<X.: ' v V Clfici. v ptfek U. ttjl 1867.
Vredoitftvo: 1
aa Travniku It.t77.1. na.Mr.(ono •kriii tudi «a nrpoliljanja lista). ' PrajeiaajoseupUfllo vaakori-M ooaiiiU tudi v nealovsiiakatn
K'.. ti vsako naUsno vrSlo V Vr., i* »o omaiiilo umi) m kril natiano, <5* dvakral, t kr., 6* Inku, 10 kr. v. — Povrh leg. Io vsak krat SO kr. aa (tempelj.
LIST
Lifft »t
' Izlila vsak petek.
Narolnins a piltnino tr*J m*U «■ e«(o Mo 1 gdU., m pol Uu I goM. /'
Naroči In a pisana in' rrklaasae.j« naj sa poiiljajb vraduiitvu.
Poaaaini liali ae prodajajo v Corir.i pri bukvarii g. Sobarji
~ " i 4 t ' •
i Travniku po 4 aoldar.
pOBpbno za primorsko-dožolno, pa tudi eploh aloveiiH^o zadeve.
zgodovinske drobtince
o larul cerkvi v kanalu ua «orlikem.
' '■)'■■' ' •	{Dalje-, glej liti 20.)	'
' V tom čaau jo vživalk cerkev sir. Martina vAvči neko planino na Lokvah, od ktoro je vsako lptp plačevala grofu Goriškemu Lconardu za najomSčino dva planinska tira. In tistim, ki so jq. nesli v Gorico, so jo 1473 plačalo 20 šilingov. Namesto sira jo plačavala ( oerkev 163C , kot najomščino za to planino 20 repa r-1 i jev čbacnov)'iii 8 soluov ft rejpar, po nemški batzen. = | 4' ■fark' krp. (dabant in avictumj. Dandanašnji ima j^LvlPtasrenjatisto planino;.kako jo pa nicj v posest prišla in. še kaj druzega, naj ostane zamolčano v teh drobtiii«WfZa ncmlko jezikoslovce navodemo izvirni odpis zgoroj'oinenjene^niuctnrio pogodbe, kakor je v cerkvenih računskih bukvah zapisana: **!'' Icb, Ambroi pijo <Jt6.žoU: dcs Hochgobomcn , FOraJcn	Herrri Graff Lconhartcn Graffcn zu
tt "Cfora nni ia Tyrol' ctc. amptman l>ckcn das ich don „ vori alls verzinst Hkb cin albon genannt am Lack-m wach ob nnser Liebon Fravvenob Vveittenburt nnd wer-„ den meinem gpadigen Hcmi von GOrz ete. jUrlich , 'da von zinaca zwen alb cbfis das ist .geseheben am - Samztug nach unser Lieben Frawcntag in dervasten mrio dni LXVIIJ.tt
Vrazjasnjenje tega naj dostavimo, da wunser Lieben Francu ob vveittepburt" se pravi, po slovenski: Preč. Devicb Marijo ha Vito.vUah frad Sempasom). Okrajšana letnicaje '14aa •-"""
da ao znali, JNemci, lepo imena dajati na- ]
________ n krajem? I;r-/L.. 1471 je bila poaveČe- i
ha oerkev ss. mm."Primoža.in Felicijana v Loma. L. j 1496 dno 20. juo. jo posvetil'Andrej Faleo, škof Me-tonenski, cerkev/Iv. Stefanav Levpi [sita šuper villam ! Le upa, Canalis Runcin«, Aguil. dioee. jurisdictionis spini. Monasterii et Abbaii« Rdaacenaisj. V Kanala' ,,Ročinflkqm" jozadelj razločka od drugega Kanala,
lsij9;^..Be«oikpni.1■. ■ ".!' „ J^ja-pil* Kanalšjta fara zelo raahodna, po hn-^-^te^eha. poskrbelo se je Že narmanj L 1490 za to, c& Te t Avči Inl postavljen stanoviten kapelan, kte-regaoHastpa ni bila tako otSirna, kakor kapelan o v v pozn^lih letih. Oskrboval je sedanje vasi Avče, Lcv-po,' Kal ja Lom. — Lokovca ni bilo le takrat —
. Od L '1495 dO 1511 je bil fafmoŠter Filip di Luchtenu>(tfdcr iz 'Opričo doma. L. 149C bo bile potne- ! jene prcdpravico (privilegia) opatiji.IJo^Ju-jrJeiiKa- j nalskib krajih.' Q njegovi do^i L 1500 je bila v farol
cerkvi (Če 16 ne poprej) vpeljana bratovSina prosv. Eelnega Telesa," ktera je po malem in malem si spravila lepo premožonjo, da si jp nekaj zemljišč in hiš naku-jjjlaj imela jo tudi svoj urbar. L. 1764 je odrajtovala
cesarskih davkov 2 gold. in 21 kr. in 1 gl. 10 kr. do mcstikalno doklade.	. .<
L. 1501 se najde nek pomanikljiv ostank ali sled farnega urbarja, to jo, zapisek davščin, ktero so se fajmtStru v bl*gu odrajtovalo. Pisano so to bnkvice s grdo spačonimi gotiškiml Črkami, kterc, — kakor mnogo drugega,—jo teikč brati. Politiški (gnijšinski) ju-riudiecnt jb bil 1507 po vo^ji ccsarjevi Simon (Sigis-mundV) de Ungersbachi- k^eri »o jo veliko prizadeval, da bo jo napravila hramba »oper UencČansko republiko. Ti nenasitljivi Benečani so nainrčč V 1507 planili na Goriško, da bi to grofijo cesarja Maksimiljanu I. vzeli. Kar jim je to leto spodletelo, ao si naslednjo leto 1508 pridobili, pa no za dolgo Časa, kjer so bili menda že 1509 odgnani. Po anirti Simona pK Ungersbacbskega jo l. J5l7 bil jurisdiccnt Juri plcm. Eck.—
y .pretoklom 15. stoletju jo bila navadna mi-ioliija za sv. mašo 8 do 12 soldovj za vigilije in YeČer-nice pa po 4 s. Libra olja jo bila po 6 solcL; orna vina okoli 60 sold.; libra sira 3 ^old; oven (kaitron) po 3 roparje iu 3 kr.= 15 kraje. star. dn.
Cerkvena klučaria so navadno VBako 1 leto potrjevali, ako sta bila aobra oskrbnika, sicer sta bila v-pilčo celo sosesko zvržena in 2 nova izbrana. Račun cerkveni, so je delal očitno pred fajmoŠtrum. Denarji so zdi, da so hranili klučarji, pa da se niso vselej. zvesto obnašali; zato je na nekem mestu zapisano „ruJ stica fidieš nulla fides/!_ L.	*
Za zidanje cerkvi so bili ljudje v tem veku menda bolj goreči, leot dandanašnji. To dobro lastnost so imeli tedai^ji. ljudje, sploh, slaba jo b^la pa U njih navada, da bo preradi pili in svoje pogodbo v oštarijah napravljali. Dandanašnji je pa šo slab&e v tem oziru, ker vlada pri mnogih velika merzlota do cerkvi, velika gorečnost pa do-pivnic.	, (Dalje prih.)
.v; gozdn ab.stv0.
-<»T~t ' Panovcc pri Gorici. ........ -
(Dopis ii Gorice v odgovor dopisniku ia Sa/« v listu (9.)
,.Od kod botno dobivali Btcljc, čo nam jo Panovcc odpovč?— Nila poU& no rodijo, če jih ne gnojimo, ipnrez stelje—ni gnoja!" Tako nekako loii nck-d6 iz Scla (na Ipavskcm) v Vašem cenjenem listu od 10. t m.	_ ;	. . /
Brez gnoja, polje ne diya pridelka .f Resnično. Pa, ali ne verjameš, piijatel, d^ kar velja o polji, velja tudi o -gozdu, in. da bočo biti tudiv.gozdu zemlja gnojena, Če nočemo, da bo v kratkem času vsa izmolze na?—Po veČem z lisljem ali (pri bvojevji) z iglami (ali Šili), ki sognjijojo in so v prst spromonč ter zemlji iz-srkano. redivno soko povracajo. ; ' '
Poglej zdaj naš Panovoc, krasni ta gaj, ki ga je
ljufc«. »tvarnik sam tu blizo mosta nasadil, in čigar Cr braajenje ie Gorici in vsi široki okbllei njcrii — iivlje-nje,—ogleduj ga nekoliko od bližo in pazljivejše; naj te pa nikakor ne moti zelena streha košatih dreves, ktora ravno zdaj nekaj njegovih ran zakriva: in videl boš pred seboj gozd, s ktcrim jo'člov0šk» roka žo t»o preveč neusmiljeno ravnala.	/.'	H4. f
To pa niso tisti brezštevilni nsiljenci, ki TqJ#' dreves lomijo, vrhe presokavajo ali cek> cela debla »o-1* sekavajo, niso oni ne,, ki geada nar r«čo škodo dfla-jo; poSkodnj^jo ga rea, ali, da bi mu prav do živega Sli, tega no delajo oni, ampak tisti, ki hodijo listje grabitl Da je bila leta in leta navada, steljo v Paiioveu. parcelama in po nekakem rednom kolobarji v najem prepuščati, to ni imelo druzega nasledka, kot ta, da, —ker se jo vso listje do čistega pograbilo in postrgalo—, se ni zemlji trobioa tega povrnila, kar jo drovje iz nje izvleklo aH izarkalo. Kar je moralo vslcd toga priti, kažo so zdi\j vsakomu, tudi colč nezvodencu. — Ako hočemo,-da ostane Pa novec to, za kar je ustvarjeni rajda gosto obraSčejtih gozdnatih gričev,—kar je t(t ves ttikajinji kraj z ozirom na obncbje in zdravje jako veliko vredno,—m drugači, kot, da mu naturni t/noj flistje) Se za mnogo let, kar ga je, ves pustimo t n privoščimo.
Za tega dolj, dragi moj prijatel iz Sola, boš.niO-ral potrpeti, čo ne bo uslišan tožni tvoj glas, Gledč na tvoje potrebe in kakor se tebi ta reč kaže, mora to po* milovatl vsakteri, in to tim več. ker si ti, pošton kupec, gotovo na slabšem, kot oni, kteri si bodo vedeli, vkljub čuvajem, za svojo potrebo slnmo ukrasti, ali — nad gozdnarjom bo nikar ne jezil Gozdnar, ako se kmetovavcu vpre in mu nagaja, svoje dolžnosti in naloge "n o pozna; pa tudi kmetovavec ne smo tirjati. kar biti po nikakem ne sme iu ne more. Samo. če so bo-ta kmet in gozdnor vzajemno podpirala, boae nadlogama njunima io reči sami pomagauo.
Sicer pa ni Panovoc gotovo ne — edini kraj, kjer si selski brat lahko atelje poiščeš. — Ako hočeš priti obiskat pisatelja tega pojasnila, kterega imč tivrednik „ Domovine ", če ga boš hotel vprašati, lahko povedati sme, bodeš mu dobro došel.—Znabiti, da ti bo vedel on dati kak dober svet ali ti kai tacega razodetij da ti bo (tudi brez listja iz PanovcaJ mogoče tvoj cilj doseči.
V Gorici 15. maja 1867.	X -f X.
DOMAČA ZGODOVINA. "' ' 1 <•.
Tomlmkl punt leta 1718.
(Posl J. K.— Dalje; gl. liste 17 19 in 20.) Kakih osem dui potem Je v mestu glas počil, da bo Tominci in drogi gorjani že na poti, da Hrvate preženejo, pleiaenitaše pobijejo in vjetnike rešijo, ker jih je ■trah obšel, da bi namestnik tudi Ž njimi kaj tacega ne počenjal, kakor z Kihenberčapi. Dolžili eo namestnika nepostavnoBti, ker si eksekutivno (zvrševavuo) oblast, ki samo cesarski komisiji gre, pnlastuje.
Ta novica namestnika vsega pretrese. Brž pozove Hrvate iz Rihenberga, jih onim, ki bo bili v mostu, prfc drufci ter jih v 8olkan pošlje Tomincem vhod braniti Komaj jih trideset tje dojde, že umorijo prvega človeka, na kterega naletijo, mislč da jo Tomineo-
'Tudt grof in sodnik karminski zbere okoli 400 mož v svojem sod nilskem okraji in jih pe\jo vrb St. Martina, da bi Tomincem na tej Btrani vhod zaprl, ker raznesla se je bila govorica, da mislijo tndi po tem kraji prilomastiti, pa Že čez en dan jenja ta pravljica,-kaj ti prepričali bo se bili, da se Tominci še ganili niso, .kaj;, pa vepdar ni bilo res, ker pokazalo so je potem prT sodnijski obravnavi, da So Be bili Tominci s
• tfdnim,ak^ppm žo. vzdignili, toda poirrnill.s« sopet, ko jbo zvedeli, da Jim Hrvatje naproti gredo.
Osem dni ostanejo Urvali v Solkanu, potem pa jo mahajo v Kanal in dalje v Tomin, kjer se po ratnih vaseh razftavijo. Živež «9 jim dajali doloma kmetje, dellau 'ao dobivali it Gorico kruha; po- nj pa so morali Tominci hoditi z'voami in sicer na rabotp. ,' < • [>. Tukaj so ao Hrvatje nckojiko dni mudili in ao jlli atdam vjeli, med njim] tudi Štefana Maraia, biljoi-pika (notarja) iz Št. Periana, ki jo bil po, naV;ljdčW tje prišel vračovajo bo a Koroškega.. DolžiH so ga, da jo tudi on Tominco dražil ino vodil. Potom so Jlnrati po ondešnjom kraji domu vrp<yo, jetnike so pa grajski vojaki v Gorico odpeljali. '
Komaj Hrvatjo odidejo, jim jo žo bila druga 'četa nemška za hrbtom, ki jo bila sestavljena iz 500 mui-katirjev in 200 granatlrjov, samo starih dobro izurjenih vojakov. Poslali ao Jih z Dunaja po tolikih prošnjah in prizadovanju	so dokazovali in pojasno-
vali, da ima ta stvar tako važne nasledke, da granatir-jev in oklepnikov potrebuje. .	o
In v rosnioi, bilo je žo 400 dragonov in nokoliko dragih regimentov v Ljubljani za .Gorico namenjenih, ker so pn, Goričani provideli, da no .potrebujejo toliko moči, so so prizadovull odvrniti prihod omenjenih dragonov. _ ' '	_ (jKortdc. priA.),
PLESI NA KMETIH. ; v'-,^1
Sporoča '80 nam od več stra.nl ustmeno In pismeno, da so o priložnosti soinonjev in plesov po vaseh godijo mnogotero norodnostl In nespodobnosti, ktere so naši doželi in narodu našemu na sramoto, kor kažejo, kakč surovi, noonjlkani sp, fip nektori naših ljudi, vkljub vsemu prizadevanju vrlonaše duhovščine, vkljub vsemu, knr so je žo tudi p6 šolah in časopisih dobrega zarodilo. — „Domovina'1 ima zlasti tudi nalogo, ljudstvo našo podučevati, in mikati. Kdo bi ji .tedaj zamoril, če enkrat o kmečkih, plesih spregovori aH prav za prav o tem, kar se yeČkrat o plesih godi? Ali bi mogel svet še na daljo po kpuci ostati brez plesa= ali ne, tega nočemo tti preiskovati; tudi nočemo primer^ jati ples d, kakoršonjo dandanašnji, plčso, kakor je bil nekdaj pri starem. Kje ao naši stari narodni plesi/ki so bili lo bolj priproBta narodna jgra, koksj arnzega? Z lastnimi očmi Brno tud še videli, kako so nekdaj , v neukem kraji naše dežele — ni Še toliko let tega. imeli lepo navado, prenehati z-godbo,, kp je „ Avo-Marijo " a!l za kakega mrliča zvonilo; vsi so se med razveseljevanjem spodobno odkrili in molili. .Pojdite danasf kje najdete tako priproBtbst, ,tako nedolžnost?— Pa , bodi .temu, kakor koli: bodisi, da še velja, vsaj v nekterih .krajih, prigovor, da je tudi pri plesih »čistemu vše čisto?;*!! pa, „da hudič na sred ,, brearja čepi": gotovo je, da o priložnosti plesov, po plesih ali med. plesi, *a«H>tyo'.plef sov se mnogokrat in skor že navadno marsikaj godi, kar ni prav in česar tudi tisti tajiti in zagovarjat ,'ne morejo, kteri sicer ples, kot nekaj nedolžnega' zagorar-jajo. Ne bomo tfc govorili o skrivnem pohujšanji,, o ne-nevidnem merjenji priproste nedolžnosti. Take in enake reči. prepustimo čč. pridigarjem io spovednikom in drT žati se jiočemo samo tega, kar sega v občinsko policijo, kar spada, reoimo, pod oblast županovo. To je tisto ostudno, nezmerno pijapčevaujo, ponočno norčavanje in vlačuga-nje, pohujšljiva kletev, hrupni kreg.. tepežuja in vsa tista grda in pregrešna djanja, ki so žalostno znamenje neo-mikanega, surovega človeka. Vprašam vas zdaj: Kaj ima-jo vse te reči opraviti z razveseljovanjem in veaelioa-mi? Jo li to „veselicaktera je tacim razuzdanostim vzrok iz Izvirek, jo to pravim »veselica"? Ne bi bilo li boHe, da bi se take veseUce. poslale rakopi žvižgaj da bi se jim enkrat za vselej slovč . d<lo? SlOrf tako, draga mladiba slovenska: pusti rasveseljevanjaj
- U7
ktera io • sam* 9* sobi piškava in pulil*,'. ti ponujajo lo
Sriložnost, da se ti tkbiuo sroo pači, d« »o pohujšuješ, A, uamosto da bi ao od ,dne do du« boO' pofaiUtnovala, io dalje MUrovyiavotUtfai. Sramotajozanas vso, za oeli narod' slovouski, da nas našlljudj* .fce.	„8lo-
YpHpa!' „Srovence" imenujejo. Bo#te; tofflj pametui, iu izkazujte ao vredno častnog* imena -tJlovenei", ogi-b«jtp, fo vsacega. surovega, ploskega djapj^ iji, koipur io, v tqiu oziru vino duJJnl strup, mu so .ga tudi varuje, kakor • trupa«.■ - t... -	.
Vi pa lOCOtjo Župani, Ti Imate naj večo odgovornost v toh zadevah, „ Mladost jo norost", pravi prigovor; niladiui.se bodo manj -/.umorilo, čoso pri njenih plesih kaj zgodi, kot vam- Vam jo postava šibo v roko dala; rabito jo I Ta Šiba jo vaša častitljiva oblast pa, pravice vašo in dolžnosti. 0® jo župan mož za to, če sna veljavo in moč svojo pokazati, bode to več zdalo, kot žamlarml. % lopa ali s huda r mladina mora vpin bili podložna in pokorna;— Nar boljo bo, ako no boslo dajali o fsaki -priložnosti dovoljenja za ples, in kedar ate ga dali, pa skrbite tudi, da- so no bo motil jaVni mir ia red. da se no bode žalila javna nravnost (spodobnost). Dobro bi bilo, ko bi so vsaj toliko doseglo, da--bi ples^, če Žo morajo biti, pozno v, noč ne trajali (trpeli), ker tudi ttiiveJjs, da noč ni nikomur mila.;... nNo, rio," sliši(a. od -neko strani godrnjati, „žo vidimo, t« vidimo, kam ^Domovinar". meri; on bi rad našo deželo v se-mostan spreobrnil.".*. No, prijatlil Vos svet ne more biti samostan (klošter). Kadi vam jprivoščimo »podobno razvesoljevanjo, saj sto ga potrebni, da si duhA in te-16 okrepčate. Ali razveeeljevanje mora biti tako, da duše. in telesa ne mori: marveč krepi. Je li pa tisto hlapčevsko delanje (skakanje) na plesišči krepčalo? Jo 11 to. da vso noč zgubite, sij z vinom zdravje kazito, strasti v sebi jn in v dražiti dražite in tako razuzdanosti in vsakoršnim surovim dejanjema vrata in duri odpirate: pravi so li to — dubA krepčali?—-
Da pa uo bosto mislili, dragi deielanl, da Bog Ti'kaka1 muha je „ Domovinarja" pičila, da vam današ o teh rečeh pridiga, naj so h koncu opraviči; povč naj vam le en sam zgled som spadajoč. Nato ga nasledek plesa! 12 tega meseca je bil na Vogerskem somenj (shod); imeli so godce. Tepežnja nastane In nek fant jO enemu Bvojih tovaršov trebuh do črev prerezaL
Da boto pfc videli, kak6 v nekterih krajih sploh požlahtuovaiyo srca rakovo pot hodi, kakd rahločutnost, ljubezen do bližnjega, zakonska zvestoba, spoštovanje starišsv, otroška ljubezen medli in hira, naj vam še troje Zgledov navedem. V neki „ Domovinarju " dobro znani vasi se je'zgodilo io-Ie: Truplo rajneega moža je bilo — Tekel bi -r Še gorko pod zemljo in nesramna vdova njegova je žo šla pri nekem ženitvaajf	;
Ena nar boljših mater, čez 70 let- stara, leži Dolna na p0ste(jij In sin, ki je tudi že sam oče, preti, da Če k mala neumrje, vrže jo — na gnoj. GrozA me spreTeta, ko to piSem.—Mati leži v goriški bolnišnici (pri milosr-čnilfvrstrab) ua mrtvaškem odr« in sio i^jen doma ravno D&eiuogredoče godce povabi in gibčno in vo*elo —^ pleše It — Vprašam zdaj: 8o to ljudje; šli živina? V črne bukve ■ t*.- Jih z debelimi črkami zapišlmotake po-živinjene nesramnežel In vi župani, vi starešine občinski, vi-take-reči trpite?! Med divjaki se težko kai ta-eega godi. Vse iilo torej aapnimo, da odvrnemo od sebe, od dežele, od naroda našega to sramoto, dA zbrišemo ta madež z lica čaBti našo narodno *).
•1 Dopiiniku /. P. v M. Rekli ino ie Yeflir»l, d« raaJt dopia mor« biti * celim in pravim imenom podplttm, It, ne, d« ga na mor*-rao daU natiaokt. lote podpii« i* ubo uto, da vrednih dopltnika potna. Naiirne ae pa aoatavek lahko frre* imena, lo Jopianik (ako kali. Tadi ae ai treba bati, da bi *r«daiitoo koma paradah, kdo da jo U ali ta jKMtavck aptaal, ako piaataU tega Mit.	Vr.
■ ■ •>!- hr„> ■ dopisf. " ,l'vrfv( ' ''
, Iz B. na lpavakem. Bisgovpll, draga „t)om()vJ-na", nasledpjo vprašanje radovojju^ sprejeti, io nam to roČ malo razjasniti. , ,
Pri zemljiščujh odkuplllh, kakor sllfilm, so mogli grajščskl lovsko pravita, ki so jih Imeli v občinskih pašnikih. brezplačno ožinam preputtiii. Ne VCui tcdftj, !ciik<J d* mdro naša vas KriŽkcmu grofu za pravico lova v trenjfkih pafnikih gl. odkupnine nlaČatit *)
To dni jo pri nas krava srednjo vojikosli zdravi ,ln dobro izraŠČoni j uniči storila. — Tjtd| enft kakoil jo p6 'desetdnevnem prenehanji ient jctfc v onem dnevu iapOrodoma Iznesla. — Zares dve nenavadni prikazni pri živalih.
. .	/(. P., krnit.
Iz fiobarldn, 20. maja. . Kor si »Domovina" Ust tudi f.a slovonsko zadeve, tak«) naznani slovenskemu svetu novico, ktera zadouo vso Slovence 1
Is p»"^V zailosljivoga vira mi jo došlo sporočilo, da bodo, vlsbkočostltoga goipoda Andreja Einapieltsr-h, ob službo djslil Zakaj? No povčm. To pa novčm, da je ta gospod v cesarski službi: uči namreč na c. k. realki v Celovcu. On jo bil tudi lastnik Slovonca", kteri io do konec aprila izhajal.
T*. ČaSnlk — j^lorenee." — jo našim ljudom moč* nC dopadel. Dokler lil bilo tebe, ,,Domovina", so dohajali v Kobarid (in notidrpžuico Idersko) štirje ,t Slovenci", in brali bo lin prav radi. I'o tem branju so se naši možje prebudili; spoznali so, kako krivioo slovep-Bki jezik terpi, in začoli so tirjati, naj so po srenjskih In cesarskih pisarnicab po slovenski piše, Ime „Slove-noo" jim jo postalo ljubo In drago.
liavno zavoljo tega bodo marsikoga bolelo, ako tisti gojpod, ki Je „Slovencu" dajal življenje, zdaj ob službo, to jo ob kruh pride, In morda zarad samega „Slovenca." Bolelo bo in peklo vsakega, komur je mar za blagor slovonskega naroda.—.
DOMAČE VESTI.
a.	Cerkvene.
Fafa Ajelaka je razpisana do 19. junija t. 1.,—
č. g, Trevbrni gr« xa drv^ep koop. v Ajel (nimeati » ŽL Kancijan.). ,	.
b.	Raznotere.	1.
Iz Oorloc. Na mesto dr. Pajsr-ja, ki je šol
kot državni poslanec na Dunaj, je prevzel njegova o-pravila v deželnem odboru numestnik njegov, g> A. H.
Dottori
—	Ta teden ogleduje tuk. rimnazi in višo realko šolski svetovavec g. Ani. Sliinpel.
—	Jpfibodnjo nedeljo prido tržaški „ Schillor- Ver-ein" v Gorico.
državni zbor.
Pretekli ponedeljek, 20. t m., so jo začel državni zbor na Dunaji, oa k terena pričakuje Avstrija odrešenja iu novega ustavnega življenja. Po slovesni maši je predstavil g. minister Beust predsednika in podpredsednike |>oprej v gospojaki potlo v zbornici poslancev^ V goipojski zbornici imajo Častno mesto taki veljaki nCogerskjh dežel našega cesarstva^ kteri so imenitni po rodtj, po posestvu, po učonoati in bo kakoršnih al
") Po c«aarakom paUalu od 7. marca 1840 i>lm* nikdo vačpra-tle« !ovt po tajib temljlliih. Odikodniua ao ima pladali tialema, ki ja poprad tovako pratioo imel, aamo » tiatib prim«r|lfliih, kedar ae lahko dol«L«, d* tU iinal* laalaik MmliiU« in ailvaTA) loriko pratice mrJ aeboj poiabno pogodbo taaUao kakega plačtla. Tako poalava. — MuJimo lurr^, Ja aa, dopianik, madla, morebiti, da grajlčinl krilki tulili 373 gold. ia kaj druzoga in na kot odikodoinQ m lov plačujete. Vr.
bodi slavnih zaslugah v kteri koli držami službi. Tft aedijo tedaj uadvojvodi, knezi, grofi, baroui, škofi, viSi generali itd. itd. Njih pa no voli iu ne pošHoJjipJ-stvo tj o, ampak cosar sahi- imenuje vso, te možake za zbornico gospojako. Prodsednik;, v toj vifii zbornici jo knez Karlou Auerspera; grof Kuffstoin pa podpredsednik. — Zbornica poslancev pa Štoje zdaj, kor zastopa samo slovansko nemške dožolo tak raj Litavo, poilanoov 201. Po ttami so med njimi: 2 ministra, lO o. k. klu-Čarjev, 7 c. k. tajnih svetoVavc6y, i cesarski namestnik (moravski), 2 deželna poglavarja, d dvorni aveto-vavet, 1 predsednik doželno-soditijski, (5 višo Boduijslcih svetovavccv, 1 mihislcrstveni svetovavcc, I grškp-ne-zedinjen škof, I grško nezcdinien konsist. svetov., 4 opatje, I propozit (proštj, 5 fajmoštrov, 3 niži katol. duhovni, 1 protestantovski suporintendent, 33 advokatov, 11 notarjev, 11 prdlesorjov. šolskih direktorjev, in učenikov, 67 velikih (grajščinskih) posestnikov; 16 lastnikov fltbrlk, 3 rčllkl kiipčevavcl In bankirji/ t';b'r skrbništveni svetov., 5 kupcev, 3 zdravniki, 6 pisato-Ijev, 1 podpolkovnik, 2 majorja, 1 nadUytnant, 1. naT mestništv. svetov, v pokoji, 4 pofilarji, 7 deželnih, občinskih in privatnih uradnikov, 9 županov, 2 zasebnika [privatnika).— Predsednik zbornico poslancev jo dr. O iskra, advokat in žnnan v Brnu, podpredsednika: pL Hopfen in dr. Ziemialfcoviki ^Poljak). V oboji zbornicah Bta pričela predsednika sejo in osodepolnp sejno dobo s primernim govorom, prava pomenljiva slovesnost pa jo bila še lo v Bredo 22. maja. Ta dan so sli vsi zborniki obeh zbornic pred cc&arja*)'v dvorler jim je govorilo Nj. velinčastvo s tronn in to je tronni jgovor. Tronni govor pa naredijo cesnrju miniBtri, kteri so za vso odgovorni, kar so v coaarBtv.u godi. V ta. tronni govor spravi zlasti načolni minister' svojo misli in načela, kterih so v svoji notranji in zunanji politiki drži in razodene' torej v njeni Bvoj način vladanja ali sistem. Zato jo tronni cesarski govor tako važen. Prihodnjič ksj več.
POLITIŠKI OGLED.
HrovaSkemu zboru jo došla 18. t. m. s kralj, re-skriptom sankcija (potrdilo) sklepa njegovega od 1. 1861 zastran immunitati (ueodgovomoBti poslancev). Tisti dan je bila tudi v polnem zboru z veliko večino sprejeta adresa zedinjenili narodnjakov zastran vdelež-be pri ogerskem kronanji. Madžjaronska stranka ni tedaj zmpgla. Hrovati trdijo svojo avtonomijo kakor 1. 1861. To adreso sta imela nesti dva zbornika na Dunaj; ali ceBar ne bode menda sprejel te deputacije.—■
Dramatično dmštvo v Ljnbljani
je Nj. vel. prsv. Cesar 2. mnrca t 1. dovolil in le.'k. dežl. vfada kranjska pravila društvena 18. aprila potrdila. Iz povabila na pristop, ki smo ga prejeli od' osno-valnega odbora (Luka 'Svelec, predsednik; Josip Nolli, tajnik), smo posneli te-ln važnejšo določbo: Namen društva je vsestransko podpirati in pospeševati eloyensko dramatiko. Zatorej hočo društvo: a) skrbeti, da so razvije slovenako dramatiško slovstvo, in v ta namen izdajati glediške igro, h) ustanoviti svojo dramatiko učilnico, c) napravljati glediške predstave, d) osnovati dri-1 matiško knjižnico in-omisliti: potrebno opravo. Ud por stane-lahko vsak Izobraženec obojnega spola. U4jo so ločijo v: predstavljajoče, pisalne, podporne in častnel Vsak ud ima pravico: a) da pride k velikemu zhorri,' pri kterpm bo lahko glasi pri vseh~Tazgovorib, glasuje m voli odbor, pa tudi sam jo lahko izvoljon, b) da; lahko odboru podaja nasvete, kteri .se tičejo družtvenega namena, o) da dobi vso po društvu izdane knjigo po
*) Preevotli cesar jo prilel zastran loga u par. dni t Ogerakega na dumj. ___' . .*,.	\rt
ceni, da rabi društveno- knjiŽfifcd ^ prihaja'k mira vajam. Dolžnost ^dsta^l^^h tldbf jb, redno vdelčiujcjo ačilniir Vaj 1n:da prtVWmej()
ziiržani < draštvenira ■
da se redno .i „	...... ________
odločeno Jim naloge. Dolžnost pisateljev'jo;' daVipIsU-jejo društvu p rini c me knjige: Da pa fnoVe 'špb^bHti društvo1 svOj naUien, plačuje všalr ud na loto goldinar, podporniki pa goldinarja a.v.' Ta doneikk se plačuje v prvi poloviei leta,1 (L j. do kOnoa meseča junija). Pisateljem in predstavljajočlm udoin smo odločiti 'odbor po zrnožnpsti društvenega imolka priniormo nagrado (honorar). Društvo ima svoj sddpž Y"LiuhljaiU.' vendar sme tudi po družili po večem slovenskih krajih N privoljenjem e. k. deželno vlade podružnloe' v smislu wh svojih pravil osnovati. Društveno loto začndmp' s 1.'Januarjem L867. leta. Dopisi naj so pošiljajo, ;odboru drarMtiikcfja druftva it ljnbljani-," letne prinosko sprejema začasni društvoni blagajnik, goAp. Drftgotin Žagar, uradnik c. k. deželne blagajnice v Ljnbljani.
•13. t. m. jo bila z vrednikom Slovenčovim'' dru^ ga sodnijska Obravnava. Tožnik jo držuvni pravdhik zavolj progreška podpibovanja in šuntanjn (§. 802 In 300 kazensk. zak.J Iz nokterib sostavkov (v 7 listih, 34-'15 *) glasi so tožba, dasoda poBneti draženje in šun-tanjo zoner nemško prebivaveo na Kranjskem in fcoper organo aržavne oblasti."- Zagovarjal se je g.1 B. sam. Obsojen je na 2 meseca v oj stri zapor in zgubil jo 100 gold. kovoijo; tudi mora on povrniti'pravdne1 stroške. Kakor zoper prvo, tako Udi zoper to-Obsjodbo je vrednik pritožbo napovedal. ■■ i;	/ . > nr:
. " r\ .	----------- jI/. .. ;,:•..,•.•;/-» (d
Dinaa tA. nutfa zjutraj Je rae »rbe; (tdr bli«o Gorice »»car *»-metel; cel6 cerkev na a?. Gori Ima bele .odejo, j • e»(.«titlf»?> O
'.." . Tajci v Gorici . ' ' ' %
-Pri „B tronak": Knopp Mavrici, kup* nprarilnilnik, iz Brf)f( rilleri d .r Franc, zasebnik/iz frsla; Rakror Mihael; posest., iz Laik. trgi na Stajorskem; Krankel Jofef, kap., z Uanaja; Beniadn VaUrtoK'gr*f Fridrik, poafši., i Morarakege; Uajrr baron Fnuio, o. k. morneraki «tot-nik, iz Trela; Zoppolalli Mihael, poaealn., iz Karmina; Graton Joief/ por aeatn., iz Hominsa; Renardvlli Joi, zaaebmk, iz Karmina. — , fli jm. Levu": LeUia Frane, poaealn., i Reke- Baltlf ella Joi., kuj)., 'Iz T/ital — Pri „%i. angelu": Blihcm Anion,.kap, t Duli^a; Vallenhof Joief,'o. V. uradnik, iz Ietra;.Dezoni Anton, zaaeknik Iz Denetek; Koiy«nt» Frai»-r iiilca, odgojiteljica is Trsta.;	' : , • ' jf^Hjj * i ljOtf' i.
Umrli so v Gorici ' ^ i -" j ol
od 16. 20. niajkj. I.. " »A 16j5. Jakob Kebat, 4T I., sodsri ta" iioiicami; Peter Koiael, M I., kmalioe, ia griio; Ivan Cijak, .It 1, £e»ljar/ U pluSnim prisadoMt Ana §eyer, 78,1., kmetica, za *laro;4jo; Avgusta Klitsch, S k., ,M. opra-viiniks olrok, turom v, «U»ih; Marija Kome), 4 J-, 3 m., a. dninarja bfi, za' suiico. 17|S. Š efan TracTiiri, 56 I.', Vralsr r ŠtraSicsh, nahod v ievih; Uriuh Veaelii, 48'I.; d.' konica lena, ia »rfetleo Jrav." Pavlin; 11 L, ni dninarja hf.i; ia ptuSnioO; Ana Pincherle; 631., (judinjs^ posestnica, zs pluiaico. tO. Katarina Jah 53 1., dekla, zs pliafiiai««. -r. r
Borsnl Kurs us IJ^ti^jr ^i^flaj^.MeUl-liouos 60:10; narodno posojilo 7d: 60; T^ondon ^27.:25 aužjo srebra 124:76; cekini 6:99. r-» <;	i
IiO^erlJak« itevllke zadnjič: vzdlf« njene: ViTrstu 18.,'t.: m. S. 34, 80, 57, 44;^ v Gradcu 22. t m. 79, S*, ®7, 741. Prihodnje vzdigavanje: V..Trstu 29 maja in 13. janga; v Grade« in ba Dunaji 9.-in 10. jnn^ja t 1. . .nijrin-j.i - " u.j.i:.
iJatoles vrrdnlitva x R. K. ns J/j Val soet v prili. lialn. Urala! ~ Najdeoi denar le polljite, prosimo, detelnemu »»-zpju; g. kualoa ge bo prmv vesel in kvaleien Vami i	I>|i-i t*■ ■ I.
Poslednji (20). liet.„Dom^" Bmo razposlali fclizo troijini naročnikov en dan poznejo kot navadno. Odpravništvo ni tega. krivo, ampak .tukajšnja pošta, ker ni imela mark, da bi jih ^i šp/Za časa knppL \ •	.	j OdpraimiKtvo. ■«'«
. *j En sotlavek m aanak aa zadnjo letofejo' voliltv Jofcln. pes L
▼ Tomine • („ Dr. Lavriž naj ba oei poelanee")1 •	Vr.