53. številka
Ljubljana, v ponedeljek 6. marci ja
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemal) za a v str i j s k o-og o rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 pld., za čet H lota 4 ;'l<l Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesce 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 1<» kr. za mesce, po 80 kr. za Četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irat.i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo jr v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolna". U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor poslanca g. dr. Vošnjaka
v državnem zboru dne 2. marea t. 1. (Po stenografičnem zapisniku.)
Pri tem poglavji oglasil sem se k besedi, ker hočem ves zistem zdanje učne uprave kritikovati in torej nečem stoprv pri posamičnih poglavjih pred-našati svojih pritožb.
Mi slovenski poslanci smo tudi v državnem zboru v zelo težavnem stališči; mi smo del večine, mi smo vladna stranka in tudi v resnici glasujemo za vse predloge, katere nam predloži vlada. Glasovali smo za brambeni, za zemljiščni, za hišni davek, za davek na petrolej in za carino pri kavi. In če se oziramo v domovini svojej in se vprašamo, kako je vlada svoje obljube, to je obljube prestolnega govora, v kolikor se tičejo izvedenja narodne jednakoprav-nosti, spolnila, pokaže se nam žalostna podoba. Mi namreč opazimo, da praktično izvedenje narodne jednakopravnosti za te vlade da zdaj za nas Slovence nij le nič napredovalo, marveč pomisleka vredno nazadovalo. (Istimi! na desnici.)
Naš jezik, kateri je uže skozi desetletja veljal v uradih kot sodnijski jezik, iztirava se najedenkrat iz njih, in celo v Kranjskej, kjer vender po slednjej ljudskej štetvi stanuje 447.3G6 Slovencev poleg 29.392 Nemcev in Kočevarjev, proglaša se slovenščina ne v deželi navadnim jezikom (Čujte! na desnici), in Nj. ekscelenci gospodu pravosodnemu ministru se do sedaj nij posrečilo, s svojimi določbami in odločbami tem abnormalnim razmeram konec storiti.
Če se obrnemo k šoli, vidimo, da zdanji gospod naučni minister krepko stopa na širokej poti Stre-mayrjeve germaniza rije. (Veselost na desnici.) Nj.
ekscelenca gospod ministerski predsednik zagotavljal o vsakej priliki, tu in v onej zbornici, da je njega trdna volja, da morajo biti narodnosti v Avstriji jednakopravne, in on zagotavlja to tako odločno, da smo gotovo vsi culi. Poleg njega sedeči naučni minister pa baje vender vsa ta zagotavljanja preslišuje. Visoka zbornica je uže v letu 1880. sprejela dve resoluciji, katerih jedna se je nanašala na srednje šole, druga na učiteljišča. Z resolucijo, zadevajoče srednje šole, se je naučni minister poživljal, naj v slovenskih okrajih v srednjih šolah slovenščino u pelje kot učni jezik. Od tedaj minili sta dve leti, in v naših srednjih šolah se nij storil ni jeden korak v zboljšanje, zgodila se nij najmanjša premeniba, da bi se tej resoluciji ustreglo. V kratkem bodem tu samo srednje šole v pojedinih kronovinah omenil, da pokažem, da je vse ostalo pri starem in da ovire, o katerih smo se tolikrat v tej visokej zbornici pritoževali, še vedno obstajejo.
V Gorici je učni jezik na tamošnjih srednjih šolah nemški, da si je le malo število nemških učencev na tem zavodu, v tem ko je večina Slovencev in Italijanov. Posledica temu jo, tla učenci, ki ne-znajoči nemščine v to srednjo šolo hočejo prestopiti, se ne morejo vzprejeti, ker ne dokažejo dovoljnega znanja nemščine.
Pri vzprejemunji v slednji tečaj se je zgodilo, da se izmej 44 oglašenih učencev 14 nij vzprejelo, češ, da premalo znajo nemščino. (Čujte! na desnici.) Bi si li tu ne moglo lahko pomoči, če bi, kakor sem nasvetoval in kakor tudi resolucija zahteva, se vsaj na spodnjih razredih realke dotični deželni jezik upeljal kot učni jezik.
Nij li velika krivica za kmeta, ki mora nositi
vsa bremena, če najde, hoteč svoje sinove poslati v srednje šole, te šole zaprte, če je ljudstvo prisiljeno, otrok«4 prej jeduo ali več let pošiljati v pripravljalne šole, prodno morejo vstopiti v srednje šole? V (rorici je taka pripravljalna šola, katera slovenskemu prebivalstvu v toliko nalaga breme, ker morajo otroci jedno leto čakati, da morejo vstopiti v srednje šole, kar se pri srečnejših narodnostih no nahaja, ki imajo srednje šole v svojem jeziku. Vender si učenci v teh pripravljalnih tečajih ne morejo prisvojiti potrebnega znanja nemščine, kar je lahko umevno, ker v svojih družinah ne govore nemški, uiarvee slovenski ali italijanski.
V Trstu in drugem Pri morji, v Istri so samo nemške in italijanske srednje šole in niti jedna slovenska ali hrvatska, kakor bi bilo primerno številu prebivalstva Slovencev v teh deželah.
Za Kranjsko nahajamo v budgetu tri srednje šole izkazane, in sicer v Ljubljani, v lludoltbvcm in Kranj i kot slovcnsko-nemške. To zaznamenovanjo pa je popolnem napačno: kajti te šole so v vseh glavnih predmetih nemške. V Ljubljani so res takozvani slovenski paraleln* razredi; a uže v prvem letu teh praralelnih razredov se predava del predmetov v nemščini, v tretjem letu so uže vsi predmeti nemški, tako da se tu pač no more govoriti o slovenskih paralelnih razredih. Istotako je tudi v Hudollovem in v Kranji. V Stajerskej je na srednjih šolah v Cclji, Ptuj i in Mariboru urni jezik za vse predmete nemški, da si statistični izkazi kažejo, da je polovica učencev na teh zavodih Slovencev in tla si v ('olji in skoro gotovo tudi v Mariboru se vsako leto primeri, da se učenci, ki vstopijo iz  ljudskih  šol,  ne   vzprejmo  v  srednje šole
LISTEK.
BTOT.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) T»**vii I<»-ji.
(Dalje.) XIX.
Fomuška in Fimuška, prav za prav Tomaž Lavrenčevič in Evfemija Pavlovna Subočev imenovana, bila sta oba potomca jedne ter iste stare plemeni-taske ruske obitelji ter baje tudi najstarejša stanov-nika mesta S. Gotovo da sta se vzela uže v vrlo ranej mladosti in pred mnozimi mnozimi leti; živela stu potem v hiši, po starem očetu podedovanej, ter vedno tako živela, kakor je bilo za čas njijiue mla dosti obično. Rekel bi skoro, da se je za ta dva človeka Časa kolo ustavilo: nič novega nij prekora čilo meje te „zelenice". Premoženje nij bilo Bog si zna kako veliko; kljubu emancipaciji donašali so jima kmetje nekatere krati v letu perutnine in druge jestvine; vaški starešina prišel je v določenem času z danjem in dvojico jerebic, o katerih je dejal, da jih je v gozdih ustrelil, akopram teh uže davno več bilo nij; kakor je navada, pogostili so starešino na pragu s čajem, poklonili mu kapo iz ovčje volne in par zelenih usnjevih rokovic ter ga odpravili s po
zdravom: „Hodi i Bogom!" Tudi ostali posli nijso bili Subočevljeve hiše zapustili. Stari sluga Kalij opit: v neobi&no debelej suknji z visokim zavratnikom in malimi jeklenimi gumbi prijavljal je kot nekoč: Jed je na mizi", ter potem za stolom milosti ve svoje gospe stoje — zaspal. Njemu je bil buifet v varstvo izročen; vse specmje, kardamome, citrone itd. izdaval je le on — in ako ga je kdo vprašal, je-li uže slišal, da so kmetje osvobojeni, to je vsaki-krat odgovoril: da so marsikatere bedarije nu svetu govore; morda se je s Turci to dogodilo, toda ž njim se kaj tacega, hvala Bogu, nij z godilo! Pulka, služkinja vrlo majhne postave, bila je zaradi zabave in razveseljevanja v hiši; Vazilijevna pak, stara dekla, prihajala je opoludne v sobo z velikim, tenmo-bojnim robcem ovit.; ter s slabim, tresočim se glasom raznovrstne notice pripovedovala: o Napoleonu L, o letu 1812, o antikristu in o belem mu-riuu, ali je pak žalostna naslonila čeljust v roko in svojej gospodi povedala, kaj se jej je sanjalo ali kaj je/ karte kažejo.
Hiša Subočevljeva razlikovala se je od vseh druzih v mestu; bila je čisto iz hrastovega lesa narejena; okna so bila štirivoglata, a zimski zaboji na oknih ostali so tudi po leti. V hiši bde so vse mogoče sobice in izbice, sobice pod streho, ormare za sedeti in ormare na malih tankih izrezanih nogah, vrata in stopnice in Bog si zna še kaj vse. Pred
hišo bil je majhen ograjen vrt, t. za njo veliki vrt in za tem hlevi ea perutnino, polje, kleti - telo gnezdo! Ne da bi vsi ti prostori polni bili, ne, bili so še iz starih časov nekateri čisto prazni in uže na pol propali. Subočevljevi imeli so tudi par silno starih konj, katerih (eden je od same starosti uže bele maroge dobiva). K večjemu da so jih vsak mesec jedenkrat upregli v voz, celemu mestu znani, podobnem velikemu globusu, ki je spredaj vrata imel ter s starim rumenim žametom tapeciran bil. Tudi kočijaž je bil prava starožitnost, duhteč po kolomazu jn smoli, a brada začela se mu je koj pod očmi, tako, da so sieherno bele trepalnice izgledale kot slapovi na brado padajoči. V svojem kre-tanji bil je tako počasen, da je pet minut potreboval, dokler ee jedenkrat njuhal, dve minuti, da je bič utaknil za pas in cele dve uri, da je jednega konja upregel. Zval se je Peitiško. Ako sta se stp.rca le koliko navkreber peljala, uže sta se bala, kar se je takoj ponavljalo, ko sta se peljala nizdol; držala tsta se  za jarmen v vozu in na  kočijaža vikala:
„Konji, konji.....oni imajo moč kot Samuel —
u midva sva lažja kot pero, lažja kot duh!! . . .
Celo mesto smatralo je Subočevljeve na pol norimi ljudmi; — ona priznavala sta tudi sama, da tega sveta sedanji red ne razumeta: taka, kakerina sta bila, ko sta se rodila, odgojila in poročila, takšna ostala sta do deuašnjega dne.   Samo jednega
zaradi preslabega znanja nemščine. Bero se in slišijo nijso zmožni, da bi pouk  v  tem jeziku vporabili
večkrat pritožbe, da om učenci, kateri se vzprejmo, v prvem razredu srednjih šol jedno leto dalje ostati morajo, ker ne morajo zahtevam učiteljev, ki v nemščini predavajo, zadostovati. Torej tudi v tem je omejitev in zatiranje Slovencev, katerih otroci jedno leto izgubiti morajo, v tem ko drugi narodi nijmajo te škode.
Preidem torej  k učiteljiščem.   Glede teh je
primerno.
Mnogo slabeje je v Koroškej; žal, da sem prisiljen o razmerah v Koroškej nekoliko bolj obširno govorili in visoko zbornico prositi, da mi ne odreče svoje pazljivosti, če bodem tudi različna pisma z dovoljenjem gospoda predsednika prečital, da opravičim ono interpelacijo, katero sem stavil v tej visokej  zbornici, katero je neka stranka tako
poslanska zbornica v 81. seji 1880. leta stavila; slabo obsodila. Nikakor pa me ne bode govorečega resolucijo, naj se upelje na učitelj ščih v Ljubljani j o teh razmerah preplašila čudna opazka gospoda in Mariboru slovenščina kot učni jezik, ker so ta j dr. Russa, kateri je slednjič, kakor se kaže, posta-učiteljišča namenjena samo slovenskim učencem. V* j vil načelo, da se državni poslanec nikakor ne sme Ljubljani je sicer v prostem letu naučni minister; umcšavati v razmere druge dežele, kakor one, v na mnogostransko zahtevanje sklenil in zaukazal, i katerej je izvoljen; gospode smatral sem do zdaj za naj se na pripravnici za učitelje in učteljice upelje | strožje centraliste, mislil sem, da je državni zbor slovenščina kot učni jez k. A celo pri tem nij po i državno zastopstvo, ne pa deželno zastopstvo — stopal dosledno, ker se n. pr, na pripravnici za uči- j teb mislij sem bil vedno tudi jaz — dokler so bile telje pruodoslovje predava v slovenščini, na priprav- j volitve neposredne, in želel bi, da bi bil še ostal; niči za učiteljice pa v nemščin , zato pa se tu v j a, gospoda moja, vi ste iz tega uzroka upcljali di-ročnih delih slovensko predava. j rektne volitve in zdaj pa pride gospod poslanec dr.
A učni jezik za večino predmetov je nemščina' Huss in njega stranka ploska izreku, po katerem in v poznejš,h letih je učni je^ik, izimši pouk v ■ se meni in onim gospodom, kateri so podpisali in-slovenščini in veroznanstvu, vseskozi nemški; v Mi- j terpelacijo, kot glavno zločinstvo ušteva, da se po-riboru se tudi veroznanstvo v nemščini poučuje, vislanci, ki pripadajo drugej provinciji, vender bavijo slovenščini pa sploh nobeden predmet, izimši slo-1 z razmerami dežele, kjer nijmajo ničesar iskati, venščino. — Mi  nahajamo sploh  velikansko nedo- j Prepustil bodem nadalje tudi čuvstvu dostoj-
slednost pri naučnem vodstvu, v kolikor zadeva j nosti gospoda dr. Russa, če je bilo primerno, enun-učiteljišča v naših deželah. V Gorici je pripravnici'. djaeijo nekaterih županov v Koroškej tukaj deloma za učiteljice, na katerej se predavajo nekateri pred-! prečitati, enuncijacijo, katero on proglaša prokla-meti do tretjega leta slovensko, namreč veroznanstvo,' macljo, take važnosti, taka izjava pač nijma. Fri-geogratija, zgodovina, računstvo; nekateri predmeti j sojal sem mu toliko dostojnosti, dane bode izjave, predavajo se samo v prvem letu slovensko namreč i katera nij bila namenjena visokej zbornici in o ka-prirodoslovje in fizika, v vseh drugih letnikih nem- j terej se oficijelno nič nij vedelo, tukaj navajal, iz-
Ško; zadnje leto je tudi tu vse nemško. Jednako se godi tudi v Kopru, da vidimo, da se nekateri predmeti, o katerih naučno oskrbništvo vedno trdi, da nij za nje potrebnih slovenskih knjig, na dveh učiliščih slovenski predavajo, kar kaže, da morajo biti uže take knjige; in te so istinito uže tu, samo upeljati se ne hote na ostalih učiteljiščih.
Pridem torej k ljudskim šolam. Tudi v tem oziru najdemo veliko razliko v raznih kronovi-nab, v katerih bivajo Slovenci. V tem ko jo v Gorici ljudska šola slovenska, stavile so se v Istri Slovencem največje ovire na pot, kakor tudi Hrvatom in jim ne hote dati niti ljudskih šol v njihovej materinščini. V Kranjskej je ljudska šola za Slovence sloveuska, v Kočevji in v občini Belej peči nemška, ker je tam nemško prebivalstvo. V Štajer-skej so ljudske šole tudi zelo mešane; nazivajo se sicer slovenskimi in slovensko-nemškimi, a tudi tam se nemščina v ljudskih šolah mnogo prerano kot učni jezik vpotreblja v ljudskih  šolah,  ker otroci
jave, v katerej se znatnemu številu poslancev z de snice, nečem reči surova, vender pa ostra očitanja delajo, kakeršna  nijso primerna  mej izobraženimi ljudmi.
Gospod poslanec dr. Huss pa ljubi ostre izraze in tako mu je taka enuncijacija, v katerej se na-hajejo tako ostri izrazi, prav po godu.
Obračam se k stvari same j.  V 186. seji sta vil sem Nj. ekscelenci, gospodu naučnemu ministru interpelacijo, in prevzemam za resničnost nje vse bine tudi popolno odgovornost; zahvaljujem se onim gospodom, ki so bili toli prijazni, da so jo podpisali, izprevideli pa bodo iz mojih dokazovanj, da nijso podpisali nič neresničnega. Kmalu potem, ko se je in terpelacija objavila, bilo je v Celovci, kakor sem izvedel iz novin, v 11. dan februvarja žrebanje šte vilk za vojaške novince pri okrajnem glavarstvu Celovci. O tej priliki so se pregovorili župani, da so pri zborovanji v „Štajerskej vinotočarni" podpisali pismo, katero jim je predložila neka stran, ne-
čem preiskavati katera, ia v katerem se protestuje proti trditvam v mojej interpelaciji. (Čujte! na desnici.) Pred to zbornico hočem konstatirati, ker je zelo znamenito, ne le za razmere Koroške, .nego tudi za druge kronovine, da je bil tudi okrajni glavar celovški navzočen, in da se je ta enuncijacija podpisavala v njega navzočnosti in skoro pod njega zaščitom.
Gospoda moja, če vam jo znano, kako spoštovanje uradniki sploh uživajo mej slovenskim prebivalstvom, izprevideli boste, da, če se se pismo v navzočnosti okrajnega glavarja, skoro pod njega protekcijo, županom s kmetov predlaga, da ti vse-kako morajo misliti, da je vsebina resnična, in so uže iz spoštovanja do okrajnega glavarja prisiljeni to pismo podpisati. Posebna prikazen tudi v drugih dcželrh je vender, da c. kr. uradniki namere mini-sterstva nikakor ne podpirajo, da se povsod, kjer je mešano prebivalstvo, v obilem številu branijo praktično izvajati jednakopravnost. Jaz priznavam, da je nekaterim uradnikom neprijetno, osobito pri nas, če morajo uradovati v slovenščini. A gospodje uradniki ne smejo pozabiti, da so zaradi ljudstva tu in da imajo dolžnost, govoriti in pisati jezik onega naroda, v čegar sredi uradujejo, in iz čegar davkov se plačujejo. (Poslanec Hevera: Tako je!)
Ti župani so torej podpisali izjavo, katera se mi je tudi tiskana doposlala, in katera se nahaja v „Freie Stimmen", v Celovci izhajajočem listu. V tej izjavi skuša se pobiti v treh točkah moja interpelacija. Najprej se trdi, da je moja trditev v interpelaciji, da so mnoge slovenske občine izrekle, da se nemščina poučuje kot predmet, a da se pouk mora dajati samo v materinščini, da je ta moja trditev neresnična in da so se vse občine mislim da v letu 1867. — izrekle za nemški učni jezik. Gospoda moja, povpraševal sem, predno sem stavil interpelacijo in poročam lahko v naslednjem, kako so te stvari.
Kolikor se more prebivalstvo v občinah še spominati tega, ker se je v letih 1867 in 1868 godilo, se mi je zatrjevalo, da seje takrat le mislilo, da gre za to, ali naj se nemščina sploh kot učni predmet v ljudske šole upelje in prebivalstvo se je — jaz mu dajem popolnem prav — izreklo, da bi bilo jako želeti, da se otroci nemški uče; a da se hoče s tem nemščina upeljati kot učni jezik, na to se gotovo nij mislilo v občinah. In da je to moje mnenje resnično, o tem dajejo mi spričalo akti, katerih jednega hočem visokej zbornici objaviti.
Ko je namreč deželni šolski svet Koroški vender ukazal, naj se nemščina kot učni jezik v
Dalje v prilogi.
običaja iz  te  dobe  nijsta si nikedar prisvojila — svojih ljudij   telesno  kamniti,  nikedar  nijsta. koga ostro kaznovala niti v zagoror pozvala.   Ako se je izkazalo, da je jeden mej slugi nepoboljšljiv pijanec ali celo tat, prenašala sta to potrpežljivo kakor dolgo je le možno bdo, — na priliko tako, kakor se prenaša slabo vreme. Naposled skušala sta, da sta ga komu druzemu prepustna:   „naj  se  zdaj tudi kdo drugi malo ubiia ž njim !w   Toda  kaj tačega se je le redkokedaj primeiilo, tako redko, da je to prava epoha  v  njijinem življenji  bila,  da sta na priliko rekla: „0, kar se je to zgodilo, je uže dolgo, tedaj je še Aldoška, t;sti malopridnež, pri nas bil"; ali pa: „To je bilo  takrat,   ko so nam praotčevo kapo z lisičjim repom ukrali". — Starca imela sta sama takšne kape. Inače pa pri Subočevljevih nij bilo no benih stariuskih osobitostij: nobeden nij bil baš reli-gijozen; Fomuška živel je po Voltairejevih nazorih; Fimuška se je pak bala kacega duhovnika srečati; bilo jej  je to po lastnem  izkustvu za njo slabo znamenje.   „Da pride pop k meni, se mi smetana kojskisa!" rekla je ona. V ceikev sta se le redko kedaj  peljala,  a posula sta se na rimsko-katoliški običaj, to je, jela sta le jajca, surovo maslo in pila mleko.
Meščani bo to znali in se nad tem spodtikali, toda njijina dobrotljivost bila je tako znana, da se jim je tudi to odpustilo.  Ako se je tudi vsakdo iz
Subočevljevih norčeval in se jim smijal, smatrajoč j* na pol bedastima, vender ja je vsakdo čislal kot poštena dva stara človeka.
Da, čislani so bili, — ali obiskal ja nij nihče. Toda to nij naša starca ni najmenj žalostilo; kadar sta bila sama vkupej, se nijsta nikedar dolgočasila, lihi  sta zategadelj neločljiva in si nijsta nobenega društva želela.   Nobeden od njih še nij bil bolan; ako se pak jeden nij  čisto  dobro počutil, to sta oba pila lipov čaj, oba si z gorkiro. oljem hrbet namazala, oba si podplate nakapala z vročim lojem — in za malo časa prešlo je vse. Vsak dan prešel jima je jednako.   Vstala sta pozno in izpila v jutro vrlo malo čušico čokolade, veleč, da je čaj stopram kasneje v modo prišel.   Potem vsedla sta se jeden druzemu nasproti, ter se zabavljala;  čudno da sta še zmerom našla kakšen predmet, o katerem sta se menila.   Ali sta kaj iz „Prijetnega zabavljalca" ali „Svetnega zrkula" čitala ter si staro v rudeSe usnje z zlatim obrezkom vezano knjigo ogledovala. Opomnja na prvej strani kazala je, da je ta knjiga nekoč bila lastnina madame Barbe de Ka byline. Kako in kdaj je ta knjiga v to hišo prišla niti uama nijsta vedela V njej je bilo nekoliko francoskih pesnij ter velika večina ruskih pesnij in prozajičnih sestavkov. Kakšni so ti bili, razvidno je iz sledečega .kratkega premišljevanja o Ciceronu" :
nKakšnega dušnega razpoloženja je Cicero bil
zavzemši mesto kvestorja, se vidi iz tega le: Potrdi vši bogovom čistost svojih telesnih čuvstev ▼ vseh službah, s katerimi je bil dozdaj počasten, videlo se mu je, da ga naj svete, še spone vežo te dolžnosti dostojno izpolniti in vsled te nakane se on, Ciceron, ne samo nij pečal z nedopuščenimi čuvstvi, nego se je sploh vsake zabave umikal, akopram so te povsem in neogibno potrebne." — Pod tem bilo je dostavljeno „Spisal v Sibiriji, gladen in v mrazu."
Boljša nego ta bedarija bila je pesen z naslovom „Tirsis", v katerej so bili mej druzimi tudi sledeči graneai:
Pokoj vselennoj upravljajet, Rosa s prijatnostju blistit, Prirodti uS/.it, prohlaždajet, Jej uovii žiznj soboj darit! O dih Tirsis s dušoj iinvloj Stradajot, mučitsja, grustit, Kog da s njim nSt etnetjmiloj — Jego ničto ne veselit — m „eximproviso" kapitana, vozečega se Čez S. leta 1790., v šesti dan meseca majnika: Nikogda ja nezabudu! Tebja, ljubeznoje selo! I večno pomnit buiu! Prijatno vremja kak teklo! Ko Joroje imel ja cest"! U vladelicv tvojej !
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 53 tTmarcija rssz.
slovcnskej Koroškej upelje, imelo je občinsko zastopstvo v Svečah dne 24. oktobra 1860 občinsko sejo in naredilo ukrep, iz katerega si z dovoljenjem gospoda predsednika usojam citati nekaj mest, ker so karakteristična za vse ljudske šolske razmere v Koroškej. To občinsko zastopstvo pravi v tem svojem ukrepu, kateri je tudi deželnemu šolskemu svetu objavilo (bere): „V gori omenjenem dopisu (deželnega šolskega sveta od 1. oktobra 1860) se nam zdi izrečeno, da se ne namerava samo pouk nem* ščine v našej šoli, nego da se hoče tudi kot učni jezik upeljati in se pri tem sklicuje na nujne želje več občin."
Kdor odkritosrčno želi upeljavo nemščine kot učnega predmeta, ima naj jo, mi se temu ne pro-tivimo. A nam morajo biti njih želje toli menj kot ravnilo, ker vemo iz lastne izkušnje, na kak način so se take želje in prošnje insccnirale. (Čujte 1 čujte! na desnici.)
Občina torej posebno osvetljuje način, kako se peticije, bodi si mej župani ali drugod, insceni-rajo.
Mi izprevidamo korist nemščine prav dobro; mi odločno trdimo, da je tudi slovenščina koristni.
Če je torej korist splošna norma, morali bi Slovenci v Koroškej odločno zahtevati, da se v vseh šolah v nemških okrajih tudi slovenščina kot obligatni učni predmet upelje.
(Dalje prili.)
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 2. marca. [Izv. dop.] Razprava o proračunu se nadaljuje. 1. marca odgovoril je minister D u n a j e t sk i nainterpeh-cijo barona G odi a in drugov, glede razprav o pogodbah deželnih odborov Štajerske, Solnograške, Gorenje in Dolenje Avstrije, o takozvanih invadjsldh dolgovih.
Na dnevnem redu je proračun za ministerstvo deželne brambe.
Dr. Heisberg (levičar) govori o nabiranji re krutov na Štajerskem ter Želi, naj se ti stroški glede Štajerske zmanjšajo.
Dr. Ed. Suess pravi, da so v delegacijah levičarji vse privolili, kar je treba bilo za moč in čast cesarstva. Junaškej armadi želi, naj se jej skoro posreči podvreči upornike na jugu. Te izjave napravile so dober utis. Levicirji dokazujejo uže, da so se malo spametovali. Suessova izjava prora-čunjena je „ad captandam benevolentiam" dvornih krogov.
Minister dežeme brambe grof W e 1 s e r s h e i m b izraža svoje veselje, da so vse stranke složne v obrambi države in priznanji vojske. Zato se pred-govorniku v imenu vojske in armade za izjavo zahvaljuje.
Stroški za deželno hrambo (4 136.000 gld.) sprejmejo se brez debate.
Pri stroških za nabiranje vojakov na Staj >r-skem ŽeH dr. Foregger, naj se v Brežicah in Slov. Grudci ustanovijo posebne naborne komisije.
Mini-ter obrambe trdi, da se je za Štajersko, kolikor je bdo mnogoče, storilo. Storit5 več olehčav pa nij mogoče.
Stroški za žandarmerijo znaša o 4,254.000 gld.1 Poslanec Fiirnkranz želi, da se žandustvo na deželi | omnoži.
Naknadni kredit od 120.000 gld. za rodovine mobili/.ovanil! deželnih brambovcev in rezervistov se sprejme.
Ker je minister za uk in bogočastje baron Conrad bolan, odloži se razprava za to ministerstvo na pozneje.
Na vrsto pride iinančno ministerstvo, stroški: 104,230 238 gld.
tem da je Skobeljev dvignil čašo in dejal: „Go-spoda moja ! Jaz ne vem, kako vlada misli o vas, vender jaz privošeim najboljše Poljakom in gorko želim, da bi z nami bili ledno telo, kakor bi to tudi Srbija in Bolgarija biti morali. Saj smo vsi hr.tje! Pomislite pa, če bi tu ne bilo ruske garni-zije, imeli bi vi nemško, potem . . . .u Tu pa je gcneii'1 prenehal m izpraznil čašo. Dvorana se je potem napohlifa z množino gostov ; Skobeljev je potem dejal francosko: f.V slednjej vojni zapovedoval sem lestnajstomn polku. Ta s,» j,» držal najhrah-reje, ker so bili častniki Poljaki. Od tega časa jih spoštnjeni in častim. Denes dvignem kot reprezen-tant ruskefta naroda čašo ua našo skupno domovino. Poljska naj živi!"
Vsi listi govorijo obšino o napadu ni angleško kraljico in ostro obsojajo ta čin.
Iz Tune/ljc se poroča, da je nekaj upornikov odlo/iio orožje in e podvrgli Francozom popolnem.
Dopisi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubl j a n i 6. marca.
Znano je, da je dr. Vošnjak v svojem go« voru v državnem zboru v 2. dan t. m. govoreč o v nebo vpijočih šolskih razmerah po slovenskem izrekel nezaupnico naučnemu ministru in se obračal na večino in jo prosil, naj Slovence podpira v njihovem prizadevanji. In praška ..Politifc** govoreča o tem govora in o slabih razmerah v Slovencih pravi, rda prizadevanja Slovencev v Čehih vzbujajo naj-odkr tosrčnejše simpatije in najživejše sodelovanje. Mi moremo torej prizadevanja slovenske narodne stranke z najboljšimi željami spremljati, in kjer nam je možno, moramo se čutiti tudi dolžne, da jih po svojih močeh podpiramo."
„Pol. Corr." raztnotriva razmere v oltii|»i-raiiili <l(>£olali m konstatira, da so je v onih krajih, kjer do zdaj vstaja nij mogla dobiti trdnih tal, pri prihodu cesarskih čet obrnilo na bolje. Mo-hamedam in katoličauje sprejemajo varstvo z velikim zadovoljstvom, gr.ško-ortodoksni kažejo prizadevanje, da so hočejo kolikor možno korektno obnašati, da ne dajo povoda nezadovoljnosti s seboj. Iz krajev okolo Mostarja, Trebinja in Stolca, da se nij veliko prebivalstva pridruždo vstašem, več pač iz okrajev okolo Bdeka. Kar se tiče dveh glavnih krajev vstaje, Zagorja in Dabarja, so vsi tamošnji možje v vrstah vstaških, da si morda ne vsi prostovoljno. Tudi v teh dveh okrajih vlada zdaj mir poleg prometne črte. Le okolo Foče so vedni nemiri in napadi. Operacija cesarskih čet v Zagorji bode gotovo uduula vstajo, a trebalo bode časa in truda.
Vitanje države.
Zopet S kobetjev! Kakor poroča „Czas" iz Varšave in po njem vsi dunajski in drugi hiti podal se je Skobeliev kratko po svojem prihodu v sludčičarno v Varšavi z generalom Panjutviiom. Panjutvn našel je tam znanci Poljaka, kateremu je rekel, da želi Skobeljev z njim izprazniti čašo, po-
■ <1 Uranosa .">. marca. |l/v. dop.) Torej nij vender bila prazna suninja na onega ulanskega častnika, o kojem se v včerajšnjem ,.X;in>du" iz Logatca poroča Ta človek prišel jo v nedeljo dne 26. t. in. v Senožeče, vstavil se je v krčmi pri g. Milici; povprašal je krčmarja; je-li bi on ku-pil ali pa v zastavo vzel srebemp svetinjo, katero mu je pokazal; ker njemu ravno denarja primanjkuje. Poslednji pa te ponudbe nij hotel sprejeti, ter svetoval mu je, da naj gre v nasproti stoječo krčmo, kjer je bilo več gospodov. In res ta se poda precej tja, kjer je tudi svetinjo oddal, to je prodal. Tam je popil pol litra vina, pojedel za dva novčiča kruha, plačal in odšel.
V Razdrto prišel je po četrtej uri popoludno. Šel je v krčmo k llinkotu, tam je zahteval dve jajci mehko kuhani ter popil je tri osminke litra vina, vse to je pOUžil v veži; hotel nij iti ni v jedno ni v drugo sobo. Kivinarica po vprašala ga je, se bode li do Postojine s pošto peljal, kar je pa zanikal, ter rekel, da mora peí iti do Ljubliane. Povprašal je, kako daleč i*' do Postojine in čudno, povprašal je tudi, kako daleč je do Trsta in kako se imenuje ona vas, od koder je prišel, to je Senožeče. Ko je plačal, odšel je naglo. Kmalu ko je odšel in to kakih deset minut, bil je iS njim uže jeden žandar iz Senožeč. Kakor hitro je poizvedel, da je malokar gospod častnik odšel proti Postojini, vrezal jo je, zi njun. ter ga pi^inljal do Postojine, kjer je oni gospod Sel nt kolodvor in tam prenočil v čakalnici druzega razreda. (>l tu Odšel je 27. zjutraj ob šestej uri proti Planini .
Ta osob i se je tuk »j vsem, ki smo ga videli, nekako sumrvjiva zdela, zaradi tega naznanil je načelnik senožeške postaje takoj to stvar v Ljubljano na tamošnjo f, <n iarmerijsko pove'jn št.vo, kjer bi ga bili gotovo   prejeli, d.l b  li.l pri <el pe5. A'i žandarme-
Pjat1 liiščib v žiznji dnej
V počtenejšem kriigu prevest'!
Sredi mno/.estva d on i devic
I pročih anteresnih lic! Na zadnjej Btrani knjižice bili so namestu gra-nesov — napisan: reci p ti za želodec, krč — in celo za gliste.
(Dalji? prib.)
Slovensko gledališče ljubljansko.
Včeraj se je predstavi j da na odru ljubljanskega gledališča slovenska igra, katera bode čez malo let obhajala stoletnico svojega prvega predstavljanja in izvrstnega uspeha. Iz tega razvidimo uže, da se v ljubljanskem gledališč islovenske igre ne predstavljajo stoprv od 1862. leta, kakor nam očitajo naši nasprotniki, temveč da so se predstavljale slovenske drame že pred sto in več leti.
Znano je, da so jezuvitje uže v 17. stoletji imeli v Ljubljani nekako gledališče, kjer so njih učenci predstavljali tudi slovenske drame. Pošiljali so pa jezuvitje dijake o počitnicah tudi na deželo igrat, kjer so predstavljali samo take igre, da jih je ljudstvo moglo umeti, kar se je moglo zgoditi pa samo pri slovenskih.
O jednej takej slovcnskej drami se ve, da sojo igrali leta 1670. dijaki na jezuvitskeni gradu Tivoli • o tej se nam je tudi ime ohranilo; imenovala se ,e namreč „Paradiž". Gotovo so morale tedaj biti tudi druge slovenske drame, katere so pa pogorele 1. 1774. z jezuvitskini samostanom vred.
Po/.neje so v deželnem gledališči nemški igralci v nemških igrah, posebno na prigovarjanje slovenskega mecena barona Zoisa in drugih vpliv,lili os >b, zapeli marsikedaj kako slovensko pesen, katera je bila z velikim veseljem sprejeta od občinstva in igralci BO bili pohvaljeni zavoljo tega.
Tedaj je Linharl spodbujen od Zoisa, priredil slovensko igro in jo spravil z njegovo pomočjo tudi na oder.
Igrali so 28. decembra 1780. 1. od Linharta spisano igro ^Zupanova Micika" in sicer so bili igralci iz najboljših krogov.
K«r bode morebiti kdo radoveden  na imena eli diletantov, jih tedaj tukaj navajamo.
.laka, župan — dr. Merk, poznejši dvorni svetovalec na Dunaji; Micika, Zupanova hči — gospa Linhart; Anže, Micikiu ženin — dr. Piller; (ilažek, zakotni pisač — dr. ElepiČ; Podgorska, mlada vdova — gospod pl. Garzarolli; Stisskeim — posestnik suknjarske tovarne Desselbrunner; vVindborg,
BUssheimov prijatelj — dr. Markovec; Šopetalec — Linhart.
Želi so vsi igralci veliko pohvalo.
„Laibacher Zeii.ung" jé pisala 29. decembra leta L789. o tej takb-le: „Včeraj so naši gledališki prijatelji zopet nastopili na odru in nas popolnoma prepričali, da ima tudi Blovenski jezik dosti gibčnosti in vo\jnosti, da se v njem lahko z živo, resno in blagoglasno besedo pOV8 vsako reč in da so slovenski jezik ravno tako dobro sliši iz ust Talijo, kakor ruski, češki in poljski. Predstavljal se je prosto prirejena vesela igra »Županova Micika" ; igralci BO nastopili opravljeni v kranjsko narodno nošo.
Izvrstna uredba je dala tej igri notranjo popolnost, in uže /.nana umetnosl teh igralce^ in gralk je prekosila vsako pričakovanje občinstva. Vam, to družbe dragi gospodje in gospe, se ne zahvaljujejo samo siromaki (igrali so namreč na korist ubogim), temveč ves narod je ponosen na Vas in poveličeval Vas bode v slovstvenih letnikih ter rekel: Ti so položili temelj za dovršenje svojega materinega jezika in naredili, da je pripraven in gibčen tudi za igre."
Tako je pisala nemška BLaibacher Zeitung" ter hvalila igralce in slovenski jezik skoro pred sto-
rija je obračala, gospod — lajtenant (?) je pa obrnil, kajti kakor se nam pripoveduje, se je ta v Ljubljano na kolodvor pripeljal, in od tam pa z brzovlakom naprej, kam? Kdo zna?
Kar se tiče njegove zunanjosti, kar se v de našnjem „Slov. Narodu" obžaluje, da nij nič opisana, poročati mi je sledeče: Njega rast je lepa, visoka, primerna. Obraz prijazen, okrogel in poln, poteze še precej fine, lica rudeča, lasje rumeni, jednake barve lepe, velike brke, oči prijazno čvrste. Kapo, plašč, hlače in obuvalo, kar se je dalo na njem videti, bdo je vse novo in fino. Sablo nosil je največ v levej roki nepripasano, ter je bila tudi jed-naka, kakeršne imajo konjiški častniki. Nekaterim je rekel, da je Dunajčan, a drugim, da je gorenji Štajerec. H.
Z Dunaja 3. marca. [Izv. dop.] (Dr. Albert Duchek f. Umazana pravda dunajskih mestnih očetov.) Četrtek 2. marca umrl je tu slavno znana kapaciteta na polji medicinske vede Čeh dr. Albert Duchek, vseučiliščni pro fesor na medicinskej fakulteti tukajšnjega vseučilišča, predsednik medicinske klinike, dvorni svetovalec in vitez Fran Josipovega reda. Bolehal je slavni mož uže več časa na notranje j bolezni — on sam bil je špecijalist v notranjih boleznih. Pred štirnajstimi dnevi se je vlegel. Zdravniki menili so, da Duchek boleha na srčnej vodenici in da nij smrtne opasnosti. Dan pred smrtjo prijel ga je hud katar v želodci, vsled tega zadel ga, je srčni mrtvud. Star je bil 58 let. On zapušča soprogo, sestro soproge zdrav nika španske kraljice dvornega svetovalca dr. vit. Riegla.
V sredo 1. marca pričela se je pred okrajnim sodiščem notranjega mesta dunajskega obravnava v pravdi dveh mestnih svetovalcev vitezov Guneschain Goldschmidta prot' mestnemu svetovalcu dvornemu in sodnijskemu odvetniku dr. Luegerju radi žaljenja časti. Slednji je namreč pred svojimi volilci in v pismu do županovega zastopnika trdil, da sta ona dva viteza dala se podkupiti od podjetnikov mestne železnice. Obljubile so se jima mastne službe in po 1000 funt. šterlingov, ako v mestnej zbornici glasujeta za projekt Fogertyjev. Tudi dr. Luegerja, predsednika železuičuega odbora (Gunesch in Goldschmidt bila sta tudi v dotienem odboru) se je hotelo podkupiti. A on je kot pošten mož ponudbo odbil in celo umazano zadevo razglasil. Y razpravi prišle so škandalozne stvari nekaterih dunajskih mestnih očetov na dan. Naj je tudi dr. Lueger radi žaljenja časti obsojen, jasno je vender, kaka korupcija razjeda dunajsko mestno svetovalstvo. Obče mnenje je na strani zatoženca dr. Luegerja. Skan-dalni proces spravil je na dan stvari, ki bi celo malej občini očrnile čast, kaj še le mestu kot je Dunaj, metropola Avstrijska. Obče mnenje terja razpuščanje mestnega svetovalstva in razpis nove volitve.
Včeraj je glede dveh tožb dr. Lueger bil opros*>n,, glede druzih dveh pa obsojen na — 100 gld. V sijajnem /agovoju dr. Porzerja ploskalo je n.tv/očno občinstvo, jasen dokaz, na kate^ej strani je obče mnenje! Mastna oč-.eta vitezi Gun---a-h in <; .■!-schmidt, ki sta menda > da bosta svojo čast pred svetom rešila, sta po tej pravdi še bolj umazana nego sta bila.
letjem in danes ga devajo povsod na Prokrustovo posteljo in mu kratijo božje in človeške pravice, priznane mu uže pred davnimi časi. Tempora mutantur !
To igro je pozneje predelni dr. Janez Bleivveis in jo dal natisniti 1SG4. leta.
Linhart je izdal 1. 1790. še jedno slovensko veselo igro namreč: „Veseli dan" ali „\latijčok se ženi", katero je na novo izdal Smole 1840. leta.
Za slovensko dramatiko imenitno je pa šc drugo leto preteklega stoletja, namreč 1780. V tem letu je zložil avguštinec Anton Feliks Dev (Janez Da-mascen) rodom Tržičan, slovensko opereto »Belin", katero je uglasbil Jakob Zupan, učitelj v Kamniku. Bila je tiskana ta opereta v o. M. Pohlina „Pisanicah" 1. 1780.
Drugo izdavo te igre je priredil za dramatično društvo g. Levstik 1868. leta.
Iz tega vidimo, da je slovenska dramatika že pred jednim stoletjem lepo se razcvitala in da je Se do-mačini nijso zaničevali in jej ne polen metali pod noge, kakor to delajo dandanes tujci pri nas, temveč da je bila na častnem mestu v deželnem gledališči ljubljanskem.
Ljubljana, G. sušca 1882. 13—v.
Izpred porotnega sodišča.
Umor. Zatožena je let stara krščenica Terezija Papež iz Most, občina Šent Rupertska, okra: Mokronog. Služila je 12 let pri tukajšnjem fabri-kantu salam R. Andrettu, kateri se v spričevalu jako pohvalno izjavlja o cjenej poštenosti .'n zvestobi v službi. Uže pred več leti imela je zatožena z nekim hškim delavcem nezakonskega otroka in lansko leto meseca novembra je porodila zopet v ljubljanskej bolnišnici nezakonskega otrok.;, fanta, katerega oče je, kakor zatožena izpove, Janez Snoj, od sv. Jakoba pri Savi, delavec pri Anlrettu. Otrok je bil v izgojo dan v Laze k nekemu Luki Tre-bežniku. Le-ti prišel je 10. decembra m. 1. k zalo ženi v Ljubljano in terjal mesečno plačo 4 gld. z otroka, katero mu je zatožena tudi dala. Ko je Trebežnik rekel, da otroka po trebuhu giize in zahteval, naj mu da d. četico, da bode kim.djnovega olja kupil za otroka, odgovorila je zatožena, da ne da nič, nnj umrje, saj bo Sel v nebesa. Sploh pa je rekla zatožena, da pride po otroka v Laže in «a k očetu k sv. Jakobu zanese, kateri neče ni-česa o njem vedeti in neče za njega skrbeti. Še isti dan je zatožena v lekarni pri Majerji v Ljubljani kupila za 10 kr. hudi 'ev ga olja in v lekarni rekla, da bo potreboval olje njen gospodar g. An« dretto. 11. decembra v nedeljo peljala se je zjutraj z mešanim vlakom v Laze in šla k Trebežuikovim. Bila je žena TrebeŽnikova doma, Trebežnik je bil v cerkvi. Tam je otrok.?, vzela in rekla, da ga nose očetu in prinese potem nazaj, Po poti k sv. Jakobu začelo je deževali in zatožena sedlo je pod drevo. Kakor zatožena pove, imela je naj prvo namen, otrok" zanesti k očetu, potem pa sama hudičevo olje izpiti. A pozneje je mislila, ako to stori, da pride v peke?, da bode tedaj rajši otroka umorila, ki pride v nebesa, ona pa bode delala pokoro na tem svetu. —
Ko na poti obsedi, vzame otroka v naročje in mu vlije v usta hudičevega olja, pa ga tU li po obrazu, po obleki, po plenicah in celo po st'jguu polije. Šla je potem z otrokom d.ilje v jedno hišo v Gostinčah, kjer je otroka preoblekla. Tam so jej ljudje svetovali, naj nese otroka nazaj v Laze, kar tudi stori. A Trebežuikovkaj katerej zatožena reče, da se je nesreča naredila, da je otrok zbolel, jej precej odgovori, da mu je gotovo zavdala. Otrok je čez nekaj minut umrl Ko pride Tr 1> sžnik domov, gresta oba k župniku k sv. Heleni zaradi po-greba in Trebežnik župni ;u pove, da je zatožena gotovo otroka umorila. Župuic pošlje mrtvaškega ogleda, Trebežnik pi pošlje po Žand&rje, katerim je zatožena svoje zločinstvo obstala. Porotniki (načelnik g. J. Vilhar) so stavljena vprašanja o krivdi jednoglasno potrdili in sodišče obsodi založeno k smrti na vislicah.
Ker se je bila raznesla abotna govorica, da bo neka mina ali usmiljena sestra sojena., ki jfl umorila svojega otrok.-., aagnstel se je v sodnij 1 dvorano izmeček ljubljanskega prebivalstva in celo predsobi je bila polna. Sodnija bi pač lehko raalp pazila, do. bi ne hodilo tiko občinstvo iu colo otroci c takim obravn .vam.
Hudodelstvo težko tel es ne poškodbe. Pred porotniki je 2'J let stari kmetski delavec Anton Adamle iz Grosupljega, kater; je 11. oktobra m. I. kmetskemu posestniku Strusu prste desne roke presekal 10 centimetrov globoko. Hotel je Strusa s sekiro vsekati po glavi, a Strus je r ko v bran vzdignil in tako na njej bil poškodovan Za toženec taji, da bi bil Strusa, o katerem pravi: „da ne zna druzega, ko konje in babe tepst", s sekiro udaril, nego samo s kolom. Porotniki (načelnik
g. J. Vilhar) ga spoznajo krivega in obsojen je bil na pet let težke ječe.
Hudodelstvo tatvine. Fred ljubljanskimi porotniki stal je 3 in 4. marca jafco drzen tat Gregor Jerman, po domačo Šj/ure'\ Star je 45 let, ož njen, doma iz Šnairice pri Kamniku, rokodelstva trojnega, namreč kovne, kiju ar in urar. Kot urar je zadnja teta obhodil Štajersko, Hrvat-stko in Bosno. Kaznovan bil je uže desetkrat zaradi tatvine in prebil je zapora vsega vkupe uže 13 let. L. 1878. stoprav Izpustili so ga iz kaznilnice na ljubljanskem gradu.
Zatožba ga dolži več tatvin. Ulomil je zato-ženi Jerman s pomoč,o se drugih tatov v noči dne 23. oktobia 1. 1870 v prodajalnlco trgovca Friderika Berdajsa na Savi in tam pokra! raznega blaga v vrednosti 980 gld.; v noči 1. majnika 1880 ulomil je Jerman pri kramarji Ježi Milači v Lokah in tam odnesel blaga za (¡40 gld ; 17. se tembra 1880 v noči ulomil je v prodajalnico trgovca Janeza Skobca v Ljub'jani v kresijsketn poslopji; ko je H ponarejenim ključem odprl štacunska vrata, pokradel je blaga za blizu 80 gld. in zadnjič je ulomil 21. marca 1881 v prodajalnico trgovca Jožefa S-hI ferja v Ljubljani In tam odnesel blaga za 220 gld.
Prodajal je ukradeno blago po raznih krajih, mej drugim tudi nekim zakonskim ljudem „Baži-čev.m" naPrimskov m. Tam je tudi prod d kramarisi Rezi Zupančevej blaga, in ista je morala mu seči v ro o, da ne bole nikomur povedala, da je kupila od njega.
A Zupaačeva je stvar takoj ovadila žandaijem, kateri so Jermana, ki se je klatil okrog s tujo delavsko knjižico, dolgo iskali brezuspešno. Neki dan pa se pelje Jerman slučajno, ne da bi vedel, po železnici v Litijo z Rezo Zupančevo v jednem vozu. V Litiji Jerman izstopi in se skuša skrita', a Reza Zupančeva ga takoj ovadi žandarjem, k.teri so ga prijeli na litijskem mostu. Ko se je branil, da bi ne bil zaprt, padel mu je h žepa nabasan šestcevni samokres.
Zaprli so Jermana v je«vo okrajne sodnije litijske, a v noči je predrl zid in jo popihal. Nekaj mesecev potem so ga policaji v Ljubljani ujeli. Ko ga preiščejo, najdejo pri njem kup ponarejenih ključev. Zatoženi, kateri je jako zgovoren, vse do zadnje« pičics taji. On ne.'e najmanjše stvari vedeti, niti katero izmej o sob, katerim je prodajal blago in s katerimi v zvezi je kradel, pozn ti.
Porotniki so pritrdili jednoglasno vpraš njem zaradi tatvine pri Borda su na Sivi in pri Milači v Lokali, vprašanja, pa, ali je. izv/'-il zatoženi tatvine pri Škofici iu Schlaferji so z 10 proti 2 glasom zanikal). Jednoglasno pa so pritrdili porotniki vprašanju, ali je zatoženi tat iz navade.
Sodnija obsodi Jermana na osem let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom, ko kazen prestane, pride pol policijsko nadziranje.
Domače stvari.
— (Ne verjetno 1) Is Loke se nam piše, daje nad sod nij a v Gradci anulirala velik kos neke pravde samo zaradi tega, ker je bil apelacijski ugovor (Ap pella -tionseinrede) slo vensko šesta v Ij en. Kdor ve, kako neznaten spis da je tak apelacijski ugovor, mora se pač z grozo povprašati, kam bodemo zagazili, če nam bode nadsodnija graška zavoljo takih for-malnostij pravdo podaljševala za šest ali deset mesecev? O tej stvari bodemo še govoril i !
— (Jour fixe) literarnega in zab vnega kluba preteklo soboto bil je nenavadno dobra obiskovan, našteli smo 5G udeležencev. Gospod Bežek čital je zauiniljivo razpravo o Madagaskareih in nas
^ziniiil ž njihovem pesništvom« Stavbeni svetnik gosp. Potočnik pričel jo či tanje svojih »Spominov iz Galicije", v katerih jako živo popisuje svoje do-godbe za časa zj.diijegi poljskega vstanka in katerih skorno nadaljevanje nam je obljubi. — Pevci peli so več krepkih zborov prav ubrano. Nabiralo
e je tudi za pNarodni dom" in odposlal se je te legram državnima poslancema dr. V o S nj a k u in dr. Tonkliju, v katerem ae jima izreka zahvala in priznanje za   njijina izredna govora. — Prihodnji jour fixe je v soboto 11. t. m., zopet pri Tavčarji.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima v torek 7. dne t. m. sejo,  v katerej  se bode obravnavalo o poročilih II. odseka: a) o željah vožnjo lesa zadevajočih ;  b) o uvrstenji nfer^omangana in manganove kovine** v carinsko tarifo št. 2 >7 surovo železo; c) o prošnji zaradi dolenjske železnice.
— (Slovensko   gledališče.) Včerajšnja predstava zadovoljila nas je vseskozi, kajti obiskovana je bila, kakor uže dolgo ne in igrali so naši diletante tako  dobro, da je o tem le jeden glas. Puilitz-eva gluma ,,Damoklejev meču se ne odlikuje posebno dramatično vrednostjo,  pa gospici Nigri-novi, gospa Gutnikova, gg. Sršen in Danilo predstavljali so svoje uloge dobro premišljeno in tako šegavo, da je bil splošni utis posebno ugoden, učinek pa — vseobčen smeh in pohvala. ,,Zupa-novo Miciko", ki je uže 92 let v repertoaru slovenskega gledališča, videl je gotovo uže vsak na-narodnjak vsaj jedenkrat predstavljati. A tudi tistemu, kateri jo je videl uže čestokrat, mora biti sinočnja predstava po godu.   Gospica M. Nigrinova (Mi-cika), gospa Gutnikova (Podgorska), gosp. K a j z e 1 (Glažek),  gospod  Sršen   (Anže),  gosp. Danilo (Susscheim), gosp. Hudorovič (župan) in gospod Zbili an vsi so rešili  svoje naloge prav pohvalno. Gosp. Kaj zel je v tej u logi itak že poznan, a ta večer bil je posebno dobro razpoložen in prav karakteristično opravljen. Gospod Sršen   bil je prav *rl  kranjsk  fant,  tudi  vloženo pesen „Kranjski fantje mi smo mi" prednašal je vsega priznanja vredno.   Da so bili vsi igralci odlikovani obilim ploskanjem in izzivanjem, je tedaj povsem naravno.   Posebno   omeniti   je   Še  zbor izbranih čitalničnih   pevcev,  kateri   se   je pel  tako milo-doneče,   da se je  moral   ponavljati, na   kar so odhajajoči   pevci   pridodali   še   znano fantovsko »Slišal sem nekaj novega". — Glede prve igre bi še dostavljali, da je gospica G. Nigrinova v moških rolah prava specijalitéta in da vsikdar ve vzbujati zanimanje občinstva.   Naše dramat čno društvo sme biti z uspehom popolnem zadovoljno, ker napredek je kljubu sdnim težavam vedno lepši.
— (Iz Štange) se natn piše v dan 5. t. m. : Danes mej službo božjo je tat skozi okno v farovž prišel — in je odnesel vert masni denar, več pisanih srajc s črkami M. S., zlato remontoir-uro z zleto verižico in nekaj jestvme. Podal se je proti Kresnicam. Naj bi se nanj pazilo! Šel je Čez Savo na Gorenjsko.
— (Živine zaklalo) se je v Ljubljani v preteklem  meseci v mestnej klavnici: 245 goved 578 prašičev, 609 telet. 28 koštrunov in 100 ko-žliČev.   Ikrastih bilo je 6 prašičev, ki so se takoj pokončali.
— (Adrm M an dr o v ič,) ravnatelj hrvatskemu narodnemu gledališču, slavil bode v 7. dan t. m. svojo petindvajsetletnico kot glumač. V Hrvatih je Man-drovič zelo priljubljen, kajti on nij samo umetnik prve vrste, nego tudi izkušen rodoljub. V letih preteklih, ko se je na Hrvatskem preganjala narodnost tako, kakor se še zdaj v nas, vzdrževal jo on s slavnim skladateljem Ivanom pl. Zajcem hrvatsko gledališče. Da njega nij bilo, Bog si zna, ne bi li na zagrebškem odru tujci tako ravnali kakor v Ljubljani. — V 7. dan t. m. prestavljala se bode igra „Sullivan", v katerej bode Mandrovič igral glavno ulogo. Nato spremili „ga bodo z bakljado na „streljano", kder bode banket. Udje opere pokloné mu srebern lavorjev venec, a udje drame velik zlat pokal. — Da bode slavnost sijajna, zato so nam porok oni možje, na čelu jim je dr. M. Derenčin, kateri so jo priredili. Tudi mi Slovenci, ceneč njegove zasluge za hrvatsko narodno gledališče, mu Ma dostni dovikujemo: Slava! — h.
glasno kneza Milana srbskim kraljem,  topovi | kanje kon.čnib zlogov, gotovo število ver/mh stopic
ravnokar oznanjajo svetu historično novost.
Belgrad 6. marcija. Skupščina proglasila je kneza kraljem. Vsa skupščina podala se je h knezu, naznanjat mu voljo narodovo. Knez je odgovoril, da bode izpolnoval voljo naroda.
Razne vesti.
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Belgrad 6. marcija ob 11. uri 40 minut dopoludne. Skupščina proglasila je jedno-
* (Trgovinsko.) Dohodki z* colnino se v Avstriji zadnji ras od leta do leta vekšajo in so od leta 1876. od 19*4 milijonov narastli do letu 1880. na 31U milijonov, ali za 61°/0. Jako ugodno je za naše trgovinske razmere, da se cena uvažanega blaga od 1. 1872 —1880. skoro nič nij spremenila, da je namreč poskočila od 601 na 607 milijonov; cena blaga, ki se je izvažalo, se je pa v ravno tistem času skoro podvojila; leta 1872 je znašala 389 mili ionov gld., leta 1880. pa uže 666. Sploh pa Avstrijo glede trgovine prekose v Evropi samo Anglija, Francoska in Nemčija.
* (Železniški pomet decembra 1881) je bil vsled ugodnega vremena neprimerno živahen. Prepeljalo se je po avstrijskih železnicah za pol milijona ljudij in za 900000 metričnih centov blaga več, kot decembra 1880. Dohodki so bili za 18 milijonov ali za 10-47,, večji in je bilo od 64 avstrijskih železnic število osob na 55, teža prepeljanega blaga pa na 47 železnicah, višja, kot leta 1880. v decembru. Tudi na naših železnicah, na južnej in Itudoltbvej se je v vsakem obziru več skupilo, in sicer na južnej: pri osobah za l°/n, pri tovorih za 2'50/° več, na Rudolfovej: pri osobah za 5*5°/o, pri tovorih za 6°/0 več kot decembra 1880 leta.
* (Nemške izgube v nemško-francoske j vojski leta 1870—71.) Vkljub trudapolnej zimskej vojski nijso bile izgube tako velike. Po boleznih, epidemijah itd. je umrlo mcnj vojakov, kakor silovite smrti pred sovražnikom. Število umrlih vojakov sploh je znašalo 40.*81. Od teb jih je palo pred sovražnikom 17.572, ranjencev je umrlo 10.710, po nestečilo se jih je 316; samomorilcev je bilo 30, po boleznih pa jih je umrlo le 12.253. Pri 7003'>/0 je bil torej uzrok smrti vnanji, pri 28,95l,/0 pa vsled bolezni, med tem ko jih je 1866. leta po boleznih
umrlo 59 l°/0.
* (Prebivalstvo Bolgarije) Bolgarija ima po najnovejši Stetvi od januvarja letošnjega leta na svojih 63 972 0km., 1.998 983 prebivalcev Obl'udena je torej skoro natanko kot Srbija, sploh pa še jedenkrat slabeje kot Avstrija. Vsa država je razdeljena v 21 distriktov in 58 arrondissemen-tov. Ker imajo Bolgari 399.905 družin in 339.870 hiš, pride torej na vsako hišo jedna rodbina, na vsitko družino skoro natanko 6, na vsako hišo pa 1 Vi glav.
* (Hitro potovanje.) Mnogo iznenadnega soje pisalo v slednjem času o Skobeljevu, a da on potuje z bliskovo hitrostjo, to je povedala stoprv „Nat. Ztg." V 2. dan t. m popoludne ogledaval si e Skobeljev še Dunaj, nekaj ur po odhodu njegovem z Dunaja pa je dobili«. „Nat. Ztg " od svojega „popolnem Zanesljivega." dopisnika iz Petrograda brzojav, da je Skobeljev prišel prav po tihem v Petrograd. Nu, naj pa kdo trdi, da se dan danes ne potuje hitro, — v nekaj urah z Dunaja v Petrograd t — To pač jasno kaže, koliko se je zanašati na poročila nekaterih nemških listov.
* (Ženska emancipacija.) Cloris Hu-gues predložil je francoskej zbornici poslancev prošnjo, katero je podpisala Hubertina Auclert in njene prijateljice in želijo, da bi smele ženske tudi vstopiti v obe zbornici, osobito pa v kongres, da bi tako mogle sodelovati pri spremembi ustave.
*(Židje v Od es s i.) Od 1. 1873—1881 seje pomnožilo kristijansko prebivalstvo, akoravno je samo na sebi štirikrat večje, kot židovsko, samo za 626 ljudij. židovsko pa za 5028 ljudij. Z ozirom na razmero mej številom umrlih in rojenih se torej množi število zidov osemkrat hitreje, kot število kristijanov. Akoravno je Židov štirikrat manj kot kristijanov, je vender število židovskih porok zadnjih let bilo sploh le dvakrat manjše, torej relativno dvakrat večje kot število kristijanskih porok. Ta razmera je tem pomenljivejša, če se pomisli, da imajo židje sploh več otrok kot kristijanje in da pri židjih umrje relativno 9°/0 menj otrok, kot pri kristijanih.
* (Lord Byron.) Kako malo časti najdejo večkrat nejvečji možje pri svojih sovremenikih, nam kaže naslednje. Ko je bil lord Byron 18 let star, izdal je prvi zvezek svojih pesnij. „Edinburgh Review", list, ki je še dan danes jako čislan in mnogo bran, pisal je takrat: „Če lord Byronove pesni v tem listu sploh omenjamo, se to pač zgodi le zaradi tega, du mu svetujemo, naj da poeziji slovo in naj bolje vporabi svoje talente. Prosimo ga dovoljenja, da mu smemo zagotoviti, da navadno su-
ni daleko še nijso poezija, Če so tudi verzne sto piee (kar pri njegovih verzih nij) pravilno skandi-rane in municijezno na prstih sešteto. Prosili bi ga prav ponižno, naj nam veruje, da treba precejšnje porcije duha in tudi nekoliko fantazije, da se napravi pesen, da dalje dan danes pesen, če se hoče, da jo kdo bere, mora vsaj imeti jedno misel, ki se na kak nač:n. bodi si le po obliki od pn-j ni h pesnikov razločuje." To kritiko o pr»ih pesnih By-ronovih pisal je iako duhovit pisatelj, pesnik Henry Brougham — a kako se je mož motil v Ily.onu.
(Umrljivost po raznih večjih mestih.) Lini je umrlo od vsakih tisoč ljudij v Ciu-cinnaju 17, v Edinburghu 19, v Christianiji 21, v P> izlni. Stockholmu, San Louisu po 22, v Kr.iknvu 23, v Brüsselu, Amsterdamu in Philadelphiji po 25, v Kopenhagnu 27, v San Francisco 28, v ttuku-reštu, Aleksandri)i, Bombayu in na Dunaji po 30, v Parizu in O lessi po 32, v New-Yorku in v Pragi po 33, v Varšavi 34, v St. Petersburgu 38, v Hu pesti 40, v Madridu 44 ljudij.
(Cigarete) Kidenje cigaret se je v Zje-dinjenih državah v teku 10 let tolikanj razširalo, da se jih je leta 1870 zacolilo samo 13 8 milijonov, leta. 1880 pa uže ogromno število 408 7 milijonov. V tem obziru prekose Zjedinjene države vse evropske držive, ker se še celo v Francoskej, kjer 38 pokadi v Evropi največ cigaret, pokadi vsako leto povprek le okrog 300 milijonov cigaret. Ta navada 'e tem pogubnejša, ker cigarete kadi večinoma mladina od 15-20 leta.
* (Železnice s konji.) Angleške železnice s konji znašajo v dolgosti 724 kilometrov; na vseh se rabi 2045 voz in 15320 konj. Lani se je na njih prepeljalo nad 2O0 milijonov osob. Skupna svota pri tem podjetji naloženega kapitala zuaša nad 130 milijonov goldinarjev avstrijskega denarja.
Meteorologien» poročilo.
A. V LJubljani:
Dan
(Jas opazovanja
Ob I. vi
7 j m1 t a ]
»b 2. iri
puptlnd«?
•b S. iri inter
ib 7. nri zjntrzj ob 2. nri popoludne ob V nri zredir
Stanje barometra v mm.
Temperatura
•b 7. nri zjutraj •b 2. uri popiUtlu«
ob V uri
méer
727-64 mm.		8'8« C
725 'Sim,	+	7 0° C
727-08 m.		4 6° C
797*94Mi		20° C
72809mm.		9'6°C
728 1*1 m«.	4	7 40 0
Vetrovi
Mo-
Nebo   kriiM v mm.
; illbolen jurozabod
ilubottp jugozahod
lUbottt jisrozaliod
iliboten gorenjte ilibolei
»hod iltbottn
ubod
733-73)
-f- 26H:l.",»b6tke" 1 jnsrozibod
73fr 14M.I +1240c ! »l»bot«
737-62 mm. 4- .rv6°C
iltibottn tub o d
obhfjo obit/no jam
dekla jaso*
oblam
oblam
jant j .1-1»
jasno
!H>0mm.
dežja.
3-fiO mm dežja.
0-O0i
B. V Avstriji iploh:
Stanje barotnetrovo še vedno tak>> nizko in od prej-j i h dni j skoraj nespremenjeno; vender je zračni pritisk uže toliko jednakotnernejše razdeljen, da znafia razloček unij maksimoui in minimom satno do 5 mm. Vetrovi so večjidel slabotni, le na jugu in ob Adriji nekoliko močnejši; južni in zabodni vetrovi povsod še skoraj brez izjeme prevladujejo. Nebo povsod večjidel oblačno, dostikrat tudi dofcovno; množica dežja povsod precej velika. Temperatura povsod nadnormalna, splob pa ne posebno ekstrorana; razloček mej maksimoin in minimom 12° C. Morje vsled precej močnega juga še vedno nemirno.
Darila za ..Narodni dom--.
Prenesek   ... 120 gld. 74 kr.
G. Žnidaršič Jakob v Gradci..... 1 „ 10 „
G. dr. Lisjak pri veselici čitalnice v Kanalu
nabral............ 48 „ — „
Gospodje  gostje gosti lnioo 1'ildarjevc v
llilmiei............ 1 „ 30 „
Gospodje uradniki .Slavij«- ..... 8 „ 30 „
G. dr. Joa. Vošnjak vsak  mesec 5 gold.
tedaj za 6 mesecev naprej..... 30 „ — „
Gospodje delavci pri peku Mavrerji v Trstu
zložili ............ 7 n 27
G. Brlee Fran na Vrhniki...... 1 ■ — ■
Vkupe   ... 217 gld. 71 kr.
Javna zahvala.
Gospod Karel PestevSek, učitelj, je daroval tukajšnjej šolskej bukvarnici zdatno število poučnih knjig za šolsko mladino in odrasle ljudi, v vrednosti 30 gld. ter obdaril 84 pridnejših učencev o priliki poroke cesarjeviča s knjižico „Cesarjevič Rudolf, za kateri blagi dar se podpisani v imenu šolske mladine najsrčneje zahvaljuje.
Sladka gora, dne 20. februvarj a 1882.
Jak. Vodlak. šolski vodja.
Javna zahvala.
V petej seji dne 4. marca t. I. naznanil j« blagajnik da so „podpiralnej zalogi slovanskih vse-ueiliSenikov v Gradci" za nurastek glavnice darovali blag. gg. dr. Rapoc, c. kr. beležili* v So-Stanji 10 gld., Jurij Sterbenec, doktor prava in župnik v Hrenovicah 5 gld. in da se je pri nekem zborovanji rakademi"neiza društva Triglava" za isti namen nabralo 1 gld. 75 kr.
Vsem preblagim gospodom darovateljem izrekajo podpisani javno najtoplejšo zahvalo. Bog plati!
V Gradci, dne 5. marca 1882.
Prof. dr. G. Krek, Prof. dr. liidermann,
predsednik. blagajnik. Jos. Lendovček,
tajnik.
T.ijci:
5. marca.
Pri Slona: Fraukenberger z Dunaja. — Velikajne iz Ilirske Bistrice.
Pri Malici: Konig z Dunaja. — Obah iz Gradca. — Weisenbok z Dunaja. —
Pri avstrijskem   cesarji:  Klemene iz Zagreba.
Zahvala.
Za   mnogobrojno   spremstvo   pri pogrebu gospoda
Alojzija Bertola,
posebno pa slavncj požarnej bratnbi in za darovane vence izrekamo presreno zalivalo.
Žalujoča rodbina.
V Ljubljani G. marca 1882. (148)
D-o-insijslssL "borza,
dné 6. marcija.
Enotni državni dolg v bankovcih . Enotni državni dolg v srebru      '   . .
Zlata renta...... ...
1860 državno posojilo .   . ...
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marke.........
4°/0 državne srečke i/. 1. 1854   250 gld. Državne srečko iz 1. 18H4 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta K°la......
„      papirna renta 5°/0.....
5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0    •   •    1^° iî'd-Zemlj obč. avstr. 4Vt°/o z'ati zast. listi . Priof, oblig Elizabetine Upad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfovo srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . .
Prodaja hlodov.
Upravništvo meščanske korporacije ima tekočo spomlad na prodaj okolo 1400 hlodov ali v željene dilje zrezanih. Na prodaj je tudi okolo 500 uže posekanih in na cesto spra vi jenih hrastov. Oferti obloženi z vadi j umom v znesku 300 gld. naj se pošljejo do 1. aprila 1882 podpisanemu upravništvu.
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku
dne 3. marca 1882.
Dr. M, Smnec, (147—1) predsednik.
75 gld. 30			kr.
76	n	20	«
93	*	70	n
128		75	n
818	ji	—	■
315		25	
120	JI	35	b
9	b »	51	* ■
5	!»	62	b
	»	75	n
119		50	r.
170	Ji	—	n
&a	n	45	
118	n	90	
87	n	55	ji
8ri	n	80	n
104	n	—	j>
114	n	—	b
119	n	—	>
98	m	—	m
105	»	—	ji
175	t)	—	»
21	m	—	n
123	ji	50	ji
202	o	50	
Umrli so r l.jul»lJani:
1. marca: Josip Krieger, pek, 21 let, Gradišče št. 5, za plučno tuberkulozo.
2. marca: Alojzij Bertola, starinar, 72 let. Gradišče št. 13, za starostjo.
3. marca: Antonija Ženko, hišnega posestnika hči, 6*/4 leta, Krakovske ulice št. 12. — Viktorija Štoni, pre-voznikova hči, 15 mes., Dunajska cesta št. 35.
4. marca: Matija Mramor, gostač, 95 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo.
V deželnej bolnici:
1. murca: Janez Oarman, dninar, 56 let.
2. marca: Meta Cerar, dekla, 24 let, Poljanska cest* št. 42. — Janez Klanear, kajžar, 70 let.
Št. 2875.
(126-3)
tj.
n jj
n n
n n
n n
31 31 24
26 37 25
Glede na deželno postavo dne 25. novembra 1880, čt. 17, in na ukaz e. kr. deželnega predsednika dne 28. decembra 1881, št. 18, k tej postavi se v splošno spolnovanje razglasi:
V vodah, spadaiočih pod okrožje ljubljanskega mesta, je lov skalnih, potočnih in reških postrvij od 1. novembra do 31. januvarja; sulcev od 1. marca do 15. aprila, lipanov od 1. februvarja do 31. marca, manjkov od 1. decembra do 1. januvarja, somov od 1. junija do 31. julija, karpov od 1. do zadnjega junija, žlahtnih rakov (h katerim se ne prištevajo ko ščaki) od 1. oktobra do 30. aprila vsakega leta sploh prepovedan in se ne smejo ta ribja plemena, oziroma raki, v teh prepovedanih časih v mestnem okrožji, pa tudi ne v gostilnah prodajati.
Razen tega se pa ne smejo nobeden letni Čas skalne in potočne postrvi,  ki  so  krajše,  nego 18 centimetrov od gobca do konca repne plavute, rečne     postrvi, ki so krajše, nego   .   .   26 ctm. jezerske „ sulci, lipani, manjki, somi, karpi,
žlahtni raki (z razpetimi ščdpalkami), ki so krajši, nego 18 ctm., ščuke, ki so krajše, nego 20 cmt. od gobca do konca repne plavute,
manjki,
kleni,
platnice,
mrene,
paral ji,
koželi,
korešlji,
pečenke,
androge,
focli,
linji,
ogrice,
loviti in niti na trgu niti po gostilnah prodajati Nihče ne sme v mestnem okrožji rib loviti, brez ^ribolovne karte", potrjujoče mu pravico do ribje lovi v dotičnej vodi. Posestnikom, zakupnikom ali podzakupnikom bodo to ribolovno karto podpisani mestni magistrat, drugim osobam pa ribolovni opravičenci izdali.
Prestopnikom te postave se bodo ribe in ribolovno orodje odvzelo, razen tega bodo kaznovani v denarji od 5 do 100 gld. ali z zaporom od 1. do 20. dny.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 22. februvarja 1882.
Župan: Laschan.
ki so krajši, nego 22 centimetrov od gobca pa do konca repne plavute,
Zatekel sem se k Vasej zdrav stvenej sladnej čokoladi št. 1 in uže po tridnevnem vporab-Ijenji dobil sem v veliko svoje in svojih sorodnikov začudenje zopet zdravje.
(Tii besede govoril je ozdnivljeni.)
Vsem bolnikom,
kateri bolehajo na želodci in na plučih, na pomanjkanji krvi, prehlajenji, kašlji, hri-pavesti, na bledici in hemoroidih, se lehko pomaga.
C. kr. dvornemu za ožniku IVANU HOFFU,
kr. komisijskemu svetniku, posestniku c. kr. zlatega križca s krono, vitezu visokih redov, izumitelju in jedinemu izdelovatelju Ivan lloflovega sladnega izločka, dvorni založnik skoro vseh knezov Evrope, n» i»iius«ii. fabrika: G-rabenhof, Braunerstrasse 2, pisarna iu fabr. zaloga: Graben, Braunerstrasse 8
INJ. Volieainsitvo
kralj danski je po svojem adjutantu naznanil fabrikautu Ivmiu Hodu. da zelo visoko ceni njegov Hladni izleeek. ...In/, sem■•, tako se glasi kraljeva izjava, ,,z \ cscljcin »pazi I pri nebi in pri inuoglh članih svofe biše /.(lnusi\ciii) mol lloilovcgn Hladnega i/> lecka.*'
23 a. likala-
Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in najtoplejšo zahvalo javim, da sem po trikratnej, v kratkem času se ponavljajočej vnetici prsne mrene.) daviei, bljevanji krvi in materijo, kratko v stanu popolne onemoglosti, ko so uže vsi mislili, da sem izgubljen, zatekel sem Be po nasvetu svojega svaka k Vaše.j sladnej čokoladi in uže po tridnevnem vporabljenji zadobil sera v svojo in svojih sorodnikov začudenje popolno zdravje. To istiuito čudovito zdravje dobil Meni, kakor omenjeno, po vporabljanji sladne čokolade in sicer Itev. 1.
Prosim Vas, čestiti gospod, da vzprejmete te vrstice kot malo znamenje moje hvaležnosti za rešitev mojega življenja i» da jih v korist vseh bolehujočih kot priporočilo IlofFovih preparatov. Konečno naj Vam bodi še naznanjeno, dt lehko svoje hitro ozdrav jenjc, osohito, ker vsak tako h ler uspeli občuduje, kot. resnično potrdim pred Hogoiu in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav prijazno in se Vam z vso spoštljivostjo priporočam bvalO Vam dolžna
Ana l*e»tl9 tkavčeva žena. V Ameisu (Dol. Avstr. 1, 3. decembra 1879.
Glavna zaloga: (50-5) Pet. Iiassnik v I Jiiltl Jani.
Zoper jetilio!
Radgostski
ii f i i v er^n in i eni
rožnovsii maho-rastlinsti celtlički,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost 6ut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.
Javna zahvala.
Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem.
Čestiti gospod!
Po dostanom nevarnem pljučnem vnetji mučil me je cele tri leta suhi kašelj in ponavbajoča se hripavost. Pretočeno jesen postalo je moje žalostno stanje tako hudo, da sem celo kosce strjene krvi izkašljal in trpel sem pri tem zarad probavljanja in telesne slabosti, mrzlico in ponočnem me jak(> slabe-čem potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatiral je začetno jetiko !
Po dolgem brezvspešnem zdravenji poskusil sem vsled sveta inoiega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Kadgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo uže mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suhega in žgečega kapljanja Vašo ]t •žnovske ceitličke.
V kratkej dobi zboljšalo se je moje brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakoršnega ozdravljenja nij upaL —
Kašljanje nehalo jo popolnem, ravno tako nijsem več kri pljuval in nehalo je tudi ponočno potenje, povrnil se je zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo je moje slabo telo zouet poprejšnjo krepost in elasticitero.
Komaj po etiritodnem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svoj3 ozdravljenje poleg Bogu jedino le Vašim pripomočkom.
Prosim Vaše biagoroojo mojej utaroj materi, katera uže štiri leta trpi na srčnem bodenji in teškem dihanji, priposlati proti poštneinu povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljie maho-rastlinskih <e iliekov, m žulira iz srca, da bi ta izvrstni lek in ne drago hišno zdravilo zasluženo splošuo prip >-znanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni (136—1) Ivan i VI« r.> n. kaplan.
V Cerkovici (na C škem;.
Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rab; 1 gld. av. v. Jedna originalna ikatlfa ltožuovskih uabo«rasdinskih celtiič-kov 50 kr. Za kolok in zavijanje pa lO kr. posčbo.
KadgoNtMki univerzalni £a| iu ItožnovNki inabo-raHtliiiHki «. lili« Ki dobivajo se jediuo le v lekarni J. tteivherla v Itožnovi na Aiorav-skem>, m razpošiljajo so naročili na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročni), imajo tudi zaloge sledeči lekarjh W. Mayr v Ljubl)ani, W. Konig v Mariboru, S. Mittelbach in J. Cejbek v Zagrebu, Barmberzige Briider m A. Nedved v Gradci, A. M a r o k in J Ku p f er-suhraied v Celji, O. Kussheim v l.ipniei. C ar I Grabacher v lUurau, J. Illing v llot-i en m h n n. W. T h u r n w a 1 d v C«Iovel.
Z alOg"6
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-_    dajaluicah materijalnega blaga. tfmJT Doktor Ilorntova jediuo prava voda
za oci, prirejena natanko po starem rodbiuskem recepru tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržan je vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi boluika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožniui in kašo ter odpravi sitno solzenj e.
Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za ko.ek in zavoj lO kr. več.
• 'nun se dobi Mamo naravnost iz lekarne v kopelišči Rožnavi.
J&~~ Itožuovski cvet za / i > cc, hitro in trajno oidravlja putiko, trganje po udih in vsake vrBte slabost v živcih in kitah, Izvirna skleuica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. l*ravi se dobi Mini« naravnoHt iz lekarno v Kožuavi (Moravska;.
■
I
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A rime.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
0998