NO. 30
fcnmM m g/m-m—HOiwif
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Moskva je zavrnila francosko opravičilo
Sovjetska zveza je označila francoske svarilne strele na svoje letalo za ‘mednarodno tolovajstvo.’
MOi'KVA, ZSSR. — Francoski odpravnik poslov Jean de la Grandville, je bil ponovno pri zunanjem ministru A. Gromiku in se opravičil zaradi streljanja francoskih lovskih letal na sovjetsko potniško letalo, s katerim je potoval predsednik ZSSR na uradni obisk v Maroko in Gvinejo.
Francozi so takoj po dogodku objavili, da je eno izmed njihovih treh jet-letal oddalo proti sovjetskemu letalu nekaj svarilnih strelov, ko je letalo letelo skozi pas vzdolž alžirske obale, ki ga imajo francoske oborožene sile stalno pod nadzorstvom zaradi bojev v Alžiriji. Sovjetsko letalo naj se ne bi držalo mednarodnih predpisov.
Sovjeti francosko opravičilo odločno zavračajo in zahtevajo kaznovanje krivcev češ da iso bile francoske oblasti o poletu pravočasno obveščene in da se je letalo javilo preko J'adio letališču v Alžiru, ko je letelo vzdolž alžirske obale. Napad nanj naj bi se izvršil že potem, ko je letalo vzpostavilo radijsko zvezo z leta-L-ti&m v Alžiru.
-----o------
Siwpi evropski trg se posvetovat v Parizu
PARIZ, Fr, — Končno je De Gaulle dosegel svoj cilj. Avabil je v Pariz vseh pet Predsednikov vlad v državah skupnega evropskega trga,” Nemčije, Italije in Benelux dr-žav, in jih pregovoril, da se i;un posvetujejo o politični strukturi,” ki naj bi jo dolbla znana organizacija ‘‘skup‘-ni evropski trg,” ki sta vanjo vključeni tudi jeklarsko-pre-niogovna skupnost in evropska atomska komisija.
De Gaulle je razložil zbranim državnikom, da je nasto-Pil čas, ko je treba, da se Ev-lf°pa začne povezovati v neke vi ste konfederacijo. Začetek enfederacije naj bi obstojal v tem, (ja bi se državniki vseh mestih držav redno sestajali, ■skupne posle pa naj bi vodilo centralno politično tajništvo.
A Londonu gledajo na De-^aullove politične načrte s Precejšnjo zagrenjenostjo. Ve-(°’ da jim general hoče odmakniti Evropo, ne vedo pa tu-V’ ad bodo zato našli kaj več Slmpatij v Ameriki.
—-----o-----
ARENA KOT PRTLJAGA
I Novi grobovi
Jožefina Stradiot
Po dolgi bolezni je pretekli četrtek umrla 60 let stara Jo-žefina Stradiot, roj. Mihalič, z 10209 Reno Ave., doma z Gradišča pri Hrušici na Primorskem, od koder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Pokojna je bila članica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. ter Društva Danica št. 34 3DZ. Zapustila je moža Mihaela, sinova Mihaela in Jožeta, hčer Jožefino, vnuke in sestro Rozo Zlatič (v Sloveniji). Pogreb je danes zj. ob 8 :30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Frank Mack
Po dolgi bolezni je v Huron Rd. bolnišnici umrl v soboto zvečer 76 let stari Frank Mack z 1135 Addison Rd. Več let je bil prodajalec zemljišč. Pokojni je bil rojen v Hrastniku, od koder je prišel pred 46 leti. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Žena Antonija mu je umrla 1. 1956, sin Frank pa 1. 1935. Zapustil je sinova Louisa in Cassimerja. Polgreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Za-krajskovega Pogreb, zavoda na pokopališče Lakeview. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Jakob Javornik
Po hudi bolezni je preminul v bolnici Jakob (Jack) Javornik, star 76 let, stanujoč na 6210 Edna Ave. Tukaj zapušča soprogo Ano, roj. Marhevka, sina Mirka v Washingtonu, D. C., hčer Mary v Springfieldu, 111., 3 vnuke in druge sorodnike. Rojen je bil v Dramljah pri Celju. Tukaj je bival nad 50 let. Po poklicu je bil električar. Bil je član Društva Slovan št. 3 3DZ in Društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na All Soul’s pokopališče.
Andrew Yurkovich
Po daljšem bolehanju je preminul Andrew Yurkovich, stanujoč na 18011 Neff Rd. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Brajdič, doma v Kuti, hčere Ann Merhar, Verne M'ilos, Sophia Myers, 3 vnuke in druge sorodnike. Rojen je bil v kraju Brod-Moravice na Hrvatskem. Tukaj je bival 60 let. Zadnja 4 leta je bil v pokoju. Bil je član Društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
-------O------
Lakota na Kitajskem -sreča za Avstralijo
Neki madridski bikoborec si omislil prenosno bikoborsko aren°, ki jo s tovornjakom pre-Važa po deželi. Tudi bike ima s seboj, v njegovem bikoborskem
s°toru je prostora za 600 gledalcev.
showers
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in topleje. Najvišja temperatura 40. Možnost dežja Pomešanega s snegom. ,
CANBERRA, Avstr. — Avstralska vlada je objavila, da je Peiping kupil od nje nad milijon ton pšenice v vrednosti nad $60,000,000. Ta kupčija je za Avstralijo pravi dar božji. Zmanjšala bo že itak velike zaloge pšenice, popravila pa plačilno bilanco, ki ji je grozil velik primanjkljaj.
Avstralska vlada se je tako znebila kar dveh skrbi z enim mahom. Pšenica mora biti dobavljena do konca junija. Kitajski komunisti so potreben denar že poslali v Avstralijo.
Podobno kupčijo so kitajski komunisti napravili tudi s Kanado. Kot se vidi, niso bila poročila o lakoti na Kitajskem nič pretirana.
Maroko sledi zgledu Egipta in - Gvineje
Sprejel je neomejeno in ‘brezpogojne’ sovjetsko gospodarsko in vojaško pomoč.
RABAT, Mar. — Sovjetska zveza je ponudila Maroku neomejeno gospodarsko in vojaško pomoč, podobno kot je to storila že preje Združeni a-rabski republiki in Gvineji. Maroko je ponudbo sprejel, ko mu je Sovjetska zveza obljubila, da se ne bo vmešavala v njegove notranje zadeve.
Razgovori so se vršili tekom poldrugdnevnega obiska predsednika Sovjetske zveze Brež-neva v Rabatu. Ta je soboto odletel dalje v Konakri, prestolnico Gvineje, kjer bo ostal pet dni na uradnem obisku.
Istočasno z B: ežnevom so prispela v Maroko tudi sovjetska MIG-17 in MIG-15 letala za maroško letalstvo. Z njimi je tudi večje število tehnikov in strokovnjakov. Letalske učitelje za ta letala bo Maroko dobil iz Egipta, ki je dobil sovjetska letala za svoje oborožene sile že pred več leti.
Povezava Maroka s Sovje-tijo bo brez dvoma ohladila prijateljske odnose Maroka z Združenimi državami, ki imajo v Maroku važna letalska o-porišča za svoje strategično letalstvo. Pri sedanjem razvoju položaja bpdo ameriška letala z maroških letališč v bližnji bodočnosti premeščena drugam.
‘"Santa Maria” zbudita Portugalce iz spanja
LIZBONA, Port. — Kmalu bomo pozabili, kako je Santa Maria delala po Atlantskem oceanu čisto drugačen izlet, kot so si ga izletniki želeli. Na Portugalskem vse skupaj še dolgo ni pozabljeno, pustolovščina z izletniško ladjo je namreč rodila za Salazarjevo diktaturo nepričakovane posledice.
Najprvo je prišlo do velikih nemirov v prestolici portugalske kolonije Angola, Luandi. Policija je demonstrante ukrotila z veliko brezobzirnostjo in krutostjo, nad 100 jih še sedaj sedi v ječah. V Lizboni so pa vse tri opozicijske stranke poslale svoje predsednike k državnemu predsedniku Thomasu in se bridko pritožile, da Salazar ne da portugalskemu narodu niti “najosnovnejših pravic.”
Protest pri državnem predsedniku je zalegel toliko, da je lahko 7 opozicijskih časopisov ponatisnilo spomenico, ki jo je opozicija izročila državnem predsedniku. Kaj bo Salazar nanjo odgovoril, vladni krogi nočejo povedati. Pač pa opozicija napoveduje v Angoli nove nemire.
------o------
Plaz v Alpah zahteval 11 mladih življenj
LENZERHEIDE, Šv. — Velikanski snežni plaz je pretekli petek 'pokopal pod seboj 10 mladih šolarjev in šolark ter njihovega učitelja.
Skupina 19 šolarjev in šolark je odšla s tremi učitelji za 14 dni na počitnice smučat. Polovica jih je našla smrt.
-----o------
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Električne družbe pred vrsto odškodninskih tožb
WASHINGTON, D. C. — Kot da bi se bil utrgal plaz, tako dežujejo po vsej deželi tožbe proti tistim 48 tovarnam v električni industriji, ki so bile v Philadelphiji obsojene radi karteliranja cen.
Najzanimivejša med njimi je gotovo tožba, ki sta jo vložila 2 advokata v Peoriji, Hi., za celih $750 milijonov v imenu 50 milijonov neznanih kupcev, ki so kupili predmege General Electric Corp. Advokata hočeta prisiliti kompanijo, da jima pokaže spisek vseh kl:-jentov tekom zadnjih let, nakar bosta navedla vsa njihova imena kot tožnike. Advokata imenujeta svojo tožbo “prvo razredno tožbo” v Ameriki.
Ako bi Marx še živel, bi de-be'o gledal, kaj vse je rodila njegova ideja o razrednem boju.
Med neštevilnimi tožniki bo tudi federalna administracija. Federalni glavni odvetnik, predsednikov brat Bob, je že napovedal, da je dal zbirati obtežilni materijal pri 20 velikih federalnih uradih in u-stanovah, ki so naročale blago pri obsojenih kompanijah. U-pa, da bo v par mesecih vložil tožbo za še večji znesek, kot se nanj glasi “razredna tožba” iz Peorije.
"POBEGLI" LUMUMBA SE SE NI DOSLEJ NIKJER JAVK
Katanška vlada je objavila že pretekli petek, da je bivši kongoški predsednik vlade Lumumba pobegnil z dvema tovarišema iz njene ječe. Ta se doslej še ni nikjer javil, katanške oblasti pa so objavile, da so našle avto, s katerim naj bi Lumumba pobegnil, prazen in zapuščen kakih 45 milj od kraja bega. — Sov jeti ja in one države, ki so podpirale Lumumbo, so zahtevale preiskavo o begu češ, da je to nemara le kritje za Lu-mumbovo usmrtitev. — Danes bo Kongo znova pred Varnostnim svetom ZN.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Sovjetska zveza je zahtevala v soboto sklicanje posebne tajne seje Varnostnega sveta ,ki naj bi razpravljal o usodi “pobeglega” kongoškega predsednika vlade Lumumbe. Večina sveta se je izjavila proti sklicanju seje za soboto, ker je bila ta že tako določena za ponedeeljek dopoldne ob enajstih. Vest o begu Lumumbe je svet sprejel zelo različno. Njegovi podporniki so začeli javno govoriti, da je zgodba o begu samo kritje za njegovo nasilno smrt. Zahtevali so takoj od Združenih narodov natančno preiskavo in napovedovali hude posledice nasilne smrti Lumumbe. i	"  .—1 1	—
Bštfšs planik Izprašuj®
vest MIG zaveznikom
WASHINGTON, D. C. — Zellerbach, bogat industrijec iz Kalifornije, je bil 4 leta za našega poslanika v Rimu. Tam je lahko opazoval, kaj vse delajo naši NATO zavezniki tudi na gospodarskem polj u.
Moral je molčati, danes je svoboden, ker ni več poslanik, zato se mu je sedaj razvezal jezik in je povedal zaveznikom par gorkih resnic na nekem predavanju, ki ga je imel v New Yorku.
Najprvo je očital zaveznikom, da preveč posojajo komunističnim državam. Vsa posojila znašajo skupaj do bilijona dolarjev in pomagajo komunistom v njihovem gospodarskem boju proti svobodnemu svetu. Največ posoja denar v obliki trgovskih k.editov Anglija, za njo pa Francija,
Italija in Nizozemska. Zeller-bach posebno ostro napada Za-Zapadno Nemčijo: čim bolj Hruščev grozi z berlinsko krizo, tem rajše mu zapadno-nemški izvozniki prodajajo blago na kredit! Tako dobič-kaželjnost zapadanega sveta podpira svoje najnevarnejše sovražnike, je zaključil svoja zavajanja Zellerbach.
-----o-----
Hidroelektrarne pri Niagari delno v obratu
NIAGARA FALLS, N. Y. — Največje hidroelektrarne v svobodnem svetu so začele pretekli petek dajati električno silo.
V pogon je ebil spuščen prvi generator. Elektrarne bodo skupno dajale 2,190,000 kilowat-tov električne sile, ko bodo prihodnje leto v polnem obratu.
Otvoritev je vodil newyorski guverner N. Rockefeller, častilke pa so poslali predsednik njen,
Združeni narodi so odredili dva visoka častnika svojih sil v Kongu za preiskavo okoliščin, pod katerimi naj bi Lumumba pobegnil. Katanška vlada je vsako preiskavo od strani ZN odklonila češ, da je to notranja zadeva Konga, ki se ZN prav nič ne tiče.
Dvom o begu izgleda upravičen, ker se Lumumba še do danes ni nikjer javil. Katanška vlada ie objavila, da so našli črni Ford, v katerem naj bi bil Lumumba in njegova tovariša pobegnili. V grmovju v bližini so baje našli tudi orožje ubeg-lih ujetnikov, o njih samih pa nobenih sledi.
Državljanska vojna bližja
Ko svet čaka točnejših vesti o usodi Lumumbe in se Združeni narodi znova spravljajo k iskanju mirne rešitve za kongoški spor, se tamkajšnje domače oborožene sile pripravljajo na boj.
Gen. Mobutu je z okoli 1,200 možmi na poti proti Vzhodni pokrajini, sre dišču moči lu-mumbovcev. Ti so poslali proti njemu močne vojaške enote. Katanške čete so pognale po ostri borbi Lumumbove pristaše iz dela zasedene severovzhodne Katange in pohod nadaljujejo.
Nova vlada, ki jo je po naročilu predsednika Kasavubuja sestavil predsednik senata Ileo, je prevzela v roke upravo dežele. Lumumbovi pristaši obvladujejo Vzhodno in Kivu pokrajino ter del pokrajin Katanga in Kasai. Katanga sama in južni del pokrajine Kasai se smatrata za neodvisni državi.
Goldberg si je ogledat položaj brezposelnosti
COLUMBUS, O. — Zvezni delavski tajnik A. J. Goldberg si je tekom druge polovice tedna ogledal na lastne oči položaj brezposelnosti v državah Michigan, Illinois, Indiana, Ohio in Pennsylvania. Povsod je govoril s predstavniki delavstva, državnih oblasti in industrije, da bi dobil čim bolj točno sliko.
Povedal je, da je šel na pot po naročilu predsednika Ken-nedya. Razlagal je zvezni predlog podaljšanja in razširjenja pomoči predposelnim. V Ohio bo dobilo po novem predlogu, kakor hitro bo uzako-pomoč preko 33,000
Bilijon pomoti za šole
Zvezna vlada bo ta teden predložila Kongresu načrt za pomoč šolstvu v višini okoli bilijona dolarjev na leto.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy bo poslal še ta teden Kongresu predlog za petletni načrt pomoči zvezne vlade šolstvu. Predvidoma bo stalo njegove izvajanje zvezno blagajno o-koli bilijon dolarjev na leto.
Zvezna vlada ibo dala raznim državam 900 milijonov podpore na leto za gradnjo javnih šol in za plačevanje učnih moči v njih. Poleg tega bo zvezna vlada povečala tudi število štipendij za študij na visokih šolah.
Napovedujejo, da bo predlog naletel na močan odpor zlasti pri konservativnih članih Kongresa. Proti zvezni pomoči samo javnim šolam se je izjavil posebno ostro tudi new-vorški nadškof kardinal Spellman.
Kennedy na odd hu
MIDDLEBURG, Va,—Predsednikova žena Jackie je prišla na Glen Ora farmo, ki jo je Kennedy najel kot zatočišče za se in svojo družino 45 milj od prestolnice, že v petek. S seboj je pripeljala hčerkice Garolino, med tem ko je sin John ostal v Beli hiši. V soboto popoldne je priletel sem s 'helikopterjem tudi predsednik John Kennedy sam.
Predsednik se bo vrnil v Washington danes zjutraj, njegova žena in hčerka pa šele jutri ali pojutrišnjem.
Kennedy in vsi trije še živi biv-i brezposelnih, ki so od 1. noši predsedlniki Združenih dr- vembra lani podporo izkoristi-žav.	li.
ZDA imajo najmočnejši raketni motor v — načrtu
HUNTSVILLE, Ala — Najmočnejši raketni motor z vzdi-žno silo 1, 550,000 funtov so preskušali koncem tedna na Edwards Rocket Base v Kaliforniji. Novi motor bo močnejši od Saturna, v katerega je povezanih osem raketnih motorjev vrste Redstone.
Raketni motor F1 je še vedno v razvoju in preskušanju. Popolnoma uporabljiv bo nemara 1963 ali 1964 v raketah pete generacije.
Iz Clevelanda in okolice
V	bolnišnici—
Mrs. Julija Slogar z 1106 E. 63 St. je v St. Vincent Charity bolnišnici. Želimo ji, da bi bila sko-ro zdrava zopet doma.
V	bolnišnici—
Louis Cermely s 15919 Whitcomb Rd. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 818. Obiski so dovoljeni.
Še je priložnost—
Pri Anžlovarju na 6214 St. Clair Ave. se razprodaja nadaljuje še ta teden.
‘‘Teden boljšega spanja”—
K vsem drugim tednom in dnevom, ki jih praznujemo v Ameriki, je sedaj prišel še “teden boljšega spanja—boljše posteljnine.” Pokroviteljica tega tedna je Zveza prodajalcev pohištva. V veži Second Federal Savings & Loan Association in v Illuminating Building bo razstavljen “Spanček,” izdelek U. S. Steel Co. z različnimi pi*ipo-t močki, ki naj pomagajo k dobremu spanju.
Slovenski gostilničar oropan—
V petek popoldne sta dva črnca pričakala Freda J. Hribarja, lastnika Fritz’s Tavern na 991 E. 185 St., ko se je vračal iz banke z $1,385 za menjavo čekov, pri zadnjih vratih gostilne in mu vzela ves denar. Pri tem ga je eden še ustrelil v nogo, čeprav se ni Hribar nič branil. Roparja sta imela obraz zakrit z nogavicatpi. Po repu sta tako naglo pobegnnila, da ni oropani mogel videti niti številke njunega starega Chevroleta. Hribar je dejal policiji, da sta bila roparja zelo slična onima, ki sta ga v podobnih okoliščinah oropala za $500 leta 1957.
Seda—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri zv. ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Članice so na sejo posebno vabljene, ker bo na njej volitev deleigatinje za konvencijo.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj cb sedmih važno sejo v šoli sv. Vida. Po seji je zabava s prigrizkom.
Zadnje vesti
HAVANA, Kuba. — V Escam-brayskih gorah so se vršili včeraj med vladno milico in uporniki hudi boji, ki so zahtevali na obeh straneh precej žrtev. Predsednik vlade Castro je v soboto v dolgem govoru preko televizije izjavljal, da bo Kuba Podpirala revolucije po vseh deželah Latinske Amerike, ker Združene države podpirajo nasprotnike njegove vlade na Kubi. Ostro je napadel tudi Katoliško cerkev, ki da je leglo “protirevolucije”.
CLEVELAND, O. — Sovjetska zveza je v soboto poslala na pot okoli Zemlje nov velik satelit, ki je nato pognal raketo proti planetu Veneri. Ta je od Zemlje oddaljena od 26 do 160 milijonov milj. Sovjetska raketa, ki nosi seboj sovjetsko zastavo in grb, bo Venero dosegla nekje koncem maja, če pojde vse po sreči. Poskus sovjetskega prodora do Venere je našel Povsod velik odmev in hvalo. Ameriški strokovnjaki za rakete in vesolje izjavljajo, da Združene države za podoben poskus ne bodo pripravljene še najmanj dve leti in pol.
Ameriška Domovina
IVI E UI <=/m l%l-—H O (M F
fmmmu
«117 St Clair Ave. — HEwderson 1-0628 — Cleveland S, Ohie
National and International Circulation
Publisbwi daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dabovac
NAROČNINA t
Za Zedinjene države:
^12.00 na leto; $7.00 za pol leta; 94.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
žinsko življenje. Nedavno mi je rojak, ki je prišel pred ka- biva na 1014 WOoddruff Avenue, kimi meseci iz Slovenije, pravil o direktorju srednje šole,
— za Ljubljano že visoki glavi, — ki je moral živeti nad 10 let v “stanovanju,” obstoječem iz kuhinje, v kateri ni bilo vode, in ene sobe, brez kopalnice in celo brez stranišča!
V tem stanovanju se je stiskal s svojo ženo in dvema otrokoma!
Če se je tako godilo visoki glavi, kako se mora potem šele navadnim zemljanom!
| BESEDA IZ NARODA
* .
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month* Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 30
Mon., Feb. 13, 1961
Naj nekdo zakriči!
UL
Cerkev naj pomaga
Še bolj kakor doslej bo treba govoriti o soncu, ki ga vsak otrok prinese v družino. Da, ko gledate v brezoblično daljavo, se utegne mladima zakoncema zdeti, da je avto, ki ga že vidita, privlačnejši kakor otrok, ki nima še nobene po-dobe, toda nisem še naletel na mater ali očeta, ki bi oila pripravljena dati za avto svojega že rojenega otroka, pa naj jih imata še toliko. Še bolj kakor doslej bo treba opozarjati, da je prazno govoriti o patriotizmu, če iz sebičnosti odrekamo domovini to, kar jo tvori.
Pri reševanju tega vprašanja bi se mogli plodno dopolnjevati država in Cerkev. Kakor je država brez tekmeca, ko gre za gospodarski vidik, tako je Cerkev na svojem področju, ko gre za nravno plat. Njena beseda posega z veliko silo v tiste globine vesti, kjer se sprejemajo življenjske odločitve. Cerkev ima o posredovanju življenja izrazit in zahteven nauk. Njena naloga je, opozarjati vernike, da je prva zapoved, ki jo je dal Bog človeku, brž ko ga je ustvari!, tale: “Plodita se in množita ter napolnita zemljo!”
Zadeva vseh
Usoda našega naroda mora biti srčna zadeva nas vseh. Skrb za slovensko prihodnost mora rasti z izobrazbo in s položajem, ki ga kdo zavzema. Kulturni delavci se dobro zavedajo, da so skoraj vse, kar so in kar bodo, po svojem narodu. Narod jih je rodil, navdihoval in jim za njihova ustvarjanja nudil svoje najboljše sokove in jih vzpodbujal s svojim priznanjem; on pa jim bo čuval spomin po smrti.
Prešeren in Župančič imata ime v velikem svetu bolj zato, ker sta največja slovenska pesnika, kakor zato, ker sta pesnika. Ku!tura velikih narodov bi ne bila znatno okrnjena, če bi ju ne poznali. Samo nekaj izrednih duhov tako prerase svoj narod, da postanejo last človeštva. Vsi drugi žive v spominu in nekaj pomenijo v svetu le dotlej, dokler živi narod, ki jih je rodil. Sicer so pa kulturni delavci po vsem svojem poslanstvu prvi dolžni bdeti nad usodo svojega naroda.
Nočemo biti ne črnogledi, ne fatalisti Vprašanje se ne glasi: a'i je mogoče rešiti naš narod, ampak: ali se hoče rešiti, a!i ga hočemo rešiti. Tisti, ki so odgovorni za usodo slovenskega naroda, imajo v socializmu tako učinkovita sredstva, kakor jih svet doslej ni poznal. Zlo ni od danes in zdravilo ne bo učinkovalo jutri. Toda poglejmo problem takoj v oči, postavimo si jasen in dosegljiv vzor: ustaviti nazadovanje in čimprej doseči jugoslovansko povprečje rodnosti. Odslej se ob vsakem novem letu zaskrb’jeno vprašajmo, ne samo, kako se je povečala industrijska proizvodnja, povprečen hektarski donos in številčno stanje živine, ampak najprej: kako se je povečalo število rojstev. Kajti prvo brez drugega nima nobenega smisla. Nazadovanje rodnosti je danes naše najnevarnejše “ozko grlo.” Pesnik Zupančič je bil nekoč imenovan za čuvarja slovenskega jezika. Kdo naj bo čuvar slovenskega naroda? To moramo postati vsi!
Dr. Janžekovič je napisal, kakor je smel in kolikor je smerTJSnTe^TYhUST'ob materialistično miselnost, ki jo slovenskim ljudem doma ubija komunizem v glavo že nad 15 let.
Socialistična država, ki naj bi imela v socia'izmu “tako učinkovita sredstva, kakor jih svet doslej ni poznal,” je svojo izrazito materialistično miselnostjo, ki odkfanja vse duhovno in posmrtno, dejansko glavni vzrok padanja roj štev.
Priznati je treba, da plodnost ljudstev pada s porastom civilizacije, z odmikanjem ljudstev od prirode in prirodnega načina življenja. Slovenski narod v pogledu civilizacije od zadnje vojne ni napredeva1 toliko, da bi moralo to imeti občuten vpliv na njegov prirodni prirastek. Vzrok temu je treba brez dvoma iskati drugje.
Načrtno širjenje materialistične miselnosti in želje po uživanju, načrtno ubijanje vere in duhovnosti kot preostankov “temne preteklosti,” ki v moderni socialistični čas ne spadajo, ima na narod in njegovo pripravljenost na žrtve svoj vpliv. Tega ne bo mogoče odpraviti z otroškimi “dokladami” in “nagradami,” kot bi izgleda rad dr. Janžekovič.
Načrtno preprečevanje in zakonita prekinitev spočetij sta drugi, če ne morda sploh prvi vzrok padanja rojstev v Sloveniji. Oblastem je vse to početje popo noma v redu, če je le mogoče najti kakršenkoli vzrok aM vsaj pretvezo. O tem vprašanju Janžekovič molči, čeprav bi moral že kot duhovnik nanj najprej opozoriti! Zaveda se, da je zaradi "sožitja ' treba marsikdaj molčati, ko bi bilo treba kričati.
Pomembno je tudi vprašanje stanovanj. Ne smemo pozabiti, da na prjmer nad polovica prebivalstva Ljubljane ne živi v stanovanjih, ki bi bila količkaj primerna za dru-
HfiU FRAVf 10N6 S HRIBA
Joliet, 111. — Starka Zima se je letos uveljavila z vso njeno ostrostjo v našem mestu. Morda jo nismo upoštevali dovolj, pa je nas pošegetala, pa kaj pravim pcšegetala — ugriznila nas je tik pred božičem, da je živo srebro zjutraj dne 23. decembra kazalo še za kak las preko 25 stopinj pod ničlo. Vremenski urad pravi, da je bil to naflmr-zlejši dan v zgodovini našega mesta, odkar se zapisujejo v našem mestu vremenske spremembe in pojavi. Pred tem kažejo zapiski samo enkrat, da je bilo 23 stopinj pod ničlo in to je bilo na dan 13. februarja 1905. To je moralo biti najbrže takrat kakor mi je neki irski ujec pravil, da so ljudje v taki meri žvečili (ali če hočete čilkali) tobak, da je v “opaldah” tobaka zmanjkalo. Žvečili so pa zato, da so z gibanjem in premikanjem čeljusti in brad čeljusti ugrevali, da jim niso zamrznile. Ampak, ko so pljuvali tja proti kanalu, je dejal, je pa ‘slina kar v zraku zmrznila in ko je priletela na tla, je kar odskočila, kakor bi kdo bob metal ob tla. Weil, tako som slišal in tako prodam to naprej, garantiram pa seveda ne, če je li bilo tako ali ne. Tisti čase so moški večinoma imeli brke pod nosom in nekateri še hudo dolge, da so si jih lahko kar nazaj za ušesa devali. In to je moralo biti menda baš takrat, je dejal irski ujec, ko je stopil iz neke hiše gori na Broadway neki srednje letni Hrvat, ki je imel posebno dolge mustače. Biti so morale najbrže malo mokre in ko se je v tistem hipu obrisal z robcem, je dejal, da so mu mustače od hudega mraza trde postale in na eni strani so obetale gori, na drugi pa doli, da je njegov obraz zgledal kakor kaka velika stenska ura, kadar kažejo kazalci ure čas “pol enajstih dopoldne.”
Vidite, svet je imel svoje sitnosti in težave tudi v preteklosti, če 'tudi ni bilo na svetu še kakih “Castrov” in “Hruščev-cev.” Yeseri!
* O VSESTRANSKEM NAPREDKU V JOLIETU IN OKOLICI sem že večkrat kaj zapisal. O tem je dosti za pisati in poročati. Starejši, ki pozimi le doma za pečjo sedimo in ki tudi druge čase ne hodimo okrog preveč in ne oglcdul.jemo, kako se mesto širi tu in tam, je res prava novost, ko vidimo bodisi v slikah, kako je tu in tam zraste! nov del mesta. Meni se včasih zdi, da je bilo tamkaj polje ali prerija kje, zdaj se že v mnogih krajih vrste nove stanovanjske hiše, nove ulice, kakor da je čas odkril • zastor in za zastorom je nov del mesta. Amerika res rasle in z njo naš Joliet, škoda da se tamkaj doli v mestu več ne sveti napis “Joliet First, then America.”
Letošnja novoletna izdaja “JHN” je zopet pokazala, kako so se razširila razna industrijska in druga podjetja v mestu in okolici. Koliko novih vseh raznih podjetij je nastalo in nova .nastajajo in rastejo naprej. Ko sem listal in gledal v listu te sli-
re, je poleg mene moj dobri prijatelj Jure komentiral o tem in onem. Najboljša se mi je zdela njegova pripomba: “Viš Tone, tu in tam so slikani tudi vpo-sljeni tvrdk in med temi glej, so tudi naši slovenski možje, fantje, žene in dekleta tu in tam. Tc se mi vidi pošteno demokratično. Dajo nekaj priznanja tudi delavcem in vposljencem, ki za nje delajo. Navada je, da se le postavljajo, tako vsaj je bilo v preteklosti, le tisti, ki sede prav na vrhu. Zdaj pa prikažejo tudi, kdo za nje dela in to je pošteno in prav. Delavci vpo-slljenci dolbe nekaj nekega priznanja, postanejo ponosni na podjetje, za katerega delajo in tc jih napravlja bolj zveste, ker čutijo da so tudi neki del pod jetja. Gre, gre naprej počasi tudi naša demokracija, ki polagoma uveljavlja v teh ozirih neke pravice višaj do priznanja za delo, ki ga kdo doprinaša tu in tam.”
* NOVI GOVERNER USTO-LJCEN IN DRUGO. — V Spring fielldu, kakor so poročali, je malo završalo, ko so se zbrali državni poslanci za zakonodajo, kdo namreč, naj bi bil predseda-telj (speakerj zakonodajne zbornice? To zato, ker imajo menda republikanci en glas večine v zakonodaji. Ker pa niso vsi glasovali v ta namen potrebne večine ni bilo in so tako demokrati prodrli s svojim kandidatom Paulom Powelloim. Na drugem zasedanju, ko so ustoličili novega go-vernerja Otto Kemer-ja, so ta problem izravnali in rešili. 89 glasov je glasovalo za demokratskega kandidata in le samo dva glasova sta bila proti. Ostali republikanski poslanci pa so se vzdržali od glasovanja, a izid valitev je bil vse eno odobren in potrjen in zakonodajni zbornici bo predsedoval demokrat.
Vodstvo administracije je pa zdaj obremenjeno z novimi skrbmi. Te skrbi so gospodarskega značaja. Država ima namreč načrtu celo vrsto raznih javnih del in potreb, med katere spadajo gradnje novih cest, izsuševanje raznih kraljev in kanalizacije, zahteve po novih osnovnih in višjih šolah in še mnogo drugih potreb. Za vse pa bo potreba denarja in to več in več, ker draginja gre stalno naprej. Več stane blago, več stane delo, več stane vse. Kje dobiti za vse denar? Že lani so se pravdali, kako bi prišli v zakonodaji do novih pooblastil in zakonov, s katerimi bi se dalo dobiti več dohodkov. Na neke vire bodo morali nastaviti višje davke. Na katere? To so zdaj skrbi gospodarskih strokovnjakov, ki iščejo načine, s katerimi bi posegli malo globlje v žepe davkoplačevalce Najti jih bodo morali, ker drugje denarja za take namene ne bedo našli.
Novi governer je izjavljal kampanji, da državnega donod ninskega davka ne mara, kakor ga imajo nekatere druge zvezne države. Menda je bolj naklonjen povišanju prodajnega dav ka, katerega zdaj plačujemo nekako 3V2'; , pri vsem, kar kupimo. Pravijo, da povišek na 4% bi zadostoval.
Težave in preglavice- tu tam.
* PRIMARNE VOLITVE ZA MESTNE VOLITVE se bodo,vršile v našem mestu v torek dne 28. februarja. Na teh volitvah bedo volilci volili ali nominirali kandidate za mestni svet (ccuncilmene); Med prijavljenimi kandidati za mestne svetovalce je tudi Anton J. Grohar, k
ki vodi trgovino. Grohar je aktiven v krogih demokratske stranke. Kandidature je prijavilo še več drugih.
* TO IN ONO IN SE KAJ. — Vodstvo od United States Steel Corporation je pred nedolgim objavilo poročilo, v katerem napoveduje nadaljno povečanje in razširjenje obrata jeklaren na osrednjem zapadu v krogu Gary ^Chicago-Joliet. Povečali bodo proizvodnjo in drugo.
Northern Illinois Gas družba napoveduje, da ima v načrtu povečati svoje obrate v dobi med 1961-1965, da bo laihko postregla plinom za gretje domov Kakim nadaljnim 50 tisoč domovom. Samo za leto 1961 ima v proračunu $43,000,000.00 za razširjenje in povečanje obrata.
Tudi druga podjetja napovedujejo enako. Torej vse to bo zahtevalo več delavcev, več vpo-sljemcev.
Tudi telefonska družba poroča velikem napredku tekom lanskega leta in napoveduje inšta-acij o in uporabo več in več te-efonov. Tudi na tem polju dobro kaže. Ljudje radi govore, besede pa niso dandanes več poceni in ta “kšaft” cvete, da le kaj. Ko sem zadnjič o tem nekaj govoril z mojo sosedo, se je ta sicer pritoževala, da telefon je zdaj od sile drag, kakor sam “že. fram.” Pa sem rekel, pa manj govori, pa bo ceneje. “Kaj?” se je oglasila. ‘Še to, da bi ne smela govoriti? Saj potem bi bilo pa za umreti!”
Potem sem pa lepo utihnil, kajti zglodalo je nevarno, če bi še kaj svetoval ali ugovarjal, bi mi jih soseda lahko še z burklja. mi naložila po hrbtu.
Zdaj imamo, kakor pravijo v Jolietu nekako 47,000 telefonov. Torej se dosti besed izgovori po telefonu. Ni zastonj dober business.
* V POKOJ STA ODŠLA: A-merican Steel and Wire Division, ki je podrpžnica United Steel Works, je po novem letu vpoko-jila 13 svojih dolgoletnih delavcev. Med temi sta tudi Rudolph Kezerly, ki je bil vposljem pri družbi celih 50 let. Drugi je
SveP^jF
AL' PA NE
moooooooooooooopoooooafloo)
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
fiJLgJLaJLtLflJLSJLSLaJLgJLŽULfiJLfiJLgJLiLS
iSusmanovi Mici je mož umrl. No, ja, saj je bil že čas, bi rekel Kajti še njegova mlajša, boljša polovica je bila stara 86 let. Jokala je Mica na pokopališču, jokala, da se Bog usmili. Suernan-ka je 'imela moža rada. To se pravi, včasih, kadar je bil poreden, ga je privezala tudi k jaslim v hlevu, so pripovedovali, čeprav jaz tega nisem videl. Povem samo, kakor sem slišal. Včasih je pa tudi on njo nažulil, če je tako naneslo. Z drugimi besedami rečeno: vzajemno sta se rada imela.
Ludwig Keržič, ki je delal za družbo 35 let. Oba sta še krepka in jima želim zasluženega oddiha in zdravja!
* SMRTNA KOSA. — Pred kratkem sta tu preminula dva med nami dobro poznana. Po dolgi mučni bolezni je umrl znani Matt Stimac, star 70 let. U-nirl je v Hines Veteran Hospital. Med prvo svetovno vojsko je služil v ameriški armadi. Bil je član dr. sv. Antona Padovan-skega, KSKJ. V Jolietu je bival 42 let. Pokopan je bil iz cerkve sv. Marije na Broadway cesti.
— Drugi med nami poznani javni delavec je Nicholas Kirin-čič, star 54 let 'bivajoč na 708 Sumimitt St. Ta je preminul v bolnici sv. Jožefa. Več zadnjih let je bil Chief Deputy County Clsrk, kjer je bil rojakom vedno na razpolago s kako poslugo. Pogrešali ga bomo vsi. Pokopan je bil iz cerkve sv. Janeza na Broadway cesti.
Sorodnikom obeh naše sožalje, pokojnima pa naj sveti večna luč!
— Naj bo za zdaj dovolj, pa še drugič kaj!
Tone s hriba.
LO'

Za Lumumbo sc ženejo
Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakost ljudstev, zunanji politični organ titovske partije, je poslala pretekli mesec predsedniku Varnostnega sveta Združenih narodov pismo, v katerem se zgraža nad “bombardiranjem mest Kongola in Manona” v Kongu, severozahodni Katangi, kjer so se usidrali lumumbovci. V pismu zahteva Liga “izpustitev Lumum-be in drugih kougoških vodnikov”, seveda samo onih, ki podpirajo Lumumbo in komunizem.
Zanimivo je vsekakor, da se titovci tako brigajo in ženejo za Lumumbo in njegove komunistične bratce v Kongu, med tem ko za Slovence na Koroškem in v Italiji, ki jim Avstrija in Italija ne dajeta pravic, ki jim po mednarodnih zakonih gredo, ne dvignejo svojega glasu. Res navdušeni borci za Jugoslavijo in njene narode!
Opazovalci sončnega mrka sc zbirajo
Nad Jugoslavijo bo 15. februarja letos mogoče opazovati popoln sončni mrk. Astronomi iz raznih predelov sveta, posebno pa iz Evrope so si izbrali razna mesta v Dalmaciji in na njenih otokih, od koder bodo sončni pirk opazovali, S seboj so pripeljali najrazličnejše modeme o-pazovalne naprave.
Zvonjenje po toči
V ljubljanskem titovskem časopisu “Delo” se je pred časom neki N. N. pritoževal nad razmerami v stanovanjskem bloku
Tabor št. 6, 7, 8, ki je bil zgrajen šele leta 1958. Takole piše:
Stanovanjski blok Tabor št. 6, 7, 8, zgrajen leta 1958, je že dalj časa vzrok hladne vojne med stanovalci ter združenimi silami projektantov in izvajalcev gradnje.
Večina peči v tem bloku ne greje, pa je nekatere stranke minulo zimo pošteno zeblo; k temu pripomorejo tudi špranje pri oknih in vratih, skozi katere močno vleče. Parket se dvig;a in črni zlasti pod okni, kjer ob dežju zamaka. Zavese na oknih so skoraj vedno pokvarjene, rolete v omarah ne delajo, zidovi se krušijo in pokajo, strehe puščajo, avtomati za luči na hodnikih večkrat ne delajo... Rilkejev “Kornet” v slovenščini
Pri Državni založbi Slovenije je izšla pesnitev Rainerja M. Rilkeja “Pesem o ljubezni in smrti kometa Krištofa Rilkeja”, eno izmed najlepših del tega nemškega simbolističnega pesnika, čigar ustvaritve pa preveva duh, ki je v marsičem blizu slovanski in slovenski duševnosti, tako da ga mnogi upravičeno stavljajo v sorodstvo z našim Cankarjem. Prevod je zelo skrbno opravil Fran Albreht.
-------O-------
OTROŠKA VPRAŠANJA
Pariški statistiki so izračunali, da zastavijo otroci, stari štiri do šest let, okoli 95 vprašanj dnevno. Nanje jim odgovorijo starši 15-krat pravilno in 30-krat nepravilno, na 50 vprašanj pa se jih odkrižajo z odgovorom: “Tega še ne razumeš.”
Zato je razumljivo, da je tulila na pokopališču. Ampak da bo take počenjala, tega si ni mogel nihče misliti.
Zakaj javkaš, Mica, saj je bil že star,” so jo tolažile ženske.
“Oh, ka|j s^ir! Ali je to kakšna starost, če je bil star komaj devetdeset let? In kako sva se rada imela, kako mi bo zdaj nazarensko dolg čas po njem.”- Tako jim je jezljala nazaj in si brisala oči.
To vse je bilo na pokopališču. Mica je prišla domov, Mica je slekla svojo zakmašno obleko in obl Okla delcvniško. In Mica je začela peti. Pomislite, šest in osemdeset let je imela na hrbtu, pa je začela peti. Pa še kakšno! Tisto je urezala, ki je tako pripravna za dekliče:
Pojte, pojte, drobne ptičke, preženite vse megličice, da bo sijalo solnčece na moje drobno srčece.
Mežnarjeva Tona, Zaveriova Neža in druge sosede so se križale, ko so zaslišale iz Susmano-ve bajte to prelepo petje. Naglo so se zbrale in uganile:
Ne razumemo, ne vemo, kaj ji je!” In so šle k Susmanki in ji očitale:
Ali se- ti je mar zmešalo, da ne slišimo prav? Včasi sicer tudi kakšna stara kura poje, a vdova . . .”
“Kakšna stara kura? Ali sem jaz stara kura, kaj? Se nikoli se nisem počutila tako mlada. In čudite se, da sem tam jclkala. Seveda, tam me je on lahko slišal. Tam naj si le misli, kako mi je hudo. Le naj dela pokoro, zmene! Toda motite se: nikoli se mi še ni tako dobro godilo, kot se ml bo zdaj. Nikoli nisem bila tako srečna, vam rečem.”
Pa je Susmanka umrla, menda od same dobrote, ker se ji je tako “dobro godilo.” Umrla je čez en mesec dni. Rekli so, da ji njen možiček, iz same zavisti ni pustil, da bi se ji dobro godilo in je prišel ponjo ter jo vzel s seboj, da se bosta tam oba dobro imela.
H« *	*
Saj ne gre drugače, da še tole povem o našem Heribienu. Joj, skoro bi jo bil pozabil in Herb-len, ki bo o tem gotovo slišal na enem svetu, bi mi zameril, če bi je ne povedal.
No, pa še to o našem poljskem in nočnem varhu. Huda bo, ker jo bom moral lepo povedati, da se ne bi kdo zgledoval.
Herblen se je naj'edel kislega zelja, nato se je pa napil mrzle vode. Pa ga je “gnalo,” kakor pravimo. Izobraženi ljudje bi rekli, da je imel drisko. Ko je šel v nedeljo v cerkev, je ostal zunaj, da bi lahko kam skočil, če bi ga naglo prijelo. Pa je prišel župnik, ki ni hotel videti svojih ovčic pred cerkvijo. Brcnil je možaka v zadnjico in ga zapodil v cerkev. Herblen se je prestrašil, da mu je sapa zastala, toda župnika je' ubogal.
““Naj bo, kar bo,” je dejal, rahlo prepasal hlače, da bi jih lahko hitro odpel, če bo potreba in stopil v cerkev.
Čakal je pri evangeliju, da bi se kaj oglasilo, nič. Čakal pri pridigi, nič; čakal pri povzdigovanju. Nič, prav nič, niti zme-'nilo se ni.
Maša se je končala, mož je šel domov in čakal. Čakal prvi dan, že v strahu mencal drugi dan dopoldne, popoldne ga je začelo pa skrbeti. Stopil je v farovž.
“Gospod fajmošter,” je dejal, “prišel sem se vam zahvalit za zadnjič, a zda!j me brcnite še enkrat, da mi odvežete, kajti zdaj ne gre nikamor.”
“Le pojdi, še preden boš doma, bo urejeno.”
“Oh, gospod župnik, prej pa ne, na poti je preveč ljudi.”
“Že prav, že prav,” mu je dejal župnik. “Pa šele doma. Tebi je res težko ustreči.”
“Ne menii, gospod župnik, ne meni, ampak tej, ki jo nosim s seboj,” se je odrezal Herblen m odšaril iz župnišča v upanju, da se bo vse prav izšlo. Menda se je, kaj vem.
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
19.
Dotlej sem živel pol sinu, a Pol maščevanju, poslej, ko je bilo maščevanju zadoščeno, som se ves posvetil sinu.
Uboštva in bede sem bil na-vajen,- nikoli nisem bil pohle-Pen na denar, če bi bilo radi ^ene, bi bil pridobljeno Ter-njejevo premoženje vrgel v vodo. Obdržal sem ga radi sina in gledal, da ga kolikor se da pomnožim. Moj sin je v polni meri zaslužil skrb in ljubezen, ki je stalno naraščala v mojem srcu. Janeza, tega Plemenitega človeka, sem vzel k sebi. Ne kot slugo, ampak kot prijatelja. Bil je oskrbnik nioje hiše, bil mi je vse. Oprostil sem ga vsakega težjega dela. Toda prosil me je, da bi niu dovolil, če že za drugo delo ne sme prijeti, da bi vsaj krtačil moje obleke. Nejevo-Uen in smehljajoč se, sem u-godil njegovi muhasti prošnji.
In Gašper Hiripi?
Ta nesrečnik se ni bil več vrnil v krčmo, v katero sva bila zavila ob prihodu v mesto. Dan za dnem sem ga iskal in Vpraševal po njem. Toda ni-senr našel kakega sledu. Slednjič sem obupal, da ga najdem, opusti sem vsako poizvedovanje. Ne morem popisati, kako zelo me je bolelo, da sem Zgubil tega človeka, ki mi je bil v bedi, da, v celem življenju, če izvzamem Janeza, edini prijatelj — fh kateremu e-dinemu se imam zahvaliti, da sem se lahko maščeval.
Nekoč je prišel Janez s sledečo novico:
“Gospod,’* je začel pripovedovati, “bil sem^v mestu. Ko sem prišel mimo neke krčme, sta natakar in krčmar pravkar vrgla na cesto nekega člo-veka, ki je bil prav tako raz-CaPan ko pijan. Tako je bil °pit, da je 'na mestu obležal, bil je nezmožen, da bi napra-vil le še korak.”
“In? Kaj naj mi je to War?” sem vprašal.
‘Ne vem,” je odgovoril Janez, “toda ko je padel, je izrekel vaše ime . . .”
“Moje ime?”
‘Da, vaše. In še nekega Uvadanyija, Globanyija, a 1 i
V blag spomin
RVe OBLETNICE smrti NAŠE Dobre in LJUBLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME
Anna Varšek
k* je mirno in vdano v voljo b°žjo zatisnila svoje premile °či dne 13. februarja 1960
je veselo kar živi,
/' nT vsmo žalostni še vsi, naša mama že leto dni, tihem grobu mirno spi.
P‘i veselje naše zopet bo,
7° se v nebesih snidemo.
^Pet bomo združeni,
*ami in atom nad zvezdami.
Vu*i ŽEjlujopi;
Dorothy, hčerka JOSEPH FERRA', zet Cleveland, O., 13. februarja 1901.
kako že, ne spominjam se več, je imenoval. Rekel je: ‘Daj mi roko, prijatelj Andorlaki, moj dragi blagajnik, daj mi roko. ker zelo slabo vidim, črna tema mi leži na očeh . . . Daj mi tedaj roko. in vodi me, zakaj ti veš, kaj pravi Gva-danyi . . .’ no, kako že ... in je začel govoriti v verzih . . .”
“O, to je Hiripi,” sem vzkliknil ves radosten.
“Torej poznate tega človeka? Res?”
“Prav dobro . . .”
“Špasen človek, lahko rečem.”
“Pojdi prijatelj, pojdi takoj tja, kjer si ga videl, pripelji ga sem. Toda vzemi kakega slugo s seboj, ker ga morda sam ne boš mogel privesti . . . Njemu se pogosto in za dolgo naredi zelo trda tema pred očmi.”
“In kdo je ta človek?”
“Moj prijatelj, prav tako dober in odkrit kot ti . . .”
“Vaš prijatelj? Neverjetno ”
“Verjel boš, ko ti bom povedal najino zgodbo. A zdaj ni časa za to. Podvizaj se, da ga še najdeš . .
Janez in eden izmed slug sta prinesla Hiripa nezavestnega v moje stanovanje. Drugega dne okoli poldneva se je srečno iztreznil.
“Ali me še poznaš, prijatelj Gašper?” sem ga vprašal.
“Hm, od vrha glave do vratu bi te spoznal, toda o ostalem bi si ne upal reči, če si res moj blagajnik,” je odgovoril Hiripi, ki se ni mogel načuditi, ko si je ogledoval mojo obleko in bleščečo se sobo, v kateri sva sedela.
“Potiplji me,” sem mu rekel, “da sem v resnici tvoj blagajnik . . . in hočem zanaprej tudi v resnici zaslužiti ta naslov.”
“Toda jaz ne morem poj-miti vsega tega, če bi moral tudi takoj popiti pol cilarice vode. Razjasni mi, kako si prišel do tega. Ne puščaj me v negotovosti . . .”
“To je lahko razumeti,” sem mu rekel. “Ena beseda pove vse. že dva tedna sem gospodar sto in sto tisočev gol dinarjev.”
“Sto in sto tisoč goldinarjev ” je vzkliknil, a usta so mu ostala odprta. Ko se je o-pomogel od začudenja, se je naglo zgrabil za glavo, da bi potegnil z nje kapo, ki je sploh ni imel. “Zdaj niti ne vem, kako naj te imenujem,” je nadaljeval plaho.
“Imenuj me svojega prijatelja kot prej,” sem mu rekel bodreče, “četudi mi nisi pravi prijatelj, ker si mi napravil toliko skrbi.”
“Jaz? Kako to?”
“Ker si zapustil krčmo, v kateri sem te bil pustil. Že sem obupaval, da se bova še kdaj videla . . .”
“Ti si obupaval? Jaz pa sem bil obsojen, da, obsojen da sem moral med tem piti z vodo pomešano vino.”
“Ti si pil z vodo pomešano vino?”
“Da, prijatelj, da. Ker sem vedno jokal, ko sem pil, in so mi solze kapale v kozarec. In te solze so tekle radi tebe.” “Zakaj pa se nisi vrnil v krčmo?”
“Ker je pia mater ovita z debelo norostjo, z veliko neumnostjo, kot pravi Gvadanyi. Nisem več našel do krčmč, dragi prijatelj.”
“Toda ti si bil še enkrat v nji, kot sem slišal.”
(Dalje prihodnjič)
FEBRUAR
nu rcij sjii
Ti8 [7 i.8] Sloji
iMims
J
MS
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
5.—Glasbena Matica poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih.
11.-12.—Sejem, modna razstava
in predstave peke v farni dvorani pri Sv. Vidu pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze v Ohio. Modno razstva-vo bo pripravila Grdina’s Bridal Shop.
19.—Slovenski oder bo podal v
dvorani pri Sv. Vidu Gregori-novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”.
APRIL
9.—Pevski zbor SLOVAN poda
svoj pomladanski koncert v AJC na Recher Ave.
9.—Korotan priredi' svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
7.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje ,30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in do-
mačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
7.—Pevski zbor TRIGLAV poda
letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATERINSKO PROSLAVO.
NOVEMBER
26.—Pevski zbor SLOVAN poda
v AJC svoj jesenski koncert. 1.— Korotan priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja.
------o-----
Cela gora
Za gradnjo Grand Coulee jezu so uporalbili 24 milijonov ton betona. To je vsekakor količina, ki predstavlja že celo goro.
Omenjeni jez na reki Columbia je eden največjih v deželi in na svetu.
Roman o smrti na cesti
Angleški pisatelj kriminalk John Creasey je napisal razburljiv roman, ki je poln strahot, saj je v njem na deset tisoče smrtnih primerov, čeprav v zgodbi niti enkrat rte poči puška. Ti ljudje umirajo nasilne smrti na cestah ZDA in drugi zahodnih dežel, morilci pa so avtomobilski vozniki.

ANZLOVAR’S DEPARTMENT STORE
Na podlagi statističnih podatkov o prometnih nesrečah v Veliki Britaniji in na avtocestah drugih držav je Creasey sprožil kampanjo, ki naj bi pripomogla, da na avtomobilski cesti ne bi več kosila smrt. John Creasey, ki je v svojih detektivskih zgodbah o zasledovanju zločincev “pobil” mnogo ljudi, je napisal novo knjigo z namenom, da bi javnost opozoril na prometne nesreče, ki so zavzele tragičen obseg. Najnovejša zgodba je resnična ali vsaj vzeta iz resničnega življenja, vendar je bolj grozljiva kot vsi njegovi dosedanji kriminalni roma-mi, od katerih se razlikuje le po tem, ker nosilec ni zavit v obi-
je med drugo svetovno vojno. V dokaz za to trditev navaja podatke, da so na ameriških cestah vsako minuto ranjeni ali mrtvi trije ljudje. Povprečno po 4320 ameriških družin prejme vsak dan v letu žalostno novico, da so svojca ranjenega odpeljali v bolnišnico ali pa je mrtev obležal na cesti.
Na tiskovni konferenci ob izi du svoje najnovejše knjige je Creasey povabil zastopnike u-redništev velikih londonskih listov, naj bi se čimprej zbrali na skupnem sestanku.
6234 ST. GLAIR AVENGE
lu
20^ popustila
RAZPRODAJA
Večja kot kdajkoli! • Večji prihranki!
Vse cene znižane za najmanj
Več predmetov m čistiim razprodaji
'Razprodaja traja do 18. februarja BREZPLAČNI BALONČKI ZA OTROKE
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE DVOJNE ZNAMKE OB TORKIH
POSEBNOSTI TE RAZPRODAJE:
Na tisoče novih obrazov
V neki londonski bolnišnici
čajno'skrivnost" detektivk, tem- umrl zdravnik Gillis, ki ve-
več je znan, je avtomobilist, ki ^ za ^eta plastičnih operacij J	J	v Angliji.
DAMSKE NYLON NOGAV1CE& «3
3 pari za ............S ^
OBLEKE, reg. 2.98
sedaj .......... -.... fj
BLUZE, reg. 3.98	/m
sedaj ....... ........ jg?
KRILA, reg. 4.S8
.... ............
DAMSKE PREŠITE HALJE, reg. 4.98 sedaj ..........
DEŠKI JOPIČI, reg. 5.98	A A §
sedaj ...........................n
MOŠKE IN DEŠKE ŠPORTNE
SRAJCE, reg. 4.98	sedaj.. .	j!
BRISAČE, reg. 69c	;■
sedaj ........... 2 za J*	f
nepravilno zapelje v ovinek ter zaradi vratolomne vožnje postavlja na kocko lastno in tujo varnost. Taki ljudje ne ubijajo samo drugih, temveč so slej ko prej tudi sami na vrsti.
V svoji knjigi je pripravil Creasey za Veliko Britanijo konkreten načrt. Predlaga na primer, naj bi dneVni tisk, ki na široko poroča o katastrofah — podobno obravnaval tudi prometne nesreče. Razen tega naj |bi — tako predlaga pisatelj — britanska prometna policija zaostrila ukrepe, sledila slabe voznike in prijavljala sodišču vse, ki so neposredno ali posredno krivi naglega naraščanja prometnih nesreč, ker ne spoštujejo cestnoprometnih predpisov.
Z nekaj zgovornimi podatki postreže pisatelj. V zahodnoevropskih deželah je umrlo lani na cestah okoli 43,000 ljudi, razne poškodbe pa jih je dobilo 1,2 milijona. Nesreče na cestah ZDA so zahtevale lani 45,000 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo p o š kodovanih približno dva milijona ljudi. “Smrt na cestah je ena izmed oblik krvavega davka za vsestranski razmah sodobnega življenja,” pravi Creasey. “Tega davka pa bi nam ne bilo treba plačevati.” Dodaja, da je avto na cesti skoraj prav tako nevaren, kot so bili topovi, granate, puške in podobno orož-
Prve uspešne operacije te vrste je napravil kmalu po prvi svetovni vojni; operiral je predvsem vojake, ki so jim izstrelki in požari iznakazili o-braz, potem pa se je začela nova medicinska panoga uveljavljati po vsem svetu.
Zadnja leta se je stari zdravnik ukvarjal s slikarstvom.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde I
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Velika enostanovanjska hiša s 6 spalnicami, v celoti podkletena, plinski ogrev na 1400 E. 49 St.	—(34)
ŠE VELIKO DRUGIH VREDNOSTNIH KUPOV
V slučaju nezadovoljstva vrnemo denar
snummfjnnnnntnunammatujmttmnuinmtuanmnmntmmmtmnmuntnnmmmmtnanjjrtmnnjinmjuutt«::««
naduha
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S, GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Naprodaj
Lepa harmonika z 12 basi in kromatično skalo, prilagodljiva na pol tona. Izdelana po staro-krajsko. Cena zmerna. P. Kar-son, 11690 Hower Ave. Apt. 8, E. Cleveland 12, O.	—(31)
Naprodaj ali v najem
Trgovina z živili, obstoječa 50 let, z ali brez poslopja v New-burgu. Kličite BR 1-6703 med. 6. in 7. uro zvečer.	(31)
Odda se
dve stanovanji, po štiri sobe vsako s kopalnico. In tudi tri o-premljene sobe za moškega ali žensko. Vprašajte na 911 Addison Rd.	(30)
Prija&eFs Pharmaay
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
VICTOR P. ZALETEL 814-818 E. 185 St.
above General Furniture
Call IV 6-0200 for appointment
ACCOUNTING — AUDITS — INCOME TAX SERVICE 13 Years of Experience
Registered by Accountancy Board of Ohio
Soba se odda
Soba se odda pri mirni družini, pripravno za starejšo žensko ali moškega. Kličite od 8. do 19. zj. KE 1-6129.	(30)
Naprodaj
Enodružinska, 8-sobna hiša za dve družini, s pohištvom, je prav poceni naprodaj na 1740 E. 31 St., blizu Payne Ave. Kli-
čite PR 1-8250.
-(34)
MODERNO LETALIŠČE V BANGKOKU -- V tajski prestolnici Bangkoku grade moderno letališče, delno z ameriško finmčno in tehnično podporo, gradnjo kontrolnega stolpa in ostalih stavb na letališču.
Na sliki vidimo
AMERIŠKO-SLOVENSKI romanji V FATIMO-LURD-KIM-BENETKE ZDRUŽENI Z OBISKOM DOMOVINE
SWISSAIR-JET IZ NEW YORK A 12. junija SWISS AIR-JET IZ NEW YORK A 24. junija
pod vodstvom izkušenih slovenskih duhovnikov iz U.S.A. V Sloveniji ostanete, kolikor časa želite!
Celotna cena s hoteli I. razreda, hrano, prevozi ter izleti
SAMO $795.00
Informacije daje — prijave sprejema
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio	EX 1-8787
s_____________________________
L
Višarska polena
____________________________________
rjgr&rjrj$rj$rJ0rj&-jrjrj$rj§rJ&'jgrjrJ>
spisal Narte Velikonja
“Zdaj je tu notar!” je dejal Tine. “Zadnji hip je, da si premisliš!”
“Premislila sem,” je dejala s poudarkom in zaničevanje je bilo v njenem glasu. “Sam pa le povej Kosmaču, da tiste njive ne dobi!”
“Kdo pa misli na tisto njivo. Saj take pogodbe niso veljavne! Vprašaj notarja, če ne verjameš!”
“Rekla sem, da tiste njive ne dobi Matevž!”
“Pa si jo pridrži, po mili vo-
CHICAGO, ILL.
proti
silno
kakor
Mohorjem. Kakor skozi meglo zal na Tineta.
As long as you live
you will receive a D E PE ND ABLE and GOOD INCOME, if you invest your savings in our S. V. D. ANNUITY PLAN.
You also share in the great work of the Missions and help in educating Priests and Brothers for the Missions.
Certain tax advantages. A lasting Memorial and remembrance in many Masses and Prayers.
Write for free information:
ANNUITY DEPT.
Society Of The Divine Word Gerald, Pa.	(32)
Ijij če se že bojiš!”
Voz se je zunaj ustavil, slišala sta govorjenje in Mohorjevo ropotanje v kuhinji.
Ko se je Tine obrnil vratom, mu je šepnila s bolestjo na uho:
“Morilec!”
Tine je za hip obstal, da ga je zadela kap. Zakrilil je z rokami in ves bled, kot bi treščilo vanj, iskal, da bi se prijel Tako zakrili in obstrmi ujeda, Pa'Pirje predse če jo zadeneš v čelo. To je trajalo samo za hip, en hip .globok kot večnost, trd kot večnost.
Obrnil je nato svoje oči v ženo, ta je mirno- s strašnim sovraštvom odvrnila njegov pogled..
“Blaž?” je vprašal v prvem navalu misli.
Ona je z grozo in smrtnim zaničevanjem dvignila roko kakor k prekletstvu.
“Ti sam! Ti sam si se izdal!”
Bled kakor obsojen k smrti je stal pred njo:
“Ovadi me!”
Ona je zmajala z glavo, trudna in uničena. Zdelo se ji je, da grme stene skupaj.
“Ne, sam se daj!”
Skozi vrata je stopil notar z
je videla, da ji je dal notar roko. Videč, da je Mohor jezno premeril Tineta, je dejala:
“Naj ostane!”
“To je Vaš mož?” je vprašal notar.
“Moj mož!” je dejala trudoma.
“Seveda, potem pa že mora o-stati! Saj mislite, kakor vem, predajno pismo? Kajne, gospodinja? In predajno pismo mora podpisati prevzemnik! Novi gospodar!”
Mohor je onemel ter se trdo prijel za mizo, da ni omahnil.
“Toda, toda....”
“Že vem, oče... — Vašega u-žitka ne more nihče vzeti, Vašega užitka Vam ne moremo vzeti!” je govoril notar. “Kar brez skrbi bodite!”
Sedel je za mizo ter razgrnil
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
•	FOOD CHEMISTS
•	FOOD TECHNOLOGISTS
•	ORGANIC CHEMISTS
•	BIOCHEMISTS
•	CHEMICAL ENGINEERS
Career positions are available in a leading food company for those with B. S., M. S., Ph. D. degrees in an expanded program of basic and applied research on foods and food products.
Experience in any of the following is desirable: Food Products and Processes (Development and/or Evaluation), Enzymology, Aroma and Flavor Recovery Processes, Statistični Designs for Experimentation, Unit Operations, Biochemistry of Microorganisms, Cereal Chemistry, Analytical Chemistry.
Modern laboratories located in suburban Stamford, “Research City”) 35 miles from New York City.
Conn. (The
Excellent opportunities for personal and professional growth, with excellent benefit program.
Send resume including salary requirements in confidence to:
O. E. Marshall, Personnel Director The Fleischmann Laboratories
Standard Brands Incorporated
STAMFORD, CONNECTICUT
(32)
BETTS AVENUE
“Torej kako, gospodinja?”
“Vse posestvo izročam Matij cu!” je dejala odločno. “Na gruntu ostane moja dota, dokler mi je ne izplača. Tisto njivo orehom, ta bo od danes naprej za večne maše po Francetu.”
Pot ji je stal na čelu od silne dušne stiske.
“Torej Matijcu Mohorju?” je dejal notar. “Ali sprejmete, Ma-tijec Mohor, to pogodbo?” se je obrnil k Tinetu.
IM'ohor je bil odprl usta, da mu je zastala nekje beseda v grlu.
“To ni Matijec!” je dejala Franca ostro. “To je moj mož!”
“Potem ste Vi Matijec?" se je čudil notar.
“Ne!” je stisnil skozi zobe Mohor, ki mu je bilo žal za njivo. “Če že hoče maše, zakaj trga zemljo od grunta,” mu je šlo po glavi.
“Potemtakem mora prej priti Matijec!” se je jezil notar. “On mora sprejeti, če hočete, da stvar uredimo. Ali ste govorili z njim?”
“Nisem!” je dejala Franca vsa zmedena.
“Stopim pa jaz ponj!” se je odločil Mohor ter ga poklical s praga. Matijec je prišel, ves rdeč v obraz od zadrege ter sedel k peči.
Ko mu je notar obrazložil, zakaj gre, je planil na noge ter motovilil z rokami po zraku:
“Tega ne sprejmem!”
“Potem!” je povlekla Franca odločno..
“Potem ni pogodbe!” se je jezno čudil notar.
“Tak, Matijec, ali si ob pamet?” se je razjezil Mohor. “Saj nam vrača samo naše, saj vrača samo tvoje!”
Zdaj se je šele zavedel notar.
“Ali ni to Vaš sin?” je poka-
“Ne!” je dejal Mohor trdo. “Razumem!” je dejal notar. “Matijec Mohor, jaz Vam svetujem, da prevzamete!”
“Ko ima itak že denar za doto!” je izbruhnil Mohor. “In mislim, da za maše tudi. ni potreba njive!” je siknil. “Cenimo jo. Recimo: vrednost njive, toliko za maše!”
“Tisto njivo za maše!” je dejala Franca. “Za maše za Franceta. — Jaz smem ostati pri hiši, dokler si ne najdem stanovanja drugod!”
“Kdo te bo gonil!” se je razvnel Matijec.
“Torej sprejmete?” je vprašal notar ter udaril nejevoljno po mizi.
Mohor je sedel kakor na žerjavici.
“Če ne sprejmeš, Matijec —” je spet začela Franca odločno in trpka poteza se ji jo zarezala o-koli usten.
“Saj sprejme!” se je vmešal Mohor. “Ampak tisto njivo.”
“Sprejmem!” se je domislil Matijec, “prav radi tiste njive! Prav radi tiste njive! In če obljubiš, da ne greš od hiše, dokler si bolna in ti jaz ne izplačam dote!”
Segla mu je nemo v roko in strašna bolečina se je prelila iz desnice v desnico.
In ko je podpisala pogodbo in so vsi odšli, je legla na posteljo ter dihala nepremično.
Kakor da je legla živa na mrtvaški oder in čaka, ne da bi mogla premakniti roko, kdaj jo odnesejo v igirob.
31.
Tisto popoldne se je ustavil ves poten in prašen Blaž pri
Mohorjevih.
“Metka!”
Klančarka je spustila lopar, s katerim je vdevala kruh v peč. V naglici si je še obrisala solze iz oči.
“Blaž!”
“Spet si jokala!”
“Tako se kadi,” se je izgovarjala. “Tale žerjavica!” je kazala na pometeno žerjavico pred žeknom.
“Na, obriši se!” je s poudarkom izvlekel rdeč robec iz žepa.
“Mojega moža!” je kriknila ženska vsa iz sebe.
“Da, njegov,” je mirno dejal Blaž.
“In kje je on? O, saj vem! Mrtev in to je njegov spomin!”
“Glej jo no! Potem pride črn list, pa ne rdeč robec, ženska!
Nikar no.”
“Kje je, da grem k njemu!” “!On je živ!” je dejal Blaž. Živ in zdrav. In dela.”
“On je živ!” je kriknila žena. “Živ in zdrav in dela. Ali slišiš, Janezek? Janezek, ata je živ in zdrav in dela!” je planila k o-troku.
“In noče domov!” je trpko pristavil Blaž.
“Samo, da je živ in zdrav! O, z Janezkom pojdeva ponj in ga pripeljeva domov za roko! Da, Janezek, za roko! Ti za eno, jaz za eno! O, samo kje je, kje je?” “Daleč! Ne delaj nepremišljenosti! Stvar se mora premisliti.” “Če ne lažeš; ali nisi videl prikazni?” je opreznila ženska. “Ali je robec tudi prikazen?” “Daj ga sem, daj ga sem!” mu ga je iztragala iz rok. “Ne, to ni prikazen, to ni prikazen! Kje
je?”
“K župniku pojdi, tam boš zvedela. Posvetovati se moram z njim!”
“Če nisi robca našel pri nas?”
“Ko je njemu padel iz žepa, sem stopil nanj!”
“In je res njegov in je res njegov. Še vozel ima njegov!” se je radostila ženska, kakor da je mož pred njo.
In pod večer je šla v župnišče.
(Dalje prihodnjič)
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonieno: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..DOOZ Lakcshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
UT 1-8429
JOHNNY’S RADIO & T.V. REPAIR
114S Norwood Road Cleveland 3, Ohio
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATIONS
SINCLAIR REFINING COMPANY
wants men who are interested in operating their own business in the north and northwest area of Chicago. For information without obligation	i
CALL MR. TIERNEY
NAtional 5-9400
HEmpstcad 7-4000
(34)
INVESTMENT OPPORTUNITY
CHOICE OIL AND GAS INVESTMENTS
Send for free information on oil and gas economic and tax advantages, and full information on latest offerings of both producing and drilling interests.	,
OFFERING SHEET FILED WITH SECURITY EXCHANGE COMMISSION.
ADMIRAL OILS, Inc.
Bettes Building Oklahoma City 6, Oklahoma

PRI ČIŠČENJU ■— V rimski cerkvi sv. Petra 'u verigah” stoji Michelangelov )cip Mozesa, eno jnajbolj fznanih kiparskih del (renesanse. Na sliki uidimo \fanta, ko fameta kipa prah.	\
Vaše potilnice boste najlepše preživeli leta \%\ v Sloveniji,
če se pridružite skupinam, katere organizira
Slovenska potniška pisarna
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio
PAN AMERICAN “JET” AIR FRANCE “JET” SABENA “JET” SWISSAIR “JET”
TWA Super “JET”
TJBERTE”
‘QUEEN MARY” QUEEN ELIZABETH” ‘UNITED STATES”
LETALSKE SKUPINE:
29.	maja in 15. julija 1., 2. in 3. junija
30.	maja in 17. junija
16.	junija 28. junija
LADIJSKE SKUPINE: 21. aprila in 27. maja
17.	maja 27. julija
12. maja in 25. maja
Zagreb,
Zagreb,
Zagreb,
Zagreb,
Zagreb.
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4148
Se priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj.
Le Havre, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Le Havre, Ljubljana
Skupine bo spremljal August Kollander

y-,	v'. J.	1


JV a znanilo in Z/ahnJala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjam© vsem dragim sorodnikom, prijateljem *n znancem, da je umrl ljubljeni soprog, dragi skrbni oče, stari in prastari oče
JOSEPH BRODNIK
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 11. januarja 1961.
Naš dragi pokojnik je bil rojen dne 29. oktobra 1875 v Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko.
Pogreb se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda 14. januarja v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je darov al Rt. Rev. Monsignor Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepelja no na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se kar najiskreneje zahvalimo Rev. Raymond T. Hobartu, ki je pokojnega prcvidel s svetimi zakramenti, molil ob krsti pokojnega sv. rožni venec, za kar naj mu dobri Bog stotero poplača.
Dalje se prav iskreno zahvalimo Rt. Rev. Monsignorju Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter za spremstvo trupla pokojnega iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija vse do njegovega groba. Za vse to naj mu dobri Bog obilo poplača.
Prav iskrena zahvala tudi Rev. Victor Cimpermanu za večkratne obiske tekom bolezni.
Iskrena zahvala vsem, ki so ob krsti pokojnega poklonili toliko lepih vencev in šopkov ter z njimi ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru, in mu s tem izkazali zadnjo čast.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali
za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje prav lepa hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše; še prav posebno pa tistim, ki so se udeležili pogreba, zlasti sv. maše ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti na Kalvarijo.
Zahvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, društvu Slovenec št. 1 SDZ, za vso pomoč in naklonjenost. Dalje zahvala društvu Najsvetejšega Imena, ker so člani ob krsti molili sv. rožni venec.
Zahvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. In končno zahvala prav vsem, ki so nam tekom bolezni in smrti pokojnega kaj pomagali, kakor tudi za obiske pokojnega tekom njegove bolezni.
A Ti, preljubljeni soprog in skrbni oče ter stari oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda Te Tvoje nove domovine; duši Tv oji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba. Na svidenje nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
MARIANA BRODNIK, soproga JOSEPH in FRANK BRODNIK, sinova
OLGA, poročena LECAR, ELLA, poročena HOČEVAR, JOSEPHINE, poročena TARAC,
ŠTEFANIJA, poročena COŠ, hčere VIOLET in ANNA BRODNIK, snahi FRANK HOČEVAR, JOHN TARAC in JOSEPH COŠ, zetje Vnuki in vnukinje ter pravnuki in pravnukinje Cleveland, Ohio, 13. februarja 1961.