Štev. 2692.
Vili.
1924.
Oglasnik
lavantinske škofije.
Vsebina. 43. Sacrae Congregationis Rituum instructio de vexillis in ecclesia admittendis vel benedicendis. —
44. Odgovor na vdanostna pozdrava, poslana svetemu Očetu z mladinskih dnevov v Mariboru. —
45. Račun šk. dijaškega semenišča „Maximilianum-Victorinum“ od L julija 1923 do 30. junija 1924.
— 46. Pripombe k letnemu računu dijaškega semenišča in nadpastirska prošnja za nadaljnjo pomoč.
— 47. Vernikom lavantinske škofije. Prošnja za pomoč oo. kapucinom. — 48. Misijonsko delo* zlasti po Družbi za širjenje vere. — 49. Cerkveno slavljenje državnih praznikov. — 50. Birmski izkaz za leto 1924. — 51. Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu, — 52. Slovstvo. — 53. Osebna naznanila.
43.
Sacrae Congregationis Rituum
instructio de vexillis In ecclesia admittendis vel benedicendis.1
Postulantibus nonnullis locorum Reverendissimis Ordinariis a Sacra Rituum Congregatione aliquam normam seu Instructionem circa vexilla in ecclesiis admittenda vel benedicenda, Sacra Rituum Congregatio, audito etiam specialis Commissionis suffragio, rescribendum censuit: „Ad mentem“.
Mens est: „Quando insignia seu vexilla non pertineant ad Societates religioni catholicae manifeste contrarias, nec reprobata sint harum statuta, ncque ipsa insignia seu vexilla aliquod emblema de se vetitum ac
1 Acta Apostolicae Sedis, 1. Aprilis 1924. An. XVI. voi. XVI. num. 4. pag. 171.
reprobatum praeseferant, in ecclesiis admitti possunt. Quum vero in favorem et obsequium eiusdem religionis catholicae pacifice postuletur supradictorum insignium seu vexillorum benedictio, haec concedi potest, adhibita formula Ritualis Romani.« Atque ita rescripsit-. Die 15. Decembris 1922.
Hanc peculiarem Instructionem, ut ipsa cunctis locorum Ordinariis innotescat, Sacra eadem Congregatio evulgandam duxit, die 26. Martii 1924.
•P A. Card. Vico, Ep. Portuen. et S. Rufinae,
S.	R. C. Praefectus.
L. *p 8.	Alexander	Verde,	Secretarius.
44. Odgovor na vdanostna pozdrava,
poslana svetemu Očetu z mladinskih dnevov v Mariboru.
Z mladinskih dnevov v Mariboru1 sta bila 10., oziroma 24. avgusta t. 1., poslana apostolskemu nunciju v Belgrado vdanostna pozdrava za svetega Očeta. Na to sta došla prevzvišenemu gospodu škofu naslednja dva odgovora :
I.
Apostolska nunciatura v Beogradu 13. avgusta 1924.
Št. 3371.
Pre vzvišenost !
Povrnivši se pravkar iz Banjaluke, kamor sem krenil k ondotnemu Presvetlčmu biskupu, ki je te dni
Oglasnik lavantinske škofije 1924, VII., 40.
obhajal svojo prvo škofijsko sinodo, našel sem mičen brzojav, ki mi ga je poslal pripravljava! odbor s katoliškega shoda za mladenke v Mariboru.
Zelo me je vzradostil ta dokaz globoke vdanosti in ljubezni do sv. Očeta in nemudoma sem poročil veselo vest v Rim, uverjen, da bo to sv. Očetu v veliko tolažbo.
Ta lepa verska manifestacija, ki jo je povzročilo do šest tisoč katoliških mladenk, in pa vzvišeni sklepi, da hočejo delati v slavo božjo, za povišanje svete katoliške cerkve in za posvečenje družin, so nov dokaz verskega duha, ki poživlja blage vernike Vaše škofije in dragoceno poroštvo za bodočnost cerkve in domovine.
Naj blagoslavlja Bog vse one, ki se trudijo za ustanovitev in povzdigo krščanske mladine, posebej pa vse katoliške mladenke, ki so pred in med shodom sijajno pokazale svojo vero in pobožnost.
Dovolite, da tudi Vam, Prcvzvišenost, poklonim svoje najboljše želje in voščila, s katerimi bivam Vaši Prevzvišenosti
kakor ljub brat Hermeneglld Pellegrlnettl, apostolski nuncij.
II.
Apostolska nunciatura v Beogradu 26. avgusta 1924.
Št. 3417.
Prevzvišenosti Sprejel sem brzojav, s katerim šest tisoč katoliških mladeničev, zbranih v Mariboru, svetemu Očetu izraža „svoje neomajno spoštovanje in sinovsko ljubezen.“
Zares tolažljivo je, da je mesto Maribor, po tako sijajni manifestaciji ženske mladine, videlo korakati po svojih ulicah tudi ponosne čete katoliških mladeničev, da pokažejo kakor v bojni vrsti svoje moči, da ponovč svoje sklepe, da bodo delali za obnovo krščansko po nesmrtnih načelih evangelja v zasebnem in javnem življenju.
Bog naj blagoslovi vse, ki delajo v Njegovo čast v duhu vere in ljubezni !
Ne bom zamudil, poročati sv. Očetu o plemenitih čuvstvih, izraženih na shodu katoliških mladeničev slovenskih.
Priporočam se v pobožno molitev Vam in vsem dobrim ter bivam s spoštovanjem
Vaši Prevzvišenosti
najudanejši v Jezusu Kristusu Hermenegild Pellegrlnettl,
apostolski nuncij.
45. Račun šk. dijaškega semenišča „Maximilianum-Victorinum“
Od 1 julija 1923 do 30. junija 1924.
A. Prejemki :	
1. Od preč. šk. konzistorija:	Din.
a) iz prispevkov za semenišče	71.848-64
b) založeno iz drugih fondov .	48.376-61
2. sustentacijski prispevki gojencev .	. 112.605-—
3. mensalia		23.663-90
4. darovi 		8.04995
5. izredna zbirka		10325--
6. zelenjava na trgu		5.136-75
7. razno		1.460-30
281.466-15
1.
B. Izdatki:
a) meso ...... 23,634 75
b) kruh................... 26.825-50
c) mleko.................. 18.656'—
d) špecerijsko blago .	. 28.528 75
e) moka, krompir, sočivje . 17.794-90
f) mast, olje ....	4.734 25
g) kuhinjske potrebščine .	5.687-65
2. ravnateljstvo
3. uslužbenci
4. dninarji .
5. sobna oprava
6. kuhinjska oprava
Odnos . Maribor, dne 30. junija 1924.
125.861-80 10.000-— 11.617-25 2.703-25 2.656-50 3,488'— 156.326-80
Prenos .
7. drva, premog...............................
8. perilo.....................................
9. poraba električnega toka ....
10. lekarna ....................................
11. kapela......................................
12. knjige......................................
13. davki.......................................
14. ustanove .	....................
15. računi tvrdke Berdajs iz 1. 1922/23 .
16. a) instalacija električne luči 8.999-21
b) ključavničar .... 5.449-50
c) steklar..................... 2.866"—
d) mizar........................15.921'75
e) zidar.......................9.118-—
f) pečar........................ 560-—
g) klepar...................... 649 25
h) slikar	t	6.343-—
i) sodar....................... 587'—
j) dimnikar..................... 400'—
Din. 156.326-80 19.377-80 5.890-55 2.091 •— 678'-2.39 V— 775-80 891'— 100 — 23.55264
17. pisarniške potrebščine, poštnina
18. razno ..............................
19. primanjkljaj iz I. 1922/23 .
20. blagajna 30. junija 1924
50.894-21
1.571-65
6.336-40
7.236-25
3.353-05
281.466-15
Jožef Mirt,
ravnatelj
46.
Pripombe k letnemu računu dij za nadalj
Iz zgoraj objavljenega letnega računa za šolsko leto 1923/24 je razvidno finančno stanje dijaškega semenišča. Kljub temu, da so na mojo prošnjo in poziv1 častiti duhovniki in goreči verniki izdatno prispevali v denarju in živilih 2, za kar jim bodi tukaj izrečena moja nadpastirska zahvala, izkazuje letni račun zadnjega šolskega leta izdaten primanjkljaj Din. 48.376 61 (pri tej svoti pa so všteti vsi primanjkljaji od leta 1916 naprej). Popravila in nova nabava hišne opreme je stala Din. 57.034'71. Gojencev je bilo v začetku zadnjega šolskega leta 50, ob koncu pa 46. Oskrba enega gojenca je stala dnevno Din. 15 — ali mesečno Din. 450 — Ker plačuje posamezen gojenec mesečno povprečno Din. 250'—, se je moralo dodati za vsakega mesečno Din. 200. —. To je znašalo celo leto Din. 63.190 54. K temu sc še pripomni, da marsikateri gojenec niti D. 250'— mesečno ne more plačevati in prosi, da bi se mu še ta prispevek znižal.
Za tekoče šolsko leto so preračunani izdatki za nabavo hišne oprave (pisalnih miz, umivalnikov, postelj, posteljnine itd.) na Din. 75.000'—, število gojencev pa bo znašalo, ker jih je 28 na novo sprejetih, 65. Za te bo morala škofija prispevati mesečno okoli
Ako
Din. 12.000'—, ali celo leto nad Din. 100.000' k temu prištejemo še primanjkljaj lanskega šolskega leta, ki znaša Din. 48.376 61, potem vidimo, da potrebujemo v tekočem šolskem letu za dijaško semenišče okoli Din. 220.000'—. Ker imamo v škofiji 255 župnij, pride na posamezno župnijo povprečno celo leto D. 860'—. Ker so pa nekatere župnije majhne in siromašne, bi morale večje župnije prispevati letno okoli Din. 1000 — ali ob vsakem četrtletnem darovanju na kvaterne nedelje Din. 250'—.
Marsikoga bodo te številke osupnile in prestrašile. Vendar mora po cerkvenih predpisih vsaka škofija imeti zavod, kjer se sistematično vzgaja duhovski naraščaj. In prav je tako, kajti posebno dandanes so razmere take, da bi nastalo kmalu veliko pomanjkanje duhovnikov tudi pri nas, ako bi zanemarjali to svojo
' Lavantinske škofije uradni list, 1923, XI, str. 57/58.
» Natančen izkaz darov v denarju in živilih se bo častitim dušnim pastirjem objavil v posebni okrožnici.
V Mariboru, dne 17. septembra 1924.
semenišča in nadpastirska prošnja njo pomoč.
dolžnost. Veliko je dandanes takih mladeničev, ki so nadarjeni in čutijo v sebi veselje do duhovskega stanu, pa vsled revščine brez tuje pomoči ne morejo študirati. Pa tudi naše gimnazije niso take, da bi vzbujale in pospeševale v dijakih duhovski poklic. Zato so potrebni posebni zavodi, kjer se omogoči gimnazijski študij tudi manj premožnim in kjer se vsi gojpnci vzgajajo v pravem duhu in pripravljajo na mašniški stan.
Kadi tega sem popolnoma prepričan, da častita lavantinska duhovščina zavodu, ki ga je sama postavila in za predvojni čas zadostno dotirala, ne bo odtegnila še tudi za naprej svoje pomoči, temveč da ga bo z vsemi silami podpirala in tako si sama vzgajala svoje pomočnike in naslednike v vzvišeni duhovski službi. Pa tudi radodarni Lavantinci bodo po vzgledu in izpodbudi svojih dušnih pastirjev vse žrtvovali, da se ohrani in vzdrži zavod, ki vzgaja bodoče duhovnike, oznanjevalce sv. vere in delivce sv. zakramentov. Gospod Jezus, naš najvišji Duhovnik, pa bo obilno blagoslovil vse dobrotnike, saj je On tisti, ki o njem beremo v sv. evangeliju (Mat. 9, 36. 38): „Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, bili so namreč mučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj reče svojim učencem : Žetev je sicer velika, pa delavcev je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev.“
Z ozirom na to naj častiti dušni pastirji tudi letos med svojimi župljani odredijo in po moči pospešujejo nabiranje živil, ki se naj potem nemudoma dostavijo ravnateljstvu dij. semenišča, Koroščeva ulica 12. Iz bolj oddaljenih krajev se pošiljanje manjših količin živil radi visoke prevoznine ne izplača. Zato naj v takih krajih gospodje dušni pastirji živila prodajo in denar semkaj nakažejo. Pri nabiranju živil se naj posebno odlikujejo Marijine družbe ter druge verske in prosvetne organizacije, ki naj se zavedajo, da vršijo preimenitno apostolsko delo, če pomagajo pri vzgoji pobožnih in vnetih dušnih pastirjev. Ob kvaternih nedeljah pa naj častiti dušni pastirji še vsakokrat posebej vernikom položijo na srce važnost dijaškega semenišča, ko oznanijo iz prižnice darovanje za ta namen.
f Andrej,
škof.
47. Vernikom lavantinske škofije.
Prošnja za pomoč oo. kapucinom.
Večkrat sem že trkal na Vaša dobra srca, proseč Vas, dragi moji, usmiljenja in ljubezni za tiste, ki so
v potrebi in pomanjkanju. In nikdar mi niste odrekli svoje pomoči in dobrote. Zato se tudi danes z zaupa-
njem na Vaše dobro srce do Vas obračam. — Dobil sem namreč prošnjo naših častitih očetov kapucinov v Studencih pri Mariboru. Takole mi pišejo:
„Svetovna vojna je našo jugoslovansko kapucinsko pokrajino kruto zadela. Leta 1920. so morali naši slovenski patri zapustiti Nemško Avsrijo, kjer so mnogo let uspešno delovali in misijonarili. Naselili so se v Jugoslaviji. Lansko leto pa so bili vsi slovenski patri od Lahov iz Gorice in od Sv. Križa pri Ajdovščini izgnani. Tudi ti so se naselili v naši državi, tako. da so vsi naši samostani vsled tega prenapolnjeni. Zato smo bili primorani, da naše dosedanje bivališče v Studencih pri Mariboru, kjer je bilo doslej zelo malo prostora, za eno nadstropje vzdignemo. Zlasti pa se je nujno pokazala potreba, da nastanimo v svoji mariborski hiši naše bogoslovce, ker je ta samostanček edini v celi jugoslovanski kapucinski pokrajini, v katerem se lahko bogoslovci vzgajajo, ker morejo obiskovati javno bogoslovno učilišče v Mariboru. Zato je prezidava te hiše nujno potrebna. Žal, da nam v tej veliki sili manjka najpotrebnejšega, namreč denarja. Ogromna je svota, ki jo izvedenci zahtevajo za prezidavo, namreč 350.000 dinarjev, katerih pa itak siromašni hospic ne more sam izplačati. Zato se predstojnik tega samostana z velikim zaupanjem obrača na usmiljena srca čč. gg. duhovnikov, dobrotnikov, prijateljev in znancev z milo prošnjo, da nam prihité z milodari na pomoč. Za vsak najmanjši dar se bo samostan izkazoval hvaležnega.“
Preljubi moji verniki ! Tem besedam nimam drugega pridodati, kakor svojo iskreno željo, da se po svojih močeh odzovete tej mili prošnji naših patrov kapucinov. Prvič so to naši domači svečeniki, ki se
obračajo po starem priznanem reku „svoji k svojim“ do Vas, svojih rojakov. Drugič pa so se naši kapucini doslej s toliko gorečnostjo in vztrajnostjo ob vseh prilikah pridružili na pomoč našim duhovnikom in vernikom, da so po pravici naše hvale in zahvale vredni. Kolikokrat ste jih videli v Vaših cerkvah bo disi pri oltarju, bodisi na prižnici, celo pogosto pa v spovednici ! Ker so Vam bili pomočniki v raznih dušnih potrebah, imate sedaj priliko, da se jim za njih skrb in dušno pomoč hvaležne izkažete. Še bolj priporočila vredni pa so zato, ker vsi veste, da nimajo premoženja in ne zidajo zato, da bi stregli svoji ugodnosti, marveč samo zato, da si pripravijo skromno, stanu primerno bivališče. Zato sem gotov, da jim svoje pomoči ne boste odrekli. Sinovi so sv. Frančiška Asiškega in po njegovem pravilu živč, Zato jim boste tem raje pomagali. Frančišek — tako veli sv. pesem — reven in ponižen, vnide bogat v nebesa in nebeške pesni ga proslavljajo. Po njegovem zgledu tudi mi darujmo prosečim njegovim sinovom, da tudi vsled svoje dobrodelnosti kdaj dospemo v nebeško slavo prav zato, ker smo pokazali na zemlji dobrotne roke in čuteče srce za trpečega brata.
Zato določujem, naj se po vseh župnijskih cerkvah naše škofije prebere ta prošnja v nedeljo, katera se bo častitim dušnim pastirjem najbolj primerna zdela. Nedeljo pozneje pa naj se vrši darovanje za očete kapucine pri sv. Jožefu pri Mariboru, da bodo mogli dozidati in dodelati popravo svoje redovne hiše.
Vas vse pa, dragi verniki, ki boste tudi ob tej priliki prihiteli našim dobrim očetom kapucinom na pomoč, že naprej od srca zahvaljujem za Vašo dobrodelnost in Vam kličem : Bog povrni sto in tisočkrat! Pozdravlja in blagoslavlja Vas v Gospodu Vaš
škof
V Mariboru na dan sv. Mihaela nadangela, leta 1924.	^	Andrej
P. S. Reverendos Dominos con fratres in Christo intime precor, ut insistant, quatenus hanc collectionem, et quidem quam celerrime, ad uberiorem quem possint effectum perducant. Frater fratrem adiuvet et uterque gaudebit.
48. Misijonsko delo, zlasti po
Misijonski sestanek1, ki se je vršil v Mariboru dne 8. julija 1924, je imel namen, da pridobi lavantinsko duhovščino kolikor mogoče, polnoštevilno za Misijonsko zvezo, da pospeši uvedbo Dejanja sv. Detin-tinstva med šolsko mladino, in da se na njem za lavantinsko škofijo ustanovi od apostolskega sedeža priporočena Družba za širjenje vere.
Ta trojni namen je sestanek v polni meri dosegel. Vrhu tega je uredil misijonske zbirke v škofiji, kakor je bilo to že prej začrtano2. Tudi je bila vsem udeležencem opetovano ponujena priložnost, oglasiti se k besedi. Kdor je to storil, je dobil zaželjena po-
Družbi za širjenje vere.
jasnila. Misijonska vprašanja3, ki na tem shodu niso prišla v pretres, med temi pospeševanje misijonov na vzhodu in pobiranje doneskov za misijonišča, pridejo svojedobno na vrsto.
1. Pred vsem je univerzitetni profesor g. Dr. Jos. Ujčič z znano zgovornostjo utemeljil potrebnost Misijonske zveze duhovnikov, češ, misijonsko delo je delo v duhu sv. Pavla in koristi, kakor vesoljni cerkvi, tako župniji, v kateri se vrši.
Od sestanka sem je k lavantinski Uniji pristopilo
1 Oglasnik lavant, škofije 1924, VI., odst. 35.
* Idem, V. odst. 27, točka 2 in 3. — 1 Idem, I. odst. 1.
zopet lepo število duhovnikov, tako, da je zdaj v njej zastopanih vseh 28 dekanij. Vendar pa še približno ena četrtina duhovščine ni vpisana.
Člani so prošeni, da vztrajajo ter za leto 1925 ob svojem času obnovijo članarino (10 Din.), medtem pa pridobivajo med čč. gg. sobrati novih udov za to času primerno in potrebno zvezo.
2. O Dejanju sv. Detinstva je g. katehet Anton Čadež prepričevalno pokazal, da je kaj primerno sredstvo, navajati otroke k varčnosti, k milosrčnosti in k udejstvovanju krščanske ljubezni. — Za škofijskega voditelja Dejanja je bil imenovan g. katehet P. Gratus Kostanjšek O. F. M.
Gospodje katehetje so nujno vabljeni, da se v zmislu prejetih navodil1 z vso vnemo zavzemajo za dobro stvar. Zlasti sedaj, ob začetku šolskega leta, naj vpisujejo šolsko mladino v to njej prikladno bo-goljubno družbo, potem pa naj pred novim letom, vsaj do konca novembra, naznanijo število udov in vpo-šljejo prispevke vodstvu Misijonske zveze, da bo v letnem Vestniku Detinstva, ki bo izšel v Ljubljani, lavantinska škofija častno zastopana.
Pri istem vodstvu se dobijo nabiralne pole in sprejemne podobice. Poslednje so bile pred nekaj dnevi natisnjene, in se bodo razpošiljale po došlih naročilih. Svetinjic do sedaj ni bilo mogoče oskrbeti.
3. Po navduševalnem govoru univerzitetnega profesorja g. dr. La m berta Ehrlicha o veliki važnosti po speševanja misijonov v paganskih deželah, zlasti v Afriki, kjer preti prebivalstvu pred vsem islamska nevarnost, je bila za lavantinsko škofijo ustanovljena Družba za širjenje vere. Za škofijskega voditelja ji je bil določen g. kanonik Franc Časi.
V tej zadevi prejmejo župnijski uradi v svojo informacijo v prilogi ’/. a) podučno knjižico „Družba za širjenje vere“, ki bi naj prišla v roke, vnetim pospeševateljem in pospeševateljicam družbe katerih naloga bo, da pridobivajo po 10 in 10 članov ter pobirajo od njih mesečne prispevke ; — b) Poziv v obliki letaka „Kristus zmaguj ! V Družbo za širjenje vere!“ Ta letak bi naj na cerkvenih vratih ali tudi v cerkvi, ali v društvenih domih in zbirališčih vabil ljudi k pristopu v družbo ; — c) Vzorec sprejemne podobice, s pripombo, da imajo vse sprejemnice enako obliko, da pa predstavljajo raznovrstne
« Idem, V. odst. 27. točka 1.
Cerkveno slavljenje
O tem predmetu se je izdalo že več naredb.1 Ker pa so se zadnji čas izvršile nekatere izpremembe, oziroma se izdala nova naročila2, se dušni pastirji zopet opozorijo na sledeče:
1.	Praznik slovanskih apostolov sv. Ci-
skrivnosti svete vere ali svetnike in svetnice božje;— d) Nabiralno polo za eno desetnijo.
Čč. gg. dušni pastirji naj blagovolijo po teh tiskovinah proučiti namen, ustroj in korist družbe, potem pa zanesljivo v teku enega meseca, torej vsaj do 15. novembra t. 1., vodstvu Misijonske zveze v Mariboru naznaniti, koliko izvodov navedenih tiskovin želijo, da se jim dopo-šljcjo. Večje množine sprejemnih podobic bo kazalo, naročati pozneje po številu oglašujočih se družbenikov.
Z novim letom 1925 naj bo družba kolikor toliko uvedena v vse župnije in naj začne vsestransko delovati, tako da bodo po želji svetega Očeta sčasoma vsi verniki udeleženi pri pospeševanju misijonov, pa tudi vsi deležni preobilnih duhovnih dobrot, ki so združene z misijonskim delom.
Medtem bodo župnijski uradi (najbrž obenem z naročenimi tiskovinami) dobili v roke podrobna navodila v svrho organiziranja Družbe za širjenje vere (DŠV) in posameznih desetnij.
Vsem, ki bodo pristopili k tej družbi, bodo veljale besede svetega Očeta Pij a XI, govorjene dne 20. marca 1924: „Iz srca blagoslavljam vse družbene člane, nje in njihove družine in vse, kar jim je pri srcu!“
Opombe. 1. Sprejemnice in nabiralne pole DŠV se bodo razpošiljale brezplačno. Tudi knjižice in letake bodo pospeševatelji dobivali zastonj. Za druge vernike pa bi se naj poslednji dve tiskovini naročevali in razpečavali po 60+ 14 p (lastna cena), ali bolje po Din. V—, da se tako vsaj nekoliko pokrijejo tozadevni ne mali izdatki, in da prispevane vsote v tem večji meri pridejo v prid misijonom samim. Iz istega vzroka se bodo prostovoljni darovi nad določeno članarino hvaležno sprejemali in beležili.
2.	Misijonska zveza lav. duhovščine je pristopila k čekovnemu prometu. Za vpošilja-nje vseh zgoraj omenjenih in drugih misijonskih prispevkov in zbirk bodo položnice na razpolago slehernemu, kdor se bo za nje ustno ali pismeno oglasil.
3.	Vse dopise v zgornjih zadevah morejo župnijski uradi naslavljati na lavantinski škofijski ordinariat, s pristavkom M Z (= Misijonska zveza).
državnih praznikov.
rila in Metoda se ima svečano slaviti prvo nedeljo
1 Okrožnica z dne 25. novembra 1919 št. 5393. — Uradni list Lav. škofije za leto 1920 št. I. odst. 7. str. 16. — Uradni list Lav. škofije 1921 št. X. odst. 56. str. 91. — Uradni list Lav. škofije za leto 1923 št. XIII. odst. 50. str. 76.
* Odloka ministrstva za vere z dne 5. januarja 1923 in z dne 15. marca 1924 št. 844.
po 5. juliju; ako je ta dan nedelja, istega dne 5. julija.
2. Na dan 2 8. junija (Vidov dan), kot na spominski dan preminulim boriteljem za vero in domovino, naj se služijo vsako leto slovesne zadušnice cum absolutione ad tumbam. Ako pa je dne 28. junija nedelja, sc vrši služba božja na dan poprej.
3. Ob dneh: a) 9. januarja, na rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice — ta dan sc vrši služba božja samo na sedežih garnizij, okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč —; b) 1. decembra, kot na obletnico proglašenja ujed injenja Sr bo v,
Hrvatov in Slo vencev —; c) 17. decembra, na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra se opravi svečana zahvalnica po naslednjem obredu: Zapoje se Te Deum z navadnimi molitvami. Doda se molitev za kralja, kakor je predpisana v uradnem listu Lavantinske škofije za leto 1921.3
Do osvojitve ene državne himne naj petje nacionalnih himen pri proslavi državnih praznikov v cerkvah vobče izostane.4
8 Uradni list Lav. škofije 1921 št. X. odst. 56. str. 91.
* Odlok ministrstva za vere z dne 15. marca 1924 št. 844.
50. Birmski izkaz za leto 1924.
Leta 1924 je bilo v naši škofiji birmanih 24.987 in sicer:
1. Dne 27. aprila pri Sv. Mariji v Apačah 248.
2. V dekaniji Dolnja Lendova: Dne 3. in 4. maja pri Sv. Katarini v D. Lendavi 2.100 — dne 5. maja pri Sv. Jakobu star. v Dobrovniku 903 — dne 6. maja v župniji vnebohod Gospodov v Bogojini 682 — dne 7. in 8. maja pri Sv. Mariji v Turnišču 1015 — dne 10. maja pri Sv. Križu v Črensovcih 1220 — dne 11. in
12.	maja pri Sv. Ladislavu v Beltincih 1751 — skupaj 7671.
3. V dekaniji Murska Sobota: Dne 13. maja pri Sv. Nikolaju v Murski Soboti 1218 — dne 14. maja pri Sv. Martinu v Martjancih 242 — dne 15. maja pri Sv. Benediktu v Kančovcih 131 — dne 17. maja pri Sv. Sebastijanu v Pečarovcih 211 — dne 18. maja pri Sv. Nikolaju na Velikih Dolencih	222	—	dne	19.	maja
pri Sv. Mariji	v Markovcih 268	— dne	20.	maja pri
Sv. Trojici na	Gornjih Petrovcih	124	—	dne	21.	maja
pri Sv. Mariji	v Gornji Lendavi	850	—	dne	22.	maja
pri Sv. Juriju 674 — dne 23. maja pri Sv. Heleni v Pertoči 417 — dne 24. maja pri Sv. Jožefu v Cankovi 328 — in dne 25. maja pri Sv. Mariji v Tišini 597 — skupaj 5.282.
4. V dekaniji Dravograd: Dne prvega junija pri Sv. Janezu Ap. v Dravogradu 79 — dne 2. junija pri Sv. Martinu v Libeličah 45 — dne 3. junija pri Svetem Andreju v Črnečah 25 - in dne 4. junija pri Svetem Janezu Krstniku na Ojstrici 26 — skupaj 175.
5. V kapeli brezmadežne Matere božje v škofijskem domu v Mariboru: Dne 31. maja 1 — in dne 30. avgusta 1 — skupaj 2.
6. V dekaniji Mežiška dolina: Dne 9. junija pri Sv. liju v Guštanju 141 — dne 10. junija pri Sveti Marjeti v Kotljah 86 — dne 11. junija pri Sv. Danielu pri Prevaljah 92 — dne 12. junija pri Sv. Jakobu star. na Koprivni 27 — dne 14. junija pri Sv. Magdaleni na Javorju 24 — dne 15. junija pri Sv. Ožbaltu v Črni 208 — dne 22. junija pri Devici Mariji na Prevaljah
296 — in dne 7. septembra pri Sv. Jakobu star. v Mežici 218 — skupaj 1092.
7. V dekaniji Braslovče: Dne 30. junija pri Sveti Mariji v Braslovčah 327 — dne 1. julija pri Svetem Andreju nad Polzelo 98 — dne 2. julija pri Sv. Martinu ob Paki 259 — dne 3. julija pri Sv. Mihaelu na Vranskem 335 — dne 4. julija pri Sv. Juriju pod Taborom 229 — dne 5. julija pri Sv. Štefanu na Gomilskem 138 in dne 6. julija pri Sv. Pavlu pri Preboldu 351 — skupaj 1737.
8. V dekaniji Šmarje: Dne 12. julija pri Sv. Vidu pri Grobelncm 119 — dne 13. julija pri M. D. v Šmarju pri Jelšah 586 — dne 14. julija pri Sv. Mariji na Sladki-gori 187 — dne 15. julija pri Sv. Jerneju v Zibiki 196 — dne 16. julija dopoldne pri Sv. Štefanu pri Žusmu 164 — dne 16. julija popoldne pri Sv. Valentinu na Žusmu 127 — dne 17. julija pri Sv. Magdaleni na Slivnici 291 — dne 19. julija pri Sv. Magdaleni v Dramljah 201 — dne 20. julija pri Sv. Juriju ob južni železnici 769 in dne 21. julija pri Sv. Martinu na Ponikvi ob j. ž. 244 — skupaj 2884.
9. V dekaniji Celje: Dne 26. junija popoldne in 27. junija dopoldne pri Sv. Jlanielu v Celju 1853 — dne 8. septembra pri Sv. Marjeti na Polzeli 233 — dne 9. septembra pri Sv. Petru v Sav. dolini 174 — dne 10.	septembra	pri	Sv. Nikolaju v Žalcu	400	—
dne 11.	septembra	pri	Sv. Pankraciju v Grižah	224	—
dne 13.	septembra	pri	Sv. Jakobu v Galiciji 62 —	in
dne 14.	septembra	pri	Sv. Martinu na Teharjih	314	—
skupaj 3260.
10. V dekaniji Maribor levi dr. breg: Dne 8. junija v stolni in mestnožupnijski cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Mariboru 1195 — dne 31. avgusta pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu 162 — dne 16. septembra pri Sv. Martinu poleg Vurberga 229 — dne 17. septembra pri Sv. Martinu v Kamnici blizu Maribora 161 — dne 18. septembra pri Sv. Barbari v Slov. goricah 161 — dne 20. septembra pri Sv. Križu nad Mariborom 78 — dne 21. septembra pri Sv. Petru niže Maribora 152 —
dne 28. septembra pri Sv. Marjeti ob Pesnici 158 —	dne 30. septembra	pri Gornji sv. Kungoti 86 — sku-
dne 29. septembra pri Sv. Marjeti v Selnici 254 — in paj 2636.
51. Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu.
Na prošnjo rektorata jezuitskega kolegija v Lju-Ijani se objavi naslednje:
1.	V s vrh o končne ureditve „Posvetitve družin presv. Srcu Jezusovemu“, določitve statistike in spiso-vanja „Zlate knjige slovenskih družin naj vsi gg. dušni pastirji in drugi duhovniki, ki so izvršili posvetitev družin, pa tega še niso prijavili g. špiritualu v Mariboru, pošljejo seznam vseh do sedaj posvečenih družin glavnemu vodstvu za Slovenijo: Kolegij D. J. v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9. Za vpis v „Zlato knj igo“ naj obsega vposlani seznam sledeče: zaporedno štev., datum posvečenja, ime družine, skupno število članov (starši, otroci in posli ; posameznih imen ni treba), bivališče (kraj, hiš. štev. in župnija). Eventuelno obenem vposlana poročila o teh posvetitvah se bodo po možnosti objavljala v „Glasniku Srca Jezusovega“.
2. Vse družine, ki se bodo nadalje posvetile, naj se sproti javljajo na isti naslov v Ljubljano;
3. Glasilo posvečenih družin ostane tudi še nadalje „Glasnik presv. Srca Jezusovega“, katerega uredništvo pa prevzamejo z novim letom 1925 očetje Družbe Jezusove v Ljubljani. Prinašal bo poročila, statistiko, navodile itd. za posvečene družine.
4. Uprava „Glasnika“ v Ljubljani bo založila posebne „zapisnike posvečenih družin“ za posamezne župnije, da se shranijo v župnem arhivu v spomin za poznejše čase; za posvečene družine pa bo izdala lične „družinske listine“ (kjer se posamezni člani podpišejo in se listina shrani doma). Oboje se bo dobilo za malenkostno odškodnino pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.
52. Slovstvo.
1.	Mesto na gori. Štirinajst govorov o cerkvi : Napisal dr. Mihael Opeka. — Cena Din. 18'—
Pisatelj je znan po svojih prejšnjih govorih. Zato velja o tem zvezku, kar smo že pisali v „Oglasniku“. Še bolj zanimiv pa je najnovejši zvezek zarad svoje vsebine. Dobrih pridig o cerkvi je težko dobiti. A vendar je, zlasti današnje dni, treba pridigarjem večkrat o tem predmetu govoriti. Pisatelj pa obravnava poglavitne resnice s toliko jasnostjo, da bi ga razumeli tudi verniki v skrajni gorski cerkvici. Poleg tega je tudi apologetičen, kar je potrebno zlasti v naših mestih in trgih, kjer je slabo berivo že tuintam zatemnilo pravi nauk o cerkvi in njeni nalogi za zveličanje vernikov.
Duhovniki bodo te pridige z uspehom rabili o raznih priložnostih. To se razvidi, ako naštejemo naslov nekaterih govorov. — Božja stavba. — Na temelju apostolov. — Neporušna. — Trdnjava resnice. — Ti si Peter, t. j. skala. — Nevredni papeži. — Vir
življenja in svetosti. — Ladja v vesoljnem potopu.
Še dva kamna spotike. (Inkvizicija in indeks). — Dobrotnica na zemlji. — Cerkve samaritanska ljubezen. — Hiša božja in vrata nebeška. — Pojdimo za nebeško procesijo !
Tem naslovom odgovarja bogata vsebina. Naj bi odmevala tudi po lavantinskih cerkvah in srca vernikov navdajala z veliko ljubeznijo do cerkve Kristusove!
2.	Knjigarna G. J. Manz v Regensburgu je izdala in s prošnjo za priporočilo v „Oglasniku“ poslala na ogled »Taschenkalender und kirchlich statistisches Jahrbuch für den katholischen Klerus 1925“. Cena vez. izv. M. 1 50. — Poleg kolcdarnih in statističnih podatkov prinaša knjiga I. del pregledno sestavljenega izvlečka iz cerkvenega zakonika, ki je prav poraben kot repetitorij pri študiju cerkvenega prava, pa tudi kot pripomoček pri reševanju cerkvenopravnih zadev v dušnem pastirstvu.
53. Osebna naznanila.
Imenovanje. Sveti oče Pij XI. je imenoval preč. gospoda univ. profesorja Matija Slavič, predsednika pripravljalnega odbora za V. katoliški shod v Ljubljani, za svojega hišnega prelata.
Odlikovana sta bila od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. : P. n. g. dr. Leopold Gregorec, biseromašnik, kanonik
kolegijatnega kapitelja v Straßburgu na Koroškem, šk. duhovni svetovalec, dekan in župnik v Novicerkvi, z redom sv. Save IV. stopnje in titl. g. dr. Fr. Kovačič, šk. konzistorijalni in duhovni svetovalec, bogoslovni profesor v Mariboru, z istim redom III. stopnje.
Umeščeni so bili gospodje: Jakob Gašparič, župnik pri Sv. Rupertu nad Laškim, kot župnik v Trbovljah (I. julija 1924); Gregorij Potokar, župnik na Bočni, kot župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku in Anton Kocijančič, kapelan na Ponikvi, kot župnik v Jurkloštru (1. avgusta 1924); Mihael Turk, provizor na Bučah, kot župnik istotam (1. septembra 1924).
Promoviran je bil doktorjem bogoslovja gospod Janez Ev. Kociper, profesor veronauka na kr. državni gimnaziji v Mariboru (10. julija 1924).
Dovolilo se je gospodoma: Pavlu Živortnik, I. kapelami pri Sv. Magdaleni v Mariboru, da se pridruži vodstvu tiskarne sv. Cirila v Mariboru (s 1 julijem 1924) in Janezu Gašparič, kapelami pri Sv. Marku niže Ptuja, da nadaljuje glasbene študije v Klosterneuburgu (s 1. septembrom 1924).
Postavljeni so bili gospodje: Franc Slana, kapelan pri Sv. Rupertu nad Laškim, za provizorja ravnotam in deficient Franc*Ostrž za provizorja pri Mali Nedelji (1 julija 1924) in ti tl. g. Anton Novak, šk. duhovni svetovalec, dekan in župnik v Gornjemgradu, za soprovizorja na Bočni (1. avgusta 1924).
Nastavljeni so bili gospodje: Jožef Žmavc, provizor v Trbovljah kot I. kapelan ravnotam ; Pavel Holcman, II. kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, kot L, Franc Molan, III. kapelan istotam kot II. in Vincenc Munda, dozdaj tajnik S. L. S. v Celju, kot III. kapelan v imenovani župniji; Janez Gašparič, ki je bil brez službe zaradi glasbenih študij, kot kapelan pri Sv. Marku niže Ptuja ; Štefan Horvat, katehet v Murski Soboti, tudi kot I. kapelan ravnotam (1. julija 1924).
Franc Ks. Grobler, provizor pri Sv. Martinu pri Šaleku, kot kapelan istotam; Jakob Rabuza, provizor v Jurkloštru, kot kapelan pri Sv. Ani v Slovenskih goricah; Anton Čirič, pomožni duhovnik pri Sv. Barbari pri Vurbergu, kot kapelan v Gornji Lendavi; Mihael Ferk, III. kapelan v Ljutomeru, kot II. ravnotam ; Henrik Holsedl, katehet v Dolnji Lendavi, tudi kot kapelan istotam ; deficient Venceslav Jastrobnik kot kapelan v Selnici ob Dravi; Anton Radanovič, IV. kapelan v Trbovljah, kot III. ravnotam ; novomašniki : Franc Babšek kot kapelan na Črešnjevcu, Anton Čater v Kamnici pri Mariboru, Ferdinand Herman v Dobrovniku, Janez Jerič kot III. kapelan v Ljutomeru, Janez Kodrič pri Mariji Snežni na Velki, Karol Oberžan
v Cankovi, Alojzij Ocvirk na Ljubnem, Anton Ravšl na Črni, l1 rane Skalč kot IV. kapelan v Trbovljah in Miroslav Štruc v Gustanju (1. avgusta 1924); Stanislav Lah v Apačah (II — 15. avgusta 1924).
Prestavljeni so bili gg. kapetani : Martin Avšič iz Mozirja k Sv. Jakobu v Slov. goricah, Anton Bratkovič od Sv. Ruperta v Slov. goricah k Sv. Barbari pri Vurbergu, Franc Glavnik s Kapele pri Radencih v Laporje, Jožef Hauko s Čren-sovec v Mursko Soboto (II), Rudolf Kociper od Sv. Martina ob Paki na Ponikvo ob j. ž., Simon Kotnik iz Prevalj v Staritrg, Franc Kren z Laporja na Pilštanj, Ignacij Malej s Črne v Vitanje, Anton Oblak iz Guštanja v Mozirje, Anton Peršuh od Sv. Ane v Slov. gor. k Sv. Martinu ob Paki, Jožef Petrovič iz Vitanja k Sv. Juriju v Slov. gor., Ferdinand Pohrašky iz Sta-regatrga k Sv. Rupertu v Slov. gor, Jožef Pretnar s Pilštanja k Sv. Martinu pri Slovenjgradcn (II), Jožef Rehar od Sv. Jurija v Slov. gor. v Prevalje, Jožef Šketa iz Trbovelj (III) v Vojnik (II), Marko Škofič s Črešnjevca na Kàpelo pri Radencih, Jožef Tivadar iz "Dobrovnika v Dolnjo Lendavo kot ckspozit za Hotizo, Štefan Varga z Gornje Lendave v Beltince (II) in Matija Zadravec iz Ljutomera (II) v Črensovce (1. avgusta 1924); Franc Hrastelj iz Dobrne kot II komi vikar v Maribor, kjer je po odhodu g. Evgena Lorger k čč. oo. jezuitom v Ljubljano g. Avguštin Špari postal I. komi vikar stolne in mestnožupnijske cerkve; Alojzij Vrhnjak iz Braslovč (I) na Dobrno (1. septembra 1924); Karol Guček od Sv. Nikolaja pri Ormožu v Sredi-dišče, ker tamošnji g. kapelan o. Rajner Erklavec odide s 1. oktobrom t. 1. v Ljubljano, odkoder pride subprior križniškega reda o. Kazimir Kosobud k Sv. Nikolaju blizu Ormoža.
Začasno prazno ostane mesto kapelana pri Mali Nedelji, v Braslovčah (I) in pri Sv. Marku niže Ptuja.
Dopust zaradi bolezni sta dobila gospoda kapelana: Franc Štiglic v Vojniku in Janez Kotnik v Selnici ob Dravi (s 1. julijem 1924).
Umrla sta : Titi. gospod Jakob Čemažar, častni konzisto-rijalni svetovalec tržaško-koprske škofije in župnik pri Mali Nedelji, dne 20. junija 1924, v 50. letu svoje starosti in g. Anton Postružnik, vpok. duhovnik pri Sv. Križu blizu Ljutomera, dne 12. avgusta 1924, v 56. letu svoje starosti
Naznanilo. Čč. gg. duhovniki, ki se morebiti zanimajo za nakup slik, se opozorijo, da je pri znani tvrdki za izdelovanje orgel, J. Brandi v Mariboru, Strossmayerjeva ulica 5, dobiti dve novi, prav lepi in dostojni oljnati sliki (na platno), ki bi bili primerni kot aitami ali stenski sliki za cerkev ali večjo kapelo. Ena, v 26 cm. širokem okvirju iz mehkega impregniranega lesa, je 160 cm. visoka in 104 cm. široka
ter predstavlja sv. Družino. Druga, v 28 cm širokem okvirju, meri 176 x 110 cm in je dobro uspela reprodukcija roženvenske Matere božje (s sv. Dominikom in sv. Terezijo). Cenita se z okvirjem vred vsaka na Din. 3000'—. Istotam sta na razpolago dve manjši oljnati sliki, „Dobri Pastir“ in „Brezmadežna“, brez okvirja, v velikosti 124 x 73 cm. Vsaka teh se ceni na Din. 1000.—.
Temu Oglasniku je razen tiskovin, navedenih v odstavku 48, priložena 2. številka „Voditelja Marijinih družb“.
Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru,
dne 2. oktobra 1924.
Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. — Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.