Štev. 221, Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: celo leto K 144 — » Pol leta K 72*— v UPRAVI STANE MESEČNO K10"- V Ljubljani, sobota, 1. oktobra 1921. PoIMim platana v gotovini. Leto I. Uredništvo in upravništvo v Ro. pltariesi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 58 — Telefon «s=s uprsvništva štev. 328 era CENE PO POSTI: za četrt leta K 36^— sa en mesec K 12’*— ¥ UST P0SAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™ Hfščfflska Ifndsfea Intucioiisla. • Krščansko delavstvo celega sveta si osnovalo svojo mednarodno krščansko rj?rovn° orŽanizacijo. Sedaj se je začelo lhirl L ,^^anie za ustvaritev krščanske rr»5 jotemacionale, ki bi bila zveza vseh se £an5 političnih strank sveta: snuje Dril t?nSka internacionala na političnem dl 1 . ebo take internacionale je raz- vM Korošec na znanem zborovanju Mariboru. Nekako ob istem času se je L'4 L V Nemčiji delegacija italijanske ke stranke pod vodstvom svojega savnega tajnika in ustanovitelja Don me^ Kt °^Poslanstvo je obšlo vsa večja s a Nemčije ter se povsod posvetovalo o ^.nemških krščanskih organizacij cionaleI10V*tVi krščanske ljudske interna- jja{ Sturzo je imel več shodov, na je propagiral to svojo misel na na-m j ne bo brez odziva ne med Nemci ne ^jkugimi narodi. Povdarjal je: obs • yerskem P°HU imamo svojo vse-ce internacionalo, sveto katoliško n/ ^V' Sedai gre za to, da se na politič-]jujVn socialnem polju zbližajo krščanske listS • s*ranke celega sveta ter tako „ Variajo ideal res prave krščanske zveze rodov. Ta ideal je moderni materialistič-, cas zavrgel. Težnja po njem pa ni od anes. V bistvu krščanstva temelji. V ■j ganskem srednjem veku je živela ta ®ia med narodi, pisatelji so jo poveliče-'*1 in ji utirali pot. In ravno Dante, če-?ar 600 letnico praznujemo letos, je ta a®al dvignil visoko nad razrvanost teda-*dobe. Branil je svobodo posameznika, °do narodov in ljudstev, toda več kot narod°^0^a mu ie *ederacija, zveza cjja ,0v na krščanskem temelju. Reforma-So i ra”c°ska revolucija, liberalizem — ti dov 5 krščanskih mislecev in naro- ^ v ?a^eninili. Toda danes po strašnih liz» ° SVetovnc v»jske, ko je materijama k* ^Povodal svoj bankerot, je treba, idealoanski politiki ta stari krščanski mis 1 ZoPet dvignejo pred se. Le krščanska be 6 m°re vsem narodom nuditi ono lju-^ ie bistvo krščanstva. V tem zna-strn,a naj bi se združile vse krščanske V Evropi in na svetu. Se lr na svetu j® mogoč. Treba je le, da Ijj ?VCzejo med seboj vse ljudske stranke, Sm pred seboj kršč. ideale, katerih jjjj^nioa je krščanska misel. To velja za iie nar°di in za socialni mir. Oboje sk k ^ v *esnem razmerju. »Luči krščan-del KUKnre ne smemo omejiti zgolj na ozki m- °ž Ustnega dela in lastnih dolžnosti, je ,Več je moramo deliti dalje onim, ki stotak aneS vPlivom temnih naziranj, ^I®na tlačijo Evropo in ves svet. tne | r®ba je v današnjih razdrapanih raz-a” ohraniti v ljudeh zmisel za pravico, pr ^nvičnost med narodi in za socialno y*Co- Pravici v razmerju med posamez-fo V narodi je treba pomagati do zmage. Pre « •• dunes naloga ljudskih strank. V loči jih časih je par posameznih oseb od-5o eval° o usodi narodov. Med široko ma-Hied nih 1° umskih delavcev na eni ter 2Ve vladajočimi na drugi strani ni bilo skilfe Pa se '1Z delavnic industrij- slv niest in iz delavnic kmetskega ljud-Psod zahteva po odločevanju o svoji bo odločevanje delovnega ljudstva Velil potezno le, če bo porojeno iz res RlPo moralnega pojmovanja, Srečni le ' oa imamo v krščanskem naziranju ne pernice za svoje osebno življenje, živj:VeČ tudi postavo za ureditev javnega tičnani?, socialnih, gospodarskih in poli- mteresov. •ned nalogo je treba prenesti tudi v IjUcj k^odno politiko, Tu bodo krščanske loda"te s*rankc morale postopati odločno, se i Pr®vidno, kajti posledice vojne strasti tad j®’0, Najboljša opora pri tem pri-je krščansko delavstvo vseh Ustve a; katero je v strokovnem oziru že ^ilo svojo krščansko internacionalo. d0vit 0 So glavne misli govorov tega ču-has l moža italijanskega naroda, Stvar ^eioUniona«, je včeraj ob 10. uri otvoril in vodil g. dr. Anton Korošec. Po njegovem pozdravnem govoru so se obravnavale posamezne točke dnevnega reda, poročilo tajnika g. dr. Prohaska, blagajnika g. N i k o 1 i c a in revizorja g. dr. G1 a v i n i č a. Pri slučajnostih je g. dr. F r a n g e š poudarjal važnost zveze z morjem, ki je pri nas še popolnoma nezadostna in je treba čim preje pričeti z zgradbo novih prog, da tako postanemo neodvisni od italijanskih luk. Predložil je tozadevno resolucijo, ki je bila z dopolnili g. dr. Horvata soglasno sprejeta. Tudi druga resolucija g. dr. Frangeža za znižanje prevozne tarife za poljedelske produkte je bila sprejeta. Ravnatelj g. R. Gal jev je predlagal resolucijo glede obdavčenja zadružništva in je bila po debati soglasno sprejeta. Na predlog g. ravnatelja Juriča se vrši prihodnji kongres v Splitu. Po predavanju g. Štiblerja o zadružnem zakonu je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Popoldne ob 3. uri se je zborovanje nadaljevalo in je prvi govoril g. A v r a -m o v i č o zemljoradniškem kreditu in je v svojem govoru ostro kritiziral »Uredbo o podeljevanju zemljoradniških kreditov«, ki jo je pred nedavnim časom izdal minister poljedelstva. Za svoja temeljita izvajanja je govornik žel dolgotrajno odobravanje. G. K r a 1 j je predaval o varčevanju malega človeka in o oblikah varčevanja. V svojem predavanju je govornik poudaril svoje nazore v moralnem propadu današnje družbe in načine, kako naj bi se stanje izboljšalo. — Zanimiva so bila končna predava- nja gg. A v r a m o v i č a , Juri č a in Lesničarja: 0 kulturi sela, ki izidejo t ozirom na važnost predmeta v posebni brošuri. Predsednik je potem predložil različne resolucije, ki so jih zborovalci z odobravanjem sprejeli in ob pol 8. uri zaključil sijajno uspeli kongres. Danes si zadrugarji ogledajo našo Gorenjsko in sicer odidejo preko Stražišča in Krope na Bled. Jutri pa priredijo izlet v Maribor in na Falo. Ulsslsia Mlekarna. V prebrani mest je eno najvažnejših vprašanj preskrba z mlekom. V Ljubljani, stoječi sredi cvetoče kmetske okolice, do vojne tega vprašanja nismo poznali. A vojna je tudi pri nas razmere tako izpreme-nila, da je postalo to vprašanje za nas naravnost pereče. Nastala je nujna potreba, da tudi pri nas vzame mestna občina preskrbo z mlekom v svoje roke, kakor so to že davno storila vsa velika mesta. Misel mestne mlekarne je stopila na plan in stojimo danes tik pred njeno otvoritvijo. O * tem je napisal mestni tržni nadzornik g. Slavko Plemelj obširno poročilo, iz katerega posnemamo: Spričo velikih nedostalkov, ki so se uveljavljali v preskrbi Ljubljane z mlekom: večinoma potvorjeno ali jx>kvarjeno mleko, negotove cene itd. — smo začeli s pripravami za ustanovitev, velike mlekarske centrale v Ljubljani. Te priprave so sedaj končane, za kar se imamo zahvaliti delu prejšnjih naših narodnih gospodarjev, ki so kolikortoliko organizirali mlekarstvo in ustanovili po deželi dokaj mlekarn. Na teh temeljih smo začeli graditi našo ljubljansko mlekarsko centralo, ki se organizira tako-Ie: Jugoslovanska mlekarska družba v Ljubljani, ki ima v Vojaški ulici št. 10 jako pripravne prostore za razvoja sposoben mlekarski zarod, opremljen z vsemi potrebnimi stroji, se preuredi na podlagi pogodbe med mlekarsko družbo in mestnim magistratom v mestno mlekarno. Organizirana bo mestna mlekarna sledeče: Po celi Kranjski ima do sedaj stalnih 17 podružnic. Te podružnice zbirajo od kmetov mleko takoj v svežem stanju. Ker so te podružnice pod strokovnim vodstvom, se mleko vsakega kmetovalca redno analizira, tako da je vsaka potvorba izključena. Mleko se plačuje po procentih maščobe, shranjuje v primernih prostorih, navadno že v podružnicah pasterizira in redno odpošilja v centralo v Ljubljano. V ljubljanski okolici je zamišljeno nabiranje mleka sporazumno s kmetovalci sledeče: V izdatnejših mlekarskih centrih se ustanove večje nabiralnice, drugod manjše; mleko se bo pa z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi prevažalo v centralno mlekarno, kjer se pasterizira in pripravi za konsum. Mleko vsakega kmeta se stalno analizira ter plačuje po tolšči. Izvršuje se to na ta način, da se poleg mleka vsakega proizvajalca redno pošiljajo v malih steklenicah zapečatene in označene poiz- Sfenpnh. Spisal Henrik Conscience — prevel M. J. (Dalje.) Te besede so mladeniča očividno razveselile in z veliko živahnostjo je odvrnil: No, Vana, ali si že kaj ugenila? Ne? — Jaz bom materi kupil veliko lepo ruto, take lepo, kakršne nima celo grajska oskrbnica, pisano in s cvetlicami porisano, da je od daleč vidna.*, Deklica je prijela brata za roko in rekla poltiho: »Ah, to je lepo od tebe, Bart, Kako bo našo mater razveselilo. Da, toda ljuba sestrica, je nadaljeval vzradoščeni mladenič, toda to Še ni vse. Treba je pripraviti tudi cvetlice; in poleg tega vem tri pesmice, štiri pravljice in sedem ugank — vse čisto nove. Nalašč sem se jih na pamet naučil za materin god. Ah, Vanica, Vanica, kako se bomo smejali in peli in bomo veseli. Solze mi stopijo v oči, če pomislim, kako bo mati gledala, če ji bo dala Cecilija sredi zime cel šopek svežih cvetlic in ji obesila krog vratu lepo novo ruto/; »Toda, Bart, kje neki misliš dobiti cvetlice, zdajv v taki zimi?« Mladenič se je nasmehnil in pristavil nagajivo: »Vanica, ali ne poznaš nekoga, ki mu je ime Franc? Plavolas fant je, z velikimi očmi, pri grajskem vrtnarju služi. Deklica je do ušes zardela in se sramežljivo ozrla v tla. »No, no,« je dejal Bart v mehkem tonu, »čemu zardevaš, Vanica: dober fant je in izborno se vzame na svoje opravilo in pošteno srce ima. Ali misliš, da mi ne'bo dal cvetlic, meni, ki sem tvoj brat? Še predno je začudena deklica mogla kaj odgovoriti, se je od hiše sem začul klic; bila je mati Ana, ki je poklicala svoja otroka: »Bart, Vana, jesti!« Deklica je porabila to priliko, do se je svojemu bratu izmuznila in se podala k vratom; Bart pa, ki je šel za njo, ji ie urno, a pritajeno zaklical: »Vanica, Ceciliji smeš povedati, toda naša mati ne sme zvedeti o tem. Notri v hiši je stara Ana pripravljala kosilo. Pri štedilniku je sedela mlada deklica, ki je bila nekako bolj mestno oblečena. Sploh so bile njene poteze na obra-. kušnje mleka, ki se v preizkuševalnem laboratoriju centralne mlekarne redno analizirajo. Vsako mleko, ki je posneto ali pomešano z vodo, se zavrne. Na ta način kmetovalci takoj spoznajo, da jim vsako tudi najmanjše potvarjanje mleka nič ne koristi, ker dobe za čim boljše mleko tem več denarja. To je najizdatnejša metoda 7;a pobijanje potvarjanja mleka. Mestna mlekarna bo začela delovati do rednega delovanja občinskega sveta na podlagi provizoričnega dogovora in ima že sedaj zasigurano zadostno množino polnovrednega mleka za celo Ljubljano. Kakor hitro bo Ljubljana spoznala, da se nudi občinstvu polnovredno mleko, se bo dosedaj neverjetno nizki konsum mleka močno dvignil in ob količkaj spretni organizaciji in medsebojnem podpiranju bo lahko mogoče spraviti v Ljubljano vsako potrebno količino mleka za kritje mlečnega konsuma in vseh mlečnih izdelkov. Prvi pogoj je, da občinstvo dobi pasterizirano mleko, ker le tako mleko se more imenovati zdravo. Ker se pasteriziranje — čiščenje — vrši potom najmodernejših aparatov, mleko pri tem na svoji vrednosti ne izgubi niti najmanj. Po pasteriziranju se mleko silno močno ohladi, napolni v plombirane vrče in mlečne steklenice. Tako mleko vzdrži potem 24 urni prevoz po železnici tudi v najhujši vročini, ne da bi se količkaj skisalo. (Dalje.) tfotitični dogodki. Kratek odgovor. :> Jutro« se zopet (Gaganja v slovensko duhovščino, češ kako vneto je svoj čas agitirala za avstrijsko voj-po posojilo. Mi smo hoteli na to odgovoriti Ha podlagi letnikov »Slovenskega Naroda« 1914, 1915, 1916, 1917 in 1918. Toda mi smo pred tem ogromnim delom omagali, kajti kdo naj samo nakratko označi vsaj glavne misli iz onih neštetih klečeplaznih izjav, pozivov in prireditev, s katerimi so Roditelji demokratske stranke od župana doli do učitelja agitirali za avstrijska vojna posojila in svoje izjave zabeljevali s takimi izrazi Hlapčevske udanosti, neomajne zvestobe in groženj proti Srbiji, tudi tam, kjer tega nihče ni niti zahteval niti pričakoval! Želodec se človeku obrača, ko vse to bere in vsak človek, ki ima le troho okusa, bi moral o tem modro molčati, toda >Jutru< ne da miru, da ne pregreva tega časa, ko so liberalni veljaki kar tekmovali med seboj, kdo bo drugega prekosil v podpisova- li. mehkejše in vsa njena postava jo je razlikovala od domačih selskih deklet. Njene oči so bile mile, tihe in njen izraz je bil pokojen. Nad vsem njenim bitjem je bil razlit dih sanjavosti, ki je vplival očarljivo, dih resnobe in zamišljenosti, ki je pričal o globokih čustvih in močnih občutjih. Dekle je šivalo. Stara žena se je okrenila k njej in ji lahno rekla: »Cecilija, pridi, kosilo je pripravljeno!;? V tem trenotku je vstopil Bart, ki je ravno dokončaval svojo priljubljeno pesem o semnju. Toda komaj je njegov pogled obstal na milem a resnem obrazu Ce-cilijinem, že je takoj prenehal s svojim petjem in se počasi približeval, kot da ga je bližina te deklice napolnila s spoštovanjem. Vsi so prisedli k mizi in začeli tiho moliti, nakar je vsakdo izmed njih vzel žlico v roke in s slastjo začel uživati juho. Zatem je prinesla stara žena na mizo še krompirja in nekaj pečene slanine. Ti štirje ljudje so bili očividno srečni in njihove oči so izžarevale zdravje, veselje in hvaležnost napram Bogu. Bart je med obedom uganjal razne šale, naniiga-val na jutrašnji praznik in spravljal svoje omiznike večkrat v smeh. Marsikak bogatiš, ki ga je veliko mesto utrudilo in izčrpalo, bi brezdvomno zavidal te priproste, a tako srečne ljudi. Komaj so načeli drugo in obenem zadnjo jed, so se oglasili trije udarci na vrata. Trkanje pa je bilo prav boječe in lahno. nju vojnega posojila, zraven pa si zaslužil kako avstrijsko medaljo s kakšnim neslanim in petolizniškim patrotičnim govorom. Če demokratom ta reč tako dopade, pa bomo začeli zopet objavljati vse tiste govorance. Boj med komunističnimi in social* demokratičnimi železničarji še ni končan. Znano je, da je vlada.-razpustila komuni* stično železničarsko organizacijo, Kopač in njegovi prijatelji bi bili njeno premoženje radi naklonili svoji organizaciji. Pri tem so pa socialdemokrati postopali tako, da je to vzbujalo odpor drugih. V nedeljo se je vršilo posvetovanje obeh struj. »Naprej« je sicer priobčil neke soglasno sklenjene resolucije, ki pa so bile sprejete le z 7 glasovi soc. dem. manjšine, ker so se nasprotniki odstranili. O tej zadevi smo prejeli naslednji dopis, ki ga priobčujemo javnosti in železničarjem v informacijo: »Kakor čujemo, je deželna vlada razpustila Splošno železničarsko organizacijo za Jugoslavijo, Baje se je to zgodilo na podlagi člena 15. zakona o zaščiti države. Zadnji stavek tega člena govori, da se zakoniti predstavniki tako razpuščenega udruženja kaznujejo za nedopuščeno delovanje z zaporom najmanj enega leta in v denarju s 5000 dinarji, kolikor ne gre za težje kaznjivo dejanje. Zanimivo bo, kako se bo ta zadeva razpredla. Zakoniti predstavniki so na zadnjem občnem zboru izvoljeni odborniki, katerih pa ne morejo kaznovati, ker se jim sploh ni dovolilo delovanje, torej ta odbor ne more biti kaznovan. Imeli so menda samo tri seje, pri katerih so razpravljali, kako narediti zopet red v organizaciji. Ker so pa postopali trdo in brez ozira, ni bilo to všeč nekaterim funkcionarjem. Začeli so govoriti o policijskem ustnem povelju, da se morajo vsi odborniki komunističnega mišljenja odstraniti iz odbora itd,, dasiravno so se takoj odstranili dotični, katere so domnevali, je policija vseeno ustavila delovanje organizacije. Ker je bil precej velik nered v tej organizaciji, in ker so člani nastopali precej natančno, se je bilo bati prestroge kontrole. Toraj je sumnja članov omenjene organizacije in odbora popolnoma upravičena, da se je ustavilo delovanje na podlagi denuncijantov in na prigovarjanje nekega Krekiša in Kopača, katera se tudi potegujeta za še ostalo premoženje, katero se ceni približno na 140.000 K. Tu se lahko železničarji prepričajo, koliko se more verjeti takim ljudem, kadar zagovarjajo strokovno organizacijo. Tu sta se ta dva soc. dem. gospoda pokazala. Nista prišla k odboru ali predsedniku organizacije, da bi se pogovorili, kaj je ukreniti, da se reši organizacija. Ne! Šla sta na policijsko ravnateljstvo. Po kaj? Mogoče vlo-jiti protest? Kaj še! Po premoženje, po no-vac, novac! Železničarji sedaj lahko vidijo, da ne gre tem ljudem za železničarje in njih organizacijo. Kakor čujemo, se je proti razpustu vložila pritožba. Upati je, da se bode stvar razsodila v korist železničarjem, ne pa v korist našemljenim dedičem delavskih žuljev! — Železničar. -f Za predsednika nemškega centru-ma je bil na mesto umrlega poslanca Trimborna izvoljen poslanec Marx. ^Dnevni dogodki Mestno vojašnico v Mariboru je od občine odkupilo vojno ministrstvo. Obpina bo za ta denar zgradila stanovanjske hiše za svoje nameščence. — Nova gradbena družba »Hitrozid« se je ustanovila v Mariboru. Zadruga bo pospeševala gradbo cenih stanovanj in na Teznu zgradila tovarno za izdelovanje stavbnega materijala. — Velika nesreča na Bohinjskem jezera. Dne 25. sept. ob 3. uri popoldne se je peljala 17 letna hči železniškega delavca s svojim 24 letnim bratom Josipom v ozkem čolnu >Marica« v večji družbi po Bohinjskem jezeru. Ker je padlo že blizu obali kakih 400 korakov od cerkve sv. Janeza, 25 korakov od obali veslo v jezero, ga je hotela pobrati Josipina, ki se je zato nagnila čez čoln, zgubila ravnotežje in pad- la v 8 metrov globoko jezero, v katerem j je utonila. Utopljenko so kmalu potegnili iz vode, toda bila je že mrtva. — Parlamentarno komisijo za štedenje v državni upravi so s posebnim zakonom ustanovili na Češkoslovaškem. Ob tej priliki opozarjajo češki listi, kam naj komisija predvsem obrne svoj pogled. Tu je predvsem .nepotrebno prehranjevalno ministrstvo z ministrom in 18 tajniki. Potem pridejo takoj državne železnice, k;er so dijete dosegle višek in kjer j« nad 30.000 nameščencev preko potrebe, — Nezaupnica socialdemokratom. Pišejo nam: Pred par dnevi se je vršil v Ljubljani shod najmočnejše socialdemokratske strokovne organizacije, podružnice kovinarjev v Ljubljani, ki ima na papirju okrog 3000 članov in vzdržuje 2 tajnika in 2 pomožni moči. Na ta shod je prišlo 10 kovinarjev in oba tajnika, ki sta potem drug drugemu očitala vzroke neuspehov. — Lahkoverni ljudje se še vedno dobe, kateri prisegajo na to, da znajo ciganke coprati. Po Gorenjskem se klati 40 do 45 let stara ciganka, katera je posebno spretna čarovnica, posebno za sebe, ker zna lahkovernim ljudem zelo spretno izvabljati denar. Kajžarici Ivani R je, češ, da ji bo povedala srečo in bo izeoprala, da se bo vrnil njen mož iz ruskega ujetništva, izvabila 700 kron denarja in veliko svinjine; s coprnijo je najbrže ista ciganka izvabila neki Mariji Š... v Hrušici celih 12.000 K denarja. Ciganska coprnica je ogoljufala še več lahkovernih ljudi, posebno v Palovčah in na Hrušici. — Surovost. Lovrenc Bitenc je 1. avgusta zlezel preko zaprte železniške proge v Zalogu, vsled česar sta ga ustavila orožnika Gros in Šuligoj, katera je Bitenc zato prostaško opsoval. Deželno sodišče je Bitencu za to prisodilo 24 ur zapora. — Natakarska napitnina na Dunaju. Dunajski natakarji so te dni priredili glasovanje o vprašanju napitnine. Od 7470 oddanih glasov je bilo 5662 za to, da napitnina ostane, za odpravo je glasovalo le 1795 natakarjev. Napitnina torej ostane. — Brezposelnost v Avstriji. V Avstriji je tačas 28.000 brezposelnih, med temi 10.000 kovinarskih delavcev. Boje se, da brezposelnost še znatno naraste na zimo. Vlada se posvetuje z industrijskimi krogi radi odpomoči. £jubljanskl dogodki. lj Križevniška moška in mladeniška Marijina družba ima jutri v nedeljo zjutraj ob 6. uri sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, zvečer ob 6. uri pa redni mesečni shod. lj Nove štedilne peči. Ruski inženir Bogatirjev, ki je bil tudi na ljubljanskem velikem sejmu razstavil svoj štedilnik in svojo štedilno peč, je dal sedaj v strojnih tovarnah in livarnah izvršiti nov model svojega izuma. Na tem novem štedilniku je včeraj na Unionovi verandi vršil javne poizkuse, ki so se izvrstno posrečili. Za ta izum se zanimajo najširši krogi, saj so po- stali stroški za kurivo že neznosni. Naj bi Bogatirjev izum čim prej prišel v trgovino, in sicer tudi v manjših oblikah, primerni!) za delavske in uradniške družine. > . lj Tatvine v predsobah. Dvor. svetniku Božidarju Režeku je bil iz Pre(^s®~? J Janez Trdinovi ulici št. 2 ukraden 2000 K vreden siv površnik. — Elizi Fančmk * Slomškovi ulici št. 31 je bil pa iz predsobe ukraden ženski zimski plašč temnozelen barve v vrednosti 1000 K. _ „ lj Iz prodajalne vnovčevalnice. Dne i-avgusta se je v prodajalni VnovČevalntf sprl Jaka Grum s Sore s prodajalko, katera je bila prisiljena poklicati strazniko-Ko je ta prišel, ga je pa Bitenc nagnal smrkavcem in mu rekel, da naj izgine. Deželno sodišče mu je prisodilo za to 24 u zapora. „ lj Kolo ukradel je neznan tat Dušan« Pirc izpred Mayerjeve trgovine. .Kaša društva. d Sentpetersko prosvetno društvo Pr*' redi v ponedeljek, dne 3. t. m. točno ob uri zvečer prvo predavanje v letošnji se* zoni. Vabimo člane in prijatelje društva, ® se predavanja v čim najširšem številu ud ' leže. .j d Šentpeterskega Orla skupna sej predsedstva in vaditeljskega zbora se vrs v nedeljo ob pol 11. uri v šentpetersS prosveti. — Pridite vsi! . « d W i 1 d g a n s : Uboštvo, žaloigr^ petih dejanjih, prevel Milan Skrbinšek-^ V nedeljo, 9. oktobra otvori Ljudski o® v Ljubljani s tem znamenitim delom seflj 1921/22. Vstopnice se dobe od danes ?. prej v pisarni S. K. S. Z. v II. nadstropl Ljudskega doma. VUBILO ki jo priredi „Promet«a zveza“ dne 2. oktobra 1921 v veliki dvorani hotela „ Union". SPORED: 1. Šaljivi prizori. — 2. Srefitflov. ** 3. Šalj va pošta. — 1. Godba. ^ Pri veselici sodeluje orkester dravske divizij® Za jestvine in pijačo dobro preskrbljeno. Vstopnina znaša za osebo 2 din., v spremstvu starišev vstopnine pro**1, K obilni udeležbi vabi veselični odbor „Prometne zveze • Začetek točno ob Blagajna se odP,e 7. uri zvečer. ob 6 uri. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžat' Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani- OGLAS! Ljubljansko občinstvo se opozarja, da je vrhniška tovarna konzerv In mesne industrije otvoriia svoj prodajni paviljon na Vodnikovem trgu. v katerem bo razprodajala prvovrstne mesne izdelke po zelo nizkih cenah. Vplačana delniška glavn. K 30,000.000. SLOVENSKA BANKA Telefon štev. 567. ček. račun 12.205. St SR I«1 LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti ..MESTNEMU D0MU“. banine posieSŽJJ Poštni ček. rač. št. 11.323. Telefon štev. 6«. Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit L.ubijanat' Jugoslovanski kreditni zavod —... Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. 4^1 m Čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice. 11 OI Izdaja Saks, nakaznice In akreditiva na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na i M * vknjižbo, poroStvo, vrednostna papirje In na blego, Ie2e(e v Javnih skladltčlh. I • IV Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Zavod je neposredno pod driavnlm nadzorstvom* Marijin trg Stev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge la vloge na tekoči račun ter Jih obrestuje po Hranilne vloge ae izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Oanarnl promet v lanskem letui 139,000.000 kron.