uL’ilJu-
Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
0
Oi.
naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 54.
Maribor, dne 13 maja 1912.
Letnik IV.
Volitve v Kamnici.
Hud odpor je med ljudstvom mariborske okolice nasproti meščanom. 'Mariborčani so bili v.(jeni, povsod tudi v okoliških občinah poveljevati, kakor se jim je poljubilo. Temu paševanju s,e hočejo vendar volilci občin odpovedati in še odkrižati te_gai mestnega gospodstva 'in mestne nadvlaide, Vsi sloji, kmečki, delavski in viničarski,, so se začeli zavedati svoje onemoglosti in dobivajo vedno več razuma* Za pravice in dolžnosti javnega življenja. Tik 'Maribora so se vršile v občinah volitve. Povsod je bil hud boj ; Slovenci so fee prvič potrudili sistematično delovati v teh občinah, jöa poderejo neiriškutarsko in mestno nadvlado,
Le po hudem boju so ohranili nemškutarji svoje stanje; to pa 'radi tega, ker je pritisk iz mesta prevelik, ker so mnogi gmotno odvisni od mestnega mogotca, ki izrablja vedno in poysd:!) to odvisnost v politične namene. Žal je le, da bkohčani ne ravnajo po pregovoru:	„{Klin s klinom!“ Vsi ti mestni mo-
gotci, trgovci, gostilničarji, živijo od Vas, okoličani! Kadar prinašate svoje groše v njihove štacune, tedaj so z Vami prijazni, kadar so pa volitve, se vsi zarotijo proti okoličanom. 1 Kar leze in gre, če je le meščan, . uradnik ali Šta,cimar, krčmar ali obrtnik, vsi so proti okoličanu, ki redi s svojim denarjem in s svojo žuljevo roko vse sloje v mestu.
Le oglejmo si natančneje tiste, ki fso povzročili propad slovenskih kandidatov vi Kamnici. Slovenski kandidati slo propadli z malo manjšino; toda volilci niso izgubili poguma. S tem večjo vnemo bodo nastopali /prihodnjič. Volitve ne morejo biti potrjene, ker so se godile velike nerodnosti. {Ogorčeni so pa (domačini najbolj nad Vsiljivostjo meščanov. Slovenci so postavili le ctomaöine za kandidate, nemškutarska stranka pa je vrinila kar celo tropo tujcev: Ho.Ibau-erja, Grubitsoha, Dolečeka, dr. Lorberja, Bregarja, za namestnike: Starkela in \Schejicha.
Poglejmo si nekoliko natančneje naše nasprotnike v Kamnici!
B r e g at r, klobučar v Gosposki ulici, ki se je obogatil z denarji našega duhovništva in slovenske-
PODIJ^TKK*
Pripovedka.
Ko je Bog ustvaril svet,, se je zadovoljno obrnil po njem, rekoč:
„Tlako, zdaj sem izvršil veliko nalogo, vse sem usitvaril, kar je bilo dobro in potrebno, tudi človeka, ki sem mu dal svojo lastno podobo. Naj bo vreden gospodar mojih stvari na zemlji/“
Zamislil se je: Ah bo človek zadovoljen s Jem domovanjem ah ne? In ker je takrat tudi že delovar la sugestija, je prvi človek ravno v tistem trenutku mislil rajvno tisto, namreč: ah morem biti zadovoljen na tem svetu, ah ne ! ?
Vsedel se je pod figovo drevo, od katerih pravijo, da je Bog posadil prve v paradižu,, in je začel misliti, kaj.bi počel. Potem je zopet vstaji in ite sprehajal, ah ta nenadna izprememiba mu ni vtolažila duše, začutil je tako nekaj kakor dolgčas, katerega pa ni vedel s čim pregnati.
Cigaret Še takrat ni bilo, kvart in biljarda še tudi ne in ko bi prav bil, ubogi Adam ni imel soto-variša ; 1 vino pa, kakor veste, je iznašel 'še le oče Noe. Tako se je prvi človek kmalu nasitil v prepadu vseh dobrot in kadar je človek dobrega presit, »sfipo navadi želi za izpremembo kaj hudega. Tako je tudi Adam stopil do svojega stvarnika in mu tožil svojo nadlogo.
•„{Kaj pa torej hočeš, da naj še storim?“ pravi
Bog.
„(Stori kar hočeš“, pravi prvi človek, ,„pamo le glej, da ne ostanem sam, da mi ne bo dolgčas.“
„No, Če nimaš druge želje“, pravi Bog, „temu se lahko pomagia.“
Res, človeku ni dobro samemu biti, nacedimo mu pomočnico, njemu podobno. Nato se takoj odpravi na stvarjenje drugega človek^,.
Sveto pismo pravi, da je Bog poslal Adamu trdno spanje in mu med tem vzel eno rebro, iz katerega je ustvaril Evo.
ga kmeta, je rojen Slovenec, Sestra njegova še niti seda.j ne zna nemške besede. V njegovi trgovini je» vedno videti samo slovenskih odjemalcev; pri volitvah v Kamnici je volil proti slovenskemu domačinu, slovenskemu kmetu.
G r iu b i t s c h, trgovec v Gosposki ulici,, živi le od kupčije s slovenskimi odjemalci; zato jim nasprotuje pri vseh volitvah v 'mariborski okolici in noče slišati, da bi prišli v odbor (v Kamnici tudi slo-i venski domačini,
Martinc v Gosposki ulici si je 'pridobil velikansko premoženje; nanesli so mu ga skupaj r;(z-ni slovenski trgovci in prodajalci Spodnjegai Stajer-ja, Zato nastavlja v svoji trgovini odpadnike, verske in narodne, in voli povsod proti domačim slovenskim posestnikom v okolici.
Posch, trgovec v Koroški ulici, se posebno odlikuje ob volitvah v kmečke občine. Pri njem posebno kupujejo slovenski posestniki iz Kamnice in od Sv. Križa nad Mariborom. V 'zahvalo za to agitira in deluje pri volitvah proti tem posestnikom, ki hočejo biti lastni gospodarji v svoji občini.
Ravno tako so se (odlikovali S t r a s c h i 11' -F e 1 b e r, kateremu so dah slovenski Pohorci marsikatere dobičke, Vodenik iz Rošipaha. ip Piki to Maribora.
Tem vsem je moral priti, kakor povsod, na pomoč Župan dr. S c h m i d e r e r. Dr. Schmiderer ima vsl’ed svoje uljudnosti, s katero se 'še razlikuje od drugih nemških nestrpnežev, vsled mirnegai »na-Čaja in poštenosti v okolici precej ugleda. Ta ugled in to priljubljenost izrablja ‘pri vseh občinskih volitvah v okolici. Tiradi se pa radi tega, ker bi rad vzdrževal okrajni zastop mariborski v svojih rokah. Toda, gospod dr. Schmiderer, 'zapomnite si, da je ljuK'stvo v okraju že tudi nevoljno radi Vašega gospodarstva. Okrajni zastop mariborski ni za kmetijstvo 'in 'drugo gospodarstvo ničesar storil, temiveö le skrbi za to, da gre vse v prid meščanov.
Najbolj smo se pa čudih, da. sta pustila domačine na ced'iln M a r i n{š e k in S c h e r a k. Vrgli ste pri volitvah domačine, zato bode Vam pa povelje-
val, po ukazih meščanov tujec', meščan in šolmašter Hofbauer.
Gospod Pečar je odložil odborništtvo. Verjamemo, da se mu gabi takih volitev, pri katerih so prodrli na ceh črti mestni kandidatj.e. Mogoče gosp. Pečar vendar uvidi, da dela domačinom krivico in pokaže vendar enkrat hrbet tem mesltnim ljudem, ki so mu prizadejali že marsikatero bridko.
Posebno so se hudovali ljudje nad D o 1 e č e -kom. (Oče njegov je vrl Celi, pošiten mož. Sin je v davkarski iiilužbi in zato seveda mora biti na^hujši „Nemec.“ Temu gospodu bodemo še posvetih na primernem mestu. Vzame si na davkariji dopust, dai gre v Kamnico na 'volišče. Potomci Slokanov so povsod najbolj delavni za nemškutarstvo; to mi spodnještajerski Slovenci dobro vemo, pa da si upa kak Dole-Ček tako očito zatajil, slov. kri, tega nismo imeli za verjetno. To nam bo moralo pojasniti finančno ravnateljstvo.
Cujte in strmite! Neki protestant Scheuch, poštni' 'uradnik, je prišel v Kamnico še le pred kratkim, naselil se je v naših kiiajih, da bi reševal — nemštvo. Ta mož naj vodi našo občino! Volili so ga že za namestnika. Ce si bodo Kamničani pripuščali volitev taldh ljudi v občinski zastop, ne bo Čudno, Če res postupe župan slavnoznani A s s i n g e r.
Škodi.
Zgornja Ponikva.
Krasen 'dan je bil včeraj. Naralva je privabila staro in mlado na plan. Tudi prireditev našega Izobraževalnega društva se je nad vse sijajno obnesla;. Kozolec pred cerkvijo je bil ves okänöan, v; njem se je pa zbralo po večernicah gotovo 200 ljudi, domačih in sosednjih.
Zastopnik S. ‘K. S. Z. Fr. Žebot iz Maribora je v svojem govora v poljudni besedi in z zgledi narisal zbranim velik pomen izobraževalnega in organizacijskega dela naših društev. Priporočal je posebno 'mladini, naj se pridruži našim društvom in naj se izobražuje na podlagi krščanskih in narodnih načel.
Nekateri pa hočejo viedeti Še več, pa pravijo, da je takrat Bog že porabil ves materijal, iz katerega je ustvarjal svet in da je prišel v zadrego,, ko je Adamu obljubil družico, kjer je bil tega mnenja, da je že vse vstvaril, kar je bilo potrebnega. Vendar pa svojemu otroku ni mogel odreči prA-le prošnje, z*ato je sklenil, da tista stvar mora priti na svet m, vsak način, naj že bo, kar hoče.
Ko se je naredil mrak in je Adam zadremal, je Bog stopil tiho v stvojo delavnico in začel ustvarjati ženo.
Vzel je snežno belino in rdečo kri — svileno nit in žametno kožico zrele marelieje — dve zvezdi z nebeškega oboka — kačji strap, lisičjo zvijačo — pavovo gizdavost — našemljenost opično, maßjo potuhnjenost in hudobijo hudičevo — blebetavost papa-gajvo — nestanovitnost aprilovih dni — 'drdranje mlinskih koles in petje slajtfčevo — spanje rajskih duhov in nasmeh angeljski — sladkost cukrove bilke in grenkobo pelinovo — vse to je zmešal in iz tega naredil lepo punčiko in ji dal ime Eva. Pohitel je do Adama in jo posadil zraven njegja.
Ko se je prv5 človek prebudil in zagledal zraven sebe obljubljeno družico, se je neznansko razveselil in se ni mogel nagledati njenih lepih oči, ki so se mu zdele dve zvezdici z nebeškega oboka. — in se ni mogel načuditi njenemu lepemp obličju, ki je bito belo in rdeče kot sneg in kri, občudoval je njene goste svilene lase itd., na, še le, ko je začela govoriti, se mu je zdelo, da sliši slavčefvo petje in k'o se mu je nasmehnila, je vzkliknil od veselja:
...Ljubi Bog, kaj lepšega nisi mogel ustvariti“', in veselja, ni bito ne konca ne kraja. —
Minuli so trije dnevi in žena jebila vedno prijazna in ljubka proti možu, četrti dan pa sta prišla z besedami navskriž.
V početka mu je le ugovarjala, potem se je začela razburjati in nazadnje mu je skočila v liase.
Od tega dne prvi' človek ni več užival neskaljene sreče, včasih so se povrnili dnevi blaženega mira in pa medsebojne zastopnosti, pa niso trajali dolgo.
S tem pa Adam ni bil 'zadovoljen, šel je zopet k Bogu, potožil mu je svojo nadlogo, toda Bog ga zar vrne, rekoč:
„(Ljubi moj, tako si hotel imeti — sedaj pa že imaš, zato potrpi!“
j»|Oh, moj Bog!“ je jel jokaje tožiti Adam, .„kaj pa si mi 'dal za ženo ? Mislil sem, da imam angelja za družico, imam pa škrateljna. Ce jo nagovorim, mi obrne hrbet, Če se smejejn, se ona joka, če se jaz jokam, se ona smeje, Če s želim miru in hočem počivati, blebeta venomer. Kjakšna stvar je to, povej aji si mi zato dal ženo, da me trpinči; vzemi jo nazaj: 'deni' jo, kamor hočeš, samo reši me te nesreče, ako ne pa. obupam.“
Bogu se je usmilil: ubogi mož, zapovedal je svojim služabnikom, naj gredo po žensko in naj jo zapro v temno luknjo, da se poboljša — in tako se je zgodilo.
Cez teden dni pa pride zopet Adam pred Večnega Očeta in mu reče:
„.Oče ! Eno prošnjo imam do tebe, pa1 me ne smeš kaznovati za mojo nestanovitnost.“
Vsevedni Bog je že bral na obrazu Adamovem, kaj hoče; zato mu je po očetovsko zažugal s prstom, rekoč:
„Nikar si ne želi ničesar, za kar bi ti bilo pozneje žal, ker vedi, da je to zadnja želja, ki ti jo izpolnim in se ne bo dala več izpremeniti ! “
■■■.Daj mi nazaj družico, ljubi Bog“, je začel tožiti Adam, „odkar si mi jo vzel, mi ni več obstanka na svetu, vse je pusto; odkar ne čutim več njene mehke ročice na mojem vratu, neznan dolgčas me tare in Če bo prav včasih razposajena, ji ne bom zameril, zadovoljen bom z vsem, samo da jo imam zopet pri sebi/1
„(Varuj se“, pravi Bog, „(jaz ti jo zopet vrnem, ali nazaj je ne vzamem več in moja ušesa, bodo gluha za tvoje prošnje.“
Adam pa je zmajal z glavo, rekoč:
„Ljubi Bog, izm,ed dveh križev vzamem manjšega — nosil ga bom — brez nje pa ne morem več živeti ! “	„Am. Slav,“
Domaci pevski zbor je zapel več lepili in mičnih pesmic. Mladina nam je potem na odru pokazala, kaj zna. Predstavljala je mojstrski igri: „(Zupanov,a Micka“ in „{Rudeči nosovi.“ Godba iz St. Pavr la pa je med odmori igrala vesele komade. Želeti je, da se talke 'prireditve pri nas še večkrat ponovijo. Sv. Jurij ob Taboru.
Včeraj dne 12. maja je imela} Slovenska kmečka zveza tukaj političen shod, na katerem sta poročala deželni poslajnec za ta okraj dr. Benkovič m državni poslanec dr, Korošec, Mnogoštevilno obiskanem shodu je predsedoval gospod duhovni svetovalec Zdolšek, Izmed volilcev se je oglasil k besedi gospod Rančigaj, ki je v šaljivih besedah označil slaboumno agitacijo liberalcev. Shod se je vršil v najlejpšem (redu.	______
f Prof. Ivan Fon.
Celje, 12. majnika.
V soboto je preminul v Celju po dolgotrajni in mučni bolezni c. kr. profesor na slovenski gimnaziji
J.	F o n.	T ,.	. „.,
Profesor Fon se je narodil v Loki pri Zid. .mostu. Služboval je v Mariboru, Novem mestu in v Celju. Celje se mu je jako priljubilo.; »vsjrajal je na slovenski gimnaziji, na kateri je posvetil vse svoje moči uku in pisateljevanju.
Fon je bil jako vesten 'uradnik in je pazil posebno strogo na to, da bi se ne pogubila slovenska mladina. Radi te res očetovske skrbi za mladino je moral mnogo pretrpeti, ker ni bila1 vsem mladeničem vedno všeč strogost, s katero je Čuvala nad njimi skrbna njegova roka. Umrli se ni zmenil za take napade, temveč šel svoja pota v hrid mladine, v prici starišev. V šoli je bil natančen, toda nikdajr ni kazal onemoglosti v tem, da bi hotel doseči vspeh s petkami, kakor se to tako pogosto zgodi na naših šolah. On se je trudil, da bi pri učencih dosegel vs-peha, razlagal je temeljito predmete, koncem tečaja pa je bil dober in pravičen sodnik.
Fon je poleg vestnega učiteljevanja znatno o-bogatil slovensko slovstvo. Vedno je tožil, da imamo še tako malo slovensko pisanih učenih razpraf/. Čutil je sam, s kakimi težkočami se 'mora; boriti pisatelj, ki orje ledino. Pravilno stališče je zavzemal glede velikega lati nsko-slo venskega slovarja, češ, da se morajo prej predelati posamezni (pisjatelji temeljito s speoijalhimi besednjaki in komentarji. Lotil se je tega dela in zbral' v svojih komentarjih lepe frazeologije. Posebno je komentiral več 'knjig Cerarjevih.
Fon je živel in umrl za slovenske vzporednice. Zasledoval je njih napredek korajk za korakom, in Opazoval nedostatke raznih učnih knjig. Zlasti je premišljeval pouk iz nemščine, ki je delal slovenskim dijakom vsled nerazumljivih knjig mnogo neprhik. Plod* tega razmotrivanja je bila nova knjiga za prvi ih drugi razred; drugi Mel je v tisku. Mož je celo na smrtni postelji delal, samo da je končal to delo.
Sedaj je legel k počitku. ,'Iutri dpe 13, t. m. ob
4.	uri popoldne 1 se vrli pogreb. Ubranjen uto bo gotovo lep spomin v srcih njegovih ' številnih učencev in prijateljev, kakor tudi v naši slovenski literaturi. Bodi mu zemljica lahka! Slovensko kmečko 'zvezo bo zastopal državni in deželni poslanec gospod dr. Iv, Benkovič.
Reformni srednješolski zavedi in naši odnošaji.
Josip Wester.
1	Ljubljana.
I.
A, Gimnazije in realke.
Do leta 1908 smo imeli v naši državni polovici dva tipa srednjih šol: gimnazijo in realko. Nekatere gimnazije so imele v nižjih štirih razredih risanje kot bbvezni učni predmet; to so bile takozvane realne gimnazije, ki pa jih smemo šteti z vso pravico med gimnazije, zakaj v višjih razredih se njih učni načrt popolnoma strinja z gimnazijskim.
Osnova, gimnazijam je podana z odlokom na-učnega ministrstva! z dne 15, septembra 1849, štev. 6467, v takozvanem „organizačnem osnutku“ .('Organisationsentwurf). Ta osnutek je ostal skozi 60 let in dalje do danes kot splošno veljavni učni načrt. V tem je izražen namen gimnazijo s sledečimi besedami:	„{Višja splošna izobrazba! na podlagi bistvene
uporabe starih klasičnih jezikov in njih slovstva; s tem Ob enem priprava za vseučiliške študije.“ Popolna gimnazija obstoji iz 8 razredov: 4 tvorijo nižjo, drugi 4 višjo gimnazijo.
Nižja gimnazija pripravlja za višjo; vendar dosega s tem, da ‘vsak učni predmet relativno zaokroži in zaključi, enotno splošno izobrazbo, ki je za večje število življenjskih poklicov ' za želj en a (,jer-wiinschlich“) in zadostna (.{(ausreichend“).
Višja gimnazija pa nadaljuje 'ta pouk na bolj znanstven način in je takorekoč pripravljalnica za univerzo
Učni predmeti za gimnazijo so:
a)	splošno obvezni: verouk, latinščina, grščina, učni jezik (pri nas nemščina in slovenščina), zgodovina, zemljepis, rnaitemUtika, naravoslovje, prirodopis in kemija, modroslovna propedevitika; v novejši dobi (po 'novem učnem načrtu) tudi Še ; risanje, lepopisje, telovadba;
b)	relativno obvezni predmeti so deželni jeziki (v, posapnezmh kronovmah različni),;.
. ’ e) prusti predmeti: moderni jezici (pri has na poedimh zavochn irančoš|čma m lasoma), petje, ste-uograiija, deželni jeziki (ponekod).; opisna geometrija; fizikalne vaje (ponekod).;, prostoročno risanje in teicJjv-aciba, (dokler''se ta dva predmeta ne uvedeta kot splošno obvezna v smislu novega učnega načrta;, —
Taka gimnazija,, ki jo zovejo tudi .„i'hunuajtiistič-no“, obstoji bistveno neizpreinenjena že '62 let ; dve človeški generaciji sta se izobraževali na podlagi tega načrta, skoro že osem študijskih kolobarjev (turnusov) po 8 let je dovršenih.
Drugi tip dosedanje srednje šole tvori realka.
Kot organizačno osnqvo za, realke ima skoraj vsaka kronovina svoje deželne zakon,e, ki so bili potrjeni oktobra leta 1870, Sajmo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne ministrske naredbe v. ,'letu 1870—72; tako velja na primer za realko v Ljubljani ministerijalna odredba z dne 31. maja 1871, štev, 2431, Po tem takem so. 'realke v primeri z gimnazijami dokaj mlajši zavodi; najstarejši štejejo nekaj več kot 40 let svoje zgodovine.
Namen realke je:
1.	podati splošno višjo izobrazbo s posebnim ozirom na materna,tičnonaraVoslovne stroke;
2,	pripravljati za višje strokovne šole, to je za študije na politehničnih visokih šolah, na 'gozdarskih in rudarskih akademijah itd,, torej za višje šole, temelječe na realnih učnih predmetih.
Popolne (velike) realke imajo po '7 razredov. in se dele v nižje in višje realke, N|ižja realka (4-raz-redna( pripravlja za višjo in nudi do neke stopinje Zaokroženo višjo izobrazbo (tistim, ki hočejo, dokončavši te razrede, stopiti v praktično življenje.
Višja' realka (3-razredna) izpopolnjuje učno snov nižje realke in pripravlja zlasti za višje študije, temelječe na matemaiiČnornaravoslovnih vedah. In višja realka jie obstoji (kakor tudi ne vi(šja gimnazija) sama za se, ampak je vedno v zvezi z nižjo realko, ali pa 'tudi s štiriragredno realno gimnazijo starega tipa.
Učni predmeti na realki so (slično kot na gim-niziji);
a)	obvezni: verouk, jeziki (učni jezik, deželni in moderni jeziki), zgodovina, 'zemljepis, matematika, prirodopis, kemija, fizika, opisu.t geometrija, prostoročno risanje, telovadba. Kar se tiče učnega, oziroma deželnega in modernega jezika, /veljajo v raznih kronovinah posebne naredbe;
b)	relativno obvezni (v raznilh deželah razi»p ;
c)	Neobvezni ali prosti (različno).
Na realki torej v jezikovnem pouku ni, tiste e-notnosti, kakor je na gimnaziji; Uafavno, ker so re-aliČni zakoni v posameznih deželah v; soglasju s praktičnimi potrebami dotičnih pokrajin. In prav v tem tiči prednost realnih študij pred gimnazijalnimi.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 10, majnika,
V	{današnji seji se je nadolijevalo prvo branje vladne predloge glede uravnave, oziroma spremembe kompetence raznih ministrstev,.
Poslanec dr. Laghi ja. (je v nadaljevanju svojega govora ostro prijel ogrskega ministrskega predsednika zaradi njegove izjave v ogrski zbornici, da znana izjava avstrijskega ministrskega predsednika v avstrijski zbornici ne pomenja hič drugega, kakor vtikati se ,v ogrske notrapje zadeve.
Razen plenarne seje je zborovalo tudi več ufl-
sekov.
V	grajalnem odseku so se trudili, da dosežejo spravo med poslanci, ki so se v torkovi seji na surov način opsovali fin se je poravnava tudi že dosegla,.
V	narodno-gospodarskem odseku se je nadaljevala razprava o rudarskem zakonu. Tekom razprave je poslanec dr. Diamapd hudo 'žalil poljske poslance; ti so odgovorili s tem, da so zapustili odsek,
V	proračunskem odseku sta bila izvoljena poročevalca dr. Dulibič za 'pogodbo s parobrodnima družbama „.{Dalmatia“ in „Ragusea“, za pogodbo z „Lloydom!“ pa poslanec dr. K o r o Š e c,
V	justičnem odseku se je skončala generalna
debata 0 vladni predlogi, ki zadeva kazenske določbe upravnim potom. Vsled nesklepčnosti se je morala seja prekiniti.	>
Prihodnja seja državne zbornice se vrši pri* hodnji torek.
Dalmacija.
V	zallevi izpeljave protokola, sprejetega v nagodbi z dne 8. oktobra 1907, glede železniškimi zivez z Dalmacijo in dogradbe drugega tira na progi Ko-šliee—Bohumin, so se vršila od dn,e 6. do dne 9. t. m. v železniškem ministrstvu pogajanja med 'zastopniki ogrskega trgovskega in finančnega ministrstva ter med zastopniki avstrijskega finančnega in železniškega ministrstva. V vseh točkah je prišlo do sporazuma ter so sklenjeni projekti in je treba feamo še, da jih odobrita, avstrijska in ogrska vlada.
Konferenca je dalje določila, da mora biti liš-ka železnica dograjena najmanj do leta 1917. Z gradbn železnice ie treba pričeti Čim prej in sicer takoj, ko bosta obe vladi odobrili protokol. Železnica bo 230 kilometrov dolga ter bo stala 108,000.000 K,
ki jih mora plačati Ogrska, Kot koncesijo prizna avstrijska vlada zgradbo drugega tira železnice Košiče—Bohumin v, rajzdailji Ü3 'kilometrov, Junktim med tema dvema programa je tak, da začne avstrijska vlada v istem času graditi drugi tir železnice Košiče—Bohumin, ko začne ogrska vlada progo kranjska meja—Karlovac.
Hrvaško.
iz Splita: V Jelši na otoku Hvaru je umrl dne 10. t. m. zjutraj tamošnji župan Niko pl. D*iboko(Vič, ki je bil tudi predsednik hrvaške narodne stranke in v Jelši že nad 40 let župan. Bil je tudi deželni poslanec.
* * *
Kakor smo svoj čas poročali, se je bil umaknil p os laeec Pisačič hrvaški policiji vi Celje. Pred* par dnevi se je hotel vrniti v domovino, da obišče fsvojo rodbino. Opazoval ga je neki dunajski detektiv, ki je takoj sporočil v Zagreb, da se je Pisačič odpeljal domov. VNa kolodporu v Zagrebu so ga potem takoj aretirali ter ga ^odpeljali kakor zločinca skozi ulice na magistrat, kjer so ga zaslišali, ter s prihodnjim vlakom odpeljali v spremstvu detektiva v Sisek, Tu so mu Zagrozili, da ga bodo zaprli, Če ne zapusti Hrvaškega. Pisačič se je nato vrnil zopet nazaj v Celje.
Dne 9, aprila je zagrebška policija izgnala iz Zagreba sotrudnika lista „[Neues Tiagblatt“, Franca Bergsteina, na tri leta, češ,, da je pisal proti Ogrski in proti Čuvajevemu režimu. Dne 24. aprila je f Bergstein dobil obvestilo, 'da ga bodo 1 takoj zaprli, ako tekom 24 nr ne zjapusti Zagreba. Bergstein se je na to preselil v Sestine v bližnji zagrebški okolici.
Tu so ga sedaj orožniki aretirali ter ga uklenjene-ga tirali v Zagreb. V Zagrebu mu je zopet policija zagrozila, da ga odgonskim potom, iztirajo, ako tekom 24 ur ne zapusti Hrvaške. (Ker se Bergstein ni u-dal, so ga prijeli ter ga po odgonu iztirali na Štajersko, dunajski policiji so pa naznanili, da so iz Zagreba izgnali (vagabunda Bergsteina, s katerim se naj postopa po zakonu o vjagabondažL
Policija je pozvala pred-se poročevalce zunanjih listov ter jim zagrozila, da bo vse izgnala, ako bodo še tpisali proti vladajočemu režimu.
Zgani bivši poslanec in pravaški politik dr. Živko Petričič 1 je bil aretirafn in/ je uvedena proti njemu preiskava zaradi hudodelstva veleizdaje. Baje se je nekoč izrazil:	„Sem sicer nasprotnik Srbov,
vendar pa priznavam, da bi bilo bolje, ako bi bila Hrvaška pod Srbijo, kakor p(a pod Ogrsko!“
Ogrsko.
Ministrski predsednik 'Lukacs je imel dne 11. 1 t. m. dopoldne z Justhom konferenco, v, kateri mu je predložil sVoj elaborat glede volilne reforme. Njego- 1 va golilna reforma ima za podlago' stopnjo izobrazbe. (Volilna upravičenost bo odvispa o(d absolvirapih Šestih ljudlskošolskih razredov, katera predizobrazba I bo še le dala volilno pravico. Premoženjski census , bo prišel samo pri onih v pošjtev, ki n,as drug način niso upravičeni voliti, 'Samo v okrajih na deželi bo , oddaja glasovnic javna. Ministrski predsednik Lukacs ni prišel z Jiusthom do sklepa, ter bo nadaljeval svoja pogajanja v torek.
Bosna.
Skupni 'finančni minister Bilinski je sprejel dne 10. t. m. deputacijo železniških poduradnikov in delavcev bosanskih deželnih železnic, ki so zaprosili za izboljšanje njih materijelnega stanja in za tlzpre-membo njih organizacije. Minister je deputacijo sprejel zelo prijazno ter obljubil, da bo povodom s(vojega bivanja v Bosni in ko se bo poučil pri merodajnih krogih, po možnosti upošteval želje uradniška in delavstva.
Raznoterosti.
Pozor! Položnice „Slovenske Straže“1, ki1 jih sedaj razpošilja naše slovensko ' obrambno društvo po, raznih distih, so namenjene samo za prispevke za društvo. (Opozarjamo na to, ker so že večkrat nastale neljube pomote in so nekateri poslali po teh položnicah naročnino in druga vplačila za naš list. Denarja, ld se ga pošilja po teh položnicah, mi ne dobimo, z,a/ to prosimo, da naj se vpošlje vse feamo po n'aših položniđah : List „Straža“, Maribor.
Cč. gg. katehete opozarjamo, da se novi učni načrt dobi edino-le pri prečastitem knezo-Škofijskem, ordinarijatu in da se ga naj tam naroča, ne pa v tiskarni sv. Cirila.
Letovišče duhovskega podpornega drfuštva ob Bohinjskem jezeru se je otvorilo letos dne 7. maja. Duhovnikom ''se nudi najugodnejša prilika za okrepčilo v svežem planinskem zraku ob Bohinjskem jezeru. ‘Tikoma ob letovišču se nahaja eerkvioa Sv. Duha, kjer je možno duhovnikom vsak dan opraviti sveto mašo.
Pisarniškega pomočnika sprejme takoj c, kr. okrajna Sodnija v St. Lenar/tu v ■'Slovenskih ’ goricah. —
Zakup lovov v Savinjski dolini. ‘Za dobo od 1, julija 1912 do dne 30, junija 1918 se bodo bddali v zakup sledeči lovi:	braslon#ki v izmeri približno
4545 ha, izkjlicna cena 604 K; polzelanski v izmeri približno 1383 ha, izklicna cena 110 K ; vojniški v izmeri 223 ha, izklicna cena 10 K; petrovški v izmeri 2890 ha, izklicna cena 772 K. Licitacija za oddajo braslovškega in polzelanskega lova se vrši v sredo, dne 22. maja ob 5. uri popoldne pri Cimpermanu na
Polzeli, licitacija petrovskega in vojniškega lova pa v četrtek dne 23, maja ob 3. uri popoldne pri celjskem okrajnem glavarstvu, soba Številka 6, Pogoji za licitacijo iz oddaje so običajni.
Reformni srednješolski zavodi' in naši odnoša-ji. Podi tem naslovom pričnemo priobčevati temeljit referat o namenu realnih gimnazij in pravicah tovrstnih absolventov. Ker je pa • ta ustanova Sie nova in zato še zelo mulo poznana, opozarjamo občinstvo na tozadevno razpravo, da jo pazljivo prečita. Koncem maja bi se potem sklical shod vseh, ki se za to zadevo zanimajo poreci vsem. pač stariši), da se da prilika tudi naši javnosti, zavzeti Svoje stališče nasproti novim srednješolskim tipom,
V Gradcu so nemški nacionalni, kakor znano, tako gospodarili, da so vse zagospodarili in so morali prositi za vladnega komisarja. Nove občinske volitve bodo, kakor se govori,, še-le jeseni v oktobru.
Nemški Schulverein. Ravno danes, dne 13,maj-nika, mine 32 let, ko je izšel prvi oklic za ustanovitev nemškega Schulvereina, Mnogo poturic je že vzgojilo v tej dobi to nemško društyo in mnogo demoralizacije je zakrivilo.
Ribnikar aretiran. Znanega ljubljanskega tržnega nadzornika, velikega liberalca Ribnikarja, so v, petek poklicali na sodišče in ga je preiskovalni sodnik obdržal po zaslišanju v preiskovalnem zaporu. Ribnikar je baje glavni povzročitelj od liberalcev a-ranžiranih septemberskih dogodkov.
Zapomnite si Gornjesavinjčani! „Slov, Narod“ od sobote, dne 11. t. m. prinaša dopis iz Solčave, v J katerem pravi, da je ta kraj svetovno znan po zabito-; sti prebivalstva in psuje naše ljudi s tolovaji, Ker o-gromna večina gornjesavinjskegu prebivalstva noče trobiti v liberalni rog, zato je „zabito“. Zapomnite si dobro Gornjesavinjčani, kako grdo vas zmerja, glasilo liberalne inteligence, in pokažite zadnjemu liberalcu vrata! Z ljudmi, M so tako surovi, ne sme imeti noben pošten človek nič skupnega,
Pri žepu se za liberalca prepričanje neha. Kakor znano, so žalski liberalci najdivjejši in najstrast-nejši. Se dobro so znani izbruhi teh ljudi proti vsemu, kar je bilo v zvezi s katoliškim duhovnikom ali našim gibanjem. Spominjamo samo na, kravale proti misijbnarjem. Sedaj pa hočejo usmiljeni bratje, tedaj tudi „klerikalci“, ustanoviti bolnišnico v St. Petru v Savinjski dolini, a liberalni Žatčani se trudijo, dobiti bolnišnico v Žalec, in je že bila neka deputacija, kakor poroča „Slovenski Narod!“, pri konventu v Gradcu, In zakaj? „Slov, Narod“ pove: „Tržani si obetajo ž njo več prometa in zaslužka“, K še ft je liberalcu pač nad vse.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice:	pisdnka iz
Pilštafjna 5 K; upravništvo „Glasnika najsvetejšega Srca“ za kruh sv. Antona 34 K:	Mihael Sevnik v
Kapelah 10 K; konkurenti 41 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero: Bog plati!
Katoliška unija za 'Avstrijo naznanja spored zborovanja delegatov, ki se vrši dne 20. in dne 30, maja 1912: Sreda, dne 29. maja: ob 8. uri zvečer:
• pozdravni večer v »restavraciji „pjöhanneshof“, Dunaj, I., Johannesgasse 4. Četrtek, dne 30, maja: ob
8.	uri zjutraj : skupna božja služba v kapucinski cerkvi. Ob 9. uri predpoldne: zborovanje delegatov V glavni dvorani stare mestne niše, I. Wipplingerstr.
9.	Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2, Nagovor zastopnika prečastitega (episkopata. 3. Temeljn/a, podlaga (Unije. Volilni predlogi v centralni odbor in valitve. 4, Referati, katere imajo najodličnejši zastopniki različnih avstrijskih narodov, 5, Generalna debata in resolucija.
Z avstrijsko-italijanske meje. „Gazerai di Venezia“ poroča, da je pri Crignedalu patrulja) finančne straže iz Chiusaforte aretovafla štiri avstrijske topničarje iz Malborgheta, ki 'so prekoračili z bajoneti mejo. Odvedli so jih v zapore v Tblmezzo, a jih niso mogli takoj zaslišati, ker so znali govoriti samo češko. Pri poznejšem ‘zaslišanju so izpovedali, da spadajo k prvi stotniji 4. trdnjavskega topničars-kega polka, ki je nastanjena v Malborgbetu in da se pišejo Franc Duluch, Vaelafv Pelaimfuck, 'Jožef Vil-eck in Franc Leibar. Izjavili so, da so nevede prekoračili mejo.
Štajersko.
Maribor. Piše se nam: Vaša petkova radovednost me je gnala, da sem si ogledal tista „nemška srca“, ki so se^ udeležila sobjotne predstave za Kern-stock-ovo nemško (protestantovsko Šolo v Pesnici. Niste se motili, gospod urednik! Pri nas je res vse mogoče. Udeležile so se predstave tudi slovenske osebe, posebno so se odlikovale nekatere „frajlice“, ki se Čutijo narodne!! Lahko bi Vam povedal par imen, toda — nomina, odiosa, Dotične gospodične pa bi rad vprašal, kdo jim je dal ta denar, ali Slovenci ali Nemci, Prepričan sem, da bodo morale reči: 'Živimo samo po milosti Slovencev. V prašam jih tudi lahko z mirnim srcem, koliko so že dale za slovensko šolo ? Spokorno morajo priznati: Naš greh', naš greh!
Maribor. V nedeljo, dne 19. t, m., je na našem glavnem trgu šulferajnska javna tombola. Opozarjamo slovensko občinstvo na strogo nemško-nacionalni namen te prireditve. Sicer vemo, da bodo nekateri navzlic temu pridno kupovali srečke,
Studenci pri Mariboru. Dne 6, t. m. je ob y26. uri zvečer pri posestniku Tratniku v Studencih stanujoča 11 let stara rejenka skočila v Dravo, Vzrok
tega žalostnega dejanja nedoraslega otroka je, kakor se v obče sliši, slabo ravnanje ž pjim. Deklico je potegnil iz vode 141etni deček Fridau v Studencih, ki je slišal o njeni nameri,
Radvanje. Pred nehaj dnevi je 781etni zidar V. Pukl v Radvanju prekrival streho, Vsled visoke starosti je izgubil Pukl ravnotežje in je padel na tla, vsled česar se je tako poškodoval na hrbtu, da je moral v bolnišnico. Bi,a je Še sreča, da je padel na mehko travo, drugače bi se bil še lahko ubil,
Vurberg. Dekliška zveza na Vurbergu priredi veselico dne 16, t, m. popoldne ob pol treh v gleda-liški dvorani vurberškega gradu. Predstavljali se bosta igri '„[Sv, Cita“ in' „jKukaivica, modra ptica, ali boj za doto.“ Pevski zbor bo pa zapel tildi nekaj pesr mie. Prijatelji poštene zabave od blizu in daleč se uljudno vabijo. — Odbor.
Sv. Križ nad Mariborom. !Na vnebohod nas pridejo obiskat vrli mariborski katoliški slovenski rokodelski ; pomočniki. Predstavljali bodo ob 3_. uri popoldne žaloigro iv treh dejanjih ,„|Sinovo maščevanje“ in burko „Krčmar pri zvitem rogu.“ Na vspore-du je tudi govor. Cisti dobiček gre za .„(Slov, Stilar žo,“1 .Vsi zavedni Svetkrižani in sosedje pridemo na veselico.
Ormož. Mladeniške zveze ormoškega okraja, pozor! Pošljite mnogoštevilne zastopnike na sestanek mladeniških zvez v Ormož na praznik Gospodovega Vnebovzetja, dne 16. majnilca ob 3, uri popoldne. Pride govornik;, ki bo zastopal Slov, kršč. soc. zvezo.
Šv. Rupert nad Laškim, V nedeljo, dii e 19. maja, bo pri nas po rani sv. maši v kaplanip ustar novpi občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. Govorit pride znani mladinski organizator veleč, g. d r, J o s, H o h n j e c , profesor bogoslovja v Mar riboru, Sentruperčani, posebno mladina, vsi na to važno zborovanje!
Petrovče. V četrtek, dne 23. t, m., ob 3. uri popoldne, se vrši pri c, kr, okrajnem glavarstvu v Celju, soba štev, 6, dražba lova obširne občine Petrovr če. Prijatelji lova se na to tem potom opozarjajo in vabijo, dražbe ne zamuditi. Vzkllcna cena je 772 K.
Polzela. C, kr. okrajno glavarstvo v Celju je odločilo, da se vrši dražba lova občine Polzela, v sredo, dne 22, maja t. 1, ob Bi. uri popoldne na Polzeli v gostilni g. Alojzija Cimperman. Izklicna cena znaša samo 110 K. Zatorej lovci, puško v roke in najpoprej na dražbo, potem pa smelo na lov!
Poziv za olepsanje grobišča rajnega kardinala Missia.
Dne 24. mar,ai leta 1902 je zatisnil oči Jakob Missia na splošno žalost vseh katoliških Slovencev. Mnogo takih mož naš narod 'ni imel. Zato (pa je bila njegova prerana, nepričakovana smrt za nas Slovence hud udarec, V Bogu počivajoči kardinal je videl daleč ter mislil globoko, zato pa Uelo njegovo ni bilo delo samo enega dne ali enega leta, marveč za leta in leta, naprej je v najnevarnejših časih vzbudil in utrdil med Slovenci katoliško zavest. Sedanjemu živahnemu razvoju in delovanju je položil trden temelj kardinal Missia, Se čez grob so mu zato Slovenci dolžni zahvalo!
Pa ravno tega 'znamenitega moža grob priča, kako malo znamo mi Slovenci cenili svojé velike može. K zadnjemu počitku so ga položili na Sv. gori v kapelici sv, Mihaela,, Grob krije kamenita plošča z grbom pokojnika ' in napisom:	Jacobus Cardinalis
Missia, K zglavju pride še — po testamentaričnl določbi visokega pokojnika — križ in kratek napis. In zares, več kbt skromen grob za takga moža, kakor je bil kardinal Missia! Silno ubožna in zapuščena pa je še ‘zlasti kapelica sama. Altar je potreben temeljite poprave, altarna podoba je jako slaba, v oknu navadno steklo, slikarija rp^na, To je grobišče nepozabnega kardinala Missia! Kakšne Spominke in grobišča pa štavi svet svojim možem, za narod, državo, človeštvo neštetokrat manj zaslužnim!
Dosedanji pozivi za olepšanje in vsaj dostojno opremljenje grobišča, žal, niso našli odmeva. A hvaležnost nam to narekuje kot sveto dolžnost. Zato se obračajo podpisani bi/vjši tajniki pokojnega kardinala do vseh katoliških, zavednih Slovencev, v prvi vrsti pa do prečastite duhovščine, osobito goriške nadškofije In ljubljanske škofije, z iskreno prošnjo, naj pomagajo, da se postavi velikega kardinala vredno in dostojno grobišče. Dobro došel nam je vsak dar; jasno bo pričal o hvaležnostipolnem spominu, v katerem živi kardinal Missia med nami. Sicer dobroverno, da prečastita duhovščina itak doprinaša v,eiike denarne žrtve na vse strani ; tojlia vkljub temp upamo za trdno, da ne prosimo zastonj in se blo moglo napraviti kmalu Če ne dragoceno, pa vsaj lepo in dostojno grobišče nad telesnimi ostanki preporoditelja katoliške zavesti (v Slovencih, kardinala Mistsia.
Vojska»
Mirovno posreiKolvanje.
V evropskih političnih krogih razširjeno mnenje, 'da more dati italijanska akcija v Egejskem morju povod za uspešnejše posredovanje velesil pri Turčiji, je vzbudilo ponekod upanje, da se bo v kratkem pričela nova akcija velesil za mir. V dunajskih političnih krogih opozarjajo na dejstvo, da doslej Še noben kabinet ni začel s takim posredovanjem in da takega posredovanja tudi za dogleden Čas ni pričakovati.
Kako so Italijani zasedli otok Rodo s.
Italijani so skrbno prikrivali svojo namero zasesti otofk Rodos do zadnje minute* kar pa je bilo še zlasti zategadelj težavno, ker so Italijani vseh 8000 mož, ki so jih izkrcali na otok Rodos, v'zeli iz Tobruka v. Tripolitaniji. Pod pretvezo, da nameravajo Italijani (zasesti neko važno postojanko v Tripohta-niji, so vkrcali na ladije vojaštvo in so odpluli v nasprotni smeri od Rodosa. Se le na 'širokem morju so spremenili smer in so dospeli dne 3. majnika ob 6. uri zjutraj pred otok Rodos. Meti tem, ko je del vojnega brodovja krožil okrog severnega dela otoka, se je izvršilo povsem nemoteno izkrcanje 8000 mož na južnem delu otoka pri vasici Kalitea. Izkrcanje se je vršilo baje ,v dveh urah. Turška potladka otoka se je umaknila v hribovite dele otoka, od koder bo Še napravila Italijanom marsikatero preglavico.
Beda v Italiji,
Brezdelnost ,v Italiji od dne do dne bolj nevarno narašča. Gospodarska kriza je že tako velika, da 'mora vlada računati z gospodarskim polomom. V; južnih provincijah so že delj časa poskušali na u-kaz vlade z deli za silo, V Lombardiji in v drugili deželah trpi prebivalstvo strahovito zaradi pomanjkanja dela, V Miia-pu sajmemu je 30.000 delavcejv že sedaj brez dela in kruha, Odpomoč je nujno potrebna, sicer lahko obupnost rodi v masah fiajhujše posledice. Tudi v Rimu in Neapolju se širi brezjdel-nost, dasiravno tam vsled neprestanih vojaških transportov ni tako občutiti gospodarske krize.
Veliki turški vezir je izjavil poročevalcu pariškega lisita JMatin“, da se položaj Turčije ni nič iz-premenil, četudi so zasedli Italijani otok Rodos in še nekaj 'drugih malih otokov, Mir je le mogoč na podlagi dejanske suverenitete sultana nad Tripolitanijo, potreben je pa zlasti radi tega, ker bi znalo podaljšanje sedanjega položaja resno kaliti svetovni mir. Velevlasti morajo najti sredstva za pričetek posredovanj, ki so za nas sprejemljive.
C o 1 n i n a na italijansko blago.
Turška senat je sprejel dne 10, t. m. zakonsko predlogo, glasom katere se nalaga na italijansko blago, izvzemši žveplo,, 100% colnine, S to odredbo bo popolnoma onemogočen uvoz italijanskega blaga, kar bo imelo za posledico, 'd'a bo zadobila italijanska trgovina udarec, ki ga bo občutila še več desetletij, kajti ravno italijanska trgovina ima v evropski Turčiji, v Mali Aziji in v Siriji svoje najboljše odjemalce.
Pomorska nesreča.
„(Ti it a nie“ in denarne nakaznice.
Med 'milijoni poštnih stvari, ki so se potopile s „Titanicom“, se je nahajalo brez dvoma, tudi mnogo mednarodnih denarnih nakaiznie. Misliti je, Sa stopijo izdajatelji teh poštnih nakaznic v zvezo s še živečimi osebami, katerim v korist so bile nakaznice izdaje in da se te osebe obrnejo na dotične poštarje. Zato je glavni poštni' urfad v Washìngtonu naročil vsem poštarjem Združenih držav severoame-riških, vsakemu 'tozadevnemu poizvedovanju takoj obrniti dolžno pozornost in poizvedbe takoj sporočiti tretjemu pomožnemu glavnemu poštarju, da se more vse storiti in omogočiti brZo izplačanje poštnih nakaznic.
Razgled po svetu.
Ekstempore na odru vzrok odpusta, Berolinhki igralec Spira je pri vprizoritvi veseloigre „Polkovne dame“ napravil ekstempore, to se pravi, storil je nekaj, česar pisatelj igre ni predpisal in storil je to z vspehom, kajti občinstvo mu je bučno ploskalo. Nekemu drugemu igralcu pa to ni bilo všeč in ravnatelj je vsled tega ekstemporiranje prepovefdal. Spira pa se ni udal in ker je svoj ekstempore pri prihodnji predettavi ponovil, je bil odpuščen. Zdaj je vložil proti glediškemu ravnatelju tožbo na izpolnitev po-ohdbe in razume se, da so igralski krogi jako, radovedni, če obvelja ekstempore kot zadositen povod za takojšnji odpust.
Usoda slavnih mož. i Zanimivo literarno vspo-minko pripoveduje v „Birž. Ved.“' ruski profesor Bo-robičkov. Leta 1890 je prišel v Kristi'anijo, kjer je ta? krat živel Henrik Ibsen in je hotel obiskati slavnega dramatičnega pesnika. Ko je stopil v pristanišču iž ladije, je takoj vprašal, kje stanuje Henrik Ibsen. PristanišČni nadzornik mu je {uljudno odgovoril, da je „znani brivski salon“ gospoda Henrika Ibsena takoj za prvim voglom. Profesor je šel k temu brivcu, se dal obriti ter med tem vprašal, kje stanuje oni imenitni pesnik, ki ima isto ime, kakor brivec. Nihče ni t)ega vedel. Toda brivec je končno vendar-le pjrišel na originelno misel ter svetoval profesorju, naj gre na magistrat,, kjer mu bodo nedvomno povedali, kje stanuje „oni gospod, ki piše.“ Tam je izvedel ruski pedagog, da je Henrikov Ibsenov v Krlstianiji 270 in da .„mnogi od teh tudi pišejo“ — toda za pravega ni vedel niti eden izmed uradnikov. Končno se je profesor domislil, da bi bilo pač najboljše iti v gledališče ter se tam informirati pri igralcih. Eden od teh mu je pokazal vilo, v kateri je stanoval Henrik Ibsen in kjer ga je profesor Borobičkov tudi faktično dobil. Ko mh je med pogovorom vse povedal, se je pesnik nasmehnil in dostavil: ,„(Najboljše pri tem je, da skoraj vsaik od teh Henrikov Ibsenov dobiva dan zadnevom iz tujine kako pismo, ki jei namenjeno meni, ki mi ga pa le včasih dopošjje, ker noče vsak izmed teh biti neplačan pomočnik pošte.1“
Vsim blagim prijateljem in znancem, ki fo prihiteli od blizu in daleč, da so spremili mojo nepozabno, iskrenj ljubljeno soprogo
k večnemu počitku, vsim, ki eo se me spominjali v ljubezni in sočutju ob tem krutem udarcu, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Ivan Kranjc,
tovarnar gl nskih izdelkov v Grižah in veleposest v Celju.
Le pristna s to le 61
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Prvi paromlin v Slov.goricah v Kaniži p.Pesnici
Mojim cenjenim odjemalcem!
Prodal sem svoj paromlin g. Francu Ehrlichu, veleposestniku v Št. liju. Prodaja in prevzem istega se je izvršila dne 1. maja t. 1. in prosim cenjene odjemalce, da izkažejo mojemu nasledniku isto zaupanje.
Udani
Karol Rango.
Kaniža pri Pesnici, majnika 1912.
Cenjenim odjemalcem!
Naznanjam, da sem s 1. majnikom t. 1. kupil paromlin od g. Karola Rengo in prosim cenjene odjemalce n slavno občinstvo, da mi izkažejo isto zaupanje, kakor mojemu predniku. Obrat se bode nadaljeval brez spremenbe, oprava paromlina je moderna, kar zajamči, da se zmelje na dan 150 vreč moke.	Z velespoštovanjem
Franc Ehrlich,
Kaniža pri Pesnici, majnika 1912.

o 2 «-s
es *> a M H
i ® j»	©
01 > « t* ©
.a ©
^ if^-a
o
e3

■C1 M ns © S Ons 0.*g
a ö -g
m.
s>w
o
g rt .. Id .. 53
* ® S «Sog
g s-4!
a ® g
© © 'Si1 'S ® •
CS ^
o wo-©1
M o5 > »’S o
o p,
©
ÜE I s*
i ©
l^io
il « .fc-S !-•§
'■3 a
® §
■P
Hotel Trabesinger
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojika m Pepca Leon.
v Celovcu
Velikovška cesta
it. 5
Slavni ameriški iznajditelj Edison hoče živeti 150 let,
in ko so ga vprašali, kako hoče doseči to neverjetno visoko starost, je odgovoril: „Samo s pravilno prehrano“. Brez dvoma je, da največ ljudi s slabo, nepravilno prehrano šiloma skrajša svoje življenje. Metuzalemovo starost dobimo samo še v pravljicah, vendar se prav mnogo lahko doseže z rednim načinom prehrane, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmana, Pristley in Lavoisier.
Po temeljitih principih teh učenjakov se je sestavilo živilo Nntrigen, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam primerne prehrane.
Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki vpliva na trenotno, nega je živilo idealne sestave, čigar izbornost je dokazana z analizo poverjenja kemičnega preizkuševališča.
Naj se torej vsakdo sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigena I
Akoprav je združeno s hudimi materijalcimi žrtvami, smo se vendar odločili, da pošljemo
vsakomer
%. ii 1
j popolnoma zastonj Nntrigen na poskušajo in popolnoma zastonj poučno knjigo
da pride tako vsak, tudi najrevnejši v položaj to živilo, ki se po pravici imenuje kralj živil, spoznati zastonj in brez vsake obveznosti.
Ta izredna ponudba velja samo za kratek čas, zatorej je v vsakogar interesu, da to brezplačno pok kušnjo takoj zahteva z dopisnico.	127
Podjetje Nutrigen, Budapešta VII, Elisabethring 16 abt. 174,
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žga,njeto6, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravništvo tega lista.	92
Mohorja ni —	, Slovenska Straža“
Vas kliče! Pri sprejemu knjig daruj v-ak večji ali manjši znesek -^Slovenski Straži4* !
Loterijske številke: Dne 11. maja 1912.
Gradec	63	78	17	79	36
72	68	67	24'	20
Franc Kampuš, Z9.PoH»*ava
pri Pragarskem
priporoča vsem kmetom najnovejše ročne mlatilnice, vitle ali gepine, mlatilnice, slamo reznice, repcreznice, pluge, brane, okopalmke in osipalirike, stroje za košnjo, va seno obračat tn grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katenh se prihrani ena tretjina zrnja, sesali; e za studence in gnojnico, miine za sadje in grozdje, stiskalnice ah preše, tehtnice vsake vrste, tudi mestne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobüe na bencin ter sesalni plin, šivalne stroje, stroje za lot čar j e in opekarje, tudi opreme za opekarje, naj novejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno in parno meč, domači izdelek. Vsa popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni račnmjo. V zalogi imam vedno oko i 200 do 300 strojev. Imam tedi nsjsovejše kotle brzcparilnike „Ada-Separator“. Zmerna, nizke cene, ugodni plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje jrdem na svoje stroške k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorimo.	118
ICitajske kapljice la
. jrn	f	P«rabi teh kapljic preneha takoj
I zobobol. Se takoj dopešije kot vzorec brez vrednosti, če se naznani natančen naslov ia se priloži v znamkah 1 K 20 vin.
Mesina lekarna pri c. kr, .Orlu" ¥ Mariboru
Girini tri tik rotovia. 113
Aparat za lotanie
keker ga kaže	poleg
mam	Stoječa
siìka
in kateri bi v nobeni •ams	uaj ne manjkal, se dobi
Zinauer & Co.
sai Su. Jakob v Slov. go.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanii, Celie
Narodni dom
prodala vsakovrstno blago, kakor: možko In žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zelo znižani cenil ^
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
:xxxxxx?xxxx:
i. K 5*60.
Sja ' A. TEIEREYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot »arst». znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsams s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, j>n slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in m izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- i jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr s starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
u!£h
Balsam
« &£«£***-
JJSßWf fc fentrtt*
žganiarna
v C etili
priporoča svoje doma žpns , »j r ; situaste, tvapimc, siate f “T *
Infösvtgisdf1 knhem évyfi lili? éPÈk	11
ftmMI Utili	nf
I
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.