SiEV. 262. r LimuinfL t snn, bm u rrauri mi Posmem ^m ^ 2 cm. Leto LO. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 39 za pol leta..... „ 120 sa celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din <• v inozemstvu. ... . 60 Cene Inserafom: Ertostolpna pelitno vrsta mnli oglasi po Din t'50 In Din 2'—, večji oylnnl nad 45 mm višine po Din 2!>0t veliki po Din V— in 4"—, oglasi v uredniškem del« vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzvzemSt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PaSioina ptotaaa v colovlnl Uredništvo {e v Kopitarjevi ulici 6/HL Rokopisi ■e ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredništva telelon 50, upravničtva 328. Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: I,Jub!|ana t0.650 In 10.349 (za inserule) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Pragu in Dunaj 24,797. Po šestih letih. 11. novembra 1918 se je sklenilo premirje med zmagoslavnimi zapadnimi velesilami in do dna poraženo Nemčijo ter njenimi nesrečnimi zavezniki. Tisti dan se je svet po strašnem šestletnem klanju oddahnil. Pozabil je na svoje mrtvece, pohabljence in osirotele, na porušena mesta in opustošene pokrajine, v trdni nadi, da «e zdaj začne nova doba miru, pravičnosti in napredka na zemlji. Danes moramo reči, da so bile te nade ogoljufane in da je za veseljem in navdušenjem sledilo globoko razočaranje, ki ga občutijo danes vsi narodi, zmagoslavni in premagani, v isti meri. »Manchester Guardian«, ki je glasilo rodivnih oseb novega angleškega kabineta, ob priliki šestletnice premirja piše, da je omika v Evropi po svetovni vojski padla. Niti železnice, pošta in druge take čisto tehnične stvari ne funkcionirajo danes več tako kakor so pred vojno. Ljudska izobrazba je padla. V politiki vlada nasil-stvo in zločinska neumnost. Dežele, ki so preje bile zgled svobodoljubja, ječijo pod diktaturo despotov. Čustva medsebojnega sovraštva so se povečala, ne samo med različnimi narodi, ampak tudi med pripadniki ene in iste države in naroda. Pobijanje lastnih državljanov se priporoča, pripravlja sc pa tudi nova mednarodna vojna z uprav strahotnimi sredstvi ugonabljanja. Globoko razočaranje vlada tudi med narodi Jugoslavije, ki so si od osvobojenja in zedinjenja obetali notranji mir, demokracijo in socialno urejene razmere, svobodo in enakopravnost ter medsebojno bratsko soživljenje. Zgodilo se je pa ravno narobe. Po šestih letih je zavladalo pri nas čisto po besedah angleškega lista na-silstvo in zločinska neumnost. Države se jc proti volji ljudstva in parlamenta polastila klika korapcionistov in despotov. Namesto da bi se lotili perečih življenskih vprašanj prebivalstva, izboljšali upravo in olajšali položaj uradniških in delovnih stanov, so se vrgli kakor požrešni volkovi na državno blagajno, da bi ne ostala za njimi nobena para. Njihovo najvišje »nacionalno« geslo je: praznimo blagajne, dokler je čas! Nobena stvar pri nas pravilno ne funkcionira, akti se ne rešujejo, promet zastaja, javna varnost je pod ničlo, v Črnigori teče kri v potokih, tolovajske tolpe divjajo po mili volji, samo kraja in rop javnih sredstev se vrši z vso naglostjo in točnostjo, da bi mogli P.-P.-jevci državo ogoljufati za stotine milijonov, ki jih bodo deloma porabili za volivno podkupovanje, nagrado terorističnim organizacijam in premije brezvestnim uradnikom, deloma pa vtaknili v lastni žep. Ker dobro vedo, da bodo kljub vsem nasilstvom pri volitvah od ljudstva tepeni, hitijo čim več pokrasti, da bi potem ne odšli prazni z vladnih korit. — V to svrho so sc P.-P.-jevci lotili posojila 2 milijonov dolarjev, ki jih je dobila naša država za zgradbo železnic, potov in mostov. Delali so na strmoglavljenje parlamentarne večinske vlade in razpustu parlamenta zato, da bi lahko brez kontrole milijonsko dolarsko posojilo pobasali v svojo malho. Saj imajo med seboj mojstra v takih zadevah, Lazico Markoviča. Za njim pa nikakor ne zaostajajo samostalni demokrati, kojih specialiteta je »nacionalizacija« rudnikov, lesne industrije in podobnih velepodjetij. Njih ni skrb, ko so zdaj zopet na vladi, da bi se izboljšalo obupno stanje invalidom, za katere jc vlada g. Davidoviča izdelala modern zakon, katerega je P.-P.-vlada z parlamentom vred pokopala. Njim hodi po glavi Trboveljska družba, ki jo hočejo »nacionalizirali« in se polastiti njenih ogromnih dobičkov, ker «Slavenska banka* noče več financirati njihovih deficitnih listov in metati svoj denar v žrelo demokratske stranke, ki je brez dna. »Jutro« in »Narod« ter ostale demokratske liste naj bi redili odslej bogati preostanki Trboveljske družbe, rudarji pa naj stradajo naprej brez zaščite državne socialne zakonodaje. Ker pa zadeva zaenkrat še ni urejena, nagovarjajo Ninčiča, naj jim potrebne milijone posodi iz dispozicijskega fonda zunanjega ministrstva, ki se zbira fz znoja in truda jugoslovanskih davkoplačevalcev. Oropali bodo seveda tudi ostale državne fonde, da utrdijo »narodno in državno edinstvo«. Medtem pa prebivalstvo dan na dan bolj gmotno propada, propadla je akcija za poljedelske kredite, ki jo je hotela uzakoniti prejšnja vlada, da pomaga kinet-skemu stanu, pa se je morala umakniti P.-P.-rcžimu, ki bo ves denar porabil za izvedbo nasilnih volitev in obogatenje svojih voditeljev ter priganjačev. Vse propada. samo P.-P. se redi od ljudskih žuljev, dočim Sloveniji ne privošči niti cenejšc moke in kruha. In da bi se uprava še bolj poslabšala, hiti P.-P. z demonliranjem pokrajinskih uprav, kakor da bi bilo večanje anarhije v naši upravi najnujnejša zadeva države. Tako stojimo po šestih letih obstaja naše države ob razvalinah ljudske svobode, demokratičnega parlament*, poštene uprave in socialnega b'a^ostsn:r> Država je v rokah peščice despotov, ki io pridno kos za kosom rušijo. NA HRVATSKEM JE TREBA RADIČA POBIJATI, V SLOVENIJI PA NJEGOVE EKSPONENTE PODPIRATI. Poigrati, 14. nov. (Izv.) Uporabo 71-kona o zaščiti države proti Hrvatom in Slovencem je vedno zagovarjal Svetozar Pribičevič' kot edino sredstvo, da reši svoj mandat. Njemu je pridno sekitndiral dr. Žerjav. Takoj po imenovanju komisarjev je Pribičevič ponovno načel to vprašanje. Vlada je tudi sklenila, da se napram HRSS uporabi zakon o zaščiti države in da se vsi poslanci zapro. Gre torej še samo za obliko in način, kako izpeljati napade na temeljne pravice celega naroda. V tem oziru so nastopila nesoglasja posebno po vrnitvi dr. Žerjava iz Ljubljane. En del ko-j misarjev smatra, da bi se moral ta načrt v ! celoti izvesti tako, da bi se vzbudilo čim manj hrupa in zgražanja celokupnega prebivalstva ,posebno inozemstva, ki z budnim očesom spremlja razdiralno delo ko-rupcionistov in nasilnežev. Ta predlog tudi ni mogel prodreti radi tega, ker bi bil po mišljenju državnega podtajnika Vacla-va \Vilderja neizvedljiv, dokler se vse uradništvo na Hrvatskem do poslednjega policista in sluge ne odstrani in se njih mesta ne izpopolnijo iz kadra političnih korupcionistov. Pribičeviču pa se ta predlog ni dopadel, ker smatra, da bi taka prenagljena razpustitev imela za posledico sa-m. to, da se lahko še pravočasno hrvatsko ljudstvo organizira v kaki stranki, ki bi se programatično prav nič ne razlikovala od sedanjega hrvatskega stališča proti bel-grajskim uzurpaterjem in hegemonistom. To bi značilo udarec po zraku in Pribičevič bi prišel ob lepo nasledstvo in ob mandate, ki jih itak ne bo mogel rešiti in zato bi se po njegovem mnenju morala zasedaj pustiti Radičeva stranka popolnoma v miru. Zabranjevali bi se kvečjemu shodi in Časopisje in z dobro organiziranim policijskim aparatom in z Orjuno bi se onemo-gočevala agitacija. Šele potem, ko bi Radičeva stranka vložila končne liste in ko bi potekel rok za vlaganje list, šele potem naj se nastopi proti Hrvatom in Slovencem. Razveljavile bi se njihove liste in s tem zadal udarcc, ki bi ga pri volitvah no mogli popraviti, ker bi bilo liste razveljavljeno, v deželi pa bi bilo taktično obsedno stanje. S tem predlogom je v glavnem soglašal Žerjav. Po svoji vrnitvi iz Ljubljane ! pa je to svoje stališče popravil toliko, da, j bi se v Sloveniji proti Radičevi stranki, to 1 jo proti Prepeluhu ne smelo nastopati, 1 marveč da bi jo morali še podpirati. 0 tem je Žerjav danes obširno poročal na današ- njem sestanku s Pribičevičem, Wilderjem in Lukiničem. Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz njihove najbližje okolice jo Žerjav izdelal natančen načrt glede podpiranja »slovenskih republikancev" in menda predložil tudi,sporazum, ki ga je za časa svojega bivanja v Ljubljani sklenil s Slovensko republikansko stranko oziroma z nekaterimi voditelji te stranko. Tako vsaj so h\alijo samostojni demokratje po Belgradu. In če upoštevamo moralno in politično kvalifikacijo nekaterih voditeljev Slovenske republikanske stranke, posebno bivših demokratov in poznejših bivših samo-stojnežev Ureka, Dobnika in drugih, se zdi, da je ta načrt ne samo verodostojen, marveč se lahko s precejšnjo gotovostjo trdi, da Agrornorkur ni imel težkega truda pri pogajanjih 3 takimi politiki Slovenske republikanske stranko o skupnem nastopu in o moralni in seveda tudi o neizogibni materialni podpori nekaterim voditeljem Slovenske republikanske stranke od strani komisarjev in režima narodne sramote. Da tak načrt obstoja, so nam potrdili tudi nekateri radikalni ministri po konferenci, ki se je vršila danes pri Pašiču. Med drugim so tej konferenci prisostvovali Pašič, Trifkovič, Maksimovič, Lukinič in Wilder. Govorili so samo o tem, kako nastopiti proti Radičevi stranki. Po izjavi posainnih ministrov še niso nič definitiv-nega sklenili. Z načrtom Žerjavovim o podpori Slov. republikanski stranki so večinoma soglašali in so dane instrukcije Lukiniču, da kot komisar za pravosodje izdela navodila za Bodišča. Končno pa bi o tem razpravljala vlada, v kateri je nekaj radikalov, ki so proti temu naklepu dr. Žerjava in proti uporabi zakona o zaščiti države napram Hrvatom in Slovencem sploh. Ne glede na to, kakšen bo končen uspeh teh Agromerkurjevih namer, moramo ljudstvo že sedaj opozoriti na ta nov naklep, kako razbiti enotno fronto slovenskega ljudstva in uničiti njegovo politično moč in veljavo. Vsak korak Agromerkuria je usmerjen k temu cilju. Zato mora biti slovensko ljudstvo skrajno previdno napram Agromerkurju, kajti mnogi od teh bodo hoteli slovensko ljudstvo preslepiti z vsemi mogočimi poročili, za katerimi se bo skrivala provokacija ali pa varanje. Vse to seveda je na škodo celokupnosti in vsak najmanjši uspeh nasprotnikov pravih naših idealov bi bil v sramoto poštenega slovenskega ljudstva. Sarjev za Belgrad. 14. nov. (Izv.) Naša včerajšnja vest o tatvini dveh milijonov dolarjev se potrjuje iz poučenih krogov. Celo radikalni krogi trde, da je po nalogu finančnega ministra ta vsota dveh milijonov že dvignjena iz Narodne banko in izročena voditeljem radikalov. S tem denarjem bo glavno razpolagal Laza Markovič kot načelnik agitacijskega odseka za volitve. O tem poroča >Pravda« pod naslovom »največje pljačkanje države in ljudstva«: »Režim korupcionistov in pljačkašcv državnega premoŽenja začenja izpraznjevati poslednje denarne zaloge, ki jih ima država na razpolago. Ostanke Bleerovega posojila, ki jih je Davidovičeva vlada naložila v Narodni banki v višini dveh milijonov dolarjev, to jo skoro 140 milijonov Din, je bil določen za popravo mostov, potov in železnic. Pogodba o posojilu se tako glasi, da se mora denar porabiti v ta namen. Ta vlada, ki rabi denarja za fabriciranje poslancev, začenja * najhujšo korupcijo. Njo prav nič ne briga, da se s tem ubija kredit države, kajti nihče ji ne bo hotol dati več posojila, ker se no popravljajo niti ceste niti pota niti železnice. Vlada gleda samo na eno, da napolni volivno fonde. Takemu ropanju državne blagajne in nezakonitostim se mora narediti konec. Vprašanje je samo, če je v naši državi sploh kak državljan, ki bi s svojim glasovanjem tako tatvino odobril.« IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Današnje »Vreme« poroča, da je na slnočnji seji vlade notranji minister poročal o instruk-cijah, ki jih bo dal novim velikim županom v Hrvatski in Sloveniji. Po konferenci so veliki župani odšli k Maksimoviču in zahtevali navodila, kako imajo postopati v različnih slučajih. Tako je eden od njih stavil konkretno vprašanje, če se smejo dovoliti govori proti ustavi. Maksimovič jo odgovoril, da se smejo, samo no sme so dovoliti, da govorniki odrekajo veljavnost ustave in poedinih zakonov. Kajti državljani nimajo pravice, da odrekajo veljav* aost zakonom. Oni lahko kritizirajo posamezne odredbe v ustavi in zahtevajo, da so spremenijo zakonskim potom. Taka izjava notranjega ministra jo dovolj značilna in nepotrebna, ona sama dokazuje, da so vlada peča o tem, kako omejiti čimbolj svobodo govora in zborovanj. Kritika ustave in drugih zakonov je povsod dovoljena in komisar za notranje zadeve ni podal srečnim državljanom našo države nobene milosti. PRIBIČEVIČEVE NAREDBE. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Pribičevič prepovedal dijaške marijanske kongrega-cije s sledečo motivacijo: Ker stojo verske marijanske kongre-gacije, v katere pristopajo učenci raznih šol, izven nadzorstva pristojnih šolskih oblasti, se načelno ne sme dopustiti, da s® tudi pod nadzorstvom šolskih oblasti učen-ci zbirajo in združujejo na verskem ali plemenskem temelju, je prosvetni minister odredil, da učenci državnih šol ne smejo vstopali v marijanske kongregacije. Učenci, ki so vstopili, morajo takoj Izstopiti iz njih. Ta naredba stopa takoj v veljavo. Izdal je tudi naredbo, v kakih telovadnih in športnih organizacijah smejo sodelovati dijaki. Seveda so izključena vsa »separatistična« društva. Ta naredba se glasi: »Na temelju člena 16. ustave, ki se glasi: »Vso šole morajo dajati moralr.o vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu nerodnega edinstva in verske strpnosti« in ker nekateri učenci stopajo v telovadna m športna društva in organizacije s separatističnimi verskimi in plemenskimi tendencami, ki so protivne narodnemu in državnemu edinstvu, je prosvetni minister odredil pod pretnjo najstrožjih zakonskih kazni, da se učenci katerekoli državne ali privatno Šole v naši državi ne smejo vpisovati niti javno niti tajno v take organizacije.« Končno je izdal še naslednjo naredbo: »Na temelju 9. točke IG. člena ustav® jo prosvetni minister odredil, da se od dne 1. decembra izenači pouk v prvem in drugem razredu v vseh srednjih šolah v kraljevini. V smis1^ naredbe bo v kratkem premeščenih v Slovenijo 17. JUŽ ne Srbije ln mest ob albanski meji večje število »profesorjev«, ki so dokončali svoje študije pri čevljarskih kopitih ali na kaki drugi visoki šoli, da v Sloveniji poučujejo o pravem narodnem edinstvu. PAŠIČ PROTI DR. NllSTČIČU. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Iz Pašičcvfh krogov se je razširila vest, da namerava Ninčiča odstmniti 7. njegovega mesta in imenovati za ministra za zunanje zadev* Spalajkoviča. Naš poslanik v Parizu je še vedno v Belgradu in ne misli na svoje mesto, dasiravno je svojo misijo dokončal. Kakor znano, je bil on eden glavnih itiscena-torjev za kulisami proti vladi narodnega sporazuma in je kot carist največ plašil z boljeeviško nevarnostjo. Kljub tenn>, da mu je uspelo, da se pri nas upostavi najbolj črna reakcija, mu intrigantska žilica no da miru. V režimskih listih, posebno v zloglasnem »Ealkanu«, so pričeli surovo napadati novo francosko vlado. Trd? se, da piše vse te napade na Herriota Spalajkovič osebno, da bi se maščeval, ker .ia doslej šo vedno niso hoteli sprejeti v Parizu niti v zunanjem ministrstvu niti v predsedništvn vlade. SLABOST RADIKALNE STRANKE. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Radikalni očji odbor je sklenil izdati poseben poziv Pro-tičevim radikalom, da se lahko vrnejo v stranko. Ta korak radikalne stranke je zanimiv raditega, ker jo znano, da obstoja sklep, da se no sprejme nazaj niii eden mi radikalov, ki so šli s Protičem. Ta sklep i« treba tolmačiti tako, da se Protičevi radikali zelo množijo in postajajo nevarni za Pašičevo kliko. PONUDBA DR. RAVNTTUR.TU. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Z ozircin n n predstoječo rekonstrukcijo vlade ?r> je danes ponovno trdilo, da je voditelju radikalov v Sloveniji dr. Ravnikarju bil ponu-den portfelj ministrstva za socialno politiko, pod pogojem, da ne postavi nikjer v Sloveniji samostojnih radikalnih list VRNITEV KRALJEVE DVOJICE. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Danes se je vrnila v Belgrad kraljevska dvojica s svojega potovanja v Skoplie in druge kraje. KOMISARJI TRI KRALJU. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Takoj po kraljevem prihodu so obiskali kralja vladni predsednik Pašič, komisar za železnice Stanič, vojni komisar Trifunovič in Niučič. KANDIDAT ZA VELIKEGA ŽUPANA V DUBROVNIKU. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Za velikega župana v Dubrovniku bi irnel biti imenovan nov voliki župan. Minister Grisogono je hotel spraviti ponovno na to mesto svojega bratranca, ki je doživel znano afero, radi katere je poskusil samoumor. Kljub naporu ministra Grisogona njegov bratranec ni bil imenovan, ampak je kandidat za to mesto auvokat v Dubrovniku dr. Stjepan kne-,žcvic. KONFERENCA NA SLEDSTITENIH DRŽAV. Belgrad, 14. nov. (Izv.) Meseca decembra se bo vršila v Rimu konferenca vseh nasledstvenih držav in se bo razpravljalo o vseli nerešenih vprašanjih, ki se ne morejo rešiti med posameznimi državami, temveč skupno vsemi državami na enkrat. Pred to konferenco se bo vršila na Dunaju predkonferenea, na kateri se bo izdelal program rimske konference. Tajni krediti v Franciji. Pariz, 14. novembra. (Izv.) Zbornica danes razpravljala o tajnih kreditih (za politično policijo) ministrstva za notranje zadeve. Herriot je utemeljeval v svojem govoru potrebo takih kreditov in poudarjal, da mora vsaka vlada razpolagati s politično policijo. Vprašanje kontrole o uporabi kreditov pa je odprto. Nato je zbornica odklonila predlog posl. Cachina, da se krediti ne odobre, s 337 proti 200 glasovom. Pariz, 14. novembra. (Izv.) V razpravi o kreditih za tajne fonde ministrstva notranjih zadev je izjavil socialist Blum, da bo glasoval za kredite in za vlado, kajti v nasprotnem slučaju bi prišla na krmilo stara vlada, kar pa bi pomenilo zopelno vojno nevarnost za Evropo. PREKINJENA POGAJANJA ZA TRGOVSKO POGODBO MED NEMČIJO LN FRANCIJO. Pariz, 14. novembra. (Tzv.) Pogajanja ra nemžko-francosko trgovsko pogodbo so prekinjena. Nemci so zahtevali znatne olajšave za promet z Alzacijo in predčasno izpraznitev Poruhrja. Stranke v angleškem parlamentu. London, !4. novembra. (Tzv ) Včeraj so volila še vseučilišča na Škotskem. Po teh volitvah je razmerje strank v angleški zbornici sledeče: Konservativci 413, Delavska stranka 151, liberalci 44 in neodvisni 7 poslancev. V okraju Dunde bo nadomestna volitev za umrlega poslanca Mosala. DELAVSKA STRANKA ZA SOCIALIZEM. London, 14. novembra. (Izv.) Oklic Delavske stranke poziva vse pristaše stranke na delo za socializem, ker samo ta more preprečiti vojno. FAŠISTI MED SEBOJ. Rim, 14. novembra. (Izv.) V Castella-mare pri Neapolju je ustrelil fašistovski poslanec Imperatorc fašistovskega občinskega svetnika na cesti. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt SREDNJEŠOLSKI ŠTRAJK V ITALIJL Rim, 14. novembra. (Izv.) V južnih krajih Italije je izbruhnil srednješolski štrajk zaradi novih izpitnih določb. V Pa-lermu je prišlo do izgredov, da je morala posredovati policija. ZLATA BO NA KUPE. Newyork, 14. novembra. (Izv.) Profesor Shaldon je po poročilih newyorških listov izpopolnil metodo profesorja Mie-thesa za predelovanje živega srebra v zlato tako zelo, da more v par mesecih napraviti toliko zlata, da bi lahko plačala Nemčija ž njim takoj vse reparacije. VELIK POTRES. Batavia, 14. novembra. (Izv.) Na otoku Java je potres v okraju Kedu uničil mnogo vasi. Okoli 300 ljudi je mrtvih. Tragedija Španije. V svoji znani knjigi »Apuntes para la historia de Marrueccos« je napisal najznamenitejši državnik moderne Španije, C&-novas del Oastillo, že leta 1851. sledeče smernice za ljudsko politiko svoje dežele: »Zgodovinski zakon, ki ga moremo v Maroku zasledovati cela stoletja, nam pravi, da bo osvoboditelj, kateremu bi uspelo zavzetje ene obale gibrallarske ožine, prej ali slej zavladal tudi na drugi obali. Ako Španija ne bo dovolj pogumna in modra v stremljenju, da pravočasno prehiti druge narode, ki škilijo na to morsko ožino, potem napoči dan, ko se bo zrušila naša neodvisnost in ko bo izginila naša narodnost. To je za nas vprašanje življenja in smrti, ki je ne smemo pozabiti ali izgubiti izpred oči. Nekoč bo rešitev potrebna; ako le naloge ne rešimo mi, io bodo rešili drugi z mnogo več dobre volje. Naša naravna meja leži v Atlasu in ne ob ozkem kanalu, ki spaja Sredozer/.sko morje z Atlantskim oceanom. To je nauk starega Rima« ... Odkar je zapisal Cžnova te be?ede, se Španija skoro nepretrgano bori s tkz. ri-lioli, ali vse žrtve so bile zaman: Španci niso prodrli iz svojih obalnih utrdb g'obo-ko v notranjost Rifa Velik vojni pohod maršala O' Donnela (1859/60) je bil — pred očmi mešane vojaške komisije — naperjen proti marokanskemu sultanu. Veliki upi na ta pohod so skopneli v kompromisnem premirju pri Uad Rasu. Pozneje so sledile hude borbe, čestokrat tik pred španskimi utrdbami, ali plemena rifkabi-lov ni bi!o mogoče ukroliti. Po svet. vojni je Abd el Krim moderno organiziral rifkabile za borbo preti Španiji in v nešte-vilnih spopadih ie bilo ubitih na desetliso-če Špancev. Sedaj se je zbunil ves Rif. Plamen upora švigne sedaj na vzhodu (okrog Melille) in zopet na zapadu, zlasti v sektorju Tetuana. Danes se bori okrog 120 tisoč Špancev proti 50.000 rifkabilom. Pogajanja so se razbila ob trdovratnosti vojskujočih se plemen in Primo de Rivera ni mogel proslaviti obletnice svojega puča: mo- Dr. Fr. Sušnik: Prekmurski profili. MURSKA SOBOTA FIDELIS. Bela in nova je papinska cerkev. Začudena strmi iz ravnine in nima toplih čuvstev. Da nima zvonika, bi bila kakor gledališče. To bo Baševa cerkev v Bogo-jini vse kaj drugega! Plečnik mu bo postavil slovansko svetišče. Znotraj je kričeče svetla in sram je vernika, da bi gledal nagoto njenih sten. Toda čudoviti so njeni oltarji. Solnčna belina jim zoprna in iz somraka indijskih večerov bi hoteli skrivaje odkrivati skrivnosti. In »patrona Hungariae« s krono sv. Štefana je rojena iz romantične mistike. Velika je cerkev in ob nedeljah vedno natlačena. Potem valovi po njej slovenska pesem in pojejo jo mladi in stari v tistih trudnih melodijah z izmučenimi figurami, ki so melodije te zemlje. Na koru sedi mlad salezijanec iz sosednega Martinišča in se igra z orglami, ko da se je učil pri Pre-mrlu. Kadar zapoje duhovnik prefacijo in jo poje v tistih širokih vokalih, ki označujejo mažarsko latinščino, takrat ga spremljajo tudi orgle in molijo in častijo z njim. Poleg cerkve, ki jo je sezidal in ki je njegov ponos, stoluje kanonik Szlepecz. Mogočen in impozanlen mož, rojen Sobo-čan, ima nekaj genijalnega v sebi; kakor meteor, ki pa je švignil o belem dnevu... Netaktnosti prvih jugoslovanskih evangelistov m) krive, da med prišleki in njim ni nobenih vezi. Reprezentančen je in u*iva brezpri-merno spoštovanje cclo pri članih drugih ver: med najboljšimi prijatelji mu je gerent dr. Šomen, tudi Sobočan, čigar žcia je lu-teranka in funkcionarka evanfelske verske občine; potem dr. Valyi, ki je predsednik izraelitske verske občine. Visoke postave je tudi luteranski se-nior Kovals. Toda Slepec hodi vedno pokončno, Kovač pa se sklanja v mili, zibajoči se liniji. Počasi, počasi in zategnjeno govori. In je in piše in čita s pobožno počasno častitljivostjo. Njegovi učenci jo posnemajo in jo še pretiravajo, tako da je postala že šludentovska krilatica — prav počasi in milo: »Adam, gde si?« Ne! Kot ti študenti, tako Bog Adama gotovo ni vprašal. Blizu šestdesetih je že Kovač in čez trideset let že v Soboti. Tam od Rabe je prišel in ni znal besedice slovenske; v Soboti pa se je udomačil in pred štirimi leti baš on poživil evangeličansko slovensko knjigo, ki je dremala petdeset let, kar je umrl Kardoš. Kardoševa dela so večinoma v rokopisih in jih hrani Kovač. In še en biser ima v svoji knjižnici: originalno izdajo Ktizmičevega novega testamenta. Kovač ie študiral v Šopronju. Hallcju in Jeni; cerkveni poglavar je za Prekmurje in zadnja inštanca, dokler še ni urejeno škofijsko vprašanje. Morda bo le ena sama škofija za vso državo; za škofovo sto-lico ima največ nade Wagner v Vojvodini, Če pa bosta dve škofiji, bo postal ludi zagrebški senior dr. Pop škof. Tudi Kovač je Seie zidai svojo cerkev. Dve leti, preden je prišel v Soboto, ie bila ral je na fronto, da prevzame vrhovni ko-misarijat in poveljstvo svojih čet. Tragedija Španije obstoja v dejstvu, da ji finančni in drugi obziri ne dopuščajo nadaljevati nedogledno borbo proti Rifu, zlasti zfato, ker je razvoj že prekrižal C&-novasovo osnovo: do smrti sultana Mulei Hasana skrbno zavarovana in s strani velesil zajamčei.a neodvisnost sultanata se je medtem zrušila, Francozi sedijo v Fesu in so preprečili, da bi se španska meja dotikala Atlasa. Sam Primo de Rivera je pred leti izjavil, da Rifa ni mogoče obdržati brez izdatnih pomorskih sil. Sedaj stoji Španija pred zgodovinsko nalogo in način, kako bo rešila svoj kolonijalni problem, bo zanjo usoden. Francoz Gabriel Bernier je orisal v »Revne de Pariš« tragično borbo Španije za svrjo zadnjo kolonijo, kakor jo vidijo in gledajo — Francozi. Dogmo španskega ljudstva, če§, da je posest marokanske se-verozapadne obali jamstvo za špansko neodvisnost in varnost, imenuje ta Francoz »monumentalno naivnost«, in piše: »Po kruti ironiji usode je našla Španija v severnem Maroku jamstvo svojega hlapčevstva in svoje propasti: svojega hlapčevstva, ker more Anglija trpeti na obeh obalah le neozdravljivo slabotno in rvl nje odvisno j Španijo; jamstvo svoje propasti, ker so vsi ! poizkusi, zasesti pokrajino z namišljenimi i rudninami, uničili državne finance in ptvh-nili narod v anarhijo. Ta kot severnega Maroka, malenkosten v primeri z bivšo veličino in upravičeno Častihlepnostio Španije, bo kmalu postal grob monarhije in dežele.« Dokler je veljala Nelsonova teza, da sme posedovati severni Maroko le kakšna nevtralna država ali pa Anglija, si Francija ni upala pokazati barve. Tudi Palmers-ton je dejal, da angleški Egipt ne odtehta frar.joske oblasti v Maroku. Francoska zmaga v Alžiru 5. julija 1830 je bila za kolonialno posest Španije usodnega pomena. Tako tone španska zvezda pred realnostjo francoske osvojevalne politike in Primo de Rivera ne bo mogel izpolniti obljube, ki jo je dal svojemu ljudstvu. »Jutro« in »Narod« škodoželjno poročata iz Belgrada in poskakujeta od veselja, češ da je sedaj ministrski svet ukinil naredbo prejšnje vlade o '40 odstotnem popustu za prevoz 1 rane v Slovenijo. Da so to dosegli, so uprizorili naši I ljubljanski Velcsrbi naravnost satansko zlobno časopisno kampanjo o neki velikanski korupciji, ki znaša po poročilih, ki so bila prikrojena za belgrajske režimske liste, 16 milijonov dinarjev, po zagrebški »Kiječi« 6 milijonov dinarjev, katero vsoto sla pa ljubljanska revolverska demokratska žurnala že znižala na več kot polovico. — Vsa poštena in objektivna javnost, ki je prečitala naša tozadevna poročila in zlasti včeraj objavljeno izjavo Zadružne zveze, si je o pomenu te prehranjevalne akcije, ki jo je sedanji prolirlovenski režim ukinil, in o popolni korektnosti Gospodarske zveze pri tej akciji na jasnem. Ve pa tudi, da so najkoristnejšo in najpo-šlencjšo akc'jo za prehrano Slovenije začeli naoaclali in jo proglasili za koruotno, da bi javnost odvrnili cd milijonskih vo-livnih korupcij sedanjega režima. Ugotavljamo, da je prišlo do danes v Slovenijo komaj 20 vagonov hrane po zni- župnija ustanovljena. Danes šteje 2600 duš, sedemsto v mestu samem, med temi nekaj kalvincev; drugi pa so po vaseh do dve uri daleč. Cerkev je slična ljubljanski in zagrebški. Krasna je v nji oltarna slika Kristusa na križu. Kovačev sosed je njegov kantor Ruža. Cerkvene posle opravlja, pevski zbor ima: marljive pevke brez modernega duha, brez moderne rutine, kakršni so bili vaši"i umeiniki v 17. in 18. stoletju; učitelj je; kadar jc potreba, vozi z veli po mestu tikve in koruzo in gnoj. Ruža in njegov pevski zbor in kmetavzarstvo in klavir in šolmešterstvo in čašica iz buteljke in čar-daš in vrisk ciganskih gosli: čudovit konglomerat srednjeveške idile in nove kulture in človečanstva, vzniklega iz ogrske ravnice z njenimi lahkomiselnimi konji... Na jugovzhodnem vogalu mesta straži katoliška cerkev, sredi mesta čepi lute-ranska, in baš tako daleč kot je luteranska od katoliške, tako daleč je od luteranske do izraelitske sinagoge na severovzhodnem koncu. Kakih 35 židovskih družin je v Soboti in okoli 25 v soboški okolici. Ortodoksnih ni, le ncologi so; evolucija pa jih vodi šc dalje in bogatejši so — ateisti. Ob petkih zvečer jih prihaja svojih dvajset moških v sinagogo, s klobuki na glavah čepijo v svojih klopeh. Najmanj deset jih mora biti, da vršijo službo božjo. Ženske ne štejejo nič in imajo svoje ločene prostore na koru. Pri ortodoksnih pa moški niti videti ne smejo žensk. Ukoli prečudnega oltarja gorijo sveče, pred njim stoji kantor, iz skrivnostnega lani vozmnl, ki so se prodali za 10 do 20 par pri kilogramu cenejše, kakor je bila dotične dneve tržna cena po dokazih, ki jih imamo ▼ rokah in ki jih ne more nikdo ovreči Številke, ki smo jih mi prinesli pred par dnevi, v tej zadevi popolnoma, drže in nič ne pomagajo vsa zavijanja »Jutra«, ki govori o naravno sušeni koruzi' dočini smo mi poročali o umetno sušeni koruzi, kar je razlika za najmanj 30 par pri kg. Ponavljamo, da je pšenica čvrsta ves zadnji čas in ne vemo, odkod ima »Jutro« svoje napačne informacije. Ali glavno je zaenkrat to, da so oropali Žerjavovci zopet Slovenijo za nemajhno ugodnost. Ne Zadružno ali Gospodarsko zvezo, temveč celo Slovenijo. Kajti, ako bi bila resnica, kar kriči «Jutro* o Zadružni zvezi, zakaj je bila ta ugodnost odvzeta obenem ostalima liberalnima zvespina? Treba je bilo udariti Slovenijo kot ♦nVo, da bi bila dostopnejša Žerjavovim željam. Na drugi strani je bilo treba ugoditi centralistom, ki ne dovolijo nobenih ugodnosti 79 '.lovenijo. Tako bomo zopet ostali v odvisnosti od zagrebških židovskih veletvrdk, ki hočejo na vsak način obdržati v rokah svojo posredovalno vlogo med Banatom b Sloveniji., kateremu stanju bi bila znižana voznina napravila konec. In ljudje, ki so zmožni takih dejanj, ljudje agromerkurjevega kova, možje svinčene af?re, tisti, ki niso ničesar sami ustanovili in s težkim trudom sezidali, tisti, o katerih vemo, kako so prišli do svoje kazine in svoje Delniške tiskarne, ti imajo sedaj drsno čelo učili naše zadružništvo — mora?e. Ampak, pravimo, ni daleč čas, ko boste molčali osramočeni in to ne bo prvič, in jamčimo, da tudi ne zadnjič! Politi« -f Sijajno spričevalo za SLS in »a dr. Korošca. Belgrajski velesrbski »Bal-kan« pišc — po »Narodu« —: Če so Slovenci tako slabi Slovani, da morejo oddati pri volitvah večino glasov dr. Korošcu, tedaj lahko poskakuje Srb od radosti, da se ta in takšna Slovenija loči, popolnoma leči od nas. Slovenija je tudi sicer balast za našo državo. Nobene škode bi ne bilo za Slo-vanstvo niti za državo, če bi se ločili od nas ti t u j c i, ki govore samo še slučajno slovanski jezik in nosijo slovansko ime. V teh šestih letih so se k o4 kobilice samo redili v n a Si državi (!), preplavili so vse naše bogate kraje, dočim med seboj vsi brez razlike ne morejo trpeti nobenega Srba ali Hrvata; naj gredo k vragu skupaj s svojim Korošcem, če tako slepo drve za njim.« Boljšega spričevala »Balkan« za dr. Korošca in za SLS ni mogel napisati. Kolikor več takih spričeval, boljše bo. -f Novo državno pravo. Naš sedanji minister notranjih zadev g. Maksimovič je proglasil »ex offo« novo državnopravno teorijo, oziroma je prav na debelo pogre! staro teorijo Hegelovo in Fichtejevo o državi. On pravi; »Teoretično se lahko govori proti ustavi in se lahko zahteva revizija ustave. To ni prepovedano. (Še tega bi se manjkalo! Op. ur.) Toda nikakor se ne sme dopustiti, da se na shodih govori o tem, da ustava ne velja in da ne veljajo [ tabernakla jemlje veliki ovoj in razvija \ pergament. Z orjaškim in hovkajočim glasom bobni in poje poglavje iz Mozesa. Drug za drugim stopajo k oltarju nolilci, oviti s talisom svojo štolo, poljubujrjo pergament in kakor bi kontrolirali bulijo vanj. V klopeh ostali povečini šerečejo in govorijo o trgovskih poslih. A l.antor v črnini poje kakor duh v rujavi pi.ščavi, da grmi od sten. Neizpolnjenje je v tem petju in zve ki iz davnine kakor klici vpijočega v puščavi. Tesno je človeku: take morajo biti maše vernih duš o polnoči Trinajst let je fant, ko ga proglasijo za člana verske občine; do tega dne je bil oče odgovoren za sinove grehe, od tega dne je odgovoren sam. Ta konfirmacija jc najvažnejši dogodek v židovskem verskem življenju. Poročne ceremonije se gtibijo. Pravzaprav bi morala biti poroka pod milim nebom in pravoverni žid se tudi ne poroča v sinagogi, temveč raje na domu. V sinagogi razprostrejo nad zaročencema poročni baldahin, rabin ju blagoslavlja, menjata si prstana, pijeta iz kupe »košer«-vino, vino, ki so ga brale in stisnile čiste židovske roke; ženinu podložijo pod noge v robec zavito čašo, da jo zdrobi: zdrobljena jc za večne čase, zvezana sta za večne čase ... Septembra so veliki prazniki. N<1 »dolgi dan« in novoletni praznik se plazijo kakor duhovi po molilnici, odeti v bele dolge mrtvaške srajce. Takrat je veliki dan sprave, ko sklepajo v nebesih bilanco, ko veliki Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov odpira knjigo usode in pečati pri- drugi državni zakoni. Do tega nimajo pravice govorniki niti državljani, ker sta ustava in zakon izraz najvišje državne volje, ki ni odvisna od volje državljanov.« — 1*0 teoriji g. Maksimoviča torej država t.iso državljani, ki stanujejo na nekem doli -čenem ozemlju, ampak država je po nje-guvem nauku nekaj posebnega, nekaj za-st, kar plava na nebu, recimo med Mar-son in luno. Po njegovi teoriji je država ne'te vrste Kantov »Ding an sich«. Državljan v državi ni nič, »država« pa je nad državljanom vse! O g. Maksimoviču pra-vij), da je bil učenec državoslovca Slo-bolana Jovanoviča. Mi ne vemo, če je napravil izpit pri tem gospodu ali ne. Če pa ga je, je g. Slobodan Jovanovič med »ii.pitivanjem« g. Maksimoviča prav gotovo eno oko zatisnil, drugega pa ni odprl. In človek s takimi predpotopnimi nazori o državi je minister notranjih zadev »u ovoj veselo j Jugoslaviji«! -f- Pribčeva »prosveta«. Samostalni demokratski revolveržurnali so naoadali dr. Korošca, ker je kot naučni minister skušal dvigniti naše šolstvo na višji nivo moderne in moralno solidne izobrazbe. Novi minister za prosveto, ki nima za to mesto niti najmanjše bodisi prosvetne bodisi moralne kvalifikacije, pa hiti dr. Ko-roščevo delo razdirati. Medtem ko zdaj že v Združenih državah severne Amerike, ki so se zaradi brezštevilnih verskih sekt doslej strogo držale brezkonfesionalne šole, zaradi naraščanja nemoralnosti resno premišljujejo o uvedbi verskega pouka, je Pribac sedaj strogo prepovedal versko in moralno izobraževanje šolske mladine po marijanskih kongregacijah, cla bi mladina še bolj podivjala. Mesto tega pa je Pribac sklenil uvesti poseben pouk v »narodnem edinstvu«, katerega je poveril »profesorjem« iz južne Srbije, to je ljudem, ki nimajo sploh nobene strokovne izobrazbe, imajo 'različna prigoljufana »iznričeva'a« in so se pečali z raznimi obrtmi, ako niso celo služili med kačaki. Tako bo Pribac izpremenil naše ljudske in srednje šol v vzgojevalnice razbojništva, visoko šolo oa bo tudi po možnosti iznridil. kakor se bo videlo iz proračuna PP-vlade. Mažarske volitve. Kakor doznavamo iz povsem zanesljivega vira, je PP-vlada naročila v Nemčiji na račun reparacij več tisoč poljskih kuhinj najnovejšega modela. Ti »gulasehkanoni« niso namenjeni armadi, temveč onim volivcem, ki se bodo iz golega strahu pred batino in kundakom odločili za manjše »zlo«; za volivni gulaš. Volivni gulaš bodo kuhali po priznanem receptu PP, in sicer s to razliko, da se za južne, temperamentnejše backe vkuha več — paprike. Wahlergulasch a la Khuen Hčdervary... Lopovščine so uganjali »gotovi činito-ljic, dokler jih je ščitila poslanska imuniteta — tako piše »Slov. narod« na naslov poslancev SLS. Da bi kakšne lopovščine »Narod« tudi dokazal, zato je v možganih že preslab. Mi smo demokratskih lumparij dokazali že nebroj, »Narod« pa nam še niti ene. Kar nam je »Narod« še očital, smo še vse ovrgli s točnimi dokazi, to pa »Naroda« nič ne moti, da ne bi opravljal in obrekoval dalje, kakor je že vajen 52 ali 53 let. »Imnnitcfa bivših poslancev« je z razpustom narodne skupščine avtomatično ugasnila. O tem ni mogoča nobena debata — pravi »Slov. narod«. — Z »Narodom« je res nemogoča vsaka debata. Kap. »Slovenski narod« prav!, da bo zadela odgovornega urednika Fr. Krem-žarja kap, čira se zave, da bo moral za vso podlosti in lopovščine -- ki da jih je zagrešil »Slovenec« — dajati odgovor pred sodiščem. — »Narodu« poročamo, da jo g. Kremžarja včeraj kap že zadela, točno ob 9. uri zvečer. Ob tej uri je namreč nesrečnež bral »Slovenski narod«. Kaj pripoveduje »Narod«. Ata pripovedujejo: »Ko so Galci pod Brenom napadli Rim, so rešile sveto prestolico gosi. Zato klerikalci še danes pričakujejo svojo rešitev od rac.« — Liberalci pa od žerjavov. Strokovnjaki pa pravijo, da je raca boljša, žerjavovo meso pa jc popolnoma neužitno, da ga še mačke ne marajo. »Jutro« in § 9. tisk. zakona sta si menda precej v laseh, V včerajšnji izdaji lista, ki se sedaj — mimogrede povedano — tiska v »Narodni tiska-ni«, ne najdemo ne tiskarja, nc urednika in nc založnika. Sicer pa stvar zanima le gospoda državnega pravdnika, ki strogo pazi, da se vpo-žteva zgoraj citirani paragraf. Pa taki in podobni predpisi veljajo menda samo za druge, ne pa za »Jutro«, Iz stare dunajske nWiener Zeitung«. »Lieber Dr. Žerjav! Ich ernenne Sie zu meinem Minister fiir Schumen in Ruden. — Franz Joseph, m. pr. — Korber, m. pr.« Ker prolesorjev ni, je pouk ustavljen na ljubljanski tehniški srednji šoli — tako poroča »Narod«. »Narod« naj se za to dobroto zahvali pri tistih, ki jih vsak dan povzdiguje v nebo. BBBiBBBBBBBGaBKBBHBgZiaBREBBBliillBiSB Pozor volivci! ŠF. JO DNI si lahko poskrbite volivno pravico! Še samo 10 dni imate pravico vlagali volivne reklamacije! Zaupniki in krajevni odborniki, storite takoj svojo dolžnost! Vsak glas je pri volitvah .odločilen! — Prepišite volivne imenike! Brez volivnega imenika v rokah ne bomo mogli kasneje vodili sinotrene agitacije, Skličite krajevne odbore SLS! Volite zaupnike po vaseh, kjer jih še nimate. Zaupniki naj takoj opozore naše pristaše, da ne bedo slepo podpisovali tujih kandidatnih list. Po deželi že hodijo agitatorji in nabirajo podnise pod raznimi firmami. Oni pravijo: kdor je za republiko, naj se podpiše; drugi zopet love podpise pod naslovi raznih agrarnih in gospodarskih odborov. Ne nasedajte tem limani-cam! Kadar bomo nabirali podpise za listo SLS, bomo t o našim ljudem pravočasno sporočili. Vsak drug podpis pa kratko-malo odklonite! Po deželi že krožijo najrazličnejše volivne laži. Zaupniki naj nam jih takoj spo-roče, da jih bomo pobijali v časopisih in na shodih. Poročajte pogosto o volivni agitaciji v vašem kraju! TAJNIŠTVO SLS. saasasBaBaaRsinsassiRBBBBHaBnBHBisss ^ammaaemtmvammmamaa hodnje leto. Jaum kipur, rauš kašona, pu-rim in tako dalje: to so dnevi, ki vodijo spomin Ahasverjev v prečudnem hrepenenju v čase Mozesove, Esterine. O Božiču prižigajo osem dni vsak dan po eno svečo več, da ne bo pozabljen čudež Jehovin, kako je gorel v razdejanem templu vrček olja tolikšno dobo. Kadar imajo mrliča, ga položijo na tla, 8ogrnejo s črnim prtom, prižgejo lučko, ihče se ga ne dotakne, dokler ni otrpnil. Potem ga vsega okopljejo, poškropijo z mešanico iz jajc in vina, oblečejo z belim perilom, po vrhu z mrtvaško srajco, na glavi z belo čepico, ženske še s predpasnikom; nič ne sme biti kakor belina, celo monograme, ako so v drugih barvah, iz-tkejo do poslednje niti. Kakor davno nekoč, tako si tudi danes trgajo obleko od žalosti; seve delajo to že bolj ekonomično: z nožem si precepijo naprsnik ali bluzo za kaka dva prsta globoko. Po pogrebu si najbližji sorodniki na-tlačijo vrečo in osem dni ždijo po ves dan !Ju-trovoc poročilo popolno, pristavljamo, da jo dotična babica žena demokrata in vernega pristaša »Jutra« v Stopičah. — Slovanska čitalnica v Zagrebu, Ruska, poljska, češkoslovaška in ukrajinska društva v Zagrebu so si ustanovila skupno čitalnico, ki se otvori 16. t. m. 8 slovanskim večerom v prostorih Društva hrvatskih pisateljev. — Gradbena delavnost v Zagrebu. Te dni sc je sešel na sejo zagrebški mestni regulacijski odbor. Na seji so ugotovili, da se je za tekoče leto določeni stavbni program skoraj v celoti izvršil. Za prihodnje leto se določi še obsežnejši program. Nadaljevali bodo s po-. laganjem dragega tira cestne železnice na vseh črtah. Zgradili in popravili bodo celo vrsto cest v mestni okolici, v mestu samem bodo makadamizirali 20 cest in ravno toliko asfaltirali. Vs« parke in nasade bodo uredili. Zgradili bodo celo vrsto zgradb v zdravstvene in izobraževalne svrhe in več stanovanjskih hiš, predvsem t malimi stanovanji. Poleg tega bo mestna občina kar najizdatnejše podpirala zasebna stavbna prizadevanja. Kot prvo pride tu vpoštev železničarska zadruga »Dom«, ki hoče zgraditi v Borongaju nasproti Maksimira novo kolonijo z enodružinskimi hišami. V ta namen je že kupila 30 katastralnih oralov sveta, ki ga jc razdelila na 400 stavbnih parcel. Z zgradbo hiš je ie začela, a občina je sklenila, da v novi koloniji na lastne stroške izvrši kanalizacijo, ceste in električno napeljavo. Ta dela bodo stala občino 8 milijonov dinarjev, — Javne nre v Zagrebn. Zagrebški mestni regulacijski odbor je sklenil, da postavi mestna občina tri javne električne ure, ln sicer na Jelnčičevem in \Vilsonovem trgu in na trgu prod glavnim kolodvorom. Ure bodo štiri,stranske 111 od vseh strani vidne. Poldne bo zopet naznanjal strel iz topa na stolpu »Dverce*. — Steklen Estonec (1uster) kupi »Naša Sloga«, LjubiPoljanski nasip 10. Leste- j nec mora imeii najmanj 12 sveč. NajrcnrJS* In nnjnntrjše obleke za d»tre la (?os|>oile dobite «'»iio: Seieub. ul. 3. G ličar &. Me-jač. p Cerkveni koncert. Skladatelj prof. Vasilij Mirk priredi s sodelovanjem uglednih dam in gospodov dno 15. nov. v cerkvi svetega Ivana pri Trstu cerkveno-glosbeni večer, na katerem se bodo med drugim izvajale tii poljske cerkvene pesmi iz 16. stoletja, Petelinov: »Glejte, kak umira pravični« in pa Mirkova (staroslovenska) osmeroglasna maša. Ker je la prireditev prva take vrste med tržaškimi Slovenci in zlasti pa zaradi Mirkove maše, vlada mod Tržačani za prireditev veliko zanimanje. p Smrtna kosa. V Idriji je zadela kap iz-delovatclja nagrobnih spomenikov Franca Liker. p Slovenska pevska šola v Gorici. Izobraževalno društvo »Mladika« v Gorici osnuje za svoje člane pevsko šolo. Učne moči so zagotovljene. Šola se otvori še letos. p »Banca Adriatica« iu »Goriška Straža. »Goriška Straža« objavlja tri dopise »Bance Adriatiee«, v katerih vabi «Straži-nega« upravitelja, naj se v Trstu zglasi pri upravnem svetniku kom. Rossiniju, da se dogovori z njim zaradi inseriranja v »Straži«. »Straža« je kljub svojim velikim denarnim težkočam oglase «Bance Adriatice« kratkomalo odklonila. Ako bi bili enako ravnali tudi «Edinost« in «Ist.rska Riječ«, bi danos ne bilo toliko slovenskih in hrvatskih ljudi ob vse prihranke. p Dogodki na Slapu pri Vipavi. Minoli teden je oblast o priliki nabora aretirala ■rečje število fantov iz Slapa pri Vipavi, in to na lažnjivo ovadbo občinskega komisarja zdravnika dr. Delpina. Fantje so zaprosili poslanca dr. Eesednjaka, ki se je radevoljo zavzel za fante-nabornike, ki niso zagrešili nobenega dejanja, radi katerega bi bili morali po zakonu biti aretirani. Posredoval je v petek zjutraj pri državnerm pravdništvu, da jih izpusti na svobodo. Državni pravdnik jo temu takoj ustregel, ker niso bili pred-kaznovanl. Vrnili so se domov, ovenčani z belimi rožami, med njimi je bil godec s harmoniko. Ko so stopili v vas, so srečali zdravnika in obč. komisarja dr. Delpina, ki so ga nekoliko preveč po fantovsko pozdravili: Zivio Delpin! Na to so se razšli mirno po svojih domovih in peli sem in tje slovenske zesmi: Al'me boš kaj rada imela? Pozdrav fantov je Delpina tako razkačil, da je takoj vložil izmišljeno in popolnoma lažnivo ovadbo proti njim pri orožnikih. V svoji ovadbi je Delpin obtožil fante, da so se vračali z rdečimi in s slovonsklmi trakovi, da so vzklikali »Abasso Italia« in »Ev-viva Comunismo« ter da so prepevali ireden-tistične pesmi. Dasi ovadbi dr. Delpin sam ne veruje in se zaveda, da si jo vse izmislil, je ovadba žal imela nspeh. V soboto ob 2. popoldne so prišli orožniki na Slap. »Zločince« so iskali po hišah in na polju ter aretirali 13 oseb. Ob tej priliki so se vršili naravnost pretresljivi prizori. Med drugimi so bili aretirani tudi trije starčki: Zorž Jernej (61 let star), Uršič Jakob (62 let) in Nuss-dorfer Franc (63 let). Ko je neka ženska videla, da bo orožniki uklenili te tri može In še posebno vodno bolehnega Nussdorferja, ki ni zapustil zadnje štiri dni postelje, ji je prišlo slabo, da so jI morali prinostl vode. V nedeljo zjutraj so prišli možje in fantje iz Slapa v Gorico in naprosili dr. Besednjaka, da znova posreduje za aretiranee. Poslanec Besednjak je takoj posredoval pri orožniškem poveljstvu ln pri podprefekturi v Gorici, kjer so mu Izjavili, da je zadeva žal že izročena sodniji in mu nasvetovall, da naj preišče ves dogodek na Heu mesta. Dr. Besednjak je nato odšel 7. možmi in fanti na Slap. Tam se je srečal s podkomisarjem dr. Naroce.om in orožniki. Ko je ljudstvo zagledalo orožnike, je vse prestrašeno bežalo 1b hiš na polje. Čuden je bil ta prizor. Ljudstvo bi moralo vendar zreti z vso zaupljivostjo v može javne varnosti ln reda. Ravno nasprotno se je tu dogodilo. Ali se je mogočo zbalo, da so orožniki prišli aretirat vso vasf Dr. Besednjak je pozival ljudi, da naj se vrnejo in jih je pomiril. Nato je poslanec o vseh dogodkih zaslišal nešteto ljudi, ki so vsi izpričali nedolžnost aretl-rancev, — Tako poroča o slapensklh dogodkih »Goriška Straža«. Kalvarija naših rojakov v Italiji se nadaljuje. Sramotno za Italijane je posebno dejstvo, da so njihov zdravnik poniža do takega načina političnega boja. štajerske novice. 8 Brezno ob Dravi. Dne 2. novembra t. 1. smo tuknj obhajali sicer žalostno, a zelo ganljivo slovesnost. Odkrili smo nagrobni spomenik nepozablji^erim, lansko loto tra-giouo ponesrečenemu gosp. župniku Miroslavu Volčiču. Njegovi mnogoštevilni prijatelji iz Dravske doline in iz drugih krajev so mu omislili na broznišk<".i pokopališču lep, umetniško izdelan spomenik. Ljudstva je bilo iz bližnje in daljna cko-lioc mnogo zbralo, da bi počistili spomin predragega pokojnika. Msgr. dr. Anton Medved i? Maribora je imel pri razkritju spomenika slavnostni govor, v katerem je mod drug'.n omeni', da so le-ta spomenik postavil« hvaležnost, spoštovanje in ljubezen do Mrgega in povsod priljubljenega župnika Volčiča. Grob in spomenik pokojnikov je ljudstvo krr.«no ovenčalo. Močen pevski zbor pod vodstvom g. postajenačel-nika Znpečnika je zapel ob grobu dve pretresljivi žalostinki. Dolgo se ljudstvo ni moglo ločiti od grnba, v katerem počivajo zemeljski ostanki njegovega ljubljenca. š Cbčni zbor krajevne organizacije SLS v Celju se vrši dne 15. t. m. ob osmih zvečer v tajništvu SLS, hotel «Beli vol«, I. nadstropje. Somišljeniki so polnoštevilno vabljeni. š Mariborsko novice. Pravkar končani Strajk na avstrijskih železnicah se je živo občutil tudi v Mariboru. Avstrijski avtomobili, ki jih je avstrijska vlada rekvirirala po celi državi za vzdrževanje poštnega in osobnega prometa ob mejah, so vsak dan prihajali v Maribor. Na kolodvoru se je nakopičilo zelo mnogo tovornega blaga, med drugim mnogo vagonov živine in mesa za Avstrijo. Ko bi stavka ne bila že končana, bi bila poginila živina in se pokvarilo meso. — V sredo zjutraj je umrla po celem mestu znana dobrot-nlca cerkve in revežev Marija Schmiderer, sestra nekdanjega mariborskega župana dr. Schmidererja. — Minulo nedeljo se je vršilo po mariborski okolici več krvavih pretepov med pijanimi fantalini. Dve osebi, ki sla žrtev fantovskih spopadov, se sedaj lečita v mariborski bolnišnici in to sla neki Ivan Fras iz Spodnje Sv. Kungote in Irgolič iz Račjega. Frasa so fantje napadli pri Sp. Sv. Kungoti in ga tako obdelali s koli, da so mu izbili desno oko, z noži so ga pa razrezali po obrazu in vratu. Irgoliču iz Račjega pa je bil v nedeljo z nožem razparan trebuh. š Na »Dinarski dan« se je nabralo v Gornji Radgoni 812 dinarjev. š Esperanto. Pripravljalni odbor kluba Esperantistov v Celju vabi vse interesente na svoj ustanovni občni zbor Esperanto kluba v Celju, ki se vrši v soboto, dne 15. nov. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih hotela Balkan. Vsak, kdor želi z vso vnemo posvetiti se gornji instituciji, naj se zanesljivo udeleži občnega zbora, kjer se hkratu tudi vrši vpisovanje v tozadevne poučne tečaje. — Pripravljalni odbor. š Zažgal 111 sc obesil. Žalostne posledice nesrečnega družinskega življenja so povzročile, da je mizarju Hrojiču v Ormožu ušla žena in pobegnila, v hišo posestnika Ilerga. Ilrojič pa je šel in se napil ter nato šel po ženo. Ta pa se ni hotela vrniti. Kmalu nato je začelo goreti Hergovo posestvo. Zgorela je hiša, vsa gospodarska poslopja in 8000 kg sena. Ker je Hrojič prej v gostilni grozil, da bo pri llergu kmalu gorelo, so takoj sumili, da je požigalec Hrojič. Orožniki so ga našli v njegovi hiši obešenega. Bil je še malo živ. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. SLS v Ljubljani. Volivni imeniki za narodno skupščino so na razpolago vsak dan od 9.—12. uro dopoldne in od 3.—7. ure zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Ker je še mnogo naših somišljenikov izpuščenih iz volivftega imenika, prosimo, naj se vsak naš somišljenik pravočasno prepriča, če jo vpisan. V tajništvu se dobe vse informacijo glede vlaganja reklamacij. Opozarjamo, da bo tajništvo SLS poslovalo tudi jutri v nedeljo od 9.—12. dopoldne in od 3.-7. zvečer, tako da si lahko ogledajo voiivne imenike tudi tisti, ki jim je to med tednom nemogoče. Ljubljanske novice. lj Armada in politika. V dveh ljubljanskih kavarnah je prišlo v soboto, dne 8. novembra, do izgredov med tukajšnjimi oficirji Slovenci in med akademiki tukajšnje univerze. Dijaki so med seboj polemizirali o notranje političnih razmerah in razgovori so nanesli tudi na Radiča. Incident v soboto je bil zlasti mučen v kavarni Leon. Oficirji so se izpozabili tako daleč, da so jeli psovati akademike in radi »vznemirjenja« od političnih debat grozili celo z golimi sabljami. Mladenič oficir je celo ko-mandiral »Na svoja mesta«. Šele policiji se je posrečilo, da je nadaljnje potekanje izgreda preprečila. K temu nekaj pripomb. Mislimo, da ne bo nobenega dvoma, da je tako postopanje častništva neumestno, pa tudi po obstoječih predpisih prepovedano. Obstoječi volivni zakoni jemljejo oziroma ne dajejo častnikom niti aktivne, še manj seveda pasivne voiivne pravice, prepovedujejo jim celo vsako aktivno vmešavanje v politiko, kar odrejajo tudi »Pravila službe I. del«. Zakonodajalci so sigurno vedeli, zakaj so take odredbe potrebne, in sicer služijo tako v obrambo pred ka-mcrilsko politiko, kot tudi neokrnenosti vojaške discipline. Kakšna bi bila armada, če bi bil n. pr. polkovni komandant radikal, bataljonski komandant samostojni demokrat, ostala dva oziroma trije pa Davidovičevci, stotnijski poveljniki in vodniki pa oboževa-telji Radiča, moštvo pa pristaši džemijeta, pomešano s komunisti, in če bi vsi ti smeli tudi voliti, kar bi imelo za nujno posledico, da bi smeli in morali politizirati — vsak lahko sam uvidi. Osnovni namen armade je, da ščiti pravni red države, izražen v zakonih, tako nazunaj, kakor navznoter. Nikakor pa vojska ne vrši svoje naloge s tem, da ovira politične debate in s tem posega v politično svobodo državljanov, ki jim je zakonito zajamčena. S tem vrši in postopa ravno nasprotno. Državljani sigurno ne vzdržujejo armade zato, da jih bo ovirala v izvrševanju onih pravic, ki so najvažnejše sestavine moderne demokracije, za katero so se vsi narodi morali stoletja in stoletja boriti in nemalokrat ravno s pripadniki armade. Armada bi morala biti čisto nepolitična organizacija, ni nikaka država v državi, še manj pa seveda kontrolni organ nad državljani in njihovim političnim prepričanjem, ki je, v kolikor se ne realizira preko mej zakonitosti, ustavno zajamčeno. HRSS ni z nobenim zakonom prepovedana, prepovedana je samo komunistična stranka z zakonom o zaščiti države, pa je po tem popolnoma jasno, da je vsaj debatiranje o njenem delovanju sigurno dopustno. Če bi pa bila prepovedana, potem bi sodili o kršitvi te prepovedi samo za to poklicani državni Organi, zlasti neodvisni in strokovno naobraženi sodniki, ne pa mladi častniki — starejši in izkušeni častniki so itak izvzeti, ker se v politiko ne vtikujejo, še manj pa seveda v politične debate v lokalih z zelo pisano publiko, kamor sploh ne zahajajo, — katerim so osnovni pojmi iz državopravnega slovarja, kot to s svojim nastopanjem in nastopi najbolje kažejo, španska vas. Če so prizadeti gg. častniki mislili, da so bili pozvani, da vzdržujejo »notranji« red v državi, potem so pozabili upoštevati čl. 123 državne ustave, ki jih poživlja kot asistenco samo na zahtevo civilnega predstojnega oblastva. Zadnje, policija, pa je s svojo intervencijo baš njih asistenco odločno odklonila, saj jo je morala, ker politično debatiranje, pa bilo o katerikoli državno priznani stranki, ni kršenje notranjega državnega reda, ampak dotičnik ga krši, ki hoče to preprečiti. lj Umrl je v Ljubljani včeraj dopoldne upokojeni nadučitelj g. Alojzij Račič. lj Stanovanjsko sodišče. Kot sodnik pri stanovanjskem sodišču fungira tudi vpokojeni uradnik oddelka za socialno skrbstvo g. dr. Matej Suhač. Pritožniki, katerih pritožbe obravnava stanovanjski senat, v katerem sedi tudi g. dr. Suhač, stavijo na g. novega velikega župana dr. Baltiča vljudno vprašanje, če niso vse take odločbe tega senata nične, ker stanovanjski pravilnik izrecno določa, da morejo biti člani stanovanjskega sodišča poleg načelnika in dveh sodnikov le aktivni uradniki-ju-risti oddelka za socialno skrb. lj Avtomobilni promet Ljubljana—Št Vid. Od 15. t. m. so uvede med Ljubljano in Št. Vidom redna avtomobilska vožnja. Avtomobil bo odhajal ob delavnikih iz Ljubljane ob 8. 9., 10., 12.15., 14, 17. in 18.25, ob nedeljah in praznikih pa 8.30, 11.30., 11, 15, 18.30 in 1915. — Iz Št. Vida bo vozil ob delavnikih ob 7.20, 8.30, 9.35., 9.30, 11.45 (od (»Store«) ob 13.20, 16.30, (od »Store) in 17.30, ob nedeljah in praznikih pa ob 7.40, 10.30, 13.30., 14.30, 18. in 19. Vožnja stane Din 3.50. Avtomobil odhaja iz Ljubljane iz pred »Figovca«, iz Št. Vida pa izpred pošte. Opozarjamo na ta avtomobilski promet zlasti izletnike na Šmarno goro ln Katarino. lj V gostilni pri »Fajmoštru« se toči iz-borna dolenjska Portugalka. lj Važno za trgovcc ln obrtnike. Prizadeti krogi se opozarjajo, da veljajo sedaj tako glede delovnega časa v obrtnih in trgovinskih obratih kakor tudi glede odpiranja in zapiranja obratov izključno le naredbe ministra za socialno politiko št. 310, 311 in 312 (Uradni list št. 98 z dne 25. oktobra 1924). Glasom i teh naredb sme biti v obče osebje zapode- Stev. 262. OTOTTOTBC, ?bw TB. novemtfra T92£ Stran 5. no v obrtnih podjetjih največ 10 ur, ▼ trgovinskih pa največ 9 ur na dan (z izjemami). In vsi obrati v obče (istotako z izjemami) smejo biti v teh mejah odprti v času ne pred 6. zjutraj in ne po 7. zvečer. Natančna ura se bo pa za Ljubljano šele določila. Po tem se bo dotičnim podjetjem ravnati. lj Tatvina koles. Adalbert IvanuS je prislonil kolo ob znano gostilno; neznanec se je pa polakonir.il kolesa ter ga odpeljal. Kolo je vredno 1500 Din. lj Policijska kronika. Od 13. do 14. nov. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi poškodbe tuje lastnine 1, radi nedostojnega vedenja 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestnopolicijskega reda 4, radi ogrožanja 1; aretacije: radi pohajkovanja 1, radi beračenja 1. pr Zgodbe sv. pisma novega zakona. Za srednje šole priredil dr. A. Levičnik. Z 20 slikami; VIII + 180 strani. Natisnila Jugoslov. tis.karna. Cena vezani knjigi: 40 Din. Knjiga je namenjena biblijskemu pouku (zgodovina božjega razodetja) novega zakona, ki se zdaj obravnava v 4. razredu srednjih šol, se pa po spremenjenem načrtu preloži v 1. oz. 2. razred. Oblika zgodb se je ohranila, potrebno pragmatlko podajajo naslovi, opomnje in s posebnim tiskom označeni sestavki. Predpisana tvarina — življenje in delo Zveličarja Jezusa Kristusa in delovanje apostolov — ee podaja v precejšnjem obsegu, nekateri sestanki bodo predvsem služili kot čtivo (n. pr.: iz pisein apostola Pavla, iz katoliških listov, iz Razodetja itd.). Z ozirom na zahtevo, naj pride pri tem pouku beseda svetega pisma do popolne veljave, se je besedilo iz večine priredilo natančno po sv. pismu in se v splošnem zlaga z novim slovenskim, po grškem izvirniku prirejenim prevodom sv. pisma novega zakona, ki je pravkar v tisku. Slike so po večini krajepisnega značaja. Pridejan je zemljevid Palestine in zemljevidni pregled apostolskih potov sv. Pavla. Kazalo nedeljskih in prazniških evangelijev opozarja na dotične odlomke v besedilu. Knjigo sta odobrila šk. ordinariat ljubljanski (24. avg. 1924, št. 2517) in prosvetni oddelek za Slovenijo (14. okt. 1924, št. 17.751). pr Srenja. Drama v štirih dejanjih. Spisal Janez Jalen. Ponatis iz Doin in Sveta. Založila Jug. knjigarna v Ljubljani. Cena Din 25. — Uprizoritev te drame ne bo delala našim odrom nobenih težav. Ne nastopi veliko oseb, je igra vzeta iz domačega življenja in da je tudi lahko uprizorljiva, nam jamči že ime pisatelja, katerega že poznamo po njegovi zadnji drami »Dom«, katero so igrali na naših odrih z dobrim uspehom. Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 15. nov.: Pri Hrastovih. Red F. Nedelja, 16. nov.: Ob !1. dopoldne: Sienkije-vičeva proslava. Izven. — Ob 8. zvečer: Paglavka Izven. Pondeljek, 17. nov.: Zaprto (generalna vaja). Torek, 18. nov.: Sumljiva oseba, slavnostna predstava ob 00 letnici rojstva književnika Branislava Nušiča. Izven. Sreda, 19. nov.: Zaprto. Četrtek, 20. nov.: Zora, dan, noč. Red E. Petek 21. nov.: Pri Hrllastovih. Red A. Sobota, 22. nov.: šestero oseb išče avtorja. C. Nedelja, 23. nov.: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 24. nov.: Paglavka. Red B. OPERA. ! Začetek od pol 8. uri zvečer. Sobota, 15. nov.: Carjeva nevesta. Red C. Nedelja, 16. nov.: Majska noč. Popoldanska predstava pri znižanih cenah. Začetek ob 4. uri popoldne. Pondeljek, 17. nov.: Zaprto. Torek, 18. nov.: Zaprto. Sreda, 19. nov.: Rigoletto. Red B. Četrtek, 20. nov.: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Red D. Petek, 21 nov.: Trubadur. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Red F. Sobota, 22. nov.: Rusalka. Red E. Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izv. Pondeljek, 24. nov.: Zaprto. Krekova prosveta ima skioptično predavanje v nedeljo dne 16. t. m. ob tričetrt na 5. »Marijino življenje.« Predava monsgr. Viktor Steska. Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob desetih dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: Državna organizacija. Predava g. univ. prof. dr. L. P i t a m i c. Koncert v kavarni Evropa se vrši danes v soboto. Svira dravska godba. Začetek ob devetih zvečer. Vstop prost. Škofja Loka. Tukajšnje Slov. kat. izobr. društvo ponovi v nedeljo, dne 16. t. m. točno ob pol 4. popoldne Schillerjevo tragedijo »Razbojniki«, ki bo to pot bolje naštudirana kot prvič, igrana pri deloma novi sceneriji. Konec okrog 8. zvečer. Vabljeni posebno okoličani 1 Ljubljanski šahovski klub Ima v četrtek 20. t. m. ob 8. zvečer v klubovem lokalu v Narodni kavarni svoj letošnji redni občni zbor, na katerem bodo poročila predsedstva, odbornikov in revizorjev, volitve novega odbora ter raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti se v smislu klubovih pravil vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki je pa sklepčen ne glede na število udeleženerv. Na občni zbor se vabijo vsi člani, potem pa tudi vsi prijatelji in ljubitelji šaha. Po obenem zboru bo brzoturnir, katerega se smejo to pot udeležiti tudi nečlani. V letošnji zimski sezoni se pripravljajo velike šahovske senzacije. Sezono otvori simultanska produkcija svetovnega mojstra dr. Milana Vidmarja, rr- kar bo sledil velik tridelni turnir za začetnike, srednje in močne igralce z darili. Klub bo prirejal zanimiva predavanja, združena z zabavnimi šahovskimi večeri. Klub iina damski odsek za začetnice, katere se brezplačno uvajajo v šahovsko igro. Članarina je malenkostna (za dijake in dijakinje polovična), tako, da je vsakomur vstop v klub mogoč. Pripeljite seboj na občni zbor svoje prijatelje in znance, katere vse brez izjeme vabi — odbor Ljub. šah. kluba. Prostovoljno gasilno društvo ▼ Mostah priredi dne 16. t. m. Martinov večer pri gosp. Matevžu Krušiču v Zeleni jami. Spored: Petje, godba, šaljiva pošta in druga zabava. Ob šestih zvečer nastop gasilcev ter izročitev častne diplome gosp. Matevžu in Julijani (soprogi) Krušič. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 3 Din za osebo. Vljudno sc vabijo vsi tovariši in prijatelji gasilstva na poset ter prireditve. Odbor. ICIub ljubiteljev športnih psov vabi člane in prijatelje kluba k predavanju g, ravnatelja Tepine o »Čistokrvnosti, rodovniku in oceni v resta"rac;ji Zvezda v torek drie 18. no-oniVira ob 20. uri. — Odbor. Cerkveni vestnik. c Križnnaka moška in mladenlška Marijina družba obhaja v nedeljo 16. t. m. svoj drusri družbeni praznik. V družbeni cerkvi bo tem povodom zjutraj ob 6. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo, zvočer ob 6. uri pa slovesen shod. 1. Naznanila. Rokodelski dom v Ljubljani. V nedeljo, 16. t. m., bo v dvorani Rokodelskega doma običajni Martinov večer. Na sporedu je kot posebno privlačna točka spevoigra «Po zaklad!«, razni kuplett, pevski zbori, šaljiva pošta i. t. d. Občinstvo, ki obiskuje predavanja v Rokodelskem domu, se bo gotovo polnoštevilno udeležilo Martinovoga večera, dobrodošel pa nam je vsak prijatelj rokodelskega stanu in poštene zabave. Radi obširnega sporeda jo pričetok točno ob 5. uri zvečer. Predavanje Stolne prosvete bo v ponedeljek, 17. t. m. v Križankah. Predaval bo gospod prof. dr. Šarabou o šuortu. Pričetok točno ob 8. uri zvečer. 16 stoletnica lateranske bazilike. častitljiva lateranska bazilika, prva stolnica rimskih papežev, slavi te dni 16 stoletnico svojega posvečenja. Vso so okrasili zunaj in znotraj in slovesne službe božje, pridige in druge pobožnosti se vrše v njej dan za dnevom skozi celo osmino: od minule do prihodnje sobote. Sv. oče je izdal tem povodom apostolski breve, »Osservatore Romano« je izšel v slavnostni izdaji s slikami bazilike. V atriju nove zakristije so v soboto slovesno odkrili doprsna kipa zadnjih dveh papežev: Benedikta XV. in Pija XI. »Osservatore Romano« slavi dogodek v uvodniku dne 9. novembra t. l.s »Na noben spomenik, na nobeno razvalino ob Gangu, Nilu, Tiberi, na sled katerekoli davne kulture in na obale, ki zaznamujejo njeno pot od vzhoda do zahoda, ne gleda šestnajst vekov življenja, boja, zmagoslavja, kakor danes v Rimu na katoliško cerkev-mater. Sarkofagi in templji, ostanki toliko drugih ver in kultur, tudi tisočletnih, so danes grobovi, krog katerih vladata molk in pozaba ali pa se mudi arheologija s svojimi raziskavanji; morda je preostal še svet spominov in tradicij, ki pa ni več misel, marveč se zdi sredi viharno polječega življenja kot prikazen smrti V mestu, ki mu je bilo določeno, da bodi zibelka dveh epopej, središče dveh imperi:cv, gleda krščanska bazilika z Laterana na Pa-latin kot zmagovita gospodovalka, kajti v njeni senci sc zbirajo nepodjarmljive sile duhi, ki vsikdar prežive vsa samosilstva materialnega gospodstva. Ob njenem vznožju je palača, iz katere so tekom treh stoletij prihajali razglasi o preganjanju kristjanov, da v krvi zaduše novo vero; tu so cirkusi, v katerih je tekla krščanska kri na radost sili, ki so jo armade in premagana ljudstva trpele, ki so jo pa ne-oboroženi mučeniki prevrnili; ob njenem vznožju, skrite med vrtovi, so še katakombe, iz katerih je prišla preganjana cerkev po treh stoletjih zopet na dan in se napotila na nesmrtna osvajanja, vzmeši preje z improviziranega oltarja na razmesarjenih prsih žrtev Kralja miru in peloživši ga tam gori na Svetem griču v prvi tabernakel njegovega drugega vstajenja. Ob njenih nogah je zgodovina, pred njo življenje ... Pred njo Rim, ki kot glavar vseh cerkva zre na slavo svojega vesoljnega gospostva, ki ga niso mogle oslabiti in zmanjšati ne invazije barbarov ne italske delitve in sužnost ne narodne združitve moderne dobe ... Ne oblast ne moč, nobena pozemska veličina ni mogla zadostiti najvišji potrebi človeštva: ljubiti, združiti v eno samo podjetje krepost vseh duš, da se dvigne vesoljstvo na poti, ki vodi iz časnosti v večnost, ki veže čutno resničnost z razodetimi resnicami. Samo cerkev tekom dvajset stoletij ponavlja ta čudež; samo katoliška ccrkcv gre — preko zmot in razkolov — pred človečanstvom in ga vodi v njegovem duhovnem napredku. Tristo milijonov duš gleda danes na La-teran; in ves svet sc šc enkrat zavzet ozira proti tradiciji, ki veže Pija XI. s sv. Silvestrom I., z ribičem iz Galileje: vedno ista beseda, ista postava, isti opomin, ista ljubezen. Vedno enak in neomajen protest in bramba resnice; vedno ista edinost nauka in pouka, rešena v tisoč nesrečah in neštetih bojih pred odkritimi in skrivnimi sovražniki!... Nov vek izginja pred očmi Ccrkve-matcre ter zaznameruje njeno novo zmago nad časom kakor ji zagotavlja dana obljuba, da ostane nesmrtna.« Lr.teranska baz:,:,i? ima svoje ime po stari rimski rodbini, k; jc imela na tem mestu svojo palačo, obdano s krasnimi vrtovi. Late aiici zavzemajo v r:-r>ski zgodovini odlično miGlo. Sestij Lateran je bil prvi izmed plc-bejcev, ki je l. 388. dosegel konzulsko čast. Rodbina je poslala mogočna in bogata. Njeno usodo jc zapečatil Plavcij Lateran, ki je bil zapleten v zaroto proti Neronu. Plavcij je pri ten podjetju izgubil življenje; njegovo rodbino je Neron izgnal, in si prisvoji! njeno premoženje. Od tedaj jc ostala palača v posesti cesarske hiše. V začetku IV. stoletja je dobila palačo kot doto Maksimijamova hči Favsta, Konstan-tinova nevesta. Ko je Konstantin po svoji zmagi proglasil popolno svobodo krščanske cerkve, je obenem papežu Milcijadu velikodušno podaril lateransko palačo na Celiju, zgradivši poleg nje baziliko na čast Odreše-niku sveta. To je začetek lateranstva bazilike, ki je tekom dolgih stoletij doživela mnogo izpre-memb, prezidav in dozidav in ki so jo z delt svojega genija krasili največji umetniki. Slovenski romarji, ki bodo povodom sv. leta pohiteli v Rim, bodo mogli občudovati njene arhitektonične lepote in njene neštete umetnine, obenem pa, in to jc glavno, ob dejstvih, ki jim je ona veličastna priča, poživiti v srcu vero, upanje in ljubezen. sv Katoličan in laborist-plenišč. Kralj Jurij je podelil novoimenovanemu guvernerju za Tazmanijo captainu Jamesu O' Grady plemstvo, vsled česar se bo odslej imenoval Sir lames James O' Grady. O' Grady je zaveden katoličan in odličen član delavske stranke. Za vlade Mac Donalda je bil preddoločen za poslanika Velike Britanije pri sovjetski vladi v Moskvi, kar se pa vsled padca delavske vlade ni uresničilo. O' Grady je, kakor že njegovo ime pove, Irec. sv Mednarodni kulturni todni v Firencah. Na II. mednarodnem književnem semnju v Firencah, ki se vrši prihodnjo pomlad, se bodo ustanovili redni mednarodni sestanki za umetnost in kulturo, ki se bodo imenovali »Mednarodni kulturni tedni«. Italijanska vlada je oficielno povabila na udeležbo inozemske države, od katerih so mnoge že prijavile svoje sodelovanje. Posebno zanimanje kažejo za stvar Španska, Rusija, Romunija, Anglija, Nemčija, Poljska, Češkoslovaška in Švica. sv Popolari za svoj tisk. Pristaši italijanske ljudske stranke so zbrali v zadnjem času za glavno glasilo svojo stranke »II Popolo« 245.053 lir. sv Zborovanje Italijansko katoliške mladine. Tekoči teden se je vršilo v Rimu zborovanje italijanske katoliške mladine. Zastopanih jo bilo 5000 mladinskih krožkov. Namen kongresa je bil idejna poglobitev gibanja pod geslom »Italija ostani še daljo učiteljica kulture!« Pečali so so pa tudi z zunanjim delom, kakor zbiranjo sredstev za misijone, zanemarjono mladino itd. sv Kadar si slon privošči kraljevski obed. V angleško mesto je prišel cirkus s tridesetletnim in vrlo bistroumnim slonom, ki so mu dali streho z velblodi vred v hlevu mestne krčme. Slon jo imel že prej vsakršne muhe in zato si je njegov strežaj postlal tik pred vrati, da bi se izognil kakršnimkoli neprijetnostim. Proti jutru se je pa slon spretno izkomatal iz vezi, odprl vrata ter korakal preko svojega čuvaja, ne da bi ga predramil. Ko pa je bil na dvorišču, jo z lahkoto utrl žično mrežo na oknu čumnate, v kateri je bila bogata zaloga živeža. Izblrljiv ni bil. Vse mu je šlo v slast. Spravil je pod streho celo peko kruha, nekaj kosov pogače, pol vreče moke, košaro sirovega krompirja, vrečico graha, štiri zeljnate glave* venec čebule ter nekoliko hlebčkov belega in rženega kruha. Gnjati se pa ni dotaknil. Pri vsej tej veliki pojedini ni ubil nobeno posodico ter je previdno položil porcelanast pokrov a posode na tla. Ko ga je pozneje opazil sluga* je glavo stisnil v kot, ker se jo sramoval svojo požrešnosti. sv Prebivalstvo sveta. V poslednjih 50 letih se jc število prebivalstva v kulturnih deželah močno izpremenilo. Pred 50 leti jo bila Francoska s svojimi 38 milijoni prebivalci najbolj obljudena dežela zapadno Evrope, Nem-, čija je štela 37, Velika Britanija 30 in severnoameriške Zedi vene dičave 36 milijonov; prebivalcev. Kakor kaže najnovejša statistika, ima danes Francoska 39 milijonov, Nemčija G4 ter Velika Britanija 49 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo Zedinjenih držav je pa v tem času naraslo na 110 milijonov. Prebivalstvo vsega sveta se ceni na 18U0 milijonov, od katerih odpade na Evropo 500, na Azijo 900, na vso Ameriko 200, na Afriko 150 in na Avstralijo z otoki Tihega oceana vred na približno 7 milijonov. sv Srodnio šolo na Poljskem. »Rocznilč statystyki polskiy« za leto 1923 prinaša podatke o številu srednjih šol na Poljskem. 1921 do 22 je imela Poljska brez Vilenske in Zgornjo Šlezije 726 gimnazij. S pripojitvijo omenjenih krajev jo imela Poljska leta 1922—23 762 srednjih šol, od katerih je bilo 293 moških, 252 ženskih ter 217 skupnih. In od teh šol je bilo 200 državnih in 502 zasebni. 1921—22 je prišlo na milijon prebivalcev 29 srednjih šol, 1922—23 pa 28 šol. Razmeroma največ šol ima Varšava, namreč 106 ali 113 na milijon prebivalcev, najmanj pa vojvodina tarnopoljska. namreč lo 13 šol na milijon prebivalstva. sv Letoviško gibanje na Češkoslova« škem v minolem poletju. Češkoslovaški listi prinašajo pregled o gibanju češkoslovaških letoviščnikov v tekočem letu. Letos jo večina Čehoslovakov prebila po domačih letoviščih in kopališčih, ki so bila letos prvič po prevratu zopet prenapoljnjeua. Da so ostali letos Čehi večinoma doma, je glavni razlog v tem, da so jo valuta po vseli drža-« vah več ali manj utrdila in so bile cene blizu izenačeno. Kar jo odšlo čehoslovaških letoviščnikov v inozemstvo, so šli večinoma v Avstrijo, Italijo in Francijo. sv. Mraz. Kakor poroča praški meteorološki zavod, je minolo soboto po vsej Češkoslovaški nastopil znaten mraz s slano. Toplomer je kazal 2—5 stop. C pod ničlo. Moderne iznajdbe in njihov pomen za industrija. Grški filozof Platon pravi v svoji. »Idealni državi«, da bi živelo človeštvo v popolni harmoniji, ako bi tkalcu ladjica sama tekla na statvah iu bi ne bilo več treba hlapcev. No, sedaj teka tkalski čolnič sam, iu dasi ja doba pare in elektrike prinesla mnogo blagostanja, na tem polju, kakor ga je prorokoval idealist Platon, ga ne opažamo. Industrializacija j3 pomnožila število hlapcev na tisoče in tisoče^ Kako je ves svet pozdravljal izumitelja Edisona, ki je osrečil zemljane s fonografom. Koliko bodočnost so napovedovali temu malemu, preprostemu, a smotrnemu instrumentu. Med čitano in govorjeno besedo je isti razloček, kakor med čitano in igrano dramo. Kaki vidiki se odpirajo pesniku, modrijanu, politiku, učenjaku itd.! In kaj se jo v resnici zgodilo s toliko obetajočim fonografom? Padel je na brezpoinembnost in prisiljenost lajne. Tu-da ra ^lednica jo bila v veliki nevarnosti, da zapade usodi fonografa. Spočetka je radi kr-rijoznosti silno šla v promet. Ko pa se jo to moderne iznajdbe polastil kapital, ki je iskal preveč dobička in delal po devizi »poceni in slabo«, je propadla tudi razglednica. Špekulirali so s slabim okusom ljudstva, a so ga podcenjevali. Ljudstvo je zahtevalo kvalitetnega blaga. S tem se je mogla kupčevanja z razglednicami udeleževati realna trgovina in od tega časa dalje raste pomen razglednico, ki igra veliko vlogo zlasti v tujskem prometu. Ko je Rontgen odkril svoje znamenite X-žarke, je bil ves svet iznenaden nad to nevidno lučjo. Kdo bi si bil takrat mislil, da bo praktični pomen tako visoko nadkriljeval pomen poizkusa samega. Tisoči dolgujejo hvalo tem žarkom in ga ni skoro polia, kjer bi jih ne uporabljali v blagor in korist človeštva. Za Rontgenovimi žarki pa sc je odprl vir iznajdb in izumov vseh mogočih svetlobnih in kemičnih žarkov, ki so deloma preobrazili praktično življenje, doloma postavili znanstvo na povsem drugo podlago. Kemija, optika, akustika se družijo in diferencirajo povsem drugače, kakor so nas učile svoječasne znanstvene knj'ge. Radij je takoj razveljavil zakon o elemeti-i tih. Kakor revolucionarno je spočetka tudi nastopal, znanost ga ie le obvladala, da ji sedaj služi v najrazličnejše svrhe. Ko je Edisonu uspelo, da je s pomočjo rastlinskih vlaken, zaprtih v steklenih hruškah, izpreminjal elektriko v luč — električno energijo v svctlolmo —, je na londonski borzi nekoga dne nastal pravcati polom: plinske akcije so padle, kakor še nikoli. Mislili so, cla je Edison za vedno ugasnil plinsko luč. A so se motili, zakaj plin še danes tekmuje z elektriko, kar se tiče razsvetljavo. Gosp o darsfvo. Tržno poročilo. Ljubljana, 14. novembra. Les. Na zadnjih dražbah lesa v Slavoniji je konstatirano povišanje cen v veliki meri. Mehek les gre v Italijo, mnogo lesa za gorivo pa se izvaža tudi na Maža.sko. Na francoskem tržišču je opaziti obče padanje cen. Zlasti je občutna v Franciji avstrijska konkurenca. Ma-drieri in Bastingi se prodajajo po kub. metru po 225 frankov fco VVintersdorf ali 230 frankov cif Dunquerque, oz. Rouen. Deske se prodajajo po 185 frankov frco Wintersdorf, oziroma 195 frankov cif Dunquerque ali Rouen. Deske tkzv. coffrage gredo za kub. meter po 155 fr. fco VVintersdorf. Kupčija s hrastovim lesom je živahnejša. Žito. Na žitnem trgu se je situacija nekoliko ustalila ter je precej izgleda, da bodo cene pšenici nekoliko poskočilo. Povpraševanje po moki je postalo v zadnjem času živahnejše. Ta kupčija bi se gotovo mnogo bolj razvila, ako bi ne vladalo tako veliko pomanjkanje gotovine, kajti pomisliti je treba, da je treba večino blaga plačati proti dvojniku voznih listov, medtem ko se od pravega konsumenta le težko izterja denar. Koruza je še vedno v popuščanju z ozirom na izvanredno dobro letino. Na trg prihaja že sedaj naravno sušena koruza v dovoljni množini. Sladkor. Stagnacija, katera vlada od zadnjega poviška cen na tem trgu, se vsak dan bolj poostruje, kajti konzum je napolnil svojo zaloge po mnogo nižjih cenah ter se očividno brani, pristati na sedanje povišane cene. Sladkorni kartel je bil pod pritiskom teh razmer prisiljen, da je že nekoliko ublažil svoje prvotne, sedanjemu času neprimerne plačilne pogoje, vendar je upati, da se bodo isti morali šo bolj spremeniti, ako bodo hotele tovarne razpečati svoje velike zaloge. — Poročajo še, da državne sladkorne tvornice ne bodo smele biti v kartelu. Dunajski živinski trg. Na dunajski živinski trg je bilo postavljenih 11. t m. 232S komadov goveje živine (3220). Uvozile so: Ogrska 1085 komadov (060), Jugoslavija 449 kom. (754), Romunija 259 (204), Cehoslovaška 153 (118), Nemčija 118 (151), Poljska 115 (-). Avstrija sama je postavila na trg 267 komadov (1033). Cene: voli la Ka 19—21.000, Ha Ka 15-18.000, Ula 13—16.000, bušaki 13 do 15.000, biki 15—20.000, krave 12—16.000, klobasariee 8—13.000. Potek trga je bil slab. Podražili so se predvsem la voli za ca Ka 4000. Podražitev pri drugi živini pa iznaša ca Ka 1000 pri kg žive teže. Dunajski svinjski trg. 11. L m. je bilo na dunajskem trgu 8179 kom. prašičev (12.182). Uvozile so: Poljska 5531 komadov (10.061), Romunija 1635 (836), Ogrska 567 (863), Jugoslavija 396 (394), Nemčija 89, Avstrija sama 11 komadov. Cene: Ia debele svinje 28.500 do 29.500, Ila debele 27.500 do 28.500, stare debele svinje 26.500 do 27.500, težke svinje 27 do 29.000, lažje svinje 26 do 27.500, angleške mesnate svinje 20—27.500. Potek trga je bil neugoden. Prodalo se je vse blago. Cene so se dvignile za 1000—2000 Ka. Hmelj. Cene hmelju v Niirnbergu sledeče: prima hmelj 280—305 mark, srednje dober hmelj 250—270, srednje vrste 200—240 slabe yrste 110-180 mark. , g Seja odbora Zvezo industrijcev. V četrtek dne 14. t. m. dopoldne se je vršila XVI. redna seja Odbora Zveze industrijcev. Za predsednika Zveze industrijcev je bil izvoljen soglasno dosedanji podpredsednik g. Drago-tin Hribar. Istočasno se je kooptiral v Odbor g. Peter Majdič, veleindustrijec v Celju. Odbor je razpravljal o splošnem položaju industrije, o vprašanju nove carin, tarife in trgoo-vinskih pogodb s tujimi državami ter o davčnem vprašanju. Nadalje se je obširno razpravljalo o vprašanju kreditov pri Narodni banki. V prihodnjih dneh se skliče nova seja, ki se bo bavila izključno le s tem za celokupno naše gospodarstvo velevažnim vprašanjem. g Statistična taksa pri izvozu. Finančno ministrstvo je odpravilo plačevanje statistične takse pri izvozu, ker se sme ta taksa po paragrafu 23. car. zakona plačevati samo za uvoženo blago. g Trgovina 8 suhimi slivami. Suhih sliv se je v tem letu po približni cenitvi izvozilo okoli 500 vagonov in to v vrečah, etivirano in zavito v škatle. Ta izredno majhna količina je manjša od one, kakor so jo predvidevali najhujši pesimisti. V Brčku, kamor se je v prejšnjih letih dovažalo na stotine" vagonov suhih sliv, se je v tem letu dovozilo od 15. septembra do 23. oktobra samo 172 vagonov in stro-kovnjahi smatrajo, da ne bo dovoz presegel 200 vagonov. g Trgovinska pogajanja i Avstrijo. Kakor posnemamo iz dunajskih listov, trgovska pogajat,ja med Jugoslavijo in Avstrijo napredujejo. Dosedaj so se delegati v glavnem pečali s splošnim besedilom pogodbe ter o obmejnih vprašanjih. Treba je rešiti vprašanje paše, prehoda meja, trgovskega prometa obmejnih prebivalcev. Pogajanja o tarifnih postavkah so se začela šele v zadnjem času, ker je šele sedaj prišla lista jugoslovanskih zahtev. K Dunajski pomindni sejem 1925. 8. dunajski mednarodni sejem se vrši od 8. do všte- tega 14. marca 1925. V sejmski palači bo nastanjena razstava luksuznih predmetov, knjig, papirja, kontornih potrebščin in glasbil; v >Neue Burg< tektilni sejem, konfekcija, usnjarska industrija; živilska industrija bo nastanjena v Rotimdi. Veliko razstavljalcev na jesenskem sejmu 1924 je že prijavilo svojo udeležbo na pomladnem sejmu 1925. g Taksa ia carinska plačila v Italiji snaga od 10. do 16. t m. Lit 435,— (Lit 100.— osnovna carina in Lit 335.— pribitek izmenjave). g Praški viorčnl velesejem. Spomladanski praški veliki sejem se bo vršil od 22. do 29. marca 1925. Velesejmi v Pragi so mednarodni in se ga sme udeležiti tudi vsak pro-ducent in trgovec, ki se bavi z eksportom. Za poglobitev gospodarskih stikov med nami in Češkoslovaško bi bilo želeti, da se sejma udleežijo vse one naše tvrdke, ki bi mogle z uspehom uvažati svoje produkte v češkoslovaško republiko. g Promet v bratislavskem pristanišču. V prvi polovici t. 1. je bilo v bratislavsko pristanišče uvoženih 40.762 ton blaga (v celem lanskem letu 67.888 ton in v celem letu 1922. 28116 ton). Izvoženih pa je bilo v prvih šestih mesecih t. 1. 72.206 ton (v celem preteklem letu 63.254 ton ter v celem letu 1922. 28.394 ton). g Izvos i* Romupije. V prvih sedmih mesecih t L je Romunija izvozila 2,410.721 ton blaga v skupni vrednosti 8101 milijona lejev napram 2231.331 ton v vrednosti 6258 milijonov lejev v istem mrdobju lanskega leta. Izvažalo se je: žito in moka 892.000 ton za 4106 milijonov, petrolej 199.370 ton za 1425 milijonov, les 1,235.627 ton za 1674 milijonov, živina 44.370 ton za 65* milijonov ter ostalo 39.406 ton za 235 mibjonov lejev. g Poljska trruvska bilanca. Kakor poročajo iz Varšave, je znašal uvoz v Poljsko tekom drugega četrtletja 1924. leta 577.000 ton v vrednosti 357 milijonov zlalov, uvoz pa 4.469.000 ton v vrednosti 295 milijonov zlatov. Iz teh podatkov je razvidno, da je znašal presežek uvoza nad izvozom 62 milijonov zlatov. g Poljska emisijska banka. Po izkazu z dne 31. oktobra 1924 je razvidno, da je obtok zlatov dosegel v Poljski 504 milijone, med tem ko ima emisijska banka »Bank Polski« zlata za 101 milijon tujih deviz in valut pa za 242 milijonov zlatov. Bankovci so torej na polovico kriti z zlatom in tujimi devizami. g Carinski dohodki v Švici. Kakor poročajo iz Berna, so znašali švicarski carinski dohodki v prvih desetih mesecih t. 1. 155 milijonov frankov napram 149 milijonov v istem I razdobju lanskega leta. j g Znižanje carine na krompir v Švici. — j Švicarski zvezni svet je za dobo od 20. okto- | bra 1924 do najkasneje 30. aprila 1925 znižal ! uvozno carino na krompir za polovico, to je od 2 frankov na 1 frank. Povod za to zn žanjo je izredno slaba letina za krompir v Švici, j Konzumenti zahtevajo, da se pobiranje carine za krompir sploh ukine. g Obtok bankovccv v Nemč'ji. Konccm preteklega meseca t. 1. je dosegel obtok papirnatega denarja v Nemčiji 3870 miljonov mark, medtem ko je koncem septembra t I. znašal 3707 milijonov, koncem januarja t. 1. pa 2278 milijonov zlatih mark. — Zadnja čase se hitro veča kovinska podloga. 31. okt. t. 1. je imela državna banka za 691 milijonov zlata v svojih blagajnah. j g Ugodno stanje nemških državnih Ii- ' nacc. Kakor je razvidno iz uradnih podatkov, znaša v tretji desetini meseca oktobra t 1. presežek državnih dohodkov nad izdatki 9 milijonov zlatih mark. g Rnskl proračun za leto 1925. Ruski proračun za leto 1924/25, ki je sestavljen v zlatih rubljih, izkazuje deficit v znesku 120 milijonov zlatih rubljcv, katerih pa ne bodo kakor dosedaj krili z emisijo novega papirnatega denarja, ampak z raznimi finančnimi operacijami, kakor s posojili in emisijo srečk. g Svetovna gospodarska anketa. Iz Pariza poročajo, da namerava mednarodna tr- govska zbornica sklicati svetovno gospodarsko posvetovanje, da se razpravlja o uspehih Dawesovega načrta in da smernice za razvoj trgovine celega sveta. g Veliki petrole|ski trust. Po poročilih londonskih listov se dela na fuzijo med »An-glo-Persian Oil Company«, »Burma« ter »Ro-yal Dutch-Shell«. Če se to izvrši, bo ta koncem kontroliral petrolejske vrelce v Venezueli, na Trinidadu, v Peruju, v holandski vzhodni Indiji, britski vzhodni Indiji, Mosulu, Egiptu ter v Romuniji. Borze. 14. nov. 1924. DENAR. Zagreb. Italija 299.75-802.75 (3.130-3.0230), London 320.20—323.20 (318.25—82U5), Newyork 68.70—«9.70 (68.65—69 65), Pariz 8.65 3.70 (3.6750—3.6950), Praga 2.06—2.09 (2.0575— 2.0875), Dunaj 0.09C7 -0.0987 (0.00969—0.0989), Ziirich 13.35—13.45 (13.35—13.45). Curih. Belgrad 7.45 (7.35), Pešta 0,006950 (0.006925), Italija 22.50 (22.60), London 23.75 (23.91), Newyork 519 (519.20), Pariz 27.50 (27.40), Praga 15.45 (15.45), Dunaj 0.007315 (0.007325), Eukarefit 2.85 (2.85), Sofija 3.75 (3.80). T)nnEi. Devize: Belgrad 1024, Kodanj 12380, London 329000, Milan 3074, Newyork 70935, Pariz 3757, Varšava 13600. — Valute: dolarji 70160, angleški funt 327.200, francoski frank 8715, lira 3040, dinar 1021, Češkoslovaška krona 2102. Praga, Devize: lira 147.75, Zagreb 49.075, Parii 180.625, London 157.80, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. LJubljana. 1% invest. posojilo iz leta 1921. 64—6fs 2državna renta za vojno škodo 111—114, Celjska posojilnica d. d, Celje 210 (denar), Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220—230, Merkantilna banka, Kočevje 125—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916 (denar), Slavenska banka, Zagreb 90—95, Strojne tovarno in livarne, Ljubljana 130 (denar). Združene papirnice, Vevče 109—118, Split, anon. družba za cement Port-land, Split 1400—1450, Nihag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 67.50 (blago), 4-1/> % zastavni listi Kranjske deželne banko 17.50 (blago), \Y>% kom. sadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago). Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 107— 109, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 108— 110, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 56.50 —57.50, Jugoslovenska banka, Zagreb 101.50 102, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 920, Slavenska banka, Zagreb 90, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 219—223, Dioničko društvo za eksplontaciju drva, Zagreb 86, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek, 830— 845, Narodna šumska industrija, Zagreb 67, Gutman 700—715, Slavonija 71—72, Trboveljska premogokopna družba, Ljnbljana 470— 475, Združene papirnice, Vevče 120, 7% drž. invest, pos. 64.65, Vojna odškodnina 110— 111.50. Dunaj. Zivnostenska banka 810.000, Alpine 380.000, Greinitz 136.000, Kranjska industrijska družba 730.000, Trboveljska družba 480.000, Hrvatska eskomptna banka 104.000, Leykam 154.000, Jugoslovanska banka 108.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 57.500, Avstrijske tvornice za dušik 180.000, Gutmann 390.000, Mundus 865.000, Slaves 200.000, Slavonija 71.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske, 20 in 25 mm, 111, vrsta, fco meja 520; remeljni 40-80, «Ca-rintiac monte, fco nakladalna postaja 690; smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, fco nakladalna postaja 300; smrekovi hlodi, zdravo, lepo blago, od 30 cm prem. naprej, fco nakladalna postaja 325; hrast slavonski, prvovrsten, od 2 m naprej, od 50—80 cm prem, fco meja 1450; bukova drva, obrobijenci snhi, fco nakladalna postaja 4 vag. 19, 19, zaklj. 19; oglje Ia, vilano, fco meja 118. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 385; pšenica bačka, par. Ljubljana 430; oves bački, par. Ljnbljana 340; laneno seme, fco Ljubljana 675, 730; krompir, fco skladišče Ljubljana | 120; ajda domačo, "črna, fco Ljubljana 250; j ajda domača, siva, fco Ljubljana 235. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig, fco Ljubljana 440; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 545; fižol prepeličar, j orig., fco Ljubljana 460; fižol mandolon, j orig, fco Ljubljana 390; fižol mandolon, 1 očiščen, b-n, fco Postojna trans. 495; fižol rjavi, orig, fco Ljubljana 410. Novi Sad. Pšenica 370—380, koruza 165 —170, oves 275—280, moka bazi« 0 540—580. Položaj nelzpremenjen. Turistika in šport. Švedski nogomet in drugi Šport. Švedi so igrali na Dunaju z Avstrijci 1 : 1. Kadar slišimo o švedskem športu, mislimo vselej na nekaj prvovrstnega. Sicer so v rekordih Ame-rikanci in Finci boljši kakor Švedi, a v prvovrstni povprečnosti so menda Švedi prvi. V Evropi so oni najboljši plavači, so izborni rokoborci, bokserji, kolesarji, smučarji, drsači itd. Spomnimo se le, na kako eleganten način je premagal Šved Nilson našega prvega rokoborca Pera Koppa. V športnih panogah, ki niso na švedskem doma, sc jc z neumorno vztrajnostjo in pridnostjo dokopal ta železni narod v prve vrste. Zdravi so, inteligentni, močni, rojeni organizatorji, poznajo disciplino prav tako, kakor ljubijo prostost. In tako so se povzpeli tudi v nogometu na izredno visoko stopnjo. Pred vojsko sc v švedskem nogometu ni dosti govorilo. Na olimpskih igrah v Stock-ho!mu 1912 so bili Švedi takoj v začetku izločeni, tako tudi v Antverpnu. Šele letos so pokazali, kaj znajo. A kakšna pot od 1912 do 1924, da o letu 1908 niti ne govorimol Tega leta so v Londonu potolkli Angleži Švede 12:11 Leto 1920. smatrajo za leto preokreta na bolje; od tedaj jc šlo zelo hitro naprej; od sezije do sezije. Leta 1923. so bili poraženi od Švedov Avstrijci in Nemci, in tudi Danci, nekoč prvaki evropskega kontinenta. Olimpiada v Parizu je pa presenetila ves športni svet; poleg Uruguaycev so za presenečenje poskrbeli najbolj Švedi. Premagali so Belgijce, zadnjega svetovnega mojstra, v razmerju 8 : 1. Svet je rekel: Slučaj! Ko so pa porazili Egipčane 5 :0, tedaj so jim začeli zaupati. Podlegli so sicer Švicarjem in Uru-guaycem, a tretje mesto pri olimpiadi je vendar nad vse častno. Saj so poleg omenjenih ostali za njimi Španci, Čehi, Ogri, Italijani, Francozi itd. Tudi poznejše tekme so pokazale njih izborno kakovost. Prvovrstnih igralcev imajo 25, in iz te čete lahko poljubno izbirajo. Igrajo moderen nogomet, izborno kombinirajo, izrabljajo predvsem svoji izvrstni krili, obvladajo žogo in znajo streljati. Vratarja Lindberga postavljajo v isto vrsto kakor slovitega Španca Zamora. Zadnje njih igre: pred Parizom proti Poljski 5 : 1, v Parizu proti Belgiji 8:1, Egiptu 5 : 0, Švici 1 : 2, Holandski 1 : 1 in 3 : 1; po Parizu proti Danski 3:2 in nanovo proti Egiptu 5 : 0, proti Norveški 6 : 1, sedaj proti Avstriji 1:1. Poslano/ Upnikom tvrdke Paternost & Remic v Ljubljani. Razni upniki tvrdke Paternost & Remlc so tr.i v zadnjem času poslali več dopisov, s katerimi sprašujejo, v kakem razmerju sem 6e do tvrdke, ali pa zahtevajo, naj jim pomagam, ker je g. Remic napovedal konkurz. Na vse lo odgovarjam lote: Ž« koncem 1922 sem uvidel, da pri tvrdki ne gre vse tako, kot bi moralo, zato sem g. Remicu naznanil prostovoljen izstop. Dogovorila sva se, da velja izstop 7. januarjem 1923. To je razvidno iz blagajniške knjige, ker od tedaj nisem več prejemal mesečine. Na prošnjo g. Remicn pa sem pustil pri tvrdki kapital dotlej, dokler se ne dobi drug družabnik ali druga možnost, da me izplača. To bi se moralo zgoditi v enem ali dveh mesecih. Po preteku sedmih mesecev ni dobil g. Rcinic ne družabnika, ne denarja. Res sem prejel med tem par-krat večje zneske, a sem jih kot »dober človek« na prošnjo g. Remicn zopet posodil, kar je razvidno i7. Ivrdkine blagajniške knjige. Tudi v avgustu ni bilo nič boljo, moj saldo pa je znašal ca SOO.OOO K. Trgovska banka je zvedela za naš položaj in odpovedala tvrdki kredit. Njen zahtevek do 18. avgusta 1923 je znašal nad 4(X).000 K. G. Remic mi je na vprašanje odgovoril, da nima no družabnika ne denarja, pač pa še nov dolg. Pasiva so znašala skoro milijon kron. Vso je kazalo, da bom moral plačevati jaz sam, Čeprav nisem več družabnik. Dovolj je, sem si mislil, da izgubim 300.000 K, za vse drugo naj odgovarja g. Remic. Sel sem v Italijo, pisal Trgovski banki, da ne morem plačati dolgov, ki jih je naredi! g. Remic, isto pisal g. Remicu in mu svetovat, naj napove poravnalno postopanje. Med tem sem plul dalje proti svojemu cilju v nadi, da pomagam g. Remicu z raznimi kupčijami zopet na noge. Nadvse sem bil pn razočaran, ko so mi sporočili prijatelji, da g. Remic ni zaprosil poravnalnega postopanja, pač pa mene začel črniti in obrekovati pri svojih upnikih in jih slepiti z aktivnostjo tvrdke, da bi opral sebrf Po preteku slabega pol leta pa se je g. Remic le moral udati, priznati pasivnost tvrdke in zaprositi poravnalno postopanje. Upnikom so Be sedaj odi prle oči ln tudi onim, ki so toliko govorili o mojpni odhodu. Dragi tvrdkini upniki! Sedaj me prosite pomoči! Pobotajte »e z g. Remicem, kakor veste in znale. Če bo on opustil svojo obrekovalno politiko, mu bom pomagal z raznimi kupčijami, da se tvrdka zopet postavi na lastne nogo. Govoril sem! 20. maja 1924. Z odličnim spoštovanjem Franjo Paternost, bivši družabnik tvrdke Paternost & Romic sedaj prt Empreao Transporte »Mirasol« Ltd., Rio Preto, Sao Paolo, South A mer. Za advontno in božično dob« priporoča JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA cerkvenim zborom sledeče skladbe: Ftlsi, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part 20 Din, gl. po 4 Din. (Vsebuj® tudi bo-lične pesmi.) Foerster, 12 raznih cerkvenih posmi za mešani zbor. Part 12 Din. (Vsebuje tudi adventne in božične pesmi.) Grum, Adventne pesmi za mešani zbor. Part 10 Din, gl. po 4 Din. Grum, Odpevanja pri lavretanskih litanijah, 16 Din. Hladnik, Dva božična slavospeva za solo, zbor in orgle. Part 12 Din. Kimovec, Rihar renatus, za mešani zbor. Part 24 Din, gL po 8 Din. (Vsebuje tudi boiične pesmi.) Hladnik, Božične predigre u orgle, 12 Din. Premrl, Slava Bogu t višavi. 10 božičn. pesmi za mešani zbor, solo in orgle. Part 24 D, gL po 6 Din. (Krasni napevi; spadajo med najlepše slovenske božične pesmi.) Premrl-Sattner, Dve božičnicL Dvoglasna ženska zbora s klavirjem, 10 Din. (Zelo primerne skladbe za božične prireditve.) Sattner, 2 božični pesmi za solo, zbor ln orgle, 12 Din. (Krasna napeva.) Sicherl-Premrl, Pridite molit Jezusa; 17 božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle. Part. 30 Din, gl. po 6 Din. (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi napevi) DRAMATIČNIM ODSEKOM NA8IH DRUŠTEV *« priporočamo sledeče igrokaze: Mešane vloge: Krivopriseinik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Din 22.—. Miklora Zala. Igra v petih dejanjih. Po Ske-tovi povesti priredil M. Bajuk. Din 22.—. Tihotapec, Ljudska igra v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Din 22.—. Hlapne Jernej in njegova pravica. Cankar-Skrbiošek. Drama v devetih slikah. Din 18.—. Popiha. Burka s petjem v dveh dejanjih. Dr. Ivo Cesnik. Din 8.—. Divji lovce. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. F. S. Finžgar. Din 18.—. Tekma. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton Funtek. Din 20.—. Razvaline življenja. Ljudska drama v treh dejanjih. F. S. Finžgar. Proš. Din 30.—, vezano Din 40.—. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Spisal N. V. Gogolj, preložil Iv. Prijutelj. Din 20.—. Martin Krpan. Dramatska prioovedka v petih dejanjih. Spisal Fr. Goveksr. Din 26.—. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Kor-bar. Din 22.—. Doni. Drama v štirih dejanjih. Spisal Jane« Jalen. Din 22.—. Mefieorologičrto poročilo. JUJnblinna 306 m n, m. vli. Normalna barometerska viSina 730 mm. Uau OpHCO-VlUlt o«, u« OlOtHi T mm UflLj. moiti 1 C 1'aluluu, l.lmoiicft V O N«Uo, . etrv.r v min 1-./U. 21 li 744-8 S-5 0-7 obl. s. v. 1 H-/11. 7 h 744-C 1-7 09 jas. v. 0-0 14./11. 14 h 744-0 30 1-0 obl. s. v. Vuka drobna vrstica Din 1'30 aH vsaka beseda SO par. Noj-manjii S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! SKm» u (talno delo DVA vešča sekača n gozdno veleposestvo. — ^^ stolarja ta Udelavo mehan. stolov. VLADIMIR KOB1, lesna Industrija, K o s | • , štajersko. POZOR GOSTILNIČARJI! Vsled opustitve hotela se razprodaja po zelo ugodnih cenah v nedeljo 16. t. m. v »hotela M.lnar« na Bledu, in sicer: posteljno perilo, namizni prti, servijeti, različni porcelan, kozarci, odeje, blazine, glasovir (Stutzflugel, modem), 2 velika gubi^na, oiuara za led, ter dobro ohranjena spalna oprava. KUPIMO fiYa voza nesihio^t cirka 3000 kg. — Utota.n m vzameta t iejo 2 konja 8ei zimo. • Naslov se poizve pri Atoma Company — Ljubljana, Kongresni trg 3. Kuharica starejša, samska ali vdova brez otrok, se Išče za kuhinjo do 35 oseb za zdraviliške na nekem otoku v severnem Jadranu. Stanovanje in oskrba v hiši. - Ponudbe a spričevali in zahtevo glede plače do najpozneje 23. novembra na upravo »Sloven-i ca« pod naslovom: »JADRAN« Sev. 7160. Dvonadstr. HIŠA v Ljubljani, s 13 stanovanji, se proda. Poizve se: Gospo-rvetska cesta 13, vrata 82. Vaifinra Sprejmem VUJUlIbtl. močnega, mesarskega vajenca. - Prednost imajo mladeniči t dežele. -Naslov v upravi pod it. 7058. 1- •it Dve kravi vsled pomanjkanja krme ugodno naprodaj na VIRU št. 3 p. Domžalah. Pletilni stroj 5/36 prodam. - Naslov se Izve v opravi lista pod itev. 7171. Mlinarji! Dobro ohranjena mlinska OPRAVA se radi opustitve obrti takoj proda. Interesenti si lahko ogledajo postavljeno še v obratu. - Usnjarija Tone KNAFLIC, Kamnik. 7124 Kontoristinjo zmožno ameriškega knjigovodstva in blagajniških po-j slov, sprejme s 15. dccem-\ hrom Čevljarska gospodarja zadruga v Tržiču. - Ponudbe s spričevali in opisom dosedanjega službovanja se sprejemajo do 1. dec. 7132 SOBNA PEČ železna, sred. velikosti, naprodaj. Zg. Hrušica 35 p. Lj. UMIVALNIK z marmor, ploščo in ogledalom, še dobro ohranjen, poceni naprodaj. - Naslov pri upravi lista pod itev. 7159. V damski Sesalni salon Mlci SMS Maribor, Gosposka nI. 11 h došla prvovrst. frizerka Priporoča se p. n. dr.mr.ra za negovanje las, frizi^anje, on-| duliranje, pranje glive, bar-i vanje las 3 »heno« in poseb-| nimi francoskimi barvami. — Maniknra itd. - Sprejemajo se tudi vsa v stroko spadajoča LASNA dela. 7170 Kupim KOZO dobro mlekarico. - Škrjanec, Sv. Jakoba nabrežje št. 27. Mefelovana soba priprosta in prijazna se takoj odda v Šcntpeterskem okraju. Na željo tudi zajuterk. — Kje, pove uprava pod št. 7181 Krojaški POMOČNIK" z dežele želi službe. Na razpolago ima nov šivalni stroj. Ponudbe na upravo lista pod »Šivalni stroj«. 7176 5fw!( {o s dobrimi spriče-01 Cilja vali želi službe kot druiinska šivilja ali pri večji obrti. Drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 7174. Izurjena ŠIVILJA gre šivat na dom. Ore tudi v kako trgovino. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobra šivilja« it. 7111 Mizarstvo VALENTIN SLIBAR, STOB št. 10, p. Domžale —• se priporoča za stavbena in pohištvena dela. — Velika zaloga mrtvaških krst (trug) od najfinejše do najpriprost. vrste po nizkih cenah. 6575 C REVA vseh vrst, kakor vsako Mo po najugodnejši ceni vedno na z^Jcgi. R? -notam sc kupuje surovi in stopljeni loj in se plrča po najvi4ji dnevni c-m. Jos. Bergman, Ljubliai-n, Poljai-.ka ce.«U š». 85. 25 letoobstoia toke! : opozarjamo, da so zopet do- ■ : rptli najboljši šivalni stroji f in kolesa ! „GRITZ$ER" ! : V VBEU OPREMAH : za rodbinsko in obrtno { : rabo. hlotam vrst [ : čevljarski stroji ..AdlCr" j f kakor: cilmder, levoročni : in kr >j?ški. j Pouk v v t / e n J n ter I : Hrnonju perilo m i i nogavic Ištoian.c) brez- j i plačno edino >e pri: 1 i Jos. Peteline, Liubllana | • bli»u Prešernovega »pomeni- : : k« ob vodi. Popravna sprejem*«*«. \ Grajska klet LJubljana, Mestni trg it. 13. VINOTOfi. Naznanja se. da so ravnokar došla dobra vina, kakor: silvancc, rizling, tnrminec, črnina. - Čez ulico 1 Din ccneje. Priporoča se za obilni obisk tudi z dežele. Proda s« tak M LEPA i enonndstropna F I § A j r. lepim gospodar, p"!tnpi»»n I in 1100 m1 velikim vvloti, -i« j v najboljSem stanju, za 100 j tisoč Din, v mestu S!""V. B!-stric-*, Slovenija. Vsa pojasnila dale A. PINTEP, trgo-rlnr Bistrica. 7130 Kot gospodinja i i č e m dela k starejšemu, samsk. goioodu, ali k majhni boljši družini. - Naslov pri upravi lista pod it. 7110. npblp Inteligentno, pre-prosto, trgov, na-obraženo, išče službe PRODAJALKE, kakršnekoli stroke, na željo položi tudi kavcijo. Naslov v upr. it. 7109. ? Ia HARMONIJE na obroke: BosendortForster, Stein-\v«V etc. Vse instrumente za bl-.ti- ln itrajb ■ godbo, strune in žice vseh ri;t na debelo in drobno ALFONZ BREZNIK, Llubljan*, Mestni trg 3 (pri magistra!"). Naj-sposob tvrdka Jugoslavije. Imam v zalogi vseh vrst freva po različnih najnižjih c*ivh. — PRVO DOMAČE PODJETJE v Ljubljani se priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem. Franc Zupan črevar, MESTNA KLAVNICA. Mlad bik slmodotske pasme, 16 mesecev star, je naprodaj. - Jos. KOSLER, Ljubljana, Selen-burgova ulica 3. 7107 Pozor, KMETOVALCI^ obrtniki) Prevozni mlini za domače mletje (pogon 3 KS) so na ogled in naprodaj pri: PODBOJ, Sv. Petra cesta it 95, LJubljana. 7142 jpPQ volčje pasme, dober ' V« čuvaj, močan, velik, 1K leta star, »e po ugodn* ceni proda. - Ponudbe na: V. DEMŠAR, Skale pri Ve-j lenju. 7154 i KUPIMO dobro ohranjen Pletilni STROJ naprodaj za 3500 Din. - Sp. Ciška, Kmetijska štev. 125. 15 letna DEKLICA ki je dovršila II. mešč. raz-, red, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. - Naslov v upravi Usta pod »Poštena ln zdrava« Stev. 7145. Zastopstva jpjsalnl STROJ resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in druga • Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI- ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6379 znamke »Adlcr« z vidno pisavo. - Naslov na tovarno ANTON ŠINKOVEC, D. D. Grosuplje. 7157 Um božič, pesmi za solo, mešan zbor in orgije P. Hugolin Sattner. Dobe se pri skladatelju v Ljubljani za 20 Din Iranko. LEPA, VELIKA -ijšč Arankaria (Edeltanne) se proda pri R. ANDRETTO — VIČ. 7113 Povodom proslavljanja Spominskega Uaia v Rožni dolini pri Ljubljani v dneh 15. in 16, novembra sc najtopleje priporoča gostilna »PRI KONČANU«, ki bo oba dneva odprta do 2. jutranje ure. 7069 Postrežba točna. Cene solid, M. Petrič. s m a rs k * s a k bi » a « m « b V Poravna »te naročnino1 MM rciingi Tone MaSeai plesk3r In ličar sobo ln (rkoillkar. Delavnice: Kolodvorska al. 6, Zg. Šiška 121. Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6. priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo. Izvrsten pridatek za kavo. Več vagonov naprodaj. Poizve se v upra-viteljstvu graščine na Kode-ljcvem — Moste štev. 1 — pri Ljubljani. Lepa SPALNICA poceni naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 7148. v KOČEVJU se vsled dveh praznikov vrši Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cermgoj. (Dalje.) 23 Rames se jc priklonil in iziavil, da se bodo ukazi izvršili, in ker je bil sprejem končan, se je nanovo poklonil ter jel, oprt na Mermesa, stopati proti vratom, upirajoč pogled v Tuo, ki je sedela s povešeno glavo in se oklepala naslanjala svojega stola, kakor človek, ki je v dvomih in težkih skrbeh. Ko je napravil nekaj korakov, se je zazdelo, da se je Tua odločila, zakaj z naporom je vstala in rekla: »Vrni se, grof Itames, imam ti dati sporočilo za nesrečnega kralja iz Kesa, ki je izgubil sina in naslednika, sporočilo, ki ga ne sme nihče drugi slišat. Pustite me za trenotek samo s kapitanom, o Mermes in Asti, in glejta, da nihče ne prisluškuje najinemu razgovoru. Takoj vaju pokličem, da ga odvedeta.« Obotavljala sta se, zakaj to ravnanje je bilo neobičajno, a ko sta opazila njen pogled, s katerim ju je premerila, sta izginila skozi vrata za kraljevskim prestolom. Sedaj sta bila Rames in kraljica sama v tej veliki, razsvetljeni sobani. S povešeno glavo in sklenjenimi rokami je stal pred njo, dočim ga je ona pozorno motrila, čeprav se je zdelo, da ne more najti pravih besed. Slednjič je spregovorila z ljubkim, tihim glasom: r,Mnogo let jo minilo, odkar sva se skupaj igrala v dvoriščih templja in odkar nisva bila nikoli več sama, kaj ne, Rames?« »Da, velika gospa,« je odgovoril^ Ra-mos, »zakaj ti si sc rodi'a, da kraljuješ, jaz pa sem samo ponižen vojak, ki no sme prl-iakovati, dn se bo družil s kraljicami.« »Ki ne sme pričakovati 1 Ali bi mar želel, če bi mogel?« >0, kraljica,« je odgovoril Rames in se je ugriznil v ustnice, >zakaj se norčuješ iz mene?« »Nisem so norčevala, Rames. Prisegam ti pri svojem očetu Amenu: Želim si, da bi bila zouet otroka, zakaj srečne dneve dva živela, preden so naju ločili tebe za vojake in mene za vladarske posle.« »Ti si so svojega dela dobro naučila, Jutranja zvezda,« je rekel Rames ter jo svetlo in naglo pogledal. »Ne bolje nego ti svojega, tovariš Rames, če naj te sodim po nocojšnjem dvoboju. Zdi se torej, da bova obadva postala mojstra v svoji stroki.« »Kaj naj rečem tvojemu veličanstvu? Rešila si mi življenje, ko je že bilo izgubljeno --« »Kakor si ti nekoč rešil moje, ko je že bilo izgubljeno, le da si več tvegal. Poglej svojo roko in se boš spomnil. Roka roko umiva. In, prijatelj Rames, danes sem bila v nevarnosti, da me požre hujši krokodil, nego je tisti, ki prebiva v tempeljskem jezeru.« »To sem uganil, kraljica, in ta misel me je jeziia. Če bi ne bilo drugega, bi ga bil že zato pobil. Ta krokodil ne bo več žrl deklet.« »Ne,« je odgovorila Tua in zardela. »Odšel je, da ga požre Set, pokončevavec duš, kaj ne? Toda sedaj bodo nastale sitnosti med Egiptom in Kesom in prav nič no vem, kaj poreče faraon, kadar okreva. Naj bi me bogovi varovali njegove jeze.« »Naj bi mi tvoje veličanstvo blagovolilo povedati, kakšna je moja usoda? Imenovan sem za generala tega mnogoštevilnega odposlanstva, jaz, ki sem samo kapitan, mlad človek in zločinec. Ali mc bo- do ubili na potu, ali pa me bo dal umoriti kralj v Kesu?« »Če te kdo umori po potu, bo meni dajal račun, in če bi bili bogovi sami; kar se pa tiče maščevanja kralja iz Keša — imel'boš dvatisoč izbranih mož s seboj in sredstev, da jih na poti zbereš še več. Poslušaj torej, zakaj to ni v ukazu in v pismu,« je pristavila šepetaje in se sklonila k njemu. »Egipt ima v Košu vohune, in ker sem delavna, sera brala njihova poročila. Ondotno ljudstvo sovraži rodovino, ki se je na silo polastila prestola, in kralj, ki je sedaj sam, ko je Amathel mrtev, je star in slaboumen, zakaj vsa ta družina preveč pije. Če se torej zgodi nn hujše, ali meniš, da te morajo ravno ubiti, tebe,« je pristavila pomenljivo,« ki bi bil naslednik kraljev v Kešu, ko bi ne bilo Amathelove rodovine, kakor bi bil tudi faraon Egipta, če bi n ebilo mene in moje hiše?« Rames je pozorno gledal v tla, nato pa se je ozrl k njej in je vprašal: »Kaj naj storim?« »Sam bi moral to vedeti, menim,« je odgovorila Tua in se je sedaj sama zazrla v tla. »Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi v sili, mislim, vedela, kaj mi je storiti. Nečesa pa bi vendar ne storila. Naj se sodba božanskega kralja v Kešu glasi o tebi kakorkoli — in prav lahko je uganiti, kakšna bo — jaz bi se ne vrnila v Egipt s svojo četo, če bi ne bila popolnoma vama. No, jaz menim, da bi ostala v Napati, o kateri pravijo, da jo bogato in lepo mesto, in bi poskusila stvari tamkaj urediti, zanašajoč se na to, da mi bo Egipt, kateremu je Napata nekoč pripadala, slednjič odpustil, da tako ravnam.« »Razumem,« jo rekel Rames,« da sem sam odgovoren, naj se /.godi karkoli.« »Dobro; in tega najinega razgovora ni seveda nihče slikal. Ali si sc ti boli učil Zupan mestne občine Kočevje: Dr. Sajovic 1. f. državniške modrosti, Rames, v svojih prostih urah, nego sem se jaz skušala naučiti nekaj vojne umetnosti?« Rames n: odgovoril; oba čudna zarotnika sta se le spogledala in nasmehnila. »Tvoje veličanstvo je trudno. Oditi moram, veličanstvo,« je rekel Rames. »S to rano, za katero se ni menda nihče prav pobrigal, si ti gotovo bolj truden nego jaz, Rames, čeprav je resnica, da sva se obadva borila nocoj. Na daljno pot odhajaš, Rames. Radovedna sem, ali so bova še kdaj videla.< »Ne vcm,< je odgovoril in vzdihnil, »toda zame je bol je, da se ne vidiva nikdar več. O Jutranja zvezda, zakaj si me rešila nocoj, ki bi bil smrti vesel? Ali ti ni tvoj Ka povedal, da bi bil rad umrl, ali moja mati, ki je čarovnica?« »Svojega Kaja nisem več videla, Rames, odkar sva se grala skupaj v templju — ah, to so bili srečni dnevi, kajne! In tvoja mati je molčeča ženska, ki mi nc govori o tebi, razen če me svari, naj ti ne ka-žem svoje naklonjenosti, da bi drugi ne bili ljubosumni in bi tc ne umorili. Ali bi bil torej žalosten, če bi se ne srečala nikoli več? Menim da ne, ker si tako želiš, da bi umrl in se znebil mene in vseh drugih sitnosti.« Tedaj je Rames pritisnil roko na srce, kakor da ga hoče pomiriti, in se je obupan ozrl naokrog. In resnično, zdelo se mu je, da mu mora srce počiti. »Tua,« je rekel težko sopeč in obupan, »ali moreš ta trenotek pozabiti, da si kraljica Zgornje in Spodnje deželo, ki bo morda kmalu faraon, najmogočnejši vladar na svetu, in se spominjati le tega, da si ženska, ter kot ženska poslušati skrivnost in jo skrbno varovati?« BEOVKNKC, aM IB. novemBra VtBL Stev. 283. "f" Reicn dolgega trpljenj« f« zaprl svoje fz-mučene oči naš dobri oče Alolzii Račič nadučitelj v p., častni občan boštaniske občine itd. in se je preselil v večnost. Pogreb se vrši dne 15. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Gruberjevo nabrežje 18 na pokopališče k Sv. Križu. Liubljaaa, 14. novembra 1924. Za sorodstvo« MICI in BOŽO RAČIČ. ' . "V": ' Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tnžno vest, da je naia ljuba mati, stara mati, teta, gospa Frančiška Habjan roj. Čolnar v petek, 14. t. m. ob 7 zjutraj v slarosti 76 let, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala, Pogreb se vrti v nedeljo ob pol 4 popoldne iz hiie žalosti na pokopališče v Domžalah. Stob pri Domžalah, dne 14. novembra 1924 2ALUJOČI OSTALI. Zahvala. Vsem, ki so nam ob prebridkj izgubi naJe soproge, mamice, stare matere in sestre, gospe Cecilije Tejkai soproge žel. nadrevidenta t pok. izkazali svoje sočutje in nam bili s tolažbo ob strani, se tem potom nnjiskreneje zahvaljujemo. — Istotako se zahvaljujemo profesorskemu zboru tehnične srednje šole in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 14. novembra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. ABaMaananaGQffiBiBG»BBiiaHBausB«anBBHP KUPIM moderno karoserijo v dobrem stanju za auto PUCH tipa VIII. Cenjene ponudbe na Poslanski prelinac 267, SARAJEVO. BaBBBUBaaBBSBBBtlSIBEttSaHBBBBSBBBBBBBBK Pozor! Pozor! PO ZNIŽANI CENI se prodaja: modeme spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize ainerikanskega sistema in d rti (Jo pohištvo Sprejemajo se naročila — ANDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vižmarje — St Vid nad Ljubljano — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850 Božične jaslice za cerkve v 1 velikosti, krasno izdelane, se dobijo po zelo ugodni Alojz Zoratti dclaTnica m ce:kTeno ceni pn tvrdki Strossmayerjcvg ulica štev. 3. □BJP" Slike in ceniki sc pošiljajo brezplačno, 6344 Poskusite! Konkurenčne cene! Zaloga vseh vrst siray konzerviranih rib, Čokolade, Ca,'a, Eikeriev, vira v steklenicah, Ssmpanica ruma In konjaka Vse vrste mesnih izdelkov, kompotov, marmelad, konzerviranega sočivja i, t. d. na drobno in no debelo nudijo trgovina na Vodnikovem trgu tej nasproti stoječi paviljon in paviljon na križišču Rimske ter Tržaške ceste. Antonija Fibernik. NeboVam žal! tfssk dan sveže čajno maslo In kranjske klobase, vsako sredo In soboto pr.znano najboljše domače ieternke, pečenke, krvavice In riievke Izdelki domače tovarne .Globus', Vrhnika. r št. Vid n. Ljubljano BBBSBBB3HBBBflBBBaBS!SBBffilIIBBBi5HBBBBRBBB ** zadruga mizarjev z om, zav. PRIPROROčA SVOJO BOGATO - - zalogo pofriš&vči. - - Cene konkurenčne. 7048 Cene konkurenčne. raaaBMaiičSBaBHBaaBBBBaBBEgBSfcL^mfcBMttBBBl NAZNANILO. SL občinsvu vljudno naznanim, da sem svojo v SP. ŠIŠKI, Jernejeva ni. 58 PRESELIL v bivši perut-nlski zavod, objekt 2. Uhod pri mestni mitrici, Slovenska cesta. — Ker sem si delavnico po najnovejšem sistemu preuredil, zagotavljam si. občinstvu, da bom mojstrsko izvrševal vsakovrstna naročila. Se priporočam z odličnim spoštovanjem mm BERNSK, klobučar. BBBSBaaBBHKSBEBBBEl Prodal bi lesno trgovino » ZEMUNU z lastnim skladiščem 4400 kvadr. nietr. in 250 ulične površine, s pisarno, malim stanovanjem, šu-po in motorjem. Sprejmem tudi KOMPANJONA - s priina referencami. Ponudbe prosim na JULIJ BERKO-V1C, ZEMUN. 6930 BBBBBBaBauaBBB3IBBa i KSEiBBSSBBISBBBBBBBBBI Prvovrsten laneni firnež Izde n a Najfinejše laneno olje tovarna ZABRET & ftamp., Briicf pri Kranju. Najstarejša tovarna te vrste v Jugoslaviji. Telefon interorban: KRANJ 29. Na zahtevo se poSIjejo vzorci. m oženjen, 41 let star, brci j otrok, absolvent vinorejske šole, z dolgoletnimi in lepimi spričevali, IŠČE stalno službo. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »ZANESLJIV IN POŠTEN« štev. 7150. assaBassaansBaaBasiBi meBBBBBBa IA medicinsko norveško, g sveže na zalog! 5 Mane smova. ŽStfovshn ulica I. — Liu(Fi9iiu uiavu a. k. SanarasEHaaBafflfflBSsasaHBBBBSJHBBBBfflanmafflf! Ilajboljše msnufakfurno blago se dobi pri tvrdki M O /A^O Maribor, Aleksandrova cesta ši. 13. Telefon št. 222. Trgovina z modnim, manufa ;turn'm, s»knen'm in platuenim blagom, perilom, Konfekcijo ia pleteninami. Na debelo Sn dro&ira©. » za nase časopise ? Iščemo preko 40 cm promera in preko 3 m dolžine. Cene postavno vagon postaja. — Ponudbe na „130IS", S. A. ZllRICIl. Korespondenca hrvatski in nemški. Broj 9256-1924. Kod podpisanog ^radskog poglavarstva imade se u smislu zaključka gradskog zastupstva od 25. srpnja 1924, čl. XI. sjed. zap. popuniti mjesto pa za popunjenje tog mjesta razpisuje ovime natječaj. Namještenje jc u smislu § 4, Propisnika o statusu i uredjenju beriva urednika i službenika grada Sušaka prve godine privremeno, a definitivno če namještenje uzsliediti prema uspježnom službovanju prve godine. Služba gradskog inžinira počima r-a VIII. plačevnim razredom, a svršnva sa VI. Plača, doplatci i stanarina analogno kao kod državnih činovnika prema zakonu cd 14. ožujka 1922 o prevodjenju na dinarske plače odnosno zakonu od 28. veljače 1922 o dodatcima na skupoču, a osim toga 50% povišice na lični i porodični dodatak, ovo potonje do uredjenja prinadlež-nosti i položaja gradskih činovnika prema novom zakonu o državnim či-novnicima, što če uzsliediti najkasnije sa 1. siečnja 1925. Natjecatelji, koji moraju biti naši državljani, neka svoje propisno taksirane molbe podnosu ovom gradskom poglavarstvu najkasnije do 3«- 25. listopada 1924 ^©E i molbi prilože: 1. krstni (rodni) list; 2. do-movnicu; 3. svjedočbe (diplome) o stručnoj školskoj spremi; 4. svjedočbe o dosedanjem službovanju ili praksi; 5. svjedočbu o moralnom vladanju — i 6. uredovnu liečničku svjedočbu o zdravlju odnosno sposobnosti za vršenje službe. Natjecatcljima slobodno je staviti u molbi i svoje posebne zahtjeve. Naplate za vanjska uredovanja dat če se posebice za pojedina uredo-vanja ili paušalno. Pošto gradska občina Sušak imade svoj vodovod, to če se izmedju natjecatelja dati prednost onima, koji se izkazu, da su n stanju npravu vodovoda s uspjehcm voditi Srradsko nonlavarstvo Sušak, dne 16. septembra 1924. Načelnik: KUČIČ v. r. Kr. angleška postno-parobredna linija. Csneral. zastogstvo ca kraljevino SHS; Trn I. Stev. 17. Redai potniški prom.t Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi Jork In KanacSo Cherbourg—Liverpool—Southampton v južno Ameriko Rio dc Janeiro, Santos, Montcvideo, Bucnos Aires, San Paolo. Odpr.ra potnikov I, 2, 3. »ired., — K.bine 3. ras. t 1 ia t p«*l«]|Mi Udobnoit — Sijtirnoat — Brun. Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljani Kolodvorska 26. — Vel. Bcčkerek, Kialja Aleksandra 4. Briol.rnl nlilo* z. Tla gornja podiaatopatTa „K0YMAILPAC. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gra2i&« Dopisovanje ▼ rseh trikih. Naslov ca brzojavk*; Prometna btnkau ■ BBBBS29BBGBt9BEiaaE9BS&lBHE!Bi3&lBHIIIBI Najboljša reklama so inserati v jjSlovencis" BBBBBBBBBBBBHBSSBBSBBBBBBBBBa adružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni pnlafl vta ft vis hotela „UnIonu). Telefon St. 57 in 470. Račun poitno čekovnega urada ia Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu Stev. 39.080. Podružnice: CELJE, DJAtOVO, MARMOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Kapital in rezerve skupno nad Din 13,000.000*—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoCem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.