Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se me »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stanc pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne frankirajo.
Štev. 29.	Sobota 5. aprila 1930.	Leto V.
Proračun dravske banovine.
znaša 136,062.286 dinarjev in je večji za tri in pol milijona dinarjev od prejšnjih oblastnih proračunov, dasi je sedanja banovina manjša za Me-džimurje in čmomeljski okraj, ki sta pripadla Zagrebu (savski banovini)
Prva doba boja.
Delavstvo bo vztrajalo v boju za so-
cijalno zakonodajo do konca!
Ko je bil pred vojno v Srbiji predložen prvi socialni zakon, zakon o obrtih. je trajala njega izdelava in boj zanj nekaj let. Prvi načrti so bili izdelani po inicijativi delodajalskih organizacij in po delodajalskih razumevanjih. Zato je bilo povsem naravno, da so se delavske organizacije, ki so tudi sicer zbudile v javnosti misel na novi zakon o obrtih v predvojni Srbiji, morale prva leta boriti proti izdelanemu novemu načrtu zakona. In v tem boju proti delodajalski reakciji se je končno prišlo do prvega socialnega zakona v Srbiji, s katerim se je moglo biti za tisto dobo popolnoma zadovoljno. To navajamo, da se učimo iz izkušenj.
Ni se nam treba čuditi, če je danes zopet postavljeno na dnevni red vprašanje izdelave naše socialne zakonodaje; prva doba našega boja naj postane s tem brez uspeha. Ob vsaki priliki je predvsem treba odbiti nazadnjaške zahteve delodajalcev in samo iz tega boja je mogoče, da se rodi nekaj pozitivnega, nekaj, kar znači socialni napredtek naše družbe. Zaraditega tudi ni bilo mogoče, da pridemo z nekim maksimalnimi programom delavskih zahtev ter potem vse prepustimo odgovornim, da sklenejo zakone. Pustili smo inicijativo delodajalskim organizacijam. Nadejale so se, da bo ostalo vse delovanje okoli revizije socialne zakonodaje zavito v tajnost ter da se more izvesti gladko in brzo. Toda v tem so se jako prevarali naši delodajalci. Mi smo se potrudili, da se z njihovimi zahtevami seznani najširša javnost. Seznanili smo z njihovimi zahtevami v prvi vrsti delavstvo. In takrat je nastopil čas za našo akcijo. Treba je biio pokazati vsej javnosti, kako ogromne važnosti je socialna zakonodaja za gospodarsko življenje in za miren razvoj družabnega življenja. Treba je bilo pokazati, da se je dosedanja zakonodaja globoko ukoreninila v gospodarstvu in v družabnih slojih ter da bi bilo katastrofalno. če bi hoteli rušiti to. kar se je zraslo z narodovim življenjem in je postalo njega sestavni del. Boj more iti samo okoli tega. kar se še ne izvaja in mi odločno zahtevamo, da se izvaja vsa socialna zakonodaja.
Na tem prvem predhodhem vprašanju, to lahko svobodno trdimo, so naši napori popolnoma uspeli. Ne bo in ne more biti nobene revizije za našim hrbtom in na hitro. Pričelo se je uvidtevati, da je socialna zakonodaja za vse naše družabno in državno življenje tako važna, da se mora o njej jako dolgo in jako temeljito razmišljati, če je kaj treba na njej izpteminjati. Enako morajo biti tudi vse izpremembe predmet obsežnih posvetovanj z vsemi, ki so na tej zakonodaji interesirani. Na tak način je uspelo, da se je rešilo socialno zakonodajo pred propadom ter zagotovilo, da se bo obravnavala nadalje po pravilni metodi. To je prvi in veliki uspeh naših dosedanjih naborov.
Toda imamo še en uspeh. I a uspeh je v tem, da je danes vsakomur jasno, in je jasno tudi delodajalskim organizacijam, da njih predlogi ne morejo tvoriti T>odlage za resne [azgovore glede revizije socialne zakonodaje. Njih predlogi pomenijo porušenje osnov dosedanje socialne zakonodaje. Za take predloge delav-
Proračun dravske banovine je torej razmeroma večji, kakor prejšnja oblastna proračuna, ker je banovina manjša kakor sta bili obe oblasti. Vrhutega je znašala prej državna dotacija obeh oblasti 35 in pol milijona, dočim znaša po proračunu le nad 30 milijonov 800.000 Din. Nekaj dohodkov ima banovina iz imetja in podjetij ter okoli 17 milijonov drugih dohodkov. Z davki, taksami in dokladami pa mora banovina kriti po proračunu 85,680.000 dinarjev.
1. Davek na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev itd.
980.000 Din.
2. 4% taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 450.000 Din.
3. Taksa na motorna vozila 800 tisoč dinarjev.
4. Taksa na lovske karte 700.000 dinarjev.
5. Taksa na sečnjo gozdov 500 tisoč dinarjev.
6. Trošarina na premog 1,800.000 dinarjev.
7. Trošarina na električno energijo 1,400.000 Din.
8. Taksa na zakupnino lovišč in ribolov 300.000 Din.
9. Taksa na živinske potne liste
2.400.000 Din.
10. Prirastkarina od vredhosti najemnin 1,000.000 Din.
11. Banovinske trošarine na alkoholne tekočine 35,800.000 Din.
12. 40% doklada k vsem dlržav-nim neposrednim davkom 30,800.000 dinarjev.
13. Davek na dedščino 300.000 Din.
14. 1% taksa od prenosa nepremičnin 6,700.000 Din.
15. Banovinska davščina na šmarnico (samorodne trte) 250.000 Din.
16. Davek na hiše, oproščene državnega neposrednega davka po čl.
32.,	točki 15. zakona o neposrednih davkih 1,500.000 Din.
Ti davki so večinoma ali vsaj deloma novi. Trošarina na premog je za bivšo mariborsko oblast nova, dočim jo je ljubljanska oblast imela že prej. Največji postavki sta trošarina na alkoholne pijače in doklade k neposrednim davkom, od katerih nad tri četrtine plačajo konsumenti.
Trošarina na premog se zviša od
500.000 Din na 1,800.000 Din.
Davek na stanovanja baje nameravajo povišati zlasti pri stanovanjih, ki so v ceni že presegla predvojno pariteto.
Izredno visoka utegne biti taksa za živinske potne liste, ki je prera-čunjena na 2,400.000 Din.
Zemljarina bo znašala 40%. ki se bo nanašala na zemljišče in pridobil in o.
Proračun izdatkov
sestoji iz naslednjih glavnih postavk:
1. Banska uprava, centralni urad 11.904.249
2. Kmetijski oddelek	14,337.871
3. Prosvetni oddelek	8,891.418
4. Tehnični oddelek	31,028.479
5. Oddelek za socialno politike in narodno zdravje	41,357.189
6. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo	3.483.303
7. Agrarne operacije	772.000
8. Banovinski dolgovi	11,000.000
9. Razni izdatki	  13,287.777
Skupaj Din 136,062.286
Centralna banska uprava deli po proračunu za 1. 1931 svoje potrebščine na naslednje zneske:	osebni
prejemki uradnikov, zvaničnikov in slug z dokladami, stanarino i. t. d.
7,370.000	dinarjev, stvarni izdatki pa 4,534.500 Din, od tega potni stroški 1,356.000 Din, pisarniške potrebščine 660.000 Din, najemnine, kurjava in razsvetljava 500.000 Din, študijska potovanja 60.000 Din, zavarovalnina uslužbencev 100.000 Din, za banovo stanovanje s kurjavo in razsvetljavo 234.000 Din, za reprezen-tacijo 500.000 Din, za narodno prosveto 250.000 Din, za stroške banskega sveta 150.000 Din in za razne potrebščine 250.000 Din.
Za kmetijsko izobrazbo je določenih 1,262.100 Din; za neposredno pospeševanje kmetijstva pa 13 milijonov 75.760 Din. Znesek je namenjen v glavnem za pomočke v kmetijstvu, poljedelstvu* živinoreji in pospeševanju semenske nege in plemenitenju živine. Le manjši znesek je določen za mlekarstvo (150.000). Zla vinarstvo je določenih 280.000 D, za sadjarstvo 510.000 D, za zadružne kmetijske organizacije 1,175.000 Din (med tem' ,300.000 mlekarskim zadrugam).
Za kmetijsko šolstvo in podjetja (za izgubo) je določenih 6,047.490 D.
Izdatki za prosveto so določeni na 8,891.400 Din; v tem znesku je zapopadenih tudi 3,000.000 Din za katehete na šolah. Za povzdigo šolstva pa je prelimimiran znesek Din
3.812.000.
Tehnični oddelek predvideva izdatek 31,028.500 Din. Od' tega zneska gre za stvarne izdatke 22,650.000 Din, za plače in druge uradne potrebščine pa 8,378.500 Din. Za vzdrževanje cest in mostov je v gorenjem znesku 19,680.000 Din.
Ena najvažnejših postavk bi morala biti socialno skrbstvo in narodno zdravje. Skupni znesek v te namene je 41,357.000 Din. Od te vsote odlpade na osebne prejemke 644 tisoč 882 Din, na stvarne izdatke pa
2.000.000 Dim, in sicer za stroške vzdrževanja mladinskega doma v Ljubljani 757.500 Din, Dečjega do-
ma v Mariboru 473.600 Din, gluhonemnice v Ljubljani 261.500 Din. deškega vzgajališča v Ljubljani 296.000 in Zavoda za slepe v Kočevju 211.400 Din. Od izdatkov za splošno socijal-no skrbstvo odpade na prispevek zakladu malih stanovanj in podpiranja akcije za zgraditev uradniških stanovanj 2,250.000 Din, na prispevke za gradbo ubožnic, hiralnic in preskrbo siromakov 1,500.000 Din, na podpore ob elementarnih nezgodah, odnosno na prispevek za bednostmi sklad 750.000 Din, na prispevke za splošno zaščito d!ece in mladine 800.000 Din, na podpore za izseljence 300.000 Din, na prispevke za delavske kuhinje, šole in tečaje 100 tisoč dinarjev in za delavske prosvetne namene 100.000 Din. Izdatki zdravstvenih zavodov znašajo 9 milijonov 516.100 Din. Na osebne izdatke odpade 9,665.705 Din (od tega honorarji za stažiste 144.000 Din in štipendije za špecijalizacijo 80.000). Stvarni izdatki zavodov pa znašajo
18.220.000 Din, od tega je predvideno za povračilo oskrbnih stroškov banovinskim zdravstvenim zavodom
16,000.000 Din, drugim zdravstvenim zavodom, 1.180.000 Din in za pomoč bolnicam za nepričakovane večje potrebe 1,000.000 Din. Za zdravstveno službo v okrožjih je določenih 2,593.600 Din, od tega plače o-krožnim zdravnikom 1,706.000 Din in plače okrožnim babicam 840.000. Končno je za pospeševanje in čuvanje narodnega zdravja predvidenih
2.150.000 Din. Od tega za asanacijo
1.500.000 Din, za zdravstvene domove 250.000 Din, za društva in organizacije za; telesno vzgojo 100.000, za zdravljenje siromakov v specijal-nih zdraviliščih 150.000 Din in za' zatiranje trahoma 100.000 Din.
Ta pregled kaže, da je kredit namenjen v glavnem javnemu zdravstvu, manj pa socialnemu skrbstvu za delavstvo, obrtništvo in male kmetiške posestnike.
Proračun izkazuje še izdatke za obrt, industrijo, agrarne operacije, banovinske dolgove in razne izdatke.
Proračun torej povsem sliči proračunu prejšnjih oblastnih proračunov. V njem je uvedenih nekaj novih davkov na konsum1, s katerimi se bodlo podpirale in vzdrževale institucije, ki utegnejo konsumentu le z razvojem ali indirektno prej ali slej koristiti. Novi proračun je gospodarski in temelji na gospodarskih interesih.
- VojaSko pobarvana vlada na Poljskem.
Vlada hoče vztrajati v borbi proti >• ustavi in parlamenta.
Novo poljsko vlado je končno sestavil polkovnik Slawek, ki je prevzel predsedstvo; notranje zadeve ima Jožefski, zunanje stvari Zaleski, vojno maršal Pilsudski, pravosodje Car, prosveto Červinski, poljedelstvo Janta Polčinski, dela Pristor, industrijo in trgovino Kvijatoski, finance Matuševski, promet Kiihn, gradbe Matakijevič, agrarno reformo Stanijevič, pošto Bemer. V Varšavi so se v nedeljo vršile proti novi vladi velike demonstracije. Tudi vsi opozicijonalni listi pišejo z ogorčenjem proti njej. Vlada bo sejm naj-brže odgodila in oktroirala proračun.
ci ne morejo imeti nikakršnega drugega odgovora kakor1 odločno odklanjanje. Zaman se delodajalske organizacije trudijo, da svojim predlogom s tolmačenjem: svojih dobrih namenov dajo nekoliko blažji značaj. Nikakršna tolmačenja tu ne morejo pomagati. Te predloge je treba že v načelu kot nemogoče zavrniti. Temelji sedanje zakonodaje morajo ostati neizpremenjeni. Mo,goča je samo nadialjna izgradba glede pritegovanja na podlagi dobljene izkušnje. Sele tedaj, ko delodajalske organizacije jasno in končno umaknejo svoje zahteve po korehitih reformah
v smislu poslabšanja, je mogoč z njimi resen razgovor. Tedaj bomo prišli tudi mi s pozitivnimi predlogi. Za danes gredo naši napori še vedno v istem pravcu, to je. da zabranimo poslabšanje socialne zakonodaje, ki jo delodajalci zahtevajo.	t
Mi nismo prav nič krivi, da smo morali' razviti te nepotrebne borbe, čeprav nam ne škodujejo, ker razvijajo silo in dvigajo moralo ter duha delavskega strokovnega gibanja. I)silili so nam borbe delodajalske organizacije in naša dolžnost pa je, da vztrajamo v borbah, odločno in do konca.	Dr.	Živko	Topalovič.
Angleška delavska vlada in Balkan.
Angleška poslanika zopet v Soiiji.
Dne 1. aprila je prispel v Sofijo belgrajski angleški poslanik Neville Henderson, ki je obiskal s sofijskim angleškim poslanikom Sidney Wat-terlowom bolgarskega zunanjega ministra Burova. Po mnenju politikov se je hotel Henderson sam prepričati o stališču bolgarske vlade, da bo potem interveniral v interesu sporazuma tudi v Beogradu. Vsekakor pa je položaj še nejasen v tem balkanskem problemu. Mednarodna diplomacija, zlasti angleška, je v tem sporu pokazala dovolj iskrenega hrepenenja po miru na Balkanu.
Spor med Francijo in Rusijo ter ameriški kapitalisti.
Francija prekine zveze z Rusijo?
Pariška policija trdi, da so Kutje-pova odvedli ruski agenti s sodelovanjem ruskega poslanika. Nacionalistična Francija je pričela zadevo politično izrabljati in zahteva prekinitev diplomatičnih zvez z Rusijo. Da tudi Tardieu goji to željo, je razvidno, ker se pogaja s petrolejskim magnatom Daterdingom, ki zastopa petrolejsko družbo v Mozulu (Azija). Daterding je baje obljubil, da bo dobavljal enak petrolej za Francijo in po isti ceni, kakor ga dobavlja Rusija. — Iz tega zgleda bi se dalo sklepati, da je vsestranska propaganda proti Rusiji predvsem velekapitali-stičnega značaja.
*
Francoska zbornica sprejela Youn-gov načrt.
Francoska zbornica je odobrila Youngov načrt in tozadevne zakone s 530 glasovi; proti je glasovalo 55 poslancev. Reakcionarno časopisje smatra glasovanje za sijajen uspeh Tardieujeve vlade, kar pa ni, ker je sprejem načrta notorična potreba in posledica mednarodnih dogovorov.
Nemški parlament se zabava.
Sijajen govornik gospodarske stranke o policijski uri.
Neglede na resen in zamotan položaj v nemškem državnem zboru, se dogajajo v parlamentu tudi prizori, ki zbujajo veselost in razposajenost. Te dni je obravnaval parlament zakon o pivnicah. V debati se je oglasil zastopnik gospodarske stranke, poslanec Koster, po poklicu gostilničar, ki je s svojim neradovoljnim humorjem zbornico prav prijetno zabaval, ko je pojasnjeval alkoholni problem in pijanske običaje.
Koster je rekel med drugim:
Eden prejšnjih državnih kanclerjev me je vprašal, kakšen zakon si mislim proti pijanstvu.
Rekel sem mn: Kaj takega si sploh misliti ne morem.
Ali mi morete povedati, kdaj je človek pijan? Zakaj, če je kdo pijan, misli navadno, da so drugi pijani, potem vidi, da se stvari okoli njega majajo, pa ne ve, da je to čarovnija alkohola.
Državni kancler pa ni vedel kaj i odgovoriti na to.
Torej, če niti državni kancler ne more presoditi, kdaj je kdo pijan; kako naj ve to ubogi stražnik.
Najhujši, nadaljuje ljubeznivi poslanec, so akademiki. Ti so v pitju prav posebno trenirani; kako naj tu ubogi gostilničar ve, kdaj so že preveč pijače nalili za svoj ovratnik?
Namerava se celot prepovedati Rles po polnoči.
Mislim, da je ples danes še vedno najplemenitejša oblika, ki' zbližuje oba spola.
Če ae nameraval plesne: zabave po> polnoči res prepovedati, potem se podi mlade ljudi tja ven v noč, kjer se potem zgode pogostoma najbolj nepremišljene stvari.
Govornika je predsednik opozoril; da mu je čas govora potekel, toda zbornica je zahtevala, da govornik nadaljuje.
In Koster nadaljuje: V naši mladosti sicer nismo toliko:plesali kakor danes, toda hodili smo spat šele ob 6. uri zjutraj. V mračni: jutranji svetlobi majhna dekleta, ki so bila očarljiva na plesišču, niso> več vplivala na nas tako zapeljivo-
Nova konservativna nemška vlada.
Koalicija konservativnih osebnosti.
V Nemčiji so se politične razmere vedno bolj poostrele. Konservativne stranke, zlasti centrum kot druga najmočnejša stranka, je stavila vedno nove zahteve. Socijalnodenuokra-tična stranka ni bila pri volji še dalje popuščati, zato je kancler Miilier podal demisijo vlade.
Njegov naslednik je predsednik centruma dr. Briining, ki je že v soboto sestavil novo vlado, v katero je pritegnil vplivne meščanske politike, ne da bi imel garancije, da bodo tudi njih stranke sledile vladni politiki.
Francoski listi nimajo posebnega zaupanja v novo vlado ter napovedujejo pospešenje borbe proti soci-jalnim demokratom. Socijalni demokrati bi bili mogli vstopiti tudi v novo vlado, toda nikakor se ne bi mogli vezati s politiko nove vlade in ostanejo zato v poostreni opoziciji. Socijalisti bodo že v prvi seji predlagali nezaupnico novi vladi.
Nova vlada je povsem odvisna od podpore nemških nacijonalistov, ki so jako nezanesljiva parlamentarna frakcija. Očividno pa gre predsedniku republike za razpust parlamenta in razpis novih volitev za parlament,.
Ta težnja prevladujem v socijalnode-mokratičnih vrstah* dasi so konservativni elementi mnenja, da bi pri volitvah utegnili pridobiti nemški fašisti, ki se bore z vso nemško javnostjo.
Nova nemška vlada je sestavljena takole:
Predsednik-kancler: dr. Briining, notranje stvari dr. Wirth, zunanje zadeve dir. Curtius, obramba dr. Gro-ner, pošta dr. Schatzl, finance dr. Moldenhauer, gospodarstvo dr. Diet-rich, delo dr. Stegerwald, promet v. Guerard, prehrano in poljedelstvo dr. Sabiele, pravosodje dr. Bredit, zasedeno ozemlje Trevianus.
Namestnik državnega kanclerja je gospodarski minister Dietrich.
Huggenbergovi monarhisti glasujejo: z vlado.
Nezaupnica, katero so predlagati socijalisti in komunisti Briiningovi vladi, je bila z 253 proti 187 glasovom odklonjena. Vlada kanclerji* Briining,« je torej dobila 66 glasov večine..
Doma in po svetu.
Naročnikom in prijateljem. V današnjih razmerah, ko je javno udejstvovanje jako otežkočeno, marsikdo ne ve, kam bi se obrnil po nasvet ali pojasnilo V najrazličnejših vprašanjih. »Delavska Politika« ima tudi važno posredovalno nalogo, ki jo rad'a vrši, kolikor je to dopustno, z najrazličnejšimi pojasnili svojim či-tateljem. Vsakdo pride v življenju v neprijeten položaj, da potrebuje resnega nasveta. Nihče tudi ne ve, kdiaj ga k temu prisilijo razmere, zlasti danes, ko se zakonodaja tako naglo izpreminja. Važna pojasnila, ki
bi koristila tudi širši javnosti, bomo objavljali tudi v listu. Časopis mora biti čitatelju v informacijo, v razvedrilo in pouk, pa tudi dober svetovalec. Jako priporočljivo bi bilo, da bi se naš čitateljski krog, ki je velik, prav posebno zanimat za to rubriko, ter tudi svoje lastne izkušnje v njem objavljal sicer anonimno, vendar tako jasno, da bi bile za vsakogar razumljive.
Načrt obrtnega zakona. Trgovinski minister je poslal načrt novega obrtnega reda gospodarskim zbor-l uicam v izjavo. Načrt ima 360 para-
MAGGI”
zabela
• k xa vsa Ko Kuhinjo
Raapečava v kraljevina Jugoslawjp Iti. Leinik, Maribor. Cankarjev* **- 26
grafov. Za podjetnike bodo obvezne organizacije (zadruge, gremiji), smejo pa imeti prostovoljne organizacije.. Predvideva tudi razsodišča za mezdne spore. O načrtu bo maja anketa v Beogradu.
Trboveljska premogokopna družba je imela v Beogradu dne Z., t. m. bilančno sejo. Na seji je bilo sklenjeno, da se razdeli delničarjem po 35 Din na delnico. Občni zbor družbe se bo vršil dhe 6. maja 1930. Vrhu tega je upravni odbor sklenil, da se dovoli nezaposlenim od čistega dobička en milijon dinarjev. — Na drugi' strani pa javlja družba, da mora zaradi’prevelikih zalog premoga, ker železnica ne izvrši naročit, zopet omejiti obrat. — Vprašanje razpečavanja premoga je tudi gospodarski problem. Kaj je vzrok, da premog ne gre v promet? Ali je glede na kakovost predrag? — In vendar nosi družbi sijajne dobičke!
Staroupokojenci so-vložili pri finančnem ministru obširno spomenico, v kateri zahtevajo, naj se tudi njim odmerijo pokojnine po novem uradniškem zakonu.
Carina na kavo ih čaj se je povišala. Od' dne 1. t. in. se je povišala carina na surovo kavo (100 kg) od 80 na 140 Din in mleto kavo od 180 na 200 Din (to ju: 28 Din na kg))r na čaj od 120, oz i rtoma 150 Din na 240 zlatih dinarjev (ito je okoli 33 Din na kg).
Nezgoda na? Ohridskem jezeru. V
nedeljo popoldne je napravilo 14 oseb z motornim čolnom izlet po Ohridskem jezeru. Ko so se izletniki vračali domov, se je približno 200 nv od obrežja pokvaril čoln im izletniki so poskakali v vodo, da) se rešijo;. Jezero je bilo zaradi vetra razburkano. Utonilo je enajst oseb. Rešili so se naš konzul Kojič, tajfcrik Krstič in še dve- osebi. Utonili so pa med drugimi okrajni načelnik Kališanin, češki konzul, grški zdravnik dr. Paia-uas z zaročenko in žena tajjnika Krstiča.
Roparski napad ob belem dnevu v Zagrebu. Dne 2. aprila je v sredini Zagreba prišel pred 12. uro v trgo-
Aleksander Neverov:
TaSKent — kruhu bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel 1. V.)	42
Dolgo je lazil pod lokomotivo, udarjal s kladivom, nato je odšel na postajo.
Dež je lil, veter je pihal, a Miška je stal pri kolesu lokomotive, mučil se je z neodločnostjo. In ne da bi koga vprašal, je nenadoma zlezel na lokomotive in nastavil še prsa. Pogrel si je neko-lokomotive in nastavil še prsi. Pogrel si je nekoliko prsa in zopet je nastavil hrbet.
Proti jutru je dež prenehal.
Postalo je tiho, oblačno, mrtvo.
V bledem somraku se je pojavljala iz teme postaja in kirgiške jurte za postajo.
Prišel je strojevodja.
Zagledal je Miško vsega modrega v obrazu, motne njegove opi, polne trpljenja in vprašal ga je z glasom, v katerem ni bilo nejevolje:
— A se peljaš, sodrug?
Miško je žalostno odgovoril:
— Striček, ne goni me od tod! Prezebal sem vso noč ...
— Kam potuješ, otrok božji? Saj propadeš! ...
Lažje postane človeku, ako se ljudje z njim razgovarjajo. Tudi smelosti je več. Miška je povedal od kod prihaja in kam gre. Nekoliko se je pobahal: samo da bi prišel v Taškent, tam ima sorodnike. Dvakrat so pisali njegovi materi in zelo prosili, naj bi prišel. Ako, so pisali, mu bo pri
nas ugajalo, lahko sploh ostane. A če mu ne bo ugajalo, mu poskrbimo vozno karto, da se vrne.
Strojevodja je poslušal, se smehljal, gledal pomodrele Miškove ustnice in je rekel nepričakovano:
— Pojdi z menoj! ...
Sprva Miška ni mogel verjeti. A ko se je čutil poleg lokomotivinega kotla, ko je videl mnogoštevilne vijake, kolesca, premikala, ključe in kljuke ter ognjeno žrelo lokomotive, v katerem je plamtelo, so se mu v glavi vzbudile nemirne misli: Kam sem zašel?
Potegnil je strojevodja za neko kljuko .. . Zgoraj nad streho je zažvižgalo. Zasukal je drugo kljuko .. . vlak se je naenkrat zganil in je začel teči: sprva počasi, previdno, potem pa se je pognal in je hitel naprej s takšno naglico, da je Miškovo srce začelo viharno utripati in da so se njegove misli v glavi prekopicovale. Kakšna sila nese vse to in kdo je vse tako ustvaril?
Navkreber je vozil vlak počasneje, potem se je pa zopet podil na vso sapo, a strojevodja je v črni srajci gledal skozi okno in kadil pipo. Drugi je metal drva v ognjeno žrelo. Nalašč je prijemal Miško in kričal strojevodji:
— Sodrug Kondratjev, ali ga naj namesto polena?
— Vrzi — se smeje Kondratjev. — Mu bo topleje ...
Miška je gledal na oba z velikim spoštovanjem. Videl je, da se šalita z njim. In radi šal in toplote, ki jo je dajala lokomotiva, mu je postalo lažje, veselejše. A ko je sodrug Kondratjev odprl
majhno pipo, natočil v čajnik vrele vodeh se napit sam in natočil tudi Miški, je rekel Miška prisrčna* ves prevzet vsled te ljubeznjivosti:
— Že dolgo nisem pil vroče vode!
Kondratjev je odlomil skorjico kruha:
— Hočeš?
Ne, tu ni bila skorjica kriva.
Miška se ni najedel, premalo je te trde skorjice. Ni ga vzradostil kruh, nego prijaznost, prijeten smehljaj na obrazu sodruga Kondratjeva. Sedel je kakor bi bil doma na topli peči. Večkrat je zadremal, zaspal, v spanju otipaval nožič v žepu in je ves radosten in miren mislil:
— Kakšna dobra človekaI
Ko so se bližali veliki postaji, je rekel Kondratjev:
— Miška, sedaj boš izstopil. Lokomotiva odpelje na levo, na popravilo. Hočemo jo dobro popraviti, da bi ne delala nobenih neumnosti po potu. Potem se popeljemo dalje v Taškent... Sedaj že ni več daleč.
Miška je povesil glavo.
— Kaj si se ustrašil?
— Različni so ljudje. Ta me vzame s seboj, drugi me nalašč odganja . ..
Kondratjev ga je pogladil po plečih:
— Ne boj se, Mihajlo. Z menoj se pelješ, samo ne hodi daleč od postaje. Ko bo lokomotiva popravljena, zažvižgam ti dvakrat na tole piščal. Tedaj pribeži sem. Razumeš? Ce me ne najdeš pri lokomotivi, počakaj!
— Dobro, striček, storil bom tako.
— Aha! . . .
vino VI. Frankla inkasant Rok Bedekovič. Iz lokala se zasliši kričanje in preden so pasanti prišli v trgovino, je bežal iz nje trgovec Franki. Bedekoviča so našli v trgovini v nezavesti in s štirimi ranami na glavi. Bedekovič se je v bolnici zavedel in Povedal, da ga je napadel Franki najbrže s sekiro. Franki si je nekje odrezal1 rokav srajce, izpiral obleko in se potem! javil na policiji, kjer je Pravil, da je bil on napaden. Policija mu ne veruje, ker je bil Franki že kaznovan. Bedekovič je imel 60.000 dinarjev pri sebi.
Reška svobodna cona. Včeraj, dne 3. t. m., so stopile v veljavo določbe o svobodni coni v Reki.
Zakon proti terorju v pravnem odseku avstrijskega parlamenta je bil dne 2. t. m. sprejet. Včeraj je prišel zakonski načrt v parlamentu na razpravo.
Nova nemška vlada obljublja v svojem programnem govoru, da bo nadaljevala sedanjo politiko, tako zunanjo kakor notranjo. Državni kancler je pa tudi povedal, da ne bo iskal koalicij, pač pa bo delal v in-tencijali predsednika republike Hindenburga in zagrozil s § 48. ustave, po katerem; sme predsednik republike sam; izdati nujne odredbe. Nadalje je zagrozil, če bi vlada padla, da se parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Opominja k varčnosti, svari pred radikalnim političnim! spletkam1 in priznava weimar-sko ustavo. Glavni vprašanji bosta agrarni in finančni program. — Kancler Briining je energičen, kar bi pomenilo, da se ne počuti prav varnega.
Berlinska beda. Nemčija je po svetovni vojni najbolj tepena. So-cijalni položaj je naravnost kritičen.
V	Berlinu, ki je trimilijonsko mesto, kupuje ena tretjina prebivalstva svoje življenske potrebščine na obroke. Težke reparacije in vojni dolgovi pa bodo imela še hujše posledice, ker bosta nosila ta bremena dva rodova.
Prvi april v Berlinu. V Berlinu si je nekdo privoščil za prvi april hudomušno šalo. Na vrata mestne hiše je obesil zaboj, iz katerega se je ču-lo tik-takanje ure. Ob eni ponoči je ta peklenski stroj opazil stražnik. V Berlinu je bilo nedavno javljenih več nameravanih atentatov, zato je alarmirana policija spravila na noge ves aparat. Avtomobili, strojnice, motocikli, napadalne čete, vse je bilo takoj na nogah. Seveda so prostor dla-leč naokoli zastražili in s previdnostjo so strokovnjaki hodili do peklenskega stroja ter odpirali, in ko so opazili uro, prerezali zvezo z nevarno škatljo — ekrazita, ki ga je utegnilo biti do 20 kg. Situacija je bila rešena. Preiskali so ekrazit in uvideli, da je navadna vrtna zemlja. Skrbno pripravljena akcija je naenkrat splahnela v nič, In Berlin se je smejal.
Velika nezaposlenost v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah je naraslo število nezaposlenih na
3,700.000.	V Angliji imajo 1,638.000 nezaposlenih.
Amerika proti »pohujšljivim« knjigam. Amerika se pritožuje, da jo Evropa zalaga s pohujšljivimi knjigami. Sestavili so odbor, da preštudira, kako naj se to prepreči. Če gre za socialistično literaturo, se poizkus Američanom- ne bo posrečil.
Kako močna je rimska cerkev. Katoliška cerkev imai po vsem svetu 14 patriarhatov, 245 nadškofij, 57 opatij, 908 škofij in 331 misijonskih vikarijatov. Vatikan ima svoje diplomate v 45 državah, drugih držav pa Pri Vatikanu 29. Vseh katoličanov je 305 milijonov. Vseh prebivalcev; na zemlji je pa okoli 2000 milijonov.
Svobodomiselna propaganda v Ameriki. — Svetovna poročevalska služba v Ženevi poroča, da Udruže-nje za razširjenje ateizma v Zedinjenih državah, ki je bilo ustanovljeno leta 1925. in katerega pravila je višji sodni dvor odobril, razvija zelo živahno propagando, zlasti po ameri-.A visokih šolah, kjer imajo akademiki svojo »Zvezo prokletih duš« in »Ligo mladih brezbožnikov«. Na novega leta dan je poslalo udruženje
svojega prvega misijonarja preko morja na Švedsko, kjer bo oznanjal brezbožtvo. Z radiom propagirajo brezbožtvo tudi po Virginiji in Kanadi. Vse kaže, pravi poročevalska služba, da se je svobodomiselske propagande zlasti mladina oprijela, ki pridno čita svobodomiselne liste; zlasti si prizadevajo pridobiti tudi dija-ke-teologe. V posebni šoli se izobražujejo svobodomiselni govorniki. V centralni in južni Ameriki se ustanavljajo podružnice. Na svetovni razstavi v Čikagu leta 1933. bodo svobodomisleci postavili svoj paviljon, kjer bodo vsej svetovni javnosti na zakonit in dostojen način predočevali svojo zgodovino, filozofijo in propagando. Razstavni odbor je baje njihovo prošnjo za pripust na razstavo že odobril. Kakor vidimo, niso Rusi edini brezbožci. Smo radovedni, če bodo po evropskih cerkvah tudi proti Ame-rikancem protestirali?
A&ibtna. /
KUNER0L
100% ČISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV
Beda in glad v revirjih.
Prizori iz socijalno-političnega urada trške občine Trbovlje.
Dajte mi stanovanje! — Preskrbite mi delo, ali pa mi dajte podporo! — Aretirali in zaprli so me. Bil sem v preiskovalnem' zaporu, ko sem bil izpuščen, so mi dali dekret, da nisem ničesar zagrešil, pa pravijo, da zame ni več tu v domači dolini krampa in lopate, s čimer bi se še nadalje boril za skorjo kruha! — Reducirali so me, pomagajte mi! — 2 dinarja so mi poklonili po 41 -letnem trdem delu stare pokojnine in 112 dinarjev doklade, pa po pravici povem, da sem se čutil zadnji čas kljub svojemu 84. letu starosti še precej krepak in da sem z vsem potrpel, ampak sedaj me je zmoglo in ne znam več s temi dinarji živeti; dajte me v ubožnico, saj vidite, da se ves tresem:, boni rajši tam počakal1 na smrt.
Tega revčka sem Vam prinesla, otročička šele leto dni starega: nezakonska mati mu je umrla, nezakonski oče pa je še pred porodom pobegnil. Rad'a bi ga sama obdržala in skušala dobro vzgojiti, pa sem; sama sirota, občinska uboga. — 20 let imam, oče rudniški upokojenec z majhno pokojnino, mati težko bolna, sama pa neozdravljivo bolna in v obraz so mi povedali, da ni nika-ke pomoči; kam naj grem;, ko me niti bolnica več ne mara, živimo pa v najrevnejšem, majhnem in vlažnem stanovanju.
Fant se mi že dalje časa potepa, gre in ga ni po cel mesec domov. Vse prevandra: Planino, Čemšenik, Savo, Litijo in Ljubljano, kjer ga vendiar zgrabi občinski redar, da ga priženejo domov. V šolo ga pošljem, a on, ta falot, pa jo ubere ponovno črez hribe in doline. Rezultat vsega tega so kazenski odloki k. š. o., ki se vrste drug za drugim; za takega potepuha ne maram plačati nikake kazni več. Spravite ga na( občinske stroške v kakšno vzgajališče!
Pohabljeno hčerko imam, denarja nobenega! Slaboten rudar sem s 7 člansko družino in prosim usmilje-nja. Izročite njo v kakšen zavod na občinske stroške, da se bo tam kaj izučila, ker jo vsi prezirajo in vsakdo odklanja in ker bom v nasprotnem
slučaju popolnoma obupal, kajti moje družinske razmere so neznosne.
Poslušajte! Nekdo mi je moža osumil, da je kriv nekega dejanja in prepričana sem, da je nedolžen. 2e pet tednov sedi v zaporu. Ostali smo brez vseh denarnih sredstev, otročički pa jokajo in prosijo kruha. Kako naj jim ga dam, ko si ne morem nikjer prislužiti dinarja, saj imam najmlajšega še pri prsih. Pomagajte mi, prosim Vas.
Takšne in neštete različne druge stvari se slišijo in vidijo skoro vsak dan v socijalnem uradu. Občinski funkcijonarji, ki imajo opraviti s takimi posli, morajo imeti res močne živce, da vse to preneso. In imeti morajo tudi socijalni čut, ker je delo brez njega mrtvo.
Govore slišiš v različnih tonih: nekdo pride in kar robato zahteva, drugi prav milo prosi, tretji se joče, četrta od žalosti drhti ini si ne upa prositi in solze jo oblijejo po obrazu — pa se vsede in polagoma pripoveduje o svoji revščini, peti v bojazni niti vrat ne upa odpreti, itd. itd.
Tako se potem; rešuje dan za dnevom slučaj za slučajemi — ugodno — v kolikor pač sme in more občina prizadetim ugoditi po obstoječih in veljavnih! zakonih in drugih predpisih in v kolikor ima za take zadeve na razpolago denarnih sredstev.
Več sto ubožcev prejema redne mesečne podpore od Din 50.— do Din 250.—, poleg katerih se izplača domačim revežem' tudi mnogo izrednih podpor v raznih slučajih. V občinski ubožnici v Hrastniku — zavetišču za onemogle — se nahaja dvajset ubožcev, katerih oskrba stane občino letno nad; 100.000 Din. Tudi brezposelnost in stanovanjska kriza sta občini v veliko breme, a se vsej tej veliki bedi skuša, v kolikor je le mogoče, odpomoči.
Trboveljska občina skrbi v resnici, da se zadeve ubožnega skrbstva stalno izpopolnjujejo, pažnjo pa se polaga tudi neobhodno potrebnim delavskim, pravovarstvenim. mladinskim in posredovalnim zadevam-.
Ljubljana.
Gospodarski klub ljubljanskih občinskih svetnikov. Dne 31. marca se je konstituiral v ljubljanskem občinskem svetu »gospodarski klub«. — Vanj je vstopilo izmed 49 občinskih svetnikov 14 članov. — Izmed teh so štirje člani bivše SLS, eden je bivši krščanski socijalec, trije so bivši radikali, ostali pa so različni gospodarski krogi. — Glasom čl. 1 pravil nameravajo uvesti v občini »strogo zakonito vestnost in varčnost«. — Svoj klub so že prijavili županu, ki je ustanovitev kluba vzel na znanje. — Baje se bodo oglasili tudi pri banu. Novi »gospodarski klub« je po 6. januarju prvi komunalno-politični klub, ki se je ustanovil v okviru občinskega sveta. Ta klub je prvi ne samo v Dravski banovini, temveč tudi v celi državi. Po svoji sestavi je klub reprezentant »gospodarskih krogov«.
Ker ni mogoče, da bi samo gospodarski krogi v Ljubljani imeli privilegij za lasten klub občinskih svetnikov, je verjetno, da se bodo sploh sedaj začeli ustanavljati v občinskih svetih posebni klubi občinskih odbornikov v zaščito svojih posebnih legitimnih interesov.
Oddaja stanovanj v mestnih hišah v Ljubljani. Neka stranka, javni nameščenec, prosi že dive leti za. stanovanje v mestnih hišah. Ponovno je letos vložil prošnjo in priložil sodno odpoved. Običaj je, da tisti, ki res potrebuje stanovanje in prvi opozori na izpraznjeno stanovanje, isto tudi dobi. Tukaj pa ni tako. Založila se je sodna odpoved in izpraznjeno stanovanje je dobila stranka, ki ima stanovanje in ji stanovanje ni odpovedano in ima skoro trikrat večje dohodke kakor prvi prosilec. V kolikor so ti podatki resnični, bi bilo vsekakor nepravilno, če dobi stano-
vanje stranka, ki ga ima. Občinske hiše niso bile zidane zato._________
Maribor.
Delavska predstava v mariborskem gledališču. V nedeljo, 13. t. m., ob 3. uri popoldne se bo vršila v gledališču zadnja delavska predstava v letošnji sezoni. To pot se nam« je posrečilo pridobiti za gostovanje Delavski oder »Svobode« iz Ljubljane, ki je pred leti z velikim uspehom vprizoril Golouhovo »Krizo« in ki je v letošnji sezoni s prav takim; uspehom vprizoril v ljubljanski Delavski zbornici mnogo del znamenitih dramatikov. Igrala se bo »Balada o vojni in ljubezni«, ki jo je priredil po Royanalovi drami »Grob neznanega vojaka, naš pisatelj Bratko Kreft, ki nastopi sam v glavni vlogi. Delo je posvečeno spominu tistih, ki so padli v svetovni vojni, in se odlikuje po tihi protivojni tendenci. Dejanje na odtu bodo spremljale za zastori muzikalne improvizacije na klavirju, ki jih bo izvajal talentirani glasbenik prof. Rančigaj. — Stroški za gostovanje so veliki! Ker je to prvi nastop ljubljanskega Delavskega odra v Mariboru, naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj poseti to predstavo, ki je doživela v Ljubljani naravnost sijajen uspeh, ki so ga morali priznati celo meščanski listi. Cene so običajne (12, 10, 8, 6 Din). — Vstopnice dobite pri zaupnikih in pa v knjižnici Delavske zbornice.
Masaryk in socijalno vprašanje.
V	torek, dne 8. aprila t. 1. ob 20. uri priredi podružnica Saveza privatnih nameščencev v Mariboru v dvorani hotela »Pri Zamorcu« predavanje dr. Avg. Reismana o »Masaryku in socijalnem vprašanju«. K temu zanimivemu predavanju ima dostop vsak, ki se zanima za aktualna socijalna vprašanja, in svetovnega misleca, prezidenta Masaryka. Vstop je prost.
Ruše.
Gradnja zasebnih stanovanj. Tvornica za dušik je kupila njivo v izmeri okrog 20.000 kvadratnih metrov ter jo ponudila razparcelirano na dvajset delov interesentom za pozidanje zasebnih stanovanj, ki pa morajo biti izključno tovarniški uslužbenci. Kvadratni meter stane Din 4.—, plačljivo na obroke s 6 odst. obrestmi. To dejstvo je povzročilo živahno zanimanje med delavci za gradnjo stanovanjskih hišic, in je upati, da bo že v tem letu nekaj hišic dograjenih. Žal pa je naše delavstvo zelo težko dostopno zadružni ideji. Kako lahko bi bilo izpeljati stavbno gibanje, če bi se interesenti združili v zadrugi. Pri tem je omeniti samo najvažnejše: najetje posojil, napeljava vodovoda, ceste in elektrike.
Predsednik obratnih zaupnikov v tovarni za dušik, Keiser F., nas je 30. p. m. zapustil. Izstopil je iz službe. Keiser je bil več let odbornik Spl. del. zv., obratni zaupnik ter po odhodu Žižeka F., predsednik vseh obratnih zaupnikov ter ga bomo kot takega težko pogrešali. Želimo mu na njegovem novem mestu največji uspeh. Službo je moral spremeniti zaradi očuvanja zdravja.
Jesenice.
Čiščenje mestnih odborov. Tudi v našem mestu so bili razveljavljeni mandati štirih občinskih odbornikov, delavcev. Na njih mesta so bili imenovani dva posestnika in en carinski posrednik ter en tovarniški delavec. S tem ukrepom je delavski vpliv v občini zmanjšan. V naši občini je okoli 80% delavcev.
CITAJTEJ)ELflVSKO POLITIKO
"riflROCfi SE
mn r i b o r
POŠTm PREDBLM
OPOZORITE VAŠE ZNANCE,
da jih hočem za vedno osvoboditi
neugodnega znojenja nog J. L U S T l G, OSIJEK,
pa če se je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravil, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor.
KREŽMIN A ULICA.
PRIPOROČAM CENJ. DAMAM SVOJO VELIKO ZALOGO MODERNIH
SPOMLADANSKIH KLOBUKOV
POPRAVILA SE 1ZGOTAVUAJO
TOČNO IN POCENI. ■■■■■■■   —■■■■■ :
M. JAHN, MODISTINJA, MARIBOR
STOLNA ULICA 2. — STOLNA ULICA 2.
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEINEL
&
HEROID
Glramofoni .................  Din	do	298	—	dalje
Mandoline ..........................136’	-	.
Violine........................   ,	95 —	.
Oltare ... ...... • ■ *j .......	■	.	207*-—	a
Trombe ...a..............	B	B	505*—	.
Ročne harmonike  ....................85	—
r
Prodajalna:Tr« Sv°*>ode
mmmmmmmmmJLmmmmmmmm (Nova ScherbaumOVa Zgradba).
zgradba).
konfekcijska Irsoolna
Ceije-Gaberje 3 (v hlli g. PlevCak)
Cenj. občinstva uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega ieikega in angleškega blaga po. najniiji ceni. RavnotaMo izgotovljene obleke za dečke -,r‘% gP!Potie v vsaki velikosti in naj novejših krojih.
Dalke oblak« od Din M*—, tSO’ , 230'. Oblak« s« gospod« od Din 300*— naprej. Delavske oblaka od Din 300' napraj.
Lastno izdelovanje, oblek po meri in najnovejšem kroju.
!
modistinja
CELJE
(Pclačj l. mo. Monice)
Podružnica: Trbovlje II
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira s l a m ni kov, klobučinastih in žalnih klobu kov itd.
Cene nizke! NOBEN
rokodelec, delavec, kmet ali meščan
NE ZAMUDI
ogledati si dospele
>TIVAR<
OBLEKE
za se in za svoje otroke!
Kakovost izvrstna! Cene neverjetno nizke!
Samo v manufak-turni in konfekcijski trgovini
I. MASTNAK
Celje, Kralja Petra c. 15
TRI PREDNOSTI
I. Ogromna Izbira.
II. Izborna kval tata.
lil. Nizke cena In platllne olajlave.
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefirir oksfordi inpop/ini za moške srajce. — Crepe-de-chine,. crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. — Bem-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri.
__________________RNIK,	MARIBOR,	KOROŽKA	C	9
Hranilno in posojilno društvo delavcev
registrirana^	y	Mdl*il)Oril
Poštni čekovni račun 13. • 43 — podružnica Ljubljana
VABILO K
58. letnemu občnenuMcboru
ki se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1930 ob 8. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani.
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Predložitev računskega sklepa za ieto 1929.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega sklepa.
4. Volitve.
5 Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov.
PETER BRAUCHARDT, predsednik
Uradne ure:
Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v pisarni.
Hranilne vloge
se obrestujejo po 6°/0 oz. 7Vs°/0 Pr°ti odpovedi.
3
S
1
s
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
EKSPORTNA HIŠA
.LUNA”
lastnik Albin Prlsternlk MARIBOR Aleksandrova c. 19
. #
Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajoče se vellkonotne prašnike
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke« par od Din 6 — naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, molke nogavica od Din 5 — naprej, demske nogavica od Din T— naprej, flor-nogavice od Din 12.— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75 — naprej, Clpke meter od Din 1'— naprej, svilene trake meter od Din 1'— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vesenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In pradtlskarlja. — Srajie, spodnje hlala, kravata, palice, delnlkl v bogati izbiri po znllanlh cenahI Čevlji Iz usnja za otroke in sandala od Din 24-— naprej	^
SAMO NA ALEKSANDROVI CESTI 19
[
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti
m,
a1
B
a
B'
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja prisnana
8*1
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenl)o.
*	V	.	Ml	1	I	.}	-	f'	j	■
Naj takoj javijo
RS
svoje natančne naslove one osebe, katere bi hotele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s tem pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z vsoto najmanj Dim 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Poduk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg za privatna naročila more vsakdo delati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko.
T.fil
st :> »•
GRAUERT
TVORNICA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTUPSTVO 1 SKLADIŠTE
' OSIJEK I.
KREŽMINA ULICA 13.
•t!
Tiska: Llndska tiskatfea d. d ▼ Mariboru, predstavite!) Josip Oilak v Maribora. — Za fconcorcil Izdala In nrelute Viktor Eržen v Mariboru.