OSREDNJA KNJIŽNICA PRIM P.P. 126 66001 KOPER DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo« Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 203 (9811) TRST, petek. 2. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no vem trra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka BO je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEPRIČAKOVAN SKLEP BIVŠEGA IZREDNEGA KOMISARJA PO IZBRUHU ŠKANDALA V MAIANU PODTAJNIK ZAMBERLETTI ODSTOPIL V pismu ministrskemu predsedniku Andreottiju je podtajnik poudaril, da je ta korak tudi izraz osebne zagrenjenosti ob izbruhu afere - Savonski sodnik Acquarone v Vidmu - Domneve o milijardih podkupninah Razpršiti sume ao so se 30. aprila vrnili v rod-Vas’ še zadnji prizadeti Furla-!!* *n beneški Slovenci, ko so jim uPani, pristojni deželni funkcio-ll0rJi ali zastopniki vladnega ko-^sariata izročili ključe sicer za-domovanj, ki pa so bila ven-veliko udobnejša in varnej-a od šotorov, so vlada, deželni or-®°ni pa tudi vodstva opozicijskih **Tank končno sproščeno zadihali: Porazu v Longaroneju, po kata-v sicilski dolini Belice, po V>eh porazih, ki jih je država doži-\ria vselej, ko je posegla na podro-M. ki so jih prizadele naravne ,Vle. vendarle prva pomembna ^Oa: izredni vladni komisariat ^ dežela sta spoštovala obljubo, ^0, v kateri je bil še enkrat na btnici prestiž države, je bila do-Fna. Kajti, in tega so se dobro pedale vse stranke, če bi država ^i v tem primeru ne izpolnila obvez, bi njen ugled dobil “flrec neprecenljive dalekosežno-*ti. Podtajnik za notranje zadeve Giu-ePPe Zamberletti je v svojstvu iz-^dnega komisarija že takoj po 6. aiu potrdil sloves dobrega orga-'}atorja. Ko je bilo treba po lan-15. septembru začeti praktič-,use znova, se je vsem, tudi le ct poslanec iz Vareseja zdel še ^at najprimernejši človek za u-,ls»ičitev titanskega dela. In 7.am-./ktti, ki je imel na prizadetem >>čju toliko pristojnosti in ob-kot pred njim še nihče v teh v°jnih letih, se je lotil naporne 6 dela z vso vnemo, ki jo je bil ■ fen. in se je pri tem kaj malo "m na sklerrrtično'in počasnp bi-. Nacijo. 7 ‘ yiharno aktivnostjo je kot trsko J^hnil dokaj demagoško in nere-ioi° ffes*° deželnega odbora rizpod naravnost v nove zidane ^ e*. izselil je prebivalstvo v ob-c°rsfca letovišča in se s pomočjo lotil postavljanja montažnih j/®k, s sredstvi res najbrž ni ..P*!, nekateri mu očitajo, da je 9radnji montažnih hiš angaži-Hjs fedt podjetja, ki se prej sploh ukvarjala s to panogo, ven-H,. so spomladi, kljub slabi zt-,js' barake stale. Res je sicer, da tij0 bile morda najbolje -raz pore je fjl da so manjkala družabna sre-da so manjkale javne sto-iij,.6, vendar so se ljudje lahko vr-•ol ? r°dne vasi in nekoliko bolj i °ščeno zadihali ob misli na pri-jPost. (j11 zdaj nenadoma tako nepriča-6an razplet. ii 6 pre sicer za osebni sloves di-^.'čuega podtajnika, ki slej ko k/ ostaja pri ljudeh, toda naj- • ar( •t Giuseppa Balba, pod hu-Sl>mom koristolovstva na ra-hs *rtev potresa, sta načeli slo-iibf Ce^°lnega posega države. Do škandala montažnih hiš v se nj nihče javno oglasil, Lfj Pa marsikdo priznava, da so t f?a še med njegovim bivanjem ji imenovali za «gospoda Ve-**0*. Skratka na prizadeto ob->J6 >n na tiste, ki so skrbeli za leg, a^janje zasilnih domovanj je jj ® Virka senca suma. Torej tu-. Furlaniji se je ponovilo, kar lic/6 prej zgodilo v dolini Beli |) ’ * * * * v Dongaronu, in na vseh dru-iVizadetih območjih? obzorje, ki se je še bolj ■i-ico je namestnik videm-državnega pravdnika začel S}av° o celotni akciji *streha ij^.^udeto prebivalstvo*, se ni c« nf° kljub dejstvu, da je levi-Vj^eje KPl in PSI, zavzela Obdala zelo previdno stališče. *it»,,iQfe je škandal kot lak in za-'a stroge kazni za morebitne >0|* uretacija župana v Maianu Gi-t/cQn,a Bandere in zlasti še are-l,a Zamberlettijevega osebnega Deset ur stavke v ladjedelnicah taivr _ ;e8a Delavci ladjedelni- sektor.ja bodo do 20. sep- iwbra stavkali 10 ur. razčle-»Itj/0. Po pokrajinah. Tako je Vjf. NI koordinacijski odbor ko-hti* be federacije, ki zdru-'adjedelniško osebje. V opozarjajo na odprta kjj^anja normative in orga-^j^je dela, obenem pa kriti* Um J° nenačrtrioSt politike na °c.iu javnega ladjedelstva. krivce, vendar ni postavila na zatožno klop dela vladnega komisariata, še zlasti pa je skušala ovrednotiti prispevek krajevnih ustanov in akcijskih odborov, ki so nastali skorajda spontano. V tem vzdušju je najbrž dozorel tudi Zamberlettijev sklep, da z odstopom prevzame vso politično odgovornost za morebitno pomanjkljivo in tudi protizakonito delo svojih sodelavcev. S tem je tudi dokazal, prava bela vrana med povojnimi italijanskimi ministri in podtajniki, veliko mero politične in moralne občutljivosti, ki lahko vsaj nekoliko razpiha mrke oblake nad Furlanijo in Benečijo. Toda nebo se bo povsem zjasnilo in znova bo posijalo sonce šele tedaj, ko bo preiskava prišla do dna in bodo krivci odgovarjali za svoje početje. VOJ MIR TAVČAR ■llllll Hilli IIIIIIIIIK lllllltl lllflllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIt llllllll lili lllll llltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIVIIHIIIItllKllllllltlllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIMIIIIIIiiiii MOLK IZ PALAČE CHIGI DOKAZ GLOBOKE ZADREGE? Vse stranke izrekle priznanje Zamberletti ju za pogumen korak Poslanec Coloniba (KPI) omenja možnost sporov med nekdanjim komisarjem v Furlaniji in notranjim ministrom Cossigo RIM — O odstopu podtajnika v notranjem ministrstvu Zamberletti-ja se doslej ni izrekla samo vlada, če izvzamemo lakoničen «no commenb Andreotlijevega glasnika Evangelistija, vendar je verjetno, da bo ' vlada- odstop sprejela na svoji seji 8. septembra. Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, kaj se je medtem spremenilo, glede na to, da je Zamberletti v svojem pismu povedal, kako je že pred dnevi ponudil svoj odstop predsedniku vlade in ga je zadevo, da bo mogcče nato nadalje Poslanec Castiglione (PSI) je dejal, da «še bolj spoštuje* ppsl, Zam berlettija, čeprav razume, da je bil njegov odstop »neizbežen*. Tudi pokrajinska tajništva KPI in PSI v Vidmu izražata spoštovanje podtajniku Zamberlettiju, obenem pa opozarjata, da je obnova Furlanije možna samo v vzdušju »demokratične jasposti in enotnosti*. Videmska KD pa je izrazila upa nje, da bo sodstvo razčistilo vso ta zavrnil ter mu potrdil svoje za upanje. Tokrat pa se Zamberletti ne sklicuje več samo na «mnrplnn», temveč tudi na «politično» plat ma-ianske afere, kar daje misliti, da KD namerava zaključiti epizodo na najbolj »časten* način. K temu lahko dodamo še trditve furlanskega komunističnega poslanca Colomba, župana iz Bodrana, ki je mnenja, da «je pravi razlog za Zamberlettijev odstop v odnosih znotraj KD in v napetih odnosih med Zamberlettijem in Cossigo*. Zamberlettiju vsekakor ostanejo priznanja in pohvale, ki so mu jih tokrat izrekli iz vrst vseh strank. Predsednik poslancev KD Flaminio Piccoli in tajnik KD Zaccagnini sta izrazila svojo «zagrenjenost», da je do tega prišlo, obenem pa poudarjata vlogo in zasluge podtajnika Zam-berlettija pri nečloveških naporih za obnovo Furlanije. Zaccagnini izraža vsekakor upanje, da bo dogodek iz Maiana ostal «osamtjen» in s tem potrjuje stališče KD, da je šlo v primeru Balbo - Bandera za »incident*. «Kdor je zagrešil, nai plača,* zaključuje svojo izjavo Piccoli, ki pa niti z besedo ne zahteva od Zamberlettija, naj umakne svoj odstop. Predsednik poslancev KPI Ales-sandro Natta je mnenja, da je bil odstop »primeren* in ga je torej treba sprejeti, Zamberlettijev sklep pa je, po njegovem mnenju, »spoštovanja vreden*. Različne so reakcije socialistov. Achjlli, podpredsednik poslanske skupine, poudarja, da «osamljen primer ponosa ne rešuje korumpirane strukture oblasti KD. Če bi hoteli izrezati ta rak bi morala odstop:tj KD v celoti*. Signorile, član tajništva PSI, pa je bolj previden; «Gre za škandalistične manevre, ki naj diskreditirajo državne oblasti.»• Tajnik PRI Biasini priznava, da je Zamberletti bil »do zadnjega korekten* in ga seveda primerja ministru Lattanziu: «Če bi tako ravnali ob vsakem primeru bi naša država ne bila tako zarjavela.* Edino Milanu (PDUP) meni, da je »Zamberletti, če ne drugega, soodgovoren politično za način, kako je KD doslej izkoriščala oblast*) Poglejmo še prve reakcije v Furlaniji. Poslanec Arnaldo Baracetti (KPI), ki je Zamberlettija spoznal v najhujših časih po prvem in drugem lanskem potresu, je mnenja, da «nikakor ne smerna pozabiti, mimo škandalističnih kampanj, koliko truda so vložili državni funkcionarji, gasilci, vojaki, krajevni upravitelji in ljudstvo pri pomoči prizadetemu prebivalstvu*. V tem okviru je furlanski poslanec dejal, da »visoko ce ni* sklep podtajnika. vati delo za obnovo Furlanije. Videmski prefekt in podtajnikov sodelavec Spaziante pa je potrdil, da ne dvomi v komisarjevo poštenost. Župan iz. Pušje vesi (Venzone) Sacchetto, ki je socialist, pa je morda najučinkoviteje strnil misli furlanskih krajevnih upraviteljev; »Sodniki naj zaključijo čimprej svoje delo, da bodo podleži prejeli zasluženo kazen, p-štenjak pa stopili med ljudi z visoko dvignjen ) glavo. V nasprotnem primeru bomo zaradi sumničenja, ki ga nekateri razpihujejo, morali pat)U odstopiti vsi furlanski žu- CANDIDA CURZI Zalrla zarola v Grčiji: hoteli so osvobodili člane vojaške hunte ATENE — Grški levičarski čašo piši «Avghi», »Rizospastis* in »To-vima* pišejo, da so pred kratkim odkrili poskus «puča», ki ga je pripravljal neki polkovnik z namenom, da bi po zasedbi atenskega vojaškega okrožju in aretaciji premiera Karamanlisa prisilil državne oblasti, nai pomilostijo zaprte člane fašistične hunte Papadopubsa. Patlakusa in druge. Indirektno je vest o razkritju za rote priznal tudi minister Averoff, ki pa trdi, da se je omenjenemu paikevnisu zmešalo, in se bo moral zagovarjati RIM — Z nepričakovano in za italijanskega politika res neobičajno potezo je podtajnik za notranje zadeve in bivši izredni vladni komisar na prizadetem območju v Furlaniji Giuseppe Zamberletti odstopil. Potem ko je s svojim sklepom predhodno seznanil notranjega ministra Cossigo. je poslanec iz Vareseja poslal dalje pismo ministrskemu predsedniku Andreottiju in mu obrazložil vzrok svojega koraka. Po uvodnem pojasnilu, da odstopa zaradi škandala, ki je izbruhnil v Maianu in da se mu to zdi edini način, s katerim lahko izrazi svojo solidarnost prizadetemu furlanskemu prebivalstvu, Zamberletti poudarja, da je njegov korak tudi izraz osebne zagrenjenosti zaradt afere, ki je vsaj delno zasenčila ogromno delo, ki so ga v enem letu opravili državni in krajevni funkcionarji, vojaki in prostovoljci. «Komaj je bil eden od mojih sodelavcev formalno obtožen — nadaljuje podtajnik — sem Ti ponudil odstop, ki si ga Ti v znak solidarnosti zavrnil. Položaj državnega podtajnika ni v ničemer povezan z dolžnostjo izrednega komisarja, ki sem jo opravljal v Furlaniji, moj odstop pa naj bo izraz o-sebne politične in moralne občutljivosti in obenem poziv, naj morebitne brezpredmetne polemike ne zavirajo dela za obnovo Furlanije.* Nepričakovan in neobičajen sklep podtajnika za notranje zadeve, ki je izzval takoj vrsto ocen in komentarjev vseh političnih strank (o tem poročamo na drugem mestu) ni zmotil pri delu savonskega sodnika Ac-quaroneja, ki je z izsledki svoje sodne preiskave bil posredno vendarle vzrok odstopu. Preden je včeraj popoldne odpotoval v Videm, kjer se bo danes sestal z namestnikom državnega pravdnika Toselom, je dr. Acquarone zaslišal še vrsto u-službencev tvrdke »Precasa*, vendar kot pravijo v savonskih sodnih krogih so vsa sodnikova vprašanja zadevala le postranske plati afere. Veliko večje pa je zanimanje za rezultat razgovorov med Acquarone-jem in Toselom, zlasti še odkar je pred nekaj dnevi savonski sodnik poslal videmskemu kolegu daljše poročilo, ki naj bi po nekaterih glasovih vsebovalo indice o milijardnih podkupninah. V glavnem naj bi šlo za obnovo pričevanja lastnika »Precasa* Renata Carozza, ki naj bi se v svojih izjavah skliceval na namige drugih podjetnikov. Le-ti naj bi zaračunavali državi navidezno višjo ceno, zaslužek pa naj bi si nato delili z naročniki. Preiskava davčne policije v arhivskem gradivu izrednega komisariata V POGOVORIH MED TITOM IN HUA KUO-FENGOM V PEKINGU Sorodnost ali soglasnost stališč o perečih mednarodnih vprašanjih Spore med afriškimi državami je treba reševati po mirni poti - Podpora arabskim narodom, predvsem Palestincem - Predvideni srečanji med zunanjima in zunanjetrgovinskima ministroma PEKING — Predsednik SER Jugoslavije Tito je včeraj, tretji dan obiska na Kitajskem, nadaljeval politične pogovore s predsednikom Kitajske KP in vlade Hua Kuo fengom. V pogovorih so sodelovali tudi vsi člani uradnih delegacij, ki sta v sredo začeli izmenjavo mnenj na najvišji ravni. Drugi krog pogovorov Tito - Hua Kuo-feng je trajal skorat tri ure. V krogih jugoslovanske delegacije so povedali, da se je obširna izmenjava mnenj nadaljevala v »prisrčnem. odkritem in prijateljskem vzdušju*. Razpravljali so o na predku prijateljskih odnosov in boljšem medsebojnem razumevanju, nadaljevali pa so tudi pojasnjevanje notranjega razvoja v obeh dr žavab. Kot poroča Tanjug, so precej razpravljali tudi o številnih mednarodnih vprašanjih, zlasti o položaju v Afriki, Pri tem se je pokazala sorodnost stališč, oosebej glede kriznih žarišč na afriški celini. Z obeh strani so poudaril', da je treba krizna žarišča in spore med nekaterimi afriškimi državami reševati po mirni poti, na podlagi popolnega medsebojnega spoštovanja. V zvezi z Bližnjim vzhodom kot enim od žgočih s v c tovnih žarišč, so se jugoslovanski in kitajski predstavniki strinjali, da je treba podpreti pravičen boi a rabskih narodov za vrnitev zasedenih ozemelj in da je treba pale stinskemu ljudstvu vrniti vse zakonite pravice. Tito in Hua Kuo-feng sta ugoto vila skladnost stališč tudi rlede nujnosti krepitve boja za dekolonizacijo in proti apartheidu. Z o beh strani so posebej opozorili na vlogo neuvrščenih držav v boju za vzpostavitev pravičnejših mednarodnih odnosov in reševanje problemov dežel v razvoju. Tanjug poroča, da se bedo jugoslovansko - kitajski povovor' še nadaljevali, in sicer na naivišji «n tudi na drugih ravneh. Tako ata predvideni srečanji zunanjih ministrov Miloša Minica in Huaog Hua ter zunanjetrgovinskih ministrov E-mila Ludvigerja in Li Čanga. Včerajšnji pogovori so potekali v Titovi rezidenci. Jugoslovanski predsednik je svojega gostitelja pričakal pred vhodom v rezidenco in se z njim toplo pozdravil Tudi ItlinHmiHIfaiimiltltlllHMItimtllllllMIIIIIIUIIHiMlMMIIHIliaillllMIIIIIIIIIHtMIHIIIItMimiMHItHMflHIIIIIIII VELEPOSLANIK PRIBIČEVIČ NA KOROŠKEM RAVNANJE Z MANJŠINAMA TRAJNO BREMENI ODNOSE MED AVSTRIJO IN SFRJ Govoril je z deželnim glavarjem Wagnerjem m voditelji osrednjih organizacij koroških Slovencev ZSO in NSKS včeraj je — tako kot prvi dan pogovorov — še pred začetkom uradne izmenjave mnenj, ko so bili v ! dvorani še številni novinarji in snemalci, stekel krajši sproščen pogovor med udeleženci. Kitajski voditelj se je najprej zanimal /a vtise Staneta Dolanca in drugih članov delegac.jie. ki so dopoldne obiskali vojaški muzej v Pekingu. Nato je odgovoril na Titovo vora-šar.je o nenavadno toplem vremenu v kitajski prestolnici. Rekel je. da pričakujejo rekordno žetev koruze na severovzhodu dežele, če se bo sedanja vročina obdržala vsaj še deset dni Kitajska sredstva obveščanja posvečajo Titov ,nu obisku se naprej izjemno ix>zornest. Tako na primer osrednje partijsko glasilo sženmin Žibao* v desnem kotu — v katerem sicer objavlja izključno citate Maa Ce tunga in včasih Hua Kuo-fenga — priobčuje odlomek iz zdravice Hua Kuo-fenga na banketu v Titavo čast. V tem delu zdravice je kitajski predsednik poudaril, da bo kitajsko ljudstvo v skladu s politiko, katere temelje je postavil Mao Ce-tung še naprej razvijala prijateljske odnose z Jugoslavijo na podlagi resničnega vzajemnega spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti, nenapadanja. nevmešavanja. enak.jsti, vzajemne koristi in miroljubne koeksistence. Pekinška televizija je včeraj že drugič predvajala jugoslovanski film »Valter brani Sarajevo*, ki ga sicer vrtijo tudi v kinematografih. Poleg tega so si televizijski gledalci lahko ogledali tudi daljšo reportažo o Titovem bivanju v Pekingu. o začetku uradnih pogovorov in obisku v mavzoleju Mao Ce-tunga. (vb) ' CELOVEC — Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Novak Pribiče vič je po svojem imenovanju na pomlad, prvič »uradno obiskal Koroško. Opoldne ga je v spremstvtTJagpslo vanskega generalnega konzula Samca sprejel koroški deželni glavar Wagner, popoldne pa je bil Pribiče-vič gost na sedežu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev. Ob tej priložnosti so ga funkcionarji obeh osrednjih manjšinskih organizacij seznanili s položajem slovenske narodne skupnosti v Avstriji in sedanjim stanjem boja za uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Jugoslovan bi morala pokazati, če so te obtož- skemu gostu so ob tej priložnosti be umestne ali ne. Kazenski list sa ponovno zatrdili, da Slovenci v Av-vonskega podjetnika vzbuja namreč striji sedmo,julijske zakonodaje ne sum, da se skuša ta izmazati iz zagate tako. da se prelevi v velikega obtoževalca države in dežele, (vt) RIM — Tajnik KD Zaccagnini je zapustil kliniko, kjer se je zdravil po padcu, v katerem si je zlomil kolk. morejo sprejeti, saj avstrijske o-blasti z njo člena 7 ne uresničujejo, marveč ga kršijo. Osrednji slovenski organizaciji sta za uglednega gosta priredili tudi večerjo v Bilčovsu. Pribičevič je v zvezi s svojim obiskom in razgovorom z deželnim ANDREOTTIJEVA ZAGOTOVILA ŠPANSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU ITALIJA PODPIRA VSTOP ŠPANIJE V EGS Potrebno pa bo rešiti delikatne probleme na kmetijskem področju ■ Suareza sprejel tudi Leone RIM — "Italija podpira vstop Španije'v EGS te-r se bo že na prihodnjem zasedanju šefov držav in vlad J skupnosti, ki bo v Bnislju 19. in 29. • 'septembra, izrekla za takojšen začetek procedure za sprejem španske prošnje o vstopu v deveterico, ki jo je madridska vlada formalno vložila ?-G. julija. Italijanska vlada bo tudi predlagala uvedbo stalnih posvetovanj med predsedstvom skupnosti in špansko vlado po vzoru onih. ki so jih vzpostavili pred vstopom Velike Britanije, Irske ' in Danske. To sh zagotovila, ki jih je ministrski ‘ predsednik Andreotti dal španskemu premiere Adolfu Suarc-zu med včerajšnjim pogovorom v Vili Madama, ki se je začel na štiri oči in se je nato nadaljeval ob navzočnosti obeh delegacij; za špansko stran je sodeloval na pogovorili zunanji minister Oreja, za italijansko pa ministri Forlani. Os-sola in Marcora. Podobna zagotovila je dal Suarezu tudi predsednik republike Leone, ki je popoldne sprejel gosta rja Kvirinalu. Suarez, ki je dopotoval v Rim v sredo zvečer, potem ko je obiskal Kopenhagen, Haag in Pariz, bo danes zjutraj obiskal papeža v Castel-gandolfu ter bo nato odpotoval na Malto. Italijansko-španski pogovori so se nadaljevali tudi na kosilu, ki sc ga. je udeležilo kar dvanajst ministrov — praktično vsa vhtda — visoki državni funkcionarji, zastopniki državne in zasebne industrije, od Aenp'1'ia do Pirellija, od Petril-tija do Setteja. ter generalni tajniki treh sindikalnih zvez Lama, Ma-carin in Benvenuto. Italijanska podpora španskemu vstopu v EGS, kot je pojasnil An- dreotti, je jasna in prepričana, ni pa brezpogojna. Vstop Španije bo ustvaril celo vrsto problemov za italijansko gospodarstvo in še posebno za kmetijstvo, ki je že sedaj znotraj skupnosti v skrajno delikatnem položaju. Ta položaj na bi utegnil postati naravnost dramatičen, ko bi poleg Španije stopili v skupnost še Grčija in Portugalska, se pravi ostali dve državi, ki sta že formalno zaprosili za vstop. ...... Toda politične motivacije, je dejal Andreotti Suarezu, morajo prevladati nad vsemi ostalimi. Italija je mnenja, da pomeni vstop Španije po eni strani kronanje procesa demokratizacije po propadu fran-kizma, po drugi pa vzpostavitev novega ravnovesja znotraj skupnosti, saj se bo os znova premaknila proti jugu, potem ko se je po vstopu Velike Britanije, Irske in Danske močno nagnila na sever. Tezo o novem uravnovešenju je povzel tudi sam Suarez, ki je po drugi strani poudaril, da bo imela Evropa politično in gospodarsko korist od vstopa Španije zaradi vezi, ki jih ta država ima z Latinsko Ameriko in z arabskim svetom. (tm) Na sliki (telefoto ANSA) predsednika Andreotti in Suarez pred začetkom pogovorov v Vili Madama. glavarjem IVagnerjem dal izjavo, v kateri paudarja. da »odprti nro blemi v jugoslovansko - avstrijskih odnosih, ki izhajajo iz nerešenega položaja slovenski in hrvaške manjšine. sp pravi iz neuresničevanja državne pogodbe te odnose objele tivno in trajno bremenijo*. Jugoslavija, zvesta svoji politiki dobrososedskih odnosov z vsemi svojimi sosedami na osnovi načel enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve pa seveda »želi poln razvoj vsestranskega sodelovanja s sosedno in nevtralno Avstrijo*, vendar pa ti odnosi »ne bodo dobili pogojev za Doln it, nemoten razvoj, dokler ne bodo uresničene jasne in precizne določbe državne pogodbe, ki se nanašajo na položaj naših manjšin. Sodimo. da bo avstrijska vlada z uresrn-čitvijo očitne in nesporne mednarodne obveznosti in z uresničenjem določb državne pogodbe dala svoj prispevek v korist splošnih teženj za demokratizacijo odnosov med evropskimi državami, za kar se tudi v besedah neprestano izreka*. Jugoslovanski veleposlanik Novak Pribičevič se bo danes sestal s predsednikom koroškega deželnega •/.bora Tillianom, z deželnim vodjem ljudske stranke Bacherjeni in s celovškim županom Guggenbergerjem. (Sindck) Pretoria si je prisvojila namibijsko pristanišče DURBAN — Walvis bay, eno izmed najpomembnejših pristanišč južnega dela afriške celine na a-tlantski strani, ki zemljepisno sodi v Namibijo, politično pa od včerajšnjega dneva dalje k južnoafriški republiki. Čeprav je ravno včeraj načelnik pretorijske rasistične vlade Vorster oznanjal da je pripravljen na pogajanja z zahodnimi državami o Namibiji, si je namibijsko pristanišče dejansko prisvojil. Medtem pa v kraju Bloemfontein že nekaj dni potekajo ostri spopadi med policijo in demonstranti, v glavnem črnskimi študenti. Ranjenih ni bilo, pač pa je policija več oseb zaprla, v Sowetu pa je s silo izpraznila približno 40 šol črnega prebivalstva. Izmenjava trgovskih predstavništev med Kubo in ZDA NEW YORK — Po sedemnajstih letih sovražnih ali vsaj izredno zadržanih medsebojnih odnosov, sta si včeraj ZDA in Kuba izmenjali trgovski predstavništvi. Do vzpostavitve pravih diplomatskih odnosov med državama, čeprav je včerajšnji korak skoraj odločilen, pa ju loči še precej nasprotij. Kuba zahteva od Združenih držav, da odpravijo gospodarski in trgovski bojkot otočne države; ZDA pa med svoje zahteve vključuje vrnitev imovine, ki so jo imeli ameriški državljani na otoku pred revolucijo, vpoklic kubanskih čet iz Afrike in pojasnila o usodi dvajsetih Američanov, ki so v 'kubanskih zaporih. STAVKA ŽELEZNIČARJEV Avtomobilisti: pozor na odprte zapornice RIM -t Ministrstvo za prevoze opozarja avtomobiliste na nevarnost. ki jo danes predstavljajo morebitno odprte železniške zapornice. Sindikat »avtonomnih* železničarjev je namreč napovedal stavko, po kateri bo vse železniško osebje tri ure pred koncem zapuščalo svoja Znižanje bančne obrestne mere RIM — Kljub pričakovanjem iudustrijccv in drugih podjetnikov, ki so si od kreditne sprostitve nadejali novih možnosti Investiranja in poslovanja, je združenje bančnikov («Assobaucaria»), ki ji predseduje dr. Arcaini sklenilo znižati obrestno mero «prime ra-te» (se pravi za kredite z. dobrim klientom) od 18,50 in 18 od sto na 17 od sto. Združenje bančnikov je svojim članom priporočilo, naj u-strezno znižajo tudi pasivno o-brestmi mero, ki se računa na bančnih pologih in prihrankih. Očitno je, da jc združenje bančnikov razočaralo podjetniške kroge in še posebej zvezo industrijcev, ki je preko svojega glasnika Savoncja izrazila upanje, da bodo bančne obresti znižane vsaj za štiri odstotke, ker bi na ta način banke olajšale položaj industrijskih podjetij, ki so zelo zadolžena. Tako bi tudi omogočili ponoven zagon v industrijski proizvodnji. Toda bančniki ne računajo samo s perspektivami industrije, ker so morale — po besedah predsednika Arcainija — računati tudi z omejitvami jamstvenega pisma mednarodnemu denarnemu skladu in s tveganji, ki jih še vedno predstavlja stopnja inflacije. delovna mesta. Čeprav se je dosedanjih stavk sindikata FISAFS u-deleževalo poprečno od 6 do 8 odstotkov uslužbencev se lahko zgodi, da bodo kje zaporpice odprte tudi tedaj, ko bo po tire prihajal vlak. Zato naj avtomobilisti skrbno pazijo, ko bodo vozili preko železniških tirov. V zvezi z zahtevami železničarjev so tajniki CGIL, CISL in UIL Lama. Macario in Benvenuto poslali Andreottiju brzojavko, v kateri ga opozarjajo, da bo 8. septembra, ko se sestanejo predstavniki vlade in sindikatov, podpisati dogovor o temeljnih vprašanjih osebja državnih železnic. Kajti samo tako bo mogoče onemogočiti nadaljnja nenadzorovana stavkovna gibanja te stroke Sindikat SFI-CGIL pa je ostro napadel akcijo »avtonomnih* železničarjev, ker je oškodovala samo potnike in to v trenutku, ko so se delavci vračali s počitnic, zdomci pa v tujino. SFI-CGIL poziva zato železničarje, naj se ne udeležijo napovedanih stavk. PO HUDEM NEURJU 21, AVGUSTA la popravila cest in kanalizacije bodo morali izdati 1400 milijonov Včeraj je občinski odbornik Cumbat podal podrobno poročilo o škodi in o ukrepih za popravila Škoda na grezničnem in cestnem omrežju, ki jo je 21. avgusta povzročilo hudo neurje, znaša skoro e-no milijardo in 400 milijonov lir. Tako so ocenili strokovnjaki tržaške občine po podrobnem pregledu poškodovanih objektov in tako je včeraj med posebno sejo na občini povedal odbornik za javna dela prof. Cumbat občinskim svetovalcem, ki sestavljajo komisijo za javna dela. Takoj po silovitih nalivih, ki so dobesedno poplavili mestno središče, je bilo očitno, da gre škoda v milijarde lir. Občina je tedaj takoj posredovala pri deželni upravi z zahtevo, naj prizna neurju značaj naravne katastrofe ter zagotovi u-strezna sredstva za popravila, kar je deželna uprava tudi upoštevala. Celotne škode seveda še niso ocenili (upoštevati je treba namreč tudi škodo, ki so jo utrneli zasebniki), že same številke o škodi na grezničnem in cestnem omrežju v mestnem središču pa nam zgovorno pričajo o razsežnostih in uničevalni moči neurja. Samo za popravilo poškodovanih obokov nad podzemeljskim potokom, Ključ bodo morali odšteti o-krog pol milijarde lir. Okrog 400 milijonov lir bo stala ureditev drugih mestnih potokov, ža tlakovanie cest pa bo potrebnih okrog 300 milijonov lir. Stroške za vsa ta gradbena dela si bo prevzela dežela. Tako je včeraj povedal občinski odbornik, ki je obenem zagotovil, da je v teku izdelava podrobnih načrtov za oddajo del. Nadalinjih 130 milijonov lir bo šlo za ureditev nasipa na Trbiški c sti pri odcepu za Katinaro ter za razna druga večja popravila. Ta dete, ki bodo tudi potekala na stroške dežele, se bodo pričela v prihodnjih dneh in bodo predvidoma trajala šestdeset delovnih dni. Odbornik Cumbat je v svojem po ročilu orisal tudi izsledke izveden cev, ki so natančneje pregledali predvsem tiste predele, kjer je vo da predrla asfalt. Zanimiva ie ugotovitev, da v Ul. Carducci, Ul. Milano, na Trgu Stare mitnice in v Ul. Battisti. kjer naj bi bila škoda že na prvi pogled naj večja, ni voda tako hudo poškodovala obokov, kot so sprva menili. Voda je namreč pronicnila med oboke in cestni tlak ter ga predrla, s tem pa tudi delno uravnovesila notranji pritisk pod so kljub temu tako v teh predelih, kakor tudi drugod, izdatne, in bodo zato popravila stala, kot rečeno, o-krog pol milijarde lir. Prečistiti bo treba padalje celotno greznično omrežje v samem mestnem središču, ker je blato ponekod popolnoma zamašilo cevi, ter glavna zbiralca, kakor tudi črpalne naprave v Miramarskem drevoredu. Skupni stroški za ta popravila znašajo 425 milijonov lir. Naliv je, kot rečeno, poškodoval tudi ceste. Skupno bodo morali urediti 600 metrov kanalizacije, 9 kilometrov odtočnih kanalov, 300 metrov podpornih zidov ter ponovno tlakovati okrog pet tisoč kvadratnih metrov cestišča. • Tretja deželna komisija je z večino glasov (komunisti in socialisti so se vzdržali) odobrila zakonski o-snutek o pospeševanju gledaliških dejavnosti. Poziv Kmečke zveze oškodovancem po neurju Kmečka zveza poziva člane in vse kmetovalce, ki so ob zadnjem neurju utrpeli škodo na pridelkih in na kmetijskih strukturah, naj se nujno javijo v njenih uradih v Ulici Cicerone 8/B (tel. 62948), da prijavijo škodo. Strokovna organizacija bo zbrane prijave posredovala kmetijskemu nadzorništvu, da se pospeši postopek za priznanje javnih podpor. Prizadeti naj prinesejo podatke o oškodovanih parcelah (katastrske številke in po možnosti površina celotnega posestva), o vrsti kultur in o prizadetih strukturah. TAJNIŠTVO KZ NA PRAZNIKU SOCIALISTIČNEGA TISKA Predavanje z diapozitivi na temo osvobodilne borbe 11. prikazanega materiala ho nastal avdiovizualni pripomoček za poučevanje zgodovine na šolah naše dežele Včeraj smo v kulturnem programu, ki so ga priredili na prazniku socialističnega tiska v Miljah, slišali predavanje, ki nas je kot Primorce in Slovence vsestransko zadovoljilo. Na sporedu je bilo predavanje prof. Teodora Šale, o osvobodilni borbi v naši deželi ob spremljavi diapozitivov. Slike, ki smo jih gledali, bodo čez nekaj tednov del avdiovizualnega pripomočka za poučevanje zgodovine na šolah naše dežele. Izbor slik je nadvse posrečen in primeren, obsega obdobje od prvih let po 1. svetovni vojni do konca 2. svetovne vojne in prvih povojnih let. Zaporedje slik, motivika posnetkov bi nam že sama po sebi povedala, da imamo opravka z novim, sodobnim konceptom poučevanja zgodovine, ki dijake privlačuje zaradi objektivnosti, nenapih-njenih vsakdanjih dogodkov, ki pa v svoji enostavnosti lepo ponazarjajo strahote fašizma. Predavatelj je te posnetke še popestril z bleščečim predavanjem. ttiiMMiaiaMiiisiiiaiMMaiiiiiiiMaiaiiiiaiiiiiiiMiaMMiaafiiasttitMiiiatiiiiiMtfMiaiattiMtiiiiiiiaMiiiiiiiMaiiiiiiittaiitaifiiiaiiiiiBftiiiitatttMtiaiMaitMMiMiiiaiiittaaaiiMiiMiiiMatiM l MEDNARODNEGA TEČAJA NA UNIVERZI Izdati ustrezne norme za prevoze «Iash» Družbena važnost kombiniranih prevozov Nove tehnologije zmanjšujejo konkurenco med raznimi prevoznimi podjetji, zmanjšujejo stroške in razbremenjujejo cestno omrežje Včeraj je bil na univerzi predzadnji dan predavanj 18. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EGS. Član osrednje komisije za Ren in Mozelo iz Pariza dr. Bour je imel zanimivo predavanje o pravnih problemih pri prevozih z ladjami «lash». Ta nova oblika kombiniranih prevozov se je uveljavila le pred kratkim. Pri tej tehnologiji vkrcajo blago na posebna plovila s plitvim dnom, ki jih prevaža po morju matična ladja. Ko ta dospe pred obalo, izplujejo mala plovila in nadaljujejo vožnjo po rekah in prekopih. Tak način omogoči hitrejšo dostavo v vse kraje, ki imajo rečna pristanišča, je pa tudi primeren ob plitvih obalah, ka-zemeljskega potoka 'Ključ. Okvare mor pridejo navadne ladje. V OKVIRU ZAKONA 0 ZAPOSLOVANJU MLADINE DEVET POSEBNIH POBUD V NAČRTU TRŽAŠKE OBČINE Če bo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje odobril potrebna finančna sredstva, bi mogli zaposliti 155 mladincev Državni zakon o zaposlovanju brezposelne mladine predvideva, kot je znano, prevzem delnih stroškov za vključevanje mladincev v zasebni produktivni sektor, po drugi strani pa državno finansiranje posebnih načrtov krajevnih uurav, zlasti občin, z nameščanjem mla dincev. V tržaški pokrajini se je vpisalo v posebne sezname pri u-radih za delo 1634 mladeničev in mladenk, ki se želijo zaposliti. Ni še znano, koliko so jih pripravljena vzeti v službo zasebna podjetja, občine so pa že začele sestavljati programe posebnih pobud Tržaška občina .je včeraj sprejela ustrezni program, ki vsebuje 9 posebnih načrtov. Če bi omenjeni državni organ priznal finansiranje za vseh 9 načrtov (nekaj mani kot milijardo lir), bi mogli zaposliti 155 mladincev. Devet socialnih asistentk bi u-porabili za pomoč na domu revnejšim starcem ali bolnikom, 2 tipkarici. 5 juristov in 23 geometrov za raziskavo o stanovanjskih gradnjah in občinskih zgradbah. 21 mladih z diplomo višje srednje šole za pomoč handikapiranim otrokom v osnovnih šolah. Namestitev 5 diplomirancev nižje srednje šole predvideva načrt za strežbo spastičnim pri vzgojnem središču Kar 50 mest predvideva načrt za urejevanje gozdov, parkov in vr tov, in sicer 4 geometre, 13 kova čev,- mizarjev in zidarjev ter 30 navadnih delavcev. Nadaljnji trije posebni načrti zadevajo občinske muzeje in knjižnico in bi pri njih zaposlili 37 mladincev, od tega 5 specializiranih delavcev, 2 tipkarici in 13 diplomirancev. Se 3 namestitve bi zahtevala raziskava o premičninski lastnini občine. Društva slovenskih izobražencev v Trstu DRAGA 77 Danes, 2. septembra, ob 18. uri tiskovna konferenca v dvorani »J. Peterlina* v Ulici Doni-zetti 3. Jutri ob 17. uri, v nedeljo ob 10. in 18. uri ŠTUDIJSKO SREČANJE v Fin-žgarjevem domu na Opčinah OD DANES DO NEDELJE V Bazovici praznik prosvetnega društva «Lipa» Prosvetno društvo »Lipa* iz Bazovice je predvsem društvo mladih in kot tako goji ideale in se ukvarja z dejavnostmi, ki so najbližje mladini. V dneh 3. in 4. septembra pripravlja praznik, ki naj bi bil po zamisli prirediteljev dan kulture, zbliževanja in spoznavanja med ljudmi, še zlasti med mladino. Že danes zvečer bodo taborniki uprizorili taborni ogenj, da bi predvsem vaška otročad spoznala privlačnost taborniškega življenja in se zanj navdušila. Sobotni program predvideva poleg dobro založenih kioskov in plesa ob zvokih ansambla »Iga Radoviča* tudi lov na zaklad, za katerega prireditelji računljo predvsem na odziv mladine in pogumnejš h odraslih. Za nedeljo je PD Upa priskrbela gosta s Koroškega. S svojim zborom se nam bo predstavilo Prosvetno društvo »Rož*. S tem vabilom bi radi gostitelji v imenu vse slovenske in demokratične javnosti izrazili koroškim Slovencem vso solidarnost in podporo v njihovem boju za dosego osnovnih narodnostnih pravic. Poleg tega bodo na prazniku sodelovali tudi recitatorji Stalnega slovenskega gledališča, da bi nam* s svojim izrazitim in globokim podajanjem _pi sane besede približali umetniško zvrst, ki jo prepogosto ne dovolj cenimo. Seveda bo nastopil tudi doma či zbor «Lipa», nakar se bo večer zaključil ob prijetnih zvokih plesne glasbe. Glede teh kombiniranih prevozov, Da je zakonodaja pomanjkljiva, saj ni nobenih norm. Prevozniki in zavarovalnice se poslužujejo določil, ki so namenjena drugim prevozom in pri tem prihaja do nevšečnosti. Predavatelj je zahteval čimprejšnjo pravno ureditev tega načina prevozov, saj so spori na dnevnem redu. Osnovni problem je pravna uvrstitev teh malih plovil, so del matične ladje, kot rešilni čolni, ali so le blagovna embalaža kot pri kontejnerjih. Nobena izmed teh dveh rešitev seveda ni najboljša. Prof. Mate-nini je nato podal poročilo generalnega direktorja italijanskih železnic dr. Ercola Se-menze. Iz poročila je razvidno, da je razvoj kombiniranih prevozov povzročil precejšnje spremembe v prevozniškem pojmovanju. Nekdanja huda konku-enca med različnimi prevoznimi sredstvi iz leta v leto upada, namesto nje. prihaja do sodelovanja in standardizacije prevozniških storitev. Končna težnja vseh teh sprememb je ustanovitev mešanih družb in sklepanje dolgoročnih sporazumov med različnimi podjetji. S tem prihaja do zmanjšanja prevozniških »troskov, izboljšajo se tudi druge družbeno - gospodarske značilnosti. Razb-emenitev cestnega prometa v korist kombiniranih prevozov po železnici blagodejno vpliva tudi na o-bičajne državljane. Ceste so ponovno last avtomobilistov, zmanjša se onesnaževanje zraka, skupnost porabi ogromno manj energije. To pa je izvedljivo le na dolgih in srednjih relacijah, saj bo na kratkih relacijah tovornjak obdržal svojo vlogo. Danes bodo zaključna predavanja tehnično - pravnega dela. pokrajine Ezio Martone, župan devinsko - nabrežinske občine Albin 'Škerk, miljski podžupan Ezio Ciac-chi in predsednik rajonske konzul-te za Sv. Jakob in Pončano Va-scotto, ki bo okrogli mizi tudi predsedoval. Za 21. uro pa je predviden nastop pevke Marie Carte. Jutri pa bosta senator Silvano Bacicchi in Jole Burlo spregovorila o pravični stanarini in o predpisih za nove najemnine. Večer pa bo posvečen tržaški folklorni pesmi. Za nedeljo in ponedeljek pa organizatorji pripravljajo tombolo, zborovanje predsednika dežele Emilije - Romagne Ser-gia Cavine, razpravo o tržaških poletnih centrih, nastop folklorne skupine iz Portoroža in Pirana ter orkester Anne Sforzini iz Romagne. Končno bodo italijanske šole naše dežele imele učni pripomoček, kjer bo jasno povedano, kaj smo imeli Slovenci pred fašizmom, koliko smo pod njim pretrpeli in kakšen je bil slovenski doprinos h končni zmagi nad nacifašizmom. Talci pred puškami redne vojske, slike požganih domov, trupla žena, deklet, otrok... to bo moralo presuniti marsikaterega italijanskega šolarja, da bo morda drugače gledal na preteklost, ki so mu jo doslej posredovali v šolah v neresnični luči. Obžalovati je samo, da ni bilo tako kvalitetno predavanje deležno večjega obiska. Ob zaključku sezone Stalnega gledališča Tiskovni urad Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine je pripravil «obračun» pravkar zaključene sezone. Vse predstave je obiskalo kakih 110.000 ljubiteljev proze in dramskih del. Največji uspeh so dosegla dramska dela «Idealist», »Sta-rinarjeva družina* in «Milo za drago*. Med temi daleč izstopa »Idealist*, ki ga je po Cankarjevem «Martinu Kačurju* priredil Fulvio Tomlzza. Delo je želo obilen uspeh ne le v naši deželi, temveč tudi po drugih italijanskih in jugoslovanskih mestih. Corrado Pani, ki je v glavni vlogi nastopal kar se da prepričljivo, je eden izmed kandidatov za posebno priznanje, ki ga italijanski dramski zavod podeli vsako leto najboljšemu igralcu. SINOČI V BAZILIKI SV. SILVESTRA ir Uspel koncert dna lejnik-Šetinc Uvod v tržaški «Glasbcni september» Šc vedno vzdušje napetosti zaradi fašističnih izgredov Nevarnost fašističnih izgredov je tudi včeraj povzročila v našem mestu precejšnjo napetost, ki se še pozno v noč ni polegla. Sumljivi premiki gruč desničarskih skrajnežev in pretepačev po Drevoredu XX Settembre in sosednjih ulicah so ves popoldan in zvečer zadrževali v pripravnem stanju policijske sile. Skupine levičarskih mladincev pa so se zbirale na Trgu Goldoni. Bazilike sv. Silvestra — hram valdejske ločine v Trstu — je pravi stavbarski biser. Neka samozavestna, dostojanstvena skromnost veje od njenih strogih potez in še bolj izstooa ob sosednji vsiljivi zunanjosti. Vse pri njej nagovarja k zbranosti in ni čucla, da se komorna glasba v tem vzdušju tako obnese. Zato so prireditelji koncertnega venca «Glasbeni september 1977», tržaška turistična ustanova in društvo «Glasbenih zmenkov», v prvi .vrsti pa njegov ravnatelj podjetni profesor Černecca srečno izbrali prostor za pet glasbenih srečanj, dva bosta še v stolnici sv. Justa, zadnja pa v svetišču na Vejni. Zajeten koncertni list nas v več jezikih seznanja z že uveljavljenimi pa tudi z mlajšimi izvajalci, skladatelje in dela pa — škoda — zgolj navaja. V «Glasbeni september» sta nas vpeljala čelist Miloš Lejnik in pianist Janko Šetinc. Z radodarnim zanosom sta se lotila Boccherinijeve sonate v A-duru in tako rekoč v odkritem rokovanju s tržaškimi poslu šalci napovedala, da merita visoko. Kmalu nas je o tem prepričala Brahmsova sonata v E-molu op. 38. Če je prej Boccherinijevo sonato mestoma bremenila izrazna nabreklost, je zdaj Brahmsova govorica izdrhtela v dražljivi in dražestni na petosti med oblikovno obrzdanostjo in izpovednim nabojem. Napajala pa se je ne zgolj pri spretnosti u-branosii prednašalcev, pač v eno-duševnosti, ki korenini v sorodnosti njunega umetniškega vživetja. Take izrazne sile v drugem delu sporeda nista več zmogla: sklepni Debbussijevi sonati kovinski odte nek klavirskega zvoka ni dal. da bi zabrlela v ustrezni luči. Lipov -škova balada (1954) ni presunljiva; prav po je, da smo jo slišali. Toshi-ro Majuzumi (1929) je svoj Buran-ku (po drugih virih Bunraku) za čelo solo zasnoval leta 1960. Delo sicer preseneča s svojo domiselnostjo obilica glasbenih prvin iz japonskega odrednega izročila pa učinkuje na nepoučenega poslušalca zgolj s svojim vzhodnjaškim čarom; pre več površinsko torej, da bi ga za vrnili ali pa se zanj ogreli. Poslušalci so vsa dela toplo sprejeli in dosegli (dasi na ravno izsilili) še tretji stavek iz Chopinove sonate v G-molu. Tudi lovcem na imenitne redkosti je bilo tako zadoščeno. Ravel Kodrič žaški radijski postaji (v italijanščini in slovenščini). Tretja oddaja, z naslovom »Socialn« storitve* bo Radio Trst A oddajal danes ob 12.50. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM •n ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. OB OSUPLJIVI AFERI MONTAŽNIH HIŠ .\ja ZVEZA ZADRUG ZAHTEVA STROGO KAZEN ZA ŠAKALE Krivce je treba kaznovati zaradi pravice in iz spoštovanja do še odprtih ran Furlanije - Obnova pod demokratičnim nadzorstvom Praznik «Unita» in «Ddo» od danes na Pončani Danes se začne na Pončani tradicionalni septembrski praznik komunističnega tiska »Unita* in «De-lo». ki ga organizira tržaška federacija KPI. Za danes so organizaiorji pripravili razpravo na temo «Različen način upravljanja*. Ob 19. uri bodo v razpravo posegli podpredsednik Deželni odbor Zveze zadrug in vzajemnih blagajn je včeraj izdal zelo ostro, obenem pa odgovorno tiskovno sporočilo v zvezi z osupljivim dogodkom podkupovanj pri naročanju montažnih hiš za prizadete po lanskem potresu. Zveza zahteva, da sodni preiskavi v Sa-voni glede specifičnega primera iz Maiana in preiskava splošnega značaja, ki jo vodi videmsko sodišče, razčistita v najkrajšem času dogodke. Preiskavi sta namreč tesno povezani, ker je treba preveriti vso furlansko zadevo, da se zaščiti pred moralnim onesnaženjem, ki bi prištelo tolikšni bolečini še podlo onečaščenje. Tudi en sam primer upravnega šakalstva bi namreč vrgel senco suma na vse dogajanje po potresu, furlansko prebivalstvo, ki je v tragediji potresa dalo zgled poguma in dostojanstva, pa ne prenese, da bi bilo onesnaženo z najmanjšim- madežem. Če nekdo ni čutil dolžnosti, da zavre svojo pohlepnost pred žalovanjem in ruševi- nami, ga je treba hitro razkrinkati in kaznovati, ne samo zaradi pravice, ampak tudi iz spoštovanja do še odprtih ran. Sporočilo poudarja, da so tri vsedržavne zadružne zveze že takoj po potresu dale na razpolago vse operativne moči in izkušnje za pomoč prizadetim po antišpekulativni logiki, ki navdihuje zadružništvo. Dokazalo se je, da so bile vse njihove pobude hitre in učinkovite, kar ni mogoče trditi za posege podjetij, ki so zasledovala predvsem največji profit. Zato zveza poudarja nujnost, da se obnova izvaja z ljudsko soudeležbo in pod demokratičnim nadzorstvom krajevnih ustanov in potrjuje obvezo, da bo vložila vse napore, organizacijsko strukturo in članstvo, v to delo, s sposobnostjo in poštenostjo, ki odlikujeta zadružno gibanje. To bo najboljši dokaz solidarnosti in sočustvovanja s Furlanijo v tako grenkih trenutkih. Začetek popravnih izpitov Vljudno vabljeni v Bazovico na PRAZNIK PD «LIPA» 3. in 4. septembra SPORED: Danes, 2.9.: ob 21. uri taborni ogenj pri kalu v organizaciji RMV Jutri, 3.9.: ob 18. uri odprtje kioskov ob 21. uri lov na zaklad od 19.30 do 24. ure ples z ansamblom «Igo Radovič* Nedelja, 4.9.: ob 13. uri odprtje kioskov ob 17.30 kulturni program. Nastopajo: mešani pevski zbor SPD »Rož* iz Koroške, pevski zbor »Lipa* in igralci SSG od 19.30 do 24. ure ples z ansamblom »Igo Radovič* V teh dneh se marsikateri dijak poti ob popravnih izpitih. Za obvezne šole, bodo popravni izpiti čez nekaj let le arhivski spomin. Odpra- va bo marsikaterega šolarčka, in za-1 sklenjeno »pogodbo*, septembrska kaj ne tudi šolnika, razveselila, zapadlost pa jih je kljub temu Posnetek je s trgovske akademije, presenetila. Kmalu pa bo tudi ta kjer dijaki zaključujejo' med letom | skrb mimo... NA RADIU TRST A Danes oddaja o socialnih storitvah v Nabrežini Devinsko - nabrežinska občinska uprava je svoj čas pripravila šest oddaj o delovanju občinske uprave, ki so jih upravitelji posneli na tr- Včeraj-danes Danes, PETEK, 2. septembra ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.42 — Dolžina dneva 13.15 — Luna vzide ob 21.57 in zatone ob 11.17 Jutri, SOBOTA, 3. septembra DORA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 25.4 stopinje, najnižja 20,4, ob 13. uri 25,2, zračni tlak 1014.6 mb stanoviten, padlo je 0,5 mm dežja, nebo skoraj oblačno, veter zahodnik jugozahodnik 5 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. septembra 1977 se je Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb, UMRLI SO: 53-letni Vinicio Ra-nieri. 82 letna Maria Pertot vd. Zuban, 81-letna Vittoria Rodella vd. Santi, 78-letni Michele Altamura, 77-letna Maria Bonanno vd. Strauss, 4-letni Michele Iannotta, 81-letni A-medeo Castellan, 56-letm Ferdinan-do Giustal, 73-letni Alessandro Pu-relli. • Socialdemokratska stranka prireja v teh dneh ljudski praznik pri Alturi. Praznik se bo pričel danes ter zaključil v nedeljo. Nastopil bo orkester «Trio simpatia*. Na današnji dan so pred petdesetimi leti fašisti razpustih naslednja društva: športni klub «VAL» v Barkovljah Pevsko društvo «ZVON» na Opčinah športno društvo «ADRIJA» pri Sv. Jakobu T. C. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza obvešča, da so njeni uradi začeli delovati z običajnim urnikom dopoldne in popoldne ter da deluje tudi njen telefon štev. 744249. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI V OBČINI DOLINA prireja na športnem igrišču pri srednji šoli «S. Gregorčič)) v DOLINI NAŠ PRAZNIK s kulturnim in zabavnim programom SOBOTA, 3. septembra Ob 17.00: otvoritev praznika s pozdravnim nagovorom prirediteljev Ob 19.30: nastop ansambla Taims za prosto zabavo NEDELJA, 4. septembra Ob 15.00: odprtje kioskov Ob 16.30: začetek kulturnega programa ■ koncert godbe na pihala BREG ■ nastop pevskih zborov ■ nastop kulturnih ustvarjalcev iz Brega: Boris Pangerc, Marij čuk, Irena Žerjal, Aleksij Pregare Govor deželnega svetovalca dr. Draga Štoke Od 19.00 dalje prosta zabava ob zvokih ansambla TAIMS Oba popoldneva delujejo kioski z jedmi na žaru in domačim vinom! ■ V primeru slabega vremena se praznik izvede v pone deljek in torek (5. in 6. septembra). ■ Delujejo redne avtobusne zveze iz Trsta: št. 40 (in št. 23 do Tovarne velikih motorjev) Šolske vesti Kino šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za javno šolstvo brzojavno sporočilo, da je v zvezi z ministrsko uredbo z dne 15. marca 1977 spremenilo datum izpitov v šolah za vzgojiteljice otroškoh vrtcev in sicer bo 7. septembra italijanščina, pismeno, 8. septembra pedagogika in 9. septembra slovenščina. Jesenski rok izpitov bo trajal do 14. septembra. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 13. septembra v tajništvu šole v Ul. R. Manna 29, telef. 418-G05, vsak dan od 10. do 12. ure razen ob sobotah. Dosedanji go jenci naj potrdijo vpis do 7. septembra. Pričetek pouka v četrtek, 15. septembra. Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza se je preselila v Ul. sv. Frančiška 20/11. Nova telefonska številka je 767303. V nedeljo, 11. septembra, ob IG. uri bo v Bazovici na bivšem strelišču komemoracija bazoviških žrtev. Počastili bomo njihov spomin z govori, petjem in polaganjem vencev. ŠZ BOR obvešča starše dečkov od 7. do 11. leta starosti, da so odprla vpisovanja za MINIBASKET za sezono 1977/ 78. Zainteresirani lahko dobijo vsa pojasnila po telefonski št. 421-467 (Bradassi), po 20. uri. Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bodo jutri odprli razstavo slikarskih in scenskih del tržaškega umetnika J. Cesarja. Razsta va bo odprta do 11. septembra. V umetnostni galeriji «11 Mandrac-chio* v Miljah bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del karja Sava Sovreta. sli- Izleti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) • Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Ana 10, Ul. Cilino 36. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6 in Ul. Cavana 11. EffilSS BANCA ni CREDITO. Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TFial - v.' IC A F Fll.ZI 10 'S? TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1. 9. 1977 Ameriški dolar: debeli 879.— drobni 860.— Funt šterling 1528.— Švicarski frank 362.— Francoski frank 178,50 Belgijski frank 24,10 Nemška marka 376,— Avstrijski šiling 53,— Kanadski dolar 7115.— Holandski florint 355,— Danska krona 141-— Švedska krona 175.— Norveška krona 155.— Drahma: debeli 20,— drobni 20.— Dinar: debeli 41,— drobni 41,— MENJALNICA vseh tujih valut SPDT prireja v nedeljo, 4. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Montaž. Zbirališče in odhod bo ob 6. uri izpred sodnije (Foro Ulpiano). Vpisovanje in informacije na. sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Na vrhu bo srečanje s člani PD RTV iz Ljubljane. Dopolavoro ferroviario Iz Trsta organizira v nedeljo, 4. septembra, izlet z vlakom v Lison, ob 10. razstavi lisonskega tokajca. Prijave sprejema Dopolavoro ferroviario — trg V. Ve-neto 3 — Trst. od 10. do 13. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. "71-124. MIRAMARSKI PARK: »Luči in zvoki* Predstavi: ob 20 30 «11 sogno imP®[ riale di Miramare* (v italijanščini)' ob 21.45 «Der Kaisertraum von N1 ramar» (v nemščini). Prevoz z 1,10 tornim čolnom od pomola Auda°e do grljanskega portiča (ob 19-?® ^ 20.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston 21.30 «La dolcissima Dorote8*' Prepovedan mladini pod 18. leto®' Barvni film. Mignon 16.30—22.00 «Profumo d' na*. Vittorio Gassman, Ag°st>na Belli. Barvni film./ M Nazionale 16.30 «Kolossal» (I magni > ci macisti). Barvni film. . Grattacielo 17.00-22.00 «Guardiam°la nuda e poi decidiamo*. Prepoved8 mladini pod 18. letom. Barvni fn1’1, Excelsior 16.30 «La via della drog8*; Fabio Testi. Prepovedan mla81 pod 18. letom. Barvni film. Feniee 16.30 »California*. Giuha11 Gemma. Barvni film. ■ Eden 16.00 «Padre padrone*. č)m® Antonutti, Marcella Michelange ' Stanko Molnar, Severio Marc0 Barvni film. .. Ritz 17.00 »Mannaja*. Maurizio Merv John Steiner, Sonja Jeannine. ”a ni film. , Cristallo 16.00 »Grande sfida a land Yard». r Aurora 16.30 »Maschio latino . • • Cj8 časi*. Prepovedan mladini P°d letom. Barvni film. Capitol 17.00 «Intrigo internaziona1 Cary Grant. Barvni film. . e Moderno 16.30 «L’uccello dalle P'**, di cristallo*. Prepovedan mla pod 14. letom. Barvni film. ,. a Filodrammatico 16.00—22.00 »I P'!" del sesso*. Barvni film. Prepove0 mladini pod 18. letom. , Ideale 16.30 »Operazione Casino ro». Tamara Dobson. Barvni fi^' Impero 16.00 »La trappola di ghiacC1 Barvni film. .fll. Vittorio Veneto 17.00 »Una vita ^ ciata*. Roger Vadim, Sirpa L* . im ^ neriri Barvni film. Prepovedan mladii 18. letom. Astra 16.30 «Pippo/ Pluto, PaP^i alla riscossa*. Walt Disney-dokumentarni film »Sulla pista coguaro*. rCt Volta (Milje) 17.00 «Quella «5^. ultima meta*. Buri Reynolds. ni film. ki Izletnike v Sovjetsko zvez°' odpotujejo v sredo, 7. septe bra, prosimo, da dvignejo sv0L potne liste pri potovalnem ura AURORA v Ul. Cicerone 4. Primorski dnevni EEME&B0 V spomin na pok. Sergija SchP1 pj. daruje Mitja Antoni 50.000 lir 28 jaško matico. KOTALKARSKA REVIJA Dne 26. avgusta nas Je zapustil naš dragi SERGIJ SCHMIDT Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice na pokoP8' lišču pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Snežana, hčerki S*1,0 ln Petra, starši, teta Gina ter sorodni Trst, 2. septembra 1977 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) žalosti družine se pridružujejo solastnik, uslužbenci M sodelavk družbe Jolly - Schmidt in Pertot. Mariza in Mitja ter Sergij ln Nevja se pridružujejo žalosti svoJceV' GORIŠKI DNEVNIK ZAKLJUČENA AKCIJA «BRKINI 77» Letos so se mladinske delovne brigade lotile napeljave vodovoda v osrčje Brkinov N ti poslovilni prireditvi na Tatrah obračun opravljenega dela /brani brigadirji zadnje izmene na poslovilni prireditvi Tatrah je spet vse tiho in v ne Tominje - Harije - Dobro ? • Ilirska Bistrica, vzdrževal HJJJ druga gradbena dela na sle- dneh so brigadirji opravili 30.342 efektivnih delovnih ur in izkopali 3008,6 m3 materiala, kar predstavlja 23.795 m urejene slemenske ceste in 4722 m vodovodnega jarka, /a sanacijo gnojišč, odtočnih jarkov, greznic ipd. so brigadirji tehničnih čet izkopali skupno 130,9 m3 materiala. Neprecenljivo vrednost je prav gotovo opravljeno delo medicinskih sester, vzgojiteljiv in socialnih delavk iz brigade Rdečega križa. V tretji izmeni so sodelovali tudi najmlajši -brigadirji - pionirji v pionirski delovni brigadi «France Prešeren* iz Kranja in z Jesenic. Omenim naj še, da letos ni bilo nobenega brigadirja s Tržaškega. V prostih urah niso brigadirji le narili. Imeli so kulturne prireditve, športna .srečanja, predavanja, poučne izlete, urejevali so stenčase in vsaka brigada je izdajala svoje ciklostilirano glasilo. A. B. iiiiiiiiiiiiiiiffiiiniMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiuftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiniiiiMiMiiiiiiiuf S TISKOVNE KONFERENCE SUNIA TREBA JE PREPREČITI SPEKULACIJE V UL DON BOSCO Prebivalci zahtevajo izgradnjo 300 ljudskih stanovanj Si?8'5! cesti od vasi Mrše do kri Zavrhek, na cesti Podgrad - K Včeraj dopoldne je bila na sedežu enotnega sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA tiskovni^ konferenca, ki so jo organizirali z namenom, da bi seznanili javnost s perečimi problemi, s katerimi se sooča prebivalstvo ljudskih stanovanj v Ul. Don Bosco. V imenu sindikata je govorila pokrajinska tajnica Jole Burlo, ki je v prvi vrsti poudarila nujnost enotnega bo ja za dosego začrtanih ciljev. Pred dnevi je dežela zavrnila kra jevni urbanistični načrt za gradnjo 300 ljudskih stanovanj na področju Ul. Don Bosco, ki ga je bil občinski odbor pred tremi leti z večino glasov odobril (proti so glasovali le misovci in liberalci). Pred kratkim je država nakazala naši deželi 26 milijard lir za gradnjo in vzdrževanje tovrstnih stanovanj, od teh je 8.namenjenih tržaški občini. Pred d’evi pa je bil načrt zavrnjen. »Sprašujemo se — je nadaljevala Burlo — če je to odbitje res le tehničnega značaja, saj finančnih problemov, kot zgleda, ni. Deželni odbornik za javna dela Rigutto je namreč zagotovil skorajšnjo razde litev d-žavnega- prispevka za gradnjo novih ljudskih stanovanj in za vzdrževanje obstoječih. Ne smemo pozabiti, da išče v Trstu ljudska stanovanja 5.800 družin, zato moramo preprečiti širjenje špekulacije, ki bo. po zavrnitvi načrta neizbežna. Dati moramo možnost manj nromn^nim družinam, da se bodo lahko v bližnji prihodnosti po služile obnovljenih ljudskih stanovanj, in preprečiti privatnikom, da se polastijo zemljišč. V okviru SU NIA bodo pripravili vrsto manifestacij, demonstracij in podobnih pro testov, da dokažejo občinskemu odboru vso dobro voljo za ugodno re šitev tega problema, ki ni le tre nutnega značaja, temveč se vleče že celih 15 let. Tudi dežela je kriva — je nadaljevala Burlo — da je načrt ostal v predalih občine dolga tri leta in bil nazadnje še za vrnjen. Ne zanima nas, če bomo s temi akcijami kva-ili ugled občinskega odbora, ki si ga hoče ohra niti pred bližnjimi volitvami, V pre teklih mesecih smo skušali organizirati sestanke s političnimi stran kami, enotnim sindikatom in občin skim odborom, a odziva doslej ni bilo. V naših prizadevanjih nismo sami:,z nami je tudi rajon, ka kon zvita za Sv. Jakob, Pončano in Mag daleno, ki nam pri tem vsestran sko pomaga — je zaključila tajnica Burlo. %u> . V* in na cesti Tatre Rjavče -kjer je delala pionirska vada- 9ekaj manj kot 70 delovnih , ti„m,„„initni, mn iiiliiiiniin iiiiiiiiiiimiiiiimtliiiiiiMiniHtimilliiiiliHiililiiiiilltiililfiiiitiliiimk PO OBJAVI DEŽELNEGA ZAKONA ŠTEV. 30/77 V Nadiških dolinah začetek razprave * popravilu poškodovanih nepremičnin Ha sestanku v Ažli je socialist Volpe opozoril na prednosti javnega Postopka ■ Isto stališče je v Sv. Lenartu zavzel demokristjan Specogna V NEDELJO DOKONČNI PODPIS USTREZNE LISTINE Prizadevanja vseh društev v Doberdobu za uspešno izvedbo pobratenja s Prvačino Bogat kulturno ■ prosvetni in športni program ter razstavi o dejavnosti v vasi na in Prvačine (pričelo se bo že ob 9. uri), odbojkarsko srečanje (ob 15. uri) ter nogometno tekmo med Mladostjo in Adrio (ob 16.30). Občinska uprava je poskrbela, da bodo gostje seznanjeni z lokacijami kulturno - prosvetnih in športnih objektov, kjer je sedež občine, knjižnice, itd., da si jih bodo lahko ogledali. Tako bosta katoliško prosvetno društvo Hrast in prosvetno društvo Jezero uredili v svojih prostorih dve rezstavi, na katerih se bodo gostje lahko seznanili z nekaterimi družbenimi dejavnostmi v vasi. in sicer iz Ulice Giulio Cesare v Loč-niku, kjer bo tudi cilj. Pohod ne bo tekmovalnega značaja in se bo odvijal po 10 km dolgi progi skozi vaške ulice in po bližnjih poljih. Pravi namen pohoda pa je, da bi tekmovalci z lastno udeležbo finančno pomagali sovaščanu Giorgiu Visintini-ju, ki bo moral zaradi težke operacije na ledvicah v Belgijo v specializirano bolnišnico. Organizacijski odbor pa bo še izpopolnil program manifestacije. Praznik komunističnega tiska KPI organizira od 2. do 5. sep tembra praznik komunističnega ti ska v Stražicah. Program štiridnevnega praznika je zelo pester, saj poleg plesa, ki bo na sporedu vsak večer, bo tudi več kulturnih prireditev. Omembe vreden je zlasti ex tempore, ki bo na sporedu v nedeljo s pričetkom ob 14.30, kjer bodo lahko tekmovali samo otroci. Istega dne ob 17. uri bo šahovski popol dan, ko bo mladini predaval o šahu italijanski mojster. V ponedeljek zvečer ob 151.30 bo nastopila folklor na skupina «Santa Gorizia*, sledil pa bo ples z disk-jokeyem «Robi-jem*. Med praznikom bo tudi zadruga «Srečanje» razstavljala knjige. Vstop bo prost. Tudi KD na protestnem zborovanju v Casseglianu Proti napovedani «šagri», ki jo namerava v občini Špeter ob Soči prirediti MSI - DN, je včeraj zavzelo dokaj ostro stališče tudi pokrajinsko vodstvo KD. V telegramu, ki ga je županu v Špetru ob Soči naslovil pokrajinski tajnik Longo, KD potrjuje udeležbo na protestnem shodu, ki bo danes- ob 18. uri in ki ga je pripravil Antifašistični odbor za tr-žiško območje. Nadalje se KD zav zema za preklic fašistične manife stacije, ki v sedanjem trenutku po meni hudo provokacijo. Pomagali bodo sovaščanu Kulturna, in-športna .društva v Loč niku priredijo 2. oktobra 1. ločniški ,^aQetek „poljo4a *pb 9.30 •*t i a zrv *« 1 » ki Delavci Plastic Julia danes po goriških ulicah Delavci podjetja Plastic Julia, ki so po vrnitvi z dopusta ostali tako rekoč brez možnosti za delo, ker so iz tovarne v njihovi odsotnosti odpeljali nekaj strojev, bodo danes dopoldne priredili protestno manifestacijo po goriških ulicah. Zbrali se bodo ob 11. uri pri spominskem parku. ZAČETEK IZPITOV Letos zadnjič ^popravljajo dijaki nižje srednje šole Danes na sporedu pismeni preizkus znanja slovenščine - Največ popravnih izpitov na nižji srednji šoli V nedeljo, 4. septembra, bo v Doberdobu povratno srečanje s Prvač-kovci, ki bo sklenilo pobratenje, katerega prvj del so opravili v Prva čini 4. julija letos. Občinska uprava Doberdoba, ki je prevzela izvedbo nedeljskega dela manifestacije, je k sodelovanju povabila vsa prosvetna, športna in rekreacijska društva, ki so povabilo rade volje sprejela ter prevzela skrb za celo vrsto pobud, ki se bodo zvrstile ob tej' slovesnosti. S pomočjo sodelovanja vseh društev, ki delujejo na območju občine, je zagotovljena množična navzočnost občanov, kar predstavlja najboljše jamstvo za u uspeh prireditve. Nedeljsko pobra tenje namreč ni kakršnakoli prireditev, ampak ima po svoji vsebini globlji pomen ter bo povzročilo ve liko odmevnost med prebivalci obeh krajev. Doberdob in Prvačina nam reč ne želita, da bi pobratenje osta lo na ravni občinskih uprav, ampak si prizadevata, da bi zajelo društva in prebivalstvo. Že med prvim de lom pobratenja so razpravljali o možnosti prirejanja dveh prireditev z množično udeležbo prebivalcev o-beh krajev, v nedeljo pa bodo ide jo lahko še bolj konkretizirali. Tako bi se lahko dogovorili o množič-udeležbi Doberdobcev na vsako letnem prazniku dneva borca 4. novembra v Prvačini ter udeležbi Pr-vačkovcev na nekem prazniku v Do berdobu. Vsekakor predstavlja nedeljsko srečanje novo priložnost, da se sodelovanju nakažejo najbolj prikladne oblike., Tudi v nedeljo, podobno kot julija v Prvačini, bosta obe skupščini imeli skupno sejo, na ka teri bosta spregovorila župan An drej Jarc in predsednik krajevne skupščine Prvačina Franko Furlan ter bosta dokončno podpisala listini o pobratenju. Prvi stik obeh skupnosti bo na začetku Doberdoba, kjer bodo odkrili napis, ki bo popotnika obvestil, da je Doberdob pobraten s Prvačino. Na območju občine bo do postavili tri table s takšnimi napisi. Po skupni seji obeh izvoljenih te les, ki bo na sporedu ob 11/ uri, bo v občinskem parku kulturna prireditev, ha kateri bodo sodelovali pevski zbori prosvetnih društev Jezero, Hrast, Dol - Poljane in Prvačina. Nastopila bosta tudi pihalna orkestra iz obeh pobratenih krajev. V dopoldanskem delu bo mladinska štafeta prinesla pozdrav udeležencem skupne slavnostne seje. Po skupnem kosilu bo popoldne bogat športnj spored, ki predvideva balinarski taMičvanje ekip Gradu .» M, #• & . '/.4 iiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiinniiHiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiuiiinimiiiiiinitmiiimiimiiimimiiimiHiiiiiiiiiiiiMiiMmiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiia Včeraj so se začeli jesenski popravni izpiti: Na vseh goriških slovenskih srednjih šolah so začeli s pismeno nalogo iz italijanskega jezika. Največ dijakov in sicer 70, bo letos opravljalo izpite ha nižji srednji šoli »Ivan Trinko*, kjer bo letošnja preizkušnja zadnja. Danes je na sporedu pismena naloga iz slovenščine, jutri bo na vrsti nemščina. 5. matematika. 6. septembra pa se bo začel ustni del izpitov. Na učiteljišču, kjer bodo delale izpite tudi nekatere dijakinje s tečaja za otroške vrtnarice opravlja izpite približno 20 dijakov. Danes bodo pisali nalogo iz *slovenščine, •jutri bo na sporedu latinski prevod, v ponedeljek pa matematična naloga. Ustni izpiti se bodo pričeli 6. septembra za učiteljiščnike, že 3. pa za otroške vzgojiteljice, ki bodo morale opraviti le slovensko in italijansko nalogo. Na trgovskem tehničnem zavodu bodo danes pisali srbohrvaško nalogo, jutri pa matematično. V ponedeljek bodo zabeli s stenografijo in bodo nato nadaljevali s trgovin- VROČA SINDIKALNA KRONIKA DANES CELODNEVNA STAVKA KMEČKIH DELAVCEV NA GORIŠKEM V sredo so sindikalni predstavniki za nedoločen čas prekinili pogajanja - Se vedno nejasen položaj za 800 delavcev v podgorski tovarni Cotonificio Bustese stvom in nemščino. Do 5. septembra bodo tudi na klasičnem liceju opravili pismeni del izpitov, nato bodo še ustni izpiti. Vse šole morajo zaključiti popravne izpite najkasneje do 15. septembra, ker se bo letos pouk začel že 20. septemb-a. I Danes bodo splavili 81.000-tonsko ladjo V tržiški ladjedelnici bodo danes zjutraj ob 8.30 splavili drugo ladjo iz serije štirih enakih, ki jih za potrebe genovske družbe SIDERMAR gradijo v tem obratu. Gre za 259 metrov dolgo. 32 metrov široko ter 19 metrov visoko ladjo za prevoz mešanih tovorov, z nosilnostjo 81 tisoč ton. Ladjo bodo poganjali motorji z močjo 20.300 HP, dosegla pa bo hitrost 19 vozlov. V ponedeljek bodo začeli pripravljati gredelj za tretjo ladjo iz te serije, medtem ko je prva že na poskusnih vožnjah v Tirenskem morju. Na današnji dan so pred petdesetimi leti fašisti razoustili Akade-mično ferijalno društvo »ADRIJA* v Gorici. T. C. O vpisu 800 delavcev podgorske tekstilne tovarne v dopolnilno blagajno, ki ga je že pred časom napovedalo ravnateljstvo skupine Bustese, niso znane še nobene podrobnosti. V sindikalnih vrstah prevladuje mnenje, da bodo postopek izvedli šele čez dva tedna, če bi delavce hotelo vpisati v dopolnilno blagajno že s petini septembrom, potem bi moralo ravnateljstvo še v tem tednu obvestiti tovarniški svet o svoji nameri, kar pa je zaradi izteka tega tedna bolj malo verjetno. Skupen 'sestanek ravnateljstva in delavskega predstavništva pa je nujen tudi zaradi usklajevani^ dela v posameznih oddelkih, tako da zmanj šanje števila delavcev v proizvodnji ne bi povzročalo tehničnih težav in nevarnosti za zaposlene. ’5i\bl Dtllll rt‘JI 175 - U/UrV Pogajanja za obnovitev dopolnilne pogodbe za kmetijske.delavce v go aaa miaesitT. KAKO IZGINJAJO KMETJE V GORICI Poldo Makuc - v nekaj letih ob zemljo in zaposlitev - Kaj zdaj pri 62 letih? Stroji že kopljejo na njegovi zemlji, ni pa prejel niti najmanjše odškodnine - Je to res prava gospodarska politika? a § Vo. da je odlok predsedni /.'finega odbora vključil v podili deželnega zakona št. 30/77, občine Nadiških dolin, je Vt)| 0 vrsto sestankov in zboro-l\n° Zakonu in možnostih, ki jih ^ n daje v posameznih primerih -ie za konec prejšnjega te-1 k , \ Soc*alistična stranka organizi- ^ ■ Ažli zborovanje, kateremu V plsostvoval deželni svetovalec I^illt 0 Volpe. Volpe je orisal (Srn med starim 'n novim za-S«l...^er se zavzel predvsem za občine, kjer je potres prizadejal le dem pri izpolnjevanju formularjev ,n . 1 zavzel prcuvaciii |ijl1 8,rše izkoriščanje možnosti jav-5 za popravila. Ti pose- di JeJo namreč večja jamstva, Nliri0 opravljeni pod vodstvom S(-lc*ranih tehnikov, pa tudi fi p !?.. .^odo ugodnejši, saj se na zasebnik lahko izogne težavam, v katere bi }jt c Za-/'l zaradi stalnega dviga-i' tistn- Javna pot pa je hkrati tu Ntnr' *** i° prebivalstvo najlaže '%t/ra >n tako prepreči vse mo nered nosti. Sap6 . ie tudi poudaril zavzetost /G s*-ične stranke, da bi v obut bakona vključili celotno pod °onečije in torej tudi tiste lažjo škodo, to pa zato, ker je go spodarsko stanje teh krajev še pred potresom bilo zelo slabo in bi si torej ljudje s prejšnjim zakonom lahko bolj malo pomagali. Razprava, ki je sledila izvajanju deželnega svetovalca Volpeja, je vrsto specifičnih problemov, ki* so se po potiesu pojavili v Ažli, kjer je bilo mnogo hiš povsem porušenih in se sedaj postavlja vprašanje zemljišč za nove gradnje. Poleg tega obstaja vprašanje obnovitve gospodarskih poslopij, predvsem hlevov, saj je v vasi še precej živine, Mnogi ljud je v vasi še živijo v hišah, za katere je bil že izdelan ukaz za ru šenje. to pa bodisi zaradi tega. ker bi sicer ne mogli nadaljevati s svo'o kmetijsko dejavno«t.jo. bodi si zato, ker za številnejše družine m bilo pi imernih montažnih zgradb. Med zborovanjem je področni tajnik Gasparutti tudi obvestil interesente, da bo socialistična stranka v kratkem odprla v Čedadu center za tehnično pomoč, ki bo odprt v večernih urah in bo dajal vse informacije o zakonu ter pomagal lju in drugih postopkih. V ponedeljek zvečer pa je zborovanje o zakonu za popravilo hiš, o novih prispevkih za emigrante ter o splošnem razvoju videmske pokrajine organizirala uprava občine Sv. Lenart skupaj s tamkajšnjim kulturnim in podpornim krožkom. Poročili sta imela poslanec Santuz in deželni svetovalec Specogna. Tudi onadva sta se zavzela za to, da bi čimveč ljudi izkoristilo pri po pravilu hiš javni postopek. Glede problema obnove je Specogna opozoril na potrebno slogo med prebivalstvom, da se tako preprečijo zaplet-ljaji pri iskanju zemljišč za nove gradnje. Tudi na zborovanju v Sv. Lenartu je prišla do izraza vrsta specifičnih problemov kraja, ki so jih sprožili številni prisotni prebivalci. Zborovanje je bilo precej razgibano, kar je sicer razumljivo glede na kompleksnost vprašanj, ki se v tem trenutku postavljajo tako pred občinske upruve kot pred zasebnike. Prav zaradi kompleksnosti tematike je občinska uprava sklenila, da bo v teh dneh organizirala še vrsto manjših zborovanj v posa meznih vaseh občine. Poldo Makuc Zgodba o kmetu Poldotu Makucu s Tržaške ceste v Gorici, ki se je naenkrat znašel brez zemlje, na ka teri je pregaral četo življenje, je lahko primer, kako se pri nas (in na žalost ne samo pri nas) hote u-ničuje visoko donosna (in družbeno koristna) kmetijska dejavnost. Začeto se je nekako pred osmimi leti, ko so Makucu odvzeli, za P<| trebe novih ljudskih gradenj, približno 1000 kvadratnih metrov zemljišča. Pot do pravične odškodnine je bila sila težavna in dolgotrajna, ro treh letih in prek sodišča mu je končno le uspelo iztisniti, kolikor toliko dostojno ceno za odvzeto ne premičnino. Zazidalna mrzlica pa se ni nehala. Dan za dnem je požirala bližnje njive in vrtove., kjer so se prebivalci, v glavnem Slovenci, desetletja ukvarjali z intenzivnim gojenjem zelenjave in sadja. Z napredovanjem cementa se je u-mikal Poldo. Najprej je bil ob zem ljišče blizu orožniške vojašnice, ki ga je imel v najemu. Potem so mu odvzeli drugo njivo, ki jo je prav tako imel v najemu, slednjič so ga pregnali s parcele zraven domačije. Potem so nekega dne prinesli de kret. «Na osnovi zakona št. . .», je pisalo «vam bomo odvzeli*, itd. Nič niso vprašali, če se s tem strinja, niti niso povedali, koliko bo znašala odškodnina. Niti se niso pozanimali, kaj bo Poldo z 62 leti počel brez zemlje. ♦Slišal sem, da bodo najbrž pla čali po 5500 do 8000 lir kvadratni meter. Kaj pa je to, ko sem tako-rekoč ostal brez dela. Kako naj se preživljam. Od skoraj 6000 kv. metrov mi je zdaj ostalo le približno 1000 . Če odštejemo še hišo in hlev ter druge objekte, mi ni ostalo prostora niti za peteršilj*. Hudo pa je tudi, da zemljo na bližnjem področju, ki je v prosti prodaji, plačujejo tudi po trikrat do štirikrat dražje. V ponedeljek so stroji že zarili v Poldotov zeleni otok sredi cementa. Grozdje, ki sicer letos dobro obeta, najbrž ne bo dozorelo. Gradbincem se močno mudi. Ob tem pa še ugo tovitev, da so se v zemljo zazrli še preden je bila določena odškodnina. Kaj šele, da bi lastnik prejel akontacijo ali saldo za izgubljeno (beri razlaščeno) nepremičnino! Lahko torej razumemo, s kakšnimi občutki Poldo spremlja rast novih hiš, ki že od treh strani obkrožajo njegovo domačijo, ki jo je pred dobrimi dvajsetimi leti z ve likimi žrtvami zgradil na očetovi zemlji. Semkaj se je namreč preselil z Jeremitišča, ki ga bo v prihodnje prav tako uničila "kratkovidna in v ozke koristi usmerjena gospodarska politika. «še dobro, da sta se otroka odtočila za drugačen poklic. Sin je kurjač, hči pa socialna asistentka. Drugače bi se zdaj znašla na cesti*, nam je trpko dejal. «Upam vsaj. da mi bodo na občini dovolili, da iz gospodarskega poslopja napravjm stanovanje za hčer*, nam je dejal pb slovesu. Tako izginja kmetijstvo v neposredni goriški okolici. Mesto se širi, rastejo nova naselja, prihajajo novi ljudje. A glej čudo. V samem starem središču je zmeraj več opuščenih starih hiš, za katere se skoraj nihče (izvzeti so špekulanti) ne zanima. Pri vsem tem pa ostaja število prebivalcev goriške občine skoraj nespremenjeno. Je to res prava gospodarska politika? riški pokrajini so se, kakor je bito pričakovati, prekinila že kmalu po samem začetku. Za pogajalno mizo so sedli v sredo, 31. avgusta. Sindikalni predstavniki delavcev so sicer računali s precejšnjim odporom nasprotne strani, presenetila pa jih je skrajna nepopustljivost podajalcev, ki so pripravili nekaj naravnost sra motnih protipredlogov. Zaradi takega, zadržanja so predstavniki vseh treh sindikalnih kategorij in sicer Federbraccianti - CG IL, FISBA - CISL in UISBA - UIL sklenili do nadaljnjega prekiniti pogajanja in so za danes napovedali začetek stavkovne akcije. Včeraj so omenjene sindikalne or ganizacije razširile tiskovno poročilo, iz katerega povzemamo, da So na sestanku 31. avgusta razpravljali o sedmih bistvenih vprašanjih, do enotnega stališča pa so prišli le pri e^enj/to^^pri vprašanju zdravstvene’zaščfte in varstva okolja. Za vse druge predloge pa je bila nasprotna stran gluha, pravi tiskovno poročilo ter pri tem navaja, kako so veleposestniki odgovorili na u-pravičene zahteve delavcev. Glede mezdnih poviškov so pripravljeni ponuditi 7000 lir mesečno, namesto 20 tisoč, kar zahtevajo delavci. Niso pa pripravljeni izplačati predujmov v primeru bolezni, nesreče na delu ali dopolnilne blagajne. Prav tako ne nomeravajo popustiti glede* nadurnega dela, za katerega bi bito potrebno, po mnenju sindikatov, dovoljenje delegata ali privoljenje neposredno prizadetega delavca. Zaradi takega nepooustljivega sta lišča in ker se tudi predstavniki Coldiretti in Kmečke zveze, čeprav z manjšimi razlikami, strinjajo s stališčem predstavnikov veleposestnikov, so se sindikati odločili za prekinitev pogajanj za nedloločen čas ter napovedali vrsto stavk. Tako se bodo vzdržali dela že danes, za nedoločen čas pa ne bodo opravljali nadurnega dela. Okrogla miza o slovenskih problemih Danes ob 20. uri organizira jamelj-ska sekcija KPI v okviru praznika komunističnega tiska okroglo mizo na temo: »Problemi Slovencev in krajevna avtonomija*. Jutri pa bo nastopil južnoameriški ansambel »Los Ucayali», v nedeljo bo prišla v goste godba na pihala iz pobratene Prvačine. Vse tri dni bo igral ansambel »Pomlad* in bodo na razpolago tudi knjige in plošče. Pismo uredništvu Pogrešali smo slovensko besedo V četrtek popoldne je bila na grajskem dvorišču v Gorici svečanost, s katero je goriška javnost izpričala svoje ogorčenje zaradi pobega esesovskega polkovnika Kapplerja. Da je bila četrtkova manifestacija v tem trenutku povsem umestna, ne dvomim, saj je bito nujno potrebno, da se tudi goriška javnost pridruži o-gorčenju, ki je nastalo po skrivnostnem Kapplerjevem pobegu. Pomisleke pa imam glede programa manifestacije, ki je obsegal govor goriškega župana in branje pisem na smrt obsojenih italijanskih antifašistov jn poezij dveh pesnikov (P. Calamandrei in P. Levi). Pri izvajanju programa nismo slišali niti besedice v slovenščini, čeprav se je svečanost vršila ob obeležju na goriškem gradu, kjer so nacisti streljali slovenske in italijanske antifašiste. Menim, da bi bito povsem primerno, da bi goriška občina poskrbela, da bi se ob tej priložnosti spregovorilo tudi v slovenščini. Pokrajinska uprava je, na primer, v zadnjenl času na protifašističnih manifestacijah redno poskrbela tudi za slovenski govor. Prav tako obžalujem, da na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici, kot je razvidno iz lokalnega časopisja, niti eden izmed slovenskih občinskih svetovalcev ni zahteval, da se na manifestaciji spregovori tudi v slovenskem jeziku — v spomin na tiste Slovence s tega področja, ki so padli pod nacifašistič-nima kroglami. Namen tega pisanja je, da se v bodoče taka dejanja ne ponovijo več, posebno pa ne pri tako pomembnih manifestacijah kot je odporništvo, kjer resnično moramo biti sedanji rodovi naše etnične skupnosti ponosni na borbo naših prednikov. Zlasti pa moramo to borbo znati vedno na pravilen način uveljaviti, saj je še premnogo takšnih, ki bi radi delež slovenskih partizanov in žrtev med narodnoosvobodilno borbo prekrili. Igor Komel Razna obvestila Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Gorici bo trajalo do 13. septembra. Vpisujemo vsak dan i od 10. do 12. ure, razen ob sobo* tah, na sedežu v Ulici Malta 2. Datum vpisovanja za podružnico v Sovodnjah bomo javili prihodnje dni. Redni pouk se bo pričel 15. septembra. Grozdje na Boldoiovem vrtu letos najbrž ne bo dozorelo. Namesto trt bodo tu zrasle hiše,' če se lastnik strinja ali ne. biroji so se že zazrli v ze mljo.., Kino Carica VERDI: 17.00-22.00 »n gatto dagli occhi di giada*. Corrado Pani. Paola Tedesco. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 »Vizi privati e pubbliche virtu* Laos Balazsovits in Therese Ann Savoy. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.40-22.00 «11 por* tiere di notte*. S. Bogarde in Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »I giovani le-oni* M. Brando in D. Martin. Barvni fiim. CENTRALE 17.30-22.00 »n poliziotto della brigata criminale*. Jean Paul Belmondo in Lea Massari. Barvni film. Tržit PRINCIPE 18.00-22.00 »Terrore a 12.000 metri*. EXCELSlOR 18.00-22.00 »PinocchiO*. Walt Disney. Nova Gorica in okolica SOČA »Tnje kondorjevi dnevi*, ama* riški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Pot okoli sveta v 80 dneh*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Ugani kdo pride na večerjo*. ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani. Korzo Itaiia 10, tel. 2576. VELIKA PRIDOBITEV ZA ŠOLSTVO IN IZOBRAZBO V ZGORNJEM POSOČJU V Tolminu bodo jutri odprli nov sodoben šolski center Center, ki ga je bilo treba hitro dokončati zaradi lanskega potresa, pokriva 9.000 kv. m površine ter lahko sprejme 1500 dijakov in učencev V soboto, 3. septembra, bodo občani tolminske občine slavili veliko delovno zmago, za katero so tudi sami veliko prispevali. Skozi pel let — od 1973 do konca tega leta — so prispevali v Tolminu in okolici po 1,5 odst., v drugih vaseh pa po 1 odst. samoprispevka od osebnih dohodkov. Vje to z zavestjo, da je izobrazba temelj vsemu napredku. Tolminska občina ima svoje geografske razsežnosti, meje s sosednjo Italijo in dediščine petindvajsetletne okupacije, velike naloge in obveznosti na področju gospodarstva. kulture in šolstva. Vzdržuje in skrbi za veliko število vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih stavb. Gospodarske zmogljivosti občine v povojnih letih niso dopuščale, da bi hitreje obnavljali dotrajane šolske stavbe. Le v Kobaridu in Podbrdu sta bili zgrajeni novi osnovni šoli in nekaj otroških vrtcev po vaseh. V Tolminu je okrog sto let staro šolsko poslopje iz leta v leto klicalo SOS za gradnjo novega šolskega poslopja. V novembru 1972 so občani Tol minske s 84 odst. glasovali za samoprispevek od osebnega dohodka. V petih letih naj bi zbrali o-krog 12 milijonov novih dinarjev za izgradnjo šolskega centra v mil MIM HM IMIIIIII • 11| III11| 111| 11| | mi 11|| 111111111 Naprava za merjenje debelosti ledu RIGA — V Sovjetski zvezi so izdelali naprave s katerimi se lahko iz zraka meri debelost ledene skorje na površinah rek. jezer in morja. Te naprave bodo zelo koristne za upravljanje ladij v Arktičnem morju, za pristajanje letal na ledenih površinah ter za številne druge primere. Naprave so zasnovane na principu lokatorja, ,ki pošilja radijske valove, a kot vir informacij slu žijo signali, ki se odbijajo od po višine in nižjih plasti ledu. Nji-. hov grafični posnetek se pojavlja na zaslonu oscilografa ter je avtomatično registriran, Na ta način je mogoče dobiti sliko ne samo debelosti leda, temveč tudi mo rebitnih razpok ih votlin, ki so v njem. Naprave so te preizkusili za časa plovbe ledolomilca na jedrski pogon «Arktik» na Severni tečaj. Oe se bo ta izum dokončno uve ljavil, potem bo zelo olajšano de lo ljudi na področjih, kjer je tako rekoč večni led. To velja za vse severne predele Evrope, Azije in Aljaske. Tolminu, otroških vrtcev na Mostu na Soči in v Kobaridu ter za obnovo najbolj potrebnih šol na podeželju. Omenjena vsota naj bi krila polovico 'sredstev potrebnih za izgradnjo navedenih stavb. Družbeno ekonomski razvoj občine in cilji šolske reforme so narekovali dopolnitve investicijskega načrta. V zvezi s tem je predračunska investicijska vrednost o-menienih novih gradenj narasla od 26.850.000 novih dinarjev na 92.695.000 novih dinarjev. Lanski majski in septembrski potresi so s svojo rušilno močjo dodali k omenjenim prizadevanjem še nove stroške. K že sprejetim načrtom je bilo treba dodati nove dopolnitve in spremembe. Tako hudo prizadeti Tolminski je priskočila na pomoč vsa slovenska in jugoslovanska skupnost. Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina se je odločila, da bo nadaljevala z izgradnjo drugega dela šolskega centra. V ta namen je prispevala 14 milijonov novih dinarjev. Prav zato bo novi šolski center v Tolminu nosil ime*. Šolski center VOJVODINA Tolmin. Predvidevajo, da bo drugi del šolskega centra dograjen še to jesen. V drugem delu bodo učilnice za nižje razrede in malo šolo. oddelki usmerjenega izobraževanja v pedagoške poklice, dislocirani oddelki ekonomske srednje šole šolskega centra iz Nove Gorice, glasbena šola, delavska univerza in oddelki za osnovno in strokovno izobraževanje ob delu. Omenili smo SAP Vojvodine, ki bo pomagala s sredstvi za dograditev šolskega centra v Tolminu. Nič ne zaostajajo tudi druge republike. SR Hrvatska bo prispevala 20, milijonov novih dinarjev za novo osnovno šolo Vladimir Nazor v Bovcu, SR Makedonija je prispevala 5 milijonov novih dinarjev za osnovno šolo Goce Del cev v Breginju. Gradnja te šole hitro napreduje. V teku so dogovori s Socialistično pokrajino Kosovo za njeno udeležbo pri ob- < novi osnovne šole v Volčah pri Tolminu. Socialistična republika Srbija bo za nov Dijaški dom v Tolminu prispevala 20 milijonov novih dinarjev. Za novo osnovno šolo na Žagi so republiška izobraževalna skupnost, in občinske izobraževalne skupnosti Slovenije prispevale 4 milijone in 200 tisoč novih dinarjev. Republiška skupnost otroškega varstva je za nov otroški vrtec v Kobaridu prispevala 7 milijonov 300 tisoč novih dinarjev. V Soči obnavljajo poslopje osnovne šole, v izdelavi pa sta načrta za osnovno šolo v Smasti in za po- sebno šolo v Tolminu. Na Kamnem in v Lomu sta bila iz solidarnostnih sredstev zbranih pri odboru za odpravo posledic potresa, zgrajena dva montažna objekta. Predračunska vrednost vseh predvidenih investicij znaša skupaj 149 milijonov ih 450 tisoč novih dinarjev. Od tega zneska je s solidarnostnimi viri pokritih 131 milijonov novih dinarjev. Da bodo vsa načrtovana dela lahko uresničena, se bo treba’še letos pogovoriti z občani za podaljšanje samoprispevka še za nadaljnih pet let. V bodoče so predvidene šole, ki naj bi tolminskemu gospodarstvu zagotovile osnovne kadre kovinske smeri in kasneje kadre za potrebe gostinstva v severno Primorski regiji. A. P. — Ogarev s* - Okrog sto lei staro šolsko poslopje osnovne šole v Tolminu. Lanski majski in septembrski potres je šolo tako poškodoval, da so jo morali z miniranjem porušiti KAM GRE KITAJSKA PO XI. KONGRESU KPK Predsednik Hun Kuo-feng zagovarja načela delitve po delu in zvišanja življenjske ravni Upoštevati celoto Maove misli in revolucionarne ustvarjalnosti ‘ Enajsti kongres Komunistične partije Kitajske, ki je bil od 12. do 18. avgusta letos v Pekingu, je soglasno sprejel politično poročilo, ki ga je v imenu centralnega komiteja podal predsednik Hua Kuo - feng, poročilo o spremembah partijskega statuta, ki ga je v imenu centralnega komiteja podal podpredsednik Je Čien - jing, in novi statut partije. Kongres je s tajnim glasovanjem izvolil enajsti centralni komite, ki ima 201 člana in 132 kandidatov. Na kratko smo navedli uradno poročilo kitajske agencije o 11. partijskem kongresu. Sporočilo so objavili, ko se je kongres že končal, in torej obdržali ustaljeno navado, da o pomembnih zborovanjih obveščajo javnost, ko se leta že,končajo. Še ves prejšnji teden so iz Pekinga prihajala poročila. ki so osvetljevala posamezne plati kongresa in političnega poročila, ki ea jo na njem imel prbdščdnik liha Kuo - feng. Tako je zdaj že mogoče vsaj približno 1zdbkrdžfti podobo kongresnih rezultatov ih ‘šimfif “poglavitne misli Hua Kuo - fenga, ki bodo brez' dvoma izhodišča kitajske politike v naslednjem obdobju. NOVA ODKRITJA NA ŠE NERAZISKANIH PODROČJIH Hipnoza v pomoč medicini Učinkovitost metode pri lajšanju bolečin in operacijah Po dveh stoletjih izkoriščanja hipnoze se znanstvenikom še ni posrečilo, da bi pojasnili njen me-nanizem. V teku zadnjih trideset let se je raziskovalcem posrečilo samo to, da jo rešijo grdega slovesa, ki si ga je pridobila, dokler so se z njo ukvarjali le čarodeji po sejmih. Od tedaj do danes pa je hipnoza prešla iz komedijantskih šotorov v kabinete uglednih klinik. Po pisanju ameriškega psihološkega časopisa «Psychology To-day» neki raziskovalci menijo, da jim je uspelo končno vsaj malo odgrniti skrivnost hipnoze z nekim najnovejšim odkritjem. Ugotovili so. namreč, da so osebe z veliko količino alfa valov (počasni možganski impulzi, ki so značilni za mirno stanje pazljivosti) dobri suhjekti za hipnozo. Z vež-banjem v disciplinah; kot šq premišljevanje in podobno, se utegne razviti ta sposobnost, ker se s takimi vajami povečava ta koncentracija in dojemanje. Lahko naštejemo vsaj tri znake po katerih lahko spoznamo, če je neka oseba dovzetna za hipnozo in ki jo razlikujejo od vseh tistih, ki za kaj takega niso sposobni. Da se človek lahko hipnotizira, je potrebno' da je zmožen osredotočiti pazljivost, doseči koncentracijo ter biti odprt za nove izkušnje. Doktor Daniel Goleman, profesor klinične psihologije na harwa.rdskem vseučilišču pravi, da okoliščina, da mehanizem hipnoze ni bil še popolnoma pojasnjen, nikakor ne zmanjša dokazane koristi njene uporabe. Hipnoza (potem ko se je rešila spon čarodejstva) je dobila svoje mesto v medicini, kjer je dokazala, da se lahko uporablja kot učinkovita metoda za odstranjevanje bolečin. Ameriško društvo za klinično hipnozo je leta 1956 pisalo, da je hipnoza dragocena kot Leta, • kraškega belega kamna izdelana «kaluua» pri Mibčavltt v Gropadi * letnico 1825 pomožno sredstvo pri zdravljenju. Od tedaj so začeli opravljati nekatere bolj težke operacije, med katerimi tudi amputacijo noge, z uporabo hipnoze. Vendar se v takih primerili hipnoza uporablja samo izjemno, medtem ko je njena uporaba zelo bolj pogosta v primerih kot so porodi in drugi, pri katerih se bolečina pojavlja v glavnem zaradi strahu in drugih psiholoških razlogov. Hipnoza se je izkazala za koristno tudi v zo-barstvu, posebno pri pacientih, ki preblede od strahu pri samem pogledu na zobarski sveder. Celo močne in kronične fizične bolečine se lahko pobijajo s hipnozo. Pri nekih pacientih, ki so zboleli zaradi hernije diska, artritisa in raka in katerim anestetiki ne pomagajo več, je bilo dokazano, da je hipnoza učinkovito sredstvo za odstranjevanje bolečin. Zato jo uporabljajo v ameriški vojni bolnišnici «Walter Reed» ter v prez-biterijanski bolnišnici v Kolumbiji, kot tudi na klinikah v Har-vvardu, Stanfordu in na Newyor-škem vseučilišču. Čeprav ne zdravi bolezni, ki povzročajo bolečine, vendar hipnoza spreminja subjektivno stanje pacienta. Z njo se odstranja strah (zaradi katerega pacient občuti še hujšo bolečino) ter dviga streho bolečin. Zato se hipnoza lahko uporablja tudi za odstranjevanje bolezni in bolezenskega stanja pri katerih igrata napetost in nemir pomembno vzročno vlogo. Taka so na primer stanja alergije, hiper-tenzije, kolitisa, astme, migrene, impotentnosti, frigidnosti itd. Psihoterapija pa je vendarle področje kjer ima hipnoza največ možnosti, čeprav neki psihiatri ne marajo te metode. Newyorški psihoanalitik Lewis Wolberg, ki je napisal več knjig o hipnozi, spominja primere iz svoje prakse, pri katerih mu je hipnoza pomagala pri odstranjevanju simptomov "in omogočila, da uporabi psihoanalizo pri subjektih, ki" prej niso bili nikoli v stanju, da sodelujejo. Hipnoza je prišla v medicino, da bi nas spomnila, da je bila sama medicina, še ne dolgo od tega, umetnost zavita v tenčico skrivnostnosti, v vsakem primeru pa zadeva, ki se tiče odnosa med zdravnikom in pacientom, ne pa samo brezosebno raziskovanje organov neznanih bolnikov z natančnimi inštrumenti. Uradno sporočilo povzema poli tični referat takole; predsednik Hua je strnil enajsti boj med dvema linijama v Komunistični partiji Kitajske, natančno je razložil veliko teorijo predsednika Maa o nadaljevanju revolucije pod diktaturo proletariata, razčlenil sedanji izvrsten položaj v deželi in tujini in pojasnil glavne hnrbe ne naloge partije za sedanjost in bližnjo prihodnost. O visoki vred nosti tega političnega poročila priča kongresni sklep, po katerem to poročilo visoko dviga veliko zastavo marksizma leninizma in misli Map Ce tunga ter pomeni program, ki vodi partijo, vojsko in ljudstvo Kitajske v njihovem boju za nove zmage v socialistični revoluciji in graditvi. Tri tematska področja pritegujejo pozornost pri razčlenjevanju poteka in rezultatov enajstega , kongresa kitajske partije, in sicer notranja politika, zunanja politika" ih™ kadrovske spremembe. Največ novega ali na novo pove-danegh' jč' slej Ko prčj' na notranjem jjoflročju, medlem ko zunanjepolitična izhodišča ostajajo v glavnem nespremenjena, te pri nekaterih pogledih na sodobna svetovna vprašanja je mogoče opaziti razlike in novosti. Kar zadeva kadrovske spremembe, pravih, presenečenj ni bilo, zlasti v samem vrhu ne, medtem ko vzbuja pozornost sestava novega centralnega komiteja, ki je precej spremenjen. Čeprav se vsa tri omenjena tematska področja prepletajo in ponekod dopolnjujejo, ven-darie skušajmo strniti poglavitne značilnosti. Na notranjem področju je prav gotovo najbolj pomembno to, da je enajsti kongres povrnil vso veljavo načrtom za takšen razvoj, da bo Kitajska velika in močna socialistična država 1 s sodobnim kmetijstvom, sodobno industrijo' sodobno obrambo in sodobno znanostjo in tehnologijo. Ta cilj bodo po besedah Hua Kuo - fenga dosegli z nadaljevanjem revolucije pod diktaturo proletariata. Hua je ob tem dal jasno vedeti, da namen revolucije ni samo premagovanje razrednih sovražnikov in zaščita države, ampak tudi gospodarski napredek. Nasploh v številnih stališčih iz političnega poročila najdemo prizadevanja za prečiščenje partijske politike in odstranjevanje vsega, kar je vanjo vsilila znana »tolpa štirih* pod vodstvom Maove vdove Čiang Čing. Hua Kuo - feng je na kongresu potrdil svoj zanesljiv in trden politični primat, ki ga je izbojeval tudi v spopadu s četverico radikalov. Hkrati je z vsebino političnega poročila, ki ga je bral štiri ure, dal vedeti, da ima jasen program, kako naj se v prihodnje razvija politično življenje v državi. Ta program je Hua strnil v osem točk, in sicer: dokončen obračun z vplivom »tolpe štirih*, utrjevanje partije in popravljanje njenega delovnega sloga, utrjevanje partijskih organov na vseh ravneh, izboljšanje narodnega gospodarstva, razvijanje socialistične kulture in izobraževanja, krepitev ljudskega državnega aparata, razvijanje demokracije in krepitev demokratičnega centralizma in naposled mobilizacija vseh pozitivnih sil v graditvi socializma. Kaj vsebuje teh osem programskih točk, ki jih je postavil predsednik Hua? Nadaljevanje boja proti vplivu «tolpe štirih* do konca pomeni, da vpliv lani oktobra odstavljene četverice še vedno ni povsod in v celoti zatrt in izkoreninjen. Hua je ob tem opozoril, da mora kritika štirih zajeti tudi njihovo razlago filozofije, politične ekonomije in znanstvenega socializma. To pa praktično pomeni, da tarča kritike ne sme biti samo praksa iz preteklosti, ko je četverica s svojih visokih položajev lahko uveljavljala svoja stališča, temveč mora vse to rabiti tudi kot nauk za prihodnost, da je torej že pri snovanju razvojnih načrtov treba v kali zatreti vse, kar bi kakorkoli spominjalo na zdaj zavržena in obsojena stališča Maove vdove in njenih privržencev. Druga programska točka oziroma »borbeni cilj*, kakor je dejal Hua Kuo - feng, je utrjevanje in krepitev partije. Pri tem je izrednega pomena Huaova misel, da je treba Mao Oe tungnv nauk razumeti in izvajati kot sistem. To rej je treba upoštevati celoto Maove revolucionarne ustvarjalnosti, ne pa s posameznimi, iz te celote iztrganimi citati kovan politično prednost, kakor je to počela «tolpa štirih*. Pri utrjevanju partije gre seveda tudi za krepitev discipline in za vnovično uveljavljanje že nekoliko pozabljenega odkritega in iskrenega sloga revolucionarnega dela. Poleg tega naj bi partija pridobila veljavo tudi z večjimi prizadevanji za oživitev dela sindikatov, mladinske, ženske in drugih družbenih organizacij. ki jih v preteklosti, ni bilo čutili. II. Pomembno pozornost je Hua Kuo - feng namenil razvoju narodnega gospodarstva. Med drugim je poudaril, da pospešen razvoj gospodarstva in njegova socialistična usmeritev krepita materialno osnovo diktature proletariata in tudi osnovo za krepitev obrambe in dvig materialne in kulturne rav ni življenja. Predsednik IIuu se je dotaknil tudi vprašanja, o katerem na partijskih kongresih ni bilo slišati niti besede od leta 1956. Opozoril .je namreč da je po trebho deliti po delu in zvišali življenjsko raven, seveda ob bolj šem delu oziroma bolj uspešnem opravljanju delovnili obveznosti. Na kulturnem področju je vno vič dobila vso veljavo politika «naj eveti sto cvetov, naj tpkmujc sto šol*. To je pravo nasprotje politike, ki jo je vsiljevala odstavljena četverica, ki je preprečevala svobodno kulturno ustvarjanje in zanj vsiljevala točno določene ozke modele. Pri razčlenjevanju osmih borbenih ciljev na notranjem področju je treba omeniti še krepi tev državnega aparata, kar pomeni predvsem krepitev obrambne sposobnosti po eni, strani z modernizacijo oborožitve, po drugi pa z dvigom ideološke zavesti. Vlado Barahaš HONOLULU — Na 6. svetovnem kongresu psihiatrije, ki je v teli dneh v Honoluluju, sta francoska psihiatra dr. Jean Ayme in dr. Gerard Bles predložila okoli 1500 delegatom resolucijo «komisije francoskih psihiatrov proti uporabi psihiatrije v politične namene*. Francoska zdravnika zahtevata v resoluciji »osvoboditev vseh oporečnikov, ki so internirani zaradi političnih razlogov ter možnost, bodisi, da gre za Sovjetsko zvezo, Romunijo, Južno Afriko ali druge države, da se raziskuje ta ke postopke ter se nudi jamstvo za ix)polno profesionalno neodvisnost*. Francoska psihiatra sta nadalje zahtevala takojšnjo osvoboditev Semiona Gluzmana, ki je interniran v Sovjetski zvezi, kakor tudi osvoboditev številnih argentinskih kolegov, ki so krivi samo tega, da so opravljali psihiatrski poklic in da so hoteli biti profesionalno neodvisni. Tudi dva druga ruska psihiatra v izgnanstvu, Marina Vi-kanskaja in Boris Zubok sta ostro kritizirala psihiatrske metode v navadi v Sovjetski zvezi. Sovjetska delegacija ni bila navzoča pri tej diskusiji ter je obsodila »psihiatrsko varianto protisovjetske propagande*. Dr. Andrej Snježevski, ravnatelj psiha-trskega inštituta sovjetske akademije medicinskih znanosti je izjavil, da so nekateri od najbolj znanih disidentov, ki so prišli iz sovjetskih psihiatrskih inštitutov, sedaj internirani v podobnih pariških zavodih. »Kar pa se tiče disidentov, ki so internirani v Sovjetski zvezi zaradi duševnih bo lezni — je dejal sovjetski psihia ter — bi morali prestati zaporne kazni od sedem do deset let, med tem ko jih po dveh letih zdravljenja, če se njihovo stanje izboljša izpustijo na svobodo*. Obstaja le nevarnost, da bi sovjetska delegacija zapustila svetovno organizacijo, če bi prišlo po kakih petdesetih posegih v diskusijo, ki so bili v glavnem negativni za Sovjesko zvezo, do izrecne obsodbe teh metod. V resnici so na šestem kongresu soglasno sprejeli mednarodni moralni kodeks, ki je znan pod imenom «havajska izjava*. Besedilo je nekakšna namenska izjava, ki obsoja na splošno izkoriščanje psihiatrije v določene namene, ne da bi se sklicevala na posamezne primere. V resoluciji je rečeno: «Ne sme se izvajati nobenega zdravljena proti pacientovi volji oziroma neodvisno od nje*. Moralni kodeks poziva psihiatra, naj ne izkorišča možnosti, ki mu jih nudi poklic zato, da bi slabo ravnal s posamezniki, ali pa s skupinami in da ne bo sodeloval pri nobenem psihiatrskem zdravljenju ljudi, ki niso duševno bolni. Rimska grobišča pri Slovenj Gradcu čeprav je bilo že dolgo znano, da je bila v začetku našega stoletja na kraju, kjer je danes Stari trg pri Slovenj Gradcu, rim: ska naselbina Coiatio in čeprav so arheologi slutili, da zemlja tod skriva priče časov (predvsem grobove), nihče niti slutil ni, da bodo najdbe v rimski nekropoli, ki so jo šest tednov raziskovali arheologi mariborskega zavoda za spomeniško varstvo, tako bogate in številne. Zna biti, da jih še lep čas ne bi izkopali, če letos prav na kraju, kjer so predvidevali, da so rimski grobovi, ne bi načrtovali izgradnje plinovoda proti Ravnam Arheologi mariborskega zavoda za spomeniško varstvo, posebej pa Mira Strmčnik - Guličeva, ki je tucji vodila izkopavanja, so pri obhodu zaščitenega terena namreč opazili zakoličeno zemljišče. In res »izplačalo* se je. Rimsko grobišče Cdatia, ki je bil trgovska in poštna postojanka ob cesti Celeia - Virunum na Gosposvet skem polju, je bilo bogatejše kot so predvidevali in tudi razsežnejše. Poleg ostnih še neeviden-tiranih grobov, ki jih je odkril slovenjgraški notar Winkler v začetku tega stoletja, so odkrili še o-sem žganih grobov in tudi centralno grobnico. Grobna arhitektura je navzlic stoletjem ostala dobro ohranjena. Znova so ugotovili znano navado Rimljanov, da šo revne in bogate pokopavali ločeno. Premožnejši, so imeli v grobovih številne predmete, revni pa le enega, dva in še to skromnejša. Sprva se je arheološka »ekspedicija* lotila le zemljišča ob desni strani ceste od Starega trga prjoti Selam. Kaj kmalu so naleteli na prve grobove z dobro ohranjeno arhitekturo. Najdbe, med katerimi so bili številni predmeti, kot črno in rdeče žgana posoda, fibule, steklo, novci in druga keramika. so skrbno shranili, v delo pa jih je vzel tudi preparator. PETEK, 2. SEPTEMBRA 1977, iiiiuiiiiitiiimtiiiiitMiiiitiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiriBifiiiiiHiiiiiiiiiHimniiiiiiMittiHiiiinimiiiiHiHiiiiiiiniiiiiitt MEDNARODNI PSIHIATRSKI KONGRES Sprejeta «Havajska izjava» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič Amerika: Srečanje s kvartetom Ba lanco 13.30 DNEVNIK 18.15 Kdo je ha sceni? 19.20 ZORRO 20.00 DNEVNIK 20.40 L’UOMO CHE TORNA DA LONTANO - tretje nadalj. Martine skrivnostne izjave o okoliščinah v katerih je bil baje ubit Andre de la Bossie re, njegovega brata Jacque-sa zelo prizadenejo. Nanj vpliva posebno natančnost podrobnosti, ki jih je navedlo dekle. Ta pa je trdila, da je za te podrobnosti zvedela od same Andrejeve pij kazni. Fanny je zaskrbljena zaradi čudnega moževega obnašanja in nazadnje ugotovi, da je Jacquesa ubil prav njegov brat 21.35 Ping pong Aktualni dogodki in problemi 22.10 Ponovno na sporedu: Teatro 10 — glasbena oddaja Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Simfonični koncert 1*8.15 PROGRAM ZA MLADINO: I raggrupamenti sociali dei mammiferi 18.40 Karletovo drevo — risanka 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 ZADNJO MINUTO Dvema železničarjema, od katerih najmlajši potuje šele prvič na progi Rim - Milan, so zaupali vlak. Ko je vlak na (joti Pa ravnateljstvo železnice zve, da so gostje neke restavracije, kjer sta malo prej jedla tudi železničarja, v nevarnosti zastrupitve z 'gobami. Posreči se osebju, da ustavi vse vlake ra zen brzca, ki je namenjen v Milan. No. kljub Vsemu se bo vse dobro izteklo 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Iz gledališča Petrolini CHICCHIGNOLA Gre za zadnjo komedijo Et-toreja Petrolinija. Avto', ki jo je predstavil tudi v Pari zu zelo navdušenemu občinstvu. Shema komedije je o bičajna: ubogega kramarja vara žena. Chicchignola ve za vse to, toda molči ter se celo preobleče v tatu, ki se ponoči prikrade v stanovanjc, da bi prijel «golobčka» na delu 22.30 V evroviziji: . Zahodna Nemčija: DusseldorJ Svetovno prvenstvo v lahki, atletiki DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Obzornik 19.15 Profesor Baltazar - risanka 19.25 Glasba z obrobja 19.45 Tuja folklora: Folklorni ansambel Bali 20.30 DNEVNIK 20.55 Tedenski komentar 21.05 D. Guardamagna: KRISTO! KOLUMB . 22.25 Razgledi: MOJ DOM - BRU XELLI2S V tem zapisu boste spoznali tri poizkuse drugačnega življenja, kot smo ga vaje ni. Pogojili pa so jih drugačni pogledi na sociološke, sredine. Prikazali bomo tri prispe'" ke in sicer o študentskem do; mu «La Meme* pri izgradn.1* katerega so študentje univerze sodelovali pri načrtovanju in pri izbiri arhitekta. Sledil bo prispevek o družinskih stanovanjih «L'Abreu-voir» — »Napajališče* v katerih živi deset družin. V*a’ kdo je lastnik svojega ■sla' novanja in solastnik skupnih prostorov. Zadnji prispevek pa bo govoril o PrivaL1 ni šoli «La Maison*. kat®1 jc leta 1970 ustanovila sku' pina staršev in nekaj študentov louvainske univerze 23.10 POLICIJSKE ZGODBE - sC rijski film 24.00 DNEVNIK Koper 20.30 Diisseldorf: Lahka atletiki’ 21.15 DNEVNIK 21.35 ZADNJI PLEN - film,.. Film je režiral Rudolf M te. V slavnih vlogali nastopajo VVilliam Holden, Nan« Olson in Barry Fitzgerald 22.55 Diisseldorf: Lahka atelika Zagreb 18.15 DNEVNIK 18.45 Kapetan Mikula Mali 20.05 Kulturni pregled 20.30 DNEVNIK 21.00 Glasbena oddaja 21.50 SERPICO — serijski ‘‘m ŠVICA 19.30 Poletni programi za dino: Risanke 20.30 DNEVNIK 20.45 Škotski zakladi 21.15 D regionale 21.45' DNEVNIK 22.00 MALA ROBINZONKA mla' TRST A 7.00. . 8.00. ,9.(10,. 10.00. 11.30. 13.00, 14.00, 15.30. 17.00. 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro julro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05. 11.35 Pred-poldanski omnibus; 12.00 Glasba no željah; 12.50 Socialne službe na območju občine Devin - Nabrežina; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Gradovi na Goriškem: «štanjelski grad*; 18.20 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30. 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Orkester Robert Denver; 12.05 Glasba po željah; 12.40 Izletnik; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz...; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Popoldanski koncert; 15.30 Italijanski zbori; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Naši otroci in mi; 16.10 Kitarist Franco Cerri; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Tops-pops; 19.35 Naši zbori pojo; 20.30 Crash; 21.00 Glasovi in zvoki;'21.35 Rock party; 21.55 Kako se počutiš?; 22.35 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.0, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.00 Holly-wood med mitom in realnostjo; 11.30 Glasbena oddaja; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Glasbeni program z Antonello Lualdi; 14.05 Vzgoj- na oddaja; 14.30 Mreža v vodi. r® dijska igra; 15.05 Glasbeni P.-grami; 15.30 Glasbeni grehi; <**; 18.05 E. . .State con noi; 18.35 = Čanje z VIP; 19.20 Večerni P£. grami; 20.10 Radijska igra v niaturi; 20.25 Diskoteka «0!Pi' 21.00 Klavirski koncert; 23.05 L ko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, }*■'£' 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila: 6.00. 7.55 Oni d> gi dan: 8.45 Prelepi letni čas Ej letje; 9.32 «Emiliano Zapata*. ,j dijska igra; 10.12 Počitnice v n» F; 11.32 Pesmi za vsakogar! J- ’ „ Petkova pripoved: 13.00 Glasu potovanje okoli sveta; 13.40 manca; 15.00 Oddaja za bol o*,. 15.45, 16.33 Tukaj Radio 2 P0l®3j 17.30 Morje moj prijatelj: Orkester Franco Micalizzi; ‘.'jij Big mušic; 19.50 Supersonici ^ ' Glasbene novosti za mladino. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, ^ 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 19.00- ^%0 Poročila: 6.15 Danes za vas; ’g. Rekreacija; 7.50 Dobro iu^'snji troci!; 8.20 Beseda na dana 08 dan; 8.30 Iz naših sporedov; 1», Glasbena matineja; 10.05 Rj^jO ska šola: Vrtiljak uganka: ne Parada orkestrov; 10.40 lz ^f5jpv; tradicije jugoslovanskih nato® p0 11.40 turistični napotki; ^ Talijinih poteh; 13.10 Z orkes« e. in solisti; 13.30 Kmetijski a priti; 13.40 Pihalne godbe; 14.3”. jn poročajo vam. . .; 14.50 čl°v®.ica; zdravje; 15.05 Glasbena pravlJ 15.15 Naši umetniki mladifli slušalcem; 15.30 Glasba po ze i'fi.35 16.30 Napotki za turiste; Glasbeni intermezzo; 16.4o gost; 17.00 «Vrtiljak»; 19-05 ^ji; prijatelji; 20.35 Lahko noč, 20.45 Minute z ansamblom j5 Dovžana; 21.00 Stop pops 30’’ ijii: Oddaja o morju in pomors* j0. 23.20 Besede in zvoki iz l°f£rno. mačih; 24.05 Literarni nok' Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite potrpežljivi, pa čeprav s svojimi pobudami ne boste dosegli postavljenega si cilja. BIK (od, 21.4. do 20.5.) S pomočjo podpore, ki jo uživate, boste premagali vse resnejše poslovne težave. Sprejeti boste morali nekaj važnih odločitev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Trenutek je zelo primeren za sprejetja odločilnega ukrepa. S svojim razumevanjem si boste pridobili nove zveste prijatelje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne vztrajajte na nekem stališču, preden zanj nimate zadostnih doka zov. S svojim zdravim razumom boste premagali nekatere sebične nagibe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vso pozornost posvetite nekaterim šibkim točkam svoje poslovne organizacije. Neskaljeno vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obstajajo imenitne možnosti, da si zagotovite podporo zelo vplivne osebe. Večer je primeren za prijateljska srečanja. «1 I#-) TEHTNICA (od 23.9. do ^jgVi-Izkoristite svoj vpliv za uV ^jslj. tev nekaterih zanimivih za eSpi' Okoliščine bodo pospešile u čitev vaših načrtov. 22- ŠKORPIJON (od 24.10. 11.) S trdno voljo boste Pr®kater^ vse ovire. Na osnovi nelthoSie svojih današnjih zadržkov, kasneje utrdili svojo sr, š/i )2 * STRELEC (od 23.11. doj^je Če se boste omejili na P n j® svojih stvarnih možnosti, * gjjgj-uspeh zagotovljen. Ne odi’0 te se svojim odgovornostim- 0 j,) KOZOROG (od 21.12. do pe-Ne vztrajajte trmoglavo P . ti' ivtaln I/ ■.> I nnotfo kem poslu, katerega uSPetiijv-ključek ni trenutno nedoseg., V VODNAR (od 21.1. do vojem poslu ne računajte n vj|i ve kakšna zadoščenja. oa,0tju 1 boste spore, ki so v nasP1 vašim načrtom. . tsi0' RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ae; tovljen je uspeh v vseli tis Sijanjih, ki zahtevajo smisri u-plomatičnost. Dosegli ^os |„stnri>11 speli v pogledu utrditve ugleda. KOLESARSTVO SP V VENEZUELI ATLETIKA V DUESSELDORFU Ala dirki na kronometer Danes prvi zmaga sovjetske ekipe Srebrno kolajno je osvojila Italija, bronasto pa Poljska SAN CRISTOBAL — Včeraj so "? SP v San Cristobalu podelili pr-^ naslov v cestni vožnji. Kolesarji tekmovali ekipno na 100 km dol-® Progi na kronometer. Zmagali f1 Sovjetski tekmovalci, ki so si ta-priborili prvo zlato kolajno v •boški konkurenci. Drugouvrščeni j^Pi, Italiji, so zadali več kot dve Minuti in pol zaostanka, tretja pa j1’ je uvrstila Poljska, ki je v tej “Sniplini branila svetovni naslov. Sovjeti so vodili že po polovici ?lrke in prednost večali iz km v J®- Bolj napet je bil boj za drugo Jtesto, med ekipama Italije in Polj-?.e’ ki se je za 22 sekund' zaklju-*» v prid prve. Omembe je vred-j“' da je bila sovjetska postava ,Sa' ki je v Montrealu osvojila o opijski naslov. KOLAJNE SP 77 Ndr SZ M*«wmska *RN *aP"nska CSSR Riglja fol.iska Italija Norveška »»'lija ®vica Il»uada Britanija Avstralija izvzamemo ekipi Belgije in j ki sta se uvrstili na četrto, j' Peto mesto, so ostale evropske 4 ?reventance popolnoma odpove-Vg ' Preseneča pa visoka uvrstitev Hjjezuele, ki se je s šestim mestom JNje uvrstila med latinskoame-Lairri ekipami. Po mnenju stro ^Pjakov naj bi vplivali na slabo "Stitev evropskih ekip predvsem vroči- iisiS*lcv evr°Pskih ekip pred ».'“»a nadmorska višina in ^ ki je hudo pripekala med dirko. VRSTNI RKD l- sz *• Italija J Poljska Belgija ?• CSSR 5' Venezuela ■ švedska "• V. Britanija 2.10’29" 2.13’07” 2.13'29” 2.18'04” 2.i8'n” 2.19'07" 2.19T9” 2.20'26” Zmagovalci sp n ,. MOŠKI Caterji s startom na mestu: Thoms (V. OTja) v.kovalna vožnja: Durpisch (V. a) «le i^tna vožnja: Geschke (NDR) Iv^j® za motorji: Mineboo (Niz.) Lp »a točke: Toume (Belgija) l^dovalna vožnja - ekipno: NDR h »bi na kronometer: SZ Cofesionalci Ij.jiovalna vožnja: Braun (ZRN) .»em: Vackar - Yymazad (Češko-Cv»ška) lijiala za motorji: Stam (Niz.) °stna vožnja: Nakano (Jap.) liju ŽENSKE žjJl^tna vožnja: Careva (SZ) v.edovalna vožnja: Kuznecova (So-Jatska zveza) delovanje ZSŠDI i to.) ,V1- & P 33; »ril* >s‘e 12> .? d«! ).i'’ n«' jVl1' tP P. d>' P ^ kem tečaju popolnoma strinja. Pri Banih je prostor za treniranje idealen, igrišč je dovolj, tečajniki so mladi in kažejo veliko volje do dela. Poleg tega pa bo tečaj koristil tudi našim mladim trenerjem, saj je to idealna prilika, da se v praksi spoznajo z vsemi trenerskirpi elementi, pa tudi s težavami tega »poklica*. Na vprašanje, če bo ta tečaj nadomestil dolgoletna treniranja v Rovinju, je prof. Drasič dejal: «Mislim, da to treniranje pri Banih Rovinj celo prekaša. Sem so prišli le tisti odbojkarji, ki jih odbojka res veseli, v Rovinj pa je, žal, preveliko število igralcev hodilo na poceni in prijetne počitnice. Pri Banih pa je v bistvu ves dan posvečen treniranju. Naši najmlajši se tako tudi navadijo na prave delovne navade, ki jim bodo pri bodočih treningih v matičnih društvih prav prišle.* del tekmovanja za svetovni atletski pokal Med nastopajočimi tudi Mennea, Stekič in (morda) Savič DOSSELDORF — Na osmih tartanskih stezah Reihenstadiona v Diisseldorfu se bo drevi pričel prvi atletski svetovni pokal. Osem reprezentanc, tako pri moških, kot pri ženskah se bo pomerilo na tem kakovostnem tekmovanju, od katerega lahko pričakujemo vrsto odličnih re tultatov. Današnji spored je naslednji: MOŠKI 19.45: 400 m z ovirami 12.40: met krogle 19.55: 800 m in skok v daljino 20.15: 100 m in met diska 20.40: 10.000 m ŽENSKE 18.50: met kopja 10.15: skok v višino 19.35: 200 m 2C.25: 1.500 m 21.20: 4x400 m Že iz sporeda je razvidno, da bomo priča zelo zanimivim tekmovanjem in ni izključeno, da bo izboljšan kak svetovni rekord. Mislimo predvsem na tek na 800 m, kjer se bosta ponovno spoprijela Kubanec A. Juantorena in Kenijec Mike Boit. miiiiMiiiMiiiiiniiiinmmimiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiMiiMimiinimimiiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiniiiniiimnmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinimuMiiniiHMMmMHimi NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL Primorec v polfinalu turnirja po zmagi nad proseško ekipo Danes bosta na sporedu tekmi Portuale-Domio in Vesna-Breg ^ ar»j se je pri Banih, pod po-Cjteijstvom ZSSDI začel deset~ 'k ■ odbojkarski tečaj za začet-ii k ’*> začetnice naših društev. Na-‘iif^Jnlajši odbojkarji bodo tu tre-dvakrat dnevno po dve uri, C11 čas pa bodo napolnili z raz-^'dtodavanji, sprehodi, gledanjem j » filmov in podobnim. Itj Resorja Franka Drasiča, ki je M.Banih koordinator trenerjev in \Voren za tehnično plat treningov V.vPrašali naj nam pove nekaj C: 0 lučaju samem, njegovem -aju se je včeraj zaključil atletski dvoboj med moškima renrezentancama Grčijfe in Francije. Zmagala je Francija z 219:172. V A y NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Hajduk na vrhu razpredelnice V zadnji tekmi četrtega kola 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige je v Kosovski Mitroviči Hajduk premagal domačo Trepčo s 3:2 (1:1). Igra obeh enajsteric je bila dokaj slaba in tudi precej groba. Popolna lestvica prve lige je po tej tekmi naslednja: Hajduk in Partizan 7 Sloboda in Osijek 6 Dinamo 5 Crvena zvezda, Budučnost, Vojvodina, Borac, Čelik, Radnič-ki in Zagreb 4 Sarajevo, Rijeka in Trepča 3 Olimpija in Velež 2 Beograd 0 V naslednjem kolu bo v nedeljo ljubljanska Olimpija igrala v Mostarju s tamkajšnjim Veležem. V okviru Gajinega «5. športnega tedna* sla sc na Padričah pomerili med seboj tudi ženski odbojkarski ekipi Sloge in Bora NIJMEGAN — Nizozemska državna nogometna reprezentanca je premagala Islandijo s 4:1. Srečanje je bilo veljavno za 4. kvalifikacijsko skupino evropske cone za SP, Po tem srečanju je lestvica v tej skupini naslednja: Nizozemska 7 točk. Belgija 4, Islandija 2. Severna Irska 1. Belgija in Sev. Irska imata tekmo manj. V OKVIRU PETEGA ŠPORTNEGA TEDNA ŠZ GAJA Na Padričah bo jutri na sporedu tudi teniški turnir naraščajnikov V ženski odbojki zmaga borovk nad slogašicami Druga ekipa Gaje najboljša na orientacijskem pohodu BERN — Povratna nogometna kvalifikacijska tekma za nastop na pokalu pokalnih zmagovalcev med švicarskim moštvom Young Boys in Rangersem iz Glasgoiva se je zaključila z 2:2. Ker je v prvi zmagal Rangers z 1:0, se je uvrstil v prvo kolo tega tekmovanja. (IIIIHIMIIMMlIlHIIIHIMIIIIIHHMIIIMIIIIIHMIHIIIIIIIimMIIIMHMMIIIIIIIHmilHllllllinilHIIIIIIIMlIlllllIMfnIII TENIŠKI TURNIR V okviru 5. športnega tedna Gaje, bo jutri na domačih igriščih na Padričah tudi teniški turnir naraščajnikov. Finalne tekme pa bodo v nedeljo ob 14. uri. Prav letos, ko športno združenje Gaja proslavlja 10-letnic" svoje u-stanovitve, je njena teniška sekcija posvetila posebno skrb naraščajni kom. Pri tem jo je namreč vodila odločna volja, da si čim prej ustvari nov, mlad in tehnično podkovan kader. Pod vodstvom Borisa Košute je zato v poletnih mesecih organizirala lepo uspel začetniški in izpopolnjevalni tečaj. Udeležilo se ga je 39 mladih fantov in deklet, štirje izmed najbolj obetajočih, in sicer Luka Grgič, Maks Grgič, Pave! Kalc in Pavel Korbo, so bili nato ob koncu julija na enotedenskem izpopolnjevalnem tečaju -V Kranju pri TK Triglav. Tu so se še bolj navdušili za tenis in izpilili tehpiko, poleg' tega pa je bilo poskrbljeno še za razvedrilo, saj je TK Triglav popeljal ATLETIKA NA VČERAJŠNJEM MITINGU V Tržiču osebna rekorda Sedevčiča in Marzarija Na splošno pa tekmovanje ni dalo boljših rezultatov Na včerajšnjem nočnem atletskem mitingu v Tržiču smo zabeležili bolj skromne rezultate, nastopajoča borovca Marko Marzari in Adrijan Se-devčič pa sta kljub temu močno izboljšala svoja osebna rekorda. Prvi je nastopil v teku na 800 m in je bil tretji v prvi skupini, mlajši Se-devčič pa je bil drugi na progi 1500 m, k")er je izboljšal svoj osebni rekord skoraj za 10 sekund. REZULTATI 400 ih zapreke: L Vrabec (CUS) 1’02"6 Krogla: 1. Fadelli (Libertas Sacile) 11,83 m 80« m (1. skupina): 1. Speccogna (Valnatisone) 2’04' '4; 3. Marko Marzari (Bor) 2'05"9 (2. skupina): 1. Felicetto (Brigata Gorica) 159”9 200 m: 1. Facchin (CSI) 23” 1500 m: 1. Loschi (Libertas Sacile) 4’25”2; 2. Adrijan Sedevčič (Bor) 4'2H'T > KOLESARSTVO Dirka po Furlaniji VIDEM - Določili so že potek proge za letošnjo kolesarsko dirko po Furlaniji, ki bo na sporedu 10. septembra. Proga bo merila skupno 222 km in bo vodila skozi področja, ki jih je najbolj prizade' lanski potres. Start dirke bo v Forni di Sopra, cilj pa v Pordenonu. naše fante tudi na izlet na Bled. Nadaljnji razvoj vseh naraščajnikov bo od zdaj odvisen v prvi vrsti od mladih samih in njihove volje. Kot rečeno, bodo že prihodnjo soboto in nedeljo imeli priložnost, da pokažejo česa so se naučili. Teniška sekcija padriške in gro-pajske Gkje Vabi zato vse tečajnike, naj se zberejo danes, v petek, na igrišču, kjer bodo priprave za zaključni turnir. L. V. ODBOJKA ŠZ Bor - Sloga 3:0 (6, 11, 14) BOR: Hrovatin Dragica, Kalan Ingrid, Kus Viviana, Bolčina Tanja, Pernarčič Sonja, Glavina Anamarija, Mesesnel Erika, Kalc Katja, Mahne Bruna, Župančič Irena, SLOGA: Grgič Mira. Debenjak Nadja, Krisani Ticijana, Križman-čič Milenka, Grgič Suzi, Grgič Neva. V sredo zvečer je bila na vrsti odbojka. Na padriškem igrišču sta se pomerili ženski ekipi Bora in Sloge. Obe ekipi sta se predstavili prvič na igrišču po dolgem poletnem premoru in to je bilo razvidno bodisi v okrnjenem številu igralk, kot tudi v igri sami, ki je tu pa tam pešala in ni pokazala vsega, kar bi lahko pričakovali od obeh ekip. Sloga je morala klon ti Boru v vseh treh setih. Prvi set je osvojil Bor brez večjih težav Nekoliko težje mu je to uspelo v drugem, ko so slogašice nanizale kar 11 točk. Zadnji set pa je bil do zadnjega izenačen, vendar so izkušene borovke s komaj dvema točkama prednosti (in v podaljšku) osvojile zasluženo zmago. * * * Z odbojkarskim turnirjem se tudi PETI ŠPORTNI TEDEN GAJE bli ža koncu. Prijatelje in navijače gro-pajsko - padriškega športnega zdru ženja pa čaka še vrsta zanimivih športnih sestankov. Omenimo naj nočni maraton Gaje, ki je v prejšnjih letih privabil nič koliko navdušenih udeležencev in gledalcev ter balinarski in teniški turnir. IZIDI ORIENTACIJSKEGA POHODA Letošnji 5. športni teden Gaje je startal v Gropadi 27. avgusta z o-rientacijskim pohodom. Pohoda so se udeležile številne ekipe ŠZ Gaja ter ekipi iz Devina in z Opčin. Na podlagi odgovorov in časa je končni izid tak: 1. Gaja II s 30 točkami (s postavo: Enzo Pečar, Luka, Maruška, E-lena in Martin Grgič), 2. Gaja VIII z 28 točkami (Josip, Mira in Luiza Grgič). 3. Gaja VI s 27 točkami (Fabio Milkovič, Pavel Stranščak, Dario Kralj in Cinzia Coslovich). # * * Spored Danes, 2. 9., na Padričah: 14.00 Teniški turnir (začetniki) Jutri, 3. 9., na Padričah: 8.30 Teniški turnir 16.00 «Ex tempore* 20.00 Nikini tek Gaje 21.00 PLES z ansamblom »Potepuhi* iz Velenja Nedelja, 4. 9., na Padričah: 8.30 Teniški turnir 9.00 Balinarski turnir 14.00 Finale tenisa 16.30 Nogometno srečanje (Gaja -Dvori - Izola) 19.30 Nagrajevanje, govori in koncert godbe na pihala 20.30 PLES z ansamblom »Potepuhi* iz Velenja FOREST HILLS — Včeraj se je v tem kraju pričelo odprto mednarodno teniško prvenstvo ZDA. V prvem kolu ni prišlo do večjih presenečenj, saj so se vsi najboljši uvrstili v drugo kolo. Od bolj znanih igralcev sta bila izločena le Mark Cox iz V. Britanije in Mehikanec Paul Ramirez. Adriano Panatta je po slabi igri premagal Franka Geberta iz ZRN s 6:4, 6:3. BRESCIA — V prijateljski nogometni tekmi sta včeraj igrala Milan in Brescia neodločeno 1:1. Najprej so prišli v vodstvo domačini z Vi-ganojem, v drugem polčasu pa je Milan izenačil z Antonellijem. VLADIMIR GRADNIK se je na koncu le sprijaznil s to možnostjo, je !Wnaklonjen ideji, da bo ta ofenziva verjetno na Krasu, )f0} Palmanovi, zato so bile tudi rezerve postavljene bolj v‘ Soriški Furlaniji. Da bi Avstrijci in Nemci napadli H ^ninskem delu gornjega Posočja, je najmanj verjel Utiraj izključil to možnost. To je potrdil še dva dni u 'lij Upadom, 22. oktobra, ko je obiskal komando IV. kor-llJ? in položaje pri Bovcu in na Stolu. Pri tem je iz-H *Ne verjamem, da bi sovražnik tu mogel napasti Vas Pregnati! Avstrijci naj le pridejo! Poslali jih bomo 8pt,ehod po Milanu, da si jih Milančani ogledajo.* i« v^0se< petdesetletna ženska podaja iz Nemčije v Rim s popolno alpinistično o-premo, ne da. bi se je nameravala posl užiti. Včeraj' so preiskovalci spet zaslišali oba aretirana karabinjerja. Po zasliševanju je njun branilec, odv. Trovato, izrazil optimizem in napovedal. da bo še danes vložil novo zahtevo po njuni osvoboditvi, (trn) Na sliki: Anneliese Kappler kaže lasulje, ki se jili je posluževala, (la BONN — Pod pritiskom nekaterih strank in organizacij so mun-chenske oblasti končno orepoveda-le veliki neonacistični shod. ki bi moral biti jutri, v soboto, v bavarskem glavnem mestu. Shod i® organiziral lastnik skrajno desničarskega časopisa »National Zeitung* Gerhard Frey pod geslom: «Zakaj naj bi za večno plačevali zaradi Hitlerja?*, moral pa bi biti tudi neke vrste veliki praznik ob o-svoboditvi nacističnega krvnika Herberta Kappierja iz rimske vojaške bolnišnice. Oblasti so se odločile, da prepovedo shod, potem ko so se protestom komunistov in bivših preganjancev nacističnega režima pridružili tudi nekateri socialdemokratski poslanci. Oblasti so morale tudi upoštevati, da so nekatere demokratične organizacije napovedale protimanifestacijo 1 pod geslom: «Miinchen ne sme drugič postati prestolnica nacizma*. Za en primer strogosti do nacistov pa beležijo v Zahodni Nemčiji lll»lllll•llllllll•l••*»nllll••lllln•l nit mm lll,,l•l»ll••t•l•l••*,•lllll,mllll»ll•,,*•l,*,ll,,••,•*•ll DOMNEVA SLONI NA DEJSTVU, DA GA BREŽNJEV NI SPREJEL Obisk Siada Bar reja v Moskvi neuspešen? MOGADIŠ — Predsednik somal-1 o moskovskih pogovorih, kar pome-ske republike Mohamed Siad Barre ni, da tudi ni mogoče verodostojno se je včeraj popoldne vrnil s tri opredeliti dejanskega stališča so-dnevnega obiska v Sovjetski zvezi. | vjetske vlade do krize na «Afriškem rogu*. Zunanjepolitični izvedenci vsekakor pripominjajo, da je bil Barre-jev obisk v Sovjetski zvezi poluraden, zaradi česar naj bi tudi bilo treba razumeti «zapetost» moskovskih krogov. Kljub vsemu se le ni mogoče otresti suma, da so hoteli Sovjeti z Btežnjevovo odsotnostjo predočiti Somalcem eksplozivni položaj na «rogu» oziroma neodobra vanje dospcJsflj®!. mogadiške politike. Ni seveda znano, kaj so štorih Ko-sigin, Gromiko in Suslov, da bi pregnali možnost somalske naslonitve na Zahod. Vprašanje je seveda zelo pri srcu drugim afriškim državam, ki skušajo zadnje čase posredovati za miroljubno rešitev eUopsko - so-malskega spora, tako je na primer včeraj dopotoval v Mogadiš zunanji minister Ljudske republike Kongo Openga Theophile, ki je dostavil mo-gadiški vladi posebno priporočilo kongoškega predsednika za pomiritev. Žal vse kaže, da taka in podobna posredovanja ne bodo pomagala, dokler se ne bo umiril nacionalistični ogenj vojskujočih se taborov, (dg) V Mogadiš je dopotoval s posebnim letalom sovjetske družbe Aeroflot. Pred povratkom v domovino se je nekaj ur ustavil v egiptovskem glavnem mestu, kjer se je sestal s predsednikom Sadatom. Beseda je tekla o kritičnem položaju na «Afriškem rogu* oziroma ustreznem stališču Mengistove vla de. Nadrobnejših vesti o pogovorih ni, dejstvo pa je, da pripisujejo zunanji opazovalci Barrejevemu postanku v Kairu dokajšnjo pozornost; to pa zato, ker velja danes Sadato-va vlada za trdno zaveznico Zahoda. Okoliščina daje pač misliti, da se je Barrejeva misija v Moskvi zaključila neuspešno, V Mogadišu, kjer je državnika po prihodu sprejel med drugimi sovjet ski opravnik poslov, doslej še niso komentirali Barrejevega obiska v SZ, čeprav pomenljivo opozarjajo na bi bila čim bolj neopazna, žena na- dejstvo, da se somatski predsednik cističnega krvnika trdi, da si jih jc ni sestal z Brežnjevom. nabavila, še preden je začela mi- Spričo gornjega res ni mogoče postiti na osvoboditev moža. I tegniti nekega treznega zaključka ...........iinMMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiuii.imiiiiiiiiimMiiiiiiiNiiiiiimnmiiimmifi.... Proti gradnji jedrske elektrarne nešteto primerov popustljivosti-Včeraj je na to javno opozoril predsednik židovske skupnosti v Berlinu Hainz Galinski, ki je t*1-zval zveznega in regionalne mri1' stre, naj brez nadaljnjega odlašanja prepovejo manifestacije, ks; terih namen je ali minimizirati. a 1 celo opevati nacistično pretek lost-Ne gre tu več za nepoboljslj’^® starčke, ampak za tisoče in tisos® mladih. Židovska skupnost — 1 dejal Galinski — je doslej molčala, toda spričo čedalje širšega ®v sega tega pojava mora odkrit® govoriti. Da se vedno več mladine udri6" žuje neonacističnih shodov, je 0®" trdila tudi 45-minutna televizijsk* anketa .ki so jo oddajali sinoči P° prvem kanalu zahodnonemške .‘j-levizije. Med drugim so oddaja filme teh shodov: morje zasta z runami, kljukastimi križi, °J’1' baklade, vežbanje oboroženih sku pin, opevanje »germanske rase* zaničevanje vsega tujega. Tudi s,l. gani so ostali isti, kot pred 6td desetimi leti: «izdajalce na ^ c šala*, »proč s pogodbami z »zn ■ dom», «zvestoba domovini*. v . zadju pa velike slike Hitlerja drugih nacističnih »herojev*. Po mnenju avtorjev ankete ^ luje v Zahodni Nemčiji naimanl neonacističnih organizacij, ki zdi žujejo več tisoče v mladih fa'13 kov. Med oddajo so tudi intervri ^ vali nekatere mladi- neonaciste. * vedali so, da sa pristopih k lie,. nacističnim organizacijam zara »občutka skupnosti*, pa tudi. k se na shodih in taborjenjih za,) vajo. Glede političnih vzgibov » so povedali, da so sc pridružili n čistoč, ker da «je preveč komu stov», «di bi se borili proti bol)6 vizmu* itd. Militarizem in pripravljenost pa boj sta tudi osnovni načeli ^ imenovanih »nacionalnih nen?S-..a-neodvisnih združenj*, ki organ'2' jo desetdnevne seminarje, na '4a rih se skupine 60 oseb učijo 1 ljenjepisov Hitlerja. Doetiitz8 drugih. Druge organizacije V1 • filme, v katerih opevajo vttl »podvige« nacistov. Avtorji h. so opozorili, da so do pred n.?Y;a-nim take filme v glavnem nf1'1 li gledat samo starejši ljudje- ri. daj pa je najmanj polovica dalcev mladih. , V oddaji so tudi pokazali b°sa'jS. ke z nekaterih nedavnih ne°ba ,. tičnih shodov v Hamburgu. , a »u heimu. Frankfurtu. V Hainbu se jc 15. ma ja letos zbralo n,a ‘ rfi> tine oseb. da bi poslušali bnj^sa Vprašanje gradnje .jedrskih elektrarn čedalje bolj razburja italijansko javnost. Predstavniki tako imenovane »zgodovinske levice* se ustreznim načrtom■ načelno ne upirajo, pač pa proti njihovi uresničitvi bučno demonstrirajo radikalne politične sile. Na sliki protestno zborovanje v Montaltu (Lacij), kjer je v gradnji jedrska centrali- (Telefoto ANSA) iiiiim>i(itiiiiMiiMinii. destagu bivši komunist We , ne-Naj pojasnimo, da je Wehne čelnik parlamentarne skupin® ne socialdemokratske strank • Niso torej samo neonacj®*^ organizacije tiste, ki pov®u, njj-prvake proslulega režima. M®rignili bolj vnete zagovornike naCl |(Ci0' zločincev spadajo časopisi pe • ,gl» namega založnika Axla ji in v prvi vrsti «Die Welt», jn še včeraj objavil ne ver je' izzivalni članek, v katerem .ut* zuje», da je bil krvnik Mart6 v0-Walter Reder nekakšen vzor ^ij, jak, čigar edina krivda ^ ^rv da je porazil «komunisticn m dites, kot list označuje partizane. List pravi, da sP zani delovali za hrbtom n. piš4-1 vojakov, da pogostoma sP10 s0 ** imeli vojaških uniform, n8,-* posluževali žensk kot km -(jo*; da je bilo prebivalstvo ^‘i.jilio'? ta z župnikom na čelu na - jppo strani. Značilnost spopado* . j« partizani in nemškimi petLjvii*' bila, da so se pogostoma \0fj v obljudenih krajih in da sTaisti' v njih našli smrt tudi. med njimi ženske, starci >n g(. Po mnenju časopisa 1e der obsojen na pritisk . nrt sto v. ki so se na ta na4-1 s0 ž* ščuvali za vojaški poraz, ki ^le-doživeli v Marzabottu. <^*e0(ja \ pa italijanskega sodstva. g|cC;*' (»milosti Rederja, ker se m svojih zločinov, list komenti ’ j ifl sa pa naj bi se kesal P°A #a večkrat odlikovani vojak? & ,Q n*1’ ge nad eno najboljših m nevarnejših komunističnih ,,a!ilja' Svojo kopico laži časop1? čuje s trditvijo, da Reder^arzabu! tudi za smrt prebivalcev * pj.fP ta. ki so jih zakrivili sarVj‘ ki 5 zani, ali pa anglo-america bombardirali vas. (trn) --------- v ^ VIAREGGGIO (Lucca) 77 -st o*; letu je včeraj izdihnil Atiifj časnikar Luigi Pezzini. M®d jjst«; je bil sodelavec in dopis*1,. «Corriere della Sera*, .«u7jJsA-in «Tirreno» ter agencij®