovence je pomembno, da obdržimo sedanjo gospodarsko in politično strukturo, saj le na ta način lahko preprečimo priseljevanje in se obdržimo,« je za Mi Ikom Krizmanom povzel besedo župan občine Repentabor, dr. Pavol Colja. »Čeprav Slovenci v Italiji še nimamo zaščitnega zakona o manjšini, zanj se borimo, imamo vendarle določene pravice, ki Izhajajo še iz časov angleško-ameriške okupacije našega ozemlja po drugi svetovni vojni. Tako na primer v občinskih svetih govorimo slovensko, slovenske so šole, skratka, naše govorice nam nihče ne brani. Posebno pomemben je za nas osimski sporazum, ki nam omogoča večje sodelovanje z matično domovino, zlasti na področju gospodarstva. Kamnoseštvo, nekdaj vodilna panoga, zda i tone. Mladi iščejo lažje delo in boljši zaslužek. Zato v zadnjem obdobju skušamo čimbolj pospešiti razvoj kmetijstva in terciarnih dejavnosti, predvsem trgovine, želimo pa tudi, da bi se čim več na- BeOgrad — Vsa družbena nost za uresničevanje novih dr benoekonomskih odnosov v sta vafijskem gospodarstvu ne uspešna, če ne bomo samouprav-nih aktov in zakonov prilagodili novim usmeritvam. Zato je zvcaa pravnikov Jugoslavije danes pripravila v Beogradu posvet, na katerem bodo pregledali stanovanjsko zakonodajo. Kranj — Včeraj popoldne ie delovna skupina CK ZKJ obiskali Iskro Labor. Člani CK ZKJ so« pogovarjali s članicami osnovne organizacije ZKS ATC Labore o družbenem položaju žena v nasi družbi in njihovem vključevanju v politično in samoupravno tivl t nje. Poskušali so najti vzroke a majhno aktivnost žena tako v samoupravnih organih tovarn, tudi v delegatskih skupščinah njihovih organih. Hkrati pa pretresli, kako daleč smo z uresničevanjem sklepov zadnjega kongresa ZKJ o izboljševanju pob žaja žensk. Vreme — Medtem ko je bilo k* nec preteklega tedna živo srebro že krepko pod ničlo in je kazati^ da gremo s hitrimi koraki limi naproti, se je v nedeljo in včeraj ogrelo in ačelo deževati. Tudi za danes vremenoslovci ne napovedujejo bistvenih sprememb. Temperatura naj bi se ponoči spustih na 0 do 5 stopinj, podnevi pa se bo dvignila nad 10 stopinj. Moine so še manjše padavine. Kranj — Vse je pripravljeno za začetek gradnje večnamenskih prostorov z drsališčem v Savskem logu v Kranju. Podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev pri izgradnji in posolvanju novih prostorov v okviru Gorenjskega sejma so namreč pretekli teden poravnale še zadnje obveznosti. Pre-prek za pričetek praktično ni več, saj so dovoljenja, soglasja in finančna sredstva zagotovljena. Zdaj je na vrsti gradbena operativa Gradbinče-vega tozda iz Tržiča, ki so si teren že ogledali. Drsališčno opremo so zaupali Loškim tovarnam hladilnikov ter njenim domačim in tujim kooperantom, predvsem zagrebški Termomchaniki in zahodnonemške-mu Klimatechniku. Z njimi se je LTH iz škofje Loke tudi že dogovoril za ustrezne kreditne pogoje. V teh dneh je posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov projektanta, izvajalca in Gorenjskega sejma odpotovala še v Zahodno Nemčijo, kjer si bo ogledala še posamezne detajle drsališčnega sistema. Kranj bo torej le dobil ustrezne večnamenske prostore in drsališče. Nekateri so še do nedavnega omahovali, vendar je načelo samoupravnega sporazumevanja ter združevanja dela in sredstev našlo široko podporo med delavci večine organizacij združenega dela iz kranjske občine. Samoupravni sporazum o izgradnji nove hale je rezultat priza- trebuje tudi bogatejše in živahnejše družbenopolitično, kulturno? športno in družabno življenje. Novi prostori naj bi zato »pokrili« tako potrebe združenega dela, družbenopolitičnih organizacij kot zahteve kulturnikov, športnikov in Gorenjskega sejma. Novi prostori bodo razbremenili prezasedene dvorane v Kranju in obstoječo sejemsko halo v Savskem logu. Le ta je do sedaj uspešno zapolnjevala vrzeli pri organiziranju bolj množičnih prireditev v Kranju. V njej so se zbrali na svojem srečanju gorenjski aktivisti, svoie jubileje so proslavljale v sejemskih prostorih delovne organizacije (Zavarovalna skupnost Triglav, Jelovica, Iskra ...), v njej so bila razna športna srečanja (namiznoteniški dvoboj Jugoslavija—Švedska, proslava ob jubileju namiznoteniške organizacije v Jugoslaviji, odprto zimsko prvenstvo v malem nogometu...), poleg tega pa še številne zabavne prireditve in vseh šest sejemskih prireditev. 2elja in zahtev pa je iz leta v leto več, zato so tudi potrebe po novih prostorih vedno večje. C. Z. Naslednja številka GLASA devanj Gorenjskega sejma in vseh bo zaradi praznika izšla delavcev, ki menijo, da Kranj tak- . ■ ^ i šne prostore potrebuje, kot da po- V tOrek, D. nOVefTlDra Z UDARNIŠKIM DELOM DO BOUŠE CESTNE POVEZAVE — Krni skupnost Bela si je v planske dokumente za sedanje srednjeročno obda med drugim zapisala tudi urejanje vaških poti in vključitev Hraš v ■ krajevni avtobusni promet. Krajani Spodnje Bele in Hraš so z mckUn^. zaci jo ceste Tatinec—Hraše—Spodnja Bela pričeli že lani. Doslej so cestišče razširili in utrdili ter na nekaterih mestih zaradi drsenja zemlje post*t viti lesene škarpe. Obnovili in razširili so tudi pet mostov, ki so vse M) postajali ozko grlo za kmetijsko mehanizacijo in težke tovornjake. Šariti dela je zahtevala razširitev mostu na Spodnji Beli. Le gradbeni maierid so nabavili s krajevnim denarjem, vsa ostala dela pa so krajani opratf :. udarniškim delom ob sobotah in nedeljah. Računajo, da bi samo popu vilo mostu stalo blizu 150 tisoč dinarjev, s preko tisoč urami tularmsktfa dela pa so Hrašani in Spodnjebelani to številko močno znižali. Z ra? širitvijo ceste in mostov bodo dane možnosti, da se tudi Tatinec in Hntfc vključita v avtobusno povezavo s Preddvorom in Kranjem. — \« sfcb krajani Spodnje Bele in Hraš pri betoniranju mostu čez potok BttK* — Foto: C.Zaplotnik