KAJ JE PRAV?
Pri lektoriranju publicističnih besedil naletim dostikrat na precejšnje težave. Ce skušam besedo ali besedno zvezo popraviti tako, kot priporoča SP 1962, začutim, da je vsebina dobila drug pomen. Ce pa skušam preoblikovati stavek, se ta navadno podaljša za kak odvisnik ipd. in nemalokrat ugotovim, da zdaj »izstopa« iz sobesedila glede na stil in ritem. Ce se takih »jezikovnih rešitev« v sestavku nabere kaj več, postane besedilo tudi predolgo in preseže na primer predpisanih trideset ali petdeset sekund, štiri minute itd. Tako sem često prisiljena iskati ustreznejši izraz le v okviru posameznih besed in besednih zvez. Novinarjevo besedilo napisati »znova« in se tako izognili površinskemu popravku pa je le malokdaj mogoče, ker mora biti večkrat popravljeno TAKOJ, recimo v nekaj minutah (dveh, treh).
Pravopis pravi, da zahteva glagol prispevati ob sebi predmet v tožilniku, vendar se čedalje bolj uveljavlja zveza »prispevati k« (SP navaja le zvezo prispevati k zgodovini, v smislu dopolnila). Zanima me, ali je »prispevati k« treba vedno zamenjavati s »pripomoči« ali s kakim podobnim izrazom.
Pri glagolu sodelovati navaja Pravopis zvezo s predlogom z in pri. Zelo pa se je zako-reninila zveza »sodelovati na/v«. Jo moram res nadomestiti z »delati na/pri« (tako je »napako« za mano popravil neki drug lektoir)? Ali ni pomenska razlika med: sodelovati z društvom, sodelovati v društvu, delati v društvu?
Kot pravilno navaja Pravopis le zvezo »seznaniti (se) z«. Ob stavku PREDSEDNIKA SO SEZNANILI Z ASFALTIRANO CESTO nam gre lahko na smeh. Verjetno je pisec hotel povedati, da so predsedniku v zvezi z asfaltiranjem ceste kaj pojasnili ali mu razložili. Dostikrat se mi pomensko zdi zveza s predlogom »o« popolnoma sprejemljiva: SEZNANILI SO JIH O ASFALTIRANJU mi pove, da so neki ljudje drugim pojasnili vse, kar je v zvezi s gornjim dejanjem, na primer, da so sklenili pot asfaltirati, da so zato na različne načine zbirali denar, da je delo opravilo nako podjetje itd. Ali ne bi imel predlog »z« malce drugačen pomen (razložili so jim proces dela)? Pri vsem tem pa se »seznanjamo z« predvsem z osebami. SP navaja tudi zvezo »seznaniti se z novimi nalogami«, vendar je dandanes podobnih zvez izredno veliko. V mnogih se mi zdi »o« pomensko boljši predlog in ga ne občutim kot hrvatizem.
Vneti snažilec jezika je šolsko reformo predelal v šolsko preobrazbo. Ce je splošno znana tujka morala na vsem lepem odstopiti mesto domači besedi, ali ne bi bil marsikdaj boljši izraz preosnova? Kolikor vem, smo v šolstvu to in ono preosnovali, postavili na drugačne temelje, seveda tudi preobrazili. Toda »preobrazba«, ki vneto preganja vse reforme, me kar naprej spominja na biologijo in na »prelevitev« gosenice v metulja.
144
Za nesklonljive prilastke tipa rock koncert, jazz opera, top lestvica velja, da so pobrani iz tujih logov. Mrgoli jih že toliko, da jih najbrž ne bo mogoče pregnati. Čeprav sem z dušo in telesom za to, da se jih pohorjasti, se sprašujem, kako ponašili pop glasbo, krep papir, Vesna film (to ni film Vesna!) itd., itd. Ce se odrečem argo juhi in zadevo skuham bolj po slovensko, dobim juho argo. Toda to je čisto določena jed. Argo juha pa ima že splošen pomen industrijske mešanice. Povodenj teh tujih zvez se mi zelo upira, zanima pa me, ali v našem jeziku res ni nikakršne podlage zanje. Kaj pa pedenjčlovek, laketbrada, možbeseda in figamož?
Je iz funkcijskega vidika to, o čemer sprašujem, v jeziku opravičljivo?
Berta Golob RTV Ljubljani