Poštnina plačana v gotovini
Sp*d. in abbon. poctale - II Oruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	2.500
PODUREDN1STVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L	3.590
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
i
Wk
Leto XIX. - Štev. 19 (949)
Gorica - četrtek, 11. maja 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
ENOTNOST, toda kakšna?
V dveh dopisih zadnjega časa, v dopisu iz Števerjana in v onem iz Sovodenj, sta naša dopisnika poudarila isto dejstvo, namreč da so slovenski levičarji razbili enotnost kmetske organizacije v občini. Pred leti se je to zgodilo v Sovodnjah, letos pa v števerjanu. Pri volitvah v odbor kmetske blagajne so sprva imeli samo eno listo, pozneje so v eni in v drugi občini slovenski levičarji postavili še drugo listo. V Doberdobu, kjer so levičarji vedno imeli večino, pa menda niso nikoli izrekli želje, da bi nastopili z eno samo •isto. To so dejstva v treh goriških občinah, ki so slovenske.
Kljub tem dejstvom tržaški slovenski dnevnik v poročilu o izidu volitev v kmetske blagajne zaključuje takole: »Upati je..., da se v prihodnje po slovenskih občinah Postavijo enotne liste, ki ne bi dovoljevale razcepljenosti po strankarski pripadnosti na tem specifičnem strokovnem področju, ampak bi omogočile pripadnikom slovenske skupnosti izvolitev najboljših kmetov, ki bi dobro ščitili svoje interese.« (Primorski dnevnik 23.4.1967).
NAJPREJ RAZBITI, POTEM VLADATI
Stojimo torej pred dejstvom, da so na eni strani razbili enotnost kmetov tam, kjer je že bila, na drugi strani pa izražajo željo, naj bi se enotnost vzpostavila. Kaj pomeni takšna nelogika?
Predvsem povejmo, da smo tudi mi za enotnost v strokovnih organizacijah, kot so ravno kmetske blagajne. Zato smo bili Oemalo začudeni, ko smo zvedeli, da se je taka enotnost razbila tudi v števerjanu. Pri tem se samo vriva vprašanje, zakaj so naši levičarji na eni strani razbili enotnost tam, kjer je že bila, na drugi Pa po svojem glasilu izražajo željo po obnovi enotnosti.
Odgovor nam nudi zgodovina in praksa komunistične partije Slovenije. Zgodovina nam namreč pove, da je KPS vedno najprej razbila enotne organizacije, ki so kje obstajale. Potem je na ruševinah zgradila nove enotne organizacije. Seveda pod nespornim vodstvom komunistične partije. Uporabljala je torej staro geslo Rimljanov: Divide et impera! Najprej razbij, razdvoji ljudi med seboj, potem se dvigni v sedlo in ukazuj. Taktika je torej stara Vsaj dva tisoč let. Komunistična partija ji je pa dala novo znanstveno utemeljitev: V Partiji je zbran najbolj napreden Proletariat, zato je Partija poklicana, da druge vodi. Ali z drugimi besedami: Parala je po usodni nujnosti poklicana, da vodi vse organizacije. Kjer ona ni na vodstvu, je treba katero koli organizacijo razbiti tako ali drugače.
V luči zgodovine in prakse komunistične partije nam postaneta oba zgoraj omenjena primera jasna in razumljiva: parcel niso mogli na oblast, zato so enotnost razbili. Sedaj upajo, da jim bo po kaki drugi poti uspelo obnoviti enotno “rganizacijo, v kateri bo njim pripadla vodilna in odločujoča beseda.
Vpričo takšnega postopanja povemo par-**jcem in vsem njihovim somišljenikom tole;
1. Kot demokrati ne bomo nikdar pridali na to, da bi si komunistična partija *n v njej organizirano članstvo samozvana lastila vodilno vlogo. Mi smo proti Vsaki diktaturi, tudi delavski in partijski, ^a tisto svobodo smo, v kateri odloča Večlna in v kateri so zajamčene tudi pra-v'ce manjšine.
2. živimo v pluralistični družbi, kjer ima Prostor vsaka ideologija in vsaka organi-*acija. Takšno družbeno razlikovanje že-”nio ohraniti tudi med našo manjšino, ker cdlno takšna družba odgovarja človeku
razumnemu in svobodnemu bitju.
5. Prav zaradi tega smo tudi za dialog * vsemi, tudi z našimi levičarji.
4' Toda za dialog so nujni pogoji: iskre-n°st v iskanju skupne poli, spoštovanje Sobesednika, priznavanje njegovih pravic, °lalnost in možatost pri izvajanju skle-Pov.
bomo dospeli do take demokratične
Fatima na Portugalskem se pripravlja na svoj veliki dan: v soboto 13. maja bo sprejela samega sv. očeta, ki se je odločil, da obišče ta slavni kraj Marijinih prikazovanj ob priliki 50-letnice, kar se je Mati božja prvič srečala s tremi pastirčki iz vasi Aljustrela, ki spada pod Fatimo.
13. MAJ 1917
Tisti dan, 13. maja 1917, je bila nedelja pred praznikom Vnebohoda. Osem dni prej, v soboto 5. maja, se je papež Benedikt XV. s posebnim pismom obrnil na katoliški svet, naj se združi v veliko molitveno armado in si po Marijini mogočni priprošnji izprosi zopet red in mir...
V Cova da Iria, v Irijski globeli, približno 500 metrov široki kotlini, niti tri kilometre proč od Fatime, so pasli svoje male črede, edino bogastvo njihovih družin trije otroci: Lucija de Jesus Dos Santos, desetletna, njen bratranec Franček Marto, devetleten in njegova sestrica Jacinta, stara sedem let. Trije nepokvarjeni, na moč preprosti otroci, čiste dušice, a nevedni. Nobeden še ni znal brati, le Lucija je že bila pri prvem sv. obhajilu,
Pravkar je odzvonilo poldne. Trije pastirčki so odmolili rožni venec. To je tam prastara navada v vseh družinah. Opoldanska so-parica kar duši. Nenadno se zabliska. Pogledajo: sonce je visoko in na nebu ni oblačka. V strahu, da se za hribom pripravlja nevihta, v hitrici poženejo čredo navzdol. Tedaj se zabliska znova. Obrnejo se in zagledajo nekaj korakov proč nad nizkim gradnom (vrsta pritlikavega, poldrag meter visokega hrasta) čudovito lepo Gospo. Mlada je še, v starosti od 15 do 18 let. Njena obleka je snežnobela, vrat ji krasi zlat trak. Bel, z zlatom obrobljen plašč ji pokriva glavo in sega do tal. V rokah, sklenjenih k molitvi, drži rožni venec z bisernimi jagodami in temnosrebrnim križcem.
Lucija se prva zave in z otroško zaupljivostjo vpraša: »Odkod pa ste?« — »Iz nebes sem,« pravi gospa in pokaže z roko kvišku.
Luciji raste zaupanje, pa znova vpraša: »Kaj bi pa radi?« Odgovor je skrivnosten: »Prišla sem, da vas povabim semkaj ob isti uri vsakega trinajstega v mesecu šestkrat zaporedoma, tja do oktobra. Oktobra vam povem, kdo sem in kaj želim od vas.«
Potlej naroči nebeška prikazen pastirčkom, naj odslej rožni venec vsak dan prav pobožno molijo za mir na svetu. Nato pa jih vpraša:, »Ali se hočete Bogu darovati s tem, da mu boste radi doprinašali žrtve in radi sprejemali vse trpljenje, ki vam ga bo poslal, in sicer v spravo za ne-številne grehe, s katerimi ljudje žalijo božje veličanstvo? Ali hočete trpeti za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščevanje za kletve in vse druge žalitve, ki jih prizadevajo mojemu brezmadežnemu Srcu?«
V imenu vseh treh je odgovorila preprosto pa navdušeno Lu-
IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
zrelosti, bo mogoče iskati enotnost, ki bo enotnost v raznolikosti. Do tega smo pa še daleč, kot priča vsa preteklost in sedanjost naših levičarjev. Zato
o	kaki enotnosti s skrajno levico v sedanjem položaju ne more biti govora.
MIKLAVŽ BOŽIC
cija: »Da, hočemo!«
Nato se je lepa Gospa polagoma dvignila proti vzhodu in izginila v sončni luči. Videnje je trajalo vsega skupaj kakih deset minut. Gospo so videli vsi, Jacinta je tudi slišala ves pogovor, Franček pa je slišal samo Lucijo.
Ob sončnem zahodu so prignali mladi pastirčki svoje črede domov v Aljustrel. Nihče ni slutil, da je tisto nedeljo rožnovenska Kraljica v svoji materinski skrbi za ves svet na samotni Serri za-počela veliko delo za njegovo spo-korjenje in pomirjenje... Preprosto pa jasno je postavila pogoje: molitev, rožni venec, prostovoljne žrtve, zadoščevanje, predvsem pa spreobrnjenje.
PO PETDESETIH LETIH
Po petdesetih letih od tega prvega Marijinega prikazovanja v Irijski globeli se tja usmerja kot prvi molilec človeštva sam namestnik božjega Sina na zemlji, sv. oče Pavel VI. Ko je javil prejšnjo sredo ob priliki splošne avdience v baziliki sv. Petra svojo namero, da bo z letalom poromal v Fatimo, je bilo presenečenje nad vse veliko, še bolj pa potem veselje nad njegovo odločitvijo.
Portugalsko ljudstvo prekipeva od navdušenja, da ga bo obiskal glavar Kristusove Cerkve; računajo, da se bo tisti dan zgrnilo v Fatimo milijon vernikov, pa tudi več. Mogla bo priti tudi edina preživela priča fatimskih videnj, sestra Lucija, ki je sedaj že stara 60 let in živi kot karmeličanka v mestu Coimbri.
Sv. oče je poudaril, da je namen romanja povsem duhovne narave : še enkrat, in še posebno goreče ponižno, hoče moliti za mir na svetu. Zelo mu je namreč pri srcu tako mir v Cerkvi kot mir v družbi; on občuduje in vzpodbuja vse, ki se prizadevajo za mir, kateri sloni na resnici, pravici, svobodi in ljubezni. Kar ga dela užaloščenega in trepetajočega, je njegovo spoznanje, da se zdita i-deala splošne sloge in skupne blaginje vedno bolj neizvedljiva. Še enkrat dokazuje človeška zgodovina, da si človek sam od sebe ni zmožen dati resničnega in bratskega miru, ki bi bil gotov in trajen. Zato se je treba zateči k Njej, ki je za ohranitev tega sveta že razkrila svoj bleščeči in dobri o-braz trem otrokom in jim priporočila kot vrhovni sredstvi rešitve molitev in pokoro.
Zadeva SI FAR
znova pred parlamentom
Pretekli teden se je ‘rimski parlament še enlkrat bavil z zadevo SIFAR. Komunisti so namreč zahtevali, da pasebtna parlamentarna! komisija preišče ddo te ustanove, ki je prišla na slab >glas, ko je obrambni minister Tremellani odkril, da je Tajna obveščevalna služba itali.jamskih oboroženih sil (SIFAR) med leti 1956 do 1966 prekoračila neupravičeno meje svoje pristojnosti in svojih pooblastil.
Zlorabe so se izvršile pod tremi generali protišpijanaižne službe; bili so to v vrstnem redu De Lorenzo, Vjggiani in Al-lavena. Leta 1959. je general De Lorenzo, ki je bil nekaj časa tudi poveljnik karabinjerjev, odredil, da je treba sestaviti osebna kartoteke visokih im pomembnih osebnosti, ki sicer niso imele nobenih odnosov s stvarjo državna varnosti. Tako so nastale natančne karakteristike (kot v Jugoslaviji pod UDBo) mnogih politikov, industrijcev, kulturnikov, pa -tudi škofov im duhovnikov raznih škofij, zlasti obmejnih.
Tako bomo sedaj razumeli, zakaj je bilo toliko naših ljudi očrnjenih v zadnjih letih pod pretvezo državne varnosti prav po tej špijonalži. Zlasti je bilo to čutiti v Slovenski Benečiji, kjer so se ravno karabinjerji (in njihov poveljnik je bil nekaj časa general De Lorenzo, vodja SIFAR-ja) mnogokrat zanimali za stvari, ki niso spadale v njihovo pristojnost ter vse, ki so se čutili Slovence, duhovnike in laike, obtoževali protidržavne delavnosti.
Sam minister Tremelloni je dejal, da so prihajale anonimne ovadbe, ki so bile sprejete kot resnica, da so razne osebe stikale po nalogu karabinjerjev za delikatnimi točkami nadziranih osumljencev (npr. izvenzakonski ljubezenski odnosi, nezakonski otroci, spolno izživljanje), da 'se je sledilo osumljencem, se prisluškovalo njih pogovorom, kar vse je seveda bilo nedopustno. V uradih SIFAR-ja je vladal strašen nered iin vsakdo si je lahko v kartoteki dobil najbolj delikatne podatke.
Ni pa dovolj pojasnila parlamentarna razprava vprašanja, ali so vojaški voditelji SIFAR-ja to delaili na lastno rolko ali pa bili k temu vzpodbujani od politikov in vodstev političnih strank. Minister Tremelloni je sicer zatrdil, da je bilo vse izključna zadava voja-kov, a dvom je vendarle ostal. Zakaj je bil npr. leta 1964, ko je bila politična kriza, general De Lorenzo poklican k predsedniku republike, ko je šlo za sestavo nove vlade? Tremel-loniju gre zasluga, da je zaustavil im prt> prečil proces, da bi se politika vgnezdila v vojsko. Politika, če naj bo dostojna in poštena, mora ostati stvar političnih strank, če pride v roke vojakov, cerkvenih dostojanstvenikov, birokratov in sodnikov, se zrodi in postane umazana zadeva. Zato je Tremelloni v senatu odločno poudaril: »Generali naj bodo samo geno
INDIJA PO VOLITVAH
Volitve v Indiji so sicer časovno že stvar preteklosti, toda njihov izid začenja šele sedaj, ko ima Indija nov parlament in novo vlado, pridobivati na svoji teži.
Kongresna stranka, ki jo je priklical v življenje Gandhi in nato utrdil Nehru, je še vedno največja in najmočnejša politična sila v Indiji, toda njena moč je v primeri s prejšnjo zakonodajno dobo precej oslabljena. Do zadnjih volitev je razpolagala s tričetrtinsko večino 358 sedežev, zato je lahko ob vsaki priliki uveljavila svojo voljo. Sedaj pa je občutno drugače: ima še absolutno večino, a število njenih poslancev je padlo na 278, opozicija pa je z rasti a od 136 na 243.
Osrednja indijska vlada bo pri izvajanju svojih odločb gotovo pogosto naletela na težave v posameznih zvazniih državah in avtonomnih pokrajinah. Te namreč uživajo zelo široko avtonomijo. Danes pa je v Indiji kar osem držatv in dve po-
ralil« Lahko bi pa tudi dodal: »Pa tudi politiki naj ne pozabijo na svojo dolžnost 1«
Obrambni minister Tremallani je vso debato v parlamentu nato strnil v naslednje zaključke: »barabe v SIFAR-ju so bile težke in zelo nevarne za sam obstoj demokratičnih ustanov, toda zaenkrat se ni zgodilo ničesar nepopravljivega. Vas primer je samo v čast zdravi demokraciji: v njej se napake objavijo, priznajo in nato popravijo. Vsa zadeva ne sme prav nič oslabiti ugleda vojaških sil, katerim vlar da tam potom izraža vse dolžno priznanje.«
Glasovanje je nato dalo večino vladnemu stališču glede SIFAR-ja. Komunistična resolucija je bila zavrnjena z 281 glasovi proti 178, liberalna pa z 295 proti 181. Zdi se, da je na ta način vsa zadeva zaključena. Ves škandal, ki je nastal v zvezi s to ustanovo, ja bil nazadnje koristen za demokracijo v Italiji. Vojska1 naj brani državo in bo čuvarica reda, poMtičme stranke naj pa skrbijo, da 'ne bo nihče od državljanov oropam svojih osehnih pravic im izpostavljen neutemeljenemu nadzorstvu.
krajani, v katerih kongresna stranka nima absolutne večine. Na področju notranje politike, kmetijstva, šolstva, zdravstva, industrije in krajevne samouprave bodo levičarske vlade v Kerali im Bengaliji, desničarska v Orisi, avtonomistična v Madrasu in zelo pisane koalicijske vlade v ostalih državah -pogosto izvajale politiko, ki ne bo v skladu z željami osrednje vlade v Novam Delhiju,
Desničarske stranke so se od 32 povzpele na 77 mest. Te so si uspeh zagotovilo na račun »svetih krav«. Samo stranka hinduističnih verskih fanatikov jih ima 35. Levica zmore tudi 77 glasov namesto prejšnjih 48. Je pa zalo razdeljena: ponaša se z dvema komunističnima (moskovska im kitajska smer) im dvema socialističruima strankama. Obojni komunisti imajo sedaj 4-1 poslancev, med tam ko so jih prej imeli 29; socialisti pa so narasli od 19 na 36.
Nevsakdanje srečanje v baziliki sv. Petra
Sv. oče Pavel VI. je hotel dati Svetovnemu dnevu družbenih občil, ki je bil 7. maja, poseben poudarek s tem, da je povabil za dan prej v ‘baziliko sv. Petra ljudi iz filmskega sveta, zastopnike 'televizije, radia, gledališke in filmske igralce, z eno besedo, vse, ki imajo opravka s sodobnimi družbenimi občili kot so tisk, radio im televizija.
Odziv je bil velik nad vsa pričakovanja, tako da je presenetil cerkvene kroge in vidno ganil sv. očeta. Prišlo je nad 4000 osab iz igralskega svata, med njimi osebe, katerih imena so splošno znana: Gima Lollobrigida, Giulietta Mašina, Claiudia Cardinale, Amitanella Lualdi, Edoardo De Filippo, da omenimo le nekatere.
Sv. oče je v govoru poudaril, da ima Cerkev vas interes, da se poslužuje družbenih občil, saj je mjeno poslanstvo oznanjati to, kar ji je bilo zaupano od njenega ustanovitelja. Istočasno pa Cerkev živo želi, da bi ta občila pomagala pri oblikovanju, vzgoji im reševanju človeka. Vse, ki se poslužujejo besede, prizorov in nastopov pred drugimi, naj bi prevevala zavest zdrave odgovornosti. Sv. oče ne želi pridigati navzočim, temveč jih vzpodbujati, da se bodo postavili v službo ljubezni im dobrote. Besedo ljubezen je treba prav razumeti: ne ljubezen, ki je zgrajena na strasti in je navadno glavna tema odrskih im filmskih del, temveč ljubezen, ki išče ljudi, ne zato da bodo ploskali ali igralcem izkazovali svojo naklonjenost, ampak da bodo postali boljši. Ce resnično ljubite tiste, ki delajo, trpijo in upajo — je vzkliknil Pavel VI. — jim boste mar kratili to, kar more nasititi njih dušno lakoto in žejo, kar jih utrjuje in razveseljuje?
V	osebnem pogovoru se je nato sv. oče približal dolgi vrsti igralcev im drugih kulturnih delavcev iz sveta umetnosti. Zelo srečen je bil Edoardo De Filippo. Ves ga-njen je dejal sv. očetu: »To je najlepši dan v mojem’ življenju. Bi vas mogel še kdaj obiskati?« Papež Pavel VI. mu je odvrnil: »Zakaj ne? Vedno boste dobrodošli!« Res bo De Filippo čez nekaj 'dni spet obiskali sv. očeta. Ves je -iz sebe zaradi tega obiska. Bo to srečanje čisto osebno, srečanje mad očetom in sinom. Kristus je takemu srečanju postavil trajno utemeljitev v zgodbi o izgubljenem sinu. Ponavljala se bo, dokler se bo oznanjal evangelij stvarstvu.
Žito iz Združenih držav za Jugoslavijo
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo Jugoslaviji posojilo za nakup
100,000	ton pšenice, ki jo rabi za delno kritje svojih letošnjih potreb.
7aHvalili so sp 73 rtar sv vere Kronanie sveto9orske Matere božie
1	-M. w	A	JL	JL	w • W K	Tudi	Sv.	gora	je	častitljiv	kraj	in	sveta	zemlja,	saj	je	prestol	milosti	nebelske
Kraljice. Zato pa prevzemajo na Sv. gori romarja ista čustva spoštovanja in notra-
Dve sto petdeset slovenskih romarjev z Goriškega in Tržaškega, trije avtobusi iz Dornberka, eden iz Škofje Loke in eden iz Ceilja, pa nekaj desetin Slovencev od vsepovsod, zlasti s Koroškega, to so bili zastopniki slovanskega naroda, ki so pretekli torek, 9. maja obiskali Gospo Sveto in predstavljali vso ogromno množico petnajst tisoč Slovencev, ki jim zaradi nacionalne nestrpnosti avstrijskih zagrizemcev ni bilo dano priti na kraj milosti, kjer počiva apostol Slovencev sv. Modest.
Kljub .temu — romanje je uspelo kot malokdaj in udeleženci bodo odnesli nepozabne spomine nanj. Že narava je .poskrbela za prekrasen okvir: vsa Koroška je bila v cvetju, zlasti belo-rožnate jablane so bile v svoji prelesti nekaj edinstvenega. Vreme je bilo prijetno, brez ostrega sonca, a tudi brez dežja, skoro poletno, saj je toplomer kazal kar 27°.
Gospa Sveta se je kopala v soncu, ko so naši romarji tja prispeli. Že so bili v svetišču zastopnik celovškega škofa kanonik msgr. Aleš Zeohner, vrhodni direktor izseljenskih dušnih pastirjev msgr. Ignacij Kunstelj iz Londona, skupina slovenskih duhovnikov iz Beneške Slovenije, ki so veseli pozdravili prihod zamejskih Slovencev. Navzoč je bil tudi dr. Metod Turnšek, ta neumorni pobudnik in organizator proslav ob 1200-letniei pokristjanjenja slovenskega naroda.
Občestveno mašo je opraivil msgr. Franc Močnik iz Gorice, petje in molitve je vodil g. F.ramc Štuhec z Opčin z njemu že lastno spretnostjo, pridigo pa je imel g. kanonik Zeohner, ki je zlasti poudaril misel, da je Gospa Sveta kraj, kjer so se Slovencem odprla vrata do Kristusove Cerkve, zaradi česar je prav ta kraj primeren, da se zahvaljujemo v svojem imenu in kot predstavniki vsega naroda Bogu in Materi božji za neprecenljivi dar svete vere.
Prehitro je potekel čas in treba je bilo misliti na slovo. Popoldne je bilo na sporedu še drugo romanje: k sv. Emi na Krki. Strmeli so naši ljudje nad tem svetiščem, morda še lepšim in bolj veličastnim kot je ono pri Gospe Sveti. Niso slutili, da hrani Koroška tako mogočne spomenike preteklosti v sebi.
Dva avtobusa Goričanov in eden Tržačanov — 150 oseb — so se zgrnili ob 15.30 okrog oltarja Marije Vnebovzete. Spet je spregovoril kanonik Zechner ter poslušalce seznanil z življenjsko zgodbo sv. Eme, z zgodovino svetišča ter znova poudaril, da so od tu zlasti koroški Slovenci skozi 700 let prejemali luč svete vere. Nato je pristopil k oltarju msgr. Kunstelj, obdan od vseh navzočih duhovnikov. Po litanijah Matere božje so vsi navzoči doživeto zmolili apostolsko vero, prejeli evharistični blagoslov ter obiskali grob sv.. Eme v spodnji cerkvi.
Goričani so od tam napravili obisk še ene Marijine cerkve. Vrnili so se iz Krke po isti poti do Št. Vida ob Glini, nato pa po nebeško lepi dolini dosegli Osojsko jezero. Po levi strani obrežja so nato prispeli do bivšega samostana Osoje, kjer je konec 11. stoletja delal pokoro kot mutec poljski kralj Boleslav II. iz Krakova, ki je v navalu jeze zabode! škofa sv. Stanislava. Pesnik Aškerc ga je za vse čase ovekovečil v pesnitvi »Mutec Osojski«.
Lepšega zaključka romanja si naši ljudje res ne bi mogli želeti. Zadnji žarki poslavljajočega se sonca so božali belo samostansko poslopje; jezero je bilo spokojno, ob bregu pa so se oglašali slavčki.
Glavni oltar v mogočnem Marijinem svetišču pri Gospe Sveti, kjer so se slovenski romarji z Goriške in Tržaške zahvalili dne 9. maja Bogu za prejeti dar svete vere, ki so ga bili irski misijonarji posredovali našim prednikom pred daljnimi tisoč dve sto leti prav na ozemlju, kjer je bila tedaj slovenska kneževina Karantanija, danes pa žal več ali manj ponemčena Koroška ...
Bivša samostanska cerkev je pravi umetniški biser; lami so jo obnovili in jo je res vredno obiskati. G. Jože Juraik je prisotnim razložil zgodbo kralja Boisslava, prostovoljnega izseljenca in spokornika. Nato so vsi obiskali njegov grob. V nemi tišini so zrli na marmorno ploščo, ki oznanja, kdo počiva za njo.
Večerne sence so že prekrile jezersko gladino, ko sta zabrnela avtomobilska motorja. Kako lepo bi bilo še ostati nekaj ur na tem kraju miru, toda Gorica je bila še štiri ure vožnje daleč. Treba je bilo, dasi s težkim srcem, vzeti slovo od rajskomilega kraja. Vsi so pa sklenili, da kmalu, če se bo dalo, že drugo leto, to pot ponovijo. In vabimo tudi druge, ki berejo te vrstice, da isto storijo. Ne bo jimi žal, kot ni našim romarjem, ki bodo, dokler bodo živeli, v prijetnem spominu hranili ta izredno lepi romarski dan.
ZAKAJ NI BILO VSESLOVENSKEGA ROMANJA H GOSPE SVETI?
Slovenski škofje so pripravljali za 9. maj veliko romanje h Gospe Sveti na Koroškem v spomin na 1200-let'nico pokristjanjenja Slovencev.
Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik je osebno obiskal celovškega škofa dr. Kost-nerja in se o podrobnostih z njim zmenil tako predvsem glede koncelebracije, katero naj bi opravili trije škofje z zastopniki škofij.
Slovanska prevozna podjetja so poskrbela potrebno število avtobusov, deloma celo iz Gradca za vernike iz mariborske
bilo javljenih nad 15.000 vernikov za to veliko romanje, zraven pa še 250 iz Italije.
V Celovcu so sklicali posvetovanje zloglasnega neonacističnega društva »Heimat-dienst«, kjer so sklenili protest proti slovenskemu romanju h Go-spe Sveti.
Po tem sklepu Heimatdienst-a se je odpeljal generalni vikar dr. Josef Kadras, ali z vednostjo škofa Kdstnerja ali brez njegove vednosti, nam ni znano, na Dunaj na notranje ministrstvo, da intervenira proti romanju z utemeljitvijo, da utegne priti do izgredov od strani nemških nacionalnih krogov pri takem številu slovenskih romarjev.
Notranje ministrstvo je to »zaskrbljenost« generalnega vikarja dr. Kadrasa sporočilo notranjemu ministrstvu v Beograd, ki iz razumljivih razlogov ne želi zaostritve med Jugoslavijo in Avstrijo. Iz Beograda je bila nato izražena želja, da naj se romanje v takem obsegu ne bi izvedlo, ker je po mnenju avstrijskega notranjega ministrstva nevarnost, da pride do nemirov. Pri tem položaju je ljubljanski nadškof telegrafično odpovedal romanje za 9. maj.
Kakor v vrsti drugih primerov, je tudi tu generalni vikar postopal po navodilih nacističnih krogov in šel celo dalje kot Hitler. Hitler romanja h Gospe sveti ni nikdar prepovedal, g. generalni vikar pa se je poslužil policije, da bi se tako poklonil nacističnim velikašem in ustvaril videz, da je romanje prepovedal »komunistični režim« Jugoslavije. Upravičeno vprašujejo verniki na Koroškem: »Kdo vlada celovško škofijo: dr. Josef Kostner ali dr. Josef Kadras?«
škofije. Iz vseh treh slovenskih škofij jc
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllHIIIIUIIHIIIinilllllllllllllllllll
Zlatomašnik Alojzij Kodermac
Grob sv. Modesta, prvega slovenskega škofa v levi ladji v baziliki Gospe Svete, najstarejšega Marijinega svetišča na Slovenskem.
V nedeljo, 7. maja je v svoji rodni vasi, v Šlovrencu v Brdih daroval zlato mašo g. Lojze Kodermac. Z vseh strani so prihiteli številni sobratje in prijatelji, zlasti pa briško ljudstvo, da slavljencu čestitajo in mu voščijo še lepo vrsto zdravih in plodovitih let in da se skupno z njim Bogu zahvalijo za vse dobro, ki ga je izvršil v svojem duhovniškem poslanstvu.
Gospod zlatomašnik se je rodil dne 3. februarja 1892 v Hruševlju v šlovrenski župniji. V duhovnika je bil posvečen dne 3. maja 1917, sredi vojnega meteža. Takoj 1. junija je dobil dekret za kaplana v Solkanu, a že 22. novembra 1917, torej mesec dni po italijanskem zlomu pri Kobaridu, je nastopil mesto kaplana v Tolminu. Bilo je sredi vojne, ko je duhovniku pripadala težka naloga tolažiti in duhovno- dvigati narod, ki je krvavel, ter skrbeti za vsestransko obnovo. Dne 24. aprila 1922 je g. Kodermac odšel v Volče, kjer je služboval sprva kot župnijski upravitelj in nato od 30. septembra 1924 kot župnik.
V Volčah je g. zlatomašnik ostal dobrih 40 let in zaoral zelo na globoko na versko-prosvetriom polju, pa tudi pri domačih gospodarskih organizacijah in posojilnicah. Kot goreč duhovnik se je predvsem zavzel za versko-nravno obnovo tor temeljito duhovno poglobitev, zlasti med mladino. Kako se je gnal za božjo čast in lepoto cerkva, nam pričajo obnovljeno hiše božje v Volčah, na Mengorah in pri Sv. Danijelu na volčareskem polju. Njegova dejavnost na prosvetnem in gospodarskem področju je obrodila lepo sadove .po vsem Tolminskem, le žal, da je fašizem kaj kmalu
nje zavzetosti, kot so prevzemala očaka Jakoba in Mojzesa.
S tem, da se je Marija prikazala na Skalnici in si ukazala postaviti cerkev, si je prisvojila Skainico, ki je postala njena last, njena gora, Sveta gora. To je potrdila z novim čudežem. Ustno izročilo pravi, da je goriški glavarjev namestnik grof Hieronim Attems vrgel Urško v solkanske zapore, toda nebeška Gospa jo je ponovno rešila iz ječe in jo mimo stražarjev odpeljala na goro prikazovanj, na Sv. goro.
Zgodovina svetogorske božje poti priča, da od časa prikazovanj leta 1539 čuva nad Sv. goro neka višja sila. Človeška zloba in časovne neprilike lahko razrušijo cerkev na Sv. gori, lahko odnesejo milostno Marijino podobo, z obličja zemlje pa ne morejo zbrisati Sv. gore, ki bo še nadalje k sebi privlačevala nešteta srca. Cesar Jožef II. je 1. 1786 ukazal zatreti svetogorsko božjo pot, podreti cerkev in prenesti Marijino podobo v Solkan, toda romarji so še dalje romali na Sv. goro molit in jokat med razvaline, dokler niso obnovili Marijinega svetišča. Med prvo svetovno vojno so granate upepelile cerkev in samostan na Sv. gori, podoba se je umaknila v Ljubljano, toda komaj se je fronta umaknila z Goriške, že so romarji hiteli na Sv. goro, dasi je bila vsa preprežena z žicami in razklana s strelskimi jarki. Sredi ruševin so postavili zasilni oltar ter častili svetogorsko Kraljico.
Na pročelju nove veličastnejše bazilike pa se je zablestel napis: »Jaz pa sem stala na gori kakor poprej!«
Sl
MARIJINO SVETIŠČE NA SV. GORI
Marija je po Urški naročila, naj ji na Skalnici zgradijo hišo. Hotela si je
dom na gori, da bi kot domačinka živela sredi svojega ljudstva. Romar ne 'bodi berač pred tujko, pač pa otrok pri Materi. Čuti naj, da je na Sv. gori doma.
Vsa dežela se je vzradovala ob novici, da si je nebeška Gospa izbrala Skainico za svoj dom. Marijina cerkev na Sv. gori! Pomenila bi, da se tudi na Goriškem uresniči napoved iz knjige Modrosti: »In tako sem utrjena na Sionu. Ukoreninila sem se med častitim ljudstvom in v družbi svetih je moje bivališče.«
Še istega leta so postavili na Skalnici zasilno kapelo in vanjo umestili lesen Marijin kip z Detetom v naročju. Ob kapeli je v kratkih letih zrastel veličasten Marijin hram, iz rezanega kamna, ki sta ga znotraj dve vrsti stebrov delili v tri ladje. Svetišče je bilo zgrajeno v baziliškem slogu in je bilo dolgo 35, visoko 12 in široko 16 korakov beneške mere. Dne 12. oktobra 1544 ga je slovesno posvetil kaorliški škof Egidij Falcetta, generalni vikar oglejskega patriarha Marina Grimanija.
Cerkev je bila pozneje zaradi vedno večjega dotoka romarjev povečana. Namesto prvotnih štirih lesenih oltarjev so jih postavili dvanajst marmornatih. Na vzvišenem pročelju, ki je ločil kor redovnikov od ostalega prezbiterija in ki se je dvigal nad Marijinim oltarjem ter obvladoval vso cerkev, so v prelepi freski upodobili čudež Marijinega prikazanja Urški in pod fresko postavili napis: »Povej ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me milosti prosi!« Bila sta prav ta slika in napis, ki sta poznejšim rodovom, ko so izginile pisane listine ohranjala izročilo o čudežnem izvoru svetogorske božje poti.
Prosveti jenske težnje, ki so narekovale cesarju Jožefu II. celo vrsto cerkvenih reform, so med drugim zahtevale tudi ukinitev božjepotnih svetišč. Dne 30. aprila 1785 je izšel na Dunaju cesarski odlok, ki je odrejal zatrtje svetogorske božje poti. Konec naslednjega januarja so razkrili cerkev, delno razrušili cerkvene stene, izkopali marmornati tlak, razprodali oltarje, do tal porušili zvonik. Na svetem kraju je zavladala gnusoba opustošenja.
Ni sv. , aa j odlo Gosj So smo Ob stu, okol goze
dime
Prip in v zen, hote M Ubr; 1 n ■n ,p stol hiti blaj na do Pric nas P maJ seb skr z i| str] ž zbe sta nas ska
Pt\
tin
let<
Lei
< Iz popotne
strl tolike nade in vse uničil. Ni pa uspel uničiti, pa naj je duhovnike še tako preganjal, kar je duhovnik gradil v duišah svojih vernikov: krepostno življenje, ljubezen do Boga in zvestobo svojemu narodu.
Zlatomašnik se je končno umaknil iz Volč v Kožbano v Brda. Kot vedno svež, vader in poln živahnosti deluje med svojimi ožjimi rojaki in kliče nadnje božji blagoslov. Izrekamo mu prisrčne čestitke in lepa voščila, da bi še dolga lota delal v božjo čast in v duhovno oporo svojih briških rojakov!
Naš dopisnik je hodil okoli po Tržaškem, da bi nabral kaj novic. Na Krasu so se s pomladjo začeli izleti. Tisti izletniki, ki gredo v gostilne, prinesejo denar, tisti ki gredo v gmajno ali gozd, pa smeti in škodo. »Hvaležni smo pokrajinskemu odborniku g. Saši Rudolfu, da je začel skrbeti za nas in stopati na noge tistim brezvestnežem, ki nam delajo škodo. Mi jim privoščimo zdrav zrak, a naj bodo vsaj obzirni;« so rekli na Krasu. Povedali so, da se nova .metla že malo pozna, a jo bo treba še bolj zavihteti, kar ljudje iz mesta še delajo škodo. Na področju tržaške občine bi morali v nedeljah povečati nadzorovanje poljskih čuvajev, ki jih je premalo. Naši ljudje prosijo občinskega svetovalca dr. Dolharja, da bi se pozanimal za to.
V Nabrežinščini imajo precej živahno
kulturno delovanje, šport pa je po vseh naših vaseh zelo razvit in zbuja veliko zanimanja. V Gročani ljudje upajo, da se jim bo vendar izpolnila dolgotrajna želja po ureditvi jusarskih pravic in da bo šlo vse prav in po pravici, kakor je treba, ker imajo tudi Gročanci sami radi kaj za tobak. Ureditev jusarskih pravic je torej nad vse važna. V dolinski občini so izglasovali proračun. »Ste zadovoljni?« smo
iiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLOVENSKO OKNO V SVET
Slovenci srno bili vodno pomorski narod, tudi v obdobju Avstro-Ogrske. Le doba med prvo in drugo svetovno vojno je bila slovenski povezanosti z morjem sovražna. Krivične meje so zaprlo Sloveniji dohod do morja. Tedaj se je razbohotila kontinentalna miselnost ,ki še vedno n;i čisto premagana in ki ne upošteva, da imamo Slovenci polog drugih naravnih lepot tudi izredno pomembno bogastvo v morju.
Kako utemeljena je misel slovenskega pomorstva, dokazuje izredno nagel razvoj koprskega pristanišča. V desetih letih se je tako razvilo, da zdaj na leto pretovarja več kot 800.000 ton, ko bo pa jeseni stekla železnica, bo ta številka po predvidevanjih že leta 1970 dosegla 4 milijone ton. Na koprsko luko je navezanih že več kot dvajset drugih podjetij. Razvoj indu-
strijske oone v Kopru nudi noshrtene možnosti, saj vsepovsod v svetu nastajajo ob morju tisti industrijski objakti, ki morajo dobivati velike količine surovin od drugod; najcenejša transportna pot je pač morje. Prosta carinska cona odpira številne možnosti večjega poslovnega sodelovanja s tujimi tvrdkami, kar bo pritegnilo tuji kapital in od česar bodo imele korist tudi druge dejavnosti kot n. pr. turizem.
Poleg železnice sta pa nujno potrebni za uspešen razvoj industrijske cone v Kopru še voda in energija. Prej ali slej bo treba zgraditi vodno električno centralo v Ospu, ki bo dajala i električno energijo i pripeljala v dolino Rižane zadostne količine industrijske vode. Misli se pa tudi na postavitev termoelektrarne, ki bi električno silo proizvajala z lignitom, katerega kopljejo v Velenju na Štajerskem.
vprašali nekega prijatelja. »Ma, tako ne kot naš Niko z Zabrežca. Pa tudi on ima pravico misliti z lastno glavo. Kdo bi mu zameril. Presneto pa bi mu zameril, če bi potegnil z županom, ako bi dovolil, da bi mi morali vohati tisti smrad od tržaških smeti. Če ga nočejo miljski komunisti, zakaj bi ga morali vohati mi? Naši nosovi so ravno tako občutljivi. In tisto ste čuli, kako se je župan hvalil zaradi razlašče-vanja? Mi domačini vsi vemo, kako je bilo, a župan je tako govoril, da so ga dali v "Primorskega” in so o njegovih "zaslugah” brali ljudje, ki zadeve ne poznajo.« Tako je povedal naš prijatelj iž Doline.
Nazadnje je naš dopisnik zavil v Trst. Zglasil se je pri Slovenski skupnosti in vprašal, kaj delajo, ker je o njih zdaj nekaj malo čuti. Pa so rekli, da imajo dosti dela na deželi, pokrajini, tržaški občini, nabrežinski in repentabrski občini, t organizacijskimi zadevami in tako dalje-Tudi ona številka lista »Slovenska skupnost« je v pripravi in bo kmalu izšla. Povedali so dalje, da se za zdaj glavne točke sporazuma z levo sredino izpolnjujejo. Stalna učiteljska mesta so razpisana in tržaška občina je dala predlog za ustanovitev slovenske industrijske strokovna šole v Rojanu. V pripravi so še razne druge točke v okviru sporazuma. Vse to zah-tova dosti deda, delavcev pa je bolj malo-
Naš dopisnik je tudi zvedel, da so komunisti zelo delavni med Slovenci. Trenutno jim vtepajo v 'glavo Vietnam in Grčijo. Vse prav, tudi mi protestiramo, jc rekel neki hudumušnež, toda radi bi videli, da bi se nam pridružili pri protestih tovariši komunisti, tudi proti temu, ker njihovi komunistični tovariši pobijajo na Kitajskem stotisoče drugih komunističnih tovarišev, a se jih niihče ne usmili in no protestira. So mar oni manj vredni?
Nekdo je našega dopisnika vprašal, če jo res, da »Primorski« ni več glasilo vseh Slovencev (kdaj pa je bil?), ker hvah samo slovenske komuniste, o drugih Slovencih pa ne piše rad ali pa jih celo zbada. Ker ne gre samo za to vprašanje, ampak tudi za nekatera druga, ki so 7 njim povezana, bo naš dopisnik odgovoril nanj, ko se bo posvetoval z ljudmi, k'
milu
I
Ni
cel
Zij
El
v .
Hi
Id
že
če
ni
Čr
Pr
Vc
sp
Pt
ve
za
or
n
vse te stvari dobro poznajo.
-uj
skavtinje Iz Beneške "
so proslavile svojega zavetnika
Ni bilo mogoče, da bi praznovale god sv. Jurija, svojega nebeškega zaščitnika, ■ta njegov dan, 23. aprila, zato smo se odločile, da se ga spomnimo na praznik Gospodovega vnebohoda.
Sonce je že sijalo visoko na nebu, ko smo se zbrale na lepi trati na Proseku. Ob določeni uri smo bile že vse na mestu, čeprav smo prišle iz Trsta in vseh okoliških naselij. Postavile smo ob robu žozda oltar, se uvrstile v kvadrat, v sredino pa smo postavile novinke, ki so se Pripravile, da naredijo obljubo za veverice 'H vodnice. Takoj so lahko začutile ljubezen, s katero smo jih starejše skavtinje hotele sprejeti v veliko skavtsko družino.
Mašo je spremljala skupna molitev in ubrano petje, šibkejši glasovi so se spajali z močnejšimi v čaščenju, zahvaljevanju
prošnjah k Najvišjemu. Spomin na apostole, ki so se po Gospodovem vnebohodu čutili osebno odgovorne, da širijo njegovo Hagovest med ljudmi, nas je opozarjal na našo osebno odgovornost, ki jo imamo do ženske mladine na Primorskem, da jo Pridobivamo za dobro stvar. Večina izmed nas se je okrepila z nebeško hrano.
Po maši smo se tudi telesno podprle z malico, ki smo jo prinesle v torbah s seboj. Ker se je sonce za nekaj časa skrilo in je zapiihal veter, smo se ugrele
2	igranjem žoge, novinke pa so se že nestrpno pripravljale na skavtsko obljubo.
Žvižg voditeljice nas je opozoril, da se zberemo za slovesnost obljube. Ena izmed starejših skavtinj nam je spregovorila in ^s spomnila na veliki pomen, ki ga ima skavtska organizacija v življenju dekleta. Pred 8 leti je deset prvih slovenskih skavtinj naredilo obljubo v Boljuneu. Vsako teto se je naša skavtska družina povečala. Letos se je pomnožilo število za 30 novih
članic. Večina od tistih, ki so stopile v organizacijo, je ostala zvesta skavtski obljubi. Vsaka se z veseljem spominja dneva, ko je v prosti naravi pred skavtsiko zastavo obljubila, da bo živela po skavtskih zakonih.
Nato so ena za drugo pristopale; najprej veverice, potem vodnice, so polagale roko na, skavtsko zastavo in obljubljale, da bodo z božjo pomočjo služile Bogu, Cerkvi in domovini, da bodo pomagale bližnjemu v vsaki -potrebi in da bodo izpolnjevale skavtske zakone. Zadonela je naša »Skavtska pesem«, pesem obljube, »Pesem naša« v čast sv. Juriju in himna skavtinj, da se je razlegalo daleč naokrog.
Opoldanski odmor smo izrabile za kosilo. Večina se je zadovoljila z mrzlim, ki ga je prinesla s seboj, le redke so s svojimi starši kosile v bližnjem hotelu.
Še enkrat smo se po kosilu zbrale v »Veliki zbor«. Sredi travnika je bil grm, ki nam je predstavljal ogenj. Posedle smo v krog okoli njega. Začele smo spored s pesmijo, tki se je ponavljala za nastopi skupin. Vse so pokazale skrbno pripravljene točke. Najprej so pogumno nastopile najmlajše, veverice in vodnice iz Mav-hinj, 'Nabrežine in Križa. Skavtinje z Op čin so nastopile s prizorom, ki ga je odlično sestavila ena izmed njih. Vodnice od Novega sv. Antona so nas presenetile s kvartetom, ki so ga sestavljale dve kitari, harmonika in pihalo. Zaigrale so nam nekaj polk in valčkov. Sledila je še cela vrsta drugih točk. Vse so bile lepe. Ob koncu smo bile deležne pohvale vodstva. Vso slovesnost jurjevanja smo zaključile s pesmijo slovesa : »Prišel je čas slovesa, sestre, čas je, da gremo...«
Cerkvene spremembe v Benečiji
Nedavno je civilna oblast odobrila odlok videmske kurije, s katerim je bil priključena 'fara sv. Mihaela v Topolovem žup niji Device Marije v Lijesi. Zadnji župnik g. Emil Batistič se je preselil v Švico kot izseljenski dušni pastir.
Enaka usoda kot je zadela Topolovo, čaka tudi faro pri sv. Egiidiju pri sv. Lenartu, kjer po smrti g. Jožefa Kjačšča niso cerkvene oblasti več imenovale novega dušebrižnika. Za tako ravnanje navajajo odgovorni krogi dva razloga: da se ljudje iz Beneške Slovenije vedno bolj izseljujejo in da ni dovolj duhovnikov, ki naj bi oskrbovali odmaknjene in zanemarjene hribovske župnije.
Prvi razlog gotovo drži, dasi so tega krive predvsem državne oblasti, ki se ves čas, kar je Beneška Slovenija pod Italijo, , le malo brigajo za gospodarski razvoj teh krajev; drugi razlog pa je čisto iz trte zvit, saj je znano, da videmska kurija mlade slovenske dulhovnike zadržuje na furlanski ravnini, v slovenske vasi pa nastavlja furlanske duhovnike, ki ne znajo narečja našega ljudstva in ga tudi nočejo uporabljati. Prav svež je še zadnji primer: medtem ko župnije po Beneški Sloveniji vpijejo po slovenskih dušnih pastirjih, je bil agilni in slovenščino brezhibno obvla-dajooi kaplan' g. Marij Gorup, doma iz Topolovega, prestavljen daleč proč od svoje rodne zemlje, v naselje Moggio ob reki Beli pri vhodu v Kanalsko dolino. Zakaj tako postopanje?
S TRŽAŠKEGA
Ukaželjni galeb
'"»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii  ......
NOVICE IZ SLOVENIJE
Nenavadna eksplozija v Kopru
Glavni trg v Kopru bo moral še dolgo celliti irane, ki mu jih je prizadejala eksplo-ZIJ® Z razstrelivom naloženega tovornjaka. Eksplozijo je malo pred tretjo uiro zjutraj v sredo 3. maja namerno povzročil 35-letni Huimbert Slabe, po rodu iz Godoviča pri Idriji, uslužbenec podjetja Gradis. Vse ka-da je to storil v duševni zmedenosti, čeprav ni nič kazalo, da pripravlja nesrečnik svoj blazni načrt.
V	teku dneva je šel s tovornjakom v Črni kal, kjer je v skladišču kamnoloma Prevzel 30 kg eksploziva, kasneje pustil 'ožilo pred frizerskim salonom »Neva« nasproti Lože, obiskal več gostišč, nazadnje Pa se mudil v Ribji restavraciji na Tito-Vern. trgu. Tam ni hotel poravnati računa, z&radi česar ga je miličnik ustavil, toda °n se mu je izmuznil in stekel k tovornjaku, tam prižgal zaži;galno vrvico in ^P nato že povzročil strahotno .razdejanje.
Tovornjak se je razletel na kosce, Sla-betovo truplo je eksplozija pognala 10 m Vlsoko, njegovi deli so se nato razpršili Po strehah, trgu in ulici, številni javni lokali v bližini pa so bili težko poškodovani aU uničeni. Dva osebna avtomobila, ki sta bila na ulici, sta postala brezoblična gmo ta- Frizerski salon »Neva« je uničen z vsemi pritiklinami; hudo so ostale poškodovane tudi kavarna Loža, kino dvorana, ■ykarna, samopostrežna trgovina in stano-vanjska hiša, pred katero je stal Slabetov tovornjak.
Sreča v nesreči je samo ta, da se je vse zgodilo v zgodnjih jutranjih urah in da ni bilo drugih človeških žrtev. Sam Slabe je zapustil ženo z dvema otrokoma: 12iletnim sinom in petmesečno hčerkico.
Sv. oče ljubljanskemu nadškofu
Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik se je zahvalil sv. očetu v imenu vseh škofov, duhovnikov in vernikov za posebno avdienco dne 6. aprila.
Državni tajnik kardinal Cicognani je poslal ljubljanskemu nadškofu v imenu sv. očeta dolg odgovor. Sv. oče ponovno izraža zahvalo škofom, duhovnikom in vernikom za veselje, ki so mu ®a pripravili s svojo izpovedjo vere in zvestobe do Svetega Sedeža. Zahvaljuje se za slovenski prevod koncilskih dekretov, za lista Družino in Ognjišče, ki jima vošči, da bi uspešno nadaljevala svoje delo. Izreka sodelovanje vsem sodelavcem pri obeh listih. Zahvaljuje se za pomenljivi, umetniško izdelani svečnik iz brona; še posebej se zahvaljuje umetniku, ki ga je izdelal. Končno kliče božji blagoslov na škofe, duhovnike in na vse slovensko ljudstvo.
Nabrežina
Preteklo soboto zvečer je društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine priredilo spominski večer ob priliki 30. obletnice smrti Lojzeta Brattuža. Predsednik društva je navzoče pozdravil in predstavil predavatelja dr. Teofila Simčiča, ki je v lepih besedah podal življenjsko slika pokojnega Lojzeta in pomen žrtvovanja njegovega mladega življenja. Sledile so recitacije nekaterih sonetov pesnice Ljubke Šorlijeve, žene pokojnika, ki se je tudi udeležila tega večera. Za zaključk je mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice pod vodstvom g. Stanka Jerici j a lepo zapel »Ecce guomodo« in nekaj drugih Bratuževih pesmi.
RAZNO
Podaljšan jugoslovansko-itali-janski trgovinski sporazum
Blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo ureja sporazum iz leta 1963 in njegova kasnejša dopolnila. Ker ni nobena od obeh vlad odpovedala sporazuma, prizadeti stranki smatrata, da je omenjeni sporazum spet podaljšan za eno leto in sicer začenši s 1. aprilom 1.1.
Enako j 3 podaljšan za eno leto sporazum iz leta 1965, ki ureja blagovni promet v ob mej nem pasu.
OSEM BLAGROV KRŠČANSKEGA DOMA
1. Blagor hiši, v kateri se moli, kajti v njej prebiva Gospod.
2. Blagor hiši, kjer se prazniki spoštujejo, kajti nje prebivalce čaka praznovanje v nebesih.
3. Blagor hiši, iz katere se ne hodi na slabe zabave, kajti v njej bo vladalo krščansko veselje.
4. Blagor hiši, ki ne pozna kletvin, nedostojnega govorjenja, škodljivega čtiva, nezmernosti v jedi in pijači, kajti polna bo miru in božjega blagoslova.
5. Blagor hiši, kjer se ne odlaša s krstom, kajti v njej bodo dozoreli državljani za nebesa.
6. Blagor hiši, kjer se ne pomišlja klicati duhovnika k bolniku, kajti taka bolezen bo polna olajšanja in smrt, ko bo prišla, bo prijetna.
7. Blagor hiši, kjer se člani družine ljubijo med seboj; v njej bodo vladali mir in kreposti.
8. Blagor hiši, kjer vsi radi poslušajo božjo besedo, mladi pa se učijo katekizma, kajti v njej bo vera svetila kot sonce, dom pa bo postal šotor zveličanja.
Mleko v Švici
Švica ni znana samo po svojih naravnih lepotah, pač pa tudi po svoji vzorni živinoreji, ki je dala svetovno znane pasme.
Posledica teh prizadevanj se kaže v tem, da proizvodnja mleka stalno raste in je lani dosegla nov višek. Cena pri kmietu je približno 75 lir za liter. V tej ceni je vključen državni prispevek 6 lir, ki ga država plačuje proizvajalcem mleka. Lani je država porabila za to 15 milijard 'lir.
^HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItlllllllllllllllllimilllll IIIJIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIININIIJltllllllNIIIIIMlmilllllLIlIlIlHUllIMIIMlilMIIIIIIIlUlillNIIIllllllllllllliltllLIllMlllllllllllMItlllUHIIIlIllMIIIII IlUiUllflinilllllllllllltJIltlllllJIlllllllllllllllllllllljllimhlHIIIIIIIIIIIILIIllltJIllltllllllllllllltilltlllllltllllllt]ll]l|JIL|||]||]||l|lll|||(||||||||]||||l|l|l1l||||lll1ltlltltl]H1flUI!Uritlllllinmilll J0SEFINE STEGBAUER 14	kund.	Gredica	je	skočila	iz	vode	in	stekla	Medtem	ko	so	Gretičimi	znanci trepetajoči
Kanon maše v jeziku ljudstva
Belgijski škofije so mnenja, naj bi bil tudi mašni kanon v materinam jeziku. Pregledali in odobrili so več prevodov in jih poslali v odobrenje osrednji komisiji za izvedbo liturgične konstitucije v Rimi.
RADIO
TRBT A
Spored od 14. do 20. maja 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojar mu. — 10.15 Od nedelije do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmilajše: »Gianburraiscov dnevnik«. Šesti in zadnji del. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »V eni noči1«. Napisal
F.	VVertfel. — 18.30 Kino, včeraj in danes.
— 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo 'polovico maja«. Ponovitev v torek ob 12.00.
Ponedeljek:	11.40 Radio za šole (za
srednjo šolo). Ponovitev ob 17-25. — 12j10 Brali smo za vaš. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: »Fulvio Tomizza«. — 21.00 Iz pesniških gajev: »Božo Vodušek«. — 22.30 Romantični samospevi F. Schuberta.
Torek:	17.20 Italijanščina po radiu:
Spopolnjevadni tečaj: 52. lekcija. — 18.30 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom U. Vrabca. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 F. Busoni: »Izžrebana nevesta«, fantastična glasbena komedija v treh dejanjih.
Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 1330 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbor »Vinko Vodopivec« iz Kromberka, ki ga vodi Alojz Pavlin. — 20.35 Simfonični koncert orkestra RAI-TV iz Rima. V odmoru (približno ob 21.15) Socialne vede.
Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopoilnjevalni tečaj: 53. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Gorje tistemu, 'ki laže«, komedija v petih dejanjih.
Petek . 12.10 Med tržnimi stojnicami. —
13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. —
18.00	Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih. — 19.10 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Sergij Kralj: »Nastanek in razvoj konja lipičama*«. — 2035 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI-TV iz Milana.
Sobota: 11.50 Orkestri lahke glasbe. — 12.10 Tržaške ulice in trgi, pripravlja prof. Lojze Tul. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 15.50 Avtoradio - zanimivosti in glasba za avtomobiliste. — 16.10 Pregled italijanske dramatike (27. oddaja). Piran-
deliavi sodobniki. Prizori iz komedij: »Lutke, kakšna strasti«, »Sončnica«, ter »Ljubezen«. — 17.20 Dialog - Cerkev v sodobnem svetu. — 19.10 Družinski obzornik: »Agresivnost otrok«. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Moški vokalni kvintet, ki ga vodi Huimbert Mamolo. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča.
— 2130 Vaihilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 14. do 20. maja
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program: 11.00 Sv. maša.
11.45 Verske novice. 21.00 Abraham Lincoln, življenje, 1. del. — Drugi program:
21.15 Glasbena predstava. 22.15 Iz sveta znanosti.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.35 Film.
— Drugi: 21.15 Prepovedano, ital. film. Torek: Prvi: 19.00 Govori p. Marijan.
21.00	Žeja po oblasti, amer. film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Koncert.
Sreda: Pni: 21.00 Beg Otta Johna. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Tovarich, Deval, komedija.
Četrtek:	Prvi:	21.00 Veliki mojster,
film. 22.00 Politična tribuna. — Drugi:
21.15 Častnik Konrad, tv pripoved.
Petek : Prvi: 21.00 Abraham Lincoln, II.
del. — Drugi: 21.15 O otroku, nadaljevanje.
Sobota: Prvi: 17.55 Sinfoničen koncert ob navzočnosti sv. očeta. 21.00 Sobotna pestra oddaja. 22.15 Novice. — Drugi: 21.15 Evropski pogledi. 22.15 Film.
SLOVENSKA TV
Spored od 14. do 20. maja 1967
Nedelja: 10.45 Vijavaja-ringaraja - oddaja za otroke. 15. Balkansko košarkarsko
prvenstvo - prenos  Pokaži kaj znaš.
20.50 Studio Evropa - zabavno glasbena oddaja.
Ponedeljek : 18.20 O našem govorjenju -
13.	oddaja. 19.45 Otrok in tatvina - vzgojna problematika. 19.03 Turistični napotki. 19.40 Mart ogen - srečanje s pesnikom.
Torek : 19.30 TV obzornik. 20.00 »Z ljubeznijo v Pariz« - angleški film. 21.30 Eksistencialistična poezija.
Sreda: 17.10 Na deveti otok - serijski film za mladino. 17.30 Naše prijateljice živali - serijski film. 17.55 TV obzornik. 1930 Mozaik kratkega filma. 21.37 Koncert.
Četrtek: 17.10 Pomladni sprehod - oddaja Tik-tak. 19.40 Cikcak. 22.25 Mednarodni atletski miting Alpe-Adria.
Petek: 18.15 Tiskovna konferenca. 20.30 Cikcak. 20.35 »Prvi krik« - češkoslovaški celovečerni film v režiji Jaromila Jireša.
Sobota : 14.55 Angleški finale v nogometu. 18.15 Vsako soboto. 18.30 Glasbeni magazin. 19.15 Popularna baletna oddaja.
21.30	Serijski film. 22.20 Rezerviran čas.
14
Prevedel J. P.
Ib ilcvilc
Nekega dopoldne sta bili pa cvbe ob po-laku. Bosi sta brodili po vodi in druga ^tiugi nagajali. Starši so sedeli na klopi, Zdaleč proč pa na svojem stolu tudi vda-Va tajnega svetnika Poli. Od daleč so že 'deli jezditi grofova otroka. Konj, ki ga )e jezdila deklica, je bil videti ves nemi-'0r*. Poskakoval jo sem in tja, drobencal, da ,ga (jfroic n,j mogel več krotiti. Brat J' Je hotel pomagati, se stegnil, da bi pohabil konja za uzdo. Tisti hip pa je konj j*'vje skočil 'V stran. Deklica je v velikem °ku padla raz njega. K sreča je priletela 115 kup pol posušene trave, ki je 'bil na 'ravniku in se je le močno prestrašila. 0t1j pa je kot razdivjan zdirjal preko ^nika naravnost proti stolu gospe Poli. kratica in Melanija sta z razprtimi očmi Strrr|o sledili tomiu dogodku. Kar se je 1)3 sedaj zgodilo, je bilo delo nekaj se-
kund. Gredica je skočila iz vode in stekla dirjajočemu konju nasproti, z levico zgrabila za uzdo, z desnico pa segla v igrivo in se drzno zavihtela na konja. Ta se je je skušal otresti, a mala jahalka je že trdno sedela v sedlu in s prosto roko trepljala konja po vratu, da bi ga pomirila. Mladi grof je s svojim konjem zdirjal za pobesnelim konjem z drzno jahal ko. Kaj kmalu sta se Oba jezdeca skrila na ovinku očem gledalcev. Ti so bili vsi prepadeni. Ko je Melanija zagledala Gretico ob konju, je prestrašeno vzkliknila, gospa Thorn pa se je vsa bleda prijela z obema rokama za levo stran prsi, kot bi hotela umiriti srce, ki ji je v strahu za deklico začelo strašno biti.
V	tem sta se pa že oba konja z jezdecema vrnila. Gretica je smehljajoča sedela na še vedno plašnem konju, ki se mu je ob gobcu kar trgala pena od naglega dirjanja. A sedaj je mimo stopal, zakaj Gretica je uzdo čisto na kraitko napela in z nogama stiskala njegove prsi. Pravkar je zaklicala mlademu grofu: »Primite vi za uzdo!« Ta je res prijel za' uzdo in Gretica je zdrknila s konja na tla.
in bledi stali ob poti, je Gretica pritegnila konjevo glavo k svojemu obrazu, ga trepljala po vratu in se potem obrnila k mlademu grofu ter mu, ikot da bi bila poznavalka konj, rekla: »Poglejte sem, zakaj se je konj splašil! V uho mu je prišel neki nadležen mrčes!«
Sedaj, ko je tudi on razjezdil in se trudil, da bi rešil konja pred njegovim mučiteljem, je gospa Thorn burno objela Gretico: »Moj Bog, dete moje!«
»Otrok zna pa izvrstno jahati!« jo je miril mladi grof. »Po nekaj korakih je že ukrotila konja. Saj je drugače čisto kro-tak konj. Vsekakor se mali gospodični prav iz srca zahvalim,.« Viteško se je priklonil pred Gretico in ji podal roko. Tudi njegova sestra se je bila medtem že pobrala. Kosti so jo sicer malo bolele, a drugače se ni prav niič ranila. V tem splošnem nemiru so vsi pozabili na gospo Poli, ki je še vedno vznemirjeno sedela na svojem stolu. Tudi ona je bila bleda' kot stena. Ko se je namreč Gretica prej na ovinku prikazala na konju, z bosimi nogami, je pred njenimi duhovnimi očmi
vstala fotografija mlade deklice na poniju, slika, ki jo je hranila v predalu šivalna mize.
»Gretica, kje si se naučila tako imenitno jahati?« je vprašala Melanija vsa polna občudovanja.
Zdaj se je Gretica počasi zavedla. Začudena, kot odsotna, se je ozirala po obrazih okrog sebe. Kje je vendar bila sedaj? Ja, kje se je naučila jahati? V tistem trenutku, ko je zagledala splašenega konja drveti, ji je bilo vse naenkrat tako znano — v Avstraliji je namreč neštetokrat zajahala dirjajočega konje —, a zdaj je spet vse padlo v pozabljenje, njen spomin je bil kot prazen.
»Ne vem.« Samo to je še mogla žalostno povedati.
Gospa T-hom je še vedno vsa trepetala: »Domov pojdimo. Meni je od razburjenja še sedaj čisto slabo.«
Ko so se hoteli še od gospe Poli posloviti, so zapazili, da ni ne nje ne njenega stola več tam.
Popoldne pa se je pojavila pred stanovanjem družine Thorn. Gospa Poli se je
po svoji strežnici pustila javiti. Gospa Thorn je strežnici naročila, naj pelje gospo v utico na vrtu, ona bo prišla takoj tja.
»Otroku bi se rada zahvalila/« je takoj po pozdravu začela praviti gospa Poli. »Življenje mi je rešila. Splašeni konj bi me bil gotovo do smrti pogazil.« Zdaj so poklicali še Gretico. Gospa Poli je medtem vzela 'iz svoje torbe malo škatlico: »Ljubi otrok! Na, vzemi tole malenkost za spomin na staro ženo, kateri si življenje rešila in kateri si že prej enkrat dala jagod in rož kot prvi človek, ki je po dolgih letih bil prijazen in ljubezniv z menoj, staro vdovo.«
Iz škatlice je vzela zlato verižico z lepo svetinjico. Na tej je bil upodobljen Marijin obraz med lilijami. Verižico je obesila Gretici okrog vratu in rekla: »Napravi mi to veselje in vedno nosi to svetinjico okrog vratu! Bila mi je najljubša stvair, kar sem jih v življenju kdaj imela. Zdaj pa se moje življenje bliža koncu in tega okraska ne potrebujem več. In zdaj mi pa daj še poljub!«
(se nadaljuj«)
Na Vejni smo bili
Letos smo v novi cerkvi na Vejni prvič praznovali god Marije Matere in Kraljice. Priprave so trajale tri dni, od vnebohoda dalje. Glavne slovesnosti pa so bile v nedeljo.
Dopoldne je imel tržaški g. nadškof slovesno sv. mašo. Za slovenske vernike pa je bila določena sv. maša ob 16.30. Iz vseh krajev Tržaške in še od drugod se je zbralo okoli štiri tisoč ljudi. Sv. mašo je daroval škofov vikar g. Lojze Škerl.
V	govoru je poudaril pomen slovesnosti. Marija nas vodi k Jezusu. Vabi nas, naj storimo, kar Jezus od nas želi, kakor je ona naredila v Kani ob Jezusovem prvem čudežu: »Karkoli vam poreče, storite.« Mir se bo vrnil svetu, če bomo mi boljši. Marija nas bo stalno podpirala pri tem prizadevanju.
Ljudje so pri sv. maši zelo lepo sodelovali. Čudovito je bilo ljudsko petje. Vse je bilo preprosto in vendar veličastno. V večernih urah je tržaški g. nadškof z Marijinim kipom blagoslovil tržaško mesto.
G. škofov vikar je napovedal, da se
KE NOVICE
bomo v cerkvi spet zbrali v nedeljo 9. julija, da bomo proslavili god sv. bratov Cirila in Metoda, ki je 7. julija.
Ljudje so se precej dolgo pomudili na Vejni in uživali krasen razgled na tržaško mesto in zaliv. Nenavadne oblike cerkve smo se že nekoliko navaditi, da se nam ne zdi več tako nenaravna.
Cesta s Proseka do pod cerkve je lepo asfaltirana. Ni pa še urejen zadnji košček poti s postajališča avtobusov in je nekoliko nevaren za starejše ljudi, ki gredo do cerkve po bližnjicah.
Cerkev na Vejni je zelo obiskana. Vsaka skupina ljudi, ki pride v Trst, obišče tudi cerkev na Vejni. To budi upanje, da se bo uresničilo pričakovanje tržaškega g. nadškofa, da bo nova veličastna Marijina cerkev prinašala duhovno prepoje-nje tržaškemu mestu.
S. Z.
Tržaški radio o prof. Urbaniju
Delu Umberta Urbanija bo tržaški radio posvetil v okviru rubrike »Umetnost, književnost in prireditve« dvoje oddaj z na-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Proslave 50-ietnice majniške deklaracije v Argentini
V	Sloveniji proslavljajo z vsem pompom 30-letnica ustanovitve slovenske komunistične partije, molče so pa obšli 5(Hetnico majniške deklaracije, ki je eno najbolj znamenitih in pogumnih dejanj v zgodovini slovenskega naroda. 160.000 podpisov, na čelu z ljubljanskim škofom dr. Jegličem, je bilo izročenih dr. Antonu Korošcu, predsedniku parlamentarnega jugoslovanskega kluba na Dunaju z namenom, da dr. Korošec zahteva zedinjenje vseh Jugoslovanov v »eno, samostalno, od vsakega gospodstva tujih narodov svobodno in na demokratični podlagi osnovano telo.« Dne 30. maja 1917 je nato dr. Korošec to izjavo (deklaracijo) v dunajskem parlamentu prebral, na veliko jezo avstrijskih krogov seveda, ki so brž odgovorili z besnimi napadi na pobudniške izjave z obdol-žitvami izdajstva in z zahtevami po kazenskih ukrepih. Deklaracija je odjeknila po vsem svetu in ves svetovni tisk je go voril o slovenskem narodu.
Zlati jubilej te zgodovinske izjave je torej dovolj pomemben, da se ga slovesno praznuje. Ce so ga v domovini »pozabiti«, je to pač le zato, ker nočejo priznati zaslug za osvoboditev Slovenije ljudem, ki niso bili komunisti.
Zato pa to pomembno obletnico tem bolj proslavljajo naši izseljenci po svetu. Zlasti v Argentini je v tem oziru živahno. Dne 23. aprila so. npr. v San Martinu pri Buenos Airesu združili proslavo šeste obletnice posvetitve društvenega doma s krajevno proslavo majniške deklaracije. Slavnostni govornik je bil dr. Tine Debeljak, ki je sam doživel tiste zgodovinske čase. Poslušalcem je dal zgodovinski prerez dobe od deklaracije do leta 1945. Brez deklaracije bi verjetno ne bilo Jugoslavije in Slovenci bi biti ostali razdeljeni med Avstrijo in Italijo. Zato zaslužijo borci za cilje majniške deklaracije, ki so nam pred 50 leti podrli nemški zid ter nam odprli okno
v	svet lastnega odločanja, vso našo počastitev. Tudi danes je prav, da prisluhnemo klicu dr. Korošca iz let deklaracije:
»Dvignite glave!« ter obudimo vero v njegovo predsmrtno prerokbo: >»Ne v zaton, temveč v novo življenje gre Slovenija!«
Zlata medalja rimskemu Slovencu
Kot je poročal 24. aprila vatikanski dnevnik »L’Osservatore Romano«, je 23. aprila kardinal Traglia, .vikar rimskega mesta, podelil v navzočnosti zastopnika rimskega župana Petruccija im predsednika Pokrajinske ustanove za turizem razne nagrade, ki so bile prisojene tistim rimskim hotelom in gostiščem, kateri so se bili udeležili 'tekmovanja za majlepše božične jaslice v letu 1966.
Mešana komisija, sestavljena iz cerkvenih in turističnih krogov, je prisodila med hoteti kategorije »B« specialno nagrado (zlato kolajno) hotelu »Bledi« v ulici Santa Croce in Gerusalemme, katerega lastnik je g. Vinko Levstik, po rodu iz Dolenjske.
G.	Levstik je dal postaviti jaslice pri vhodu v hotel v posebno votlino, da so bile topo vidne s križišča glavne utice. Poleg jaslic je stalo tudi veliko božično drevo, oboje okusno razsvetljeno. Posebnost jaslic je bila v tem, da je bdi v njih skrit zvočnik, ki je oddajal nenehno na trak posnete božične pesmi v vseh pomembnejših svetovnih jezikih. Seveda ni manjkala slovenska pesem,, spremljana z odmevom zvonov s Križke gore. Vsako toliko časa je vodstvo obeh slovenskih hotelov »Bled« in »Danijela« izreklo božična in novoletna voščila lastnim gostom, hotelskim nameščencem in sosedom. Dolge vrste Rimljanov in tujcev so se tiste dni ustavljale pred hotelom, občudovale jaslice in prisluhnile melodičnim pesmim.
Brez dvoma priznanje, ki ga je prejel g. Levstik z najvišje cerkvene strani, ni le velik osebni uspeh zanj, temveč tudi za vso slovensko skupnost, ki jo v večnem mestu predstavlja. Njegova hotela pomenita slovensko oazo sredi dvomilijonskega Rima in izpričujeta, kako se Slovenec tudi v tujini lahko uveljavi, če svoje darove pravilno uporabi.
Na drugo nedeljo v maju bo tudi letos v Trebčah 14. maja ob 4. uri popoldne
MARIJANSKA PROCESIJA
Sv. mašo in govor bo imel škofov vikar rnsgr. dr. Lojze Škerl. Marijini častilci! Vljudno ste vabljeni, da sodelujete pri tej pobožnosti! Ob petdesetletnici Marijinega prikazovanja v Fatimi bomo molili po zgledu in po velikih namenih sv. očeta. Pri procesiji bo sodelovala vaška godba.
slovom »Profesor Umberto Urbani, posre>-dovalec medsebojnih kulturnih vrednot«. Oddaji sta uredila Saša Rudolf in Dušan Černe. V prvi, ki bo v sredo, 10. maja ob
18.15	se bodo zvrstili sestavki prof. Roberta Petarosa, dr. Janka Ježa in prof. Brune Pertot. V drugem delu, ki ga bo tržaška postaja oddajala v sredo, 17. maja ob isti uri, pa bosta na vrsti mnenji prof. Martina Jevnikarja in prof. Jožeta Peterlina, katerima bo sledil kratek intervju s slavljencem, prof. U. Urbanijem.
ZA KMETOVALCE
Prašičja kuga
Prašičja kuga, ki so jo baje zanesti iz Afrike in proti kateri ni zdravil, je silovito izbruhnila v srednji Italiji in nakar-terih drugih .pokrajinah. Posebno je prizadela rimsko okolico, kar si razlagajo tako, da je bila kuga zanešena z odpadki iz letališča, s katerimi okoliški kmetje krmijo prašiče. Vse obolele živali bodo morati zaklati. Bolezen je povzročila občutno škodo tudi industriji in trgovini. Nekatere države so že prepovedale uvoz prašičjega mesa in masnih izdelkov iz Italije. Meso obolelih živali sicer ni nevarno za Človeka,
pač pa se z njim raznaša bolezen na prašiče. Vlada pripravlja denarna sredstva, s katerimi bo plačala odSkodnino za 'Poginule odnosno zaklane živali in omogočila nakup novih živali za obnovitev pra-šičjereje.
Vojaški dopusti za kmečke sinove
Sinovi kmečkih družin, ki služijo vojaški rok, lahko dobijo 10-idnevni dopust v primeru, da je njihova pomoč nujno potrebna za pospravljanje kmetijskih pridelkov. Dopust je dovoljen samo enkrat na leto. V takem primeru naj službujoči sin vloži prošnjo na pristojno vojaško poveljstvo.
Zdravniška pomoč za upokojence
Vlada pripravlja nov zakon, po katerem bodo upokojeni spolovinarji in koloni zopet deležni brezplačne zdravniške pomoči, ki jim je bila nedavno odvzeta z odlokom kasacdjskega isodišča. Z istim zakonom bo zdravniška .pomoč razširjena tudi na 'Upokojene neposredne obdelovalce zemlje in brezposelne ali odpuščene delavce. V ta namen bo potrebno vsako leto 42 milijard tir.
Vso našo mladino iz goriške nadškofije vabimo na
mladinsko romanje na Sv. goro
OB 250-LETNEM JUBILEJU KRONANJA ČUDODELNE PODOBE SVETOGORSKE KRALJICE ki bo v nedeljo, 21. maja popoldne
Ob 3h zbiranje na Prevalu; nato peš k svetišču. Tam bo ob 4.30 sv. maša z nagovorom ter pozdravi zastopnikov mladine. Zelo dobrodošla mladina tudi s Tržaškega in ostale Primorske z obeh strani meje.
ORISKE
NOVICE
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok
Na dan Vnebohoda je letos prejelo v cerkvi sv. Ignacija prvo sv. obhajilo 17 slovenskih otrok, 13 dečkov in 4 deklice. Na ta vzvišeni trenutek jih je pripravil njihov katehet g. Stanko Jericijo, ki je tudi opravil pnvoobhajilno slovesnost. Na koru je ob tej priliki ljubko prepeval otroški zbor in dal vsemu dogajanju v cerkvi še posebno toplo vzdušje. Po cerkveni svečanosti so se otroci zbrali pri skupnem zajtrku, kjer so bili prijazno pogoščeni. Pri -tem, kakor že prej v cerkvi, so g. katehetu bili v pomoč nekateri učitelji in učiteljice slovenske šole v Gorici. Z najlepšimi Vtisi so se prvoobhajanci nato razšli in vrnili v svoje domove, kjer so jih še starši in sorodniki počastili, kot se za tako velik dan spodobi.
Podgora
Pretekli petek zvečer je lepa skupina naših fantov iin deklet poslušala zanimivo in važno predavanje g. Jožeta Juraka, ki nam je orisal prihod naših prednikov v dobi preseljevanja narodov in njihovo po kristjanjenje. Z zanimanjem smo poslušali prvotni načrt ali plan pokristjanjevanja, ki se je bilo pričelo pri Gospe Sveti, a so potem neljubi pogreški in dogodki u-sodno prekrižali toliko lepih načrtov. V bolj razumljivo in nad vse pomembno ospredje nam je zato stopilo idealno delovanje božjega služabnika Antona Martina Slomška, ki je s svojo zgodovinsko potezo temeljito in trajno rešil problem in obstoj štajerske v novo oblikovani lavantinski, to je mariborski škofiji.
* * *
V	nedeljo pa smo kar uspelo praznovati pomladansko-majski praznik naše župnije, to je starodavni praznik sv. Gotarda.
Tako prikupen in mil nam je sedaj ta praznik, ko ga že več zadnjih let povzdiguje slovesnost prvega sv. obhajila. Kako prisrčno uživajo vso veličino svetega dneva nedolžni prvoobhajanci in toliki njiho-
vi	domači in znanci. Letos smo imeli 16 matih izvoljencev. Nebeško lepo je bilo
predpoldne v cerkvi!
Popoldne smo pa vse slavje zaključiti z uspelo prireditvijo v župnijski dvorani. Poleg lepega in nadvse ganljivega barvnega filma »Joselito« nam je na odru bila kar dovršeno podana v treh kratkih dejanjih ali daljših prizorih zares lepa igrica »Prva sveta spoved«. Dijakinja Blažič Kazimira se je lepo vživela v vlogo dobre mamice. Hvalič Albin in Okroglič Vanda sta' pa bila bratec in sestrica s tolikimi razumljivimi otroškimi pomisleki, dozdevnimi težavami in slučaji pred spovedjo,
v	izpraševanju vesti in še po opravljeni spovedi. — Vsi trije naši mladi nam z uspelim nastopom nudijo kar 'gotovost, da bodo še dostikrat lepo nastopili na našem odru.
V	nedeljo, 14. maja
bo v farni dvorani v Doberdobu
MATERINSKA PROSLAVA
z igro »V BOJ ZA MAMICO«
Pridite vsi!
Zelo živahni mejni prehodi v aprilu
V	preteklem mesecu aprilu so zaznamovali na goriških obmejnih prehodih zelo živahen promet. Z ozirom na mesec marec je bilo 187.811 prehodov več. Skupno je prekoračilo mejo od Jamelj do Mernika 873.453 oseb, od teh 617j176 italijanskih državljanov (vhod in izhod) in 256.277 jugoslovanskih državljanov in turistov (vhod in izhod).
Naj večji osebni promet so zabeležili na mednarodnem obmejnem prehodu pri Rdeči hiši. Poleg posameznih prehodov je prekoračilo mejo še 49 italijanskih in: 53 jugoslovanskih skupin, skupno 4839 oseb.
Duhovne vaje na Sv. Gori pri Gorici lxxlo letos za duhovnike: 17.-20. julija; 21.-24. avgusta; 11.-14. septembra.
Zaslužno priznanje dr. Vrtovcu
Pred dnevi je v pokrajinski sejni dvorani predsednik pokrajine dr. Chientarolli podelil spominske medalje lepemu 'številu pokrajinskih uslužbencev, ki so jih upa kojiti. Med temi je tudi dr. Jože Vrtovec, primarij goriške psihiatrične bolnišnice.
Dr. Vrtovec je diplomiral na graški univerzi leta 1924. Najprej je sprejel službo na higienskem zavodu v Ljubljani. Nato se je v ZDA specializiral za socialno medicino. Po povratku iz ZDA je ustanovi! zdravstveni dom v Mariboru. V zadnji vojni so ga -Nemci konfinirati v južno Srbijo. Zatekel se je v Gorico in tu vodil kot primarij psihiatrično -bolnišnico in sicer od leta 1942 do upokojitve.
Zaslužnemu zdravniku i-n zavednemu Slovencu, zvestemu naročniku našega 'lista, iskreno čestitamo!
OBVESTILA
Birma v Gorici bo kakor vsako leto za binkošti, letos torej 14. maja, ob 9” 'r stolnici, ob ll1* v cerkvi Srca Jezusovega in ob 16.30 pri Sv. Ignaciju na Travniku
Goriško romanje v Rim. Prve dni julija se pripravlja romanje v Rim s pulma-nom. Obiskali bi tja grede tudi Loreto-Prihodnjič več o tem.
Na upravi našega lista so na razpolago za naše dušne pastirje podobice z molitvami k svetnikom, ki so pripomogli h pokristjanjenju Slovencev (izvod 10 tir), podobice z molitvami na čast Srcu Marijinemu ob 50-letnici prikazovanj v Fatimi (izvod 10 tir) in molitev h Gospo Sveti (izvod 5 lir). Prosimo, da jih čim-prej dvignete.
Iz Argentine smo prejeti nekaj izvodov »ZBORNIKA SVOBODNE SLOVENIJE 1967«. Cena 3000 lir, po pošti 300 tir več-
V	obširni knjigi ki ima 440 strani velikega formata i-n je bogata na klenem branju, bomo v kratkem priobčiti odgovarjajočo oceno.
Uprava Slov. gledališča v Trstu obvešča cenjene abonente, da je opereta »Splitski akvarel« Ive Tijardoviča v rednem repertoarju Slovenskega gledališča namesto Le-harjeve »Dežele smehljaja«, ki je ni mogle Slovensko gledališče iz tehničnih razlogov uprizoriti. Zaradi velikega zanimanja ob či-nstva prosimo cenjene abonente, ki se & kakršnega kok vzroka ne bi mogli udeležiti predstave, da telefonsko javijo upra-
vi	gledališča (tel. 734265).
DAROVI :
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Namesto cvetja na grob pokojne matere učiteljice Paljk Cvetane poklanjajo g. ravnatelj in kolegice svetoivanske šole lir 7.000.
Ob drugi obletnici smrti dragega prijatelja Josipa Brana daruje družina Zini
5.000	lir za Vincencijevo konferenco pri Sv. Ivanu v Trstu.
Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Gostovanje »Komedije« iz Zagreb^ Ivo Tijardovič
»SPLITSKI AKVAREL«
opereta v treh dejanjih
v petek, 12. maja ob 21. uri; v soboto,
13. maja ob 21. uri in v nedeljo, 14.
maja ob 16. uri.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do
14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacija na telefonu 734265.
ZAHVALA
Ob težki nesreči, ki nas je tako hudo prizadela z izgubo našega dragega
BRANKA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali lajšati bolečino. Posebna zahvala č. g. Rutarju za tolažilne besede.
Družina Drufovka
Oslavje, 9. maja 1967
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca-trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Diploma s podpisom kardinala Traglia, vikarja rimskega mesta, ki Je bila podeljena slovenskemu hotelirju Vinku Levstiku v Rimu v priznanje za posebno lepo narejene božične jaslice v letu 1966