Poštnina platana v gotovini. * tzhafa vsak torek« Četrten tn soboto. a Cena posamezni Številki Din, —-SO,
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
tJrednIStvo ftl upravnlštvo Je v Ljubljani, GradlSCe 6tev. 17/1. — Dopisi s« oe vračajo. — Štev. pri fekovnem orado v Ljubljani 11.953. — Stev. telefona 552. ttarotnta& ta ox«ml)e SHS» letno D 60*—, za pol teta D 30*—, za Cetrt"teta D 15*-«., meseSno D S*—, za Inozemstvo D 90*—*. — Plafa In toži se v Ljubljani *
LETO V.
LJUBLJANA, dne 27. julija 1922.
ŠTEV. 88.
List stane od 1. marca 1922: celoletno Din 75.—, t. j. (K 300.-); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Zborovanje obrtnikov Slovenije v Ljubljani.
Dne 17. julija 1922 so se sešli v Ljubljani zastopniki celokupnega obrtništva cele Slovenije k protestnemu zborovanju v zadevi bolniških blagajn. Zastopani so bili sledeči okraji: Ljubljana mesto in okolica, Vrhnika, Logafec, Lož-Cerknica, Ko-eevje, Novomesto-Črmomelj, Krško, Mokronog, Kranj, Škofja Loka, Ra-dovljica-Jesenice, Kamnik, Zagorje, Sevnica, Krško, Kostanjevica, Brežice, Celje, Ljutomer, Maribor.
Zborovanje se je vršilo v vrtnem Balonu pri Novem svetu v Ljubljani. Točno ob 10. uri je predsednik obrtnega društva Zg. šiška, g. Černe otvoril zborovanje s pozdravnim nagovorom na navzoče in je v kratkih potezah očrtal namen sestanka. Na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika zborovanja gosp. Jos. Arhar, miz. mojster iz Vižmarij št. 20, ki je predsedstvo prevzel zahvalivši se za zaupanje. Predlagal je, da se njihovima Veličanstvoma kralju Aleksandru in kraljici Mariji pošlje udanost-na brzojavka, kar je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto.
Nato je podal besedo voditelju »trokovne nad. šole v Št. Vidu pri Ljubljani g06p. A. Jeločniku, ki pove, da govori v imenu in po naročilu obrtnikov obrt. društva Zg. šiška in Št. Vid ter prosi navzoče tozadevnega privoljenja. Nato precej obširno razpravlja o neznosnih razmerah, ki »o nastale v bolniški blagajni. In ravno zato, da bi se našel način, kako tem razmeram odpomoči, se vrši ta zbor. Sicer so 'se enaka protestna zborovanja vršila že v mnogoterih krajih, toda vedno brez uspeha, ker so bile vrste obrtnika razdvojene, razcepljene. Čutili smo torej potrebo enotnega, skupnega nastopa. — Kajti sedanji položaj je neznosen, nevzdržen 1
Nekateri smatrajo to zborovanje kot nepotrebno, neumestno in celo predrzno. Uspehov res še nimamo zasiguranih^ Toda, slišijo naj nas, ču-jejo naj naše pritožbe, zvedo nai. da je obrtnik med vojno premnogo trpel, a je sedaj po vojni najmanj upoštevan, najbolj zapostavljen. Obrtniki cele Slovenije, enotno, složno zahtevajmo, kar zahtevati smemo in kar doseči moramo. Zahtevamo vzpostavitev okrajnih bolniških blagajn, kakor so bile do nasilne centralizacije. Zahtevamo, da se vrne vse neopravičeno razdeljene nagrade. To sonaše zahteve, od katerih ne moremo in ne smemo niti za las popustiti.
Pa se bo morda kedo oglasil, češ, kako ste nazadnjaški, saj centralizacija blagajne mora biti obrtnikom le v korist, ker lažje uspeva in napreduje eno veliko skupno podjetje kot pa več manjšin. Da, tudi mi smo o tem enakega prepričanja. Žal pa, da s prepričanjem ni nikakega zaupanja. Odkrito povedano, da^ tem ljudem, ki so doslej vodili bolniško blagajno, ne
zaupamo in nikdar več zaupati ne bomo mogli. Smatrajo nas za mal-kontente, rovače in hujskače. Toda nismo in tudi nočemo biti! Vsakdo mora priznati, da smo mnogo prenesli, mnogo pretrpeli, da so bile doslej vse naše prošnje kategorično zavrnjene, da je vladal v blagajni najhujši absolutizem, kakršnega ne pomnimo in kakršen nima primere. Vsakdo pa tudi dobro ve, da tako dalje ne more in ne sme iti, ker sicer bomo samo na davkih in plačevanju v bolniško blagajno popolnoma obubožali.
Kedo izmed obrtnikov pa je vedel, da se kuje nov zakon, da se je prenesla centrala v Zagreb in se bo pozneje v Beograd, da se tako dosedanji predrag aparat deseterno razširi in tudi deseterno podraži? Kdo izmed obrtnikov pa je bil navzoč pri sestavljanju tega zakona? Ali je tako postopanje s svobodnimi državljani v svobodni državi primerno in pravilno? Ali se sme obrtnika poznati edinole takrat, kadar treba plačati, sicer pa je popolnoma brezpraven? Žalostna, do neba kričeča je krivica, ki so jo prizadeli s tem zakonom splošnemu obrtništvu. — Govornik predlaga, da se o zadevi otvori debata, da se solidarno, tovariško medsebojno pomenimo, katero pot ukreniti, da bo sigumeje privedla do cilja. Končno poživlja obrtnike k združitvi v enotno bojno vrsto! Ne več hlapčevati raznim strankam, ki poznajo obrtnika edinole takrat, kadar ga rabijo, ki pa takoj pozabijo nanj, kakor hitro je — po volitvah.
Nato je povzel besedo gosp. Lenarčič, industrijalec na Vrhniki, ki je .izvajal: Zadeve bolniške blagajne se tičejo tudi indussitrijalcev. Ne zadostuje, ako sprejmemo samo eno resolucijo. Treba je sestaviti ožji odbor, ■ ki naj zbira razne podatke glede razmer v bolniški blagajni. Treba je misliti, kako bi se spodbil zakon o bolniškem zavarovanju. Posamezne podatke treba zbirati in napisati. — Treba je dobiti številke vseh računov, koliko denarja pride v prid delavcem. V kakšnem razmerju stoje izplačila in upravni stroški. Mi potrebujemo jasno sliko uprave. Mi moramo š t e d i t i, sicer bo vse narodno gospodarstvo propalo. Denar ki ga plača delavec v bolniško blagajno gre vendar iz rok delodajalca. Kako se uporablja ta denar, koliko so upravni stroški, tega danes ne ve nihče in to je ravno, kar naš mora najbolj interesirati! Mi hočemo, da se nas upošteva, člani tega predlaganega odbora naj bi pazili, kam gre denar in zlasti pazili na centralo. — Če bo ta odbor imel zbrano gradivo, bomo lahko nastopili z večjo vehemenco.
Nato je dobil besedo gosp. I. Bizjak iz Celja. Povdarja, da so mu razmere kot članu sosveta v boln. blag. precej dobro znane. Boj se je začel že po preobratu, koj ko je bil zapre-čen vsak pogled v upravo bolniške blagajne. Naloga sosveta, v katerega sem bil poklican tudi jaz, je bila, prepričati se, kako se gospodari v blagajni, ki je bila centralizirana proti naši volji! Kako pride en odbor do tega, da bi gospodaril čez celo Slovenijo na gotovo pritrditev poverjenika za socijlano skrbstvo! Zahteval sem, naj se mi pove, kako je bilo z nagradami. Podravnatelj
dr. žužek mi je rekel: Težko mi je povedati, da sem jaz kot podravnatelj dobil nagrado od K 10.000.—. Ravnatelj Kocmur pa je dobil K 25.000 nagrade in 12.000 K redne nagrade. Drugi uradniki so dobivali dvakratno mesečno plačo. Ugotovljeno je tudi, da so se take nagrade delile že leta 1920, le da ne tako razkošno, kakor leto pozneje. Sestavljena je bila na zahtevo preiskovalna komisija, ki je imela ogromno dela. Izkazalo se je, da je dobil podravnatelj ne le 10.000 K kakor je zatrdil, ampak 22.000 K Tudi druge nagrade so bile preogromne. V prvi seji se je razdelilo približno pol milijona kron nagrad. Prišlo pa je do nagrad na sledeči način: slišali so, da bo razpuščeno načelstvo v Ljubljani in so rekli: Le hitimo! Razdelili so si nagrade, češ, da so vsi v stiskah itd. Dohodkov je imela blagajna v letu 1920 13 milijonov kron, v tek. letu pa se pričakuje ca. 50 milijonov kron. Zahtevali smo dalje, da se mora blagajniški luksius-avto prodati, čeprav čuti gospod Kocmur et cons., da je prijetno po trudapolnem dnevnem delu z njim se peljati na izprehod. Uradniki so bili sprejeti iz strankarskih ozirov in so bili večinoma nezmožni. Samo upravni stroški znašajo mesečno okoli pol milijona kron.
K besedi se oglasi gosp. Ogrič iz Novega mesta ki izvaja: Kar je bilo je prešlo in je za nas postranskega pomena. Najvažnejše je to, da se najde pot, po kateri bi se dale sedanje razmere zboljšati. Govori proti centralizaciji in pravi, če smo proti zagrebški, smo tudi proti štajerski ali ljubljanski. Kritizira novi zakon, ki je preobširen. Naše zborovanje naj bi imelo vsaj toliko uspeha, da bi se otresli zagrebške centrale. To bo velikanski aparat, katerega bomo edinole mi plačevali. Odbor po mislih gospoda Lenarčiča bi bil dober, toda imeti bi moral popolnoma proste roke. Dalje vpraša, kje so bil oni, ki so imeli kaj govoriti, ko se je delal zakon o zavarovanju delavcev. Zakon je tukaj in je zastonj vsaka resolucija. Veliko smo zamudili, ker nas niso zastopniki pravočasno obvestili. Vpraša gosp. Franchettija in zastopnike raznih sosvetov, kako je do tega prišlo.
Gosp. Franchetti izvaja: Ko je ministrstvo izvedelo o prejšnji upravi, je nastopilo proti njej. Vsi so izkoriščali boln. blag. na škodo delojemalca in delodajalca. Ministrstvo je zato dobro storilo, da je razpustilo načelstvo in nastavilo sosvet. Ni mu pa znano, kdo je stvoril zakon in kdo je stavil predlog o centralizaciji v Zagrebu. On sam je imenovan v prvo načelstvo kot predstavitelj obrtnih zadrug na Kranjskem. Poroča, da je prva seja imela namen, da se je odbor konstituiral. Le 12 odbomiških mest je za delodajalce in 12 za delojemalce. Tu torej ne more biti zastopana vsaka obrtna korporacija. — Predsedstvo bo razdelilo delavce v kategorije glede nesreč. Vsi uradniki bodo po večini odšli in bodo nameščeni drugi, ki bodo pravilno vodili upravo. Govori za centralizacijo, a pravi, da se bo v bodoče gledalo na to, da dobi vsaka poslovalnica svoj sosvet, če se ta moj predlog sprejme, je že to velik korak naprej. — Upravni stroški znašajo sedaj 29 odstotkov vseh dohodkov. Ker je pari-
teta v odboru, bo tudi plačevanje paritetno: pol delodajalec, pol delojemalec. Sem tudi za odbor po predlogu g. Lenarčiča. Paziti moramo, da ne bodo delavci izkoriščali bolniško blagajno. Mi bomo odločno zahtevali, da ne bo šel ves denar v Zagreb in tudi ne v hrvaške denarne zavode. Zagotavljam, da bom vršil svojo dolžnost in se zahvaljujem g. Bizjaku za doprinešena razkritja.
Gosp. Iglič, kroj. mojst., Ljubljana: Hotel isem omeniti,, da bo današnji shod shod neuspešen. Jaz sem za \ osebno intervencijo, ki naj bo toliko energična, da se nam nekaj zasigura. Ne smemo preiti točke, da se nam zasigura, da bodo dosedanji izkoriščevalci odleteli. V odgovor gospodu Ogriču pove, da je bil zakon izdelan baje že v prvi polovici leta 1920.
(Konec prih.)
Naša trgovin, mornarica.
V	zvezi s problemom jadranske železnice bomo primorani rešiti tudi vprašanje naše trgovinske mornarice, ki se nahaja v še zelo preker-nem položaju. Ako hočemo dobro izkoristiti izhode na morje, ako hočemo, da bodo naša pristanišča res izviri blagostanja za državo, tedaj moramo skrbeti za to, da se bo izvozno blago, ki bo prihajalo po naših železnicah v luke, izvažalo samo na naših ladjah, in da se bo z druge strani vršil ves uvoz v našo državo tudi samo na naših ladjah. Zato je pa treba, da posvetimo vprašanju naše trgovinske mornarice več pozornosti, da zahtevamo od vlade, da pospeši razvoj trgovinskega momarstva, ki zavzema glede produktivnosti in važnosti za narodno gospodarstvo vsaj isto stopnjo, kakor jo zavzemajo železnice. Med tem pa imamo žalibog z dneva v dan priliko, da ugotavljamo, kako malo smisla ima naša vlada za pomorstvo, da se za to vprašanje prav. malo ali nič ne briga. Živimo tako, kakor da ne bi imeli sploh nikakega izhoda na morje in kakor da bi bili na tisoče kilometrov oddaljeni od brega!
Ako govorimo o nalogah trgovinske mornarice, nam je razločevati med kabotažo ali zvezo z manjšimi ladijami, ki vozijo ob bregu od pristanišča do pristanišča in med svobodno plovidbo, ki veže našo državo z inozemstvom. Po pogodbi, katero sta sklenila Trumbič in Bertolini nam pripadejo vse one brodarske družbe, pri katerih je bila večina kapitala v lasti naših državljanov. Tako vidimo »Dubrovačko plovidbo«, »Oceanio« in I. Račič, ki spadajo naši državi že izza ratifikacije omenjene pogodbe. Te družbe so takoj po ratifikaciji dvignile jugoslovansko zastavo in plovejo od tedaj vedno z najboljšim uspehom. Govorilo in pisalo se je sicer, osobito v inozemskih italijanskih listih, da uživajo pri nas te dražbe posebne ugodnosti, ter iz-vanredno veliko državno podporo. Te govorice pa nikakor ne odgovarjajo resnici. Kakor ne podeljuje nobena država ladijam svobodne plo-vidbe subvencijo, tako ne uživajo tudi te dražbe s strani naše države nobenih gmotnih podpor. Da pa morejo ta podjetja kljub vsem gospodarskim krizam vendar še poslovati z
dobičkom, ima svoj vzrok v tem, da so bile ladje in parniki nakupljeni že pred vojno, da se jih je potem konfiseiralo in potem zopet vrnilo in da nosi sedaj uporaba tega že davno amortiziranega materiala prav znaten čisti dobiček. Anglija in Francija sta med vojno konfiscirali zelo mno-. go ladij. Akoravno je bilo to iz političnega stališča utemeljeno, je bilo to vendar iz merkantilističnega velika hiba. Ne glede na veliko število zaplenjenih ladij, so angleške in francoske ladjedelnice vseeno neprestano gradile in vsled preobilnosti ladij so cene za nje pozneje padle. — Med tem, ko se je tedaj prodajalo ladje po 50 funtov šterlingov za tono, se prodajajo danes nove ladje po 6 funtov za tono, za starejše pa je padla cena na 3—4 funte za tono. Po angleških in francoskih pristaniščih stojijo mase ladij na razpolago, toda upanje, da se bo naša valuta poboljšala, zadržuje naše družbe pred nakupom novih ladij. Stalne parobrod-ne proge za svetovni promet mi še žal nimamo. Sicer se je s strani »Transatlantic« poskušalo ustanoviti stalni izseljeniški in tovomiški promet med Jugoslavijo in Ameriko, toda poizkusi so ostali brez uspeha. Na subvencijo s strani vlade se ni sicer računalo, toda zaprosilo se je ministrstvo, da podeli domačemu pomorstvu vsaj v začetku toliko zaščite, da bo moglo vzdržati konkurenco inozemskih družb, ki so v stanu tudi skoz mesece znižati cene mnogo pod minimum, kateri je sploh mogoč našim družbam. Ta zaščita naj bi se podelila s tem, da bi se dal dotičnim družbam monopol za ves transport izseljencev iz naše države. Ta koncesija ne bi pomenila za državo prav noben riziko, kajti država bi mogla dodeljeni monopol vsaki moment zopet ukiniti. Mesto tega se je pri nas dovolil transport izseljencev vsem družbam, tako da je morala »Trans-atlantic« odstopiti od svojega načrta. Postopanje vlade ni bilo za razvoj naše trgovinske mornarice nikakor koristno. Poglejmo si italijanske družbe, kakor »Navigazione generale italiana« in tržaški Lloyd, ki imata v Italiji izključno' pravico prevoza izseljencev, ki je tujim družbam popolnoma prepovedan. Vzrok tako brezobzirnemu postopanju napram domačemu momarstvu je bila intervencija Anglije in Amerike. Ta bojazen pred konkurenco našega momarstva je najboljši dokaz, da smo kljub neznatnemu številu ladij vendar zbog visoke vrednosti, zmožnosti in osobito zbog varčnosti naših morščakov stopili v svetovno konkurenco. Vsaj je znano, da uporabi naš kapitan z našimi mornarji v istem času in pri istem delu 900 ton oglja, kjer upo-
rabijo Angleži in Amerikanci 1000 ton.
Za kabotažo imamo že sedaj dovolj parnikov na razpolago in ni izključeno, da se bo večje število manjših parnikov zamenjalo za obširnejše parnike, ki bodo sposobni za svobodno plovidbo. Kabotaže pa ne more izvrševati nobena družba, ne da bi dobila državne subvencije. Ladije, ki opravljajo kabotažno službo so navezane na določene proge z gotovimi pristanišči in s strogo fiksiranimi termini, kar povzroča zamudo časa, nepotrebno uporabo oglja itd., tako, da je vsaka taka proga pasivna. Družbe, ki izvršujejo kabotažo ob naši obali, se že pogajajo z vlado glede subvencije in upati je, da ne bodo ta pogajanja brez uspeha.
Kar se tiče ladjedelnic, je treba omeniti, da je ladjedelnica v Kraljeviči v stanu, da izvršuje samo popravila manjših ladij, in da so večje ladjedelnice za razvoj naše trgovske mornarice neobhodno potrebne
Kar se je storilo do sedaj v korist naše trgovinske mornarice, je napravila samo privatna inicijativa. Upati je pa, da uvidi tudi vlada, da je trgovinska mornarica vitalnega pomena za razvoj našega gospodarstva in da posveti tudi temu vprašanju vso potrebno pozornost
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XXIII. Gojenje goved pri nas In izvoz goved.
Goveda se gojijo po celi državi po razmerah posameznih krajev. Po večini se goji govedo v svrho pridobivanja volov za delo, dalje za pridobivanje mleka in govejega mesa. So pa tudi kraji kjer se goji govedo s posebnim ozirom na izkoriščanje mlečnih krav, kakor na primer v posameznih krajih v Sloveniji in posameznih veleposestvih na Hrvaškem in v Slavoniji, a na drugi strani se v okolici Pirota govedo goji radi volov za delo in se krave sploh ne molzejo ali pa zelo malo. Glede rase obstoja domača pasma drobne sive in večje bele govede v Srbiji (mešana z madžarskimi) ter v Bosni, Hercegovini, Hrvaški in Slavoniji, kakor tudi madžarska pasma v Vojvodini mešana s švicarsko pasmo, ki je nekod čista, drugod z večjim ali manjšim uspehom križana.
V Macedoniji obstoja pasma malih rudečih ter pisanih goved, so pa tam tudi bivoli.
V Sloveniji prevladuje pasma mlečne alpske govede.
Razen iz Dalmacije se je iz vseh pokrajin države pred vojno izvažalo govedo v večjih in manjših količinah.
V dobi vojne se je število živine zna-
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trjonca.
(14. nadaljevanje.)
»Nikakor ne! — Imamo n. pr. železno in medeno blago, s katerim se kupčuje z rabatom 60—70%. — Tudi se lahko zgodi, da želi naš odjemalec predložiti svojemu kupcu originalno oferto in zahteva od nas, da mora biti pri cenah vključen rabat 5%, 10% ali še več. Tudi 5% provizija za agente se pri gotovih vrstah blaga mnogokrat uporablja. Pozneje bomo večkrat prišli v položaj, da bomo morali dovoliti inozemskim agentom-pri nekaterem blagu do 3% in poleg tega še 2%, da prevzamejo jamstvo pla-čanja naših faktur, tako, da bomo morali upošteviti skupno 5 % za agenta. — Pri postavkah za rabat slconto in provizijo do 5 % je diferenca, kot sem že omenil, le malenkostna, od 5% naprej moramo pa že natančno kalkulirati, to se pravi, imeti moramo vedno pred očmi, da se v slučaju, če se kupni ceni pribije 5% in se na dobljeno svoto dovoli 5% rabat, ne povrne samo rabat na kupno ceno, ampak tudi na pribitih 5%. Sestavil sem si malo tabelo, ki nam kaže pri dovolitvi rabata ali provizije vsakokp’' ^ orocentno postavko,
tno zmanšslo posebno v Srbiji in Črni Gori in sicer najbolj v onih delih, ki so bili v dobi okupacije pod avstrijsko upravo. Posebno se je se bilo zmanjšalo število starejše živine in ostala le mlada živina. V tem razmerju kakor se je med vojno zmanjšalo število godne živine, se je zanemarilo tudi racionalno mlekarstvo, kar je bilo posledica okolnosti, da ni bilo dovolj krav in, da je vladalo veliko pomankanje intezivnega krmenja ter dobrega vnov-čenja mleka v surovem stanju.
Ker seje po osvobojenju vodila politika obnove živinoreje s tem, da se ni dovoljevalo izvoza odnosno da je bil dovoljen izvoz le v omejenih količinah, ne moremo navajati kot merodajne številke povfcjnega izvoza, marveč se hočemo prislužiti predvojnih izvoznih podatkov. Sedanje izvorne številke tudi nebi bile točne, ker se je v zadnjih dveh letih veliko število živine iztihotapilo.
Srbija je v mejah, ki jih je imela do leta 1912, izvažala pred vojno okrog
50.000 — 80.000 glav govedi. Izvoz je £.e! v Budimpošto in odtod v klavnice po Madžarskem in Avstriji. Najbolj so se izvažali voli za delo, dobro krmljeni in pitani v živi teži 300—400 kg. Šele v zadnjem čaiu se je začelo iz krajev, ki Imaio oplemenjeno živino, kakor je Moravska dolina, izvažati pitano mlado živino, kije tehtala 600—650 kg žive teže (tehtana, ko je bila 24 u^ brez krme); drugače težja do 750 kg, posebno ako se je krmila v svrho prodaje). Južna Srbija je izvažala drobno živino do 300 kg žive teže na Solun, v Carigrad in v Grško v znatnih količinah.
Hrvaška in Slavonija je izvažala letno okrog 150.000 glav v Avstrijo včasih tudi na Češko in v Italijo in sicer lepo oplemenjeno živino, največ iz krajev kjer se je svobodni hrvaški kmet z vso dušo vrgel na živinorejo v svrho odgoje govedi za delo in dobivanje mesa.
Slovenija je izvažala letno okrog
35.000 glav goveje živine v Avstrijo in na Češko. Slovenija je izvažala je izvažalo tudi dnevno okrog 30.000 l mleka v Trst, Reko in Opatijo. Bosna je izvozila okrog 100.000 glav govedi letno in sicer je šel izvoz deloma v Dalmacijo za vojaške garnizije, deloma pa v Avstro-ogrsko. Vojvodina je izvažala letno okrog 30.000 domačih govedi v Budimpešto, včasih tudi v Nemčijo. Črna Gora je je izvažala okrog 16.000 glav letno in sicer večinoma v Dalmacijo, Trst, Italijo, Francijo in Malto. Glavna živinska tržišča so bila Podgorica, Nik-šič, Kolašin, Andrijevica, Danilov grad in Cetinje, izvozniki so Bratje Matiči, Kolaši, Ahmed Brača Lukačeriči. iz Podgorice Vuka Vuletič iz Cetinja Jovan Jankovič in Boško Radonič iz Čeva in in H*mer Tomson iz Podgorice.
Do sedaj je bilo dovoljeno izvažati samo ž've vole, ki so bili dobro krmljeni in nad 10 let stari in goveje
meso. Toda baš radi tega se je ogromno množino živine iztihotapilo, posebno na italijanski, nemški in grški meji. Za iztihotapljenje enega vola se je plačalo po 2.000 din. onemu, ki ga je prepeljal preko meje. Tihotapstvo živine je bilo nekoliko časa v Grčiji tako močno razvito, da so na primer Makedonci na spomlad ieta 1920 plačali na beogradskem trgu za vo!e vsako cen® ter je cena mesa v Beogradu dosegla
10	din. za kg. Te prepovedi izvoza so bile izdane radi obnove goveje živine v celi državi, posebno pa v Srbiji in v Črni Gori.
Z ozirom na obnovo Srbije in Črne Gore, ki potrebujejo drobno živino, je sedaj* prepovdano izvažati vole pod 500 kg žive teže, bike izpod 3 let stare in izpod 500 kg težke, krave pod starostjo 8 let in pod 500 kg teže. Obnovitev Srbije in Črne Gore je napredovala zelo težko in sicer, 1.) ker nismo bili organizirali btogradskega, ša-baškega, požsrevaškega in leskovaš-kega živinskega trga za obnovitev živine, kakor tudi, da nismo omogočili s hitrim in cenim transportom dovoza prikladne živine za obnovo. Obnova v Moravski dolini se je izvršila z živino iz Banata in Bačke; v krajih ob Drini iz Bosne in v krajih vzdolž Save iz Srema. Slabo se je izvršila obnova goveda v Topliškem, Čačanskem, Užiš-kem in Rudniškem okrožju in sicer deloma vsled siromašnosti prebivalstva, deloma vsled težkoč dovoza prikladne živine.	(Dalje	prih)
i) ob času pisanja knjige. (Op. prev.)
Izvoz in uvoz.
Ikto* in uvoz Italije. V drugem polletju 1921. je bila italijanska trgovska bilanca pasivna in sicer je znašal uvoz v tem času skupaj 5599.5 miljonov lir, izvoz pa 3005.2 miljonov lir. Pasivnost znaša torej približno 2600 miljonov lir.
Izvoz Češkoslovaške v Italijo. Češkoslovaška izvaža v Italijo predvsem sladkor. Ta izvoz je v lanskem letu sicer nekaj višji kakor v letu 1920., vendar je skoraj desetkrat manji kakor v mirnem času. Tako se je izvozilo sladkorja iz Češkoslovaške v Italijo leta 1918.
2,074.000	meterskih centov, leta 1920. samo 128.000 in leta 1921. 220.000 in«-terskih centov.
lUnodRS gospodarske zadeve,
Obrt.
Obrtno nadaljevalna šola v Središča.
Po dolgotrajnem prizadevanju obrtnik krogov dobi trg Središče končno prepo-terbno obrtno nadaljevalno šolo. Šola »• otvori letošnjo jesen in sicer za enkrat pripravljalni tečaj in prvi letnik. Vodstvo šole prevzame šolski ravnatelj Kosi.
ki jo moramo pribiti k netto- ali kupni ceni in priporočam vam, da si številke zabiležite.
Pri dovolitvi pribijemo k netto-ceni 5%	5.25%
6%	8.38%
7%	7-53%
8%	8.69%
9%	9.89%
10%	11.10%
ny2 %	14.29%
15%	17.64%
17y2%	21.21%
20%	25.—%
25%	33.33%
30%	42.95%
331/3%	50.—	%
40%	66.66%
50%	100.— %
Torej, Ernst,« nadaljuje prokurist, »ponovite mi, kaj vse moramo upoštevati pri zaračunavanju cen.«
>Pri zaračunavanju kupnih in prodajnih cen moramo paziti na sledeče točke:
1. ali je omot vključen, ali ne; ako je potrebno, povprašiti po stroških zanj;
2. ali se ponuja blago za netto težo ali brutto za netto, to je, da je teža omota vključena;
3. s katero težo omota — to je s taro — imamo opraviti? Ali je ta trdna — fiksna — tara, ali od dobavitelja določena — reelna tara. Ako slednja ni že od prejšnjih naročil
znana, moramo pri prejemu, ofert po nji vprašati;
4. tovomina, vozarina in ležarina se ima vedno zaračunati na brutto-težo blaga;
5. kako je visoko transportno zavarovanje;
6. kateri bančni stroški se imajo zaračunati (provizija in eventuelna izguba prostora);
" 7. kakšen termin zahteva kupec in obrestna postavka za to;
8. koliko znaša provizija za agen-
te; • .
9. pride li rabat v poštev in koliko;
10. ali je plačati kak »del krede-re«, to je provizija za prevzem plačilnega jamstva.«
, »Razna teh točk«, nadaljuje prokurist, pridejo v poštev še dve, s katerima bomo imeli opraviti pozneje pri razširitvi naše uvozne in izvozne trgovine, namreč:
11. morebitna kurzna izguba, če se izvrši plačilo v tuji valuti;
12. morebitno povračilo primanjkljaja, kadar se to dovoli, ali če je pri vrsti blaga, ki pride v poštev, fiksno povračilo primanjkljaja sploh v navadi.«
»Kot pri japonskem ribjem olju, katerega smo zadnjič dobili iz Ant-ervvpna«, pripomni Adolf.
»Dobro! Na drugi strani na imamo pri nekaterih vrstah blaga zopet
težo v dobro, to je, zaračuna se na« na pr. zaboj s 50 kg netto, resnična teža pa znaša 51 kg. To se zgodi pri čaju in indigo. Našim večjim odjemalcem dovolimo istotako to pretežo, tako da pri naši kalkulaciji sploh n« pride v poštev, manjši kupci pa plačajo reelno, to je resnično težo. H koncu bi imel povedati še^ nekaj o proviziji za agente. Priporoča se, da se jo plača vedno na netto-znesek fakture, to je, če se plača faktura per kassa s skonto, ali sploh s kakim odtegljajem, prejme agent svojo provizijo samo od zneska, ki ga nam j» kupec plačal. Dalje je pravilno, da se pri določanju te provizije odtrga tudi tovornina, ki smo jo mi plačali. Da nam bo to lažje, bomo vedno, kadar bo le mogoče, predpisali tovor -nino plačljivo na kraju, kamor j« blago namenjeno, to je, da jo kupe« poravna, in to celo tudi tedaj, ce smo predali prosto tovornine. Nato odtrgamo v naši fakturi znesek tovornine, katero je plačal prejemnik, in ker prejme agent svojo provizijo le od netto-zneska, je jasno, da se na ta način tovomina sama od sebe izloči. V slučajih, kjer se ne moremo ogniti, da ne bi plačali tovornine, napravimo v naši provizijski knjigi za agente primerno pripombo in odtrgamo pri obračunu z našim agentom od celotne svote faktur tovornino, ki mu jo predložimo.
TRGOVSKI LIST
3
Denarstvo.
Spremembe glede dovoljeaj za nakup deviz. Finančni minister je v zvezi z odlokom I. br. 10537 z dne 6. junija izdal pod I. br. 11171 dne 14. junija sledečo naredbo: 1. ua se morajo vse odobritve za nakup deviz, izdane s strani odbora pri Narodni banki pred 25. februarjem 1922. leta takoj ali naj-dalje v teku 20 dni j od dneva objavljanja te naredbe v »Službenih Novinahr, vrniti pristojnemu odboru s sledečo izjavo: S tem jamčim moralno in materi-jelno, da po neizkoriščeni odobritvi št. -.. z dne .... dolgujem še tvrdki N. N. iz N. svoto (ako je več Upnikov, tedaj jih je imenovati), kojo svoto moram po doseženem sporazumu plačati... — Do-tični odbori bodo izdali na osnovo teh izjav nove odobritve za nakup deviz z rokom, ki bo odgovarjal dogovorjenemu plačilnemu roku. 2. Odobritve za nakup deviz, izdane s strani odbora pri Narodni banki po 25. febr. t. 1. brez preciznega roka za nakup deviz, se morajo ravnotako po roku, ki je določen v naredbi I. br. 10537 z dne 6. junija vrniti pristojnemu odboru z izjavo, kakor po prvi točki. Na podlagi teh izjav bodo izdali odbori nove odobritve pO 1. in
2. točki se morajo takoj po nakupu deviz opravičiti pri dotičnem odboru s potrdilom tvrdke, pri kateri je izvršeno plačanje. O prednostnih odobritvah bodo vodili pri Narodni banki posebno evidenčno knjigo in kontrolo o tem, se bodo po teh odobritvah kupljene devi-zije uporabljale izključno za izplačilo kupljenega in uvoženega blaga, a v nobenem slučaju za nakup novega blaga.
3. Za odobritve ^za nakup deviz, k; so izdane s strani odbora pri Narodni banki z določenim rokom, veljajo tudi še nadalje ista določila glede rokov, ki so dana na osnovi plačil, ki so navedena v prošnji uvoznika. — Za primer, da podaljšajo upniki rok plačanja, bodo odbori na podlagi izjave dotičnega upnika podaljšali rok za nakup deviz. — Ta naredba je bila objavljena v »Službenih Novinah< št. 158 z dne 20. julija.
CcrSsna.
Izvršilna naredba k novi izvozni tarifi. Za izvršitev sprememb in dopolnitev izvozne tarife, ki je bila objavljena v »Službenih Novinah« z dne 17. julija t. 1. (glej zadnjo številko Trgovskega lista) je izdal finančni minister sledeča navodila in pojasnila:	1.	Rešenje o
spremembah in dopolnitvah v izvozni tarifi C. br.- 45.191 z dne 8. julija 1922, zadobi moč dne 17. julija in se ima istega dne začeti uporabljati. Soglasno členu 6. zakona o izvozu in izvoznih carinah z dne 23. IX. 1921. se nima plačati povišana in na novo odrejena izvozna carina na blago, ki je dne 17. t. m., to je na dan stopanja v veljavnost nove izvozne tarife že bilo utovorjeno v železniške vagone ali pa na vodna prevozna sredstva. Za tako blago se plača izvozna carina še po stari izvozni tarifi z dne 27. IX. 1921. Če se iz originalnih tovornih listov in konosmanov, ki se morajo predložiti carinarnici ugotovi, da je blago dne 17. junija že bilo utovorjeno, ali pa se je tega dne utovarja-lo; vse to ceni sama carinarnica iz žigov na omenjenih tovornih dokumentih in če ti žigi nosijo datum do vštevši 16. julija, dopušča izvoz po stari tarifi sama carinarnica — brez prehodnega dovoljenja generalne direkcije carin. V vseh drugih slučajih morajo izvozniki vložiti pri generalni direkciji carin naj-dalje tekom 30 dnij potem, ko stopi v moč nova izvozna tarifa posebno prošnjo, če želijo, da se jim dovoli, carinje-
nje po stari izvozni tarifi. Generalna direkcija carin bo dovoljevala tak izvoz po prejšnji izvozni tarifi samo onim iz-vozničarjem, ki z izvirnimi pogodbami, sklepi itd. dokažejo, da so blago prodali v inozemstvo že pred 17. julijem.
V	prošnji se mora označiti natančna količina in'vrsta blaga, utovorna postaja, carinarnica, ki bo blago ocarinila in carinarnica, preko katere se bo blago izvozilo. Blago, za katero bo generalna direkcija carin na podlagi čl. 6. imenovanega zakona dovolila izvoz po stari carinski tarifi, se mora izvoziti najdalje tekom 60 dnij, od dneva razglasitve nove izvozne tarife, sicer se bo tudi za tako blago zahtevala izvozna carina po novi tarifi. Analogni predpisi veljajo tudi za blago, ki je po novi izvozni tarifi prepovedano za izvoz. Za blago, za katero veljajo v novi tarifi znižane carinske postavke, velja nova tarifa brez izjeme že od 17. julija dalje. — 2. Za uporabo nove tarife in posameznih njenih odredb velja sledeče: a) od prepovedi izvoza živinske krme so izvzeti ostanki drožja pri fabrikaciji špirita, melase, odpadki pri čiščenju žita, kakor tudi moka za krmo, a na novo je uvedena prepoved izvoza suhe detelje, Glede izvoza otrobov je poterbno izdejstvovati predhodno dovoljenje ministrstva za poljedelstvo, kjer se mora izvoznik obvezati, da bo potrebno množino otrobov, ki mu jo določi omenjeno ministrstvo, dal po določeni ceni na razpolago za prehrano domače živine. Prepoved izvoza živinske krme se ne nanaša na pridelke iz dvoposestniških zemljišč v obmejnem ozemlju; b) ukinjeno je kon-tingentiranje izvoza konj in kobil, mul in oslov, ovc in ovnov. Omejitev ostane samo za izvoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme; c) po tarifi št. 3 se imajo cariniti teleta kakor odrasla goveda; d) svinje žive, do 50 kg težke, ki so proste carine, se pri iz 'ozu ne smejo mešati s svinjami nad 50 kg; d) Po opazki k tar. štev. 15 se plača za stare volnene krpe in odpadke, izvzemši platneno blago (nogovice, žepne rute, šali itd.) nižjo carino ako se predloži potrdilo Ministrstva trgovine in industrije (V. odelenje), da se ne morejo predelati v državi; e) Pod tar. št. 17 nove izvozne tarife se razumejo samo odpadki in pokvarjeni in vsled dolgoletne uporabe obrabljeni predmeti iz bakra, cinka in kositra in njihovih le-gur; f) Opomba pri tar. št. 23 (glede konoplje) se ima razumeti tako, da se izvozne carinske ekspedicije morejo izvršiti tudi pri carinarnicah v notranjosti — izvoz iz države se pa more vršiti izključno črez carinarnice omenjene v opombi; g) Kot oljnati plodovi in seme iz št. 25 se razumejo vsi plodovi in semena, ki služijo za proizvodstvo olja, kakor n. pr. oljnata repa, bukov žir, mak, masljivke, makovo, sezamovo, bombaževo, laneno, bučno, ricinovo seme itd. Po pripombi pri tar. št. 27 se smejo stroji in strojni deli, instrumenti in aparati, ako so izdelani v domačih tovarnah, prosto izvoziti, ako se predloži uverenje pristojne industrijske, trgovske in obrtniške odnosno rokodelske zbornice. Tako ekspedicijo smejo izvršiti carinarnice same brez odobritve centralnih oblasti. Za izvoz strojev in strojnih delov, instrumentov in aparatov inostranskega izvora, ne glede na to, ali so bili pri nas v prometu ali ne, je potrebno predhodno odobrenje Ministrstva trgovine in industrije, V. odelenje. Po opombi k tar. št. 19. je ponovno prepovedan izvoz kostanjevega lesa predelanega in nepredelanega, izvzemši surovih in predelanih palic.
Promet.
Prometne' izpremenbe. Na progi Herraagor—KOtschach—Mauthen je radi poplove proge med postajama Merma-gor in Rattendorf—Jenig ukinjen celokupni promet. Sprejemanje in odpoši-Ijannje pošiljk v voznih nakladeh za industrijski tir Scagnetti v postaji Ljubljana drž. kol. je do nadaljnega ukinjeno. Že sprejete m medpotne pošiljke iztečejo.
Da bi se preprečila katastrofa radi pomanjkanja drv posebno v Vojvodini,
ki so potrebna za mlatenje letošnje žetve, je po brzojavnem odloku ministar-stva saobračaja štev. 23.848 z dne 19. julija t. 1. navzlic obstoječi prometni omejitvi preko Zagreba d. k., Siska in Bubnjarcev dovoljeno sprejemanje in odpošiljanje onih pošiljk drv, za ktere predložijo pošiljatelji potrdilo pristojne krajevne oblasti, da so drva res namenjena za mlatenje žetve. Ta potrdila zabeležite na listarkah in pripnite jih tovornim listom.
Razno.
Dvanajstine tudi za avgust. Ministrski svet je na zahtevo finančnega ministra odobril, da sme predlagati narodni skupščini dvanajstino za avgust, ker proračun najbrž ne bo pravočasno izglasovan.
Žetva v Vojvodini. Iz Vojvodine poročajo, da je letošnja žetva dvakrat tako obilna kakor lanskoletna. Pridela se na oralu zemlje 10 meterskih stotov, med tem, ko se je lansko leto pridelalo le 5 meterskih stotov žita. Pričakuje se še večji pridelek koruze.
Povišanje ležarine v nekaterih ru-munskih postajah. Rumunsko železničarsko ministrstvo je povišalo ležarino za vagone v postajah Braila, Galac, Constanza na 50 lejov za uro in vagon.
Ustavitev plačil brnske tekstilne tvrdke. Iz Brna poročajo, da je tamoš-nja tekstilna tvrdka Leopold Dokulil ustavila plačila. Pasive znašajo 4.15 milijona češkoslov. kron.
Zakon o zakotnem trgovanju z valutami v Avstriji. Prestopki predpisov o trgovini in prometu z inozemskimi plačilnimi sredstvi in ureditvi plačevanja in prometa vrednostnih papirjev z inozemstvom se kaznujejo s strogim zaporom od enega meseca do enega leta ter z denarno globo v pet- do petdesetkrat-ni izmeri vrednosti inozemskih plačilnih sredstev in vrednosti, ki so tvorile prestopek.
Dobava, prodaja.
Dobava prešanega in nepresanega sena. Komanda dravske divizijske oblasti poživlja vse producente, gospodarske zveze in dobavljače, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prešano in neprešano seno postavljeno v vojno intendantsko skladišče v Ljubljani, Moste. Seno se sprejema na vozove ali pa cele vagone. Seno mora biti suho, zdravo iz sladkih trav, ali'mešano iz sladkih in kislih trav in mora biti zdravo za hranitev konj. Pismene ali ustmene ponudbe se sprejemajo počenši že z 20. julijem t. 1. vsaki dan dopoldne v in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dohod iz Vojaške ulice (belgijska vojašnica). Kaucija od 5% celokupne vrednosti polaga se pri zaklju-čenju pogodbe. V intendantskem skladišču v Mostah, kjer se seno prevzema, postavljena je vozovna tehtnica (vaga). Seno se takoj po prejemu plača pri blagajni Dravske divizijske oblasti.
Ljubljanski veliki sejem.
I.	redni občni sbor Ljubljanskega
velesejma se ne vrši kot sklicano v soboto dne 29. julija, ker kolidira z občnim zborom Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, marveč v pondeljek, dne 31. julija eb 10. uri dopoldne v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani z že naznanjenim dnevnim redom.
Zavarovanje privatnih paviljonov in in razstavnega blaga na sejmskem prostoru Ljubljanskega velesemnja proti požaru in proti vlomu. Vsi lastniki privatnih paviljonov na sejmskem prostoru so primorani zavarovati svoj paviljon proti požaru. Zavarovanje preskrbi na željo tudi sejmski urad pri koncernu zavarovalnih' družb, katerega vodilna družba za Ljubljanski velesemenj je Zavarovalna zadruga Croatia, podružnica v Ljubljani. V svrho pravilne in-ormacije in pregleda podajamo dotič-nim interesentom praktično primero stroškovnika. — Ako zavaruje razstavljale« svoj paviljon za svoto od kron 100.000.— plačal bode za dobo 1. leta sledečo premijo: premija 7.50%, K 750, pristojbina K 220; 2% kolkovina kron 19.40; 3% ognj. prisp. K 29.20; skupaj K 1018.60 — Onim razstavljalcem, kateri razstavijo svoje predmete v zgradbah last Ljubljanskega velesejma, je zavarovanje njihovega blaga dano na prosto, vendar jim pa isto toplo priporočamo. Pripominjamo pa, da ima smisel zavarovati poleg proti ppžaru, tudi proti vlomu samo za one razstavljalce, kateri so si najeli prvi prostor, to je v popolnoma zaprtih paviljonskih zgradbah. Služi naj Vam praktična primera stroškovnika. Če zavaruje razstavljale« svoje blago proti požaru za čas od 20. julija do 20. oktobra 1922 na sejmišču Ljubljanskega velesemnja za svoto kron
300.000	plača sledečo premijo: Premija 3% K 900.-; pristojina K 242.-; 2% kolekovina K 22.84;	3% ognj. prisp.
K 34.36; skupaj K 1199.20. — Ako pa zavaruje ražstavljalec svoje blago za svoto od K 300.000.— proti vlomu za preje omenjeno dobo plačal bi: premija K 900.—; pristojbina K 342.—; kolekovina K 23.— ; skupaj K 1165. —
Prijavni rok k udeležitvi kot razstav-Ijalec se zaključi dne 29. julija ob 6. uri zvečer. V pondeljek dne 31. VII. se prične z razdeljevanjem prostorov in se bo takoj zatem vsakega razstavljale« obvestilo o dodeljenem prostoru. Industrialci, obrtniki in trgovci, požurite se z prijavami, ker prostor je že do malega zaseden.
»Slov. Narod« in »Jugoslavija« pred-bacivata Celjskim trgovcem, da niso pa-trijotični, ker so hoteli imeti na Vidov dan odprto. Iz tega se lahko sklepa, da imamo v Sloveniji zelo malo patrijotov, ker razen drž, uradov in trgovin v Ljubljani, so imeli po celi Sloveniji trgovine odprte, delale so vse tovarne, kmetovalci, obrtniki, sploh vse, kar je dela zmožno in ne vemo, zakaj se zahteva ravno od enega stanu, kateri je za procvit države najbolj potreben in kateri repre-zentira največjo davčno moč v državi, da ne sme delati, kadar drugi tudi delajo. Posebna »posebnost« pa je, da raz--ni uradi pritiskajo na trgovce, da naj zaprejo, na trafike, katere so državne pa, da morajo imeti odprto. Ravno tako pritiska celjski magistrat na p q s a -m e z n e trgovce, da morajo trgovine zapreti, obč. konji pa vozijo po mestu gramoz, mestni delavci tlakajo ceste in v mestu se izvažajo fikalije. Ko smo bi-
li	vkovani v avstrijske verige, se je povsod naseljevalo slov. trgovce, se jih
s
S
S ■
:
Gospodinje, ki kupujete testenine, makarone, zahtevajte samo
PEKATETE
testenine tudi samo makarone Sz staroznane tovarne Znidar£i£ & Valentič, Ilirska Bistrica
ZALOGA A. BUNC IN DRUG
Liubliane - Celje - Maribor.
iiiiianMNUMUNNNMiiB«aBMiaisHMaiiauaiiiuMBMasMiaaiiftaKiiINaaialllllMiaiaKisusMMRiiaaaa.«MNaaiN»»i
TRGOVSKI LIST
podpiralo kot narodne pijonirje La ako |e bil delaven in priden, je postal neodvisen od podpor in ako si je povrh »ega še pridobil kaj premoženja, se ga je naravnost častilo in stavilo vsem drugim v dober zgled. Danes pa, če nima praznih štelaž, raztrganih čevljev in še ne hodi eksekutor v trgovino in stanovanje, se ga hoče križati. To velja samo za slov. trgovca in rezultat tega je, da se v Sloveniji nič ne zida, trgovine hirajo ena za drugo in če se ustanovi kaj novega, je inozemec ali priseljen iid. Naši časopisi in vse stranke pa U mimo gledajo, ozir. podpirajo to gonjo.
Borz«.
DAH POA
Produktna borza r Novem Sada (dne 21. julija): baška pšenica 1560 K, ba-»atska koruza 1200 K, baška koruza 1230 K, slavonska koruza 1300 K, ječmen 1200 K, bela moka: (št. 0) 2220 K. Tendenca nespremenjena, promet omejen.
Zagreb, devize:	Dunaj	0.252—
0.26, Berlin 16.40—17, Budimpešta 5.60 do 5.75, Bukarešt 50—52, Milan 375— 383, London 366—870, Praga 178—180, Švica 1550—1600, Varšava 1.50-1.55; valute:	dolar	78—79.50, avstrijske
krone 0.30, švic. franki 1525—1550, lire 375-378.
Hrvatska eskomptna banka 163—166.50. Jadranska banka 425—450.
Beograd, d e v i z e: Berlin 16, Bukarešta 48.75, London 360, Newyork 76, Pariz 650, Sofija 51.50, Dunaj 0.20, Solun 190; valute: leji 48.25, levi 50.50.
Dunaj, devize:	Zagreb 104.85—
105.15, Beograd 419.40—420.40, Berlin 66.35-66.65, Budimpešta 22.96—23.04, London 1477-1479, Milan 1538.50-1541.50, Newyork 331.25-331.75, Pariz 2802-2808, Praga 734-736, Sofija
209.50-210.50, Varšava 552-558, Cu-rih 6293—6307; valute: dolarji 329— 330, levi 204—206, n. marke 66.35—
86.85, funti 1472.50-1475.50, franc, franki 2780—iM90, lire 1523—1527, dinarji
416.50—418.50, poljske marke 5.45 — 5.53, leji 209.50-210.50, švic. franki 6265—6285, češke Krone 733.50—736.50, madžarske krone 23.24—23.36.
Curih: Berlin 1.05, Newyork 625.50, London 23.44, Pariz 44.34, Milan 24.32, Praga 11.60, Budimpešta 0.32, Zagreb 1.6250, Sofija 3.35, Varšava 0.0850, Dunaj O.ui.o, avstr, krone 0.02.
približ. 1,000.000 m* velik gojzd z iglastim drevjem za
posekati. Cenjene ponudbe z navedbo cen in natančnimi podatki na upravo lista.
Mice
zc ”'irete
Zora in Ambor št. 2 in 3 nudi po znižani ceni D. Rosina preje M. Stadler, Maribor, Vetrinjska ul. 26.
TrsoiisKi pomočnik zn trgovino z usnjem lij kontoristlnjo se iščejo.
Ponudbe z referencami In zaMeunml na
Nartinušič in drug,
tovarna usnja, Ljutomer.
AAA.A S\S\/ \
Uei«ftrgovln<3
✓
\
/
\
/
\
A. Šarabon
v LjubSimS
prlporota
v
/
\
s
\
/
\
/
Imam m prodati
Z plahti
{ Špecerijsko blago ^
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
\
/
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna pratarna xa kavo tn mlin za dlBavo s alaktrlCnlm obratom.
/
\
/
\
/
%
/
\
/
S
/
\
za pokritje vagona
ena samo enkrat rabljena, druga tudi v prav dobrem stanu. Kupec si naj pride iste ogledati k
Jerneju Stumpf, posestnik v Poljčanah.
Cena po dogovoru.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
Mn! stroji in stroji zn pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
^Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji .Adler*.
Ceniki 2a»tenj in franko. Začasno znižane cene.
iz prvih tovaren: DUrkopp - - - Styria, Waffenrad‘
\i\MX
Na veliko in mslo*
KOLESA
\S\S\S\S\S\S\S
Na drobno!
Na debelo!
Vse vfste usnja: boks, ševro, ^rni in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarje, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroge za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip Stev. 7.
Kraljeva dvorna špedicija
99
OEIEUT
66
mednarodna, trgovsko - špedicij sita in skladiščna d. d. v >laril»oru
Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Bakar, Split, Osijek, Subotica, Novisad.
Mednarodni spedlcljskl koncern.
m
Razpisuje se
D. EMISIJA DELNIC
Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico
od Kj. 4,000.000*— na Kj. 10,000.000*— nom.
z izdajo
15.000 novih delnic a Kj. 400 — nom. v skupnem znesku Kj. 6,000,000’
s pravico na dividendo za leto 1922
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsake dve stare delnice po eno novo delnico II. emisije po tečaju K 460'— plus 5°/0 obresti od nominale K 400'— od 1. januarja 1922 do dne vplačila.
2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet.
3. Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu K 500'— plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 5°/„ obresti od nominale K 400'— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila.
4. Potrdila o vplačilu se Imajo skrbno hraniti.
5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico.
6. V svrho zavarovanja II. emisije je osnovan poseben sindikat. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na tajništvo •Uprave sihdikata pri centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil.
7. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje ci pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
8. Subskripcija novih delnic se vrši od 31. julija do 19. avgusta 1922, in sicer:
a) pri Slavenski barki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah;
b) pri Trgovski banki d. d. v Ljubljani ln njenih podružnicah;
c)	pri	Jugoslov.	Industrijski banki Split;
č)	Bankhaus	M.	R. Aleksander Wien;
d)	pri	Praški	kreditni banki Beograd;
e)	pri	Orient	d.	d. v Mariboru in njenih podružnicah.
9. Ažijski knrzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroškov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe.
10. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje; za r.edodeljene delnice se vplačani denar vrne po preteku 8 dni od časa razdelitve.
V	MARIBORU, dne 30. julija 1922.
Upravni svet.
Lastnik: »Merkur«, trgovs\o-i!idus rijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Bienk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.