FCSifHT^ifa StevlIfiS IO vinarjev. Slev. 291. V LlDDDODi, v sredo 20. иесешпга m Leio XL1V. г Velja po poŠti: s Za oelo leto naprej , , K 28'— za en meseo „ . , „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na domi Za celo leto napre) . . K 24'— sa en meseo „ , . „ 2'— V opravi prejeman meseCno „ 1*80 s Sobotna Izdaja: s sa oelo leto......K 7<— ia Nemčl) ° oeloletno . „ 9a— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Iaserati: Enostolpna t-etlivrsta \1Z mm široia m 3 ura visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 31 т za ilva- ln večkrat . . 25 „ pri večiili naročilih primeren popusl pe dogovoru. Poslano: Enostolpna p Utvrstapo Guvrn. Izhaja vsak đa'i, izv emšl no-doljo ш ргагшке. ob 5. ari pop. Redna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ie ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopltar|evi alloi št. 6. — Račnn poštne branllnioe avstrijske št. z-i.?b7, utjiake <46.511, bosn.-berc. št. 7563. — Uptavnlšnega telalooa št. 188. Zahteve avstrijskih narodov. Pod tem naslovom pišejo »S t r a -ž i« z Dunaja: Sedanja ministrska kriza nam je dovolj jasno pokazala, kaj zahtevajo v sedanjem času nemške stranke od vlade. Njih zahteva je, da, predno priseže cesar na ustavo in predno se začne redno parlamentarno delovanje, vpelje vlada nemščino kot državni jezik, od-cppi Galicijo in s tem odstrani poljske poslap.ce, uredi na Češkem narodne razmere v nemškem smislu ter vpelje za državno zbornico nov opravilnik z nemškim razpravnim jezikom. To zahtevajo nemške stranke soglasno in vse nemško časopisje jih soglasno podpira. O zahtevah drugih avstrijskih narodov ne bomo govorili, razven o slovenskih in hrvatskih. Kaj zahtevamo mi, Slovenci in Hrvati, da vlada stori, prr .no cesar priseže na avstrijsko u? .vo in predno začne zopet državni z'"' • delovati: Clan XIX. osnovnih postav o splošnih pravicah državljanov, ki določa, da so vsi narodi v državi enakopravni in da ima vsak narod nedotakljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost. in svoj jezik, mora ostati nedotaknjen, kajti,trajen in močen temelj za večnarodno državo je samo stroga enakopravnost in nedotakljivost narodnih in jezikovnih pravic. To nas je dovolj naučila zgodovina one dobe, odkar imamo osnovne zakone. 3. Za skupni osrednji parlament so naj naredi nov opravilnik, toda jezikovne pravice posameznih narodnosti naj ostanejo nespremenjene. 4. Ako se vsem narodom izpolnijo njihove zahteve izvenpai'lamentarnim potom, dobro; ako ne, pa se za vse narodnosti brez izjeme in za vse njihove zahteve naj uporabi le parlamentarna pot. Cesar Karel v Trsio. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Trst, 18. dec. 1916. V soboto zvečer se je razširila po mestu in okolici radostna novica, da pride prihodnje jutro mladi cesar v Trst. V nedeljo se je v jutranjih urah odevalo mesto v praznično obleko za skromen, a dosto- jen sprejem. Raz oken je zavihralo v megleni dan nebroj zastav, po ulicah so se zbirale gruče ljudi, so patruljirali vojaki in policija. Veselo pričakovanje je sijalo z obrazov ljudi, ki so hiteli proti ulicam, po katerih se je imel pripeljati mladi cesar. Že kmalu po desetih so bile ulice obdane od bregov ljudi in na Franc Jožefo-vem trgu (pri Piazza grande) so se zbirale sredi tisočglave množice korporacije in društva z zastavami: skavti, mestni in sa-lezijanski oratoriji, častna stotnija vojakov dragoncev z dvema godbama. Magistrat, Lloyd in druge palače na trgu so bile sijajno okrašene. Nad mestom so krožila naša vodna letala, promet je bil ustavljen, na fronti je vladal mir. Kljub dežju, ki je neprestano rosil, so vztrajali vsi ti tisoči kot prikopani na svojih mestih, ko so okoli ene popoldne za-plapolali robci in zastave z Lloydove palače v pozdrav cesarjevemu avtomobilu, ki se je počasi bližal z južnega kolodvora po obrežni cesti namestniški palači. Godba je zaigrala, zastave društev so se sklonile k tlom, morje ljudi se je zazibalo v neizmerni radosti, zaoril je klic iz tisoč grl: z mladeniškim, elastičnim korakom je stopalo Njegovo Veličanstvo, naš cesar in kralj, z avtomobila. Tik pred njim je stala v vrsti pred vojaškim kordonom četa dečkov salezijanskega oratorija v mornariški uniformi z godbo. K nji je cesar najprej stopil in z očetovsko ljubeznivostjo pobožal par od radosti žarečih otroških obrazov. Bil je nepozabljiv prizor! Nato je cesar Karel sprejel v namestniški palači razne deputacije, med njimi prevzv. škofa tržaškega dr. Karlina in dr. Vilfana kot zastopnika tržaških Slovencev. Po poklonitvi se je Njegovo Veličanstvo prikazalo v spremstvu namestnika dr. Fries-Skeneja na balkonu in med svira-njem cesarske himne pozdravljalo z radostnim, smehljajočim obrazom navdušeno tržaško občinstvo. Po dveh je cesar Karel zapustil namestništvo, Po vseh ulicah ga je še vedno čakalo ogromno ljudstva in ga podrav-ljalo, ko se je počasi v odprtem avtomobilu pomikal proti openski cesti. Z Narodnega doma ga je pozdravljala vihraje velika slov. trobojnica. Ob vsej cesti so ga pričakovali z zastavami naši zvesti okoličani in prisrčni živijo-klici so ga spremljali po slovenskih tleh, dokler ni stopil na dvorni vlak in se odpeljal, ko se je še zahvalil namestniku Fries-Skeneju za nad vse prisrčen sprejem, ki mu ga je priredilo naše ljudstvo. Naš car! Tvoj obisk na naši zemlji nam je porok, da nas nikdar ne izročiš kletemu sovražniku! Slovenci ob Adriji 'le ljubimo, naše sinove si odlikoval na sija- LISTEK. Slava Slovencev. O znani knjigi »Slovenische Kriegs- und S o 1 d a t e n 1 i e d e r« dr. Rudolfa pl. Andrejka donašajo sedaj tudi dunajski znanstveni in leposlovni listi cele ocene; predvsem »Osterreichi-sche Rundschau« v svoji številki z dne 1. decembra 1916, zvezek 5, na strani 236 in 237. Posebno se dopade kritiku prevod Gregorčičeve »Soče«, ki ga deloma citira, potem od narodnih pesem o Lavdo-nu, o vojaškem bobnu in »Ena ptičea priletela«. O prevajalcu pravi, da sicer ne prevaja vedno dobesedno, da pa skoraj vedno zadene razpoloženje in glas pesmi, to da je glavno in gotovo nemala zasluga pre-vajalčeva; le redkokdaj se je poizgubila kakšna važnejša slika, kak značilni izrek: vse kar je bistvenega, se je ohranilo in uspešno vpostavilo v prevodu. Tudi gre prevajalcu za okusno izbero pesmi vsa hvala. Nadalje prinaša »Osterreichi-sche Illustrierte Zeitung« obširni referat Franca Hausbrunnerja; kritik hvali knjigo in navaja kar cele pesmi iz nje, posebno narodne. Ta list prinaša tudi 6 ilustracij Andrejkove knjige. Slednjič nam je omeniti še strokovni vojaški list »Streifleurs M i 1 i t a r-b 1 a t t«, ki denaša v svoji štev. 184 z dne 16. oktobra-1916 obširno in zelo priznalno govori o prevodih dr. Andrejke. Posebno hvali prevode »Pred odhodom« in »Dekletovo molitev« in balado o čožotih; o našem »Napreju« pravi ta vojaški list, da je bila zelo srečna misel prevajalčeva, pripravit slovensko narodno himno v to zbirko; od narodnih pesmi se listu dopa-dejo najbolj prevodi pesmi: »Oj ta vojaški boben«, »Rudeči so oblaki«, »Na polju že rožce cveteio« in »V starih časih«. Na koncu pripomni kritik, da ni kmalu najti lepšega vojnega darila in lepšega spominka za hrabre boril-ce na Soči kot je ta knjiga, koji izbera je kakor pogled v slovensko narodno dušo. Veselimo se teh glasov neodvisne dunajske kritike, ki nam kaže, kako objektivno in pravično upošteva veliko kulturno središče naše avstrijske domovine vse, i kar je resnrčno dobrega in lepega med avstrijskimi narodi raz širokega obzorja, ki ga more nuditi pač lc veliko mesto, prosto malenkostnega črkolovslva in narodnostne mržnje. Priporočamo to knjigo ravno sedaj kot najprimernejše božično darilo, posebno vojaštvu, ker, kakor pravi vojaški lisi, •>i kmalu najti lepšega darila za naše hra- jen, izreden način za zvestobo in junaštvo: daj nam one pravice in svobode, ki so temelj Tvojega prestola in Tvoje države, da se bomo mogli pod Tvojim žezlom narodno in kulturno razvijati! sa:;of. Zagreb, 19. decembra. Prvi predlog, katerega jc vložila državnopravno opozicija dne 18. t.' m. in katerega nujnost je priznala tudi večina se glasi: »Ker hrvatskemu saboru, kot predstavniku suverenega naroda hrvatskega še do danes ni dospelo neposredno ocl Njegovega Veličanstva kralja Karla IV. sporočilo o Njegovem nastopu na vlado, zato predlagajo podpisani, naj sklene sabor: 1. saborsko predsednišivo se poziva, da izposluje od Njegovega Veličanstva kralja posebni reskript, s katerim Njegovo Veličanstvo hrvatskemu saboru neposredno sporoča z ene strani smrt blagopokajncga kralja Njeg. Vel. Franca Josipa I., z druge strani pa svoj nastop na vlado; 2. saborsko predsedstvo mora tekom potili dni predložiti saboru poročilo o uspehu svoje akcije, da sc clobi ta reskript; 3. dokler tega reskripta sabor no dobi, naj sabor ne pretresa niti v odboru niti v plenumu zakonski načrt o indemniteti, ki ga je predložila vlada. Z ozirom na to, ker se gre tukaj za dve največji točki hrvatskega naroda, namreč za narodno čast in njegovo pravo, da se ga pri prvem vladarskem činu svojega novega vladarja smatra in prizna za suvereni in pravno samostojni državnopravni subjekt, zato zahtevamo za ta predlog nujnost, da se pri tem predlogu glasuje po imenih.« Nujnost se jc temu predlogu priznala in prišlo je do zelo živahne debate. Ban baron Škrlec govori proti temu predlogu, češ da je kralj itak njemu sporočil da je nastopil vlado in to je po banovem mišljenju dovolj. Seveda opozicija ni s tem zadovoljna, ker so hrvatski kralji vso k važni dogodek sporočili vedno naravnost zastopniku hrvatskega naroda, hrvatskemu saboru, ne glede na Mažare. V saboru pride vsled tepa do precej burnih prizorov, ter je posl. Radie (kmečka stranka) večkrat pozvan k redu. — Popoldne govori poslanec Peršič za predlog, ki obsoja izvajanja banova. Gotovi ljudje, tako pravi posl. Peršič, ne izbirajo sredstva, da izbrišejo hrvatski karak- ter države in narodno individualiteto. Kralj bi moral predno je kronan, obljubili, da bo varoval pravice Hrvatske. Zakon pravi, da se mora prisega sestaviti in izdati v hrvatskem saboru, a ne prestaviti in poslati kakor hoče Tisza. Hrvatski narod more torej sodelovati pri kronanju samo na poseben kraljev poziv. Kraljevska prisega bi morala biti hrvatska in hrvatski škof bi jo moral sprejeti. (Posl. Radič: »A ne samo ministrant.«) Dokler nam ne zajamčijo naših pravic, tako dolgo no sme biti nobenega, kateri bi se udele-r žil kronanja. Kralj Ferdinand ni 1. 1618 navedel v prisegi zahtev brv. sabpra, zato je moral izdati novo diplomo. Peršič končuje: Ali naj gre s smrtjo Franca Josipa tudi naša kraljevina v grob? Poslanec Šurmin (hrv.-srb. koali* cija), ki je dopoldne še v imenu svoje stranke glasoval za nujnost. predloga, popoldne izjavlja, da je ta predlog brezpredmeten. Posl. Hrvoj govori proti poniževanju hrvatskega naroda. Na stotisoče ljudi je padlo, samo od zagrebškega 25. dom. pp. je padlo 70.000 ljudi. Nato se glasuje. Za predlog opozicije je glasovalo 15 poslancev, proti pa 21. Naio se preide k predlogu posl. Ra-diča, kateri zahteva naj se revidira ogrsko-hrvatska nagodba in da naj se zajamči popolna enakopravnost Hrvatske z Ogrsko. " * ' ■;"'> Za predlog govorita še ^^ranca Prepeg in Peršič. Večina in to je hrv.-srbska koali* cija ne prizna temu predlogu nujnosti. Konec ponedeljkove seje ob 10. url zvečer. Danes prične sabor z zborovanjem ob četrt na 12. dop. Prvi govori poslanec Radič, kateri utemeljuje interpelacijo, češ da je ban, ko je izrazil sožalje, zatajil brv. narod. Nadalje da je bil tekst vseh petih vojnih posojil tiskan v mažarskem jeziku in končno da proglas novega kralja ni dovolj poudaril enakopravnosti Hrvatske z Ogrsko. Po Radičevcm govoru so -izvolili adresni odbor 15 članov (12 hmccl hrv;-srb. koalicije in mažaronov in 3 od opozicije Hrvoj, Horvat in Radič) in 5 namestnikov (3 od večine in 2 od opozi- bre borilce Primorja kot so Andrejkovi prevodi »Slovenskih bojnih in vojaških pesmi«. k. Z,padavina in geografija Avstro-Ogrske. Spisala c. kr. profesorja Fr. Komatar in dr. V. Šarabon. Ljubljana 1916. Cena 3 K 50 vin. Dosedaj še nismo imeli v slovenskem jeziku znanstvene zgodovine in geografije naše monarhije. Zato odpomore ta knjiga bistvenemu nedostatku. Prav bo prišla vsakemu, lahko jo rabimo tudi v šoli. Prof. Komatar obdela zgodovino precej drugače kakor je sicer navada; predvsem se ozira na kulturni razvoj; taka knjiga ima potem tudi vso drugo trajno vrednost kakor pa podobni proizvodi. To nas veseli v tej zgodovini; pa tudi neka druga stran: vendar enkrat So pregledno obdelane glavne strani naše slovenske nreteklosti. Kdor nc bo imel časa prečito.li Grudnove zgodovine in bo hotel kaj izvedeti o naših pradedih, bo dobil vse potrebno v Ko-matarjevi zgodovini. — Prof Šarabon jc prevzp' nalogo, ustvariti nam na podlagi raznih geografičnih faktorjev zanesljivo sliko današnje monarhije. Njegovo delo obsega geologični pregled, klimatične razmere, človeka v vseh ozirih, gospodarski pregled itd. In sicer tako, da vidimo po- vsod genetični razvoj. Ker so tla taka, podnebje tako itd., mora biti tudi gospodarska slika taka. Vedno najprvov trdna podlaga na tej gre zgradba naprej do zvršetka, eno sledi iz drugega. Glavni poudarek je gospodarsko življenje. Pridejanih je dosti tabel, ki nas o raznih panogah bolj podrobno informirajo. Cena je prav nizka. Knjiga se clobi v >KatoIiški Bukvarni<-. Spomni. Spisal A. M. Doma! Kake misli ter čustva te obvladujejo ob ti sladki besedi! Da, domovina, ti si biser, za katerega se prelivajo proni-cujoči potoki krvi! Kako se le tu počuti človek prost, novo življenje ti zapluje po otrpnelih udih, prost si vseli nelahkih spon, le spomini na prošle dni se ti vzbujajo v tako živih barvah, kakor da zopet žiješ v vrtinec smrti ter grozot! In ti spomini resni čuvsti ne izginejo nikomur iz spomina, kdor jih je kdaj preživel ter prestal. Vse bi jih povedal, da, narisal — a kaj, ko je postala roka) tako okorna ter pero preslabo. Živ val, da, val za valom se vspenjal ter pada, stok in jok se množi, vzduh postaja moreč, ognjeni stebri gostejši, tulenje ter prasketanje vedno hujše — a vendar, nisi še na cilju! Potem se vse zablesketa< cije I. Frank in Pavelić). Na koncu se konstituira proračunski odbor. Seja sc zaključi ob pol eni uri pop. Prihodnja seja v sredo. Tisza in Hrvatje. Vsakega mora presenetiti stališče večine v hrvatskem saboru, ki odklanja predloge Hrvoja in Radiča, ki bi jih morala sprejeti, če stoji na stališču nagodbe z Ogrsko. Zanimivo je poročilo »Pesti Hirlapa«, ki poroča: Hrvaški člani ogrskega držav-nega zbora — 25 po številu — so prispeli v petek v Budimpešto in so imeli klubovo sejo pod predsedstvom Ljube Babič-Gjal-skega. Klubovi seji je prisostvoval tudi ban baron Skerlecz. Sklenili so zahtevati med drugim tudi to, naj se besedilo inauguralne diplome tako modificira, da se vrne v slučaju, ako izumre sedanja dinastija, pravice volitve kralja zopet Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji. Dalje so stavili v smislu nagodbe druge zahteve. Tisza se je začudil, ko je videl tako številno deputacijo Hrvatov. Poudaril je, da so zahteve Hrvatov neizpolnjive in protizakonite. Ko mu je poslanec Badaj odgovoril, da ne zahtevajo Hrvati nič drugega kakor kar jim zagotavlja nagodba, je Tisza odgovoril: Jaz ne poznam nobene skupne države, poznam pa samo eno državo in ta je Ogrska. S stališčem vlade in regnikolarne de-putacije se je strinjal samo grof Pejačevič, ki je glasoval za vlado in tudi v smislu vlade govoril. Vsi drugi hrvaški poslanci so stopili v opozicijo proti vladi in bodo glasovali tudi proti izvolitvi Tisze za pa-latinovega namestnika, če vlada ne spremeni svojega stališča. Vsi ti dogodki pričajo, samostojnost Hrvatske in nagodba sta samo na papirju. Da bo to hrvatske odgovorne kroge kaj iz-modrilo, se nam — po zadnjem zborovanju sabora — ne obeta. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 19. decembra. Med splošnim zanimanjem za volitev palatinovega namestnika kakor tudi za nadaljno debato v tej zadevi je zbornica pričela z današnjim zasedanjem. Tisza je naročil poslancem vladne stranke, naj na napade na njegovo osebo ne odgovarjajo, da še bolj ne razdražijo opozicije. Kot prvi govornik izmed opozicije je nastopil proti Tiszi poslanec Kalla> (Košutova stranka). Za njim je t govoril podpredsednik Karolyjeve Stranke grof Batthyany, ki omenja, da je Tisza le na ta način mogel kandidirati za to važno mesto, ker računa na brezpogojno pokorščino v svoji stranki. Poslanec Nemeth (vladna stranka) zavrača napade na ministrskega predsednika prvi val je že ob cilju — vse besni, rjovi, stoče ter se vali: hura! Nato za hip skrivnosten mir in zopet vojni hrup! Nosači ranjencev mrkega pogleda, od znoja mokri odnašajo v ozadje ranjene junake topega pogleda — ne spoznaš jih več, da ne čuješ njih imena! To so živi spomini, vedno spojeni z usodo naših prijateljev in znancev. Ko smo začuli v juniju, da je naš Goleč zasut od izstrelkov granate, se nam je vsem zazdelo, da nam je neizprosna roka zadala i nam smrten udarec — a kako smo se pozneje razveselili, ko smo zaznali, da je naš vojni kurat že zdrav! Ob grobu stotnika Petrasa je pa vsakdo plakal. Ni čuda torej, da vsakdo s skrivnostno vdanostjo stopa k grobovom junakov! Le mirno spite ler snivajte v vaši lepši sedanjosti — tovariši! Sedaj — le za trenotek, bi se rad uži-vel v tuje nam življenje v ozadju — a vendar le ne gre! Zatuhlo bobnenje topov, svetle črte žarometov te neprestano spominjajo na vse to, kar si prej doživljal. Zaupljivo te vprašuje starček in mladina o vsem, kar si kdaj doživel ter prestal. Ko sem jim nekoč pravil o neki umetniški izognitvi smrti ranjenega konja, so se vsi razveselili, ponosni so bili, ko sem jim pravil o ujetih častnikih ter sovražnih topovih povsem prepričani, da je to delo njih rodnih sinov! Prilično je povzel besedo star Bošnjak ter rekel: šestero dece imam doma ter ženo, dovolj sem storil — a če mi pride v roke kak Italijan, mu ne prizane-sem — tedaj so jim vzplamtele vsem očil Živo vidim pred seboj to drago ljudstvo, vdano in poslušno in voljno prenašajoče vso težo vojne! Vse se je že uživelo v te resne čase, vse se suče le okrog vojne! -— Lepi so i ti utisi iz ožje domovine in le prehitro potekajo tako kratko odmerjeni dnevi dopusta, Od vsakega posebej bi se rad poslovil, spregovoril spodbujevalno besedo za neznano bodočnost, pozdravil vinske bi gorice, vse njive ter livade — težje bi bilo slovo, zato prihranim vse in marsikaj v lepem Ie spominul in poudarja neprecenljive zasluge Tisze za ogrski narod. Če zremo danes na junaške čine naše armade, je to Tiszova zasluga. Poslanec Justh polemizira s predgo-vornikom glede izjave, češ da so uspehi našega orožja zasluga Tisze. Današnja armada je ljudska armada v pravem pomenu besede, ljudstvo se je žrtvovalo, ljudstvo je zmagovalo. V vrstah večine je toliko mož, za katere bi lahko glasovala cela zbornica. Opozicija se upira najedločnejše samo kangida-turi dveh mož, in sicer proti bivšemu ministru Lukaczu, kijeustanovihna Ogrskem ta strašni korupcijski sistem, in proti T i s z i, ki uživa sadove sedanje korupcije na Ogrskem. — Govornik priporoča kandidaturo nadvojvode J o ž e e f a. Poslanec Nemeth (vladna stranka) nastopa za kandidaturo grofa Tisze in zagrozi opoziciji, da ne bo večina več trpela, da se na tak način nastopa v zbornici proti ministrskemu predsedniku. Posl, A p p o n y i polemizira proti izvajanjem govornika vladne stranke in opozarja na posledice, če bo izvoljen za palatinovega namestnika Tisza. Po-ugarja, da je bil za to mesto kandidiran nadvojvoda Jožef še takrat, ko ni bilo o Tiszovi kandidaturi nobenega govora. Posl. Istvan R a k o v s k i (ljudska strankal poudarja, da ni tudi v krogh večine nobenega navdušenja za kandidaturo ministrskega predsednika. Tisza ima v rokah moč in terorizira ljudi. Bog obvaruj, da bi se kdaj govorilo, da ni kronal kralja Karla IV. ogrski narod. To odgovornst pre-vzme nase ministrski pregsednik, če ne umakne svoje kandidature, ki ni po volji naroda. Zbornica nadaljuje debato, ki bo danes končana. Sejo »Danskega občinskega svela Ljubljana, 19, dec. 1916, Vojaške zadeve. Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki uvodoma prečita cesarjevo brzojavko glede na sklep ljubljanskega občinskega sveta, pokloniti srebrni rog pešpolku »Cesarje-viču« št. 17. Izrazi najglobokejšo zahvalo občinskega sveta cesarjevi brzojavki. Za čestitke občinskega sveta ob povišanjih so se brzojavno zahvalili maršali nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Evgen in baron Conrad pl. Hotzendorf. Generalni polkovnik Boroevič se je prisrčno zahvalil na čestitki občinskega sveta ob njegovem rojstnem dnevu. Zvoki domovine. Polkovnik pešpolka »Cesarjevič«, Ventour, se je zahvalil, ker je ljubljanska občina poklonila srebrni rog domačemu pešpolku št. 17. Poveljnik domobranskega pešpolka Ljubljana št. 27 polkovnik Maretich de Klokoč je pisal ljubljanskemu županu sle-deče pismo: V imenu domobranskega pešpolka Ljubljana št. 27 se počaščam, da velece-njenemu občinskemu svetu in Vašemu Ve-lerodju, gospod župan deželnega glavnega mesta Ljubljane, ki jo vsak 27ti ljubi, izražam prisrčno zahvalo na velikodušni ustanovi srebrnega signalnega roga. Ustanovljeni častni znak bo tvoril ponos polka; pri srebrnojasnih zvokih se ne bo spominjal vsak član polka lc hrabrih činov svojega polka, marveč čutil bo tudi najhvaležnejše, da izhajajo zvoki domovine iz častnega roga. (Dobro! Dobro!) Blagovoli naj Vaše Velerodje najtoplejšo zahvalo celega polka velecenjenemu občinskemu svetu blagohotno naznaniti. Dovolite kot predsednik velikodušnega, domoljubnega sveta izraziti moje posebno in najodkritejše spoštovanje. (Pritrjevanje,) Župan: Dne 2. decembra 1916 je umrl naš častni meščan, vpokojeni deželni nadzornik dvorni svetnik Frančišek Leveč. Kdor je rajnega Levca poznal, je vedel, da je bil cel mož. Tudi težke udarce življenja je s ponosom nosil. Pridobil si je velikih zaslug s tem, kako je oral ledino na polju naše literature. Bil je eden tistih mož, na katerega sem bil in smo bili vsi ožji somišljeniki res ponosni. Rajnemu Levcu bo ostal tudi v narodu slovenskem, dokler bo obstojal, hvaležen spomin. Smrt dela v Ljubljani precej precizno. Umrl je dvorni svetnik Frančišek Hubad. Bil je izvrsten šolnik, ponižen; eden tistih ljudi, ki ni imel nobenega sovražnika. Danes pa smo pokopali primarija dr. Emila Bocka. V naših krogih ni bil sicer znan, a bil je mož, ki je po vsej deželi kot zdravnik slovel. S svojo kliniko je bil dobrotnik cele dežele; sijajno jo je vodil. Ljubljani je bil velik dobrotnik naših ubogih. Druga predsedstvena naznanila. Obveljajo sledeči županovi nasveti; Za božič naj se da revežem 2000 K, Dnev. zavetiščem se nakaže 15.000 kron. »K<e-schutzu« na Dunaju je poslal župan 200 K. Revnim dijakom I. gimnazije se daruje 500, II. gimnazije pa 200 K. Nadomestna volitev v deželni šolski svet. Župan: Občinski svetnik dr. Novak se je odpovedal mestu v deželnem šolskem svetu. Odrejam novo volitev. Prijeten ta poklic ni, ker mora biti v tej korporadji naš zastopnik vedno v manjšini. Predlagam, naj se izrazi g. dr. Novaku zahvalo in priznanje na njegovem delu v dež. šolskem svetu (Se sprejme.) V deželni šolski svet je bil izvoljen drž. posl. dr. Vladimir Rav-nihar. Cene mestnih stavbišč na prostoru nekdanjega c, in kr. vojnega oskrbovališča se na predlog poroč. dr, Tril-lerja za 20%? za posebno ugodna stavbišča pa še višje. Poleg topničarske vojašnice je kupila mestna občina za 15.900 kron parcelo. Porabila se bo za kopanje gramoza in za povečanje topničarske vojašnice. Za nakup Oroslava Dolenca v Prečni ulici št. 4 zahteva Dolenc 60.000 kron. Na predlog finančnega odseka se mu ponudi 55.000 kron, kar obvelja, Joeipinl Jenkovi se odpiše ostalih 400 kron, če plača 300 K na račun parcele št. 30/1 kat. obč. Gradišče ob Hilšerjevi ulici. Počitniško dnevno zavetišče ... Odobri se končni obračun troškov počitniškega dnevnega zavetišča. Krojaški zadrugi uiVViŠa'° CCne za izdelovanje službenih oblek za mestne uslužbence za 2Q/o sedanjih povišanih cen. Prosto kurjavo se dovoli šolskemu slugi Martinu Svete in vsem drugim šolskim slugam. Dobili bodo leto" r® 20 St0t0V Prem°Ža oa Zvišanje cen električnega toka. Uospod Ciuha je obširno poročal, da je trboveljska družba podražila premog in da МПМЛ ZS±?ZDine južnc železnice. SacOO do 54.000 kron bodo zato dohodki mestne elektrarne padli. Nasvetoval je, naj se poviša cena toku za 1 hektovatsko uro za 1 vin. pri razsvetljavi, pri motorjih pa za i/o vin. Zneslo bi to 42.000 kron. Elek-troštevcem naj se pa pristojbina zaokroži na zgoraj na 1, 1.50, 2, 3 in na 4 krone. Skupno bi to znašalo 48.000 kron. Glede na vojaštvo se bodo dogovorili 0 primernem povisku električnega toka. Nasvetu g. Ciuha je občinski svet pritrdil. Mestna zastavljalnica. Odobrita se računski sklep in bilanca mestne zastavljalnice za leto 1915/16 Končno se odobri proračun mestne zastkvljal- prebitka * ki кка2и'в 1210 k™n Pristojbine za uporabo ledenice. fLna p,°ndžuPanov predlog zvišajo mesarjem na 50 odnosno 30 kron; za meso v če-brih pa od 4 na 8, oziroma od 8 na 16 kron. SESV- bode, ?bčin* tudi na vojaško oblast glede na dobavo ledu, da neka pri-speva. ' K MznrJL ,Trillenev predlog se zvišajo hlapcem v klavnici plače od 3 na 4 krone. . V. vojnega posojila podpiše (poročevalec dr, Triller) ljubljanska občina 150.000 K, 'JUNjan- Prošnja Marije Turk ' * za izbris bremena na njeni posesti v Sv. da n,e sme imcti sodišč kislega zelja, se odkloni. V stavbni odsek sta bila izvoljena na predlog poročevalca obč svet. dr. Novaka občinska svetnika Lhmnik in Likozar, ker sta odstopila obč. svet. Pavšek in Bučar iz njega. Upravni odbor za mestne vožnje se bo na predlog poročevalca obč- svet dr. Novaka ustanovil. Po zaslugi stavbnega vodje M. Prelovška je ta institucija zelo napredovala. Upravni odbor za mestne vožnje bo štel pet članov. Volil se bo po ključu. K V "pravni odbor za mestne vožnje je odposlal klub občinskih svetnikov SLS svojega načelnika Ivana Kregarja, narod-no-napredna stranka dr. Triller a Nemci ravnatelja Pammerja. ■ Ustanovitev grelnic v Ljubljani. Občinski svetovalec Štefe pravi, da se je v aprov,začnem odseku reklo, naj bi občinski svet se izjavil 2a ustanovitev grelnk laka socialna naprava je posebno sedaj po- kerTbo .revni™ »lojem nedostajalo kuriva Dr. Tavčar: Sem za to, tudi občin-• ®vet.upam, nima nič proti temu. stvar naj torej uredi aprovizacijski odsek, (Pritrjevanje.) * Ljubljanska električna železnica. Občinski svetnik Štefe pravi, da je sedaj posebno velika gneča v vozovih električne železnice južni kolodvor garnizijska bolnica. Često ni mogoče niti izstopiti niti vstopiti. Tu naj se enkrat odločno zahteva od električne železnice, da da na razpolago vsaj priklopne vozove, da vozita vsaj dva vqza zapored. (Dr. Novak: Zahteva je upravičena! Kregar: Vozovi so polovico premajhni! Razni klici, ki grajajo preskopo upravo električne železnice.) Obratno vodstvo je magistratu poročalo, da ne more vpeljati 5 minutnega obrata, ker nima osob-ja. To tudi ni res, samo električni železnici se že 78 kron plače za osebo previsoko zdi, v remizi stoji cela vrsta praznih voz, G. župan naj odločno in s primernimi sredstvi nastopi, da se odpomore tem razmeram. Zupan dr. Tavčar: Ustregel bom tej želji in odposlal takoj jutri dopis. Obč. svetnik Likozar želi, naj bi se uredila vožnja električne železnice na dolenjsko stran. Tajna seja. Imenovani so: praktikant Ivan Tavčar za pisarniškega asistenta. Za pisarniškega asistenta je imenovan praktikant Brglez, za pisarniškega praktikanta pa Karol Mohorč in Alb. Derganc z prvim onega meseca, ko bosta prosta vojaške službe, — Za stavba asistenta je imenovan Ferdinand Accetto, Cesar Franc Jožefove jubilejne ustanove dobe letos po 100 K: Urbančič Janez, Burger Ferdinand, Jazbar Jakob. Jerln Valentin, Franc Kasch. Anton Koleša. Ivan Kristan. Janez Krašovec. Marija Krašovec, Avgust Mate. Pavla Mrak. Martin Podkraj-nik, Josip Poženel. Anton Saladin. Franc Sitar. Bertram Schmelcer. Ana Terdan. Josip Turk .Frančiška Wildman, Josipina Ža-g ar. Cesar Franc Jožefovo ustanovo za re-alce je dobil Bog. Vrhunc. — Ivan Štefančič je imenovan stalnim krujačem s 1. jan. Ne odobri se prošnje Uršule Klančič za prenos koncesije za kuhanje čaja. Podžupan dr. Triller je končno voščil »vsej Ljubljani mirno novo leto!« Postne vesti. — Seznam vojnopoStnih uradov, prinuščenih k prometu z blagovnimi vzorci: 11, 14, 19 19/11, 20, 20/V, 23, 24, 26, 33, 37, 51, 53, 55, 76, 77, 79, 85, 88, 90, 91, 95, 102, 103, 105, 107, 109, 111, 117, 117/11, 117.111, 138, 145, 147, 148, 150, 155, 166, 167, 171, 175, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 188, 192, 193, 195, 195/11, 195/III, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 207, 208, 209, 212, 218, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 230, 232, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 250, 253, 255, 256, 258, 259, 262, 268, 269, 272, 274, 275, 276, 277, 279, 280, 282, 284, 285, 287, 288, 289, 291, 292, 294, 295, 296, 297, 298, 302, 303, 304, 306, 307, 312, 316, 324, 332, 333, 335, 337, 339, 340, 343, 350, 354, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 364, 369, 370, 372, 373, 374, 375, 376, 378, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 388, 388/11, 388/III, 389, 390, 391, 392, 393, 395, 398, 399, 401, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 412, 418, 420, 421, 423, 426, 428, 431, 432, 440, 444, 444/11, 444/III, 508, 510, 511, 512, 514, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 630. — Raz-, pošiljanje blagovnih vzorcev je dovo-i Jjeno pod obstoječimi pogoji v bodoče na vojnopoštne urade in etap. poštne urade s številko, ki so označeni v gornjem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s števil-; ko, ki niso navedeni v tem seznamu, soi zaprti za promet z blagovnimi vzorci« Na c. in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo se smejo pošiljati blagovni vzorci brez izpremembe v dose-* danjem obsegu. Mirovni glasovi. O miru se bodo pogajanja nadaljevala. »Politiken« piše: Če se bo tudi nadaljeval krvavi spor na bojiščih, ako se tudi izkaže, da je nemogoče uvesti naravnost mirovna pogajanja, s tem še ni nikakor rečeno, da bi se mirovna pogajanja ustavila. Angleški listi opozarjajo na odprti izhod, da naj vsaka skupina velesil naznani svoje mirovne pogoje in da naj slede predlogu proti-prediogi. Tako bi se neposredno izmenjavale misli, in bi se sovražniki na ta način zbližali. Lord Loreburne proti nadaljevanju vojske. Prejšnji angleški pravosodni minister lord Loreburne je po poročilih iz Haaga izjavil: Za Anglijo je popolnoma brez pomena, da žrtvuje svoje može, svojo trgovino, svoje ladje in svoje celo blagostanje še dalje za to, da bi zagotovili Rusom Dardanele, Rumunom Braševo in Italijanom Trst. Tudi ugledni tednik »Nation« zelo obžaluje, ker javnost odklanja mirovno ponudbo osrednjih velesil. Sodba Loyda Georgeja? »Neue Ziiricher Ztg.« izvaja: Vedno verojetnejše postaja, da bo Lloyd George pred vsem delal na to, da se objavijo nemški mirovni pogoji. Dogodki v dumi, kjer so odklonili mirovno pp-nudbo. niso pretirane važnosti: ker ie nislrskega predsednika razven Hohen-lohe-ta tudi prof Czernin. »Reichspost« poroJa, cla bo v teh dneh prišlo do nesporazumljenja med Čehi in med češkim konservativnim veleposestvom. Dr. Spilzinuller ni za poostritev cenzure. Budimpešta, 19 .dec. Ministrski predsednik Spitzmuller je izjavil dopisniku nekega ogrskega lista, da ni za poostritev cenzure in da bo tudi zborovalni zakon izvajal z večjo naklonjenostjo. Pogajanja za novo vlado. Dunaj, 19. decembra. (K. u.) Pogajanja o sestavi novega kabineta se, ozirajoč se na splošno politični položaj, nadaljujejo. Ke zsrremenlen ro:cža m iialffira И0ј!Ш|. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. decembra. Uradno: Neizpremenjsno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 18. decembra. Na tridentinski bojni črti je sovražno topništvo močnejše streljalo pri Pasubio in na Asiaški visoki planoti. Naše topništvo je zaviralo običajna sovražna premikanja na visokem Asticu. Na Krasu je neki naš oddelek s presenetljivim naoadom zasedel neki vrh južno Hudega loga. V ralni štab objavlja v »Independance Roumaine«: Z vseh strani grajajo rumunsko vojno vodstvo, češ da ni bilo dovolj pripravljeno in da je. napačno presojalo sovražne načrte. Temu nasproti sc pribije. Nemški uspehi temelje na osredotočenju težkih topov in z ozirom na premoč letalcev. Rumunija ni mogla zato pravočasno dognati, kje se je zbiral sovražnik. Izraba rumunskega pkna. Kakor poročajo nemški listi, so poškodbe tehničnih naprav na rumunskem petrolejskem ozemlju le male. Lahko so takoj pričeli z delom. Domačini radi delajo. Težave pa bodo s prevozom petroleja. Rusko plemstvo proti vladi. »Taglicher Rundschau« brzojavljajo iz Stoekholma: Na 12. plemiškem kongresu v Petrogradu je knez Kurakin zavzel glede na izjavo vlade tisto stališče, ki sta ga zavzela duma in državni svet. Kongres je dalje z ozirom na nevarnost, v kateri se nahaja domovina, pismeno opozoril, da je nujno potrebno izpremeniti notranji vladni kurz, da se vedno večja nezadovoljnost v državi pomiri. Razprava v državnem svetu je tudi dokazala, da je vlada popolnoma osamljena. Sprejel se je tudi predlog Moeller-Sakomelski, ki se naslanja na izjavo dume in odreka vladi vsako podporo, čc bo zasledovala svojo dosedanjo politiko. Kabinet Miljukov na Ruskem? Bern, 19. decembra »Intelligenz-Blatt« piše: Tu se vzdržuje vest, da se bo rusko ministrstvo vnovič izpremenilo. Na čelo bodo stopili novi možje po načinu Lloyda Georgcsa in Brianda. Nastopilo bo ministrstvo Miljukov, ker je bil Trepov v dumi tako neprijazno sprejet. (Ta vest v tej obliki ni posebno verjetna. Op. ur.) merodajno edino le stališče, ki ga zavzema Lloyd George. # Italija za proučitev predlogov. Ženeva, 19. decembra. »Tribuna« pije _ očividno z dovoljenjem Snnnina — da Italija nikakor ne bo po Biiandovem zgledu že vnaprej zavzela odklonilnega stališča, marveč bo vsak pozitiven predlog brez vseh strasti mirno proučila. Belgija ic mirovna ponudba. Berlin, 19. decembra. »Agence Havas« poroča: Belgijska vlada jc imela pod predsedstvom Proquillc sejo, da zavzame stališče napram nemškemu predlogu. Splošno so bili mnenja, da se more na mir misliti še le tedaj, če ga bo narekovala ententa, Sonnino o mirovni noti. Curih, 19. dec. (K. u.) Italijanski zunanji minister je podal včeraj v zbornici sledečo izjavo: Večina predlogov glede note sovražnih držav o otvoritvi mirovnih pogajanj, izhaja iz stališča, da ima vlada v rokah gotove temeljne predloge, na podlagi katerih naj se vodijo ta pogajanja. Kakor sem že zadnjič omenil, ne odgovarja ta podmena resnici. V noti štirih sovražnih držav ni nobenih podatkov o pogojih ali kaki gotovi podlagi za pogajanja. Od raznih strani se ponavlja s skrivnostnim obrazom, cla ta ali oni, ki ima zveze z diplomatičnimi krogi, ali ki pozna bratranca kake osebe, ki občuje z Vatikanom, ali kak drugi »dobro poučeni« politik, trdi, da so mirov-nf pogoji že znani in izročeni. Eden namiguje na T r i d e n t, drugi na neodvisno in nedotakljivo Belgijo, tretji na Al za ci j o in Loreno, četrti zopet na Trst ali Poljsko, Litavsko, ali mogoče celo na balkansko zvezo. Ponavljam, da ni kraljevi vladi absolutno ničesar znanega o kakih podrobnih mirovnih pogojih. Vlada ima v rokah samo suho noto sovražnih držav, katero sem v zbornici že prečita]. Curih, 19. dec. (K. u.) V italijanski zbornici jc izjavil zunanji minister Sonnino med drugim: Iz upravičenih razlogov ne morem ničesar sporočiti o besedilu odgovora, ki ga bomo dali na korak štirih sovražnih sil in ki bo objavljen, kaor hitro bo dogovorjen. Vsi želimo miru, trajnega miru, razumemo pa pod tem ureditev razmer, kojih trajnost ne zavisi od trdnosti, s katero se kujejo verige za narod, ki naj bi se podjarmil, marveč od pravičnega ravnotežja, s tem ,da se upostavi spoštovanje narodnostnega načela, narodna pravica, kakor tudi pravice človečan-stva in omike. — Zbornica je izrekla vladi zaupnico s 352 proti 41 glasovom. Srbija noče miru. Stockholm, 19, decembra. »Slovanski Jug« piše, očividno insoiriran od srbskega ministrskega predsednika: Mirovni ponudbi sovražnika Srbi toliko časa ne morejo pritrditi, dokler bodo trdi čevlji sovražnika teptali domačo zemljo. Srbija noče miru iz rok svojih sovražnikov. Iz lastne moči in z močnimi armadami svojih zaveznikov hoče ustanoviti veliko, svobodno Srbijo, katere meje bodo obsegale Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Srbija bi bila prva, ki bi z veseljem pozdravila pravi mir. Vemo pa, da sedaj od osrednjih sil ponudeni mir ne bo priznal Srbije izza leta 1913. Ven z londonskim dogovorom! Dunajska »Information« poroča od di-plomatične strani glede na mirovno ponudbo med drugim sledeče: Za mir bi bilo neizmerne važnosti, če bi mirovne stranke v sovražnih parlamentih neizprosno zahtevale popolno jasnost o vsebini londonskega dogovora. Mi smo trdno prepričani, da bi objava avtentične vsebine istega bila istovetna s pravim odgovorom entente na našo mirovno ponudbo. Zato ven z londonskim dogovorom. Mi hočemo natančno poznati njegovo vsebino! Ententa naj nam kot odgovor na našo mirovno ponudbo sporoči svoje vojne cilje, ki so določeni v londonskem tajnem dogovoru! To moramo zahtevati! Cesarjevo Kroitfe. Budimpešta, 19. decembra. (K. u.) Glavno mesto dela obsežne priprave za sprejem cesarja in cesarice, ki bosta 27, t. m, prišla v Budimpešto h kronanju. Dr. SpiMHeriev KaDlnei. Dunaj, 19. dec. Glede ministrstva za poljedelstvo prihaja v poštev grof Oto Serenyi. Kandidat za notranjega ministra baron II a n d e 1 sc je mudil v Pragi, kjer sc jc razgovarjal z namestnikom in bivšim poslanikom v Bukareštu, grofom C z e V n i n o m. V parlamentarnih krogih se imenuje za kandidata po dr. Spitzmullerju za mi- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. decembra. Uradno: Bojna skupina maršala p 1 e m. M a c k e n s e n a. Na vzhodnem Vlatkem se položaj splošno ni izpremenil. V zadnjih dveh dneh smo ujeli približno 10D9 mož in zaplenili veliko voz'1. Zemstva v Sibiriji. Petrograd, 19. decembra. (K. u.) Ministrski svet bo predložil dumi zakonski načrt, da se uvede uprava zemstva v provincah zahodne Sibirije, in sicer v Tom-sku, Tobolsku in Altaju, Istočasno je vlada pričela pripravljati zakonski načrt za vpeljavo zemstev v vzhodni Sibiriji. je csfsla v njihov'h rokah pristava Chambrette:;, ki leifi fred ra"o postojanko. Drugod ro bili povsrd odbiti. .Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. 17. dccembra ob 3. uri popoldne. V Champagni smo brez truda odbili r.cmški poizvedovalni oddelek, ki jc skušal vzeti malo postojanko zahodno od ceste v Na-varin. Z desnega brega Moze sc poroča samo o nekaterih patruljskih spopadih pri kraju Beconvaux. V odseku St. Mihiel se je v našem ognju izjalovil nemški napadalni poizkus proti francoskim jarkom pri Chevocourtu. Na obeh delih bojne črte je bilo ponoči mirno. Ob 11. uri ponoči. Na desnem bregu Moze je sovražna artiljerija obstreljevala naše nove črte od Vacherauville do kraja Beconvaux, posebno v odseku Chambret-tcs. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Na ostali bojni črti topovski boj. Francosko uradno poročilo, 18. decembra ob 3. uri popoldne. Juž« no Somme smo z ročnimi granatami odbili sovražni oddelek, ki se je bližal francoskim črtam južnovzhodno Вегпуја. Nemci so po obstreljevanju s topovi na desnem bregu Moze, o katerem se je poročalo včeraj, zvečer izvedli besen protinapad na nove francoske postojanke; posrečilo se jim je, da so se ustalili le na eni sami točki pristave Chambrette; neposredna okolica pristave je šc vedno po Francozih zasedena. Lievilo ujetnikov, ki so jih do zdaj prešteli Francozi od 15. t. m., znaša zdaj 11 tisoč 387 mož, med njimi 284 častnikov. Zaplenjeno, oziroma uničeno blago obsega 115 topov, 44 metalcev min in 107 strojnih pušk. Sicer jc bilo drugod ponoči vse mirno. 18. decembra ob 11. uri pcuoči. Južno Scmme so na obeh straneh preccj živahno streljali s topovi v odseku La Mai-sonette. Z ročnimi granatami smo zjutraj okoli 4. ure prepodili sovražni oddelek, ki jc poizkušal presenetljiv napad na jarke južno Fresnesa. Na de snem bregu Moze so naše čete v živahnem boju prepodile sovražnika iz pristave Chambrette, ko smo jo zopet popolnoma zasedli; zaplenili smo tam dve strojni puški. Obstreljevanje v odmorih na ostali bojni črti. Na Alt Thann jc vrgel neki sovražni letalec pet bomb; škode ni noben povzročil. Angleško uradno poročilo. 18. decembra popoldne. Sinoči spio presenetljivo napadli sovražne strelske jarke južno Armentieresa. Nekaj mož smo ujeli in več sovražnikov usmrtili. V dolini Ancre in pri Loosu sc je streljalo; sicer se od tam ni nič poročalo. Angleške izgube. London, 19. decembra. Od 11. do 14 t. m. znašajo izgube 153 častnikov (56 padlo) in 9830 mož. Vojna služba na Irskem. Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Haaga: Stranka irskih protestantov je pozvala vse Irce, naj vstopijo v angleško armado, da hitro izpopolnijo vrzeli, ki so nastale v armadi. Če žele Irci enake pravice s Škoti in z Angleži, morajo sprejeti tudi njih dolžnosti. Velo шгесе Швеуој^шогше. Italijanska ladja zadela na mino. — Vr. hovni poveljnik italijanskih čet v Albaniji utonil. Frankobrod n. M., 19. dec. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Lugana: Neka ladja, katere istovetnost še ni znana, je zadela 13. decembra na Jadranskem morju na mino in se potopila z vsem mo< štvom. Utonil je ob tej priliki tudi generalni poročnik ОгезЈе Bandini, vrhovni po-veljnik italijanske vojske v Albaniji. Dnevne novice. -f- Priprave za kronanje na Ogrskem. Kraljica Ciia je danes 20. t., m. na Dvoru v Budimpešti sprejela oclpo-sianištvo gospej ogrskega visokega plemstva, ki so ji izročile obleko, ki jo bo nosila ob kronanju. Gospe so ob tej priliki ponudile tudi ccsarjcviču Francu Jožefu gala obleko oi> kronanju. Kralj Karel odločno že^i, da bi se ce-sarjevič udeležil kronanja v ogrski narodni gala obleki. Načrt za cesarjevi-čevo obleko je izdelal znani ogrski slikar, član magnatske zbornico, pl. Ben-czur. -j- Naši župani In V. vojno poso« Jilo. G. Jožef Perm e, župan iz Ponove vasi, je priglasil pri Kranjski deželni banki v Ljubljani za 28 občanov skupno K 3/«4 ure popoldne. Ivan čučlč, star 17 let, lz Vrtojbe štev. 95, jo bil v vojaški (prej mestni) bolnišnici v Go. rici. (i. avgusta so ga odpeljali iz Gorice v neke drugo bolnišnico. Kdor bi vedel kaj o njem, se prosi, da bi to naznanil njego. vernu očetu Francu čučlč, Batuje, p. Urnlče nn Uoriškoru. mj45 g Samo za veletrgovce m konsimrna društva! 5 vagonov I. nasoljene masti, 2990 5 vagonov I. masti za mesta, prekajeno svinjsko meso, rum, slivovka, 67 met. stotov hrvat. I. medu, (proti vposlatvi transportnega lista zavoda za prehranjevanje) Sohr, Gradec, Peslatozzistrasse 1. si lahko naredi vsak sam iz mojega najbolj priporočljivega £шаш „Mofskega mihiT L^m'™™1^ svoje odjemalce, da se prodaja različne vrste mahu in drugo podobne reči " "TIS Спадкге „Morskep maka" napravljeno oljo se no loči nič oil pravega olja ter so obdrži več tednov. Vsakom r jo na razpolago na stotine priporočilnih najboljših pisem. — — Po pošti se pošilja najmanj ШЋМ 30@ВШ Ljubljana 5, G zavitkov. Razpošiljalnica ЗвШ1 ^ULR Mestni trg 13. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateliem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra soproga, oziroma moti, hči, sestra, svakinja in teto, gospa fani čenčur roj. krhke soproga železniškega uradnika v p. in posestnica, dne 20. decembra t.l. ob V« 10. uro dopoldne, po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguvdano preminula. Truplo nepozabne pokojnlce se bo v petek dne 22. decembra 1916, ob 3 uri popoldne blagoslovilo, nato prepeljalo na poKopališče k sv. Križu in tam položilo k večnemu počitku. . , Sv. muše zadušnice se bodo darovale v raznih ccrkvah. V LJUBLJANI, dne 20. decembra 1916. Sebastljan Čenčur, soprog. Milka, Slavko, Olga in Mirko, otroci. Marija Krhne, mati. Vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvest la. Mestni pogrebni zavod v Ljubljnni. № ГјГДЖЖЖ/Д! Д Globoko užaljeni rodbini Pečnik-Stopar izrekata prisrčno zahvalo vsem za izraženo sožalje, za vso naklonjenost, tolažbo in molitev ob bolezni, smrti in pogrebu njune plemenite, nenadomestljive, nad vse ljubljene soproge, hčerke, sestrice in sorodnice, gospe Fani Pečnik, rof. Sfopar Posebno se zahvaljujeta veleč. g. župniku Fr. Avsec za njegovo pomoč, trud in naklonjenost, preč. gg. župnikom Petru Koprivec in Jerrfeju Kovič, velečastiti duhovščini v Smartnem, predvsem proč. g. dekanu Mateju Rihar, slav. pevskemu zboru, ki je pod spretnim vodstvom g. P. Jereba iz Litije zapel tri do solz ganljive žalostinke, častitemu učitelj-stvu in vsemu slav. občinstvu, ki je izkazulo blagopokojnici zadnjo zemeljsko čast. Bog plačaj vsem v najobilnejši meril Sv. Jurij pod Kumom - Šmartno pri Litiji, dno 16. decembra 101G St. 91.183. Vsled ministrske naredbe z dne 6. decembra 1916, drž. zak. št. 406, naj se poraba premoga kolikor mogoča ome i. Vsled tega se nnroča, cla se v izložbenih oknih ne sme vporabljati več kakor ena tretjina preje običajne razsvetljave. (Občinski svet ljubljanski je glede električne razsvet-Ijave že določil za velike izložbe največ 50 sveč, za male izložbe največ 25 sveč.) Dalje je po ministrski naredbi prepovedana vsaka kakoršnakoli razsvetljava pred gledišči, zabavišči, prodajalnami i. t. d. Ravuotako je prepovedana vsaka reklamna razsvetljava. Tudi v javnih lokalih in prodajalnah ter v zasebnih prostorih naj se razsvetljavo po možnosti omeji. 2986 Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. decembra 1916. Najgloblje žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naSega iskrenoljubljenega sinčka, oziroma bratca IJUBCEKA dijaka I. razreda I. dri. gimnazije poklical Bog dne 18. t. m. v nežni dobi 12. let k Sebi po kratki bolezni v boljše življenje. Truplo nepozabnega nam sinčeka se bo v četrtek dne 21. dec. 1916 v mrtvašnici deželne bolnice blagoslovilo, nato prepeljalo na pokopališče k sv. Križu in tam položilo v grobnico rodbine grofa Lichtenberga k večnemu počitku. Bodi našemu nepozabnemu ljubljenčku ohranjen prijazen spomin. V LJUBLJANI, dne 19. dccembra 1916. Janko Traun, oče — Hnlca Traun, roj. grofica Ličhtenberg, mati Janko, brat — Vandica, sestra, Вгег posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. m Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem posebno ugodno nakupil veliko množino juve ov, zlata.ne, srebraine in vso to lov prvovrstnih tovarnah. Vsled tega prosim velecenjene odjemalce, da si pri nakupu božiča b dar 1 ogledajo odbito brliirmtne predmce ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti. V nadi, da mi bo mogoče kot strokovnjaku vsakogar kar najbolje postreči, se najvljudneje priporočam velespoštovanjem L|ubl'ana, Wolfova ulica št. 3 0» W Proda se v Kamniku enonadstropna v kateri se je veliko let izvrševala trgovina, z vrtom, korporacijsko pravico in specerijsko opravo.--2У49 KARL KUMER, Kamnik. dobro blago v originalnih zabojih d ca. (30 do 75 kg tovarniška teža, dalje i 80 RS oddaja po najnižji ceni, ВД S m dok_ traja zaloga, tvrdka A. KUŠLAN, L;nbljana, Karlovska c. 15. OManom Dornber^m! V oglasu, ki je izšel v št. 283 „Slovenca" od dne 11. decembra, je vsled nesporazuma napačno naveden sedež županstva. V vseh tam navedenih zadevah naj se občani tudi zanaprej obračajo na županstvo v Dornbergu, pošta Rikenberg. Ker je koristi občanov le tako mogoče varovati, če županstvo in zaupniki na mestu ostanejo, se bo tako dogovorno s c. kr. glavarstvom tudi zgodilo, tembolj ker treba izvršiti najnujnejša dela v vinogradih, da se ti za bodočnost ohranijo. Pozdrav vsem soobčanom! 2937 Županstvo Dornberg, pošta Rihenberg. Josip Mrevlje, Jožaf Saksida, župan. podžupan. izurjena zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem kraju v glavnem mestu, sa sprejme kot »мрлмииииимдции^^ Pogoji: Znanje obeh dež. jezikov, primerna izobrazba in najmanj 80>.0 K kavcije. Ponudbe na upravo lista pod »liompaujon 23G7«. 1 Ljubljana, Starilrrj 23 (prej v Gorici) vlj. pr:p. m v o j o novo - zalogo dvouo;e3 siv.slro.cv, gramo.onov, žepnih eeitr. svetilk ; vedno svežih baterij itd. Pismena naročila se izvrže takoj. 2b3a za ljudi, ki imajo sorodn.ke v Ameriki 1 Kdor hoče od svojih sor dnilcov v Ameriki dobiti kake denarno podpoie, nuj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem tinj popiše samo svoje lodhinske vadeve in ne oiiifola ničesar o politiki ivli vojski. Na posebnem /H\iUii naj /upi e naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo i>n vtnkne v drusf zavitek, na knterepa nai pole« svojeg i natančnega naslova ruzločno /apiše tale naslov: Испгу C. Zaro, per Ai!r: ZentraJ Spar-kasse der Geineinde Wien, kfi П WIcn I. Wipplin2crslr. 8. Ш Kranjska deželna podružnica v Ljubljani С^ЈјјЗ n. a. dc2. 2ivlj in rentne, nezg. in jamstveiie zavarovalnice sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otrošklU dot. renina in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zivod. Absointna varnost. Nizke premije. Udeležb;i na dividendah pri žlvljcnskem zavarovanju že do prvem letu: Stanje zavarovanj koncem K 173,490.838--K Ч8,7Ј2.и22'76 K 432 232-66 letu 1Л4. Stane gurmciiskth fondov itoncetn leta 1914......i | | , j , V letu 1914. se ;e izplačalo zav.irovance:n n.i div dendati iz čistega dobička Kdor tiam.rava skleniti življens';o zavarovanje, veljavno za ООЈПО ItSiiairвЦЗПЛ, naj sz v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice — Prospekti zastoni ln poštnine pros o. 1439 Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi poboji. Ма Ije Terezie cesta st 12. Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: trikotaž® ш perilo: Za dečke in deiziiu S Za gsspiideS tkitna pic zm ioiice in «Зи2взгг.С1 | z rokavi kakor tudi brez rokavov, g Sparile Čepice iz volile in svile. Spsin 3 kr Ja, pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, bati-sta itd. Kar.jsiinažs, з:а;с2, "apics in drugo jierilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona. Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. 5tezn.