št. 311
(15.413) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ■Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.______________________________
TRST - Ul. Montpcchi 6 - Tel. 040/7796600_____
GOMCA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČH?AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____
1500 UR
POSTMNA PLAČAMA V GOTOVN SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
SOBOTA, 25. NOVEMBRA 1995
Ali je napad dobra obramba?
Vojmir Tavčar
Silvio Berlusconi je včeraj preSel v odločno protiofenzivo. Novinarje je sklical v svojo vilo v Arcore, da bi jim povedal, da so mu milanski sodniki naslovili novo jamstveno obvestilo s pozivom na zaslišanje. Tiskovna konferenca je bila priložnost, da je Berlusconi zaostril svoj napad na milansko tožilstvo, katerega je že dopoldne ostro kritiziral z vseh televizijskih ekranov.
Berlusconijeva obrambna strategija se ni spremenila. Milanski medijski magnat je ocenil, da je napad najboljša obramba. In tega vodila ni opustil niti včeraj, ko je zagotavljal, da preiskava sloni na krhkih indicih in da je glavni vzgib, ki vodi sodnike pri njihovem delu, političen. Berlusconi je na televizijskih ekranih neposredno povezal sodni poziv s korajšnjimi predčasnimi volitvami. Šlo naj bi po njegovem za reakcijo tako-imenovanih »rdečih sodnikov« na zahtevo po predčasnih volitvah in za poskus, da ga v volilni tekmi osibijo.
Berlusconijeva obrambna strategija se ne ločuje od tiste, za katero se je odločil bivši tajnik PSI in prijatelj milanskega medijskega magnata Bettino Craxi. V bistvu gre za frontalni napad na sodstvo, kateremu tako Craxi kot Berlusconi pripisujeta izrazito politične cilje in mu skušata odreči legitimnost.
Tudi politični voditelj ima - kot vsak državljan -absolutno pravico, da se brani. Vprašanje pa je, ah njegova obramba seže do poskusa delegitimiranja sodne oblasti. Na ta način morda politik ščiti lastno korist - toda Bettinu Craxiju se ta strategija ni obrestovala - ne ščiti pa interesov celotne skupnosti in države, ki bi jo hotel voditi.
Živčna Berlusconijeva reakcija pa je verjetno tudi dokaz, da milanski magnat postopno izgublja li-derstvo kartela svoboščin. Novinarjem je sicer zagotovil, da so mu voditelji kartela izrazili solidarnost, toda javno te sohdar-nosti ni hotel izreči nihče: ne Fini, ne Casini in tudi ne Buttiglione. Berlusconijeva politična zvezda postopno tone in zdi se, da za sopotnike Kartela postaja milanski magnat bolj breme kot lider. Toda tudi tega Berlusconi noče videti, saj je se včeraj zagotavljal, da se ne bo umaknil niti za korak.
Ali se mu bo obrestovalo?
■	V Gorici simpatij
I	o obmejni kulturi
GORICA - Včeraj se je v okviru 29. Srednjeevropskih kulturnih srečanj začel dvodnevni simpozij o obmejni kulturi. Na srečanju sodelujejo zgodovinarji, sociologi in predstavniki raznih srednjeevropskih stvarnosti. Organizatorji so hoteli izpostaviti bogastvo obmejne kulture, ki nosi v sebi specifike raznih kulturnih, etničnih ter jezikovnih komponent, hkrati pa so podčrtati, da je treba mejo doživljati sproščeno brez kompleksov in psiholoških pregrad. Analizo slovenske manjšine od povojnega časa do danes je včeraj prispeval prof. Jože Pirjevec.
Na 11 strani
■ Umrl je francoski I režiser Louis Molle
VVASHINGTON - V starosti 63 let je včeraj v ZDA umrl svetovno znani francoski režiser Louis Malle, ki je že dalj časa bolehal za rakom. Zaslovel je s filmom "Dvigalo za vislice", zelo znana pa sta njegova filma ”Pretty baby“ in "Atlantic City“.
Njegov zadnji film "Striček Vanja na 42.cesti" je doživel lep uspeh na lanskem mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Film je Malle prosto povzel po znanem delu Antona Čehova.
MILAN / PODKUPNINSKA AFERA
Milansko tožilstvo naslovilo nov sodni poziv Berlusconiju
Lastnik Fininvesta zavrnil obtožbe in ostro napadel sodnike
MILAN - Milansko tožilstvo, ki raziskuje podkupninsko afero, je včeraj naslovilo Silviu Berlusconiju poziv, naj se 30. novembra javi na zasliševanje. Ukrep je povezan z zapornimi nalogi, ki jih je sodnik za predhodni postopek Marizio Grigo podpisal v sredo na zahtevo tožilstva in zadeva domnevni protizakoniti finančni prispevek Fininvesta bivšemu tajniku PSI Bettinu Craxiju v višini 10 milijard lir.
Novico o jamstvenem obvestilu je novinarjem včeraj sporočil osebno Be-lusconi., Predsednik Forza Italia in lastnik Fininvesta je delno spremenil obrambno taktiko in sklenil, da tokrat sam seznani javnost z ukrepi sodnikov.
Berlusconi je povsem zavrnil obtožbo, dejal je, da ni kršil zakona in finansiral Bettina Craxija, ampak je samo plačal to, kar je bil dolžan, nizozemski producentski hiši, ki je last Taraka Ben Ammara. »Naključje je, da se Ben Ammar in Craxi poslužujeta istega bančnega zavoda in imata istega odvetnika,« je dejal Berlusconi, ki
je ostro napadel sodnike in jih obtožil, da je preiskava posledica političnega vzgiba.
Berlusconijeve besede je v intervjuju za TV dnevnik TG5 potrdil tudi Ben Ammar, ki je dejal, da gre za poslovne odnose in da ni nikoli finansiral Craxija.
Na te očitke je milansko tožilstvo odgovorilo umirjeno. »Poziv je dolžnoš-tno dejanje,« je sporočilo tožilstvo. Berlusconija je ostro kritiziral tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je medijskemu magnatu očital poskus delegitimiranja sodnikov.
Na 3. strani
V BiH plenjenja in požigi pred prihodom sil Nafo
SARAJEVO, BRUSELJ - Pripadniki vojske BiH so včeraj v bližini Velike Kladuše vdrli v oporišče bangladeške-ga bataljona modrih čelad in ga izropali. Vladna vojska je iz oporišča odpeljala več oklepnih vozil, gorivo in hrano. Poveljstvo sil ZN je vložilo protest pri krajevnem poveljniku generalu Dudakoviču, ki je obljubil uvedbo preiskave. V severozahodni Bosni HVO nadaljuje požiganje hiš na
območjih, ki naj bi po daytonskem sporazumu pripadla Srbom.
V Bosno in na Hrvaško naj bi kmalu prispela predhodnica Natovih enot, ki bo obnovila prometne povezave za prihod mirovnih enot. Predstavniki zveze Nato bodo o odobritvi mirovne operacije razpravljali prihodnji teden, v teh dneh pa naj bi izdelali tudi načrt za namestitev sil v BiH.
Na 18. in 19. strani
BLOUDKOVA PRIZNANJA / LJUBLJANA
Med letošnjimi dobitniki plaket tudi Branko Lakovič
LJUBLJANA - Na slovesni prireditvi v Narodni galeriji so včeraj podelili nagrade in priznanja ing. Stanka Bloudka. Letos so podeliti tri nagrade in deset plaket. Med dobitniki plaket je tudi novinar Primorskega dnevnika Branko Lakovič
(na stiki s slovenskim ministrom za šport Slavkom Gabrom) , ki je veliko priznanje dobil za vlogo, ki jo je odigral pri začetku in razvoju zamejske košarke, pri kateri je bil njen začetnik, s svojim delom in trudom pa je bistveno prispeval k njenemu nadaljnjemu vzponu.
Ob prejemu najvisjega športnega priznanja Republike Slovenije se čestitkam pridružujejo tudi kolegi iz redakcije Primorskega dnevnika.
Kako jutri
na Matajur
Kot smo že pisali, bo župnik Pasquale Gujon jutri ob 10. uri maševal v cerkvici v vasi Matajur, v kateri so prejšnjo nedeljo karabinjerji zaman iskali skladišče orožja. Na željo bralcev, ki bi radi ob tej priložnosti izrekli župniku Gujonu solidarnost, objavljamo zemljevid, kako na Matajur.
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
“To je stara pravca”
S temi besedami je župnik Pasquale Gujon ocenil odnos oblasti do slovenskih duhovnikov v Benečiji. Z župnikom Gujonom se je pogovarjal Rudi Pavšič.
Z novim predsednikom deželne vlade Sergiom Ce-cottijem pa se je pogovarjal Bojan Brezigar. Cecotti je govoril o Deželi, o manjšinah, pa tudi o odnosih med Slovenijo in Italijo, o katerih meni, da bi jih bilo mogoče rešiti z malo dobre volje na obeh straneh.
V naši manjšinski skupnosti že nekaj časa tečejo polemike o prisopevkih, ki jih republika Slovenija namenja kulturnim ustanovam slovenske manjšine. Odločili smo se, da bomo objavili podatke o teh prispevkih. Zaenkrat je govor o interventni pomoči, ki sto jo SKGZ in SSO prejeti za kulturne ustanove slovenske manjšine. O njeni namembnosti se je Vojmir Tavčar pogovarjal z Borisom Peričem in z Marijo Fer-letič.
Naslovnico tokrat namenjamo zasedbi šol. O njej in o spremenjenih odnosih med slovenskimi in italijanskimi dijaki piše Matjan Kemperle.
Sklad »Mitja Čuk« že vrsto let opravlja hvalevredno delo na področju sklrbi za otroke. Skladovo vzgojnoza-poslitveno središče je za nas obiskala Neva Lukeš.
Med lahkim branjem, ki ga objavljamo v Nedeljskih teden, pa opozarjamo predvsem" na fotoreportažo Marine Furlan o čaju.
Danes v Primorskem dnevniku
Nova Vilfanova dvorana
Krožek za družbene vede Virgil Sček in Slovenska skupnost sta sinoči poimenovala dvorano tržaškega sedeža po Josipu Vilfanu.
Stran 5
V Trstu dijaška manifestacija
Po tržaških ulicah bo danes dopoldne skupna manifestacija italijanskih in slovenskih dijakov.
Stran 6
Večja koordinacija med Slovenci
Na pobudo mestne manjšinske konzulte v Gorici so se na srečanju s slovenskimi rajonskimi svetovalci dogovorili o trajni obliki sodelovanja in skupnega nastopanja v odnosih z občinsko upravo.
Stran 11
Na 27. strani
NOVICE
Bivši podtajnik Murmura obtožen sodelovanja z mafijo
VIBO VALENTIA - Catanzarsko tožilstvo je osumilo sodelovanja z mafijo bivšega podtajnika v notranjem ministrstvu Antonia Murmuro. Bivši podtajnik naj bi sodeloval z najvplivnejšimi družinami kalabrijske n’dranghete. Murmuro obtožujeta dva skesanca. Udeležil naj bi se med drugim mafijsekga vrha v kraju Razza 1. aprila 1977. V tisti okoliščini je prišlo do spopada med mafijci in karabinjerji. Umrla sta dva mafijca in dva moža postave. Murmuri so že sodili zaradi domnevne prisotnosti na »mafijskem vrhu« in ga leta 1984 tudi oprostili.
Preiskavo, ki jo je začelo sodstvo v Catanzaru, bodo nadaljevali v Reggiu, ker je v tem okraju bil zagrešen najhujši zloCin.
Antonio Murmura je zavrnil obotžbo. Po njegovem »gre za tako norost, da je sploh ni vredno komentirati«. Bivši podtajnik je dodal, da je vsekakor izročil sodnikom vse gradivo, ki so ga zahtevali in dodal, da je pravilno, Ce ob obtožbah - pa Čeravno povsem neosnovanih - nekaterih skesancev, sodniki preverijo vse morebitne odgovornosti.
Kdo prisluškuje pogovorom sen. Filiberta Scaloneja?
RIM - Senator nacionalnega zavezništva Filiberto Scalone se je obrnil na senatni odbor za parlamentarno imuniteto, ker je v svojem palermskem uradu odkril prisluškovalne naprave. Toda odbor je zadevo predal v razmislek predsedniku senata Carlu Scognamigliu, ker meni, da sam ni pristojen za morebitno ukrepanje.
Sen. Scalone je svojo prijavo podkrepil s poročilom zasebnega detektiva, ki trdi, da je v Scalonejevem uradu in sicer v steni za pisalno mizo mogoCe zaznati stajno oddajanje radijskih frekvenc. Valovi so bili zaznani tako v uradu, kot tudi na zunanji strani poslopja.
Senator NZ je dejal, vendar za to ni navedel prepričljivih dokazov, da je namestitev prisluškovalnih naprav odredilo tožilstvo v Palermu, ki naj bi se mu hotelo maščevati zaradi njegovih stalnih javnih pritožb čez upravljanje bančnega zavoda Banco di Sicilia. Scalone je pismeno pozval vodstvo senata naj ukrepa, da zaštiti dostojanstvo in neodvisnost parlamentarca.
Tožilec noče spremstva
BENETKE - Beneški tožilec Francesco Saverio pa-vone se je vCeraj s pismom pristojnim organom javno odpovedal spremstvu in oklepnemu avtomobilu. Njegova poteza je bila protest proti sklepu pokrajinskega odbora za varnost, da odvzame spremstvo sodnikoma beneškega protimafijskega tožilca.
■
■8
m
. :
:

TRENTO / OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Scalfaro proti »Evroregiji Tirol«
Predsednik republike pozval k »previdnosti in daljnovidnosti« - »Ne« tudi amnestiji
Predsednik Scalfaro med obiskom v Trentu. Ob njem župan Trenta s trobojnico (AP)
TRENTO - Načrt o »Tirolski evroregiji«, ki naj bi združevala Tridentinsko, Gornje Poadižje in avstrijsko Tirolsko, ne ugaja predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru. Med včerajšnjim uradnim obiskom v Trentu se je jasno in glasno ogradil od zamisli, ki je že stopila na pot uresničevanja. Najprej je povedal, da mu že ime ne ugaja: »Pazite,« je dejal zbranim krajevnim 'oblastem, »če bo prevladalo ime Tirol, boste s
tem, pa čeprav nehote, zadušili Tridentinsko.«
Toda ne gre samo za ime: Scalfaro je pozval k »previdnosti, daljnovidnosti in pozornosti pri načrtovanju dežel, ki bi jih imenoval meddržavne, za bodočo Evropo.« To bi utegnili biti »preuranjeni koraki«, je dejal predsednik republike, ki »bi lahko celo škodovali nadaljnji poti maastrichtske Evrope.« »Sedaj smo klicani k velikim načrtom,« je še pribil, da bi bilo vsem jasno, »in ne
toliko k manjšim problemom, pa Čeprav legitimnim,« kajti »s sprehajanjem po majhnih stezah rte bomo gradili Evrope.«
Scalfaro se je izrekel tudi proti amnestiji za bivše južnotirolske teroriste z utemeljitvijo, da imamo v Italiji rdeCe teroriste, ki so že prestali 18 ali 20 let zapora in za katere še ni dozorel cas za amnestijo. Zakaj bi torej delali razlike, se je vprašal Scalfaro, za tiste, ki niso bili niti en dan v zaporu?
VATIKAN / DRUGIČ V ENEM TEDNU)
Karol Woityla odločno poudaril avtoriteto Cerkve
Opomin je bil namenjen zlasti germanskim vernikom
VATIKAN - Papež Janez Pavel H. je včeraj naslovil oster opomin »oporečniškim« teologom in vernikom. Karol Woytila je sprejel kongregacijo za doktir-no vere, ki jo vodi kardinal Joseph Ratzinger, v njenem plenarnem sestavu in srečanje je bilo priložnost tudi za opomin teologom in vernikom. Papež je v bistvu dejal, da je treba spoštovati avtoriteto Cerkve v vseh njenih izjavah in stališčin in ne samo, ko govori s krizmo nezmotljivosti.
V enem tednu je to že drugi papežev poseg na to temo. Vselej je Karol Woytila odločno poudaril, da morajo verniki in teologi slediti njegovemu nauku. In v obeh primerih je bilo jasno, da je v ozadju odločnega stališča priznano dejstvo, da je oporečništvo v katoliških vrstah precej razširjeno.
Kot že prejšnji teden je Karol Woytila tudi včeraj predvsem odgovoril kritikom in zavrnil njihove pripombe. VCeraj je dodal, da kritike prihajajo iz številnih teoloških in cerkvenih krogov in zadevajo predvsem moralo, spolnost, cerkveno tra-
dicijo itd. Med drugim je omenil še zlasti kritike, ki so jih cekveni in teološki krogi namenili enciklikama Veri-tatis splendor in Evan-gelium vitae ter apostolsko pismo Ordina-tio sacerdotalis.
Karol Woytila je poudaril zaskrbljenost zaradi javnega oporeč-ništva. Tudi zaradi tega je včeraj podčrtal zelo jasno, da je treba spoštovati papeževo in cerkveno avtoriteto, tudi ko ne govori s krizmo nezmotljivosti. Opomin je bil namenjen predvsem teologom in vernikom germanskih držav. V sami Nemčiji je na primer več kot milijon vernikov podpisal zahtevo po odpravi obveznega celibata za duhovnike, zavzel se je za večjo prožnost in svobodo v kontracepciji in zahteval »bolj human pristop« v odnosu do homoseksual-skih razmerij. Oporečniki so poudarili, da »ne oporekajo papeževi avtoriteti ti«, ampak da je njihovo stališče »manifestacija božjega ljudstva«. Toda Janez Pavel H. je bil zelo jasen:	o teh
vprašanjih ni možen dialog.
BUONI DEL TESORO POLTENNALT Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005.
■	Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
, ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ah pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. novembra.
■	Obresti obveznic BTP se korostijo od 1. septembra; ob vplačilu (1. decembra) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
SPLOŠNA STAVKA V OBRAMBO DELOVNIH MEST
Taranto se je za en dan povsem ustavil
Na sindikalnem shodu govoril Sergio D'Antoni
TARANTO - Najmanj 30 tisoč ljudi se je včeraj v Tarantu udeležilo sindikalnega shoda ob splošni stavki, ki so jo Cgil, Cisl in Uil proglasili v vsej pokrajini. Namen stavke je bil spodbuditi vladne ukrepe v prid zaposlovanja in preprečiti zaprtje železarne Ilva. Stavki so se pridružile vse gospodarske kategorije, tudi trgovine so bile zapre, shoda so se udeležili župani vseh krajev pokrajine, edini odsoten pa je bil prav župan Taranta, sporni Giancarlo Cito, ki je zmagal na zadnjih volitvah po zaslugi nebrzdane televizijske propagande.
Na sindikalnem shodu je spregovoril glavni tajnik Cisl Sergio D'Antoni, ki je spomnil, kako so za Neapelj ob priliki za-sedanja G7 našli 50 milijard lir, ter trdil da bi enako lahko štorih tudi za Taranto-D’Antoni je tudi govoril o problemih Juga in poudaril nujnost novih industrijsku1 obratov. Zastonj je graditi nove industrije tam, kjer ni delovne sile, je dejal D’Anto-ni, ki je tudi poudaril, kako je železarska industrija pomembna ne samo za Taranto in za Jug, pač pa za vso državo.
Na sliki (telefoto AP) veliki sindikata1 shod v Tarantu.
PODKUPNINSKA AFERA / PO ZAPORNEM NALOGU ZA BETTINA CRAXIJA
Tožilstvo pozvalo Silvia Beiiusconija na zasliševanje
Novico sporočil milanski medijski magnat ki je ostro napadel sodnike
MILAN - Novica ne presneta. Milansko tožilstvo je naslovilo predsedniku Forza Italia in bivšemu predsedniku televizijskega koncerna Fininvest Silviu Berlusconiju jamstveno obvestilo v zvezi s preiskavo o domnevnem Fininvestovem protizakonitem finansiranju PSI. Jasno je bilo, da je tožilstvo, ki je v sredo podpisalo štiri zaporne naloge za Betti-na Craxija, njegovega bivšega osebnega tajnika Maura Giallombarda, podjetnika Giorgia Trada-tija in Fininvestovega menedžerja Giorgia Vanonija, tehtalo tudi morebitne odgovornosti predsednika podjetja. Novost je v dejstvu, da novica o jamstvenem obvestilu tokrat ni pronicnila v milanskih sodnih krogih, ampak jo je novinarjem sporočil osebno milanski medijski magnat.
Silvio Berlusconi, ki je že dopoldne s televizijskih ekranov napadel milansko sodstvo, je popoldne sklical novinarje v svojo vilo v Arcoreju pri Milanu. In ob tej priložnosti povedal, da je dobil od milanskega tožilstva poziv, naj se 30. novembra ob 10. uri javi na zasliševanje. Kaže, da se tudi tokrat Belusconi vabilu ne bo odzval. Dejal je, da se Se ni dokončno odločil in
Lastnik Fininvesta Silvio Berlusconi
da bo to storil po posvetu s svojimi zagovorniki.
»Danes so mi izročili poziv, naj se javim na zasliševanju. Dokument me prikazuje kot dejanskega lastnika Fininvesta,« je zaCel Silvio Berlusconi. Predsednik Forza Italia, ki je pripeljal na tiskovno konferenco tudi prijatelja in predsednika Fininvesta Fedeleja Confalonierija, je dejal, da Fininvest sploh ni kršila zakona. Finančna operacija, ki jo tožilstvo ocenjuje kot protizakonito, je v bistvu bila normal-
ni-poslovni odnos z nizozemsko producentsko hišo Accint Investiment Financing, ki je last fran-cosko-tunizijskega producenta Tareka Ben Amma-ra. »Pogodba s to hišo je zadevala trženje televizijski pravic na francoskem ozemlju,« je pojasnil Berlusconi. Za plačilo je bila zadolžena servisna družba Ali Iberian, ki po Berlusconijevem zagotovilu naj ne bi sodila v sklop Fininvesta in ki je nakazala denar na tekoči raCun nizozemske družbe. Zakaj pa
sodstvo ocenjuje, da je bil denar namenjen Bettinu Crasdju? Najbrž zato, se je glasilo Berlusconijevo pojasnilo, ker se Ben Am-mar in Craxi poslužujeta istega bančnega zavoda in tudi istega odvetnika. Poleg tega pa naj bi se med seboj tudi poznala.
To je po Berlusconijevih besedah vsa resnica. Toda milanski medijski magnat se ni omejil samo na prikaz svoje resnice. Napadel je milansko tožilstvo in mu pripisal politične vzgibe v napadu na Fininvest. Kot dokaz je navedel »na stotine preiskav, zasegov dokumentov in zasliševanja funkcionarjev z zavzetostjo, ki bi bila vredna boja proti najbolj nevarni mafijski organizaciji.« Tožilstvu je očital tudi, da je osnovalo zaporne naloge na dokaj nejasni trditvi, da je »podjetje Ali Iberian sodilo v delovni krog Giorgia Vanonija«. »Dovolj bi bilo, da bi vprašali dr. Confalonierija, kako je s to zadevo, in bi jim vse pojasnil,« je poudaril predsednik FI.
Milansko tožilstvo ni hotelo polemike. »Jamstveno obvestilo je bilo dolžnosten ukrep,« so sporočili sodniki in dodali, da hočejo zaslišati Berlusconija, ki je bil leta 1991 še predsednik Finin-
vesta in torej odgovoren za koncem.
Medtem policija in karabinjerji še išCejo bivšega Craxijevega tajnika Maura Giallombarda in menedžerja Giorgia Vanonija. Oba sta baje na tujem. Giallombardo pa je vsekakor iz Luksemburga sporočil, da se bo vrnil v Italijo in se bo javil sodstvu.
Milansko tožilstvo je tudi sklenilo, da bo zaprosilo švicarske kolege za podatke o premikih denarja na bančnem tekočem računu Northern Holding pri neki ženevski banki. Preiskovalci hoCejo očitno preveriti verodostojnost pričevanja Fininvestovega funkcionarja Giorgia Romagnonija, ki je med sredinim zasliševanjem namignil na razna nakazila. Postopek bo precej dolg, saj bodo šele cez dober mesec dobili gradivo o gibanju na nekem drugem tekočem računu, ki so ga zahtevali pred skoraj enim letom.
Iz Hammameta pa se je oglasil Bettino Craxi, ki je spet obtožil milanske sodnike »nesprejemljivega nasilja«, »zaporni nalog ni bil potreben, saj mi zdravje ne dopušča, da bi zapustil Hammamet. Ce so hoteli podatke, bi me lahko vprašali zanje, je zapisal bivši tajnik PSI.
___RIM / SEJA VLADE __
Za mirovno misijo v Bih bo Italija porabila 200 milijard lir
RIM - Za financi- ciji pa bodo določili
ranje italijanske vojaške misije v Bosni pod pokroviteljstvom pakta Nato bo italijanska vlada pripravila poseben zakonski odlok, ki bo predvideval tako zaCetni kot končni datum intervencije. Tako je podtajnik pri predsedstvu vlade Lamberto Cardia povedal po včerajšnji vladni seji, ki je bila povečini posvečena prav pošiljanju italijanskih vojakov na ozemlje bivše Jugoslavije, pa čeprav to vprašanje formalno ni bilo na dnevnem redu ministrskega sveta.
O vprašanju sta obširno poročala zunanja ministrica Su-sanna Agnelli in obrambni minister Domenico Corcione, sicer pa, kot je povedal podtajnik Cardia, niso govorili o tem, kam naj bi italijanske vojake locirali, niti ne o tem, koliko bo vojaška operacija stala. Glede slednjega vprašanja pa se je iz vladnih krogov izvedelo, da naj bi terjala skupno kakih 200 milijard lir. Po napovedih Cardie naj bi misija trajala eno leto, podrobnosti o opera-
po parlamentarni razpravi o tem vprašanju, ki se bo začela 30. novembra s poročilom zunanjega ministra.
Tudi uradno poročilo z vladne seje govori o vojaški intervenciji in pravi, da je vlada zelo cenila pritegnitev Italije v mirovne operacie na tleh bivše Jugoslavije. »Ce bodo postavke sporazumov potrjene in podpisane na mirovni konferenci v Parizu,« piše v vladnem sporočilu, »bo moc sklepati, da obstajajo pogoji za našo udeležbo v skladu s sklepom vlade z dne 2. novembra in z resolucijami zunanjepolitične in obrambne komisije poslanske zbornice z dne 16. oktobra.« »Mirovna operacija,« pikolovsko poudarja vladno sporočilo, »bo pod pokroviteljstvom Združenih narodov na osnovi posebne resolucije Varnostnega sveta ter bo potekala pod vodstvom pakta Nato. Bilo je tudi poudarjeno,« piše dalje v tiskovnem poročilu o včerajšnji vladni seji, »da so z italijansko udeležbo vsi soglašali.«
rf	NOVA STRATEGIJA NZ
POLITIKA / MINISTRSKI PREDSEDNIK GOVORIL V NEAPLJU
Ali se je celo »zvesti« Fini začel ograjevati od svojega zaveznika Silvia Berlusconija?
RIM - Mar se je tudi Gianfranco Fini, ki je doslej veljal za najbolj zvestega zaveznika Silvia Berlusconija, zaCel distancirati od bivšega predsednika vlade? Fini to zanika, ampak samo na pol. »Ne gre za to, kdo bo kandidat Pola svoboščin na prihodnjih volitvah,« je dejal med svojim poročilom na včerajšnji seji vodstva Nacionalnega zavezništva, »ampak za to, s kakšnim programom bomo šli na volitve.«
V svojem včerajšnjem poročilu je vodja ZN začrtal strategijo desnega zavezništva, ki naj v prvi vrsti tezi k razširitvi. Pol svoboščin ne sme po njegovem osnovati volilno kampanjo na bitki med Prodijem in Berlusconijem, ampak na institucionalnih reformah. Desnica se mora pred volil-ci karakterizirati s svojimi predlogi o utrjevanju večinskega in bipolarnega sistema in neposredne demokracije, s Cimer je Fini malce sramežljivo označil predlog predsedniške republike. V okviru tega programa je po Finijevem mnenju mogoCe najti nove zaveznike, ki jih je kar poimensko naštel: Romiti, Cossiga, Di Pietro, Se-gni in Adomato. Gre za ljudi, ki se še niso jasno opredelili za nobenega od obeh zavezništev in ki bi jih bilo mogoče pritegniti na stran desnice prav zato, ker so se tako ali drugače opredelili za določen tip demokracije.
Kaj pa kandidat za premiera? Ali bo to Berlusconi ali ne? Fini na to vprašanje ni hotel jasno odgovoriti, pac pa je taktiziral: »Ce bo mogoCe
Gianfranco Fini tik pred svojim posegom na seji vodstva NZ (foto AP)
razširiti zavezništvo, bo to vprašanje rešeno v eni minuti,« je zavrnil vsiljiva vprašanja Časnikarjev.
Manj diplomatski je bil Finijev strankarski kolega Mirko Tremaglia: »Cas je že zrel,« je dejal, »Berlusconi mora stopiti korak nazaj: apeliram na njegovo občutljivost.« Tremaglia nima niti dvomov o tem, kdo naj bo bodoči lider Pola svoboščin: »Fini je že jasno mednarodno akreditiran. Nikakor ga ni mogoCe diskriminirati.«
Dini misli na velike reforme, D’Alema pa zlasti na volitve
Predsednik senata se zavzema za novo Dinijevo vlado
RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini zelo resno misli na velike institucionalne reforme in torej na možnost, da bo še dalje ostal na krmilu vlade. To je zelo jasno povedal včeraj v Neaplju (na telefoto AP Dini po srečanju z neapeljskimi upravitelji), kjer je dal tudi dokaj jasno razumeti, da se misli angažirati v političnem življenju. Da so bližnje volitve	skoraj
neobhodne pa je trdno prepričan tajnik DSL Massimo D’Alema, medtem ko predsednik senata Carlo Scogna-miglio upa, da bo Italija, pred volitvami, dobila novo Dinijevo vlado.
Premier je izrazil optimistično upanje, da so nekatere reforme možne že v prihodnjih mesecih. Ni povedal katere, kot tudi najbrž ni pomislil na stanje, ki vlada v parlamentu in na zelo napete odnose med levo sredino, Severno ligo in Kartelom svoboščin. Dini računa na Cut odgovor-
nosti vseh strank, a tudi družbenih komponent (posebno sindikatov in industrijcev), ki lahko skupno in složno prispevajo za premostitev sedanjih težav.
Ministrskemu predsedniku je posredno odgovoril tajnik DSL, ki je poudaril, da ne gre samo za določene sistemske reforme, ki so vsekakor potrebne, a tudi kdo bo te reforme izvedel. D’Alema se je očitno sprijaznil, da so volitve februarja ali marca neizbežne, zato se velja nanje Cim-prej dobro pripraviti.
Ce bo potem Diniju uspelo ostati na krmilu vlade, kar ne bo lahko, se volitve lahko odloži na poletje ali celo na prihodnjo jesen.
Diniju je direktno priskočil na pomoC predsednik senata Sco-gnamiglio, ki se je zelo odkrito zavzel proti možnosti takojšnjih volitev. Izrazil je celo upanje v oblikovanje široke politične koalicije, ki naj bi omogočila drugi Dinijevi vladi ambicizione institucionalne in sistemske reforme. Italija, je dejal še predsednik senata, mora mirno in brez po-
litičnih pretresov prestati šestmesečno predsedstvo Evropske unije.
Volitvam, kot znano, krčevito nasprotujejo "grmički" tako leve sredine kot Kartela svoboščin. Voditelj sredinske stranke CDU Rocco Buttiglione se je včeraj sestal z Dinijem, s katerim je gotovo obravnaval tudi problematiko predčasnih volitev. Nekdanji tajnik Ljudske stranke in ministrski predsednik soglašata, da so volitve v teh posebnih političnih razmerah nepotrebne in celo škodljive.
Buttiglione in voditelj Krščansko- demokratskega centra Pierfer-dinando Casini imata veliko zaveznikov tudi v Prodijevi oljki, kjer se marsikdo boji volilne preizkušnje. Proti volitvam so zeleni in nekdanji socialist.., ki se po besedah tajnika Enrica Bosellija, zoperstavljajo volitvam, Ceš da je oljka nanje še popolnoma nepripravljena.
Sobota, 25. novembra 1995
MNENJA, RUBRIKE
4
Tonolov v Tržaškem zalivu
Gornje fotografije nam je posredoval kapetan Bruno Volpi Lisjak, ki jih je objavil v svoji knjigi Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja. Na fotografijah so razvidni prizori tonolova. Zelo dragoceno bi bilo zbrati podrobnejše informacije o teh prizorih in sicer leto dogajanja, iz-1 slediti imena in vzdevke ribičev, določiti
točneje kraje posnetkov in drugo, kar je mogoče razbrati. Zato naprošamo vsakogar, ki lahko pri tem pomaga, da se oglasi s svojimi pripombami na Odseku za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici, v Ul Petronio 4, oziroma da pokliče Številko 632663.
D. in G.
Zemljevid občine Trst iz leta 1329 - 3
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30	31	32
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG


POIMENOVANJE NA POBUDO SSK IN KROŽKA ŠCEK
V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
Vilfanova dvorana je obogatitev za Trst
Lik znanega politika je osvetlil Branko Marušič
Izredni občni zbor ZSKD soglasno sprejel novi slatut
TRST - Slovenska skupnost in krožek za družbene vede Virgil SCek sta poimenovala dvorano sedeža v mestnem srediSCu po politiku in narodnemu buditelju Josipu Vilfanu. To sta naredila na sinočnji prisrčni in po-menjljivi slovesnosti, na kateri so osvetlili lik predsednika društva Edinost, poslanca in sploh enega vodilnih političnih osebnosti tržaških Slovencev v prvih desetletjih tega stoletja.
O Vilfanu, njegovem delu in življenju je obširno spregovoril primorski zgodovinar Branko Marušič. Omenil je njegove velike politične sposobnosti in tudi njegovo izredno navezanost na Trst, ki mu je bil vedno zelo pri srcu. Zato je prav, da sta Slovenska skupnost in krožek Scek poimenovala dvorano prav v strogem mestnem srediSCu. Marušič je med drugim izpostavil strokovnost, s katero se je Vilfan zoperstavil ljudskemu Štetju v začetku stoletja ter zahteval in dosegel njegovo revizijo.
Po uvodni pesmi devinskega dekliškega zbora (vodi ga Herman Antonie) je sinočnjo slavnost, ki jo je povezoval Li-vio Valencie, uvedel predsednik krožka Virgil Scek Rafko Dolhar. Izbira imena nove dvorane ni slučajna, saj se krožek od vsega začetka idejno naslanja na svetle izkušnje in korenine društva Edinost. Gasi so se danes res zelo spremenili - je poudaril Dolhar - ideali slovenstva in demokracije, za ka-
Sinočnja slavnost v novi Vilfanovi dvorani SSk in tržaškega krožka Virgil Sček (f.KROMA)
S sinočnjega izrednega občnega zbora ZSKD v openskem prosvetnem domu (KROMA)
tere se je dosledno boril Vilfan pa so trajni.
Vilfanova sorodnica Irena je odkrila fotografski portret pokojnega politika in narodnega buditelja, ki krasi lepo in sodobno urejeno dvorano. Dolhar se je javno zahvalil podjetniku Vanji Lokarju in umetnici Zori Koren Skerk za pomoč in prispevek pri poimenovanju Vilfanove dvorane.
Spregovoril je tudi predsednik pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti Jože Skerk. Dejal je, da predstavlja nova dvorana v Ul. Giacinto Gallina res veliko pridobitev ne samo za SSk in za krožek Scek, ampak za vse tožaSke Slovence, ki se morajo marsikaj koristnega naučiti od bogatega življenja in plodnega političnega dela pokojnega Vilfana.
OBISK / ZANIMANJE ZA PRIMORSKI DNEVNIK
Dijaki goriškega Cankarja v uredništvu
TRST - Včeraj so obiskali naše uredništvo dijaki prvega in drugega razreda goriškega trgovskega zakona Ivan Cankar. Mladim gostom so elani uredništva ori-sali postopek nastajanja Časopisa s posebnim ozirom na tehnično plat vprašanja. Goriški dijaki so se zanimali tudi za krizo, ki trenutno pesti nas Časopis in s tem v zvezi jim je bil orisan sanacijski načrt podjetja.
Dijaki so postavili Se marsikatero vprašanje glede novinarskega poklica in tehnologije, s katero Primorski dnevnik nastaja. (Foto KROMA)
TRST - Sinočnji izredni občni zbor je soglasno sprejel novi statut Zveze slovenskih kulturnih društev. S tem dejanjem se za množično organizacijo, ki v deželi Forlaniji-Ju-lijski krajini združuje 60 slovenskih kulturnih društev in skupin, začenja novo pomembno poglavje. V letu praznovanja polstoletne žive in ustvarjalne prisotnosti na slovenskem in zamejskem kulturnem prizorišču torej ZSKD utrjuje svojo dosedanjo vlogo in odpira pot v sodobno družbeno stvarnost. Polnoštevilno prisotni elani so na sinočnjem zasedanju v Prosvetnem domu na Opčinah sprejeli tudi pravilnik, ki bo urejeval notranje delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev.
»Stezice« jutri posvečene krizi našega dnevnika
TRST - Nedeljska oddaja Kam vodijo naše stezice bo tokrat posvečena prikazu položaja Primorskega dnevnika, ki je, kot je ze splošno znano, v zadnjih časih izredno zaskrbljujoč. Bliža se namreč december, rok, ki je bil določen za vstop v veljavo sanacijskega načrta, ki bi hudo prizadel obstoj slovenskega dnevnika v Italiji. Preustroj Primorskega dnevnika predvideva krčenje števila zaposlenih, zmanjšanje Števila strani in ukinitev ponedeljkove Številke, ki je posebno pomembna, saj je zaradi izčrpnega in bogatega poročanja o športnih dogodkih zelo priljubljena med mladimi bralci. Gostje Matine Kafol bodo odgovorni urednik Bojan Brezigar, elan upravnega odbora založniškega podjetja DPZ -PRAE Vojko Slavec in novinarka ter predstavnica sindikalnega odbora Breda Pahor. Oddaja bo v živo na Televiziji Koper ob 18. uri, ponovitev pa bo v petek, 1. decembra na TV Slovenija 1.
BENEČIJA / PO VDORU KARABINJERJEV NA MATAJURJU
Kopica protestov in izrazov solidarnosti
Izjave SSŠ, Enotnega šolskega odbora in ZZP
TRST, LIPICA - Množijo se protesti zaradi grobega posega karabinjerjev v vasi Matajur v občini Sovodnje. Sindikat slovenske Sole in Enotni Šolski odbor sta na zadnji seji izrazila ogorčenje in protest zaradi nezaslišanega posega oblasti, ki ga je bil deležen beneški župnik msgr. Pasquale Gujon, na katerega je zaradi podle ovadbe padel sum, da je v svoji cerkvi skrival orožje.
Preiskave in oskrunitev, ki so potekale v dvomljivih okoliščinah, brez vsake priče in brez vednosti prizadetega in cerkvenih oblasti, predstavljajo nepojmljivo kršenje pravil o javnem redu in pravicah državljanov, je rečeno v protestu.
»Se zlasti je obsodbe vredno dejstvo, da je
ugledni slovenski župnik in borec slovenskih pravic postal žrtev nacionalističnih pritiskov ljudi, ki se očitno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da živijo v italijanskih mejah avtohtone manjšine, ki se niso pripravljene odreci svoji istovetnosti.
SSS in ESO izražajo popolno solidarnost prizadetemu župniku Pasqualu Gujonu in faranom Matajurja ter pozivajo oblasti, naj storijo vse, da ugotovijo odgovornosti nasilnega dejanja.
Zveza za Primorsko
(ZZP) pa je v svoji izjavi za javnost izrazila zaskrbljenost »zaradi stopnjevanega pritiska na slovensko manjšino v Italiji, ki je vrh dosegla v preteklih dneh z anonimno prijavo policiji
in njenim razdejanjem cerkve v Matajurju v Slovenski Benečiji,« kot je sporočil predsednik Zveze za Primorsko Lucijan Vuga.
Resno grožnjo za obstoj slovenske manjšine naj bi predstavljala tudi desničarska gonja za razveljavitev Osimskih sporazumov, katere očiten namen je tudi revizija meje, in sicer ob spretni diplomatski dejavnosti italijanske države, piše ZZP, ki je zaskrbljena zaradi usklajenega prizadevanja "strank slovenske pomladi", da bi kriminizi-rali in razdvojili slovensko manjšino. Temu naj bi se zelo neodločno zoperstavljale tudi druge stranke v parlamentu, zunanje ministrstvo in vlada Republike Slovenije, piše v sporočilu ZZP.
GM / STIKI MED GLASBENIMI ŠOLAMI
Obisk iz Slovenjgradca
Gojenci bodo imeli 1. dec. skupni nastop
TRST - V petek, 1. decembru, bo prišla na povračilni obisk k Glasbeni matici v Trstu glasbena Sola iz Slovenjgradca z ravnateljem, nekaterimi učitelji in delom gojencev, ki se bodo predstavili s solističnimi in komornimi nastopi.
Sola »Marij Kogoj« Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom ravnatelja prof. Bogdana Kralja je bila na obisku v Slovenj-gradcu junija letos, zastopala pa sta jo Šolski godalni orkester in Harmonikarski orkester Synthesis 4. Tako obisk Sole GM v Slovenjgrad-cu kot sedanji povračilni obisk slovenjgraške glasbene Sole v Trstu, sodita v okvir izmenjav med slovenskimi glasbenimi Solarni, obenem pa so ti izmenični obiski tudi priložnost, da se učiteljski zbor in gojenci seznanjajo s kulturno in sploSno stvarnost okolij,
v katerih živijo in delujejo. Tako bo tudi tokratni obisk Sole iz Slovenjgradca priložnost, da se gostje seznanijo z življenjem pri nas tako o naši kulturni dejavnosti kot o problemih, s katerimi se na sploSno sooča naša narodnostna skupnost v Italiji. V tem smislu bo obisk gostov iz Slovenjgradca tudi priložnost za utrditev odnosov med matico in našim zamejstvom.
V petek, 1. decembra, bodo goste Glasbene Sole iz Slovenjgradca sprejeli in pozdravili predstavniki Upravnega odbora GM in vodstva Sole »Marij Kogoj« na sedežu v Ul. R. Manna, popoldne ob 17. uri pa se bodo njihovi gojenci predstavili (skupno z gojenci Sole GM) z glasbenim nastopom v Prosvetnem domu na Opčinah, na kar opozarjamo že danes.
j.k.
ŠOLSTVO / MANIFESTACIJA
RAZSTAVA / NA POMORSKI POSTAJI
Danes dijaški sprevod po mestnih ulicah
SKR izrazila solidarnost tržaškim višješolcem
Šola, umetnost in pristanišče
Na ogled sodobne umetniške stvaritve in dokumentacija o vplivu luke na mesto
Na liceju Fr. Prešerna je bil včeraj gost igralec Stane Raztresen (foto KROMA)
(foto Balbi/KROMA)
SSK / POKRAJINSKO VODSTVO
Pokrajinske volitve in skupno zastopstvo v ospredju
Dijaki višjih srednjih šol bodo danes manifestirali po mestnih ulicah. Ob 9.30 se bodo zbrali na Trgu Oberdan in od tod krenili po mestu, da bi meščane seznanili s svojim protestom. S tem se bodo pridružili protestu dijakov v drugih italijanskih mestih, saj bodo dijaške manifestacije potekale po domala vseh večjih italijanskih krajih. Namera višješolcev je na dlani: s skupnimi močmi želijo preprečiti krčenje prispevkov za javno šolstvo in tudi dodelitev deželnih prispevkov zasebnim šolam v škodo javnih. Tržaški dijaki bodo iznesli svoje negodovanje zaradi krčenja 33. člena ustave, ki jamči ustanavljanje zasebnih šol, a izključuje, da bi jih podpirali z javnimi prispevki, predstavnikom deželne uprave.
Manifestacija bo teko-rekoč kronala dijaški protest v Trstu, ki je bil letos stoodstoten. Viš-ješolci so zasedli vseh 18 višjih srednjih šol: med zadnjimi so šolska poslopja zasedli tudi slovenski dijaki. Danes se bodo dijaki tudi
dokončno odločili, ali bodo nadaljevali s protestom, ali pa ga bodo prekinili.
Šolske oblasti, šolski skrbnik in ravnatelji so v preteklih dneh pozvali dijaštvo, naj preneha s protestom in naj prekine zasedbe, ker naj bi dijaki s tem v največji meri škodili prav samim sebi. Poziv ni naletel na ugoden odziv. Dijaki so nasprotovali predvsem
točki, v kateri jim pozivniki očitajo, da so se začele zasedbe na nedemokratičen način.
V preteklih letih so dijaške zasedbe izzvale kopico komentarjev in mnenj tukajšnjih političnih sil. Letos ni bilo tako. Doslej se je o zasedbah izrekla le stranka komunistične prenove, ki je izdala včeraj o tej zadevi svoje tiskovno sporočilo. SKP je na strani dijakov, je zapisano. Zatem dokaj podrobno omenja vladne ukrepe v škodo javnega šolstva in poskus vlade, da bi privilegirala zasebne šolske ustanove namesto da bi ščitila javne. V tej zvezi tudi spominja na dokument proti finansiranju zasebnih šol, ki ga je pred nekaj dnevi podpisalo šestdeset italijanskih kulturnikov, med kateri-
Uslužbenci
ACT
napovedujejo
stavke
Uslužbenci javnega prevoznega podjetja ACT so na bojnem pohodu. Prekinitev pogajanj za preosnovo podjetja in proizvodnje je ob raznih drugih problemih (pomanjkanje osebja, izvajanje delovne pogodbe, delovni urniki itd.), ki ustvarjajo težave v odnosih med uslužbenci in vodstvom podjetja, je krepko dvignila temperaturo nezadovoljstva, zaradi česar so delavski sveti sporazumno s sindikalnimi organizacijami tega sektorja napovedali stavkovno gibanje. Za torek, 28. novembra so napovedali štiriurno stavko od 17.30 do 21.30, vzporedno pa se bodo ob 18.15 zbrali na skupščini na Broletu. Nadalje so za razdobje od 5. do 10. decembra napovedali, da se bodo vzdržali nadurnega dela, v teku decembra pa bodo izvedli tudi celodnevno stavko.
mi so omenjeni predsednik Evropskega vzgojnega centra Visalber-ghi, jezikoslovec De Mauro, romanist Asor Rosa, izvedenec za ustavno pravo Rodota in astronomka Margherita Back. Italija bi morala investirati v šolstvo, da bi bila tako kos evropskemu izzivu, je zapisano. V sedanjem položaju, s tretjino prebivalstva, ki je dokončala le osnovno šolo, ima Italija bolj malo možnosti.
Tiskovno sporočilo SKP ob koncu omenja, da poteka še zbiranje podpisov za referendum za ukinitev deželnega zakona iz leta 1991, ki predvideva izredne prispevke za tiste, ki se vpišejo v zasebne šole. Dežela s tem dejansko odjeda prispevke za pravico do študija, je še zapisano.
Tržaški župan Riccar-do Illy je bil včeraj dopoldne gost Radia Trsta A (na sliki-fbto KROMA). Z njim se je pogovarjal novinar Ivo Jevnikar (župana je simultano prevajal tolmač Ravel Kodrič), nakar je Illy odgovoril tudi na nekatera vprašanja poslušalcev.
Zupan je v oddaji potrdil predvolilne obveze do občanov slovenske narodnosti ter odprtost mestne uprave do manjšinskih pravic, sožitja in zaledja. Glede rabe slovenščine je potrdil, da Občina sprejema dopise v slovenskem jeziku, izrazil pa je nujnost odobritve državnega zakona, ki naj bi dokončno uredil to vprašanje. Rekel je, da bo posegel pri vladi in parlamentu glede odobritve pravične zaščite za slovensko manjšino.
Illy je dejal, da vprašanje sožitja kompleksno vprašanje, ki zahteva trezne napore vseh mestnih
. Pristanišče je dalo pomemben pečat izgledu Trsta, od najstarejših pomolov in skladišč v starem pristanišču, do sodobnega 7. pomola in naf-tovodnih terminalov v novem pristanišču. V dvorani Illiria na Pomorski postaji je od včeraj na ogled razstava o razvoju tržaške luke, ki bo odprta do 12. decembra. Posebnost pobude je, da je ob zgodovinskih dokumentih tudi razstava najnovejših likovnih ustvaritev.
Pristaniška oblast, šolsko skrbništvo, deželno šolsko nadzorništvo, Tržaška občina in umetnostna šola Nordio so priredili razstavo, da bi poudarili živo povezavo med umetniško ustvarjalnostjo in pristaniškimi dejavnostmi. Razstavljene zgodovinske mape segajo od začetkov prejšnjega stoletja, ko so šele načrtovali za trakratne čase sodobno pristanišče, ki mu danes pravimo staro, do zadnje pridobitve, 7. pomola, ki je ponazorjen tudi v veliki maketi. Med zanimivosti razstave nedvomno spada kamniti blok z vklesanimi začetnicami Franca Jožefa in datumom 18. 9. 1882, ko je sam cesar položil prvi kamen prenovljene komercialne luke, v kateri so takrat začeli graditi danes v glavnem opuščena in razpadajoča skladišča, pa tudi barvni načrt iz začetka tega stoletja, ko so predvidevali, da se bo pristanišče razvilo s 25 pomoli vse do Milj.
V okviru razstave bo tudi vrsta konferenc namenjenih mladini o raznih aspektih pristaniške in umetniške dejavnosti.
komponent. Njegov odbor dela v tej smeri, čeprav se zaveda, da problemov ni mogoče rešiti čez noč.
V radijski oddaji je tekla beseda tudi o potrebi, da se Trst primerno oddolži Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli, govora je
Pokrajinski izvršni odbor stranke SSk je zadnjo sejo posvetil zlasti dvema vprašanjema, in sicer posodobitvi pristojnosti tržaške Pokrajine v luči julijske razsodbe ustavnega sodišča o porazdelitvi volilnih okrožij, in o vohtvah skupnega manjšinskega zastopstva.
V zavesti slovenskih ljudi si po mnenju SSk namreč vedno bolj utira pot spoznanje, da so bib skupno z volivci itabjanske narodnosti v okobških občinah grobo diskriminirani glede zastopanosti v pokrajinskem svetu. »Dokaz temu je dejstvo, da so nekatere okoliške občine že
bilo tudi o zračnem onesnaževanju in o vse bolj kaotičnem mestnem prometu. Illy je tudi izrazil upanje, da bo občinski svet na osnovi prizivov kar se da izboljšal regulacijski načrt za kraški teritorij.
osvojile načela omenjene razsodbe, pa tudi navadni ljudje vedno bolj odločno izražajo svoje mnenje o tem problemu.« Ne glede na to, kakšna usoda čaka pokrajine v Itabji in še posebej v naši dežeb, je trenutno po mnenju SSk, najbolj pomembno, da prefekt čim-prej razpiše vohtve za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta po splošno veljavnih predpisih. Tako izvoljeni pokrajinski svet bo tudi najbolj pristojen, da odloča o nadaljnjem preustroju pokrajinske uprave in njenih pristojnosti.
Glede oblikovanja voljenega predstavništva slovenske manjšine v Itabji izvršni odbor SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da se tudi glede tega vprašanja uveljavlja prepričanje o tej potrebi, tako pri organizacijah civilne družbe, kot političnih komponentah manjšinske skupnosti. »To pomeni, da je bila pobuda SSk, dana lani v javno razpravo, odraz objektivnih razmer, ki zahtevajo oblikovanje legitimnega zastopstva manjšine pri njenem nastopanju tako pred italijanskimi oblastmi kot pri matični državi Sloveniji. V tem pogledu je treba še izdelati pravila o volitvah, pristojnostih in obsegu novega skupnega zastopstva. Kaže, da je sedaj nastopil trenutek za izdelavo i razpravo o zadevnem načrtu,« piše v izjavi SSk.
Končno pokrajinski izvršni odbor SSk ugotavlja, »da se tudi vprašanje minimalnega zastopstva manjšine v vseh voljenih telesih postopoma pozitivno premika naprej in se vrašča v politično zavest itabjanske demokratične družbe, pri čemer velja omeniti, da na takšen razvoj značilno vpliva zgled bližnje Slovenije in Hrvaške ter spodbuda evropskega parlamenta in njegovih strokovnih komisij v tej smeri«.
DIJAKI NAM PIŠEJO n
Kako je potekal dan zasedbe na šoli J. Stefana
Z Zavoda Jožefa Stefana nam pišejo:
»Tudi v četrtek je v prostorih šole Stefan, kjer zasedajo dijaki tega zavoda in pedagoškega bceja A.M. Slomšek, potekal reden in pester program samoupravnega pouka. Zjutraj sta se nadaljevala tečaja glasbe (kitare) in samoobrambe, pridružil pa se jima je še zanimiv tečaj ročnih izdelkov "Moka in sol”, ki ga je vodila Mara Pavatič. Peti razredi, ki so že prej prišb v stik s profesorji, pa so imeti pouk iz glavnih predmetov. Popoldne smo bib deležni obiska Borisa Kobala. Povabljen je bil tudi Sergej Verč, a se obiska žal ni mogel udeležiti.
Kobal nam je najprej nakazal svoj pogled na slovensko stvarnost. Predstavil nam je tudi novo gledališko delo ”Mein Kampf’ in razložil ozadje ter simbole, ki jih vsebuje. Pripom-nil je tudi, da ga je motilo obnašanje mladine prvi večer gostovanja gledališkega dela. Govoril je še o svojem delu, in sicer gledabšču in ka-baretizmu. Dijake je predvsem zanimal slednji in porodila so se zanimiva vprašanja, ki so privedla na dan ozadja kabarejev, kot sta ”220 Volt” in "Vrane družijo se rade”. Govoril je tudi
o svojih šolskih izkušnjah, tako na klasični (katero je opustil, ker je bila prelahka), kot na učiteljišču. Tudi sam je okusil okupacijo in posredoval nam je svoje izkušnje.
Popoldne je potekalo v znamenju družabnosti, zvečer pa so se vrstile glasbene točke.
Včeraj je bil program prav tako natrpan. 3., 4. in 5. razredi Stefana so imeti pouk na sedežu in na podružnici ”F. Filzi”.
Peti razred pedagoškega bceja pa je imel dve mi pouka s profesorji. Ostali so se udeležiti tečajev plezanja in petja (kitara in glasbena teorija). Ob 11. uri je predaval časnikar Rai Saša Rudolf, zvečer pa nas je spremljala glasba skupine "Vatavuhu”, katere kitarist je dijak zavoda Stefan.
Vsekakor so dijaki z okupacijo zadovoljni, imajo pa določene pomisleke, kar se tiče javnega tiska. Novinarji naj bodo bolj objektivni, naj pišejo, kaj se na šoli dejansko dogaja, ne da bi postavljali trditve iz svojih zaključkov, za katere sploh ni nujno, da držijo. Zato prosimo za bolj objektivno podajanje novic in za pravičnejše dodeljevanje prostora šolam; ni vseeno, če je članek na prvi strani ati na četrti! SP«
TRŽAŠKI ŽUPAN NA RADIU TRST A
»Nisem pozabil na Slovence«
lllly potrdil odprtost do slovenske manjšine in zaledja Trsta
MESTNA SKUPŠČINA
DEVIN-NABREŽINA / PO ZNANIH ZAMENJAVAH V OBČINSKEM ODBORU
Občina Trst: načrt za novo športno palačo
SSk kritična do Depangherja, DSL pa zagovarja njegovo delo
Politično in upravna situacija se vsekakor postopoma razčiščuje V Šempolaju tudi tajnik Močnik - DSL proti starim strankarskim logikam
Tržaška občina bo dobila novo športno palačo. To je usmeritev večine občinskega sveta, ki je sinoči, po nesklepčnosti zadnje seje, nadaljeval soočenje o novem športnem objektu. Po odobritvi izvršilnih načrtov je bilo tokrat na dnevnem redu finansiranje nove športne palače.
Novo palačo bodo zgradili v Ul. Flavia na območju sedanjega nogometnega igrišča društva Ponziana. Po zadnjih računih bo stala približno dvajset milijard lir, stroški pa se bodo najbrž povišali. Mestna uprava bo prispevala dve milijardi lir, največji delež pri izgradnji tega projekta (v njem bo prostora za nekaj več kot osem tisoč gledalcev) pa bo prispevala Dežela (12 milijard lir), ostale stroške si bodo razdelile druge ustanove, v prvi vrsti Trgovinska zbornica in hranilnica CRT.
Gradnjo nove športne palače podpirajo večinske stranke in tudi mnogi svetovalci opozicije, medtem ko je npr. Stranka komunistične prenove napovedala belo glasovnico. Tudi med sinočnjo razpravo so mnogi svetovalci podprli projekt, a tudi poudarili, da nova palača ne sme zadušiti drugih športnih dejavnosti, saj bo v glavnem namenjena košarki. Od tod poziv upravi, naj ne pozabi na druge prav tako pomembne športne objekte in panoge.
Seje se ni udeležil župan Illy. Njegov obrat je namreč sponzor košarkarskega kluba, ki bo imel največ koristi od nove palače.
r KONTOVEL / AO J.STOKA n
Tudi danes in jutri gledališki seminar
Po nadvse uspešnem gledališkem seminarju za najmlajše, ki je potekal prejšnji konec tedna v kontovelski telovadnici, se Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka in Kontovela (prireditelj seminarja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev) danes in jutri obrača na nekoliko starejše ljubitelje gledališča. Danes od 15. do 21. ure in jutri .od 10. do 17. ure bodo namreč prišli na svoj račun mladi med 15 in 35 letom starosti. Seminar bo vodil Brane Za-
vršan, pomagala pa mu bo igralka SSG v Trstu Lučka Počkaj.
Završan, igralec, režiser in koreograf, je dokončal Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se dodatno izobraževal v gledališki šoli Jacquesa Lecoqa v Parizu. Kot predavatelj se že vrsto let posveča pedagoškemu delu. Udeležencem seminarja bo predaval o oživitvi odra, o odnosu do odrskega dogodka in o razvijanju gledališkega karakterja - vloge.
Politične težave v devin-sko-nabrežinski občini se počasi razčiščujejo, tako da bo lahko odbor župana Giorgia Depangherja nadaljeval z delom brez večjih pretresov. Kritike na račun župana so vsekakor prišle iz vrst občinske sekcije Slovenske skupnosti, medtem ko je Demokratična stranka levice mnenja, da je Depangher ravnal korektno in popolnoma v skladu z mandatom, ki ga je pred dvema letoma dobil od volilcev.
Člani SSk, ki so se zbrali na skupščini v Sempo-laju (prisoten je bil tudi pokrajinski tajnik Peter Močnik), so Depangherju očitali, da se je glede zamenjav dveh odbornikov ni posvetoval z koalicijskimi zavezniki. Zakon mu to dovoljuje, ne more pa kar tako prezreti stališč in pripomb enega od zaveznikov, v tem primem SSk. Vodenje občinske koalicije je kolegialna zadeva, zato je dogovarjanje temeljna predpostavka za dobro upravljanje Občine.
SSk vsekakor ne namerava zaostriti političnih odnosov, tudi zato, ker se zaveda hudih težav in problemov, s katerimi se v tem trenutku sooča De-
pangherjev odbor. O tem je na šempolajski skupščini obširneje spregovorila podžupanja Vera Tuta Ban, ki je izrazila upanje, da bosta zamenjavi v odboru prispevali k reševanju vsaj nekaterih odprtih problemov. Podžupanja je vodila srečanje skupno s tajnikom Joškom Antoničem in z Mariom Kraljem, ki vodi tajniške posle. V Šempolaju so tudi potrdili nasprotovanje načrtovanemu plinskemu terminalu SNAM na meji med tržiško in nabrežin-sko občino.
Popolno podporo županu pa izreka občinska sekcija DSL. Depangher po njenem mnenju ni spremenil politične sestave koalicije, kar mu očita SKP, a je z imenovanjem Zanettija in Verzegnassija izbral zelo kvalificirana sodelavca, ki mu bosta pomagala pri izvajanju volilnega programa liste ”Sku-paj-Insieme“. Zupan si mora samostojno izbrati sodelavce in se ne more več podrejati preživeli strankarski logiki delitve stolčkov.
To stališče, piše v tiskovnem sporočilu DSL, vsekakor ne pomeni diskreditiranja strank, ki pa morajo
NOVICE
Nabrežinski odbor pri tržaškem prefektu
Tržaški prefekt Moscatelli je včeraj sprejel devin-sko-nabrežinski odbor, ki ga je vodil Zupan Depangher. Po sestanku niso izdali nobenega sporočila, glavna tema razgovora pa so bili znani, nemogoči odnosi med tajnico in odborom, ki že dalj časa hudo bremenijo Občino Devin-Nabrežino. Prefekt je znova na lastne oči preveril nemogočo situacijo na županstvu. V primerjavi s prejšnjimi sestanki je Moscatelli tokrat pokazal nekoliko večjo razpoložljivost za rešitev problema. Njegovo voljo pa bo treba seveda soditi po dejanjih.
S četrtkove skupščine devinsko-nabrežinske sekcije SSk v Šempolaju (FOTO KROMA)
odigrati ustvarjalno vlogo spodbujevalca župana in upraviteljev. To mora biti njihov prvenstveni cilj, medtem ko so nekateri še vedno prepričani, da se vloga strank omejuje na fizično navzočnost tega ali onega odbornika. Gre po mnenju DSL za staro in preživelo miselnost, ki pelje v zapiranje in ne prispeva k iskanju širših zavezništev, ki morajo temeljiti na programih in ne na stolčkih in podobno.
Nabrežinska sekcija DSL obžaluje, da nekateri še niso razumeli Depangherje-vih stališč in tudi samo delo župana, ki se, kot znano, mora soočati s številnimi težavami in problemi. Bi bilo res čudno, podčrtuje na koncu DSL, da bi županovo delo zavirali tudi tisti, ki bi morali dobro poznati njegove načrte in njegovo poštenost.
PREDSTAVITEV KNJIGE
TRŽAŠKA OBČINA / OBISK PRI PREFEKTU
Kongresa DSL v Križu in na vzhodnem Krasu
V tržaški pokrajini se nadaljuje sekcijski kongresi Demokratične stranke levice. Člani DSL z zahodnega Krasa (Križ, Prosek in Kontovel) se bodo zbrali na kongresu jutri ob lO.uri v kriškem Ljudskem domu. Na srečanju, ki je odprtega značaja, bodo sodelovali podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, pokrajinski predsednik DSL Claudio Tonel, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Zdravko Bizin ter Marino Vocci, koordinator Prodijevih odborov. Kongres vzhodnokraške sekcije DSL pa bo v ponedeljek, 27.11. ob 20.uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelovati bodo načelnik DSL v mestni skupščini Gior-gio De Rosa ter rajonski svetovalci Anamarija in Saško Kalc ter Corrado D’Este in Mitja Cebulec.
Induslrijci na obisku v raziskovalnem cenim
Delegacija deželnega Združenja industrijcev, ki jo je vodil predsednik Andrea Pittini, je obiskala pa-driški Raziskovalni center in še posebej tako imenovani znanstveni park. Sprejel jih je predsednik Domenim Romeo, ki jih je seznanil s poslovanjem raziskovalne ustanove, z njenimi načrti in problemi. Zavzel se je za tesnešje sodelovanje med znanostjo in industrijo.
Pokol v Porčuju pod drobnogledom
Raziskavo o dogodkih izpred 50 let je izvedla Alessandra Kersevan
»Načrt kronometropola« za boljši življenjski ritem
V Novinarskem krožku v Trstu je bilo sinoči izredno zanimivo in za poznavanje dogodkov iz naše polpretekle zgodovine pomembno srečanje ob izidu knjige »Porzus« mlade avtorice Alessan-dre Kersevan iz Tržiča, ki je na osnovi znanih dokumentov in pričevanj, Pa tudi s podrobno raziskavo o dogodkih izpred več kot 50 let, napisala knjigo, ob kateri se morajo zamisliti tako še živeči akterji dogodkov iz Časov odporništva in osvobodilnega gibanja na našem območju, kot morda predvsem mladi, ki morajo iz rok starejše generacije sprejemati vse, kar je predstavljal v drugi svetovni vojni boj proti nacifašizmu, boj vseh antifašističnih sil proti okupatorju.
»Knjigo sem posvetila svojim staršem, ki sta mi °b zimskih večerih pripovedovala o partizanih in njihovem junaštvu«, je
zapisala avtorica, ki je bila gostja večera, katerega je njej in njeni knjigi posvetil Krožek »Che Guevara«. Na srečanju sta spregovorila senator Silvano Bacicchi, predsednik ANPI-ja za Goriško in zgodovinar Marco Puppi-ni, besedo pa je imela avtorica knjige, medtem ko je večer vodila Licia Chersovani.
Knjiga obravnava dogodke izpred več kot 50 leti, ko so nekateri člani partizanskih edinic 17. februarja 1945 ustrelili 17 osopovcev z obtožbo, da so sodelovali s fašističnimi silami. Garibaldince, ki so takrat streljali na osopovce so postavili pred sodišče. Proces, ki
ga vsi imenujejo z imenom »Porzus«, se je odvijal v povojnem času v mestu Lucca in v Firencah, katerima so sledili še drugi z oprostitvijo obtožencev.
O vsem tem, pa še o marsičem, kar je bilo značilno za takratne razmere v boju proti nacizmu in fašizmu in za povezavo odporništva in osvobodilnega boja s strani jugoslovanske partizanske vojske, je bilo govora na večeru, ki je pokazal, kako potrebne so takšna srečanja, če hočemo resnično poznati našo preteklost. Zal na večeru ni bilo slovenskih udeležencev.
N.L.
Knjiga o Aniti Pittoni
V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicold bodo danes počastili spomin umetnice Anite Pittoni, ki je umrla pred trinajstimi leti. Ob tej priložnosti bo pesnik Vittorio Cozzoli predstavil knjižico o Pittonijevi, ki jo je pred kratkim izdal Studio Teši. Govorila bosta tudi Gianandrea Gavazzeni in Livio Rosignano.
Mestni ritem življenja je velikokrat neznosen zaradi slabe organizacije javnih storitev in prevozov, ter zasebnega prometa. Z izboljšanjem tega stanja se ukvarja Tržaška občina z »načrtom kronometropola«, v okviru katerega preučujejo možnosti, da bi uskladili urnike raznih dejavnosti. Pod vodstvom odbornika za reorganizacijo Giorgia Zanfagninija in odgovornega za načrt Giovannija Bergagno so že »fotografirali« sedanje stanje. Včeraj sta se občinska predstavnika srečala s prefektom Mariom Moscatellijem in mu orisala namen in razvoj načrta. Vladni komisar je pohvalil pobudo, ki meri v smer reorganizacije in posodobljenja vsega državnega ustroja. Decembra bodo »načrt kronometropola« predstavili pokrajinskemu odboru za javno upravo, da bi poglobili vprašanje urnikov javnih storitev.
Rodila se je brez oči:
kritike zdravnikom
V tržaški bolnišnici Buri o Garofolo se je pred časom rodila hudo prizadeta deklica. Mati je po rodu iz Furlanije, vendar je prihajala na preglede v Trst, v bolnišnico, ki ji priznavajo vrhunsko kakovost. Kljub ehografijam pa niso pravočasno ugotovili, da se v nerojenem detetu niso razvile oči. Razumljivo je torej, kako hudo sta bila starša prizadeta ob porodu. Vest je prodrla v javnost in na Burlo so letele hude obtožbe.
Včeraj je uprava bolnišnice odvrnila kritike neprofesionalnosti svojih zdravnikov: ehografski pregledi ne dajejo slike organov, kot so oči, ker so za ultrazvoke povsem »prozorne«, podobno prizadetost pa beležijo enkrat vsakih 5.000 porodov, lahko jo povzroči infekcija v materinem telesu.
Godba Salezijancev danes na Borznem trgu
V	okviru pobud mittelevropskega kulturnega združenja, študijskega centra Niccolo Tommaseo in kavarne Tommaseo za njeno ponovno poživitev bo danes na Borznem trgu ob 17. uri koncert godbe Salezijancev; godba se bo predstavila s koncertom tržaški pesmi, z operetnimi odlomki in avstrijskimi koračnicami, svoj nastop pa bo sklenila z nepogrešljivo Radetzkyjevo koračnico.
Delovna mesta v javnih upravah
Ravnatelj pokrajinskega urada za delo obvešča, da bodo v ponedeljek 27. in torek 28. v okrožnem uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46 (od 8.30 do 12. ure) sprejemali prošnje (na obrazcu C/l) za naslednja delovna mesta, ki so jih razpisale:
-Miljska občina: 1 mesto strojepisca za dobo 1 meseca (po možnosti bo obdobje podaljšano);
-Tržaška občina: 1 mesto uslužbenca socio-sanitar-ne službe za določen čas (za zamenjavo uslužbenke, ki je na porodniškem dopustu);
-Avtonomni institut za ljudska stanovanja: 1 mesto upravnega uradnika (z obvladanjem strojepisja) za nedoločen čas.
Popis psov v zgoniški občini
V	zvezi z deželnim zakonom z dne 4.9.1990, ki določa pravila o zaščiti domačih živali in popisovanju psov ter z zakonom št. 281 z dne 18. avgusta 1991 zgoniška občinska uprava vabi vse lastnike in Lnet-nike psov, bivajoče v občini Zgonik, da se javijo s svojim psom do konca februarja 1996 na županstvu v Zgoniku, vsak petek od 11. do 12. ure in izpolnijo prošnjo za vpis v deželni seznam psov. Popis bo opravil pristojni živmozdravnik. Morebitni kršitelji bodo kaznovani v skladu z veljavnimi pravili.
POSVET EVROPSKIH DIALOGOV / ANALIZA HRVAŠKIH VOLITEV
TREBČE / JAMA LABADNICA
Pomembna vloga bhe vdemd-
Dodatne spremembe je vnesel podpis v Daytonu
i • i m M
iji Hrvaške
Podzemeljski biser Krasa
Domače društvo pripravilo razstavo
Iz nedavne volilne preizkušnje na Hrvaškem je Istra izšla okrepljena, vendar s tem še ni reCeno, da bodo odnosi s »centrom« oz. predvsem z vladajočo stranko HDZ boljši. Tudi podpis mirovnega sporazuma v Daytonu bi lahko imel povsem nasprotujoče posledice na etnično mešano območje. Italijanska predstavnika v hrvaškem saboru Ivan Nino JankovCič in Furio Radin, novinar dnevnika II Piccolo Paolo Rumiz in predsednik izvršnega odbora Unije Itabjanov Mau-rizio Tremul so sicer mnenja, da je veliko pokazateljev, ki v srednjeročnem obdobju napovedujejo okrepitev demokratičnih strank na Hrvaškem in v tem okviru Istra je in še igra zelo po-
Z včerajšnjega srečanja na Pomorski postaji (foto KROMA)
membno vlogo. Za Trst, ske univerze in krožka FJK in Italijo pa seveda ni Dayton, včerajšnje srečanje vseeno, kako se Istra raz- na Pomorski postaji uve-vija, je v imenu organiza- del Giorgio Rossetti. torja, centra Evropski dia- Kot je povedal Rossetti, logi in pokroviteljev, Ljud- so se za veCer o »Istri po
DOLINSKA OBČINSKA KNJIŽNICA ZAŽIVELA
Igrica za najmlajše
volitvah na Hrvaškem«, zaceli dogovarjati pred sporazumom v Daytonu. Vsekakor je doseženi, pragmatisticni mir, kot ga je označil Rumiz, velikega pomena tudi za Istro, ki pa se je že prej odločno opredelila za mir. OdloCna podpora Istrski demokratskemu zboru in petčlanski koaliciji, v kateri je ta stranka zaradi prodo nosti pri zagovarjanju staliSC med odločilnimi, pa je bil ponoven dokaz, da Istra zavrača politiko HDZ. Bolj presenetljivo pa je bilo po oceni včerajšnjih raz-pravljalcev, da so podporo HDZ odvzela urbana središča z Zagrebom na Čelu. To pa tudi pomeni, da ni »proti Tuđmanu« samo Istra, temveč da se opozicija krepi. Zasluga Istre, predvsem njenih strank in političnih predstavnikov pa je, da je takoj zaCela graditi opozicijo in da za svoj program pridobiva druge stranke. Ce je torej analiza volilnih rezultatov pozitivna - v istrskih volilnih okrožjih je IDZ dobil v povprečju 75 ods. glasov -zakaj so napovedi previdnejše? Zato ker lahko oši-bljena vladajoča stranka s predsednikom Tuđmanom reagira na dva povsem različna načina, bolj umirjeno ah skrajno agresivno, kar seveda lahko tok dogodkov povsem spremeni. Kaj pa Italija? Po oceni poročevalčev bi morala vsestransko investirati v Istro in italijansko manjšino v vidu izgradnje demokratične Evrope. Trst pa bi se moral otresti zagledanosti v preteklost in s konkretnimi pobudami vzpostavljati vse tesnejše sodelovanje s svojimi sosedi.
Na pobudo dolinskega odborništva za kulturo je občinska knjižnica včeraj zaživela tudi ob prireditveni dejavnosti: z gostovanjem dijakinj ljubljanskega pedagoškega liceja se je namreč začel napovedani niz pobud, namenjenih mlajšemu občinstvu. Prva je bila na vrsti animirana predstava z naslovom Kdo je Vidku sešil srajčko (na sliki prizor iz predstave - foto KROMA), že decembra pa bodo ljubljanske dijakinje predstavile še drugo zanimivo srečanje za šolske otroke. Februarja je v okviru občinske knjižnice predvideno praznovanje dneva slovenske kulture, do konca šolskega leta pa naj bi bili na vrsti še literarni večeri, srečanja z raznimi ustvarjalci, podeljevanja bralnih značk.
Občinska knjižnica redno deluje in je odprta občinstvu dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 14. do 18. ure. Po predhodnem dogovoru pa je možen tudi izredni obisk za Sole ali številnejše skupine. (Ham)
DOLINA / NA SOLI GREGORČIČ
Kar 28 na tečaju slovenščine
Pouk poteka v dveh izmenaf, vsaka po dve učni uri tedensko
Predsinočnjim se je v učilnici dolinske nižje srednje šole začel tečaj slovenščine, ki ga v sodelovanju z občinsko upravo prireja Ljudska univerza. Pobuda, ki so jo dolinski upravielji namenili seveda predvsem občanom italijanskega rodu, je doživela razveseljivo dober odziv: tečaj bo namreč obiskovalo kar 28 ljudi. Pouk bo potekal v
dveh izmenah, vsaka po dve učni mi tedensko, vodila pa ga bo Nataša Smo-tlak, ki je pravkar dokončala študij na tržaški filozofski fakulteti.
Pobudo je dolinski župan omenil tudi na predsinočnji seji občinskega sveta: označil jo je kot koristno in pomembno za dosego skladnega sožitja.
(dam)
Z otvoritve razstave v Ljudskem domu v Trebčah (foto KROMA)
Vzrok za prijeten večer v Ljudskem domu v Trebčah je bil spust "amaterjev” v jamo La-badnico. Ob začetku meseca sta namreč Slovensko kulturno društvo Primorec in istoimensko športno društvo iz Trebč organizirali ogled jame, ki je zanimiva tako po svoji strukturi kot zgodovini. Nedeljskim jamarjem so pomagali v globino člani jamarskega kluba Grmada iz Mav-hinj. Izletniki v podzemlje so zbrali album fotografij, Slovensko kulturno društvo Primorec pa je izkoristilo priložnost, da pripravi manjšo razstavo o La-badnici in seveda o spustu vanjo. Pobudo bodo ponovili spomladi, spust v jamo namreč, in povabili na izlet tiste, ki jih ne tlači klavstrofobija in imajo dovolj poguma, da se po lestvah spuščajo v globino. Povedati je treba, da je jama opremljena s fiksnimi lestvami, ki omogočajo dohod tudi manj spretnim iskalcem globin.
Ob ogledu razstave in med pogovorom z domačini smo zbrali zanimivo zgodbo, ali vsaj drobce zgodbe. Ko so fantiči na Krasu še pasli krave, so se šli v okolici Trebč zanimivo igrico. V zemlji je bila luknja, nanjo si dal klobuk in iz luknje je pihnilo, da je klobuk odletel. Raziskovalcu A. F. Lindnerju se je zadeva zazdela zanimiva in je zaslutil, da piha iz jame. Bil je prvi, ki se je spustil v globino in prišel do velikega jezera, ki nosi danes njegovo ime. Kako Se globlje? Raziskovalcu kraš-kega podzemlja je ponovno pomagal domačin. Zapazil je, da sapica premika plamen sveče. Našli so vhod, ki pelje pod jezero in dostop v novo temo, ki je do leta 1925 veljala za svetovni globinski rekord. Jama se spusti 329 metrov pod zemljo. Deležna je velike pozorno-
sti speleologov in geologov zaradi reke Timav. V deževnih dneh reka napolni jezero, da se dvigne tudi do 115 metrov in preplavi rove. Zaradi te in drugih značilnosti je jama pod drobnogledom. Zanimiva je tudi za izletnike. Modrost narekuje, da bi obiske uravnavali z lekarniško tehtnico, saj vsi vemo, kako je s Krasom in odnosom ljudi do znamenitosti, ki so Se ostale. Globine se še najlažje skrijejo pred vsiljivostjo obiskovalcev in nespoštovanjem preostalih koščkov narave.
Labadnica je podzemeljski biser. Hrani veliko lepote in marsikatero zgodbo, ki je vpeta v zgodovino Trebč. Večer v Ljudskem domu nas je vsaj opozoril na to, saj je
znano, da najmanj poznamo lastni dom. Odprtje razstave je obogatil nastop kvarteta No-mos. Sestavljajo ga Al-do Žerjal (bas), Federico Brumat (flavta), Aljoša Tavčar (fagot, klavir) in Aljoša Saksida (klavir). Žerjal je s svojim petjem ogrel občinstvo, njegov bas pa je vzbudil marsikatero asociacijo na globine. Morje in oblaki so za tenke glasove siren, tišina jam je za bas.
Ob zaključku zapisa bi dodali drobno misel. Z nekaj domišlije lahko vsako društvo ustvari prijetne trenutke in priložnosti.
Že samo okolje nudi vzpodbude za kulturna dejanja, ki so vabljiva in vredna.
A.M.
______________LONJER_________________
Andrej Lavrenčič devetdesetletnik
V Lonjerju, pri Kariolcnih, kot so nekoč pravili družini, slavi danes domačin Andrej Lavrenčič visok jubilej - devetdesetletnico. Slavljenec ima za sabo burno življenjsko zgodbo, v kateri predstavljata navezanost na domačo zemljo in prizadevanja za slovensko stvarnost svetli stalnici.
Andrej Lavrenčič se je rodil 25. novembra 1905. Solo je obiskoval najprej na bližnji Katinari, nato v Trstu. Že v mladih letih je vzljubil delo. Postal je mizar. Najprej je bil zaposlen v znani delavnici Zbokelj v Trstu, po opravljenem vojaškem roku, ki ga je povedel v Abruce, pa so se mu odprla vrata takrat prestižne tržaške ladjedelnice sv. Marka. V ladjedelnici je delal celih 35 let. Videl je njen razcvet in zaton.
Vštric s skrbjo za delo je korakala njegova skrb za družino. Leta 1938 se je bil poročil z Justino Cok -Zupanovo, ki mu je povila sinova Rika in Zvonka-Danes bo slavil 90-letnico v njunem krogu in v krogu štirih vnukov in treh pravnukov. Justine ne bo, ker ju je neizogibna usoda pred leti ločila. Morda ga bo danes združil z njo spomin na leta, ki sta jih preživela skupaj. Morda se bo Andrej spomnil, kako sta z ženo med vojno zbirala živež in zdravila za partizane. Slavljenec je bil namreč vključen v osvobodilno borbo kot terenec.
Andrej Lavrenčič je že med vojno prejemal Partizanski dnevnik in je stalen naročnik Primorskega dnevnika, pa tudi Novega lista, kar priča o njegovi veliki razgledanosti. Ko bo danes z vinom, ki ga je sam pridelal, nazdravil visokemu jubileju, se bo številnim čestitkam pridružila tudi čestitka našega dnevnika, ki se veseli Častitljivega življenjskega praznika svojega zvestega naročnika.
Vabi otroke in starše neglasbeno pravljico
LUNINO KRALJESTVO
ki bo jutri, 26. t. m., ob 17. uri v dvorani na Colu - Repentabor.
Predstauo priporočamo otrokom urtceu in osnovnih Sol.
KD F. PREŠEREN
vabi na koncert
STRUNE MILO SE GLASITE
Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren
tamburaški orkester Tita Marzuttini iz Vidma tamburaški ansambel Mandolina iz Ljubljane
danes, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA
vabi na
30-LETIMIC0 REVIJE ZBOROV
jutri, 26. t. m., ob 16. uh v Kulturnem domu v Trstu
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
25.	novembra 1995 KATARINA
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 19.43.
Jutri, NEDELJA,
26.	novembra 1995
PETER
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,3 stopinje, zračni tlak 1022,9 mb ustaljen, veter zahod-nik 5 km na uro, vlaga 74-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje mirno, temperatura morja 13,7 sto-
pinje.
ROJSTVA, SMRTI in OKLICI
RODILI SO SE: Giulia Scoria, Sara Tironi, Christian Segala, Daniele Binet-ti, Andrea Greppi, Njegovan Samuel, Giacomo Pa-ludo, Federico Nearco, Massimiliano Sepich, Simone Santya Desco.
UMRLI SO: 68-letni Guerrino Labinaz, 52-letni Antonio Mannino, 78-letni Cossovel Narciso, 83-letni Giovanni Guerin, 74-letni Telesforo Muzzi, 75-letni Giovanni Sartoretto, 62-let-ni Pietro Bontempo, 84-let-na Emilia Covacich, 82-let-
\!arčevanje bo prava igra. Prihrani določen znesek in nagrada bo tvoja! Obišči TKB, spoznal boš novega prijatelja!
p>*||/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
V novi cerkvi sv. Ivana v Stivanu bo danes, 25. t. m., ob 20.30
VOLARIČEV
VEČER
ob 100-letnici skladateljeve smrti Nastopili bodo: sopranistka Kristina Macarol s pianistko Ingrid Silič, pia-nistika Barbara Corbatto in organizatorji koncerta: otroški zbor Ladijca, dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade.
O skladatelju in njegovem delu bo govoril prof. Pavle Merku.
Danes, 25. t. m. slavi častitljivi jubilej, 90. rojstni dan
Andrej Lorenzi
Iz srca mu Želijo Se na mnoga leta
nečaki in nečakinje: Mario, Liliana, Dragica, Angela, Anica, Edi, Radovan in Mira
na Maria Trento, 77-letni Mario Smotlak, 75-letni Giordano Bertocchi.
OKLICI: uradnik Marco Danuzzo in uradnica Florjana Alborghetti, brezposelni Giovanni Brezzi in raziskovalka Lia Emanuela Vanzetti, uradnik Paolo Martinuzzi in uradnica Li-boria Insinga, agent mestne straže Fabricio Nencini in uradnica Patrizia Messi, tehnik Paolo Del Giusto in biologinja Eva Decleva, šofer Luciano Zeriali in gospodinja Margot Gerzeli, uradnik Gianni Tudech in trgovka Chiara Rabusin, inženir Giovanni Longo in khjigovodkinja Monica Valente, trgovec Sergio De-pangher in trgovka Anna Maria Perfigli.
II LEKARNE
Od PONEDELJKA, 20. do
NEDELJE, 26. novembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne
odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio S e vero 112 (tel. 571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne
odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. '
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	15.45,
19.00, 22.15 »I buchi neri« in »Libera«, r. Pappi Corsi-cato, i. laia Forte.
EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Trap-pola sulle montagne roc-ciose«, i. Števen Seagal.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»II profumo del mo-sto selvatico«, i. Keanu Reeves.
AMBASCIATORI
16.30, 18.20, 20.15, 22.15,
24.00	»Mortal Kombat«, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Mal con uno sconosciu-
to«, i. Antonio Banderas, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.15, 22.15,
24.00	»lo no špik inglish«, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE 3-15.15 »Mowgli - II libro della giungla«; 17.00, 18.40, 20.30, 22.15, 24.00 »Nel bel mezzo di un geli do in-verno«, r. Kenneth Brana-gh.
NAZIONALE 4 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15, 24.00 »Amiche« i. Chris O’Don-nell, Minnie Driver.
MIGNON - 16.15, 18.15,
20.15,	22.15 »Johhny Mne-monic«, i. Keanu Reeves.
CAPITOL - 16.15, 18.10,
20.15,	22.10 »Qualcosa di oni... sparlare«, r. Lasse Kallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Du-vall.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Al di lit delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE - 20.00, 22.15 »L’eta acerba«, r. Andre Techine, Elodie Bouchez.
\M____PRIREDITVE
DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na otvoritev likovne razstave Liliane Spirito, ki bo danes, 25. t. m., ob 20. uri. Umetnico bo predstavil Boris Žuljan. Sodeluje orkester glasbene šole godbe na pihala iz Ricmanj.
SKLAD MITJA CUK vabi na ogled razstave UČNIH POMAGAL, KNJIG IN DIDAKTIČNIH IGRAČ, ki se bo vršila jutri v Sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah od 10. do 12. ure.
SKD PRIMOREC -
Trebče prireja fotografsko razstavo JAME LABADNI-CE.Urnik ogleda bo danes od 16. do 18.30 in jutri od 11. do 13. ure.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 25. t. m. na predavanje z naslovom IZAK RABIN - IZRAELSKA DRŽAVA OD VOJNE DO POMIRITVENEGA PROCESA. Predaval bo prof. Jože Prijevec ob 18.30.
KD SKALA iz Gropade gostuje danes, 25. t. m. dramsko skupino I. Gruden iz Nabrežine z veseloigro SUMLJIVA OSEBA. Pričetek ob 20.30. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi na večer ob 50-letnici osvoboditve jutri, 26. t. m., ob
17.30	v društvenih prostorih v Sempolaju. Spored: ogled video filmov ob osvoboditvi Trsta, predstavitvijo zgodovinarja Borisa M. Gombača, nastop MPZ RdeCa zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Milica.
KD PRIMORSKO vabi na ogled veseloigre POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v izvedbi dramske skupine KUD Domovina iz Ospa jutri, 26. t. m. ob 18. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV -
Knjižnica Dušana Černeta vabita na PREDSTAVITEV PUBLIKACIJ KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE in SLOVENSKO NARODOPISNEGA INSTITUTA UR-
BAN JARNIK v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30. Informacijsko mizo bosta pripravila dr. Marija Makarovič in Nužej Tolmajer.
KD KRAŠKI DOM in
Župnijska skupnost Repentabor sodelovanju s Skladom Mitja Cuk vabita na predavanje v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu: ZAKAJ TUDI ŠTEVILNI NASI MLADI BEŽIJO V SVET ALKOHOLA IN MAMIL? Staršem, mladim in vsem, ki se za to zanimate bo skušal odgovoriti psihiater in psihoterapevt dr. Viljem Scuka.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 28. t. m. do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. Otvoritev razstave v torek, 28. t.m ., ob 20. uri. Predstavitev Francesco Macedonio. Sodeluje KD F. Žiberna iz Povirja s prizorom “Bejži zlodej, baba gre!“Vabljeni!
SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v torek, 28. t. m., ob 20.30 v prostorih bivše osnovne Sole M. Vilhar v Cerovljah predavanje o potovanju Bruna Križmana, opremljeno z barvnimi diapozitivi z naslovom: ALLAH AKBAR -Z nahrbrtnikom po Iranu. Vljudno vabljeni!
MePZ PRIMOREC-TA-BOR vabi na KONCERT OB 10-LETNICI pod vodstvom Matjaža Sceka v petek, 1. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v Četrtek, 7. decembra, ob
20.30	v Ljudskem domu v
Trebčah. Na sporedu pesmi Merkuja,	Kumarja,
Vremsaka in LebiCa.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC, Ul. Monte Semio 27 vabi na ogled veseloigre SUMLJIVA OSEBA v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežina v domačem narečju v soboto, 2. decembra, ob 20.30'. Režija Maja Lapornik.
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124. “Jutri pride sv. Miklavž! Kaj mi bo prinesel?" Na Miklavževi razstavi knjig, ki jo otvorimo v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri si boste lahko zbrali lepo knjigo in si ogledali igrico, ki jo bodo prikazali mali igralci otroškega odra J. Stoka s Proseka - Konto-vela. Pridite! Veselo bo! Razstava bo odprta tudi v ponedeljek, 4. t. m. od
15.30	do 17.30.
□ OBVESTILA
KD VESNA obvešča, da je v Sirkovem domu v Križu do 26. t. na ogled razstava o ribištvu. Urnik: danes od 18. do 21. ure in jutri od 10. do 13. ure.
SKUPNOST BORCEV XIX. SNOUB Srečka Kosovela vabi na OBČNI ZBOR vse borce, aktiviste in svojce, ki bo v Štanjelu danes,
25.	t. m., ob 10. uri pri gostišču Zoran.
JAVLJAMO, da bo družaben večer za letnike ’60 2. decembra v restavraciji Križman v Repnu. Kdor se nam boce pridružilo naj se javi v večernih urah na tel. St. 226609 ali 327429 do srede, 29. t.m.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 15. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob
19.30	na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo ravnatelja, 3. Obračun in proračun, 4. Razprava, 5. Poročilo nadzornega odbora in 6. Razno.
SRENJA Dolina in KD V.Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane in vaSCanke, da se udeležijo seCnje na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče danes, 25. in jutri,
26.	t. m., ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev.
SEKCIJI DSL Križ in Prosek vabita na kongres, ki bo jutri, 26. t. m., ob 10. uri v kriškem Ljudskem domu. Spregovorili bodo podpredsednik deželnega sveta Budin, predsednik DSL Tonel, predsednik zahodnokraske-ga sveta Bizin ter koordinator Prodijevih odborov Voc-ci. Vabljeni!
ODBOR za loCeno upravljanje jusarskega premoženja Lonjer vabi vse vaščane na sejo, ko bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju. Dnevni red: delovanje odbora Od njegove izvolitve do danes.
KD V.VODNIK vabi vse elane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v sredo, 29. t. m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju v društveni dvorani. Polnoštevilna prisotnost je zelo pomembna, ker bodo elani razpravljali in odločali o sprejetju novega društvenega Statuta!
jS	IZLETI
PLANINSKA ODSEKA
Sloga in SK Devin organizirata jutri, 26. t. m. izlet v neznano. Zbirališče v Bazo-
vici pri spomeniku padlih ob 9.30.
E ČESTITKE
MAJDA in FILIP! Vse najboljše ob vajini prvi 25-letnici poroke vama želita David in Katarina.
Danes praznuje v Lonjerju ANDREJ LORENZI častitljivi jubilej. Ob 90-letnici mu iskreno Čestitata KK Adria in KD Lonjer -Katinara.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRAVA priložnost! Ugodno prodam Discovery 2.500 dizel, ekološki, letnik 1992, prevoženih 70.000 km z vsemi pripomočki. Tel. na St. 368633 ( od 9. do 13. ure), 0335/284806.
VOLVO 460, letnik avgust 92 v dobrem stanju prodam za 16,000.000 lir, edini gospodar. Tel. na St. 0481/530407.
FIAT UNO 45 fire prodam v dobrem stanju. Tel. na St. 229224.
PRODAM Clio 1400 RT, zelene barve, 65.000 km, letnik 1991, cena po dogovoru 9.500.000 lir. Tel. na St. 040/51370 ura obedov.
GRADBENO podjetje prodaja žerjav Astom in mešalec za beton. Tel. St. 0481/639915.
V STEVERANU, 50 m od oglavne ceste, prodam 3.300 kv. m sadovnjaka, z možnostjo preureditve v gradbeno zemljišče. Tel. st. 0481/390238 v večernih urah.
PRODAM hišo z dvoriščem v Logu. Tel. St. 228334.
GOSPA z izkušnjami nudi pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem Času. Tel. St. 0038667/31261.
GRADBENO podjete iSCe resnega zidarja. Tel. v večernih urah na St. 0481/42024.
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30
ZAPRTO PUBLESr-UI.VcfcSrivo36-Ltxxl Tel. 361888-Fox 768697
V	BAZOVICI se je izgubila mlada mačka perzijske pasme, svetlorjave barve, stara 18 mesecev. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. St. 040/226259.
BEAU jolais nouveau in Se drugo za tvoje želje gostilna Grilanc - Salež. Tel. St. 229113.
MILIC iz Zagradca ima odprt agroturizem do vključno nedelje, 3. decembra. Zaprto ob torkih. Tel. st. 040/229383.
KMEČKI TURIZEM je
odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
V	DOBERDOBU bo danes, 25. t. m. odprl osmico Berto TonkiC. Točil bo belo in Črno vino ter nudil domač prigrizek.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Vljudno vabljeni!
PRISPEVKI
Ob izročitvi izkaznice VZPI-ANPI darujejo Dario Stoka 10.000 lir, Adriano Sigmund 10.000 lir, Roberto Cattaruzza 5.000 lir, Mario Surer 10.000 lir, Livio Albi
10.000	lir, Emil Starc 10.000 lir, Aldo Colja 10.000 lir, Žarko PraSel 5.000 lir, Valentino Peric 10.000 lir, Mario Matjašič 5.000 lir, Mau-rizio Filippi 40.000 lir in Rado Mennucci 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela.
Ob 70. rojstnem dnevu daruje Gilo Maver 50.000 lir za KK Adria.
Ob 8. obletnici smrti nepozabne hčerke Nade daruje mama 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev,
50.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost in
50.000	lir za Glasbeno matico.
V spomin na Normino mamo Pino ValeCiC por. Gregorič darujeta Danica in
Radovan Semec 20.000 lir za Sklad Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
V	spomin na pok. Bruna Kuka darujeta Vanda in Lino Doljak 100.000 lir za popravilo orgel v Sempolajski cerkvi.
V	počastitev spomina ljubljenega brata Edija Rusija darujeta Nino in družina Polduzzi 100.000 lir za spomenik padlim v Gabrovcu.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Zapustil nas je naš dragi
Mario Ciano
Pogreb bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 9.40 iz mrtvašnice v Ul. Co-stalunga.
Žalostno vest sporočajo žena Nevia, sinova Roberto z Alessandro in Stefano z Micaelo, nona Draga in ostali sorodniki
Trst, 25.11.1995
Ob izgubi dragega Maria Ciano žalujeta z družino
Marko, Livia in Zdravo
Zapustil nas je nas dragi mož, oče in nono
Mario Smotlak
Pogreb bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costaiunga v mačkoljan-sko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Rozina, hčeri Neva in Sonja ter sin Viljem z družinami, vnuki Martina, Luka in Nicola, brat Alojz ter ostali sorodniki
Mačkolje, 25.11.11995
25.11.1993	25.11.1995
Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Mario Milič
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Olga in hčeri
Repnic, 25.11.1995

od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600

SLOVENSKE ŠOLE / TRETJI DAN ZASEDBE ŠOLSKEGA SRED1ŽCA
Zasedba je naporna stvar, a je tudi polna zadoščenj
Tudi včeraj so dijaki priredili vrsto koristnih srečanj in predavanj
»Okupacija je zelo resna, zahtevna in naporna stvar. Če ne poskusiš, si niti ne moreš misliti, koliko napora je treba za organizacijo alternativnih dejavnosti, za čiščenje prostorov, za organiziranje prehrane in vsega drugega, kar je potrebno, da potekajo dejavnosti in nasploh življenje v zasedenih šolah v najlepšem redu. Gotovo pa ti to delo daje tudi precej zadoščenj, ko na primer organiziraš predavanje in ugotoviš, da je zanimivo, da so dijaki zadovoljni in mu pozorno sledijo. «Tako ocenjuje Maja, ki bo ob koncu tega šolskega leta imela maturo. Gotovo pa so zanjo ti dnevi že nekakšen zrelostni izpit, na katerem ji sicer ne bo nihče dajal ocene, vendar pa bo njo in desetino drugih dijakov, ki so se z enako resnostjo vrgli v to avanturo, obogatil z dragoceno izkušnjo.
Tudi o teh vprašanjih je včeraj popoldne stekel pogovor na srečanju, ki so ga dijaki imeli z občinsko odbornico za šolstvo Ma-rileno Francioso. Govorili so o finančnem zakonu, o razlogih za protest, ki jih je odbornica načeloma podprla in kvečjemu izrazila presenečenje, da se protestu niso pridružili tudi italijanski goriški dijaki.»Iskali smo stik z njimi, prišli so tudi na obisk k nam in nam izrekli solidarnost. Toda vse se je
ustavilo pri tem in kaže, da naši vrstniki na italijanskih šolah niso toliko zainteresirani za probleme krčenja sredstev za šole in za kvaliteto javne šole, da bi zaradi tega zasedli šolo«, so povedah slovenski dijaki. Odbornica Francioso, ki je po poklicu psihologinja, je v sproščenem pogovoru razvila skupaj z dijaki zanimivo razmišljanje o šoli, od odnosih med večino in manjšino, o odpiranju'in zaprtosh, o pomenu zasedbe. Soglašala je z oceno dijakov, da je ta izkušnja neprimerno napornejša, kot pa šestur-no pasivno sprejemanje profesorskih razlag pri rednem pouku, sorazmerno z naporom pa je tudi zadoščenje, ki ti ga da.
Srečanje z občinsko odbornico, med katerim so se bežno dotaknili tudi nekaterih odprtih problemov slovenskega šolskega središča, za reševanje katerih je pristojna občinska uprava, je bilo tretje v včerajšnjem sporedu obiskov v zasedenem središču. Potem ko so predvčerajšnjim dijaki v pogovoru s senatorjem Bratino dobili neposredno informacijo o parlamentarnem delu v zvezi s finančnim zakonom, ki je bil povod za njihov prostest, so se včeraj dopoldne posvetili splošni manjšinski problematiki in zgodovini naše narodnostne skupnosti. O prvem vprašanju
je govoril deželni tajnik SSk Martin Brecelj, ki je prikazal zakonski položaj naše narodnostne skupnosti in ga primerjal z nemško in francosko manjšino, ki imata iz tega vidika dosti bolj urejen status. Italijanska država je imela veliko priložnosti, da bi uredila tudi status Slovencev, vsakič pa jih je zanemarila. Razlogov je več in so kompleksni, k odpravi nekaterih pa lahko prispevamo tudi sami, s tem da premostimo interna nesoglasja, uredimo odnose med nami in se navzven predstavimo enotno, je dejal Brecelj.
Drugo predavanje je bilo namenjeno zgodovini: Milan Pahor je spregovoril o Narodnem domu v Trstu, o njegovi vlogi in pomenu, pa tudi o podobnosti z go-riškim Trgovskim domom. Predavanje je bilo sila zanimivo, so nam povedali dijaki. V šoli so sicer kdaj pa kdaj imeli priložnost kaj slišati o tem, toda nikoli niso dobili tako zaokrožene in popolne slike obdobja, za katero je v šolskih programih navadno malo časa ali pozornosti.
Ob teh in drugih alternativnih učnih dejavnostih prebijajo dijaki čas v zasedenem središču tudi v bolj sproščenem vzdušju. Ko postajajo ure dolge in se po treh dneh zasedbe začenjajo kazati znaki utrujenosti se prikažejo
šahovnice, karte in druge družabne igre. Priskrbeli so si tudi piano-lo, kjer od časa do časa kdo kaj zaigra. Nekaj časa posvečajo tudi branju in seveda gledanju televizije. Na marsikaterem obrazu obrazu je opaziti sled nesprespanih nočnih ur, kar seveda tudi sodi k zasedbi, ko so dnevi neskončno dolgi noči pa neverjetno kratke.
Delegacija dijakov je bila včeraj v Trstu, da bi se dogovorih o kaki skupni akciji, pa so se vrnili nekoliko razočarani. Se bolj jih je seveda razočarala mlačnost in pasivnost goriških itahjanskih dijakov, ki načelno soglašajo s prostestom, toda se ne nameravajo aktivno angažirati.
Slovenski dijaki bodo kljub vsemu izpeljali program, ki so si ga zastavili v prejšnjih dneh. Danes imajo na sporedu še srečanje z Acetom Mermoljo in nekaj drugih dejavnosti, zasedba pa se bo nadaljevala predvidoma do vključno nedelje, ko naj bi naredili obračun protestne akcije in strnili svoje zahteve v izjavi, ki jo bodo poslali parlamentu v Rim ter drugim javnim upravam.
Na slikah (Fotostudio Reporta-
ge) srečanji s senatorjem Darkom Bratino in Martinom Brecljem
GORICA / IZREDNI KONGRES GORIŠKEGA KROŽKA STRANKE
Mesini krožek SKP v konfliktu s pokrajinskim vostvom stranke
Za tajnika izvolili Stanka Maligoja - V odboru številni Slovenci
Goriški krožek Stranke komunistične prenove je, kot razberemo iz včeraj dostavljenega tiskovnega sporočila, prejšnjo nedeljo imel prvi izredni kongres in to na pisno zahtevo več kot polovice elanov. Potreba po sklicu izrednega kongresa, je še pojasnjeno v sporočilu za tisk, se je pojavila zaradi procesa zapostavljanja in odrivanja krožkov,»zaradi koncentracije vsega odločanja in zaradi stalnega vmešavanja v inter-
MENJALNICA I CAMBIO ISONTINO
Gorica - Korzo Verdi 56
menjalnica in prodaja Uljih valut, slovenskega tolarja, hrvaške kune, madžarskega florinta, češke krone.
URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 in 14.30-18.00
Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210
no delovanje krožkov SKP s strani dela pokrajinskega vodstva stranke, ki se zoperstavlja drugim demokratičnim izrazom stranke in jim preprečuje, da bi izvajali svojo politično vlogo«.
Za temi ostrimi očitki se skriva globok razkol med delom goriške strankine baze in nekaterimi voditelji v pokrajinskem merilu. Slednji so pred nekaj meseci sklicali mestni kongres in izvolili za tajnika stranke v Gorici Ottavia Romana. Večina članov goriškega krožka pa ni priznala legitimnosti tega sklica. Sedaj se je prav ta del stranke zbral na izrednem kongresu in izvolil svoje predstavnike.
Novo vodstvo goriškega krožka SKP, ki so ga
izvolili v nedeljo, sestavljajo: Srečko Mužič, Riccardo Cristiani, Mirko Vendramin, Boris Pintar, Stanko Maligoj, Riccardo Kociancic, Bruno Olivi, Gabriele Peteani, Enzo Mocchiutti in Alessandro Suligoi. Odbor je v svoji sredi že izbral političnega tajnika, ki bo še naprej Stanko Maligoj. Predsednik krožka je Mario Ga-lasso, upravni tajnik pa Riccardo Cristiani. Poleg tega so na kongresu izvolili člane jamstvenega odbora in svoje predstavnike v pokrajinski politični odbor stranke.
Glede nadaljnih političnih korakov so se člani mestnega krožka SKP odločili, da bodo v najkrajšem času sklicali mestno politično in programsko konferenco. Sklenili
so tudi, da uradno konstituirajo slovensko komponento stranke v Gorici, nadalje pa so še odobrili resolucije v zvezi s problemi zdravstva in splošne bolnišnice, proti Di-nijevemu finančnemu zakonu in o potrebi po novem zagonu sindikalnega boja. Na kongresu so tudi ocenili, da je čas, da se preseže obdobje “prenove” in da se ponovno konstituira avtentična komunistična stranka. Ob poudarku, da ne gre odstopati od načelnih idejnih stališč, pa so tudi podčrtali potrebo po širših volilnih in programskih zavezništvih z demokratičnimi in naprednimi silami, da se premaga desnica, ki je že toliko škode povzročila našemu mestu.
Podpisi za občinske referendume
Pobudniki treh referendumov proti financarski šoli sporočajo, da bodo danes zbirali podpise v Podgori (od 10. do 12.30 v Ul. IV. novembra, nasproti Scorianza), pri sv. Ani (14-16 pri blagovnici Coop) in v Kulturnem domu pred in po koncertu sezone Lipizer. Jutri bodo v Ločniku (Trg S. Giorgio 10-12.30), pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu (10.30-12.30) in pred športno palačo poldrugo uro pred tekmo Brescia-lata in do začetka tekme. Pobudniki akcije apelirajo na številne Goričane, ki nočejo vojašnice na letališču, naj čimprej podpišejo, saj manjka za dosego cilja še vsaj 600 podpisov.
GLASBA / KULTURNI DOM
Massimo Gon odpira nocoj sezono Lipizer
Izvajal bo Chopina in Schumanna
Goriško glasbeno združenje “Rodolfo Lipizer” začenja nocoj novo abonmajsko koncertno sezono, med katero se bo zvrstilo 27 večernih in nedeljskih popoldanskih koncertov. Uvodni koncert bo nocoj ob 20.30, ko bo v Kulturnem domu nastopil pianist Massimo Gon (na sliki). Naslednji koncerti bodo deloma v Kulturnem domu, kjer bodo nastopali orkestri in najboljši izvajalci, deloma pa v dvorani L. Fogar.
Massimo Gon je za nocojšnji nastop pripravil etud (op. 25) F. Chopina, zelo zanimiv spored Združenje Lipizer ob-Schumannovih in Chopi- vešča, da so še v prodaji novih skladb. V prvem abonmajske in posamične delu bo izvedel Otroške vstopnice. V Gorici jih igre op. 15 in Kreisleriano prodajajo v turističnem op. 16 R. Schumanna, v uradu Appiani oziroma -drugem delu pa Dvanajst pred koncertom v Kulturnem domu.
KINO
GORICA
VITTORIA 16.00 »Aste-rix conquista rAmerica«. Film za otroke.
18.00-20.00-22.00 »Al di la delle nuvole«. Rež. Michelangelo Antonioni (s sodelovanjem Wim VVendersa). Igrajo John Malkovich, Sophie Mar-ceau, Kirn Rossi Stuart, Fanny Ardant, Irene Jacob, Marcello Mastroianni, Jeanne Moreau. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »I ponti di Madison County«. Igrata Clint Ea-stvvood in Meryl Streep.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20,00-22.00 »Peccato che sia femmina«. Rež. Josiane Balasko, i. Alain Chabot, Victoria Abril.
ti PRIREDITVE
SPD GORICA vabi člane in prijatelje na Srečanje ob 50-letnici obnovitve društva, v četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Ob pesmi, glasbi in recitacijah bodo oživili spomin na dogodke pred pol stoletja. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva in v Kulturnem domu.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR “Vrh sv. Mihaela” prireja v ponedeljek, 27. t.m., ob 20. uri, Gregorčičevo proslavo. Prireditev bo v SKC Danica na Vrhu.
KD BRISKI GRIČ vabi danes ob 20.30 na gledališko predstavo Eros v Of-fu. Gostovala bo dramska skupina KD Bazovica z Reke.
KD SOVODNJE vabi na slovesnost ob 50-letnici ustanovitve, ki bo jutri, 26. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Marka VValtrit-scha “Protagonisti sovo-denjske stvarnosti”.
CICIKLUB sporoča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 27. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Dobrodošel
Elija!
Z mamico Sabino in očkom Pierom se veseli0	kolegi
Primorskega
dnevnika
OBVESTILA
GOSPODARSKA ZADRUGA KRAS Dol - Poljane prireja jutri ob 14. uri “likof’ ob dokončanju prve faze del na gradnjo kulturnega in športnega centra. Srečanje bo ob 14. uri.
El ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne črpalke GORICA
AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. L. Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC
ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. d’Aosta
ROMKE
MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
KRMIN
API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče
::	lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338
pogreb!
Danes: 10.00, Rosalia Pavoni z glavnega pokopališče v Cepovan; ll-00, Natalina Tonso, vd. Peco-rari iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
POSVET / MITTELEVROPSKO SREČANJE
GORICA / SEJA SLOVENSKE MESTNE KONZULTE
Mejo doživljati brez kompleksov
Ocena aktualnih družbenih procesov
Konzulki se bo povezala z rajonskimi predstavniki
Se bo srednja šola Trinko vrnila v Kapucinsko ulico?
V	okviru 29. mittelevro-pskih kulturnih srečanj se je včeraj na Trgovinski zbornici zaCel dvodnevni simpozij o obmejni kulturi, ki zadobiva danes Se posebno aktualno poanto. Ob pozdravih političnih predstavnikov (omenimo župana Valentija in pokrajinskega odbornika Petiziola), so na srečanju sodelovali zgodovinarji in sociologi ter razni predstavniki srednjeevropskih realnosti.
V	uvodu je bivši senator ter predsednik instituta Michele Martina poudaril bogastvo obmejne kulture, ki nosi v sebi specifike raznih kulturnih, etničnih ter jezikovnih komponent. Ta bogat humus je v Gorici od vedno navdihoval kulturne ustvarjalce. To kulturno podlago je treba gojiti in doživljati mejo sproSCeno brez kompleksov oz. psiholoških barier. Srečanju letos predseduje Dimitrij Volčič, ki je nakazal aktualnost srednjeevropskega nadetnicnega območja kot model za federalne težnje v Italiji, kot primer sožitja v iskani viziji združene Evrope in bližnjico za bivše socialistične srednjeevropske države na poti v evropsko skupnost.
Dopoldanski referati so interdisciplinamo uokvirili današnje stanje v srednji Evropi po letu 1989. Bivši avstrijski podkancler Erhard Busek je analiziral šestletje 1989-95 in ocenil, da so se po prvem navdušenju nad “demokratizacijo” danes vrnile na oblast nekdanje sile. Tako stanje je vezano predvsem na nezadovoljstvo in na prevelika pričakovanja, ki se bodo uresničila le z majhnimi koraki. Proces je neiz-
bežen in bodo posledice vidne tudi na Zahodu. Bi-polarizem je za nami, poli-centrizem in kozmopolitizam sta iztočnici, iz katerih mora rasti Evropa.
Zgodovinar Salimbeni s tržaške univerze se je poglobil v pojem obmejnega območja in ugotovil, da se je italijansko zgodovinopisje zelo malo ukvarjalo s tem delom države. Posebno pozornost je namenil tudi pomanjkljivostim italijanskega šolstva in podajanju enosmernih zgodovinskih interpretacij. Jutranji del posveta je zaokrožil sociolog Giorio s teoretično, nekoliko abstraktno, sociološko analizo meje ter njenega območja.
Na popoldanskem delu seminarja so sodelovali številni strokovnjaki. Od VV.Zettla, ki je poudaril pomen stikov med srednjeevropskimi deželami pred letom 1989 do sociologa Gasparinija, ki je nakazal povzetke raziskave ISIGa v raznih obmejnih mestih s
posebnim poudarkom na sličnosti, ki so vidne tudi v različnih realnostih. Stalno spreminjanje, ki ga doživljajo obmejne pokrajine, je bogastvo in istočasno šibkost, kajti treba je iskati vedno nova ravnotežja med komponentami, ki bogatijo večkulturno območje. Nazadnje omenimo še poseg zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki je osvestil sodelujoče z analizo življenja naše manjšine od povojnega časa do danes. Poudaril je našo politično, geograf-skp in zgodovinsko razcepljenost v raznih fazah mirovnih pogajanj in po nastanku avtonomne dežele FJK. Slika, ki je tako nastala, je zgovorno pričala o dejstvu, da je pri nas obmejna kultura še precej daleč in to ne po naši krivdi: zadnje poteze italijanske zunanje politike in zavlačevanje z zaščitnim zakonom, na katerega Čakamo že nekaj generacij, ne potrebujejo posebnih komentarjev. E. J.
Konferenca predsednikov treh slovenskih rajonskih svetov in mestne konzulte (v tem organizmu naj bi bila tudi oba slovenska občinska svetovalca in nekaj slovenskih predstavnikov ostalih rajonskih svetov) naj bi v bodoče prispevala k evidentiranju in reševanju pomembnejših vprašanj, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost v go-riški občini. Predlog, ki ga je dal. predsednik goriške mestne konzulte Rudi Pavšič na prvem srečanju slovenskih rajonskih svetov (Pevma, Podgora in Standrež) in slovenskih predstavnikov v ostalih rajonskih skupščinah, je naletel na odobravanje vseh, ki so v njem uvideli možnost boljše koordinacije in dogovarjanja z občinsko upravo.
Kot je v uvodu iznesel predsednik mestne konzulte, je takšno povezovanje potrebno, da bi se boljše uveljavila slovenska prisotnost v mestu. S prstom je pokazal predvsem na občinske upravitelje, ki so v tej smeri premalo storili in so večkrat gluhi na nasvete in poglede, ki jih iznašajo elani mestne konzulte.
Predsednik štandreške-ga rajonskega sveta Božidar Tabaj je izpostavil pomembno vprašanje gradnje financarske šole na letališču, ki bi, ko bi se udejanila, bistveno spremenila narodni sestav štandreškega območja.
Silvan Primožič, predsednik rajonskega sveta za Pevmo-Oslavje-Stma-ver, pa je bil kritičen do naše organizirane skupnosti, ker se ni v zadostni meri zoperstavila odo-
britvi občinskega statuta, v katerem je premalo mesta za slovensko besedo. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da se tudi med Slovenci na Goriškem veCa konfliktualnost. David Grinovero je opozoril na nevarnost izničenja slovenske prisotnosti v nekaterih rajonskih svetih, ko bi se udejanila teza po združevanju le-teh.
Predstavnik podgorskega sveta Maligoj je podprl idejo o konferenci predsednikov konzuli, ki bi gotovo zagotavljala večjo učinkovitost pri reševanju skupnih vprašanj. Predstavnik svetogorskega rajonskega sveta Marke Bukovec pa je bil kritičen do levičarskih strank, ki v tem rajonu niso izvolili niti enega slovenskega predstavnika. Bukovec je tudi izrazil zaskrbljenost, ker je goriško Slovensko gospodarsko združenje predlagalo, naj bi obrtniško cono, ki je bila načrtovana pri “kazerme-
tah”, prenesli v Standrež.
V nadaljevanju seje so člani mestne konzulte pozitivno ocenili vest, ki jo je občinska odbornica za šolstvo Franciosova posredovala predstavniku Sindikata slovenske Sole in na podlagi katere bo občinska uprava v kratkem uredila kurilno napravo v Šolski stavbi v Ul. Cappuccini. Ge je to res, pomeni, da bo bodoči - in upamo tudi dokončni
- sedež nižje srednje šole Ivan Trinko prav v tej stavbi. Člani konzulte so nadalje izvedeli, da se bo na Pokrajini v kratkem sestala komisija, ki bo imela nalogo urediti vse potrebno, da tudi v okviru te uprave začne delovati slovenska konzulta.
Na sliki (Fotostudio Reportage) sestanek elanov konzulte in slovenskih predstavnikov rajonov
NOVICE
V	Štandrežu vrsta obletnic
V	župnijski dvorani v Štandrežu bodo drevi ob 20. uri predstavili publikacijo Župnijska skupnost v Štandrežu skozi stoletja. Ob 21. uri pa bodo v župnijski kapeli odprli razstavo Liturgični predmeti in paramenti ter dokumenti župnije sv. Andreja apostola. Jutri ob 17. uri bo v župnijski dvorani proslava ob 30-letnici župnijskega doma Anton Gregorčič. Župnija in PD Standrež želita z omenjenimi prireditvami obeležiti 700-letnico nastanka Standreža, 70-letnico tamkajšnje župnije ter 30-letnice ustanovitve PD Standrež, poslikave cerkve in graditve župnijskega doma.
SDAG / MEDNARODNI POSVET
Prometni koridor na 45. vporedniku
Srečanje naj bi ponudilo smernice za določitev nove vloge ovtoporto
POLITIKA / PO MNENJU LIGAŠKEGA SEN. BOSA
Vsega zla na polotoku sta kriva Jug in mafija
Edini recept naj bi bil v odcepitvi Severa
Javno in zasebno šolstvo
Svetovalski skupini DSL in SKP na Pokrajini prirejata danes ob 16.30 javno razpravo o financiranju zasebnih šol. Razprava bo v pokrajinski sejni dvorani, sodelovali pa bodo Maurizio Salomoni, Roberto Antonaz, Ennio Pironi in Silvano But-tignon. Ob tej priložnosti bodo tudi zbirali podpise za razpis deželnega referenduma zoper javno financiranje zasebnih šol. S tem v zvezi SKP izreka solidarnost s slovenskimi dijaki, ki so prav v teh dneh zasedli šole iz upravičene zaskrbljenosti za bodočnost javnega šolstva in proti privilegi-ranju zasebnih šol.
»Multimodalni koridor na 45. vzporedniku: vlona in namen “interportov” in blagovnih središč«. To je naslov posveta, ki ga danes prireja družba SDAG. Po pozdravih županov Gorice in Nove Gorice, predsednika SDAG Zanot-ta bo posvet uvedel ravnatelj univerzitetnega tečaja za diplomatske vede prof. Alberto Gasparini. Sode-lovali bodo še predsednik Autovie Venete Furio Bal-dassi, generalni tajnik As-sodocks iz Milana Jean Francois Daber, izvedenec evropskega programa Phare Ettore Calchera, upravitelj interporta Rivalta Scri-via Sebastiano Grasso, Predstavnik Trgovinske zbornice iz Perpignana v Franciji Jean Jacques Marti, direktor romunskega komercialnega urada Vla-
dimir Ciobanasu, konzul Poljske Janusz Kolvvinski, predstavnik Državnih železnic Edoardo De Visen-tini in direktor Sdag Bruno Podbersig. Prisotnost je napovedal tudi deželni odbornik za prevoze Gior-gio Matassi.
Namen posveta je preveriti možnosti razvoja prometne osi vzhod-zahod vzdolž 45. vzporednika, ki bi imela v Gorici eno od vmesnih središč. V tej luci bodo skušah osve-tiiti, kakšna naj bi bila vloga teh blagovnih središč in kakšne medsebojne oblike sodelovanja. Posvet naj bi dal konkretne napotke za načrtovanje nove vloge avtoporta v vidiku odprave carinskih pregrad predvsem pa za določitev struktur, ki naj bi jih realizirali v 3. sklopu del.
Senator Erminio Boso velja za jastreba pri Severni ligi, medtem ko naj bi bili parlamentarci tega gibanja, izvoljeni v naših krajih, golobice. Predsi-noCi je Boso govoril na zborovanju o mafijski infiltraciji na Severu. Poleg Bosa, okrog dva metra visokega in krepkega severnjaka, rojenega v hribih, ki - kot sam pravi -slabo prenaša nižinsko in južnjaško pokvarjenost, so se srečanja udeležili še parlamentarci Stroili, Stic-cotti, Bosco. Srečanje, ki ga je vodil pokrajinski tajnik Stein, so začeli prav zgoraj omenjeni z oceno političnega položaja v državi.
Glavno besedo je imel seveda senator Boso, ki je na populistični način opisal upravljanje države, po-
vezave med politiko, mafijo, skrivnimi ložami in sodstvom. Nanizal je nekaj demagoške zelo učinkovitih primerov o “kakovosti” upravnega aparata in birokracije, ki jo kontrolira “Jug” in je po njegovem kriva za stanje v kakršnem
smo. Resnici na ljubo je Boso o mafijski infiltraciji na “Severu” govoril bolj malo, pa kaj ko so itak vsa vprašanja povezana in se med seboj prepletajo. Tudi sindikati nosijo svoj del krivde, pa humanitarne organizacije, Ceš da “izkoriščajo” vprašanje priseljencev... Izhod iz takega stanja je en sam: izvajanje pravice do samoodločbe, na podlagi ustanovne listine OZN. »Zbrah bomo milijon podpisov«, je napovedal Boso in požel aplavz kot na komando.
Na specifično vprašanje o gradnji financarske šole je senator Bosco priznal, da so nemočni spričo spletk in sistema in da bo najbrž težko ustaviti gradnjo. Povedal pa je recept: rušiti in razkrinkavati “mafijsko početje”.
V Medeji o evropski integraciji
Občina Medea prireja danes in jutri Dneva evropske integracije, priredili so vrsto srečanj, ki se jih bodo udeležili tudi predstavniki pobratenih in prijateljskih krajev Vrtojba, Reka in Keutcha-ch v Avstriji. Ob 10.30 bo sprejem na županstvu, sledili bodo ogledi in ob 17. uri posvet o evropskem združevanju. Jutri bo izlet v Trst z obiski Rižarne, Miramara in Zavoda združenega sveta v Devinu.
Koristen tečaj prve pomoči
Prejšnji teden se je odvijal v torek in sredo zvečer tečaj prve pomoči v okviru Sole preživetja. V Čitalnici knjižnice D. Feigel je zdravnik Roberto Chiozza predaval o posegih, ki so umestni in potrebni v primerih zastoja srca, zadušitve ali utopitve. Teoretičnemu delu so sledili poskusi na lutki, na kateri se je izkazalo vseh deset tečajnikov v tehnikah v dvoje in posamezno. Pobuda je sodila v občasne priklice, ki jih Sola preživetja prireja po začetnem vsesezonskem delu pred dvema letoma. TeCaj je bil brezplačen, ker to omogoča združenje “Associazione Cuore Amico” iz Gorice skupinam, ki se za to dejavnost zanimajo. (AR)
PON TOR SRE ČET PET					
■V	94,8	15!	315	155	»5	15!	30g 1591,1	
					
11 HM*#*	26,6 n:	!9b	115	>8,2	115	!5£~li2	3,7
					
DAVKI / PO BESEDAH FINANČNEGA MINISTRA FANTOZZIJA IN PODTAJNIKA GIARDE
Soditi o uspehu davčnega konkordata je še prezgodaj
Davčni priliv v letošnjih prvih osmih mesecih se je zvišal za 8,5 odstotka
MINISTRSKI SVET
Rok za varnost pri delu podaljšan do 20. januarja
RIM - Na predlog ministra za delo Tiziana Trena je vlada na včerajšnjem zasedanju sklenila podaljšati rok, do katerega se morajo podjetja prilagoditi predpisom zakonskega odloka št. 626, ki določa norme za varnost na delovnih mestih. Rok bi bil moral zapasti v ponedeljek, 27. novembra, vlada pa ga je zdaj podaljšala do 20. januarja prihodnje leto. Kot znano, so podjetja oziroma njihova stanovska združenja že dalj Časa zahtevala podaljšanje tega roka, ker prilagajanje novim predpisom ni niti približno preprosto, povrhu pa zahteva v mnogih primerih tudi dodatne investicije. Ko je bilo na dlani, da veliko podjetij prvotnega roka objektivno ne bo moglo spoštovati, se je torej vlada zadnji hip le odločila, da ushši zahteve po podaljšanju časovnega termina.
Ministrski svet je včeraj sprejel še en ukrep, ki zadeva podjetja. Prižgal je namreč zeleno luc za ustanovitev seznama podjetij, ki ga bodo upravljale trgovinske zbornice prek svoje infor-matske družbe InfoCamere. Nov, kompjuterizirani register bo zajel vsa podjetja in družbe, vključno z obrtnimi in kmetijskimi. Doslej so seznam podjetij vodila sodišča, in to na papirju, kar je seveda onemogočalo preglednost in omejevalo pravico do legalne informacije o podjetjih.
RIM - Nobenega alarma zaradi davčnega konkordata, saj Italijani začenjajo plačevati, čeprav naj bi se večji del poravnav začel po 10. decembru. S to optimistično izjavo je finančni minister Augusto Fantozzi odgovoril na polemiko, ki so jo sprožile govorice, po katerih je množično davčni konkordat navrgel le drobtinico predvidenega doliva v državno blagajno. Vendar je minister tudi previdno dodal, da bo vlada v primeru, če konkordat ne bi izpolnil načrtovanega doliva, »skušala manjkajoča sredstva poiskati na pravičen in razmnen način«. Za tiste, ki se ne bodo odzvali na vabilo k poravnavati zaostalih davčnih obveznosti, pa Fantozzi obljublja, da ne bo »maščevalnih« ukrepov, čaprav se davčna uprava ne bo odpovedala »normalnim kontrolam«. »In ker vsi zahtevajo izboljšanje davčnega mehanizma,« dodaja finančni minister, »bodo tudi
kontrole bolj učinkovite.«
Fantozzijev opzimi-zem glede odziva na množični konkordat izvira iz ugotovitve, da Italijani plačujejo svoje obveznosti navadno tik pred zapadom roka, ki je v tem primeru 15. december. Podobnega mnenja je tudi podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda, ki je postavil retorično vprašanje, ali je kdo kdaj videl kakega Italijana, ki bi plačal davke mesec pred zapadom roka. »Videli boste, da bodo 14. decembra vrste za plačilo. Italijani bodo plačali,« je prepričan podtajnik, ki je tudi zanikal govorice, po katerih naj bi zakladno ministrstvo zajel pravi alarm zaradi neizpolnjenih pričakovanj o donosu davčnega konkordata.
Minister Fantozzi, ki je včeraj sodeloval na nekem posvetu o davčnem federalizmu, je govoril tudi o krajevnih davkih, ki jim utajevanje prav tako ne prizanaša.
Pri občinskem davku na nepremičnine (ICI) so utaje kar relevanten pojav, vendar bodo lahko občine z uvedbo decentraliziranega katastra v kratkem sposobne veliko učinkovitejšega nadzora. »Davčna uprava pravkar dokončuje letalske foto-gramske posnetke državnega ozemlja,« je izjavil minister »na katerih potem nepremičnine, ki so vpisane v katastrske knjige, pobarvamo rdeče. Videl sem nekaj posnetkov, na katerih kar 50 odstotkov nepremičnin ni bilo obarvanih. Rezultat je impresionanten.«
Nič manj razširjene niso nepravilnosti pri plačevanju davkov za odvoz odpadkov, zato vlada na osnovi pooblastila v finančnem zakonu pospešeno pripravlja katastrsko decentralizacijo, ki bi morala biti končana leta 1997. Decentriranje davčnega sistema je za Fantozzija splošno priznana potreba, vendar po njegovih besedah davčnega federalizma ne mo-
re biti brez dejanskega federalizma. Toda vlada se vseeno pospešeno pripravlja na decentralizacijo, v okviru katere bodo najprej ustanovljene deželne davčne ravni, nato pa še občinske. V ta namen je bila pri finančnem ministrstvu pred meseci ustanovljena posebna komisija, ki jo vodi nekdanji minister Franco Gallo in ki je za zdaj usmerjena k ustanovitvi samostojnega deželnega davka (ki naj bi nadomestil zdravstvene prispevke) in jim zagotovil del davčnega priliva od bencina. Za občine pa naj bi glavni vir davčnega dohodka ostale nepremičnine, čeprav je tudi temu področju namenjena temeljita preureditev.
Finančno ministrstvo je včeraj objavilo podatke, po katerih se je davčni priliv v letošnjih prvih osmih mesecih glede na enako obdobje lani zvišal za 8,5 odstotka. Dajatve na premoženje in dohodek so porasle za 6, 2 odstotka, takse in dajat-
ve na posle za 8,5, dajatve na proizvodnjo, na porabo in na carine za 11, 7, davki na monopol za 8,5, priliv od lota, loterij in drugih iger na srečo pa se je povišal za 8,8 odstotka. Ministrstvo je obenem sporočilo, da bo v prihodnjih dneh v distribuciji (tudi s časopisi) posebna brošura o množičnem davčnem konkordatu, v katero so njegovi tehniki strnili številne informacije za zainteresirane davkoplačevalce. Med njimi bo na primer seznam vseh »samopostrežnih davčnih okenc«, pri katerih bodo tisti davkoplačevalci, ki niso prejeli obrazca za konkordat, lahko z davčno izkaznico (»codi-ce fiscale«) dvignili njegovo kopijo.
Brošura je bila tiskana v nakladi pet milijonov izvodov in bo davkoplačevalcem na voljo brezplačno, ministrstvo pa še enkrat opozarja, da odziv na davčni konkordat ni obvezen, a je v interesu davkoplačevalca.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1995 in zapadlostjo 1. novembra
B Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. maja 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. novembra in 1. maja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
B Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
B Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 10,01%.
fl Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
B Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. novembra.
B Obveznice CCT se koristijo s 1. novembrom; ob vplačilu (1. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
B Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
B Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
B Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
Priprave za prodajo družbe ENELso pri koncu
RIM - Italijanskemu elektroenergetskemu sistemu so ure štete, kajti načrt za njegov preustroj in privatizacijo je pripravljen, njegovo izvajanje pa bo steklo v zelo kratkih rokih. Ministri za industrijo, proračun in zaklad, ki se ukvarjajo s to operacijo, ki bo odprla vrata konkurenci na tem občutljivem področju, so že končali delo in tako bo načrt za reorganizacijo elektroenergetskega sistema v prihodnjih dneh priromal na mizo vlade, od tam pa v pristojne parlamentarne komisije. Po 32 letih nacionalizacije in monopola Enela bo torej tudi Italija sprostila za sektor, k čemur jo med drugim silijo tudi normativi Evropske unije. Reorganizacija, v teku katere bo država prodala Enel, a bo ohranila nadzor nad njim, bo potekala v treh fazah in bo izvedena v dveh do treh letih.
Interpelacija in ovadba zaradi zvišanja bančnih obresti
RIM - Poslanca Severne lige Vito Gnutti in Mario Borghezio sta naslovila na predsednika vlade in zakladnega ministra Dinija interpelacijo, na državno pravobranilstvo v Rimu pa ovadbo zaradi zvišanja aktivnih bančnih obresti, do katerih je prišlo konec oktobra. Parlamentarca menita, da je do neutemeljenega zvišanja obresti prišlo na osnovi »protikonkurenčnega dogovora« med veliko skupino bank, ki jim je njihovo združenje ARI dalo vso potrebno potuho in kritje.
V ponedeljek bo država izvedla prvi odkup lastnih vrednotnic
RIM - Zaklad bo prihodnji ponedeljek izvedel prvo operacijo odkupa lastnih vrednotnic na trgu, tako imenovano »buy back«. To bo storil na kompetitivni dražbi pri Banki Italije, ki je rezervirana za specializirane posrednike državnih vrednotnic. Pivi buy back bo zadeval naslednje vrednotnice: BTP od 1.1.1992 do 1.1.1997, BTP od 1.1.1991 do 1.1.1998 in BTP od 19.3.1991 do 19.3.1998.
Birokracija še vedno glavni sovražnik podjetnikov
MILAN - Birokracija, odvečni predpisi in povsem nepotrebni postopki so Se vedno glavni sovražniki italijanskih podjetnikov, ki zahtevajo skrčenje števila pravil in zvišanje njihove kakovosti. Skratka, zavzemajo se za dosleden in učinkovit normativen okvir, kakor izhaja iz najnovejse sondaže milanske agencije Gruppo Class. Raziskava je zajela vzorec 200 podjetnikov s področja dela, finančnih storitev, ekoloških servisov in nepremičnin, vsem pa je bila skupna zelo izrazita potreba po večji neodvisnosti podjetja od javne uprave.
Italijansko združenje potrošnikov proslavlja 404etnico
RIM - Nacionalno združenje potrošnikov obhaja letos 40-letnico nastanka, saj je bilo ustanovljeno leta 1955, ko je kruh - po besedah predsednika organizacije Vincema Dona - stal 135 lir na kilogram. Avtobusna vozovnica je veljala 25 lir, olivno olje pa je bilo mogoče proizvajati iz mila in mesarskih ostankov, zato je združenje za zaščito potrošnika nastalo predvsem za boj proti ponarejanju živil.
KULTURA
Sobota, 25. novembra 1995
JUTRI NA SLOVENSKEM PROGRAMU RAI
KVARTET GM LETOS PRAZNUJE 10-LETNICO
Nasvidenje v naslednji vojni
Nasvidenje v naslednji vojni
Režija in scenarij: Zi-vojin Pavlovič. Fotografija: Tomislav Pinter. Scenografija: Mirko Lipužič. Glasba: Bojan Adamič. Montaža: Olga Skrigin. Kostumi: Irena Felicijan. Igrajo: Metod Pevec, Hans Christian Ble-ch, Boris Juh, Mijan Pužić, Tanja Poberznik, Ivo Ban, Jožica Avbelj, Janez Starina, Barbara Levstik, Zvone Hribar, Jože Hrovat. Produkcija: Viba film, Ljubljana, 1980.
Po Babičevi Veselici slovenski program RAI v Trstu nadaljuje svoje filmske večere. Jutri, v nedeljo ob 20.45 bo na sporedu film Nasvidenje v naslednji vojni režiserja Zivojina Pavloviča.
Zivojin Pavlovič je pred dvema letoma prišel v Trst, kjer je festival Alpe Adria Cinema predstavljal njegov zadnji film Dezerter, ambivalentno gledanje na začetek vojne na tleh bivše Jugoslavije z Rade-tom Serbedžijo, je bil posnet v tedaj komaj okupiranem Vukovarju. V Trst je zaradi embarga prišel po ovinkih. Prisotnost jugo-slovansko-srbskega filma je ostro obsodila hrvaška delegacija. Protest je dokazal motečo »upravičeno nestrpnost«	in
Pavlovičevo sklicevanje na kulturo kot preraščanje političnih in meddržavnih sporov je bilo Se bolj prepričljivo.
Drugo umetniško moč in odzivnost pa je vsekakor imel njegov prejšnji vojni film, Nasvidenje v naslednji vojni. Pred petnajstimi leti je Pavlovič v Sloveniji ekraniziral drugačen pogled na slovenski narodnoosvobodilni boj.
Zivojin Pavlovič je mojster jugoslovanskega črnega realizma, družbeno kri-
tične smeri, ki je znana pod imenom »črni val« in se začenja sredi šestdesetih let. Marsikateri njegov film je bil prepovedan, a vsako njegovo delo, literarno ali filmsko, je doživelo uspeh in odmev v celotni jugoslovanski javnosti. Čeprav neslovenec, »Jugoslovan« po pripadnosti in prepričanju, si je Pavlovič prislužil oznako, »najbolj slovenskega avtorja«, verjetno preprosto zato, ker motivom iz slovenske literature (Na kmetih Ivana Potrča in Menuet za kitaro Vitomila Zupana) dal prepričljivo in občutljivo filmsko podobo, vnesel tisti naturalizem,
Zivojin Pavlovič je prišel v Beograd iz malega mesta Sa-bac, kjer se je rodil leta 1933. Vpisal se je na likovno akademijo, in istega leta začel zahajati v beograjsko kinoteko, ki mu je postala osebna filmska akademija. V zgodnjih petdesetih letih mora na zdravljenje tuberkoloze na Golnik v Slovenijo, prisiljen se je odreči likovni praksi in usmeri se tudi v literaturo. Leta 1962 Pavlovič debitira v profesionalnem filmu: najprej kratkometražni filmi, potem pa sodeluje s svojim prispevkom v dveh omnibusih, Kaplje, Vode, Bojevniki ter Mesto. Pozneje se vrne v Slovenijo in tu posname tri slovenske filme, Rdeče klasje, Let mrtve ptice in Nasvidenje v naslednji vojni.
Filmografija celovečercev: Sovražnik (1965), Vrnitev (1966), Prebujanje podgan (1967), Ko bom mrtev in bel (1967), Zaseda (1969), Rdeče Klasje (1970), Let mrtve ptice (1973), Hajka (1977), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Vonj po telesu (1983), Pot v Katango (1987), Dezerter (1992).
tako značilen za film, ki je bil Slovencem nekam tuj. Njegov prvi slovenski film Rdeče Klasje je zgodba o povojni nasilni kolektivizaciji, Let mrtve ptice pa prekmurska črna drama o propadanju podeželskega
v~
# ' ,		
M	, -	- e ->	
		
: /		y§k

r
«0*
tl
Kader iz Pavlovčevega filma Nasvidenje v prihodnji vojnii
okolja., o ljubezni in smrti.
Nasvidenje v naslednji vojni je ena najmogočnejših in najpronicljivejših interpretacij slovenske narodno osvobodilne vojne (in ne samo slovenske) in Pavlovičev verjetno najbolj kompleksni projekt. Nikakor ni enoznačna partizanska »samurajka«, kakršnih je bilo veliko v jugoslovanskem filmu južnih republik, nasprotno.
Zgodba se začenja v Španiji, kjer nekdaj mladi partizan Berk obnavlja v spominih avtentično vzdušje tistih dni in razmišlja o tem skupaj s svojim priložnostnim sogovornikom Bittrom, bivšim vojakom nemške VVehrmacht na tleh Jugoslavije. Prikazujejo se nam spomini liberalnega individualista, sokola, ki svojo udeležbo v NOB ni pojmoval kot odrekanje lastnemu svobodnemu pogledu na svet. Postavljajo se vprašanja z zvezi s smiselnostjo vsakega osebnega početja, vsake zgodovine.
Naj nam bo dovoljeno, da ob tem filmu počastimo tudi spomin pred kratkim preminulega skladatelja in staroste slovenske filmske glasbe, Bojana Adamiča.
AleS Doktorič
Prijeten koncert z godalnim kvartetom
No sporedu Beethoven in Schumonn
Prejšnjo nedeljo je SKD Tabor predstavilo drugo »Glasbeno srečanje na Opčinah« iz letošnjega jesenskega niza. Na tem koncertu se je predstavil Godalni kvartet Glasbene matice, ki je že vrsto let stalen gost na Opčinah. Kvartet deluje pod pokroviteljstvom Glasbene matice in slavi letos okroglo deseto obletnico, saj je nastal ob koncu leta 1985. V tem desetletju delovanja je godalna skupina koncer tirala po Italiji, Sloveniji, Avstriji in nekdanji Sovjetski zvezi ter snemala za različne radijske in televizijske postaje. Na openskem koncertu se je godalna skupina predstavila z novo zasedbo, namesto Marka Bitežnika je namreč vstopil koprski violist Bogomir Petrač: ob Petraču so člani kvarteta še violinista Žarko Hrvatič in Stefano lob ter
violončelist Peter Filipčič.
Na koncertnem sporedu je bil najprej Kvartet v g-molu op.95 Ludvviga van Beethovna iz leta 1810. V tem delu je Beethoven že spretno izrabljal možnosti, ki jih ponuja godalna zasedba, saj je dunajski mojster že napisal deset kvartetov. V svoji stiristavčni obliki, ki je dokaj zahtevna za izvajalce, je Beethoven nakazal zelo resno in temno ozračje, katerega se je tržaški Godalni kvartet tudi držal.
Kvartet Glasbene matice je večkrat sodeloval tudi z mladimi obetavnimi solisti, kot npr. Miran Devetak, Marko Feri, itd. Na tem koncertu je sodeloval mladi slovenski pianist Aljoša Starc. To je glasbenik, ki je pred leti z odliko zaključil študij na konservatoriju "Tartini” pod mentorstvom Ravla
Kodriča in nato prejel tudi nagrado "A. Sancin” za najboljšo klavirsko diplomo v šolskem letu 1992-1993. Od tega leta dalje redno sodeluje na koncertnih sezonah Glasbene matice bodisi v komornih zasedbah bodisi kot solist. V zasedbi klavirskega kvinteta je številno občinstvo lahko sledilo kvintetu v S-duru op. 44 Roberta Schumanna. To delo, ki je nastalo leta 1842, je skladatelj posvetil priznani pianistki in svoji ženi Klari. Na openskem koncertu so izvedba tega dela in celotni spored doživela svoj kakovostni višek v tretjem stavku, in sicer v zagnanemu Scherzu.
Občinstvo je nasploš-no preživelo prijeten glasbeni popoldan, ki se je zaključil z glasbenim dodatkom in še z običajno zakusko.
Luisa Antoni
LIKOVNA UMETNOST / PORDENON
Prve Chagallove grafike in ilustracije Gogoljevega romana Mrtve duše
V pordenonski galeriji Sagittaria (Ul. Concordia) bodo od sobote, 2. decembra na ogled prve grafike in ilustracije, s katerimi je Marc Chagall opremil Gogoljeve Mrtve duše. Razstavo organizira center Centro iniziative culturah v sodelovanju z galerijo sodobne umetnosti Ruper-tinum iz Salzburga, odprta pa bo do 25. februarja naslednjega leta. Chagallova dela, ki jih bodo razstavili v Pordenonu, prihajajo iz omenjene avstrijske galerije, s katero so pordenonski razstavljala že pred leti navezali izredno plodne stike. Tokrat bo poudarek na začetni ustvarjalni dobi Marca Chagalla, za katero so značilne grafike, vendar tudi vinjete, razne »namenske« risbe in pa ilustracije slovitega Gogoljevega romana Mrtve duSe, ki so umetnika stale več let dela.
Klavirski duo Scano-Mattiotto
Glasbena ustanova Sonora, ki deluje že vrsto let predvsem na Tržaškem, je tudi letos uspešno izpeljala svojo koncertno sezono. Organizatorji teh glasbenih srečanj so se že od samih začetkov svojega delovanja odločili, da bodo omogočili dostop do koncertnega odra mladim glasbenikom in pa tistim poustvarjalcem, ki so vezani na naš prostor. Tako sta na zadnjem koncertu gostovala pianista Gui-do Scano in Claudia Mattiotto; oba glasbenika sta namreč vezana na Trst, saj je Scano že vrsto let docent klavirja na tržaškem konservatoriju »Tartini«, Claudia Mattiotto, ki je sicer njegova žena, pa se ukvarja z otroško didaktično metodo Dalcroze, iz katere je diplomirala na ameriški Manhattan School of Musič. Mattiottova je večkrat v Tr-
stu priredila tečaje za glasbene pedagoge prav iz tega didaktičnega načina poučevanja. Pianista sta pričela svoje sodelovanje leta 1984 z namenom, da predstavita repertoar za štiriročni klavir in da odkrivata nepoznane skladbe iz prejšnjih obdobij in iz sodobnosti. Tržaški koncert klavirskega dua je segel prav v tak repertoar, glasbenika sta tako predstavila več prvih skladb. Velik del skladb je časovno bil iz konca prejšnjega in začetek našega stoletja. Tako je številno občinstvo lahko sledilo delu »La Radieuse« ameriškega skladatelja Louisa M. Gottschalka; iz ameriškega glasbenega sveta je bil tudi Charles E. Ives s svojimi orgelskimi variacijami na znano temo »America«. Klavirski duo je odigral priredbo italijanskega mladega glasbenika Maura Ca-
stellanija, ki je te variacije iz orgelskega originala prepisal za štiriročni klavir. Koncert je dopolnilo še šest »Souvenir de la Russie«, delo nemškega komponista Johannesa Brahmsa. Te skladbe so bile sicer natisnjene pod psevdonimom G.W. Mark-sa, saj se je skladatelj verjetno zavedal, da nimajo globlje umetniške širine. Koncert sta izvajalca popestrila še s skladbo »Maria Isabella«, katero je Adolfo Berio (ded bolj znanega Luciana) posvetil bavarski princesi. Posebej velja še omeniti šest valčkov Paula Hindemitha, ki so izstopali zaradi svoje glasbene in umetniške vrednosti. Koncert se je zaključil z dolgotrajnim aplavzom občinstva, ki je nato lahko še sledilo dvem dodatkom koncertnemu sporedu.
L.A.
NOVICE
E; PIRAN / MINORITSKI SAMOSTAN
Idrijčani bodo še taborili	^	,	.
v Karigadorju	PflTCtflVfl rt OfrtllrtVi
IDRIJA - Idrijske tabornike iz rodu »Srebrnih kr-	PF! I W I
tov»je pred kratkim razveselila vest o vnovični	*
vzpostavitvi sodelovanja med občino Idrija in Br-	-	- a
tonigla. V slednjo spada priljubljeni kamp v Kari-
gadorju, kjer so še pred leti letovale skupine idrij-	V V IColllCrUU Ulutilli
skih tabornikov. Kot je po obisku v Istri povedal	■ ■ ■W»l	•wlwwl
idrijski Zupan Samo Bevk, naj bi kamp, ki meri	.
okrog 5 tisoč kvadratnih metrov, v njem pa je tudi	HCii IDI
nekaj zasilnih objektov, po zagotovilih tamkaj- g	7 J. rJ lTnnni
šnjih oblasti spet lahko uporabljali za taborjenje.	KOnČCIII ClO lQtO ZVU /
Kamp je v neposredni bližini plaže in nedaleč od
znanega letovišča »Ladin gaj«. Od leta 1965 je v	V avli občinske palače so včeraj odprli razstavo o prenovi
tamkajšnji zemljiški knjigi vpisan kot lastnina	II	minoritskega samostana v Piranu, ki jo je pripravil piranski
idrijske občine in spada v zazidalno območje. Na	|||	medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine,
tokratnem obisku so se predstavniki obeh občin	Na njej je prikazan idejni projekt, ki sta ga izdelala arhitekt Ju-
dogovorili za nadaljnje sodelovanje tudi na kul-	rij Sadar in študent arhitekture MilanTomac.
turnem, športnem in drugih področjih, v kratkem
pa bosta župana Samo Bevk in Tullio Femetich	P° teh načrtih bodo kom-	obstoja. Projekt je bil po be-
podpisala listino o dobrih namerah. (R. B.)	pleks minoritskega samo-	sedah avtorja zanimiv izziv
stana, enega najimenitnej- za arhitekta, ki je moral ob-Začela S© i© sanaciia	Ših med številnimi kultur- stoječo kompozicijo in pre-
.....	'	.	'	nimi spomeniki v mestu, plet prostorov preoblikovati
lanjSKega mostu	prenovili tako, da bodo v logično strukturo, ki bo
IDRIJA - Na idrijskem mostu, ki je zaradi dotraja-	ohranjene vse njegove kul- ustrezala prihodnjim potre-
nosti nosilnih stebrov že več mesecev zaprt za	turno-zgodovinske vredno- bam in namenom,
dvosmerni promet, so te dni začeli s pripravami ||| sli, hkrati pa bo prilagojen Red svetega Frančiška za začetek sanacije. V teku je še priprava celotne	sodobnim potrebam.	(minoriti)	je med vsemi naj-
gradbene dokumentacijom sanacija mostu ter gla-	Prenova je zastavljena ta- bolj odprt v družbeno okolje
vnega križišča ob vhodu v mesto, ki naj bi trajala	ko, da bodo vsa dela, vklju-	in prenova samostana bo da-
šest mesecev.Vrednost vseh del znaša okrog 200	Cno z restavratorskimi, kon-	la mestu ne samo polno
milijonov tolarjev, izvajalec pa bo ajdovsko Primo-	Cana do leta 2001, ko bo sa-	ovrednotenje tega kulturnega
rje. To naj bi vsa dela zaključilo do konca aprila	mostan slavil 700-letnico	spomenika, pač pa tudi kul-
prihodnje leto. V Času gradnje bo promet po mostu potekal enosmerno, po zagotovilih izvajalca pa §§§	--/VTAIE-Ž / D^CDCČCM A A PiM IA
bo le občasno moten s krajšimi zastoji. (R. B.)	OTALcZ / rkJorbohNA vczKAUNJA
za statut skoraj teto dm	Most čez Idrijco - življenjska
POSTOJNA - Občina Postojna je končno dobila sta- g iiiwwi	ta	p
hit. Občinskim svetnikom je v tretjem poskusu le	MMIfl 7QSAIkCI IVICI SOFA
uspelo izglasovati ta najpomembnejši občinski do-	MJM	M
kument, zanj pa je od 23 svetnikov glasovalo 17 gg Ce se v teh dneh pelje- na - zasidrali od 4 do 12 elanov sveta. Najbolj sporni določbi statuta, ki go-	niu po magistralki iz	metrov globoko. Izvajalec
vonta o soglasjih k izdajanju koncesijskih aktov m	||s::	|(irjj(, Cerknemu ali	del je Primorje iz Ajdov-
izvrševanju ustanoviteljskih pravic občme, zdaj do-	||	v nasprotno smerj bomo	SCine, most pa bo, Ce bo
loCata, da mora župan pred izdajo omenjenih aktov	prj Maruškovcu ob Idrij-	šlo vse po sreči, zgrajen v
imeti soglasje občinskega sveta. (M. G.)	cj opazili gradbišče, na	štirih mesecih. NajveCji
rtmiiruM n nnfnri It'rili r	katerem kljub zimi brni-	problem bo z denarjem,
w prenosu cenira IvailC	jo gradbeni stroji.	saj so za začetek zbrali
HO ObčifiO niso govorili	Delavci, italijanske fir- okrog sedem milijonov
r„~,nrTVATKTA r,	,	...	me Icop iz Vidma so pred tolarjev, celotna vrednost
POSTOJNA - O prenosu športno-rekreacijskega cen- ||| dnevi PzaCeli z utrjPva. j’kta je 22 milijo_
tra Kake, ki ga je podjetje Postojnska jama-tunzem	njem temeljev in Jtako Ev. Država jim je iz po-
izlocilo iz lastnmjenja m ga zeh prenesti na občmo,	||	^enovanim »zabijanjem	plavnih in demografskih
bodo svetniki govorih v nadaljevanju osme seje na-	||	ilotov<< skoraj ^ 're,	virov primaknila 3,8 mi-
slednji teden Ivhnuli četrtek namreč ta točka dne-	||	^ ne bi tam tudi	idrijska in cer.
vnega reda kljub peturnemu zasedanju m prišla na p	Magajneta, neu- kljanska občina pa 3. Tu-
vrsto. Naslednji teden pase bodo postojnski svetniki ||| Jmom d^aCina iz za. diJ	Masor in Ota-
spopadii tudi s težavami tamkajšnjega zdravstvene-	||| selkn ^asor ki si je vte.	Jeza. ki imajo svoja posega doma ki mu po besedah njegovega (hrektorja gro-	, y lavQ da je tEi za	stva onstran Idrijce, zbi-
zi razpad z.rad. vse hitrejšega m neusklajenega po-	»	„ebivalce na težko do-	rajo po svojih močeh,
deljevanja koncesij v osnovnem zdravstvu, o Čemer	*	stopnem bregu onstran	Morali bodo namreC, kot
smo že pisah. Dejstvo je namreč, da se zasebmštvo v	jjg	vendaile napočil	pravi Jože, sami zbrati
zdravstvu na Postojnskem zelo hitro razvija, ustre-	gg	eas>Jda jih most veže s	kar okrog 10 milijonov
znega dokumenta, ki bi doloCal pogoje m pravila na	g||	svetom Vztrajno trkanje	tolarjev. To pa ni mačji
tem področju ter tako zaščitil zdravstveni dom kot	gg	na razliCna vrata> e j.	kašelj za gtiri domačije z
javm zavod, pa še m. Kot kaze, pa je problematika	gg|	cev.mje delegatov zdaj že	nekaj nad 20 prebivalci,
zdravstva mnogo širša,gaj ima vedno večje težave	gg	bivše idrijske skupgCine	Pomoč so jim obljubila
111,1 Postojnska bohušmca za Zenske bolezni m po-	|g|	in neskonCne ure trdega	tudi podjetja, obrtniki,
radništvo. Dejstvo je, je bilo slišati na seji, da se naše	dela so končno obrodile	del investicije pa bo kre-
zdravstvo podira. Ce je temu tako, potem problemov §gg	sadove.	ditiral izvajalec. Obrniti
v občinskem svetu ne bodo mogli rešiti, dobro pa je, |j| »Skoda, da so prišli ta- pa se bo treba še na kada se z njuni vsaj seznanijo. (M. G.)	ko pozno,« pojasnjuje Jo-	kšen naslov, da bodo
I/.	že in se ozira čez Idrijco,	zbrali dovolj za nov most
usnovni SOI! Kutezevo	ko ga sprašujem, kako bo-	Cez Idrijco. Ta bo dolg 48
POdailli računalnik	do stroj spravili na to	metrov, širok 4,2 metra,
KUTE2EVO - Zavarovalnica Triglav - ObmoCna	str“’ Ce voda nar.aste' o ^
enota Postojna, je osnovni šoli Kuteževo v občini	• °n' i. d i •.
n- i n-	i • j -i ju p, i-i	raznih državnih službah najpomembnejši del ni-
Diraka Bistrica včeraj podarila sodoben računalnik.	gg	vzelo toiiko časa,	hove povezave s svetom.
Sola si je omenjeno danio pnslimla zato, ker je naj-	gg	^	^ |ahko z delom za„	p0tem jih Caka še dosto-
vecji delež učencev, zavarovanih pri te, zavaroval-	gg	Celi gele m zimo Te dni	pot do domačij, ki pa
mci, ravno na omenjem Soh. Na natečaju za največ	s0	zaCeli z utrjevanjem	jo bodo že sami uredili,
sklenjenih nezgodnih zavarovan, je sodelovalo 27	temeljeVi ki jjh bodo „ pravi jože iz Masor.
osnovnih šolraežanskega, cerkniškega, postojnskega gg odvisE od trdnosti tere-	Roman Bric
m ilirskobistnškega območja, torej območij, ki jih pokriva območna enota Triglava. Na osnovni šoli Kuteževo, ki jo obiskuje 110 učencev, sicer še nimajo računalniške učilnice, upajo pa, da bodo do nje morda prišU že v naslednjih letih. Pričakujejo, da bodo prihodnjo pomlad začeli z dozidavo šolske stavbe, ki je že pred Časom postala pretesna. Njeni učenci pa že zdaj obiskujejo računalniški krožek v eni od ilirskobistriških osnovnih šol. (M. G.)
Osmi Čufarjevi dnevi
JESENICE - S slavnostnim nagovorom akademika Cirila Zlobca so se včeraj v gledališču Toneta Čufarja zaCeli 8. tradicionalni Čufarjevi dnevi, ki bodo letos še posebej slovesni. Domače gledališče Toneta Čufarja namreč praznuje 50-letnico delovanja, mineva pa tudi 90 let od rojstva jeseniškega dramatika, po katerem se gledališče imenuje. V prihodnjem tednu se bo v gledališču Toneta Čufarja zvrstilo sedem predstav domačih in gostujočih igralcev, v sredo bo zelo pestro v lutkovnem gledališču na Hrušici, dve predstavi pa bosta tudi v dvorani na Breznici in Dovjem. Čufarjevi dnevi se bodo končali prihodnji petek s slovesno podelitvijo jubilejnih Linhartovih značk. (M. F.)	Kljub mrazu gradbeni stroji neutrudno brnijo (Foto: Roman Bric)
Samostan bo postal kulturno in duhovno središče mesta (Foto: Zdravko Primožič / FPA)
turno središče, ki bo obogatilo življenje mesta.
Piranska občina vsekakor zasluži pohvalo, ker je denacionalizacijski zahtevek minoritov obravnavala z naklonjenostjo. Resno se je zavzela za to, da je bil uspešno izpeljan, Čeprav je bilo to povezano tudi z velikimi stroški. V prostorih samostana je bil namreč nameščen mestni arhiv, za katerega so
morali zagotoviti druge prostore in so ga nedavno izselili. V samostanskem kompleksu pa je še vedno srednja zdravstvena šola, ki se bo po pogodbi z ministrstvom za šolstvo izselila v letu 1998.
Čeprav bo priprava izvedbenih načrtov še dolga, so se v kompleksu že lotili dela. Z udarniškim delom patrov in vernikov so že porusih nekatere dele samostana, v dveh
letih pa naj bi bila končana prva laza preureditvenih del. Takrat bodo odprti pinakoteko, v kateri bodo javnosti predstavljeni umetnostni zakladi samostana. Med temi žal ne bo znamenite Carpac-ciove stike Madonna s svetniki, ki je bila narejena prav za ta samostan in je bila v njem od leta 1518 do leta 1940, ko so jo odnesti v Italijo...
Boris Vuk
Igranje s potrpežljivostjo svetnikov
Občinska uprava na vprašanja noče odgovarjati pisno
Da se upravne enote obnašajo kot »male muslimanska verska skupnost že vložila
državice«, varno skrite pred roko državnega nadzora, obenem pa nedotakljive pred lokalnimi skupnostmi, je velikokrat slišati. Nekateri župani in obdnski svetniki se pogosto pritožujejo nad njihovo arogantnostjo in brezbrižnostjo, čeprav je sodelovanje med upravno enoto in lokalnimi skupnostmi zapisano v zakonu.
Sosveti načelnikov upravnih enot, v katere so občinski sveti imenovati predstavnike občin, naj bi namreč obravnavali vsa vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje nalog upravne enote, predstavniki občin pa naj bi načelnikom dajati tudi mnenja in predloge. Kaže pa, da so v postojnski upravni enoti ta zakonska določila vzeti kar preveč dobesedno. Na predzadnji seji postojnskega občinskega sveta so svetniki med številnimi vprašanji, ki jih vsak mesec zastavljajo Zupanu. preko njega tudi drugim različnim občinskim in državnim službam, javnim zavodom, podjetjem in ustanovam, zastavili tudi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na upravno enoto Postojna. Slo je za pobudo, naj se načelnika opozori na neustrezen način dela v nekaterih njegovih resorjih in kršenje določb nekaterih zakonov, npr. o obrtnih dovoljenjih, obratovalnem času itd. Od upravne enote so želeli tudi izvedeti, ati je
vlogo za odprtje molilnice v Rakitniku, zastavili pa so Se nekaj drugih vprašanj. Odgovor, ki so ga dobili zadnji hip, je bil kratek in jedrnat. V njem jih načelnik upravne enote Franc Tomažič obvešča, »da so o odgovorih na vprašanja in pobudi obširno razpravljati na seji sosveta, v katerega je občinski svet imenoval tudi svoja predstavnika ». O vsebini in sklepih pogovorov pa niti besedice. Namesto tega ob koncu sledi nekakšen poduk, da bodo tak način obravnave vseh svetniških vprašanji ohranili tudi vnaprej, zato svetnike prosijo, da to upoštevajo pri svoji metodi dela. Tako torej: v so-„ svetu so o vprašanjih razpravljati in s tem je tudi upravna enota svojo zakonsko obveznost do občine izpolnila. To, da bi jim odgovore posredovala na papirju, kot to počenjajo vsi drugi (celo ministrstva in ostati državni organi), pa jim očitno ne pride niti na misel. Nekateri svetniki so ob tem obstali odprtih ust, saj takšne ignorance niso pričakovali. Da bi izvedeli, kaj so na njihova vprašanja porekli v upravni enoti, bodo namreč morali na naslednjo sejo povabiti omenjena predstavnika, ki bosta svetnikom ustno poročala o tem, kaj so povedati gospodje iz upravne enote...
Mateja Godejša
KRANJSKA GORA / SEJA OBČINSKEGA SVETA,
Za varnost je dobro poskrbljeno
Člani civilne zaščite in gasilskih društev so dobro usposobljeni
Svetniki občine Kranjska Gora so na zadnji seji največ pozornosti namenili varnostni oceni razmer v občini v prvih de-
setih letošnjih mesecih. Ugotovili so, da so člani civilne zaščite in gasilska društva dobro usposobljeni, težave so le z opremo.
Zato naj bi posebna komisija v prihodnjem tednu pregledala opremljenost gasilskih društev občine in ugotovila, kaj kje manjka. Da so gasilska društva občine Kranjska Gora res dobro pripravljena, dokazuje tudi gašenje letošnjega naj-veCjega požara v Ratečah, vendar bo treba v prihodnje, kot so ugotavljati na seji, nujno rešiti problem avtomatskega alarmiranja v društvih. Trenutno na Jesenicah poteka teCaj za nižje gasilske Častnike, s katerim bodo po vsej verjetnosti pridobili približno 15 novih gasilcev. Svoje poročilo o varnosti je podal tudi komandir postaje kranjskogorske mejne policije Boštjan Pristavec. V prvih desetih
mesecih letos so obravnavali 58 kaznivih dejanj, ki so jih raziskali 66-odsto-tno, zgodilo se je 61 prometnih nezgod, v katerih sta dve osebi umrli, dve sta biti huje, tri pa lažje ranjene. Prišlo je tudi do 58 kršitev javnega reda in nuni. Kar zadeva problematiko mamil, so prejeti veliko informacij, vendar zaradi omejenih pooblastil niso mogli ukrepati tako, kot bi si želeti. Zelo se je povečalo število ilegalnih prehodov čez državno mejo. Kot je ugotovil komandir Pristavec, število kaznivih dejanj rahlo upada, vendar to nikakor ne pomeni, da so lahko s položajem zadovoljni. Letos jih caka še nekaj pomembnih nalog-Pripravili bodo tudi tekmovanji v Planici in Podkorenu, zelo pestro pa je ponavadi med novoletnimi prazniki.
Mateja Faletič
Poklic, kjer lahko dobile za uro dela 200 tisoč tolarjev
Notarska tarifa ruši razmerja med javnimi poklici
LJUBLJANA - V zvezi s cenami notarskih storitev je bilo v zadnjem Času dvignjenega precej prahu. Veliko uporabnikov notariata, javne službe ponovno vzpostavljene po petdesetih letih, meni, da so cene uslug, Id jih zaračunavajo notarji, hudo pretirane. Zato smo se odločili, da bolj podrobno pogledamo notarsko tarifo, objavljeno v Uradnem listu 28/95, ki jo je sprejela Notarska zbornica Slovenije, in da jo tam, kjer se da, primerjamo z odvetniško tarifo, objavljeno v Uradnem listu 7/95, ki jo je sprejela Odvetniška zbornica Slovenije.
Notarska tarifa številka ena določa pristojbine notarjev na podlagi vrednosti predmeta notarskih listin. Vrednosti so izražene v točkah, ena točka pa je vredna 66,5 tolarja. Enako vrednost ima tudi točka v odvetniški tarifi. Po pregledu razpredelnic takoj opazimo razliko v številu toCk, ki določajo pristojbino za notarja oziroma nagrado za odvetnika. Notarjeva pristojbina je za tretjino višja od nagrade odvetnika, ki jo ta prejrfie za sestavo listine ob predpostavki, da je vrednost predmeta enaka. Ali drugače, Ce notar sestavi listino, na kateri je vrednost predmeta med 100 tisoč in 120 tisoč točk (6.650.tisoč do 7.980 tisoč tolarjev), mu pripada pristojbina v vrednosti 1.500 točk (99.750 tolarjev). Ce enako listino sestavi odvetnik, mu pripada nagrada v vrednosti tisoč točk (66.500 tolarjev). Stranka mora to listino oziroma podpis overiti pri notarju, za kar bo pri omenjeni vrednosti predmeta, navedenega v listini, notarju odštela še 9.975 tolarjev. Torej bi bil skupni znesek za opravlje-
no storitev pri notarju 99.750 tolarjev, pri odvetniku, vključno s stroški overitve pri notarju, pa bi cena storitve znašala 76.475 tolarjev ali 23.275 tolarjev manj.
Precej pripomb je slišati predvsem na račun izredno visokih pristojbin za overitev podpisa. Tako boste v primeru overitve podpisa na listini, v kateri je navedena vrednost predmeta med 70 in 100 tisoč točkami (oziroma med 4.655 tisoC in 6.650 tisoC tolarjev), plačali notarju za nekaj minut dela 8.312, 5 tolarjev. Seveda gre tudi za mnogo višje zneske. Tako se, na primer, odmeri pristojbina notarja za sodelovanje na skupščini delniške družbe in sestavo notarskega zapisnika glede na vrednost osnovnega kapitala družbe. Ce je vrednost osnovnega kapitala družbe 480 tisoč točk ali več (31.920 tisoC in veC tolarjev), pripada notarju pristojbina v vrednosti tri tisoC točk (199.500 tolarjev). Znani so primeri, ko je notar sestavil takšen zapisnik v slabi uri. Za primerjavo: na ta naCin lahko notar za storitev, ki je pravilo-
Obstaja mehanizem, ki SCiti uporabnike notarjevih storitev. Na zahtevo stranke je notar dolžan izdati specificiran raCun. V primeru, da se uporabnik ne strinja s ceno, ki jo je zaračunal notar za opravljeno delo, ali da ima kakršne koli pomisleke glede notarjevega dela, ima po 21. členu notarske tarife možnost zahtevati mimo poravnavo pri izvršnem odbora Notarske zbornice Slovenije. Ce do poravnave ne pride, se spor rešuje po sodni poti. V primera, da notar ni ravnal po zakonu, se proti njemu sproži disciplinski postopek, ki je določen z zakonom.
ma šablonizirana (zapisniki skupščin delniških družb se bistveno ne razlikujejo med seboj in tovrstne »klišeje« je mogoCe brez težav preprosto kupiti na ustreznem trgu) in za katero pravzaprav ne potrebuje resnega truda, zasluži toliko, kolikor zasluži sodnik višjega sodišča za ves mesec trdega in nehvaležnega dela!
Podpredsednik Notarske
česar je po drugi strani dražja od zasebne listine.
Ali so torej cene storitev, ki jih opravljajo notarji, res previsoke? Ko smo vprašali notarje, so rekli, da ne. Drugačnega mnenja so odvetniki, ki menijo, da so te storitve občutno predrage, saj po njihovem mnenju ustvarjajo prevelika nesorazmerja med poklici, za katere je potrebna
mer je porušila razmerja med posameznimi javnimi poklici, nekatere od teh, denimo sodniškega, na ta naCin celo statusno, finančno in moralno degradirala.
Res je, da so notariati nove službe, ki jih bo treba šele postaviti v normalnejše finančne okvire. Toda koliko časa bo to trajalo?
Bernard Pesjak
Zaradi plač notarjev se najbolj pritožujejo sodniki
zbornice Slovenije Jože Der-novšek sicer priznava, da so nekatere storitve danes res dražje kot so bile, ko smo jih urejali na občinah, vendar dodaja, da so druge zato cenejše, prav tako pa meni, da je čakalna doba za overitev listine danes mnogo krajša kot nekoč.
Uvedba notariatov po mnenju Jožeta Drnovška pomeni kakovosten dvig storitev, ki so bile prej v pristojnosti občin. Notarska listina je namreC ob soglasju strank neposredno izvršljiva, zagotavlja večjo pravno varnost, zaradi
enaka izobrazba. Se v najslabšem položaju so sodniki, iz katerih je izšlo kar nekaj današnjih notarjev, očitno tudi zaradi bistveno boljšega zaslužka, ki jim ga nudi nova služba. Uporabniki notarjevih storitev so prepričani, da so cene njihovih storitev previsoke.
Ob nespornih prednostih, ki jih prinaša ponovna uvedba notariata, še vedno ostaja vprašanje, ah ni država s tem uvedla monopolni javni poklic, ki v mnogih primerih za izjemno malo dela prinaša izjemno visoke zaslužke, s Ci-
Notariat je javna služba, Id jo ureja zakon. Notar pa je svoboden poklic, ki se opravlja samostojno v skladu z zakonom. Pogoji za opravljanje dela notarja so naslednji: končana pravna fakulteta, opravljen državni pravniški izpit, pet let delovnih izkušenj'z enoletno prakso na sodišču pri odvetniku ah javnem pravobranilcu (po letu 1997 dodatni dve leti prakse pri notarju), kandidat pa mora biti vreden tudi javnega zaupanja, kar preverijo pristojni organi
POMOČ MLADIM V STISKI
Svetovanje kot kurativa
Mladi potrebujejo nasvete za svoje odločitve
LJUBLJANA - Ta teden na Bledu poteka zasedanje generalne skupštine evropskega združenja za informiranje in svetovanje mladih. V združenje je bilo te dni sprejeto tudi pred dvema mesecema ustanovljeno slovensko Mladinsko infor-mativno-svetovalno sredi-SCe (MISS).
O njegovem pomenu za Slovenijo in o mladinskem svetovanju ter informiranju so govorili na včerajšnji okrogli mizi v Cankarjevem domu. Vodja MISS Ljubo Raičevic je povedal, da bo središče predvsem koordiniralo vse vire in posrednike informacij za mlade. Vesna Leskovšek, vodja centra za pomoč mladim, je na osnovi petletnih izkušenj delovanja v centru ugotovila, da je treba svetovanje razdeliti na pomoč mladim in za mlade. Mnogokrat namreč po informacije ne pridejo mladi sami, ampak jih zanje iščejo njihovi starSi ah učitelji. Njihove definicije problema se včasih zelo razlikujejo od
problema, ki dejansko muči mladostnika. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Bojan Dekleva je opozoril, da je program MISS zastavljen dobro, vendar bodo načrtovane dejavnosti zaživele le ob pomoči države. Boris Tomašič, član komisije, ki je pripravila načrt informiranja mladih, je predlagal nepo-srednejši odnos do mladih: namesto da jih svetovalci pričakujejo na svojih delovnih mestih, naj raje pridejo pred*šole in tja, kjer se mladi zbirajo. Državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Anka Osterman je dejala, da mladi lahko veliko informacij o stvareh, ki jih zanimajo dobijo na 58 uradih za delo povsod po Sloveniji. Sanja Vraber, strokovna sodelavka vladnega urada za mladino, je odvrnila, da je pri nas sicer veliko informacijsko-sve-tovalnih servisov, ki mladim omogočajo razvoj osebne neodvisnosti, da pa niso povezani v učinkovito mrežo.
Sergeja Sirca
STRANKE / SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Podpirajo zahteve sindikata zdravnikov
Še naprej se bodo zavzemali za revizijo državljanstev
LJUBLJANA - Slovenska ljudska stranka podpira zahteve sindikata zdravnikov FIDES in meni, da so njihove zahteve upravičene in utemeljene. Na včerajšnji novinarski konferenci stranke je predstavnik skupine za zdravstvo v programskem svetu SLS dr. Marjan Jereb dejal, da se stanje v slovenskem zdravstvu slabša.
To se dogaja kljub temu, da imajo tako zdravniki kot medicinske sestre in drugo osebje dovolj znanja in volje do dela. Vendar veliko oviro po njegovem mnenju predstavljajo vodstva zdravstvenih organizacij, ki podcenjujejo njihovo delo in birokratsko posegajo v njihove odnose z bolniki. Za izboljšanje razmer v slovenskem zdravstvu je po njegovem mnenju treha povrniti ugled zdravnikom in sestram, dvigniti njihov socialni in materialni status in ne nazadnje ponovno povrniti samostojnost pri izvrševanju zdravniškega poklica. Istočasno pa
je treba zaCeti s prenovo sistema izobraževanja v medicini, in sicer ne z vzgojo k poslušnosti in slepemu sledenju preživelih doktrin in predpisov, pač pa z vzgojo k samostojnemu in odgovornemu delu, učenju, izpolnjevanju in raziskovanju.
Janez Podobnik, poslanec SLS, je spregovoril tudi o odločitvi ustavnega sodišča glede ustavnosti pobude za odvzem državljanstev. Dejal je, da odločbo sprejemajo, vendar pa se bodo še naprej zavzemali za revizijo državljanstev, pridobljenih na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu. Menijo, da je
revizija edini način, da se na področju državljanstva vzpostavi red in da slovensko državljanstvo postane vrednota, ki bo temeljila na spoštovanju slovenske kulture, jezika in tradicije. Pričakujejo, da bosta vlada in državni zbor vzpostavila pogoje za revizijo, s katero bi se lahko odvzelo državljanstvo vsem tistim, M se ukvarjajo s kriminalom ah pa so se boriti in delovati proti slovenski osamosvojitvi.
Glede najnovejšega predloga krščanske demokracije za razpis predčasnih parlamentarnih volitev pa je Podobnik dejal, da pobudo podpirajo, in sicer predvsem zaradi popolnega zastoja na področju zunanje politike ter zaradi negativnih trendov, ki vladajo na področju gospodarstva.
Vesna Vukovič
Vsega je kriv obrestno obrestni račun
Peter Božic
Človeku se na svetu zgodi marsikaj hudega in Ce si predvojna generacija, nisi imel oblasti Partije za nekaj najhujšega, kar lahko doživi Človek. Zase dobro vem, da ni bilo težje življenjske preizkušnje, kot je bil obrestno obrestni raCun, zaradi katerega sem prišel skoraj do popravnega izpita. Hvalabogu me je pred njim rešila izključitev iz gimnazije zaradi političnih red, tako da lahko reCem, da mi je Partija pri tem pomagala. Zal le začasno, saj ko sem kasneje maturiral, me je tam spet Čakal prekleti obrestno obrestni raCun. Takrat se mi seveda ni niti sanjalo, da bo nekoč moja država imela podobne in še hujše probleme z obrestnimi merami. Pa jo dobro razumem, državo namreč, saj se tudi meni. Čeprav sem že v letih, pogosto sanja, da spet delam maturo iz obrestno obrestnega raCuna. Tako kot še vedno ne razumem tistega računa, tudi ne razumem, kaj je tako narobe z janževcem z Janže-vega vrha, da izvozniki zanj potrebujejo neke posebne obrestne mere. Ali Parižani najprej pogledajo na nalepko ali ima chardonnay iz Slovenskih goric pravo obrestno mero? Ga potem vrnejo gostilničarju, Ce mera ni prava? Ce je res tako, potem imamo še srečo s slovenskimi pivci in pijanci, ki jih obrestna mera pri pitju Cisto nič ne zanima.
Skratka, doslej sem bil prepričan, da je izvoz odvisen predvsem od proizvodnih stroškov, velikosti režije na enoto proizvoda, kakovosti, menedžerskih sposobnosti pri odkrivanju novih trgov in Cisto na koncu od sposobnosti države, da s svetom vzpostavlja takšne politične odnose, ki ustrezajo njenim gospodarskim potrebam. Obrestne mere pa se mi zdijo navadno Čarovništvo, ki na trgu zaleže toliko kot aspirin.
Prepričan pa sem, da obrestne mere še kako pomagajo našim političnim strankam pri izvozu elanov iz ene stranke v drugo, na primer iz SKD v SDSS. Menim, da Marjan Vidmar ni bil ravno poceni, saj je imela Ljubljana z njim ogromne stroške. Rupel trdi, da je Vidmar v mestni proračun izvrtal tako veliko luknjo, da je zdaj za nekaj sto milijonov manj denarja za kulturo. Treba bi bilo vprašati obe stranki, SKD in SLS, ki sta v SDSS uspešno izvozili vsaka po tretjino svojih elanov, kakšno obrestno mero sta uveljavljali pri tako uspešnem izvozu, kakšna je bila kakovost izvoženega blaga in s kakšno proizvodnjo se pride do tako fundamentalne kakovosti. Pa seveda tudi to, zakaj se je tako uspešen izvoz nenadoma ustavil in sedaj grozijo Janši - kot mi je strogo zaupno povedal eden od raziskovalcev FDV - enaki izgledi kot gospodarstvu. Povsod se kažejo znaki nazadovanja in ustavljata se tako rast kot izvoz.
Iluzija, da bodo stranke, desne in levosredinske, osvojile trge brez novih proizvodov in novih idej, je enaka iluziji izvoznih gospodarstvenikov. Se dobro, da imamo vsi na razpolago Partijo, ki je kriva tudi tega, da se nikoli nisem naučil obrestno obrestnega računa. Kot obdolženka je še toliko bolj priročna, ker kaže, da nikoli nihče ni bil v njej, saj jo najbolj obtožujejo prav tisti, za katere smo napačno mislili, da so bili sami nekoč zagrizeni partijci. Morda pa je bila le nočna mora?
Od 1. maja posebni dodatek za nego hudo bolnega otroka
LJUBLJANA - Odbor DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je včeraj obravnaval predlog sprememb zakona o družinskih prejemkih, Id je v hitrem postopku in ga bodo poslanci predvidoma sprejeli prihodnji torek.
Spremembe zakona zadevajo sprejetje tako imenovanega selektivnega otroškega dodatka. Tako bo iz proračuna v prihodnjem letu 21,289 milijard tolarjev namenjeno otrokom, starim do 15 oziroma do 26 let, če se redno šolajo. Odbor je včeraj podprl predlog vlade. Ta povzema predlog Danice Simšič, ki uvaja dodatek za nego otroka. To je denarni dodatek za nego, ki se izplačuje enemu od staršev hudo bolnega otroka ali otroka s telesno prizadetostjo ali z motnjami v duševnem razvoju do 18. leta. Dodatek ne pripada tistim otrokom, M so v zavoda Dodatek za nego otroka se prične uveljavljati s 1. majem prihodnjega leta Ce bo ta predlog podprl tudi državni zbor, bo to pomenilo tudi, da se bo znižalo število vseh otrok, ki bodo prejemali selektivni otroški dodatek. Tako zgornji prag upravičenčev, M bodo prejemati otroški dodatek, ne bo več 130 odstotkov povprečne plače na družinskega elana, pač pa bo po novem 110 odstotkov povprečne place. Ce bi gledali obdobje prvih devetih letošnjih mesecev, bi to pomenilo, da so dodatka upravičeni vsi tisti otroci, kjer dohodek na dru- ' žinskega dana ne presega hmto 121 tisoC tolarjev. (MB.)
VIDEO / DIALEKTOLOGIJA IN ETNOLOGIJA
FILM / RECENZIJA FILMA APOLLO 13
LJUBLJANA - Dr. Herta Maurer Lausegger, slavistka, zaposlena na Institutu za slavistiko v Celovcu, je v Četrtek v Slovenskem etnografskem muzeju predstavila dve videokaseti: »Narečje pod VrtaCo. Mlini in žage« in »Barbara, Lucija, pomoj...« na katerih je ob etnološki tematiki zabeležila dve različni koroški narečji.
Pobudnik projekta »Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem« v okviru Inštituta za slavistiko pri celovški univerzi je bil že leta 1984 prof.dr.Gerhard Neweklowsky, v začetku leta 1994 pa je vodenje projekta prevzela dr. Lauseggerje-va. Odločitev, da se zapisa koroške govorice, ki izginja z umiranjem narečnih govorcev, loti na nov naCin, to je z videokamero, je nastala iz veC razlogov. Združila je svoje dolgoletne izkušnje s terenskim delom na jezikovno mešanem ozemlju Koroške in možnost sodelovanja z Institutom za medijsko komunikacijo pri celovški univerzi. Projekt sta finančno podprla Urad koroške deželne vlade in Raziskovalna komisija Univerze v Celovcu. V seriji »NareCne dokumen-
tacije« pa Institut za slavistiko ob filmski dokumentaciji izdaja še broširano prilogo, ki vsebuje podatke o informatorjih, kratke pripombe o nastanku filma in narečno besedilo v fonološki transkripciji s prevodom v slovenščino ali nemščino.
V videofilmu Narečje pod VrtaCo. Mlini in žage je avtorica s pomočjo snemalca E. Mattersdorferja zabeležila rožansko narečje starejših prebivalcev Podna, kraja pod VrtaCo, ki so pripovedovali o delu mlinarjev in žagarjev. O nekoč bogatem strokovnem izrazju o delu, orodju in načinu življenja mlinarjev in žagarjev, ki so bili stoletja del vaškega vsakdana, lahko danes pripoveduje le še peščica najstarejših prebivalcev.
Videofilm o starem vo-
w
dnem mlinu Barbara, Lucija, pomoj..., je obenem prispevek k 1100 letnici prve pisne omembe Djekš, kraja, ki leži na južnem pobočju Svinske planine, nekaj kilometrov severno od Velikovca. Obnovitev Gutsmanove-ga mlina, edinega, ki v teh, za pridelavo žit ugodnih krajih, še obratuje, je obenem za nekaj Časa podaljšala ohranitev strokovnega narečnega izrazja med ljudmi v vasi.
Dr. Laussegerjeva se je pri dokumentiranju narečnega govora z videokamero odločila za etnološko tematiko, ker je ta po njenem mnenju najbližje starejšim ljudem, iz tega razloga pa omogoči ugodno govorno situacijo. Obenem tudi ne dokumentira le narečnega govora, ampak tudi materialno kulturo samo. Nenazadnje daje govor, združen s filmsko podobo, uvid v celotni situacijski kontekst, ki na ta način razširi polje raziskovanja in ga ne omeji le na dialektologijo in etnologijo.
Irena Destovnik
Ožekarjeva žaga v Podnu, Rož na Koroškem (Foto: H. Lausegger)
NOVO NA ODRU
Michael Ende: Čarobni napoj
Po otroškem romanu priredil in napisal	znanega pisca za mladino Michaela Ende-
dramaturgijo Janez Vencelj, režija Aleš No-	ja, pri nas poznanega še po knjigah Momo
vak, scenografija Izidor Kreitner, kostumi	in Neskončna zgodba. Pisateljeva dela so
Stanka Vauda, izvirna glasba Drago Ivanu-	prevedena v več kot trideset jezikov. Za to
sa. Igrajo Drago Kastelic, Jana Šmid, Zvone	uprizoritev je značilna mlada ekipa, saj na-
Agrež, Stane Potisk, Gorazd Logar k. g., Slo-	stopata Janez Vencelj in Aleš Novak (še
vensko ljudsko gledališče Celje, premiera	študent na AGRFTV) prvič kot ustvarjalca
bo jutri ob 16.00 uri na velikem odru	predstav za otroke. V igralski ekipi se bodo
Gledališče Celje vsako leto posveti eno svo-	predstavili igralci, katerih značilnost je, da
jih predstav otrokom. Letos je to predstava	so se v preteklih sezonah odlikovali pri
Čarobni napoj, ki so jo priredili po knjigi	kreiranju otroških vlog.	(K. Z.)
Drago Kastelic in Jana Šmid v predstavi Čarobni napoj
Človeška drama, ne tehnološki triler
Bill Paxton, Tom Hanks, Gary Siniše in Kevin Bacon
LJUBLJANA - »Te mar primerjam naj s pomladnim dnem?« spraSuje Shakespeare v svojem 18. sonetu temno damo. In kvečjemu lepoti, popolnosti pomladnega dne lahko primerjamo Apollo 13, drugi najbolj gledani film letošnjega poletja v ZDA.
Najprej nekaj razčistimo: pisanje o tem, kako bo Tom Hanks dobil tretjega zaporednega oskarja (po Philadelphiji in For-restu Gumpu) je na bolj trhlih nogah.
Tom je sicer vlogo Jima Lovella, poveljnika vesoljskega plovila Apollo 13, odigral brezhibno. Zakopal se je globoko v Lovellovo psiho in ga predstavil kompleksno kot moža z neverjetno ambicijo, ki je vedno prvi na bojnem polju, a tudi kot moža, neverjetno nežnega do svoje družine in prijateljev. Znal je ujeti junaštvo, modrost in trezno glavo, ko se je Lovell soočil z možnostjo, da bo skupaj s svojima prijateljema Fredom Haisom (Paxton) in Jackom Swei-gertom (Kevin Bacon) za vedno plul po vesolju. Kar pa mnogi pozabijo povedati oziroma pohvaliti, so Hanksovi soigralci. Apollo 13 je namreč izrazito »te-amski« film, kjer je Hanks samo en člen verige posameznikov, ki so se bojevali za preživetje posadke Apoll 13. Tako kot Hanks sta prepričljiva tudi druga dva vesoljska brodolomca - Paxton in Bacon, ter člani nadzornega centra v Houstonu. Ti so si z idejami, ki so deževale hitreje od sve-
tlobne hitrosti, z nadčloveško vzdržljivostjo in strupeno natančnostjo prizadevali izgubljeno trojico iz vesolja varno spraviti nazaj na Zemljo. V nadzornem svetu je naravnost fenomenalen Ed Harris (le zakaj so mu nalepili lasni vložek, saj je tudi s plešo Cisto seksi?) in verjetno si lahko poleg Hanksa obeta vsaj nominacijo za oskarja. Nominacije si lahko obetajo še režiser Hovvard in elani tehnične ekipe (snemalec, zvoCni tehniki, montažerji).
Film in njegovi junaki imajo dušo, so ljudje iz mesa in krvi, ki so znali v najbolj kritičnem trenutku dati vse od sebe. Apollo 13 je prava hvalnica prijateljstva, pristnih, globokih vezi med ljudmi, dejstva, da požrtvovalnost lahko dela čudeže in ji je skoraj težko postaviti mejo. Apollo 13 ni nikakršen tehnološki triler, ampak vznemirljiva človeška drama. V njem ni nobene znanstvenofantastične latovščine (po resničnih dogodkih posnet film paC ni znanstvena fantastika), vsebuje pa nekaj znanstvene govorice, ki pa jo gledalec sprejme brez težav, saj niti ne utegne razmišljati o njej.
Kot nam pripoveduje zgodovina, je Apollo 13 poletel 11. aprila 1970. Po dveh tretjin Ji poti do Lune so zaradi eksplozije enega od rezervoarjev kisika Lovell, Haise in Swei-gert izgubili nadzor nad plovilom in zaceli izgubljati kisik in energijo. Sest dni je celoten ameriški narod in precejšen del sveta spremljal grozljive novice o treh možeh, ki jim je v srhljivi, tuji, temni atmosferi vesolja hitro zmanjkovalo kisika in jim je obenem grozila nevarnost, da bodo zmrznili.
Ne glede na to, da vemo za izid - fantje so se uspešno vrnili na Zemljo, trojica ni nikoli veC poletela v vesolje - režiser Apolla 13 Ron Hovrard spretno pritiska na prave gledalčeve živeke ob pravem Času in ga vseskozi drži na robu sedeža. S pomočjo scenaristov VVilliama Broylesa jr. in Ala Reinerta, scenarij sta napisala po knjigi Lost Moon Jima Lovella in Jef-freya Klugerja, je Hovvard naslikal dogajanje o neuspešnem uspehu, kot so poimenovali misijo Apollo 13, z bogato, navdihujočo naracijo, prepojeno z napetostjo, nabito z energijo in močjo.
Resnična odisejada treh ljudi v vesolju, njihovih družin in prizadevne ekipe nadzornega centra vas bo popeljela naravnost do neba.
Irena Pirman
Bela krajina na starih razglednicah
LJUBLJANA - Izšla je nova knjiga Božidarja Flaj-šmana z naslovom Sledovi Časa in podnaslovom Bela krajina na razglednicah v letih od 1895 do 1945. V knjigi je objavljenih 185 razglednic, ena fotografija in dva zemljevida Bele krajine.
V osemdesetih in v začetku devetdesetih let 19. stoletja so nekateri slovenski kraji, med njimi tudi v Beli krajini, dobili svoje prve razglednice. Natisnjene so bile v različnih tehnikah, vsekakor pa do leta 1920 niti ena barvna fotografija ni bila izdelana v barvni tehniki, temveč so na podlagi cmo-belih fotografij slike barvali z ročno narejenimi klišeji.
Z razglednicami, ki prikazuje- melj, Metliko in Semič, jo mesta, različna društva, do- Knjige, ki predstavljajo Slo-godke in bogato družabno ži- venijo s starimi razgledni-vljenje, se med nas ponovno cami, so redke, Bela krajina vračajo podobe nekdanje Bele pa je s to knjigo dobila izre-krajine. Razvrščene so po abe- dno zanimivo in dragocetifi čednem redu in predstavljajo predstavitev, vse tri današnje občine: Cmo-	(C. C.)
Trg pred mestno hišo v Metliki, leta 1900
*
Bogdan Kladnik, iztok Geisten Večni krog
Založba Zaklad, Ljubljana, 1995, oblikovanje Marjan Močivnik, tisk Gorenjski tisk, Kranj. Trda vezava, 28, 5 cm x 22 cm, 112 strani, 102 fotografiji, slovensko in angleško besedilo, cena 6.980.00 SIT Ljubljanska založba Zaklad že od nastanka v letu 1991 izdaja predvsem fotomonografije Slovenije z namenom promocije njene naravne in kulturne dediščine. Bogdan Kladnik, založnik in obenem avtor fotografij, je svojo »poetično pripoved o potovanju kapljice Ciste vode« najprej predstavil z multi-vizijo na 7. svetovnem festivalu multivizij v Brianconu v Franciji in zanjo prejel prvo nagrado. Pričujoča knjiga je spoj podobe, ki jo je ujelo fotografsko oko Bogdana Kladnika in besede, ki jo je ob to podobo zapisal pesnik in naravoslovec Iztok Geister. Objekt njunega različnega videnja pa je isti: to je voda v vseh svojih pojavnih oblikah, ki sklepa svoj večni krog. Knjiga je na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo. (I. D.)
Josip Osti:
Meh in pero M V.
Zbirka »Egzil-abc« in »Uzdarje 95«. Vodnikova domačija, Kulturni vikend djece iz BiH, Ljubljana, 1995.
V	zbirki »Egzil-abc« je njen urednik, pisec in prevajalec Josip Osti, Sarajevčan, ki se proti vojni bori s peresom, izdal svoje delo z naslovom Meh in pero I-IV, v zbirki »Uzdarje 95« pa nadaljuje s prevodi slovenske kratke proze iz osemdesetih let. V Osti-jevem prevodu je tokrat izšlo delo Berte Bojetu-Boeta Uri ih ena i psi, Igorja Bratoža Ataskilska biblioteka, Emila Filipčiča Ostvarilo se, Matjaža Potokarja Prva izkustva in Vlada Žabota Bakovska majka. Gre za izbor tiste slovenske kratke proze, ki naj bi bila po Ostijevem mnenju najbolj karakteristična za obdobje osemdesetih let.
V	Ostijevi knjigi v štirih delih, naslovljeni z inverzijo simbola mednarodnega PEN-a Mah i pero, so zbrani publicistični in literamokriticni teksti na temo pisatelja in vojne, ki jih je napisal v obdobju 1992 do 1995. V nekaterih od teh tekstov promovira knjige bosanskohercegov-skih piscev, Id so nastale v vojnem Času, v drugih pa piše na temo pisatelja, knjige in založnitva v vojnem Času. Simboliko naslova je izpeljal v misli, da se tudi pisateljevo orožje, ki ni nič dragega kot zapisana beseda, lahko spremeni v najbolj smrtonosno orožje, Ce se postavi na stran agresorja (I. D.)
EL SALVADOR / ENA OSEBA UBITA, 15 RANJENIH
Policija krvavo zadušila protest
Bivši borci zahtevajo zemljo in pomoč
RUSIJA / STRAH
Radioaktivni tulci kot orožje terorističnega ustrahovanja?
MOSKVA - V priural-skem Čeljabinsku so pred dnevi izginili Štirje svinčeni tulci, v katerih je bil shranjen radioaktiven material.
Neznanci so porušili zid skladišča neke rudniške družbe. Kot je sporočila tiskovna agencija Itar-Tass, so izvedenci prepričani, da tulci ne predstavljajo nobene nevarnosti za ljudi in okolje, ker svinčena obloga ščiti pred radioaktivnim sevanjem. Zadeva pa bi postala skrajno nevarna, če bi kdo načel svinčeno oblogo ali pa poskušal odpreti te svinčene tulce. Kraje radioaktivnega materiala iz vojaških in tovarniških skladišč so v Ruski federaciji postale skoraj običajne. Do sedaj je ves ta
material po skritih kanalih romal na Zahod, tihotapci pa so bili pravi profesionalci, ki so se zavedali nevarnosti in so zato poskrbeli za lastno in s tem tudi za tujo varnost.
PredsinoCnjim pa je bilo konec te navidezne varnosti, ker so v moskovskem parku Izmai-lovo našli svinčeni tulec, v katerem je bil izredno radioaktiven material. Oblasti so se seveda potrudile, da bi dokazale, kako je šlo le za del nekega rentgenskega aparata. Demanti pa ni prepričal nikogar. Pred Časom je namreč čečenski gverilski vodja Samir Basajev zagrozil, da bo po vsej Rusiji raztrosil radioaktiven material, če bodo pogajanja o Čečeniji propadla.
SAN SALVADOR -Specialci salvadorske policije so predsinočnjhn vdrli v neko poslopje v San Salvadorju, ki so ga zasedli nekdanji borci iz salvadorske državljanske vojne, včlanjeni v Aeges. Pohcija je nastopila izredno grobo, tako da je ena oseba izgubila življenje, petnajst jih je bilo lažje in težje ranjenih, dvajset oseb pa so aretirali. V napadu so agend uporabili solzilec, palice in potezne puške z gumi-jastimi kroglami (na sliki AP). Pripadniki borčevske organizacije Aeges so poslopje zasedli in pri tem zajeli 25 talcev iz protesta, ker vlada še ne uresničuje programa dodelitve obdelovalne zemlje bivšim borcem. Vlada pa prav tako ne izdaja kreditev in ne plačuje doklad svojcem ubitih in invalidom salvadorske državljanske vojne.
SINGAPUR / STEČAJ POSLOVNE BANKE BARINGS
Leeson obtožen goljufije
SINGAPUR - Singapurska magistratura je uradno obtožila 28-letne-ga Nicholasa Leesona goljufije v zvezi s stečajem ugledne londonske poslovne banke Barings. Na sodni razpravi je Commer-cial Affairs Department, singapurska finančna policija, ki preiskuje vso zadevo, zahtevala odložitev datuma,-ko bodo sodniki Leesona vprašali, ah se proglaša za krivega ali nedolžnega. Magistratura je zahtevo sprejela, glede na to, da singapurska finančna pohcija Leesona se ni izčrpno zaslišala.
NOVICE
»Najuspešnejši« kitajski divji lovec končal za zapahi
PEKING - Glasilo kitajske mladine je včeraj zapisalo, da so v Pingnanu v južnokitajski pokrajini Guama 16, novembra »končno« aretirali 41-letne-ga Ona Chemmna, ki je »najuspešnejši« kitajski divji lovec na rjave medvede. Na njegovem domu so našli 188 medvedjih šap in tri medvedke.
Tragični zasilni pristanek na cesti v Sao Paulu
SAO P AULO - Takoj po vzletu z letališča Čampo de Marte v Sao Paulu je pilot dvomotomika cessna ugotovil, da sta motorja odpovedala. Za las je prepredi, da bi letalo strmoglavilo v neko stanovanjsko poslopje pri letališču, in poskusil zasilni pristanek na bližnji cesti. Pri tem pa je letalo s krilom trčilo v drog električne rasvetljave, strmoglavilo med avtomobile ter eksplodiralo. V nesreči je življenje izgubilo šest oseb, ki so bile v letalu, dragih pet avtomobilistov pa je bilo ranjenih.
Prvi galskofrancoski slovar
PARIZ - Če se francoski puristi že dalj Časa borijo proti vsem tujkam ameriškega izvora, so se sedaj oglasih tudi zagovorniki narečij, saj so izdali prvi francosko-galski slovar. GalšCina je v bistvu staro-francosko narečje, ki ga še govorijo na podeželju v zgornji Bretaniji
V Sierri Leone prihaja do skrivnostnih ugrabitev otrok
FREETOVVN - Pohcija v Sierri Leoneju raziskuje primer skrivnostnih ugrabitev veC deset otrok, zato je prebivalstvo pozvala, naj bo budno. Po mnenju preiskovalcev in socialnih delavcev so ugrabitve tesno povezane s prihodnjimi februarskimi volitvami. Kandidah naj bi si z žrtvovanjem otrok zagotovili izvolitev. Policija je pred dnevi nekemu bivšemu podministra preprečila ugrabitev neke 8-letne učenke.
Nočejo mleka v tetrapaku
SYDNEY - Potem ko je mlečna industrija iz Syd-neyja napovedala, da bodo od prihodnjega meseca ukinili prodajo mleka v steklenicah, so mešCani pred parlamentom uprizorili neobičajen protest. Nočejo mleka v tetrapaku iz zagovarjajo okolju prijazne steklenice. Minister za okolje Novega južnega VValesa je podprl njihove zahteve in napovedal, da bo industrijo prisilil, da se premisli.
Odškodnina moškemu, ki ga je šefica zalezovala
VVASHINGTON - Sodnik v floridski Tampi Henry, Lee Adams, je verigo restavracij Dominos Pizza obsodil na platilo 237 tisoč dolarjev, ker je šefica ene od restavraciji spolno nadlegovala svojega podrejenega. David Papa je šest mesecev prenašal zalezovanje in nadlegovanje svoje Šefice, dokler ni na nekem sestanku z ostalimi zaposlenimi izbruhnil, ko je šefica pred kolegi rekla, da bi sla živet z njim. Zenska je seveda po tem izbruhu podrejenega odslovila. David Papa je nato ob posmehovanju vseh sedem let iskal pravico in jo tudi našel.
RIO DE JANIERO
ARGENTINA / SPOMIN NA VOJNO ZA NADZOR NAD FALKLANDSKIMI OTOKI JE ŽE 2IV
Brazilska policija išče brata, ki sta se zverinsko znesla nad 12 ženskami
Med obiskom v onkološki bolnišnici mati padlega vojaka ozmeijala Diano
Poraja se dvom, da se je kraljica s tem obiskom princesi maščevala
RIO DE JANEIRO -Dva brata, ki živita kot zveri v džunglah okrog brazilske metropole, sta baje v zadnjih letih umorila dvanajst žensk in potem spolno izkoriščala njihova trupla. Pohcija ju sedaj išče tudi s pomočjo psov v gozdovih okrog zaliva Gunabara.
Henrique in Ibrahim de Oliveira sta najhujša nekrofila v brazilski zgodovini. Stara sta 21 in 19 let, svojo zločinsko kariero pa sta začela pred 4 leti z umorom in posilstvom 13-letne deklice. Po tistem, trdi njun oce, ki je zaprosil policijo, naj oba fanta tim prej najde in naj ju pri priči ustreli, da ne bi ute-
gnila pobegniti, sta po- ? silila tudi lastno sestro ■ in mater. Brata sta že ■ bila tri leta v poboljše- I valnici, vendar sta od ; tam pobegnila in nadaljevala s svojimi zlo- ; Cini: najprej sta ubila j in posilila lastno teto. • Od takrat se skrivata v : gozdovih okrog Ria De * Janeira, kjer živita kot j divje živali.
Zadnjic sta se brata » oglasila pred dobrim j tednom, tokrat še po- ; sebno zverinsko: napa- : dla sta noseCnico, ki se j je sprehajala z devetle- j; tnim sinom. Najprej i sta ubila otroka, ki se jima je skusal zoper- i-staviti, nato sta zaklala I mater, ki je bila v se- ? dmem mesecu nose-čnosti.
LONDON - Nadaljuje se uradni obisk princese Diane v Argentini. Čeprav je Diana ženska, ki se ne pusti kar tako, je njen drugi dan v Buenos Airesu bil prav gotov psihološko naporen.
Med obiskom v mestni onkološki kliniki, je princeso ob vhodu pričakala 70-letna Lucia Mastroian-ni, mati argentinskega mornarja, ki je umrl v potopitvi ladje General Bel-grano v anglo-argentinski vojni za nadzor Falklandskih otokov leta 1982. Zenska je začela vpiti in zlasti ozmerjala mater loCene žene prestolonaslednika, naposled pa se je onesvestila. Princesin prihod je negativno ocenilo tudi združenje veteranov falklandske vojne. Čeprav je bila nato deležna Časti kosila s predse-
dnikom Menemom, so mnogi zasumili, da se ji je s tem uradnim obiskom kraljica hotela maščevati za nedavni intervju na državni televizijski mreži BBC.
Čeprav je Diana v intervjuju preprosto igrala žrtev, so ji Angleži nasedb: po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je 78 odstotkov podložnikov prepričanih, da so v Buckinghamski palači krivično ravnah s princeso. Ljudje so tudi prepričani, da bi morala Diana brez odlašanja poštah britanska ambasadorka, kot je sicer sama predlagala. Princesa pa se je uštela prav pri zadevi, ki ji je najbolj pri srcu. Čeprav je izjavila, da ne želi zakonske razveze, so podložniki nasprotnega mnenja in upajo, da bo do nje čimprej prišlo.
NOVICE
ZVEZA NATO SE PRIPRAVLJA
Slovenija zahteva takojšno odpravo embarga
NEW YORK (STA) - Slovenija je v Združenih narodih zahtevala, naj članice te organizacije premoženje vlade Zvezne republike Jugoslavije obravnavajo kot premoženje, do katerega ima Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije zakonite zahteve. Slovenija tudi pričakuje, da zanjo odprava embarga na izvoz orožja v nekdanjo Jugoslavijo začne veljati takoj.
Uspeh na pogajanjih s Konzorcijem komercialnih bank
LJUBLJANA (STA) - Pretekli teden so v New Yorku potekala pogajanja s Konzorcijem komercialnih bank o plačilu slovenskega deleža iz naslova skupnega dolga nekdanje države Jugoslavije do komercialnih bank. Vodja slovenske delegacije na pogajanjih Mojmir Mrak je včeraj povedal, da so se pogajalci uskladili o vsebini vseh dokumentov. Ti obsegajo več kot 80 strani, slovenski pogajalci pa so jih pripra-vili na temelju načelnega soglasja o prevzemu 18 odstotkov dolga nekdanje Jugoslavije do komercialnih bank. Poročilo o pogajanjih in vsebino dokumentov je vlada že posredovala državnemu zboru, o njiju pa naj bi kmalu razpravljali v pristojnih odborih DZ.
Karadžić se bo moral skrivati pred silami Nata
HAAG (dpa) - Mirovne sile Nata, ki bodo nadzorovale uresničevanje mirovnega sporazuma v Bosni, bodo imele po navedbah haaSkega sodišča za vojne zločine pravico, da aretirajo in izročijo sodišču obtožence, kot je na primer voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Predstavnik haaškega sodišča Christian Chartier je včeraj dejal, da za to potezo zadostuje že tiralica, ki jo je haaško sodišče razpisalo julija. Glavni tožilec Richard Goldstohe in predsednik haaškega sodišča Antonio Cassese sta v včerajšnji izjavi izrazila zadovoljstvo s sklenitvijo mirovnega sporazuma. V sporazumu naj bi bilo zapisano tudi to, da lahko sile Nata »aretirajo vse obtožene vojne zločince, ki se vmešajo v'njihovo misijo, pa tudi tiste, ki jih izsledijo po naključju«. Po besedah Goldsteina in Casseseja so se vse sprte strani v Daytonu obvezale, da na vseh ravneh sodelujejo s haaškim sodiščem. Amnestija za vojne zločince po njunih besedah ni predvidena.
Novorojenčki v smeteh
BEOGRAD (M. M.) - Kljub ukinitvi mednarodnih ukrepov proti ZRJ, bodo socialne razmere v Srbiji še dolgo slabe. V enem samem dnevu so na dveh različnih koncih srbske prestolnice našli dve trupelci novorojenčkov v smeteh. Prvo malo žrtev je neznani brezsrčni morilec pustil na odlagališču odpadkov v Vinči, drugo detece pa je nekdo zavil v časopisni papir, stlačil v plastično vrečko in odvrgel v zabojnik sredi stanovanjskega naselja v Novem Beogradu. O nesrečnem otročiču, ki so ga našli v Vinči, oziroma o njegovem krvniku preiskovalnim organom doslej ni uspelo izvedeti še ničesar, pač pa so iz ministrstva za notranje zadeve sporočiti, da so že odkriti storilko drugega zločina. Za detomor je odgovorna otrokova mati, stanujoča v Novem Beogradu, ki ji zdaj grozi z zakonom predvidena kazen. Za zapahi bo preživela najmanj tri mesece, največ pa tri leta.
■
i
■

Atlantski vojaki čakajo na zeleno luč
BRUSELJ, DUNAJ (Reuter) - Obrambni minister ZDA VViltiam Perry je včeraj zatrdil, da bo Severnoatlantska zveza v okviru mirovnih operacij, ki bodo sledile daytonskemu sporazumu, zagotavljala tudi spoštovanje razmejitvene črte v Bosni in poslala čete na srbsko ozemlje. Predhodnice Natovih čet pa naj bi zeleno luč za vstop na območje Bosne in Hrvaške dobile že v bližnji prihodnosti.
»Daytonski sporazum daje vsa poooblastila silam zveze Nato, da pošljejo vojake v katerikoli predel Bosne; Nato se namerava določil iz Daytona držati,« je včeraj na novinarski konferenci na Dunaju povedal Perry, potem ko se je srečal s predstavniki avstrijskih oblasti. »Za spoštovanje razmejitvene črte med bosanskimi ozemlji in ozemlji bosanskih Srbov je nujno, da se mirovne sile nahajajo tudi na območjih bosanskih Srbov.« Perry ni povedal, katere države bodo poslale vojake na ozemlje bosanskih Srbov, dejal pa je, da je 25 držav - vključno z Rusijo, državami vzhodne Evrope in muslimanskimi državami - že privolilo, da bo v Bosno poslalo svoje čete kot okrepitev mirovnim silam, ki trenutno štejejo 60 tisoč mož.
Ameriški obrambni minister, ki je na Dunaj pripotoval iz Makedonije, kjer se je srečal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom, je poudaril, da pogovori z Moskvo o nadzoru nad ozemljem še niso končani, hkrati pa zatrdil, da bodo ruske sile sodelovale v mirovnih operacijah kot del Natovih enot za vzdrževa-
nje miru. Glavni štabi Natovih čet v Bosni naj bi biti vsi nti ozemlju hrvaško-muslimanske federacije, ameriško letalsko oporišče pa v Tuzli. Avstrijski obrambni minister je po pogovorih s svojim ameriškim kolegom novinarjem sporočil, da namerava Avstrija kot okrepitev mirovnim silam v Bosno poslati 250 vojakov in sto vojaških vozil.
Medtem je iz Bruslja prispela novica, da bodo predhodnice Natovih čet v Bosno in na Hrvaško prispele kmalu. Njihova naloga bo težavna; obnovile naj bi ceste, mostove in druge povezave, ki jih bodo Natove enote za uveljavljanje miru potrebovale. »Govorimo o dva do tri tisoč vojakih, polovica jih bo odšla v Bosno, polovica na Hrvaško,« je povedal eden od virov. »Najprej moramo preveriti stanje cest in letalskih stez. Ce steza lahko prenese težo letala C-130, to še ne pomeni, da se lahko sooči z letalom Ga-laxy,« je poudaril novinarski obveščevalec. Ameriški general Joubvan, ki bo poveljeval predhodnici vojaških enot, je že zaprosil za politično odobritev začetka operacije. Predstavniki držav članic Severnoatlantske zveze naj bi o odobritvi razpravljati že naslednji teden, vendar ločeno od razprave o razporeditvi glavnih čet. Nato načrtuje tudi »dogovore o statusu sil«, ki naj bi jih potrdili Hrvaška in Srbija ter s tem dovolili namestitev vojaških oporišč na svojih ozemljih. Danes in jutri naj bi se vojaški poveljniki zveze Nato pogovarjati tudi o načrtu za namestitev mirovnih sil.
Ameriški obrambni minister Perry z avstrijskim kolegom Fasslabendom (Telefoto: AP)
SRBSKI FINANČNIKI O GOSPODARSKEM NASLEDSTVU SFRJ
Dvom v slovenske trditve
Do deviznih rezerv NBJ naj bi bil zaenkrat upravičen le Beograd
BEOGRAD - Miloš Milosavljevič, generalni direktor beograjske Jugobanke, je včeraj za agencijo Tanjug povedal, da bo osnovno načelo delitve premoženja in obveznosti nekdanje SFRJ v tem, da mora vsaka od novonastalih držav poravnati svoje obveznosti, pri čemer vztrajajo mednarodne finančne organizacije.
Milosavljevič je, sklicujoč se na vire pri jugoslovanski zvezni vladi, dodal, da glavnica zunanjih dolgov sr-bsko-čmogorske federacije znaša približno štiri milijarde dolarjev, obresti, ki so se nabirale do 1. januarja 1992, pa še nadaljnje štiri milijarde. »Kmalu bomo imeli natančnejše podatke o tem, koliko tujih dolgov je kdo odkupil. Moram poudariti, da nisem prepričan o verodostojnosti navedb Slovenije, ki nam očita, da smo odkupili več dolgov kot oni,« je izjavil prvi človek Jugobanke.
V pogovoru z novinarjem Tanjuga je Milosavljevič še enkrat omenil Slovenijo, ko je dejal, da je seznanjen s podatki o tem, da določeni slovenski krogi pričakujejo skorajšnjo sklenitev sporazuma o diplomatskem, gospodarskem in bančnem sodelovanju med državama. Pri tem je opozoril, da bodo v prihodnje ekonomski odnosi med ZRJ in Slovenijo temeljili na več dejavnikih, predvsem pa na zanimanju posameznega trga za ponujeno blago.
Za Tanjug je včeraj dal izjavo tudi guverner Narodne banke Jugoslavije Dragoslav Avramovič, ki je sporočil, da ni razlogov, da bi morale Zvezno republiko Jugoslavijo skrbeti težnje »novih« držav, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, po (več kot milijardo dolarjev vrednih) zlatih in deviznih rezervah, ki jih ima NBJ shranjene v tujih bankah. Po Avramovičevih besedah je vse do trenutka, ko bo izdelana končna delitvena bilanca, edini upravičenec do teh sredstev ZRJ. Sele nato naj bi druge republike nekdanje skupne države dobile, kar jim pripada, je zatrdil guverner NBJ. Kljub temu je dodal, da bo treba na pravno utemeljitev za »odmrznitev« sredstev še nekaj časa počakati.
Denar, ki se nahaja na bančnih računih po vsem svetu, v skladu z določili resolucije o odpravi ukrepov ostaja »zamrznjen«, vendar le v primeru, da neka pravna ali fizična oseba zahteva uveljavitev prepovedi razpolaganja s temi sredstvi. Avramovič je to določilo »po domače« pojasnil z naslednjimi besedami: »Lahko napišete ček ali dvignete denar z računa, toda če se najde nekdo, ki meni, da so s tem oškodovani njegovi interesi, in lahko to dokaže, potem sredstva ostanejo zamrznjena, dokler se po sodni poti ne izkaže, komu v resnici pripadajo.«
Maja Maršičevič
NAČRT ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI SEVERNOATLANTSKE ZVEZE

General Sheenan ima polno zanimivih zamisli
Mark Yost, The Wall Street Journal
BRUSELJ - Zakaj lahko komercialne informacijske mreže oddajajo iz vseh koncev sveta in objavljajo svoje informacije na Eurosatu, BBC ali CNN, medtem ko Nato tega ne zmore? Odgovor je zelo preprost. To omogoča komercialno dostopna tehnologija.
General mornariške pehote in vrhovni poveljnik Nata John J. Sheenan je zaradi »preprostega odgovora« povzročil precej ogorčenja v vrhovnem poveljstvu Nata. Toda njegov nasvet, naj Nato uporablja komercialno dostopno tehnologijo, je samo del njegovega načrta za prenovo Nata, s katerim želi Sheenan povečati učinkovitost organizacije. Medtem ko se številni opazovalci zavzemajo za natančen pregled delovanja Nata, bo Sheenan lahko zelo zadovoljen, če bodo uresničili le del njegovih predlogov.
Nato se danes nahaja v težavnem položaju. Razširiti se mora prav v času, ko skoraj vse njegove članice zmanšujejo obseg vojaških sil in proračunska sredstva, ki so name-
njena vojski. Čeprav si vse članice prizadevajo za povečanje učinkovitosti svoje vojske, česa podobnega v Natu zaenkrat še ni slutiti. Sheenan je predlagal, da bi Nato oklestil svojo infrastrukturo, se rekapitalizi-ral, uporabil nove tehnologije in obnovil sistem nabave opreme. Trenutno ima Nato 65 štabov, ki stanejo približno 224 milijonov dolarjev in na katerih je zaposlenih približno 18 tisoč ljudi. Poleg velikih stroškov, ki jih imajo štabi, porabi Nato 800 milijonov dolarjev za infrastrukturo. Sheenan je dejal, da ima Nato toliko zaposlenih, kot jih imajo tri ali štiri države skupaj v celotni vojski, in da v nekaterih glavnih štabih uslužbenci opravijo le 15 odstotkov bistvenega dela, in dodal, da lahko na tem področju povečajo učinkovitost dela. Sheenan je zato predlagal, da bi se Nato decentraliziral in da bi imeli poznavalci razmer več pristojnosti. Zavzel se tudi za zmanjšanje srednjega sloja birokracije, ki po njegovem mnenju več stane, kot nare-
di. Poleg tega Sheenan predlaga, da bi regionalni poveljniki okrepili sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami, ki so članice Partnerstva za mir in se potegujejo za polno članstvo v zvezi Nato.
Kar zadeva rekapitalizacijo, je Sheenan zahteval, da Nato najprej spremeni vlogo, ki jo ima v svetu. To pomeni, da bi morali spremeniti tip opreme in infrastrukture, v katero zaenkrat vlagajo. Ker se Nato ne sooča več z enotnim sovražnikom in ker se je svet strateško spremenil, Sheenan predlaga, da mora Nato povečati svojo mobilnost in biti na primer pripravljen, da njegove sile na zahtevo odidejo v Bosno. To lahko dosežejo le tako, da namesto v infrastrukturo - ceste, pristajališča in letališke proge - vlagajo v opremo, s katero bodo povečali svojo zmogljivost. Najpomembnejši del Sheenanovih reform pa je zaradi drugačnih naložb prav reforma nabavnega procesa, ki je po njegovem mnenju zaenkrat neprimeren, saj na dobave in gradnjo ča-
kajo od devet do trinajst let, da takrat pa so novosti že zastarele. Sheenan je zato predlagal, da bi se Nato oskrboval neposredno na trgu. Dejal je tudi, da bi morale biti evropske članice Nata, ki si prizadevajo za vzpostavitev nekakšne evropske varnostne identitete, podjetnejše pri dajanju spodbud in ne bi smele vedno čakati na ZDA.
Čeprav njegovi nasveti zvenijo zanimivo, številni trdijo, da jih Sheenan ne bo mogel uresničiti. Načrtov za obnovitev Nata je bilo namreč že več in nobeden od njih se ni uveljavil, tega pa se zaveda tudi Sheenan. Dvom o njegovem načrtu je izrazil tudi Simon Lunn, namestnik generalnega sekretarja v skupščini Nata: »Seveda bi po hladni vojni vsi radi spremenili strukturo Nata, toda bojim se, da tega ne bo mogoče storiti tako hitro.« Dodal je, da glede na izzive, s katerimi se Nato sooča - Bosna, razširitev, odnosi z Rusijo - sprememba poveljniške strukture ni prednostna naloga večine držav članic. To-
da to je prav tisto, na kar je želel opozoriti Sheenan. Ce se Nato želi spopasti z vsemi novimi izzivi, se mora spremeni njegova struktura. »Večina organizacij, ki so v današnjem svetu uspešne, so manjše, bolj povezane in prilagodljive ter imajo manši sloj vmesne birokracije,« je še dodal.
Sheenan je dejal, da bi moral Nato slediti državam, ki si prizadevajo za prenovo svoje vojske, in dodal, da je to mogoče doseči samo z rekapitalizacijo, kakršno je predlagal on. »Ce lahko na koncu prihranimo denar - in menim, da ga lahko - lahko vložimo več sredstev v Partnerstvo za mir,« je dejal Sheenan. »Več denarja lahko vložimo tudi v posodobitev poveljniške strukture, izboljšamo lahko sprejemanje odločitev ali pa uporabimo nova odkritja v tehnologiji in tako povečamo učinkovitost organizacije.« Večina ljudi se strinja, da le Sheenan, ki ima veliko političnega, ekonomskega in vojaškega znanja, lahko sproži proces za povečanje učinkovitosti Nata.
BOSNA IN HERCEGOVINA PO DAVTONSKEM SPORAZUMU
Incidenti na severozahodu države se nadaljujejo
Vojska BiH izropala oporišče bangladeških modrih čelad
SARAJEVO, BEOGRAD, ZAGREB (Reuter, dpa, M. M., G. G.) - Bosanski vojaki so včeraj ponoči vdrli v oporišče bangladeških modrih čelad pri Veliki Kladu-Si ter iz njega odpeljali devet oklepnih vozil, dva tisoC litrov goriva in zavoje s hrano.
Po besedah tiskovnega predstavnika Združenih narodov v Sarajevu Aleksandra Ivanka je v akciji sodelovalo približno dvesto vojakov s 35 vozili. Bosanski vojaki so streljali v zrak in kljub protestom 80 bangladeških modrih Čelad, ki so se pripravljale na odhod in predajo oporišča Britancem, iz oporišča odpeljali vse, kar se jim je zdelo uporabno. Poveljstvo enot ZN je generalu Atifu Dudako-viču izročilo oster protest, poveljnik 5. korpusa vojske Bosne in Hercegovine, ki nadzira'območje Velike Kladuse, pa je obljubil, da bo uvedel preiskavo o incidentu.
Po poročilih Unproforja tudi pripadniki Hrvaškega obrambnega zbora (HVO) v severozahodni Bosni ne mirujejo. Hrvaški vojaki naj bi požgali več his v MrkonjiC Gradu in Sipovem, krajih, ki naj bi v skladu z določili daytonskega sporazuma pripadla Srbom. Unproforjevo poročilo navaja, da naj bi Hrvati včeraj požgali približno deset his, uslužbenci človekoljubnih organizacij, ki so v zadnjih tednih potovali po tem območju, pa dodajajo, da gre za množičen pojav požiganja srbskih hiš. Predstavnik HVO je vse trditve odločno zanikal. Poveljstvo Unproforja je izrazilo »zaskrbljenost in upanje,
da gre le za osamljene pojave vandalizma«.
Vodja bosansko-herce-govske diplomacije Muhamed SaCirbegović, ki se je pred vrnitvijo v Sarajevo ustavil Se v Haagu, je novinarjem povedal, da bo svoj položaj zapustil v enem mesecu. Daytonski, sporazum je označil kot »grd mir, ki pa je kljub vsemu pravi mir, zato mu je treba dati priložnost«. Države, ki bodo Bosni ponudile razvojno pomoč, je pozval, naj ne pomagajo tistim, ki ne spoštujejo Človekovih pravic. Bosanska vlada je po njegovih besedah tudi med vojno ohranila minimalne standarde demokracije, Človekovih pravic, svobode in multikulturalizma.
Ker daytonski sporazum predvideva tudi vrnitev beguncev na domove, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) že pripravlja tristopenjsko operacijo repatriacije civilistov v Bosni. Prva stopnja bo zajela vračanje 1, 2 milijona pregnancev, razseljenih znotraj Bosne, druga stopnja begunce, ki živijo v nekdanjih jugoslovanskih republikah, tretja stopnja pa predvideva vrnitev 700 tisoC ljudi, ki živijo drugod po svetu. UNHCR si bo prizadeval, da bodo vse vrnitve civilistov dostojanstvene in neboleče, predvsem pa prostovolj-
ne. Operacija se bo začela spomladi in bo stala od 300 do 500 milijonov ameriških dolarjev.
Hrvaški zunanji minister Mate GraniC pa je včeraj poudaril, da Hrvaška ni prodala niti koščka svojega ozemlja. Polotok Prevlaka ni bil predmet pogajanj v Daytonu, vendar Crnogorska in srbska
stran izražata določene ozemeljske zahteve, kar je javnosti sporočil tudi predsednik Tuđman. Zagreb bo moral še oceniti, kaj dobi ali zgubi z morebitno zamenjavo ozemelj. Odločitev, bi lahko sprejel le parlament z dvetretjin-sko večino, zadnjo besedo pa bi imeli Hrvati na referendumu.
Srbski vojaki na Palah si krajšajo čas z biljardom (Telefoto: AP)
ANALIZA
Velika preizkušnja za Clintona
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton se pripravlja na doslej najpomembnejši govor ameriški javnosti. Ko bo ta ponedeljek na televiziji našteval razloge za pošiljanje ameriških vojakov v Bosno, to ne bo povezano le z zagotavljanjem miru na Balkanu. Za Clintona je pomembno tudi to, da si zagotovi dobre možnosti za vnovično izvolitev na mesto ameriškega predsednika.
Za uspeh na predsedniških volitvah novembra leta 1996 pa Clinton potrebuje podporo ameriške javnosti. To je posredno odvisno tudi od podpore republikanskega kongresa pošiljanju ameriških vojakov v Bosno. Kot vrhovni poveljnik ameriške vojske bi lahko predsednik Clinton predvidenih dvajset tisoč ameriških vojakov poslal v Bosno tudi brez soglasja kongresa. Toda zaveda se, da bi ta po-
Ameriški vojaki v svojem oporišču v Nemčiji (AP)
teza zanj pomenila notranjepolitični samomor. Ameriški general Dennis Reimer je opozoril, »da se mora Amerika pripraviti na nekatere izgube«. Na pritisk ameriške javnosti, ki bo nastal iz tega dejstva, je treba biti pripravljen - kar pa bi bilo skoraj nemogoče, Ce bi ameriška javnost zavrnila pošiljanje ameriških fantov v Bosno.
Ozračje v ameriškem kongresu je nekje med dvomom in odločnim zavračanjem te poteze. »To bomo spremenili,« je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns. Kljub številnim obveznostim bodo zato ameriški zunanji minister Christopher, obrambni minister Perry, posrednik za Bosno Holbrooke in šef generalštaba Shali-kashvih v bližnji prihodnosti na voljo ameriškemu kongresu, ki bo gotovo zahteval nekatera pojasnila. Njihovo sporočilo ameriškemu kongresu se bo po besedah Burnsa glasilo približno takole: »Ne moremo nastopati kot velesila, kot vodilna sila v Evropi in Natu, Ce ne bomo prevzeli svojega dela odgovornosti.« Stabilna Evropa je po njegovih besedah ameriški nacionalni interes. Ameriška administracija je prepričana, da bo to dojel tudi republikanski kongres v VVashingtonu. Po navedbah predstavnikov vlade pošiljanje ameriških vojakov v Bosno ni nevarna pustolovščina, temveč misija z jasnimi nalogami, natančnimi pravili in omejenim (enoletnim) trajanjem. Torej ni nobene podobnosti z vietnamsko vojno, ameriško travmo, ki je ameriški pogled na svet za vedno spremenila.
Celo konservativni pisci uvodnikov, na primer VVilliam Safire v časopisu New York Times, so
kljub splošnemu nasprotovanju temu koraku prepričani, da »bodo na koncu vsi Američani podprli zamisel o pošiljanju vojakov v Bosno«. Druga možnost, torej »zavrniti in hkrati ponižati« Clintona, je po njegovem mnenju nemogoča. Safire svoje mnenje razlaga z dejstvom, da je pri podobnih vprašanjih tudi v preteklosti vedno zmagala patriotska zavest Američanov, in to ne glede na to, kako majhna je bila pripravljenost, da žrtvujejo kri ameriških vojakov nekje na drugem koncu sveta.
Srbski predsednik Miloševič je Billu Clintonu naredil veliko uslugo: na predstavnijce bosanskih Srbov je pritisnil do te mere, da so sprejeli sporazum iz Daytona. Soglasje bosanskih Srbov sicer ni bil pravni, temveč politični pogoj za uspeh sporazuma, kar so vedno znova poudarjali tudi predstavniki ameriške administracije.
Ce^pa Clintonova umetnost prepričevanja kljub vsemu ne bo zadostovala in bo ameriški kongres zavrnil zamisel ter hkrati ne bo odobril potrebnih sredstev za to misijo, Clintonu ostaneta še dve možnosti. Obe sta zanj sicer izredno neprijetni. Ameriški predsednik bi lahko poskušal posredovanje financirati s proračunskimi sredstvi Pentagona, ki jih je kongres že odobril. To bi za Clintona seveda pomenilo hude obremenitve v predvolilnem letu 1996. Dmga možnost pa je, da se operaciji preprosto odpove. Toda brez sodelovanja dvajset tisoC ameriških vojakov bi bile mirovne sile Nata ohromljene: vodilna sila v tej vojaški zvezi in najpomembnejši mirovni posredniki v Bosni pa bi se izognili svoji odgovornosti.
Herbert VVinkler / dpa
VRNITEV HRVAŠKIH BEGUNCEV NA OZEMLJE NEKDANJE REPUBLIKE SRBSKE KRAJINE
Obnova domov in medčloveških odnosov
Davor Huić / Reuter
PETRINJA - Ko sonce zaide, , so ulice Petrinje povsem opustošene, saj se Hrvati, ki so se po štirih letih zaceli vračati v mesto, še pred mrakom odpeljejo proti Zagrebu, kjer so leta 1991 našli zatočišče. Na ozemlju nekdanje Srbske republike Krajine se obnova krajev šele začenja, zato se le redki hrvaški begunci vračajo na svoje nekdanje domove.
V Petrinji, ki je znova priključena hrvaškemu ozemlju, je nekoč živelo sedemnajst tisoč ljudi, približno polovica jih je bila srbske narodnosti: med njimi se jih je večina pridružila srbski vojski, ki se je po uspešni hrvaški operaciji Nevihta umaknila v Bosno. Doslej se je v mesto vrnila le polovica hrvaških beguncev, ki so zdaj spoznali, kako težko bodo v teh krajih znova pognali svoje korenine, Čeprav so v letih, ki so jih preživeh v izgnanstvu, sanjah le o vrnitvi domov.
Zdaj so njihova bivališča porušena, požgana, izropana, v stanovanjih ni vode in elektrike, v mestu je odprtih le nekaj trgovin,
številni prijatelji in znanci se še niso vrnili. V napol porušeni Soh se zbirajo izgnanci, ki morajo za dodehtev vladne pomoči, s katero naj bi obnovili svoja bivališča, izpolniti različne vprašalnike. Veliko jih je razočaranih nad birokratskim postopkom, saj vladni načrt za obnovo še ni dokončno izdelan, Čeprav je na prvo mesto postavljena obnova bivahšC. Neki učitelj je priznal, da se bodo ljudje soočali s hujšimi težavami, kot so pričakovali. Menda nihče, tudi tisti, ki so za pomoč prosili že pred štirimi meseci, Se ni dobil finančne podpore za obnovo.
V zadnjih dveh mesecih se je v Petrinjo vrnilo med pet in šest tisoC ljudi, med njimi največ Hrvatov, pa tudi nekaj Srbov, ki se niso strinjah s politiko svojih voditeljev. Vsi se zavedajo, da bo ranljive odnose med etničnima skupinama težko zaceliti. Na mestnem trgu so od katoliške cerkve ostale le ruševine; Srbi so jo najprej bombardirali, potem pa z buldožerji dokončno zravnali z zemljo.
Septembra 1991 je srbskim
upornikom prišla na pomoč JLA in mesto zavzela. Ubitih je bilo veliko hrvaških prebivalcev; mnoge, ki jim ni uspelo pobegniti, so srbski vojaki pobih. Septembra so odkrili množično grobišče z devetintridesetimi trupli, večinoma starejšimi hrvaškimi civilisti in vojaki. Pred vojno je Petrinja slovela po mesnopredelovalni industriji. Hrvaška vojska, ki je mesto zavzela avgusta, je našla tovarno GavriloviC skoraj nedotaknjeno, saj so Srbi računali, da bodo v njej obnovili proizvodnjo. Čeprav je v Petrinji živelo skoraj enako Število Srbov in Hrvatov, so bili na vseh pomembnih položajih Srbi: v mestnem svetu, policiji, banki, tovarnah in visoki soh. Ta je bila zgrajena v 19. stoletju, v obdobju avstro-ogrske monarhije. Letos se je po besedah ravnatelja Slavka VujnoviCa vanjo vpisalo 350 študentov, pred vojno pa je predavanja obiskovalo veC kot tisoč mladih. Med okupacijo so nekateri predavatelji ostali, drugi so se izselili. Vrnilo se jih je petintrideset, med njimi jih je sedem srbske narodnosh.
Eden od njih je tudi nekdanji ravnatelj Miloš Petrovič, ki je odšel v Sisak, kjer je naletel na marsikatero težavo, vendar se nekdanji sodelavci niso nikdar obrnili proti njemu. Po hrvaškem zavzetju Petrinje so VujnoviCu ukazali, naj Petroviča odpush, vendar naloga ni izpolnil, ampak je nekdanjega ravnatelja imenoval za svojega sodelavca, ki mu zdaj pomaga reorganizirah pouk. Petrovičeva hiša ob reki PetrinjaCi-ca ni bila požgana ah porušena, le povsem izropana, v njej je ostala le zakonska postelja.
»Ljudi ne ocenjujemo po narodnostni pripadnosh, ampak po njihovih dejanjih, ki so jih storili med vojno,« je izjavil neki učitelj. V mestu sta v Času srbske okupacije ostala le dva učitelja -tudi pred vojno nepriljubljena poslanka, ki se je vrnila v mesto in prosila za službo. »Moral sem jo odsloviti, ker nas je preveč zaposlenih,« je povedal VujnoviC. »Tudi Ce bi jo potreboval in bi jo zaposlil, bi si moral sam poiskati drugo zaposlitev, kajti sodelavci bi me obesili.«
NOVICE
Vojaki ostajajo, čelade se menjajo
BEOGRAD (M. M.) - Tiskovna predstavnica Združenih narodov v Beogradu Susan Manuel je javnost obvestila, da bo enajst od petnajstih bataljonov modrih Čelad, ki so trenutno v Bosni y sklopu sil ZN, tam ostalo tudi v okviru mirovne operacije zveze Nato. Po njenih besedah bodo »le zamenjali Čelade«. Predstavnica ZN je še povedala, da je v vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije življenje izgubilo 214 pripadnikov modrih Čelad, 1451 pa jih je bilo ranjenih.
»Mirka« in Arkan o daytonskih sporazumih
BEOGRAD (M. M.) - Mirjana Markovič, zena srbskega predsednika Miloševiča, je v posebni izjavi za tednik Telegraf dejala, da lahko vojno zdaj, razen psihopatov in fašistov, podpirajo le še tisti, ki so z njo obogateh ah dosegli visok družbeni položaj. V istem Časopisu se je oglasil tudi Željko Ražnjatovič - Arkan. Povedal je, da mir odobrava, ker ljudje ne bodo več umirali, ameriška navzočnost pa bo preprečila izbruh večjih vojaških operacij. »Toda ustašem in Turkom ne zaupamo, zato se moramo pripravih na njihove teroristične akcije,« je dejal Arkan. Napovedal je ustanovitev posebnih protiterorističnih enot, v katere bo vključena tudi Srbska garda prostovoljcev, ki ji poveljuje.
Ameriški orel prihaja v deželo orlov
PRIŠTINA (B. S.) - Ameriška vojska naj bi v Albamji kmalu postavila svoje oporišče. V začetku decembra naj bi strokovnjaki iz ZDA v nekem kraju 50 kilometrov južno od Tirane začeli pripravljah teren za postavitev oporišča, v katerem bodo skupaj vadili ameriški in albanski vojaki. Albansko vojsko naj bi Pentagon opremil tudi s protitankovskimi raketami, letali T-37 in pahuljnimi čolni. Tirana je VVashingtonu že lani dovolila postavitev oporišča za brezpilotna vohunska letala na albanskem ozemlju, v zadnjih dveh letih pa so albanske in ameriške enote sodelovale na štirih skupnih vojaških vajah.
Sobota, 25. novembra 1995
SVET
PRED LETOM DNI SO NORVEŽANI ZAVRNILI PRIKLJUČITEV K EVROPSKI UNIJI
V Oslu se ne kesajo, da so Bruslju rekli »ne«
Norveško gospodarstvo dosega rekordne rezultate
Henrik Ibsen, najslavnejši norveški pisatelj, je v svoji igri Sovražnik ljudstva zapisal, da ima manjšina vedno prav. Leto dni po tem, ko se vedna Norvežanov ni zmenila za opozorila političnih in gospodarskih krogov ter se na referendumu izrekla proti vključitvi svoje domovine v Evropsko unijo, se mnogi s to pisateljevo trditvijo zagotovo ne strinjajo.
Norveško gospodarstvo, ki se že dve desetletji krepi na račun bogatih nahajatišč nafte in naravnega plina v Severnem morju, je najboljše rezultate doseglo prav v zadnjih dvanajstih mesecih; letošnja gospodarska rast naj bi bila 4, 5-odstotna, prihodnje leto pa štiriodstotna. Napovedi, da bo država drago plačala svojo odločitev, da ostane zunaj EU, se doslej niso uresničile. Brezposelnost je le petodstotna in je med najni-žjimi v zahodnoevropskih državah. Tudi politične razmere v državi so po referendumu ostale stabilne. Predsednica vlade Gro Harlem Brundtland, voditeljica vladne manjšinske Delavske stranke, je kljub prepričevanju volilcev, naj glasujejo za priključitev k EU, ohranila svoj položaj. Leto dni po skupnih prizadevanjih podeželskega prebivalstva in naravovarstvenikov, katerih stališča so zmagala na referendumu, xdada uspešno kljubuje močno razklani opoziciji. Dogodki iz leta 1972, ko so se Norvežani prvič izrekli proti vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost, se niso ponovili, saj je bila takratna vladajoča Delavska stranka prisiljena odstopiti. 2e drugič izrečeni norveški »ne« priključitvi k EU tudi ne vpliva na zunanjepolitični položaj države. Morda je prav zato paradoksalno, da so Norvežani podprli premierkina prizadevanja za tesnejše sodelovanje z EU, kar bi lahko ocenih kot svojevrstno članstvo Norveške v petnajsterici. Tovrstno politiko zbliževanja s to
skandinavsko državo je EU z odobravanjem sprejela.
Se bodo Ibsnove besede, prenesene v kontekst norveškega članstva v EU, izkazale kot resnične? Se veliko let bo nafta iz Severnega morja bogatila norveško gospodarstvo in država bo tudi v prihodnje ostala med najbogatejšimi na svetu. Letos bo le
Savdska Arabija izvozila več nafte kot Norveška.
Tisti, ki podpirajo norveško priključitev k EU, poudarjajo, da na njihovo stališče ne vplivajo gospodarske razmere v državi, ki trenutno zagotovo niso na njihovi strani. Čeprav je Norveška zavrnila polnopravno članstvo v EU, je zaradi sodelovanja v Evropskem gospodarskem
prostoru (EEA) ohranila svoje mesto na evropskem trgu, razen na kmetijskem in še nekaterih področjih. Ker so postale članice EU tudi Avstrija, Finska in Švedska, je Norveška poleg Islandije in Liec-hensteina edina država EEA, ki ni članica Evropske unije. Zaradi velikih prihodkov od nafte je norveški vladni proračun v precej boljšem položaju kot proračuni večine držav članic EU. Prihodnje leto bo imela Norveška celo proračunski presežek, zato bo vlada postala posojilodajalka. Norveška že zdaj izpolnuje
pogoje za priključitev k evropski monetarni uniji, saj ima uravnotežen proračun, vrednost nacionalne valute je stabilna, obrestna stopnja in inflacija sta nizki. Ce cena nafte ne bo preveč padla, bo Norveška načrtovani proračunski presežek v višini 10,6 milijarde kron namenila predvsem za tuje naložbe in tako nadomestila manjši pri-
hodek, ki je posledica znižanja cen črnega zlata in plina na svetovnem trgu.
Zagovorniki norveške vključitve v EU opozarjajo na morebitni konec zlatih časov, saj so ti pogojeni le s prodajo nafte. Po vladnih napovedih se bo prihodek od nafte po petih letih občutno zmanjšal, in to prav takrat, ko se bo krepko povečalo število upokojencev v državi. Manjši prihodek in revnejši proračun bosta pokazala na slab položaj drugih gospodarskih panog, saj proračun rešujejo le prihodki od prodaje nafte. Ker država ni članica EU, bodo v obdobju zatona naftnih velesil postali previdnejši tudi investitorji. Norveška se bo po obdobju, v katerem je cvetela na račun naftnega bogastva, morala zelo prizadevati za ohranitev svojega položaja.
Zagovorniki vključitve v EU so poudarjali politične in strateške prednosti članstva. Proevropsko usmerjeni državljani so namreč zaskrbljeni, ker norveški predstavniki ne sodelujejo pri oblikovanju skupne evropske politike, naj gre za gospodarska, obrambna ali varnostna vprašanja. Razvoj dogodkov je bil letos Norveški naklonjen: EU je pokazala določeno mero pripravljenosti za njeno članstvo »v senci«, ki Oslu zagotavlja seznanjanje z zadevami EU in mu omogoča tudi izražanje lastnih stališč.
»Lahko bi rekli, da so članice EU do Norveške poštene, saj so ji pripravljene prisluhniti in najti ustrezno rešitev,« je izjavil Jonas Gahr Store, predsednik vladnega odbora za mednarodne zadeve.
»Po referendumu nas obravnavajo tako, da ni vzrokov za pritoževanje,« je dodal. Po pričakovanjih sta Norveška in Islandija podpi-
ŽIVLJENJE NA GRENLANDIJI
Dežela ledenikov in zasvojencev
LULISSAT - Če za trenutek pozabimo na osupljivo lepoto grenlandskih ledenikov in ledenih gora ter pozornost usmerimo na tamkajšnje prebivalce, potem socialni problemi zasenčijo lepoto grenlandske pokrajine. Grenlandci so nagnjeni k samomorom, alkoholizmu, uživanju mamil, pogoste pa so tudi nesreče s smrtnim izidom.
Poročilo tamkajšnjega statističnega urada prikazuje neprijetno sliko grenlandske družbe v zadnjih štiridesetih letih, ko se je življenjski standard povzpel na raven drugih skandinavskih držav. S porastom standarda pa so se pojavile nove težave na socialnem področju. »Prehod v moderno družbo je velika sprememba za Grenlandce in boleč udarec za starodavno kulturo in vrednote,« pravi predsednik vlade Lars Emil Johansen. »Grenlandci se moramo spopadati z navidez smešnimi težavami, kot sta osamljenost ter dolgo, mrzlo in temačno zimsko obdobje.«
Vsak tretji prebivalec Grenlandije umre zaradi nasilja, v nesreči ali pa naredi samomor. Za samomor
se odloči kar 14 odstotkov prebivalcev, predvsem mladih, starih do dvajset let. Na tem najsevernejšem otoku je pričakovana življenjska doba moških 58, 9 leta, žensk pa 68, 1 leta, kar je zaskrbljujoče, saj povprečni Evropejec dočaka starost 72 let, Evropejka pa 77 let. Poglavitni krivci za to so alkohol in mamila.
Prebivalci Grenlandije so se stoletja preživljali z lovom, saj krute vremenske razmere niso omogočale kmetijske dejavnosti. Grenlandija je prešla v roke Dancev leta 1721, od leta 1953 pa je del danskega kraljestva. Kobenhavn je namenjal velike količine denarja svojemu najsevernejšemu otoku, da bi izboljšal življenjske razmere tamkajšnjih prebivalcev. Tako so
zgradili sodobnejša ribiška naselja, s čimer se je povsem spremenil način življenja. Dostop do alkohola je postal preprost, saj so ga začeli prodajati v vsaki trgovini.
»Alkohol je poguben za ljudi, ki so tisočletja živeli v sožitju z naravo, ker pri pitju nimajo prave mere,« žalostno ugotavlja Johansen. Poraba alkoholnih pijač zdaj vendarle upada, poraja pa se vprašanje, ali je alkohol morda zamenjala kakšna druga vrsta drog. Nedavna zdravstvena raziskava je pokazala, da je kar 50 odstotkov odraslih otočanov poskusilo hašiš, 70 odstotkov pa jih redno kadi cigarete. Johansen bo v grenlandski prestolnici Nu-uk kmalu odprl prvo kliniko za zdravljenje zasvojencev z alkoholom in drugimi vrstami drog.
Na Grenlandiji se letno zgodi približno dvanajst naklepnih umorov in le 80 primerov vlomov. »Število umorov je zastrašujoče. Zelo nevarno je, kadar se
združita alkohol in lovsko orožje,« pravi Bjarne Pe-dersen, sedanji danski predstavnik na Grenlandiji. Krivec za številne nesreče s smrtnim izidom je prav gotovo alkohol, kajti če pijan človek pade v hladno arktično morje, umre po dvajsetih sekundah. Samomor, ki je veliko pogostejši vzrok smrti kot rak, je pogosto posledica razhajanja med tradicionalno vzgojo in zahtevami sodobne družbe.
Nekdaj so krute vremenske razmere - bolj kot vzgoja staršev - narekovale, da so fantje postali lovci in tako omogočili preživetje družine. Danes podobno kot v drugih razvitih družbah pričakujejo, da se bodo mladi posvetili nadaljnjemu izobraževanju. Nekateri od njih ne dosežejo zastavljenega cilja in razočarani najdejo zatočišče v svetu mamil. Tradicionalna vzgoja se namreč premalo posveča konstruktivnemu reševanju osebnih problemov.
Lars Foyen / Reuter
sali schengenski sporazum, ki odpira meje med članicami EU. S članstvom v nordijski prostotrgovinski uniji, ki jo že več desetletij sestavljajo Danska, Finska in Švedska, njene administrativne meje pa je določilo telo, ki ne sodi v sklop EU, bi Norveška veliko pridobila. Na drugih pomembnih področjih, kot sta varnost in obramba, so se dogodki odvijali v korist Osla. Kot ustanovno članico Nata je Norveško skrbelo, da bi bila zaradi svoje odsotnosti v EU in torej tudi Zahodnoevropski uniji (WEU) odrinjena od oblikovanja evropske varnosti v obdobju hladne vojne. Pobuda, naj WEU postane evropski obrambni mehanizem, še vedno ni udejanjena. Dogodki na ozemlju nekdanje Jugoslavije so pokazati, da imata na tiho zadovoljstvo številnih Norvežanov pri zagotavljanju miru še vedno najpomembnejšo vlogo Nato in ZDA.
Kljub temu se številni norveški politiki zavedajo norveške ranljivosti. Trenutno lahko prek tesnega sodelovanja s članicami Nordijskega sveta -Dansko, Švedsko in Finsko -spremlja in skuša vplivati na politiko EU. Vendar se bodo nordijske države, članice EU, zaradi tesnejšega sodelovanja z drugimi članicami EU sčasoma zagotovo oddaljile od Norveške.
Osamitev, na katero so pred referendumom opozarjali zagovorniki norveškega članstva v EU, se lahko uresniči, če bo EU do konca stoletja izpolnila načrte o širitvi svojega članstva in bo v svoje vrste sprejela petindvajset srednje- in vzhodnoevropskih držav. V tem primem bodo norveška stališča
pri oblikovanju evropske politike manj upoštevana, kot bi bila zdaj, ko je v EU le petnajst držav.
V Oslu je mogoče slišati tudi mnenje, da naj bi voditelji že v bližnji prihodnosti napovedali nov referendum o norveškem članstvu v EU in skušati votilce prepričati, naj vendarle obkrožijo »da«. Zaradi ugodnih gospodarskih
razmer in zaupanja v lastne sposobnosti je takšne napovedi slišati le na hodnikih znanstvenih ustanov in na neuradnih političnih srečanjih. Doslej ni noben politik, v duhu Ibsnove teorije, da ima manjšina vedno prav, javno podprl lanskoletne odločitve manjšine.
Hugh Camegy in Karen Fossi, Financial Times
Članstvo v Natu zagotavlja vpliv na evropsko varnostno politiko
_____STAVKA FRANCOSKIH JAVNIH DELAVCEV_
Veliki protesti proti vladnim programom
Sindikati za naslednji torek napovedujejo splošno stavko
PARIZ - Včeraj je stavka javnih delavcev ohromila letalski in železniški promet v Franciji, vec deset tisoč protestnikov pa je napolnilo ulice Pariza in drugih francoskih mest ter protestiralo proti vladnim nacrtom varčevanja.
Dva najveCja sindikata v državi sta delavce že pozvala, naj se naslednji torek udeležijo splošne stavke, ki naj bi preprečila reforme znotraj državnega sistema blaginje in zagotovila, da bi se javni delavci upokojevali s toliko leti delovne dobe kot doslej. Včeraj so avtobusi in vlaki v Parizu in okolici vozili po izredno okleščenem voznem redu, tako da so se morali ljudje podati v službo peš, pogumni pa so se zjutraj ustavili v prometni konici in na delovna mesta niso prišli. Javne službe so bile zaprte ali pa so skrajšale delovni čas zaradi protesta, ki je povzročil veliko več zmede kot stavka javnih delavcev v preteklem mesecu. Pariška podzemna železnica se je ustavila, na ulicah pa so se zaceli nabirati odpadki, saj tudi komunala svojega dela ni opravila.
»Zakaj naj bi ljudje delali dlje, ko pa je veC milijonov brezposelnih v državi?« se je spraševala učiteljica biologije, ki je protestirala na pariških ulicah, kjer so rockovske skupine prepevale pesmi z besedili, usmerjenimi
proti francoskemu premiera. Pred Juppejevim uradom v Bordeaimr je protestiralo približno 20 tisoč ljudi, manjša skupina pa je zažgala njegovo podobo na transparentu. Vec kot 25 tisoC protestnikov se je zbralo tudi v Marseillesu in dragih francoskih mestih. Železnica je omejila vožnje vlakov TGV, Air France pa je odpovedal približno 80 odstotkov poletov po Evropi, saj so letalski kontrolorji stavkali.
Vlada pa še vedno zagovarja izvedbo svojih načrtov. »Preprosto nimamo izbire,« pravi Barrot, minister za socialne zadeve. Raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da večina vo-lilcev odobrava reforme sistema blaginje, ki omejujejo porabo in dvigujejo davčno stopnjo, kar naj bi pripomoglo k vstopu Francije v evropsko monetarno unijo. Tudi finančni trgi so paket reform pozitivno sprejeli. Dva glavna sindikata pa sta prepričana, da je treba pritiske na vlado nadaljevati. »Juppe je jasno povedal: Ce bo na ulicah dva milijona ljudi, bom načrte moral spremeniti,« je vCeraj povedal Viannet, voditelj
sindikata CGT, in zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo v torek protestiralo tolikšno število delavcev iz javnega in zasebnega sektorja. Čeprav sindikati zatrjujejo, da je večina javnih sektorjev poziv k stavki
sprejela z navdušenjem, pa so njihovi udarci vse šibkejši zaradi sporov med delavskimi združenji in znotraj njih. NajveCje združenje CFDT je udeležbo na torkovem protestu že zavrnilo.
John Follain / Reuter
Peroni pariških kolodvorov so včeraj samevali (Telefoto: AP)
ANALIZA
Temna gospodarska prihodnost
PARIZ - Francija se sooča z upočasnjeno gospodarsko rastjo, s katero so povezani tudi vladni problemi. Napovedi za prihodnost niso obetavne, saj naj bi se gospodarske težave še poglobile, predsednik Chirac in premier Juppe pa se bosta morala spoprijeti s sindikati, za katerimi stojijo tudi nezadovoljni volilci.
Napovedi za ekonomsko rast so Cme, saj podatki kažejo, da v tretjem Četrtletju gospodarske rasti skorajda ni bilo, v zadnjem četrtletju pa naj bi se zadeva še poslabšala. Pojavih so se celo namigi, da bi se upočasnjena rast gospodarstva utegnila nadaljevati tudi v naslednjem letu, nekateri gospodarstveniki pa so zaceh previdno in oklevajoče govorih celo o recesiji. »Ce se gospodarska rast zmanjša v dveh zaporednih Četrtletjih, smo zelo blizu recesiji, kot je definirana v gospodarskih učbenikih,« pravi David Naude, ekonomist na pariškem institutu Morgan.
Gospodarske težave v Franciji so resno ogrozile vladni načrt, ki je predvidel reformo sistema blaginje in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, da bi država v letu 1999 lahko izpolnila pogoje za vstop v evropsko gospodarsko in monetarno unijo. Večina se
recesije sicer ne boji preveč, kljub temu pa bo morala vlada štorih vec kot le »poCishti« z največjimi javnimi porabniki, Ce žeh obnovi-h zaupanje med francoskimi volilci. Ekono-misti menijo, da bi konservativni predsednik Chirac in ministrski predsednik Juppe kratkoročno lahko stvari še poslabšala. »Davčna politika je izredno omejevalna. Zaupanje v vlado je eno, veC kot sto milijard francoskih frankov v novih davkih pa nekaj povsem drugega,« je poudaril Naude, ko je govoril o novih davkih, ki jih je vlada odmerila davkoplačevalcem, da bi zmanjšala proračunski primanjkljaj na manj kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 1997.
»Kupci so nezaupljivi in francoska družba je izredno zaskrbljena zaradi vpliva davčne politike na življenje,« pravi Sonja Grueter, ekonomistka na D3J International.
Chirac in Juppe se soočata tudi s sindikah, ki njun načrt o ukrotitvi porabe ostro obsojajo. VCeraj je bila v Franciji druga stavka delavcev javnega sektorja, za 28. november pa je napovedana že tretja. Trenutno so obeh za gospodarsko rast v tem in naslednjem letu, kot jo načrtuje vlada, izredno slabi. Vlada je napovedala 2, 8-odstotno rast za naslednje
leto in 2, 9-odstotno za letos. Gospodarstveniki v zasebnem sektorju pa so drugačnega mnenja; v prihodnjem letu naj bi gospodarska rast dosegla le dva odstotka, le za malenkost bolje pa naj bi se gospodarstvu godilo letos. »Vladne napovedi za BDP v letu 1996 preprosto ni mogoče doseči,« je pesimishčen Naude. Vlada, kot razlaga ta ugledni ekonomist, je računala na zmanjšanje porabe in brezposelnosti, v zadnjih treh mesecih pa se je zgodilo ravno nasprotno.
Podatki tudi kažejo, da je v oktobra poraba padla za 4,4 odstotka glede na prejšnje mesece, kar je najvecji padec po recesijskem udarcu v januarju leta 1993. »V tretjem Četrtletju ne bo rasti, isto pa velja za zadnje Četrtletje,« je napovedal Siril Buzit, anahtik za prihodke pri pariški nacionalni banki. »Začetek zadnjega Četrtletja je bil izjemno slab, to pa je grozljivo, saj je iz analiz razvidno, da znamenj izboljšav v prihodnosh ni.«
Zaradi upočasnitve gospodarske rash bo država primorana poseči v vladni proračun, tako da bo načrt o zmanjšanju javnega primanjkljaja na štiri odstotke BDP v letu 1996 in tri odstotke v letu 1997 izredno težko ure-sničih.	Christopher Noble / Reuter
2.6
m

... milijona Ircev je bilo včeraj pozvanih, naj glasujejo za ali proti Crtanju spornega člena o prepovedi ločitve zakoncev iz izredno konservativne irske ustave, ki izhaja še iz leta 1937. Irska je namreč zadnja država v Evropski uniji, kjer ustava uradno ločitev onemogoča. Uradni izid glasovanja bo predvidoma znan že danes, zadnje javnomnenjske raziskave pa so pokazale, da bo izid izredno tesen. Medtem ko so se irske parlamentarne stranke zavzele za liberalizacijo zakona o zakonski zvezi, so katoliška cerkev in z njo povezane interesne skupine v obširni kampanji pozivale k ohranitvi spornega člena o prepovedi ločitev. Skoraj 95 odstotkov od 3,5 milijona Ircev je katoliške veroizpovedi. Zanimiv je podatek, da na Irskem »neuradno« razpade vsak Četrti zakon. Približno 80 tisoC zakoncev po tej »neuradni« ločitvi že živi z drugim življenjskim sopotnikom, (dpa)
PO POLJSKIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
VValensovi privrženci zahtevajo razveljavitev izida
Vrhovno sodišče prejelo več kot pol milijona pritožb proti zmagi Kvvašnievvskega
VARŠAVA (dpa) - Poljski sindikat Solidarnost in volilni štab Lecha VValense sta včeraj na vrhovnem sodišču vložila zahtevo po razveljavitvi izida predsedniških volitev, ki so bile na sporedu pretekli konec tedna in na katerih je z izredno majhno večino zmagal tekmec VValense Aleksander Kvvašnievvski.
Po besedah predstavnika poljskega vrhovnega sodišča je to do preteka roka za vložitev pritožb prejelo 540 hsoC pritožb državljanov. Poljsko vrhovno sodišče mora odločitev o veljavnosti ali neveljavnosti zmage Aleksandra Kvvašnievvskega sprejeti do 9. decembra.
Večino pritožb so državljani utemeljili z nepra-vilnimi navedbami o osebnosti Aleksandra Kvvašnievvskega. V svojem uradnem življenjepisu je ta namreč navedel, da ima visokošolsko izobrazbo. Le nekaj dni pred začetkom dragega in hkrati odločilnega kroga predsedniških vohtev pa je v javnost prišel podatek, da Kvvašnievvski študija gopodar-skih znanosti v Gdansku sploh ni končal.
Volilni štab Lecha VValense poleg tega trdi, da ima izjave 59 elanov različnih volilnih odborov, po katerih naj bi v volilnih skrinjicah »pristale« tudi številne ponarejene glasovnice za Kvvašnievvskega, ki je na predsedniških volitvah zmagal z 51, 72 odstotka glasov.
Volilni štab Lecha VValense in katoliška radijska postaja Maryja sta v zadnjih dneh izvedla obširno kampanjo, v kateri sta Poljake pozivala k prote-
stom proti izidu volitev in razdeljevala vnaprej pripravljene protestne izjave, ki so jih morah privrženci VValense le še podpisati in poslati vrhovnemu sodišču.
Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da obstajajo le majhne možnosti za uspeh zahteve po razveljavitvi volitev. Kljub temu pa je težko napovedati razvoj
dogodkov, saj je to prvi tovrsten primer na Poljskem. Zmagovalec Kvvašnievvski je v zvezi s tem dejal, da je volilni izid »nesmiselno« postavljati pod vprašaj. Po njegovem mnenju naj bi bila to le »pot k destabihzaciji položaja na Poljskem«, ki naj bi hkrati kazala na VValen-sovo pomanjkljivo razumevanje demokracije.
NOVICE
V Maleziji je privatizacija samo za izbrance
KUALA LUMPUR (Reuter) - Premier Malezije Mahat-hir Mohamad je včeraj zagovarjal privatizacijsko politiko, ki doloCa, da državno lastnino lahko kupijo le izbrani pripadniki malajske etnične skupine Bimiipu-tera, češ da si izbranci to zaslužijo. Dodal je, da vlada pač ne more »pogostiti vseh Malajcev z jastogi« in da je taksna politika učinkovitejša. Malezijski privatizacijski proces, ki ga je Mahathir sprožil v začetku osemdesetih, uživa velik ugled doma in v tujini, saj je v zadnjih devetih letih Malezija dosegla povprečno skoraj devetodstotno letno gospodarsko rast. Toda številni nasprotujejo takšni politiki, ki ne dopušča vsem enakih možnosti. Predstavniki mladega krila vladajoče shanke so opozorili, da se utegne povečati prepad med Bumiputero in drugimi etničnimi skupnostmi.
Znova nemiri na Haitiju
PORT-AU-PRINCE (dpa) - V haitskem glavnem mestu je včeraj spet prišlo do hudih nemirov, v katerih naj bi bilo ubitih več ljudi. Haitske radijske postaje poročajo, da so se nemiri začeli že v ponedeljek, ko je policija v revni četrti Cite Soleh streljala na nek avtomobil in pri tem pomotoma ubila mimoidoče šestletno dekletce. Razjarjena množica je nato napadla in uničila naj bližjo policijsko postajo. V spopadih med policisti in oboroženimi civilisti je bilo več ljudi ranjenih, trije pa so umrli. Že v začetku prejšnjega tedna je bilo v nemirih na Haitiju ubitih najmanj sedem ljudi. Vzrok za izbruh nasilja je bil umor poslanca Jeana Huberta Feuilleja, odločnega nasprotnika predsednika Arishda.
Shell zagovarja človekove pravice v Nigeriji
JOHANNESBURG (Reuter) - Podružnica naftne družbe Shell je vCeraj v južnoafriškem tisku objavila oglas, v katerem je zagovarjala človekove pravice v Nigeriji. Tako je Shell odgovoril na obtožbe, ki so zasule njegova predstavništva, potem ko se družba ni pridružila protestnemu bojkotu Nigerije. V oglasu so zapisali, da ne obstaja nikakršen tajni dogovor z nigerijsko vojsko. Južnoafriški predsednik Mandela je pred dnevi pozval glavne predstavnike Shella na pogovor, generalni sekretar ANG Ramaphosa pa je dejal, da njegova vlada razmišlja o uvedbi ukrepov proti južnoafriški podružnici naftnega koncema.

						
24. november 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 UL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	88,10	89,00	12,39	12,65	7,70	8,08
A banka Koper	87,80	88,80	12,35	12,62	7,67	7,95
A banka Nova Gorica	88,00	89,00	12,37	12,65	7,72	7,95
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	88,40	89,05	12,45	12,78	7,77	8,22
Banka Norlcum d.d., t: 133-40-55	87,80	88,80	12,40	12,60	7,65	8,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	87,75	88,54	12,38	12,53	7,74	7,81
Come 2 us	-	-	-	-	-	-
Tel: 061/ 1B-92-Ć35, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	88,20	89,00	12,40	12,65	7,50	8,00
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje	88,40	88,70	12,50	12,60	7,70	7,90
Tel: 063/25515, od 7-/9, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	88,40	88,70	12,45	12,55	7,70	7,90
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	88,40	88,70	12,45	12,55	7,70	7,90
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	88,40	88,70	12,45	12,55	7,70	7,90
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	88,40	88,70	12,45	12,55	7,70	7,90
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	88,40	88,70	12,45	12,55	7,70	7,90
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	88,/10	88,70	12,45	12,55	7,70	7,90
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	87,50	89,00	12,35	12,70	7,55	8,00
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	88,30	88,90	12,40	12,65	7,60	7,93
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603						
Poštna banka Slovenije	86,80	88,80	11,60	12,60	7,35	7,95
Publikum Ljubljana, t: 312-570	88,55	88,85	12,55	12,60	7,81	7,89
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	88,30	88,58	12,50	12,55	7,80	7,85
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	88,50	88,70	12,55	12,65	7,80	7,89
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	88,40	88,65	12,55	12,59	7,70	7,89
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	87,30	88,70	12,25	12,64	7,40	7,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	88,20	88,50	12,46	12,51	7,75	7,76
Publikum NM, t: 068/ 322-490	88,30	88,85	12,45	12,57	7,75	7,98
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	88,55	88,80	12,50	12,68	7,75	7,95
Publikum Portorož, t: 066/747-240	88,32	88,59	12,51	12,56	7,81	7,86
Publikum Ljubljana Miklošičeva	-	-	-	-	-	-
Tel: 061/ 318-788						
SKB d.d.,***	86,95	89,20	12,32	12,76	7,60	8,10
SHP Kranj, t: 064/331-741	88,40	88,80	12,47	12,58	7,70	7,90
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320*	87,95	88,55	12,35	12,62	7,65	7,95
UBK Ljubljana, t: 061/444-358	87,60	88,90	12,32	12,60	7,50	7,99
Upimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1	: 1-64-292					
lečaji po poslovnih enotah SKB banke d,d. so lohko različni:				Včerajšnji tečaji		
Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!						
			
Sedež: tel. +39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611			
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131			
24. NOVEMBER 1995	v LIRAH j		
valuta	nakupni		prodajni
ameriški dolar	1566,00		1614,00
nemška marka	1111,00		1145,00
francoski frank	322,00		332,00
holandski gulden	991,00		1021,00
belgijski frank	53,70		55,90
funt šterling	2452,00		2526,00
irski šterling	2525,00		2602,00
danska krona	287,00		295,00
grška drahma	6,60		7,10
kanadski dolar	1158,00		1194,00
japonski jen	15,40		16,10
švicarski frank	1377,00		1419,00
avstrijski šiling	157,80		162,60
norveška krona	252,00		260,00
švedska krona	240,00		247,00
portugalski escudo	10,60		11,00
španska pezeta	12,90		13,50
avstralski dolar	1159,00		1194,00
madžarski florint	11,00		14,00
slovenski tolar	12,80		13,50
hrvaška kuna	280,00		310,00
		
24. NOVEMBER 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1565,00	1615,00
nemška marka	1116,00	1151,00
francoski frank	322,00	333,00
holandski gulden	990,00	1020,00
belgijski frank	53,90	55,70
funt šterling	2446,00	2536,00
irski šterling	2520,00	2615,00
danska krona	286,00	296,00
grška drahma	6,60	7,20
kanadski dolar	1156,00	1196,00
švicarski frank	1380,00	1415,00
avstrijski šiling	157,50	162,50
slovenski tolar	12,70	13,30
			
24. NOVEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	7,70	8,35
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	7,90	8,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	7,80	8,40
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	7,90	8,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	7,75	8,20
			
24. NOVEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4100	1.4140	1.4180
funt šterling	2.2050	2.212	2.2190
irski funt	2.2740	2.2810	2.2880
kanadski dolar	1.0395	1.0435	1.0475
nizozemski gulden	89.188	89.298	89.408
švicarski frank	123.940	124.04(1	124.140
belgijski frank	4.8547	4.8647	4.8747
francoski frank	28.998	29.058	29.118
danska krona	25.744	25.804	25.864
norveška krona	22.626	22.686	22.746
švedska krona	21.585	21.645	21.705
'italijanska lira	0.8849	0.8889	0.8929
avstrijski šiling	14.192	14.212	14.232
španska peseta	1.1639	1.1679	1.1719
portugalski escudo	0.9533	0.9563	0.9593
japonski jen	1.3943	1.3958	1.3973
finska marka	33.440	33.520	33.600
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 27.11.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečajzaDEM 87.40	87.82
2.	Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 226 z dne 24. 11. 1995 - Tečaji veljajo od 25. 11. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
Šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
89,6662
1220,8033
417,8752
89,6361
2216,5499
2879,3503
2496,0669
8589,9471
7,6356
119,8985
7670,6510
1948,7154
82,1456
1859,2940
10654,9704
190,0097
121,4618
158,2054
100,3220
89,9360
1224,4767
419,1326
89,9058
2223,2196
2888,0143
2503,5776
8615,7945
52,2548
196,5263
7,6586
2316,9078
120,2593
7693,7322
1954,5791
82,3928
1864,8887
10687,0315
190,5814
121,8273
158,6814
100,6239
90,2058
1228,1501
420,3900
90,1755
2229,8893
2896,6783
2511,0883
8641,6419
52,4116
197,1159
7,6816
120,6201
7716,8134
1960,4428
82,6400
1870,4834
10719,0926
191,1531
122,1928
159,1574
100,9258
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25.11.1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
20.3.96
116
100.0633%
100.1855%
100.1244%
1,700,000
170,000
850,538
85,054
851,576
85,158
1,702,114
170,211
uvsLLva siod ejchancc r«c.			Tečajnica borznega trga št.: 223	Datum: 24. 11. 1995							
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon st.dai(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	rrosrr
	ME			iBSE						
IKC	81	(11.5.951	13.000		23.11,	13.000	13.500			
’RB	665	|13.6.95j	19.315	,44	24.11.	19.100	19,376	19.380	19.200	3.342
SAL	500	(2)111.9.95)	18,811	2,26	24.11.	18.400	18.840	19.360	18.450	55.491
5KBR	1000	(24.2.95.)	38.271	,64	24.11.	38.300	38.440	30.370	38.100	30.157
	23E			TFtn						
BCE1	10,0	2.(1.10.951	106,3	,16-	24.11.	106,3		106,3	106,3	2.036
(SOI	8,0	5.(30.6.95)	103,6	,08	24.11,	103,6	103,9	103,9	103,5	4.424
(S02	9,5	10.(1.10.95)	115,4	,47	24.11.	115,6	115,9	115,7	114,8	22.346
(S08	5,0	5.(30.11.95)	99,0	4,43	24.11.	95.0		99,0	99,0	6.770
(Sli	7,0	5.(15.7.95)	101,8	,54	24.11.	98,2		101,8	101,2	13.133
(SL1D	8.0	5.(30.6.95)	103,0	,96	24.11.	102,0		103,0	102,0	236
(SL2D	9,5	10.(1.10.95)	114,0		23.11.	114,0				
srn	10,0	6.(1.11.95)	105,6	,67	24.11.	104,5	107,0	106,0	104,9	1.506
KB2	10,5	4.15.9.95)	111,5	,51	24.11.	111,3	111,6	111,6	111,5	4.306
SKR1	5,0	3.(30.6.95)	82,0A	2,87-	24.11.	82,6	86,0	82,0	82,0	72
	ME			5HS2!						
m	300	(2)(28.7.95.)	15.286	1,90	24.11.	15.000	15.350	15.290	15.280	1.070
1AD	10.000	(1.6.94.)	178.739	1,29	24.11.	179.300	180.900	180.950	176.900	63.452
M)	1715	(24.5.95.)	29.604	,67	24.11.	29.000	29.750	30.380	29.300	2.842
m		(D	25.000	20	24.11.	25.000	25.500	25.000	25.000	25
MR		(1)	16.120	7,15-	24.11.	17.020	17.650	17.650	16.110	2.434
(KZ	218	(30.3.93.)	16.472	,29	24.11.	16.400	10.070	16.600	16.400	4.892
m	200	(26.6.95.)	5.280	,46	24,11.	5.260	5.310	5.310	5.230	2.920
rent		(5)	1.169	22-	24.11.	1.170	1.177	1,178	1.163	2,268
	zora	TSTOTO!	iMiiiinr		GHEa					
3TP	2750	(22.6,95)	40.329	3,06-	24,11.	39.500	40.850	40.800	40.000	282
JFNP		(1	63.908	1,19	24.11.	65.000	65.450	65.400	62.050	30.996
MP	720	(25.5.95.)	16.000	,03-	24.11.	11,400	16.770	16.000	16.000	320
EP		11]	43.800A	3,47	24,11.	41.000	43.890	43.800	43.800	44
	ME			TTiTi*						
IZG	11,0	4.(1.1.95)	104,0		20.11.	103,5				
E2	10,0	2.(1.10.95)	107,5A		24.11.	108,0	112,0	107,5	107,5	470
TI	12,0	7.(1.6.95)	101,4		22.11,	99,6	101,5			
=00	10,0	2.(1.6.95)	101,7		23.11.	101,3				
IZBI	10,0	2.(15.9.95)	107,0		2.11.	103,0				
SZB2	10,0	1.(1,10.95)	111,0	1,65	24.11	108,0	111,5	111,0	111,0	4.849
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 223/95 - 24. 11. 1995										
Vrednost. papir	obr. indiv.	ex kupon štdaE(3)	enotni tečaj	n sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	lodosrr
	/Tila									
m			3,350		20.11.	3.000	4.400			
mo	200	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	2.500	5.300			
M0	55	(1.6.95)	4.502	28,49	24.11.	4.401	4.880	4.770	4.480	1.396
m			2.000		23.11.	2.000	2.350			
(D80		(15.6.95)	13.000	23,94	24.11.	11.000	13.440	13.000	13.000	130
iGSK			614,2	,48	24.11.	611,0	620,0	640,0	600,0	8.317
		■ VTiTimr								
BBP0	320	(1.6.95)	3.990	1,30-	24.11.	4.151	4.600	4.590	3.950	1,305
KBPI						26.200				
KBPP			35.969	,27	24.11.	35.000	36.000	36.000	35.200	3.741
RGP0		(6)	900,0		23.11.	850,0	1.090			
MC	360	(25,5.95)	13.476	34,76	24.11.	10.710	14.250	14.220	10.400	19.459
	M*1									
LOK	10,0	6.(1.10.95)	103,7	,63	24.11.	103,0	103,9	103,9	103,7	14.584
(1)0	10,0	6(1.4.95)	103,4		23.11.	100,8				
mio	10,0	4.(1.9.95)	103,8		16.11.	100,0	108,0			
M)	10,0	5.(1.10.95)	104,1		22.11.	102,6				
Mi	11,0	3(1.9.95)	104,5A	2,45	24,11.	103,0		104,5	104,5	28
3P0	10,0	7.(1,8,95)	103,0		22.11.	100,0	104,5			
um	8,50	3(15.10.95)	100,0		14.9.	83,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.10.95)	105,0		16.11.	103,0				
										
										
ko dnevni (v SIT)										
KO dnevni (v SIT)										
|120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
										
BSB3 brez nat bona(l. 12.95)			99,0		23.11.	99,0	90,9			
klel nat bona (v SU) NBS2			115,9	42,05-	24.11.	21,0	3.000	200,0	100,0	5
|delnatbona(vSrf)NBS3			3.957	3,22	24.11.	3.904	4.000	4.000	3.900	815
			sTfiras	F2TTTTT?	bJšBi]					
3MT6			99,4		22.11.					
BMD6			98,1		9.11.					
BM6										
im										
BVD6										
8V6										
BS12			94,1		19.4					
24.11.95	prejšnji	d T	d%
1.569,00	1 .bbb,/9	12,21	O,/ti
24.11.95	prejšnji	d T	d%
109,59	109,1 /	0,42	0,3ti
Vsepavi£pidi^C^Cbv,kiinamti^i^koliqovD[k((Hmjenapj2piiaiiiiKip]TdElni[EkDtiiajov3r;ch'.lriiiaji> tez fq)isEdh diest enotni	je izraaman na podlagi ttitoe aitni sredine; (0) - izknšCEm d^.	A - ^jlika^sid teC^ borali
pcsednik je hteti kupil in prodal isti	za radite stanki; S-su^Hidiianotigivai^ Z-zadtiamtip'.i'-dceE^lOodstotna
dnevna sprememba top;" - dosez 30odstotna ime^ev-trgjvanp je zadtiana Cfonznice z aiiuiietnim odplatibn Ravnice RS01, I^I^l,9^0Z&P(iPGO,I^,R!^;Vfflsovk]juCaiecynice:S®,H®,SALlNIKRDAD,FM],MKZ,'IUrR,vB10so vk|u^olxBmice:RSOl,RS02,^,BCEl;exkupon-številkahqxrB in datumzajadktelete^;(l}za leto 1994 div. niliiaiz{j» Cansl2Kzplatik vrnem dividende; (3}cteeznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo letegt (4}kupon, ki je zapadel Ui 95, ni bil izplačan; (5}od 124.91 ddnica kotira brez kupcna za 193; (eHivedba postopka prisilne porarare dne 23.4.1995: (ži-dim izjia^ dividende; (8}drvklenda se nanaša na ned^eno del^ (I0}o dKidmui bo odločala	dehicajai dr. m. - olivna
nmMwznio^(fe.-dmdmla(dEfe)v£rr,CBi]iiHvedenodru^niaxji±Hiajvi^c&i]0^te^(UotviednodnB^pq)i^i;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
24.11.1995 ob 12. uri	valuta	reKoci		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4121	1.4126	1.4131	1.4098
JAPONSKA	jen	101.05	101.15	101.14	100.83
V. BRITANIJA	funt	1.5629	1.5636	1.5652	1.5622
ŠVICA	frank	1.1372	1.1382	1.1387	1.1365
FRANCIJA	frank	4.8610	4.8625	4.8640	4.8577
NIZOZEMSKA	gulden	1.5812	1.5817	1.5822	1.5789
ITALIJA	lira	1589.30	1580.80	1593.00	1587.30
BELGIJA	frank	29.020	29.040	29.035	29.020
AVSTRIJA	šiling	9.9360	9.9310	9.9410	9.9250
ŠPANIJA	pezeta	120.93	120.01	121.0	
SVEDSKA	krona	6.5244	6.5219	6.550	6.5116
NORVEŠKA	krona	6.2240	6.2270	6.2170	6.2170
DANSKA	krona	5.4720	5.4750	5.475	5.4720
FINSKA	marka	4.2116	4.2167	4.216	4.2072
PORTUGALSKA eskudo		147.76	147.86	148.9	147.3
IRSKA	funt	1.6102	1.6122	1.6130	1.6090
GRČIJA	drahma	232.78	232.32	234.30	231.52
KANADA	dolar	1.3543	1.3548	1.3547	1.3524
AVSTRALIJA	dolar	0.7380	0.7390	0.7403	0.7379
EVROPA	ECU	1.3040	1.3050	1.3051	1.3000
zlato		383.50	384.00		
srebro		5.22	5.2		
			
24. NOVEMBER 1995	v LIRAH	I		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1591,140	—
ECU	—	2070,390	—
nemška marka	—	1123,560	—
francoski frank	—	326,910	—
funt šterling	—	2486,160	—
holandski gulden	—	1003,430	—
belgijski frank	—	54,669	—
španska pezeta	—	13,125	—
danska krona	—	290,040	—
Irski funt	—	2562,210	—
grška drahma	—	6,816	—
portugalski escudo	—	10,739	—
kanadski dolar	—	1175,400	—
japonski jen	—	15,679	—
švicarski frank	—	1393,660	—
avstrijski šiling	—	159,700	—
non/eška krona	—	255,010	—
švedska krona	—	244,470	—
finska marka	—	376,690	—
avstralski dolar	—	1175,380	—
			
ZVEZA BANK CELOVEC
24. november 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7500	10,2500
kanadski dolar	7,1500	7,5500
funt šterling	15,2000	16,0000
švicarski frank	855,0000	887,0000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	201,0000	209,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,9000	716,9000
italijanska lira	0,6100	0,6440
danska krona	177,0000	185,0000
non/eška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	148,9500	155,5500
finska marka	229,5000	239,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	9,5500	10,0500
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.
® RAI 1
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajse Dok.: Jack Casey, prijatelj morskih psov, 10.25 Velike razstave
UlKiJ Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere, mare-sciallo (kom., It. ’56, i. A. Fabrizi, A. Sordi)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Izžrebanje lota, vreme Dnevnik
Aktualna odd. o morju Linea Blu 7 dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, vmes risanke Glasba: 38. Zecchino d’ oro - 38. Zlati cekin (vodi Cino Tortorella), vmes (18.00) dnevnik in izžrebanje lota Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci) Dnevnik, 23.10 Posebnosti TG 1
Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Filmske novosti Film: Cinecitta Cinecitta (It. ‘91, i. A. Sandrelli, M. VVertmiiller, F. Traversa)
F RAI 2
6.55
10.05
12.00
13.00
14.00
14.50 15.45
15.50
16.20
18.05
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
22.30
0.30
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualni odd.: Evropski dnevi, 10.35 TGR v Evropi, 11.05 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Variete: II fantacalcio Izžrebanje lota Nabožna oddaja: Tvoj bližnji
Film: Venga a fare il sol-dato da noi (kom., ’71) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile, 18.40 vreme Nan.: Hunter Sport in dnevnik Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film:	Serial Killer
(dram., ZDA '94, i. K. De-laney, G. Hudson) Koncert: Riccardo Muti in Filharmonični orkester Scale, vmes (23.20) dnevnik in vreme Film: Hamlet (dram., VB ‘48, r.-i. L. Olivier)
^ RAI 3
I Pregled tiska. Drobci PW*'l Film: II cavaliere miste-rioso (pust., It. ’48)
Film: Guerra segreta krim., It. ’65, i. H. Fonda) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik
Dok.: Cme maske Rubrika o morju Nan.: I Professionals Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Sport: odbojka, tenis, košarka, SP v smučanju Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Dok. o naravi SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Harem Dnevnik in vreme Spori: SP v smučanju, tenis Federation Cup Filmske novosti Variete: Fuori orario
RETE 4
7.25
11.40
13.30
14.00
16.00
17.00
20.30
23.55
2.00 2.10
Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicita, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik TG 4 Nan.: Colombo Dnevnik
Medicine a confronto (vodi Daniela Rosati) Variete: Stelle della moda
Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo - (i. P. Falk), vmes (19.00) dnevnik in vreme Film:	II camorrista
(dram., It. ‘86, r. G. Tor-natore, i. Ben Gazzara), vmes (23.45) dnevnik Film: Cattivi pensieri (kom.,It. ’76, r.-i. Ugo To-gnazzi, E. fenech)
Pregled tiska Medicine a confronto
S CANALE5
6.00
9.00
9.30
Na prvi strani Nan.: Gasa dolce časa Aktualno: Nonsolomoda, 10.00 Affare fatto
Un papa da prima pagina Aktualno: Anteprima, 11.30 Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani AJctualno: Arniči Nan.: Simpsonovi Otroški variete Bim bum bam, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo b giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La corrida Dnevnik
Nan.: New York Police Department, vmes (0.30) dnevnik, 1.00 Dream On
ITALIA 1
Risanka: Popaj M TV dnevnik M Alpe-Donava-Jadran Ponovitev 2. št.
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871^
SLOVENIJA 1
	Radovedni TaCek: Albin
	Učimo se roCnih ustvarjalnosti, 47. oddaja, pon.
	O. J.: Zaspanec, slovaški film
	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Zgodbe iz školjke
	Kralj vetra, angleški film
	Gore in ljudje, pon.
	Poročila
	Intervju: Jure Sterk, pon.
	Malo angleščine, prosim
	Tednik
	Poglej in zadeni
	TV dnevnik 1
	Junaki petega razreda, 3., zadnji del mladinskega filma
	VeCne pravljice: Trije prašički
	Kimberley - dežela vodnih božanstev, avstralska poljudnoznanstvena oddaja
	Hugo, tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Utrip
	Hipnotični svet Paula McKenne, angleški show
	Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 6. del angleške dok. oddaje
	Za TV kamero
SjR	Ozare
	Dnevnika
sts	Grace na udaru, 12. del
s	Venera v krznu, italijan-sko-nemški film
BgH	Tv jutri, videostrani
Otroški variete Nanizanke
Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Nan.: Troopers Otroški variete Glasba: Jammin’
Variete: Colpo di fulmine Nan.: Lucky Luke Aktualno: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Spori studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Superfantagenio (fant., It. ’86, i. Bud Spencer, L. Venantini) Film: Delta Force (pust., ZDA ’86, i. Lee Marvin, Ghuck Norris, Martin Balsam), vmes (23.30) Fatti e misfatti Italia 1 šport Glasba: Jammin’
fr SLOVENIJA 2
Euronevvs
Goulda, Hancock in Zavvinul
Kdo bo koga?, 2. del Turistična oddaja Sorodne duše, 14. del Sova: Frasier, 12. del serije Hobotnica, 19. del serije Videošpon
Gordijski vozel mamil, ameriški dok. film Mladost brez odvisnosti, posnetek okrogle mize Športna sobota Karaoke
Resnični zahod, 6. del Alpsko smučanje, veleslalom (M), 2. tek Veleslalom (2), 2. tek, prenos Sobotna noC
6.30
10.00
12.25
13.00
13.30
15.00
16.00
16.30 17.50
18.30
19.00
20.30
22.30
0.40
1.50
08.00
09.30
10.35
11.05
11.20
11.50 12.20 13.15 14.00
14.50
16.10
19.20
20.10
20.55
21.45
22.55
S TELE 4
A KANALA
13.30
20.40
17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: La pattuglia di not-te (kom., i. L. Blair)
(•) MONTECARLO
14.00
18.00
16.00
23.10
18.45,	20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
19.45,	20.45, 21.45 SP v smučanju
Španski nogomet Nogomet: Real Sociedad-FC Barcelona
08.20
09.20 10.50
11.20 16.40
17.05
19.00
19.05
19.30
20.05
21.00
22.45
00.40
KaliCopko, pon. otroške oddaje Cmi vranec, pon. Maracini kristali, pon. Spot tedna, A-Shop Spot tedna
Splošna praksa, pon. 48. dela avstral. nanizanke Vreme
Generacija transforme-rjev II, 33. del risane serije
Devetdeseta, pon.
Splošna praksa,
49. del avstralske serije Konec tedna s Kate, film Istanbul, pon. filma Erotični film
HB Koper
16.00
16.10
17.00 17.30
18.00
18.45
18.55
19.00
19.30
19.40
20.00
20.30
22.00
22.15
23.50
Euronevvs
LeteCi zdravniki - TV nanizanka TVD mladi
Family Album - tečaj angleškega jezika Slovenski program: Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih
Primorska kronika Nikar
TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak Četrtkova športna oddaja, ponovitev Gosposki poklic,
2. del TV nanizanke Režija: Edouard Molinaro Vsedanes - TV dnevnik Jazz: Begnini - Castellani kvintet, 2. del Achtung Baby! - oddaja o kulturi, avtor: Robert Fer-rucci
(□MF Avstrija 1
	Medvedek Rupert
	Duck Tales
	Garfield in prijatelji
	Harry in Hendersonovi
	Klic na pomoC Kalifornija
	Blossom: Zabava
	Princ z Bel-Aira, nadaljevanka
	Baywatch: Popotresni sunki
	Superman - Lois in Clark: Dianin lov
	Beverly Hills 90210: Vprašanje vesti
	Melrose Place: Z nenžno silo
	Sport
	Korak za korakom
	Čas v sliki, kultura
	Vreme
	Spori
	Musikantenstadl
	Sport, Svetovni pokal: prenos veleslaloma za ženske, 2. tek
	Gunki: Glavna opažanja
	Cas v sliki
	Prinesite mi glavo Alfreda Garcia, ameriški akcijski film, 1974
	Melrose Place, pon.
	Beverly Hills 90210, ponovitev
	Prinesite mi glavo Alfreda Garcia, pon. filma
EMP Avstrija 2
	Osvajanje divjega zahoda, ameriški vestern, 1961
	Hello Austria, Hello Vienna
	Cas v sliki
	Tako je pac z ljubeznijo, avstrijska komedija, 1954 Režija: Franz Antel
	Zenska oblast, vaška komedija, 1995
	Zemlja in ljudje
	Cas v sliki
	Ozri se po dežeb
	Svetovne religije
	Milijonsko kolo
	Sporni primeri
	Avstrija danes
	Cas v sliki, kultura
	Hitri streli, avstrijska TV kriminalka, 1995
	Cas v sliki
	Glas srca, ameriški TV film, 1984 Režija: Don Taylor
	Smrtni	steli	na Broadwayu, nemška kriminalka, 1968
	Pogledi od strani
	Sport
	VideonoC

Slovenija 1
4.00,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5 x 5 v živo; 22.40 Kratka igra; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00, 6.30, 7,30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje;
16.05	Popevki tedna;
17.50	Sport; 19,00 Glasbeni večer z J. Webrom.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Gymnasium; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovski madrigali; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16,40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 V podvečer; 19.00 HO-vanščina (M. Musorgski); 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -
98.1	- 100,3- 100,6- 104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12,30,
17.30,	19.00 Dnevnik;
6.30	Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.00	Modri val; 8.15 Sobotni teren; 8.45 Delo;
8.50	Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.30 Hit dneva; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.45 Primorski zaliv - Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
11.50	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost;
15.00	Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr
Radio Koper
(italijanski program).
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 1
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 13.00 Glasba po
željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna;
15.00	Redazione teen;
16.00	Modri val; 18,45 Ri-gatoni; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice;
11.05	Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Popoldanski vodeni program; 16.30 O kulturi;
17.30	Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme;
20.00	Stampeedo; 22.00 Studio Ra Trbovlje.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-macije, zaposlovanje;
12.00	Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni program
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17;
12.05	Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio Študent
0.00 Ko robot kaka; 11.00 Currlculum vitae;14.30 RO: Kakraba Lobi; 17.00 Kinoburger; 18.00 Radio ropot; 19.00 TB: Misha Mengelberg Trlo; 20.30 Afriški Ghost.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14,00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. glasba;
10.10	Koncert; 11.05 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15,00 May way ali zelo oseben pogled na lahko glasbo; 15.40 Ma-de in ltaly; 16.00 V svetu zabavne glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba; 18.00 Mala scena: Kralj Matjaž (r. A. Rustja, 2.); 18.45 Soft Musič; 19.20 Napovednik; 20.25 Risanka: Pikijeve dogodivščine.
Radio Opčine
7.15,12.15,18.15 Krajevn-ba poročila;! 1.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Foyer; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
Sobota, 25. novembra 1995
NAPOVEDI PRIREDITEV
SLOVENIJA
SNG
LJUBLJANA Erjavčeva 1
Veliki oder
Danes, 25. novembra, ob 19.30:
Tom Stoppard: ARKADIJA. IZVEN (KONTO).
Mala drama
D.	Mamet: OLEANNA.
Danes, 25. novembra, ob 20. uri,-IZVEN (KONTO). RAZPRODANO!
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2
Veliki oder
Danes, 25. novembra, ob 17. uri:
S. Makarovič: SAPRAMISKA. IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14
Danes, 25. novembra, ob 11. uri: S. Makarovič:	SHOW STRAHOV.
Predstava zaradi bolezni v ansamblu ODPADE!
Danes, 25. novembra, ob 19.30:
E.	Flisar: IZTROHNJENO SRCE.
Za abonma SOBOTA in IZVEN.
Mala scena MGL
Danes, 25. novembra, ob 17. uri: I. Švara: BING - BANG - BONG. PREMIERA. Predstava za otroke. Na fotografiji Violeta Tomič.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. Danes, 25. novembra, ob 16. uri. Gostovanje v Domu španskih borcev Ljubljana.
Ponedeljek, 27. novembra, ob 17. uri. Gostovanje v Izoli.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, Šlandrov trg 5
Michael Ende, Janez Vencelj:
ČAROBNI NAPOJ ah
SATANARHEOLAŽGENIALKOPEKLENSKI PUNC ZELJA
Jutri, 26. novembra, ob 16. uri.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva I
PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL.
Ponovitve: danes, 25. novembra - red sobota, 5. decembra - red torek, 13. decembra -red sreda (vse ob 19.30).
KUD FRANCE PREŠEREN Kamnova 14. Liubliana
Danes, 25. novembra, ob 17. uri:
FONFEK SIJE v izvedbi Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice. Predstava je primerna za otroke od 3. leta naprej.
LUTKOVNO GIEDAUSČE MARIBOR Rotovški ftg 2
Jutri, 26. novembra, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA. Za otroke od 3. leta naprej.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana
Danes, 25. novembra, ob 19.30: Feda SehoviC: KURBE, za IZVEN in KONTO.
PREŠERNOVO GUEDAUSČE KRANJ Glavni trg 6
Ray Cooney: TO MAMO V DRUŽINI.
Danes, 25. novembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
GIEDAUSČE UNIKAT
Gola Loka 24. IjublianoSentvid
Danes, 25. novembra, ob 16. uri:
M. Bevk: KLJUKEC IN PAVLIHA. Predstava za otroke.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
V Trstu se že skoraj izteka festival Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope. Med zadnjimi koncerti, bo v torek, 28. in v sredo, 29. t.m. na sporedu nastop klarinetista GIORE FEIDMANA. Oba koncerta bosta v gledališču Miela z začetkom ob 21. uri.
		
SLOVENIJA		
CANKARJEV DOM,
Prešernova 10
MODRI ABONMA 1. IN 2.
Orkester Slovenske filharmonije, duigent MILAN HORVAT; solist MIHAIL PETUHOV, klavir.
Danes, 25. novembra, za abonente koncertnega ciklusa v Beljaku in izven. Torek, 28., in sreda, 29. novembra, ob 19.30: Prišli so muzikanti. VLADO KRESLIN z gosti. Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. RAZPRODANO!
KUD FRANCE PREŠEREN.
Karunova 14, Liubliana
Danes, 25. novembra, ob 23. uri: SKAKAFCI ODSTEKANO - Cabaret Unplugged.
KLUB K4. Kersnikova 4. Ljubljana
Ponedeljek, 27. novembra, ob 21. uri:-ADI SMOLAR: Ena žena in dvajset ljubic.
LIRSKA BISTRICA,
Club MKNŽ. Bazoviška 26
Danes, 25. novembra: RIJEKKKA’S-MOST VVANTED tour 95.
Nastopajo: M. C. BUFFALO, MADER-FANKERZ (foto), UNLOGIC SKILL,-UGLY LEADERS. Posebni gosti SKY-TOVVER.
Petek, 1. decembra: ANTI - AIDS PUNK - HC - FESTIVAL.
Nastopajo: FAK OF BOLAN, Pula; FIRST CAUSE, Koper; ANTITUDE, Požega; DARK BUSTERS, Pula.
KULTURNI DOM SREDNJA VAS Danes, 25. novembra, ob 19.30:
Mešani pevski zbor MAVRICA (foto). Jubilejni koncert, s katerim bo pevski zbor Mavrica Srednja vas zaznamoval petletnico delovanja v mešani zasedbi. Zborovodja Lojze Kolar.
CAFE BELVEDERE.
Cesta svobode 26, Bled
Danes, 25. novembra, ob 21. uri: ADRIAN BYRON BURNS.
Blues koncert.
ŽUPNIJSKA CERKVA V ŽELEZNI KAPLI
Danes, 25. novembra, ob 19. uri: Akademski pevski zbor TONE TOMŠIČ.
	1
SLOVENIJA	
wzm*m
FJK
TRST
Kulturni dom
SSG ponovi danes, 25. t. m., ob 9.30 (za Sole) predstavo S.S. Prokofjeva »Peter in volk«. Režija Sergej Vere.
V petek, 1.12., ob 20.30 premierska predstava: George Tabori »Mein Kampf«. Režija Boris Kobal.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Jutri, 26. t.m., ob 18. uri (red B) - Koncert pod vodstvom Gianandrea Cavazzenija. Solisti Denis Mazzola Cavazzem in Milena Rudi-feria, VVonjun Lee. Na programu Mozartove skladbe.
Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma.
Gledališče Rossetti
Danes, 25. t. m., ob 20.30 (red prva sobota)
bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Nanni Garel-la. Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1.
Ponovitev jutri, 26. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja).
Od 5. decembra dalje bo Teatra Stabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ultime lune»; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek št. 4-rumen. Za abonente popust..
Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. t. m., ob 20.30 »Corpse! Com-media con cadaveri«. Režija Augusto Zuc-chi.
Gledališče pri Sv.Ivanu (Ul. S. Cilino 101)
Danes, 25. t.m., ob 20.30 in jutri, 26. t.m., ob 17.30 - C. Goldoni »II vero amico».
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče:
Danes, 25. t.m., ob 19.00 Anton Cehov »Tri sestre«.
Sejmišče-Hala 5
V	torek, 28. t.m., ob 19.00 - Okrogla miza na temo »Meje in njihovo premagovanje-izziv za prihodnost«.
TINJE
Dom prosvete Sodalitas
V	torek, 28. t.m., ob 19.30 - Okrogla miza na temo »JE Krško».
V	torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na
temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom«.
VELIKOVEC
Mestna hiša -Neue Burg:
V nedeljo, 26. t.m., ob 14.30 - Osrednji koncert »Od Korotana do Jadrana« antifašistične in narodne pesmi.

SLOVENIJA
V. S. VIDEO / FORUM LJUBLJANA vas vabi na predstavitev video filmov:
NAPREJ V PRETEKLOST (foto) avtor: Marko A. Kovačič ZBIRALCI PESKA
avtorja: Neven A. Korda in Zemira AlajbegoviC
OBISKOVALEC
avtorica: Ema Kugler
Premierna predstavitev bo jutri, 26. novembra, ob 20. uri, v zgornji dvorani SMG.
INFOS'95
informatika na slovenskem
Danes, 25. novembra od 10. do 18. ure v prostorih Cankarjevega doma.
			 	 . _ 		• ..L	Danes,
	25. novembra, od 9. do 12. ure:
	JESENSKO PRAZNOVANJE
llSI:,	":4	NSK.
.v ■HasEBi IllliSi	Geostacionarno
, » . igl|llJF9p	postavljanje spomenika NSK. Slovesnost se bo
	zaCela v Zelenjavnem vrtu Vile Katarine.
CANKARJEV DOM Prešernova 10
V	galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE.
MODERNA GALERIJA.
Tomšičeva 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja, Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije razstavlja Antony Caro, Kaskade. Razstava bo na-ogled do 12. decembra.
OBALNE GALERIJE PIRAN Od 24. do 26. novembra:
PIRANSKI ARHITEKTURNI DNEVI 95. Tema letošnjega seminarja je Arhitektura skozi menije.
GALERIJA SOU.KAPELICA,
Kersnikova 4.Liubliana
Danes, 25. novembra, ob 21. uri: STELARC-PSYCHO/CYBER: ABSENT, OBSOLE-TE AND INVADED BODIES.
Predavanje, video posnetki njegovih performanceov, demonstracija delovanja »tretje roke«.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana
V	muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA.
Mestni tra 5
V	galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV.
JAKOPIČEVA GALERUA Slovenska 7, Ljubljana
V	galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ. Gosposvetska 13
V	galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Karunova 14. Liubliana
V	galeriji je do 28. novembra na ogled razstava Silvana Omerzuja ANGELI.
MALA GALERIJA.
Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Bu-stamanteja. Razstava bo odprta do 26. novembra.
GAIERUA EOURNA Gregorčičeva 3. Liubliana
V	galeriji je do 14. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezeca.
GALERUA SKUC.
Stari trg 21 .Ljubljana
Maja Licul: VIKEND PRALNICA SLIK.
Danes, 25., in jutri, 26. novembra, od 12. do 18. ure.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala.
Studio PHI (Ul. S. Michele 8/19)
Se jutri, 26. t. m., je na ogled razstava slikarja Giacoma Cirami »Čudoviti Kras«. Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini.
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Poštna palaca (Trg Vittorio Venelo): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«.
KRIŽ
V	fojerju Sirkovega doma je še jutri, 26. t. m., na ogled razstava o ribištvu. Urnik: 18-21, ob nedeljah 10-13.
GORICA
Kulturni dom: do 30. t.m. je na ogled razstava podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice.
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-
ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
Katoliška knjigarna: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
SEŽANA
V	Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta.
PASSARIANO
V	Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli.
TRST
Kulturni dom
Jutri, 26. t. m., ob 16. uri koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov ob 30-letnici zborovske revije.
Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4.12., ob 20.30 koncert čelista M-Maisky in pianista D. Hovo-ra. Na programu Schubert, Schumann, Rachmaninov, Šostakovič.
Gledališče Miela Jutri, 26. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Filippo Gamba.
V	torek, 5.12., ob 20.30 prireja Združenje Glasbene mladine Italije koncert pianistke Antonelle De Vinco, ki bo izvajala Scarlattijeve, Galuppijeve, L. van beethov-nove in Prokofieve skladbe.
V	sredo, 6.12., ob 20.30 -koncert komornega orkestra Academi pod vodstvom Mi-cheleja Štolfa s solisti Marconi Schiavo(klavir) in Silvio Di Marino(flavta). Anglikanska cerkev (Ul.S.Michele)
V	Četrtek, 30. t.m., ob 20.30 pa bo koncert sopranistke Federice Volpi ob spremljavi pianistke Elisabette Buf-fulini.
Discobar Macaki
Naslednje srečanje bo v torek, 28. t. m., zaključni večer pa 5. decembra.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Pl°t' nikove. Na programu Skrja-bin in Prokofijev.
V NEKDANJI SOVJETSKI ZVEZI
Športni svet se težko prilagaja novim razmeram
Kakovost ekip strmo poda, uspehi posameznikov pa so še sod nekdanjega režimskega sistema selekcioniranja
Iz ene države petnajst držav. Razpad Sovjetske zveze je danes že popolnoma osvojen pojem. Na političnem področju spremembe konec koncev niso bili velike, ker je Rusija v glavnem prevzela vlogo SZ. Geografi so morali prenoviti svoje arhive, v Italiji pa je po začetnem zanimanju vedno aktualnih »tuttologov« vse slo mimo skoraj neopazno, saj je za večino Sovjetska zveza že itak tudi prej bila le »la Russia«, razlika med Estonci in Turkmeni pa pronicne v javnost le zato, ker je baltska država postala stalni nasprotnik Sacchijevih »azzurrov« v teh ali onih kvalifikacijah.
Kako pa je na športnem področju? Kdo in kako je prevzel dediščino slavne »zbornaje« z rdečimi dresi in srpom ter kladivom na prsih? Kljub tedaj že samostojni udeležbi trojice baltskih držav lahko za zadnji nastop SZ smatramo olimpijske igre 1992 v Barceloni, kjer je sicer formalna oznaka bila Skupnost neodvisnih držav. Po delitvi na političnem in Športnem področju so bili nekateri, ne povsem napačno, mnenja, da bodo Športniki iz bivše SZ še močnejši, ali bolje, njihova prisotnost še masov-nejša. Drugi so pravilneje napovedali, da bo rušenje brezhibnega organizacijskega stroja telesne kulture na storilnost športnikov kratkoročno res vplival manj opazno, dolgoročno pa pogubno. Ali se tisti »kratkoročni« že preliva v »dolgoročni«?
Spodbuda za analizo tega prehoda, oziroma tistega kar je bilo prej in kar še bo, sta v veliki meri bili minuli odbojkarski EP za moške najprej in ženske kasneje. V športu, ki je bil dolga leta med najbolj značilnimi za Sovjetsko zvezo (in nasploh vzhodno Evropo) in v katerem so bili uspehi reprezentance ter legendarnega Savinovega CSKA-ja že dolgočasna navada, so Rusi naenkrat postali navadni smrtniki. Ce »boom« Italije nekoliko zmanjšuje krivde moških, je polom deklet res padel kot strela iz jasnega. Toda tudi pri mnogih drugih športih (košarka in hokej na ledu, da izberemo le dva izmed najbolj reprezentativnih) so neuspehi bivših Sovjetov postali kar običajni. Z druge strani velja prav tako izpostaviti, da je sprememba v nekaterih športih bila obratnega značaja - poskok uspešnosti.
Po delitvi je s formale-nega vidika dediščino Sovjetske zveze v celoti prevzela Rusija, ki je itak imela pri vseh panogah največji delež in je kot taka razpolagala z določeno organizacijsko strukturo, ki je lahko zagotavljala vsaj približno kontinuiteto prejšnjemu sistemu. Glavni temelj so bili »režimski« klubi kot CSKA (športni klub vojske) in Dinamo (policija).
Pri ekipnih oziroma Posamičnih športih so se stvari razvijale različno. Pri ekipnih športih so skoraj vsi najboljši izbrali rusko državljanstvo (čeprav je recimo v nogome-
tu Ukrajina imela občutno težo in število igralcev), ker je le-to nudilo možnost takojšnjega nastopa v mednarodni areni in torej zelo možen »odrešujoči« odhod v tujino. Posledica te izbire je bilo nerealno obu-božanje izbranih vrst in domačih tekmovanj novonastalih republik, katerim so v bistvu ostali le drugorazredni tekmovalci.
Toda ruska reprezentanca v tem ali onem športu ne opravičuje moči, ki bi ji pripadala glede na kakovost odgovarjajoče sovjetske. Glavni razlog je anarhija v visokih logih ruskega športnega hrama, kjer je bil po
veliko hokejistov pa seveda igra v manj kakovostnih ligah, tako čez veliko lužo kot tudi v Evropi. Odbojkarji igrajo v Italiji, Braziliji in na Japonskem, nogometaši od Italije do nižjih belgijskih lig...
Drugače je pri individualnih športih. Nastop pod rusko ali svojo zastavo ni pomenil velikih prednosti oziroma izgub, očitno ne takih, zaradi katerih bi bilo vredno »izdati« pravo narodnost, saj se je recimo še tako petični Sergej Bubka odločil za ukrajinski narodnosti enako državljanstvo. Kot Bubka so se usmerili še mnogi drugi; velja pa pripomniti, da so to večinoma že uveljavljeni športniki, ki se kretajo samostojno in ne potrebujejo organizacijske pomoči športnih zvez. Tako se je recimo zgodilo, da je v nekaterih športih uspešnost ruskih predstavnikov celo manjša od tistih iz ostalih držav. Na letošnjem atletskem SP sta na primer Ukrajina in Belorusija
štirideset let uspehov...
Celo kup zajetnih knjig bi bil premalo, če bi hoteli samo bežno omeniti vse zmage, ki so jih nabrali športniki bivše Sovjetske zveze. Prvi veliki nastop so opravili na olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952, zadnjega pod imenom SZ v Seulu leta 1988, skupnega (z izjemo treh baltskih držav), a pod imenom Skupnosti neodvisnih držav pa štiri leta kasneje v Barceloni. Na OI so sovjetski tekmovalci nabrali 438 zlatih, skupno pa preko tisoč kolajn, kar je približno polovico manj kot ZDA - toda te so na OI nastopale od samega začetka.
»Leteči Ukrajinec« Valerij Borzov, Aleksander Be-lov z najbolj znamenitim košem v zgodovini košarke, v finalu OI v Miinchnu, pa še domala nepremagljivi odbojkarji in odbojkarice, »črni pajek« Lev Jasin ter hokejisti, ki so na prvi severnoameriški turneji nadigrali učitelje Kanadčane so samo nekateri izmed znamenitih športnih osebnosti, ki jih je »rodila« športna šola Sovjetske Zveze. A ne samo; v športni areni se je prvič (in zadnjič, v takem obsegu) tudi pojavilo rivalstvo ne samo med dvema tekmecema, pač pa med dvema političnima blokoma.
padcu strogega (a v tem pogledu zavidljivo discipliniranega) režima, najbolj priljubljen šport... pridobitev čim ugodnejšega položaja. Delitev v klane je postala neizbežna, s krhko oraganiza-cijsko strukturo pa je težko slediti množici športnikov, ki nastopajo v tujini. Le-ti so s svoje strani pokazali neznatno mero navezanosti na reprezentanco ali drugače; ko se uveljavijo in dosežejo cilj donosnega igranja v tujini se nastopu za državno vrsto intenzivno izmikajo.
Na tak način se je začel začaran krog: najboljši okrepijo tuje klube in se nato za reprezentanco čim manj zmenijo. Tedaj oblečejo državni dres drugi i ki pa se prav tako izkažejo za dovolj dobre (in predvsem dovolj poceni...) za odhod v tujino. Samo v severnoameriški profesionalni hokejski ligi NHL igra za pet popolnih moštev (okoli sto igralcev) »Sovjetov«,
osvojila dve zmagi, Rusija pa le eno, čeprav veliko več manj žlahtnih kolajn. Taki pojavi seveda ne bodo pogosti, dejstvo, da Rusija ni vse pa ostaja. Veljalo naj bi, da lahko pripada Rusiji tudi množičnost, ostalim pa le morebitna kakovost.
V glavnem je pri indi-
vidualnih športih vpliv športnikov iz bivše Sovjetske zveze v svetovnem merilu začasno še večji kot prej. Na večini velikih tekmovanj lahko vsaka država predstavi v vsaki panogi po tri tekmovalce (ponekod celo samo enega), kar je bilo za SZ in še vedno je za ZDA zelo omejujoče. Zdaj pa se je število bivših Sovjetov v individualnih tekmovanjih podvojilo ali potrojilo. Kaj to pomeni v disciplinah, kjer je sovjetska šola imela premoč, je na dlani. Ce ostanemo pri zadnjem atletskem SP lahko ugotovimo, da so v štirih panogah bili v finalu več kot trije tekmovalci iz držav bivše SZ. Bolj kot pri zelo razširjenih športih (atletika), je širok izbor kakovostnih tekmovalcev iz bivše SZ prišel na dan pri tako imenovanih »manjših športih« oziroma takih športih, s katerimi se na vrhunskem nivoju bavijo v maloštevilnih državah - telovadbi in dviganju uteži, da se omejimo le na olimpijske.
Ce se je pri ekipnih športih kakovost Rusov v primerjavi s SZ že znižala in nakazala bodoči trend, je trenutno »blagostanje« pri individualnih športih dokaj varljivo. Trenutna generacija tekmovalcev je namreč proizvod športne šole bivše SZ, pogoji v katerih šport deluje zdaj pa so neprimerno slabši in verjetno omejeni le na bolj razvite republike. Ce so že v Rusiji ali Ukrajini pogoji slabši kot v bivši SZ, si je težko predstavljati, da ne bi bilo v azijskih ali kavkaskih republikah vse prepuščeno le slučaju in morebitni pobudi posameznikov. Pa še nečesa ne gre zanemariti, čeprav gre za »zakulisno« in zato v točnih razsežnostih težko ocenljivo dejstvo: odhoda trenerjev. Primer prav tako bivše NDR je pokazal, da odhod trenerjev v teku nekaj sezon prinese do znatnega padca kakovosti najprej na mladinski, nato še na članski ravni. Združena Nemčija, torej s pomočjo nekdanjih »zahodnjakov« je
Sprinter Valerij Borzov - živa legenda sovjetskega športa
namreč manj uspešna od nekdanje NDR. Težko je verjeti, da tudi v »SZ« ne bi bilo tako.
Tudi psihološke narave je ugotavljanje, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov. Nekdanji športni sistem je podpiral, skušal in nenazadnje uspel razviti domala vse športne zvrsti. Posameznike so usmerjali v tisto panogo, ki jim je glede na telesne značilnosti najbolj odgovarjala. 2e same spremembe na področju organizacijske strukture postavljajo tako sistematično delovanje v močan dvom, s »tržnim gospodarstvom« tudi v športu pa bi se kaj rado znalo zgoditi, da se bo pri najmlajših povečalo zanimanje do tistih športov, ki so v primeru uspeha ekonomsko zanimivi. Ce že v Italiji marsikdo nadene nogometne čevlje v želji, da bi nekoč zaslužil kot Baggio, je to tem bolj verjetno na za vse kar je zahodnega lačnem Vzhodu.
Dimitrij Križman
Oleg Blohin, prvi sovjetski nogometni as, ki je kruh služil tudi v tujini (AP)
NOVICE
V ponedeljek bo Rim uradno vložil kandidaturo za OI leta 2004
RIM - Rimski župan Francesco Rutelli bo vodil delegacijo, ki bo v ponedeljek v Lausanneu v Švici predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja uradno predstavila kandidaturo Rima za organizacijo olimpijskih iger leta 2004.
Rim je sedmo mesto, ki uradno kandidira za organizacijo iger leta 2004. Pred njim so kandidaturo že najavili Buenos Aires (Argentina), Capetovvn (Južnoafriška republika), Istanbul (Turčija), Sevilla (Španija), Sankt Petersburg (Rusija) in Rio De Janei-ro (Brazilija). Rok za vložitev kandidatur zapade 10. januarja 1996, do takrat pa naj bi svoje kandidature vložili še Lille (Francija), Stockholm (Švedska), San Juan (Portoriko) in morda tudi Peking (Kitajska). Mesto, ki bo organiziralo OI leta 2004 bodo določili septembra 1997 na 106. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Velasco: Uvrstitev na OI je vse bližja
SENDAI - Na svetovnem odbojkarskem pokalu na Japonskem se je vseh dvanajst ekip preselilo v Sen-dai na sev eru Japonske, kjer bo od jutri na sporedu drugi del, ko se bodo ekipe iz prve skupine pomerile s tistimi iz druge. Italijansko reprezentanco čakajo na začetku drugega dela tri izredno težka srečanja. Že jutri se bodo pomerih z Nizozemci, nato z Brazilijo in na koncu še s Kubo. Toda selektor Velasco je optimist pred nadaljevanjem. »Ce sodimo po trenutnem stanju, smo uvrstitvi na olimpijske igre zelo blizu. Kubanci so že izgubili dve srečanji in imajo zelo slab kofičnik v nizih. Seveda pa bo imela Kuba v primeru neuspeha na Japonskem še priložnost za kvalifikacijo na turnirju Nordceca, kjer bo gotovo premagala Kandao in se uvrstila na OI. Vse to pa bo posredno koristilo tudi eni od evropskih ekip in Argentini, ki bolj kot Kanda sodijo na olimpijske igre,« je povedal Velasco, ki je tudi zelo zadovoljen zaradi petih izredno gladkih zmag, predvsem pa zaradi igre in stalne želje vseh igralcev, da so vedno pripravljeni na delo v želji po napredovanju in novih zmagah.
Trbiž 2006: srečanje v Rimu
RIM - Deželni odbornik za šport Roberto de Gioaia se je včeraj v Rimu sestal s predsednikom Italijanskega olimpijskega odbora Mariom Pescantejem in ga zaprosil, da CONI podpre Trbiž, da skupaj z avstrijsko Koroško in Slovenijo kandidira za organizacijo zimskih olimpisjkih iger leta 2006. Odgovor je bil pozitiven, že v kratkem pa naj bi v zvezi s tem prišlo do novih političnih in operativnih srečanj.
NOVICE
ALPSKO SMUČANJE / DANES IN JUTRI NADALJEVANJE SVETOVNEGA POKALA
Španke se bojijo Američank, pa čeprav ne bo Seleševe
VALENCIA - Španke se bojijo Američank, pa Čeprav med njimi zaradi poškodbe kolena ne bo Monike Seleš. Finale Pokala federation, ki je na sporedu danes in jutri v Valencii, je izredno negotov, Čeprav so na papirju Španke izrazite favoritinje. Toda španski selektor Miguel Margets trdi, da so Američanke zelo močne, Mary Joe Femandez in Chan-da Rubin pa sta po njegovem igralki, ki lahko Aranbti Sanchez in Conchiti Martinez povzročita veliko težav.
V	letošnji sezoni je Sanchezova (št. 3 na svetovni lestvici) osvojila samo dva turnirja (Barcelona in Berlin), v finale pa je prišla na turnirjih za veliki slam v Melbournu, Parizu in VVimbledonu. Druga igralka sveta Conchita Martinez pa je imela zaradi težav z vratom izredno slab konec letošnje sezone.
V	ameriškem taboru poudarjajo, da so Španke v prednosti. Združene države so doslej štirinajstkrat osvojile ta pokal, v finalu pa so igrale kar 21-krat. Španija je zmagala leta 1991, najboljša pa je bila tudi lani in predlanskim.
Za olimpijske zmagovalce 100.000 ameriških dolarjev
ST. PETERSBURG - Državni in mestni komite za telesno kulturo in šport ruskega mesta St. Peter-sburg bo vsakemu športniku, prebivalcu tega mesta, izplačal 100.000 ameriških dolarjev nagrade za osvojeno zlato kolajno na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Ruski časnik Sovjetski Sport predvideva, da ima predvsem mnogo plavalcev in atletov iz St. Petersburga veliko možnosti, da poleg zaslužene slave uživajo tudi v denarju.
Svetovni rekord Shu-chih
GUANGZHOU - Tajvanka Chen Shu-chih je na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži na Kitajskem vkategoriji do 83 kilogramov v sunku dvignila 135 kilogramov in tako za 2 kilograma izboljšala lastni rekord, ki ga je postavila julija letos v juž-nokorejskem Pusanu. Shu-chihova je v potegu dvignila 105 kilogramov in tako z 240 kilogrami izboljšala tudi skupni svetovni rekord Kitajke Zhang Xiaoli, ki je na azijskih igrah leta 1994 v Hirošimi dvignila skupno 237.5 kilograma. Grška tekmovalka Panayota Antonopolou pa je v isti kategoriji s skupno 225 kilogrami postavila nov evropski rekord.
Izidi - ženske: do 83 kg - skupno: 1. Chen Shu-Chi (Taj) 240.0 kg - svet. rek., 2. Maria Urmtia (Kol)
237.5,	3. Panayota Antonopoulou (Grč) 225.0 - evr. rek., Monique Riesterer (Nem) 215.0, 5. Line Mary (Fra) 210.0, 6. Decia Stenzel (ZDA) 197.5; poteg: 1. Urmtia 105.0, 2. Chen 105.0, 3. Antonopoulou 100.0; sunek: 1. Chen 135.0 svet. rek., 2. Urmtia
132.5,	3. Antonopoulou 125.0.
Švedi tesno premagali Ruse
KARLRUHE (dpa) - Švedska rokometna reprezentanca, ki je zmagala na zadnjem evropskem prvenstvu, si je po zmagi nad Rusijo s 23:22 (12:9) v zadnjem srečanju predtekmovanja v skupini B na superpokalu v Nemčiji zagotovila polfinalni nastop. Skandinavci bodo igrali z Nemci, ki so bili v skupini A drugi, za svetovnimi prvaki Francozi. Ti so ugnali Romunijo kar z 32:20 (13:10) in se bodo za nastop v finalu pomerih z Rusi.
Izidi drugega dne na SP parov v Eindhovnu
EINDHOVEN - Izidi dragega dne teniškega svetovnega prvenstva v igri parov z nagradnim skladom 1.1 milijona ameriških dolarjev v nizozemskem Eindhovnu - rdeča skupina: Tommy Hoe-Brett Števen (ZDA-NZ1, 8) - Mark Knowles-Daniel Nestor (Bah-Kan, 4) 6:4, 6:4, Todd Woodbridge-Mark VVoodforde (Avs, 1) - Cyril Suk, Daneil Vacek (Češ, 5) 7:6 (7:4), 2:6, 6:4; modra skupina: Rick Leach-Scott Mellvile (ZDA, 6) - Luis Lobo-Javier Sanchez (Arg-Spa, 7) 7:5, 6:2, Jacco Elthing-Paul Haarhuis (Niz, 2) - Grant Connell-Pat Galbraith (Kan-ZDA, 3) 7:6 (9:7), 6:2.
Leta 1997 bo Tour de France štartal v Rouenu
PARIZ (STA/AFP) - Največja kolesarska dirka na svetu Tour de France se bo leta 1997 začela v mestu Rouen. Tako bodo organizatorji počastili 40. obletnico smrti nekdanjega francoskega kolesarskega asa Jacquesa Anquetila, enega najboljših kolesarjev na svetu vseh časov. Anquetil, ki je od leta 1957 do 1964 petkrat zmagal na Touru, je bil rojen prav v Rouenu. Umrl je leta 1987 za rakom.
Pele bo iskal talente v revnih predmestjih
RIO DE JANEERO - Brazilska nogometna zveza bo s pomočjo nogometne legende Peleja prihodnje leto zaCela z organizacijo otroškega nogometnega pokala, v katerem bo igralo 1408 otrok starih do 14 let. Za pokal bodo izbirah mlade nogometaše iz revnih predmestij, tako imenovanih »slumov« velikih mest. Na ta način bi Brazilci radi pomagali tem otrokom brez bodočnosti in poskrbeli za prihodnost brazilskega nogometa, ki ima prav v teh okoljih mnogo neodkritih in neizkoriščenih talentov. Brazilska nogometna zveza bo poskrbela za popolno opremo vsakega od 64 moštev otroškega pokala. Na ta način bi po besedah predsednika brazilske nogometne zveze Ricarda Texiere najučinkoviteje odvrniti mlade od drog in kriminala.
ij


Ob Švicarjih tudi Košir med favoriti
Moški se bodo v Park Cifyju pomerili v veleslalomu, dekleta v Kanadi v slalomu
VAIL - Svetovni smučarski pokal še naprej ostaja v Severni Ameriki. Moški se bodo danes in jutri pomerili v ameriškem Park Cityju v slalomu in veleslalomu, ti dve disciplini pa sta na programu tudi v kanadskem Lake Louisu, kjer se bodo za točke borila dekleta. Konec prihodnejga tedna pa bodo na sporedu hitre discipline. Moški se bodo v Vailu pomerili v smuku (petek, 1. 12.) in superveleslalomu v soboto, dekleta pa bodo ostala v Lake Louisu, kjer bo prihodnjo soboto in nedeljo najprej smuk nato pa še superveleslalom.
Moški svetovni pokal pa je takoj na začetku izgubil enega od kandida-
tov za osvojitev velikega kristalnega globusa. Norveški smučarski as Kjetil An dre Aamodt bo namreč moral najmanj štiri tedne počivati. Dvakratni svetovni prvak iz leta 1993 si je na trenigu v ameriškem Vailu poškodoval meniskus v desnem kolenu. Štiriindvajsetletnega tekmovalca iz Osla, ki je leta 1994 osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu, je v četrtek na kliniki v Vailu operiral vrhunski specialist Richard Steadman. Če bo vse v redu, se bo Aamodt vrnil v svetovni pokal na tekmi v Val Ba-dii 17. decembra. S treningi pa je že pričel Luksemburžan Marc Girar-delli, ki si je prav tako poškodoval koleno in bo
danes in jutri lahko nastopil. Tudi Alberto Tomba, ki s Startom prav gotovo ne more biti zadovoljen, se pritožuje nad hudimi bolečinami v vratu, tako da komaj obrača glavo. Kljub temu pa napoveduje že danes v veleslalomu boj za zmago. Seveda pa je lahko vse skupaj račun brez krčmarja. Švicarji so namreč na prvih dveh tekmah dokazali, da imajo izredno veleslalomsko ekipo, v igri za zmago pa je še nekaj drugih smučarjev, med katerimi prav gotovo ni na zadnjem mestu Jure Košir. Jure je sicer na prvem veleslalomu v Ti-gnesu odstopil, na drugem pa je s četrtim mestom, predvsem pa z izvrstno vožnjo na drugi
Jure Košir mimo pričakuje nadaljevanje svetovnega pokala
progi že dokazal, da sodi v sam vrh velslalomi-stov.
Po poročilu iz slovenskega tabora v Ameriki zdravstvenih težav v moški in ženski alpski reprezentanci ni, tako fantje kot dekleta pa ne-
strpno pričakujejo nove preizkušnje konec tega tedna. Tudi dekleta imajo danes in jutri novo priložnost, da potrdijo in še izboljšajo rezultate, ki sta jih predvsem Katja Koren in Urška Hrovat dosegli v Beaver Creeku.
KOŠARKA / NBA
Deveta zmaga Rocketsov
Prvaki iz Houstona so tokrat slavili v gosteh proti Indiano Pocersom
INDIANAPOLIS - Četrtkov spored NBA prvenstva je bil neobičajno skromen, saj so odigrali eno samo tekmo, na kateri so lanski prvaki potrdili svojo moč in v Indianapolisu ugnali Pacerse. Houstonov ključ do uspeha je bila skupinska igra, o čemer priCa enakomerna porazdelitev točk najboljših posameznikov. Indiana je bila večji del tekme v vodstvu in štiri minute pred koncem je bil izid 103:98 v korist Indiane. Olajuvron (v skoku na arhivskem posnetku AP) , Elie in Cassell pa so tedaj poskrbeli za delni izid 12:0 in Houston je 2 minuti pred iztekom časa dosegel odločilno prednost 103:110.
S sedmo zaporedno zmago so Rocketsi ohranili prvo mesto v zahodnem delu, v dosedanjih 10 tekmah pa so zabeležili kar 9 uspehov.
IZID - četrtek: Indiana Pacers - Houston Rockets 108:115 (R.Miller 24, McKey 19; Elie 18, K.Smith 17, Olajuvvon 15, Cassell 15). (VJ)
NORDIJSKA KOMBINACIJA / INTERKONTINENTALNI POKAL n
Odpovedana tekma v Reni na Norveškem
Vzrok so slabe vremenske razmere - Tekme za svetovni pokol bodo od 6. do 9. 12. v ZDA
OBERHOFEN - Tekma za interkontinentalni pokal v nordijski kombinaciji v Reni na Norveškem, ki je bila napovedana za 2. in 3. december 1995, je zaradi slabih vremenskih razmer odpovedana, so sporočili s sedeža Mednarodne smučarske zveze (FIS). Norveški prireditelji se dogovarjajo s finsko smučarsko zvezo za izvedbo nadomestne tekme za interkontinentalni pokal na Finskem. Prva tekma za omenjeni pokal v nordijski kombinaciji bo tako v Rova-niemiju na Finskem 9. in 10. decembra 1995.
Razpored tekem za svetovni pokal v nordijski kombinaciji sezone
1995/96 pa je naslednji - december: 6.-9. Stamboat Springs (ZDA), 16.-17. St. Moritz (Svi), 20. Predazzo (Ita), 30. Obervviesenthal (Nem): štafeta; januar: 3. Reit im VVinkl (Nem), 6.-7. Schonach (Nem), 13.-14. Strbske Plešo (Sik), 20.-21. Liberec (Češ); februar: 3.-4. Seefeld (Avt), 10.-11. Chaux-Neuve (Fra), 17.-18. Murau (Avt), 23.-24. Trondheim (Nor); marec: 2.-3. Lahti (Fin), 9.-10. Falim (Sve), 13. Lillehammer (Nor), 16.-17. Oslo (Nor).
Ol 2004
HOKEJ NA LEDU / NHL
Capetovvnu
pomagajo
tudi
kmetje
JOHANNESBURG -Južnoafriško mesto Ca-petown bo od tamkajšnjega največjega izvoznika kmetijskih proizvodov CFI za stroške kandidature za organizacijo olimpijskih iger (OI) leta 2004 dobilo 1.64 milijona ameriških dolarjev. Predsednik podjetja CFI David Gant je povedal, da se vsi v Cape-tovmu, prav tako pa tudi v njegovem podjetju, zavedajo pomena, ki bi ga imele olimpijske igre za razvoj mesta in cele zahodne province. Gantove besede je potrdil tudi izvršni direktor kandidacijske komisije za OI mesta Ca-petovvn Chris Bali, ki je dejal, da je to znak zaupanja domačih podjetij v njihove napore.
Vancouver prekinil črno serijo štirih zaporednih porazov
VANCOUVER - Hokejisti moštva St. Louis Blues kljub šestim priložnostim z igralcem več niso uspeli doseči zadetka. Zato so v edinem včerajšnjem srečanju ameriške profesionalne hokejske lige NHL izgubili v proti Vancouver Canucksom s 3:2. Za zmagovalno moštvo je dvakrat zadel Aleksander Mogilni, enkrat pa Roman Oksiuta. Vratarju St. Louis Blues Grantu Fuhru je uspelo zaustaviti 32, kolegu na nasprotni strani Kirku McLeanu pa 27 strelov. S to zmago so Canucksi prekiniti serijo štirih zaporednih porazov, Bluesi pa imajo podobne težave, saj so v zadnjih štirih srečanjih štirikrat izgubili. Vancou-verCani na tem srečanju še niso imeli priložnosti preiskusiti novega igralca - Finca Eso Tikkanena, ki je sinoči prišel iz moštva New Jersey Devils. Za Tikkanena je to že dragi prestop v mesecu dni, saj so ga Devilsi kupiti od moštva St. Louis Blues. Finec je prišel v NHL leta 1985 in s svojim prvim moštvom Edmonton Oilers štirikrat osvojil Stanleyev pokal.
Švicarski Sion kandidira za zimske OI 2006
SION - Švicarsko mesto Sion bo kandidiralo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, je sporočila vlada kantona VValtis. Švicarji so poskusili s kandidaturo za leto 2002 vendar je mednarodni olimpijski komite organizacijo za te igre zaupal ameriškemu Salt Lake Cityu.
KOŠARKA / MOŠKA B LIGA

domači šport
Vse bolj samozavestni igralci Jadrana TKB se ne bojijo Odeiza
Krstni nastop Jana Budina v tržaški športni palači - Najnevarnejši mož Oderza je strelec »trojk« Teso - Gostje doslej doživeli le tri poraze
Joe Calavita (desno) je odločilen v Jadranovih vrstah v boju pod košem (Foto kroma)
BLOUDKOVA PRIZNANJA
Med dobitniki plakete tudi Branko Lakovič
Letos podelili 3 nagrade in 10 plaket
LJUBLJANA - Na slovesni prireditvi v Narodni galeriji so včeraj že enaintridesetič podelili nagrade in priznanja ing. Stanka Bloudka, ki predstavljajo najvišja športna priznanja Republike Slovenije. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki mu predseduje najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Mateja Svet, je letos prejel skupno 105 predlogov (20 več kot lani), med katerimi so jih izbrali skupno trinajst. Za nagrado je bilo predlaganih 5 športnih organizacij, 33 posameznikov in tudi 3 športne ekipe 3, med tem ko je bilo med predlogi za plaketo 6 organizacij, 58 posameznikov in dve ekipi. Letos je odbor prvič podeljeval nagrade in plakete na podlagi sprejetega zakona. Priznanja je dobitnikom podelil minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Odbor se je odločil, da podeli tri nagrade in deset plaket.
Letošnji dobitniki nagrad Stanka Bloudka so: Brigita Bukovec (za vrhunski športni dosežek), dr. Silvo Kristan (za življensko delo v športu) in Pavle Šegula (za življensko delo v športu).
Deset plaket Stanka Bloudka pa so prejeli: Branko Lakovič (za pomemben
prispevek pri razvoju košarke med zamejskimi Slovenci in 30-letno organizacijsko delo), Tomaž Barada (za osvojeno 1. mesto na članskem svetovnem prvenstvu v Stuttgartu v kickbok-singu v kategoriji do 63 kg), Božidar Bučar (za pomemben prispevek na strokovnem, organizacijskem in pedagoškem področju v plavanju, smučanju in v študentskem športu), Judo klub Impol (za pomemben prispevek pri razvoju in popularizaciji juda v Sloveniji ves čas 3 5-letnega delovanja), Branko Klun (za pomemben prispevek in strokovno delo s športniki invalidi), Marjan Krišelj (za življensko delo in velik prispevek pri razvoju planinstva v Sloveniji), mag. Jure Novak (za uveljavljanje koncepta dela s športno nadarjenimi dijaki v gimnaziji), Franci Pavšer (za življensko delo na področju športnega novinarstva), Erik Tul (za osvojeno 1. mesto v enojcu na svetovnem prvenstvu mlajših članov do 23 let v Groningenu na Švedskem) in Anton Zidan (za življensko delo na področju smučanja).
Treba je povedati še to, da so od leta 1965 do vključno letošnjega leta podelili že 206 nagrad in 665 plaket. (V. M.)
»Pričakujem, da bomo danes priča doslej najlepši tekmi letošnje sezone, saj iz tekme v tekmo rasemo, pomerili pa se bomo z drugouvrščenim Oderzom, ki ima res kvalitetno moštvo.« Tako je Andrej Vremec zaključil včerajšnji pogovor v zvezi z napovedjo nocojšnje tekme med našo košarkarsko združeno ekipo in nasprotniki iz Oderza.
In res, nocojšnji dvoboj 11. kola košarkarske B lige med Jadranom TKB in Oderzom, je že pred samim začetkom zelo vabljiv. Morala teka-bejevcev je na višku, saj imajo za seboj serijo štirih zaporednih zmag, obenem pa se število tekmecev za uvrstitev v boljšo še-
Ni predaha za Krasove pingpongaše. Krasove drugokategornice Ana Bersan (št. 10), Vanja Milič (št. 21) in Katja Milič (št. 26) se za konec tedna podajajo v Parmo na dvodnevni kvalifikacijski turnir za uvrstitev na turnir najboljših dvanajstih v Italiji. Turnir je rezerviran za igralke prve in druge kategorije. Medtem ko ima prvih osem igralk že zagotovljeno mesto na Top 12 in se ostala mesta dopolnijo s prvo oziroma drugouvrščenimi na kvalifikacijskem turnirju. Iz predhodnega turnirja v Camerinu je tak prodor uspel Ani Bersan. Konkurentke, ki bodo zasedle prva štiri mesta, se bodo kvalificirale na turnir Top 12 v
sterico postopoma redčii. Med temi je kajpak tudi drugouvrščeni Oderzo, ki je v dosedanjih 10 tekmah le trikrat okusil grenkobo poraza, privoščil pa si je že nekaj prestižnih uspehov, med katerimi izstopa zmaga v Rivi del Garda. Oderzo se zaveda pomembnosti tega srečanja in potuje v Trst z jasnim namenom, da zaustavi Ja-dranov preporod, Vremec pa je nedvoumno pojasnil, kakšni so »argumenti« naših fantov: »Iz tekme v tekmo smo pridobili na samozavesti, boljše smo se spoznali, postopoma pa rase tudi forma posameznikov. Vse to nam je omogočilo, da smo nanizali serijo štirih zaporednih zmag in odločno načrtujemo, da bi se ta magični trenutek ne prekinil.«
Ne moremo pa skrivati, d a bo glavna atrakcija nocojšnje tekme nihče drug kot nov Jadranov novembrski nakup, Jan Budin. Bivši Kontovelov košarkar, ki se je v zadnjih treh sezonah preizkusil v Al ligi, je svoj krstni nastop z Jadranom uspešno opravil že pred enim tednom v Cassanu, nocoj pa ga čaka še drugi krstni nastop, saj bo vase imel uprte oči nekaj tisoč nestrpnih navijačev...
JADRAN: Plavobeli so med tednom dobro trenirali z izjemo Arene, ki se ga je lotila rahla gripa in Samca, ki ga pestijo hrbtne bolečine. Tako eden kot
Imperii v začetku decembra. Glede na kvaliteto naših deklet se nadejamo, da bo med njimi tudi kakšna Krasova igralka. Naše pingpon-gašice bodo tekmovale posamezno in v igri dvojic. Bersan z Vanjo Milič in Katja Milič skupaj z Manuelo Daniele (Poste Torino).
Ali bo tudi pokal 15. Trofeje Alda Picciulina krasil društvene prostore Krasa, je retorično vprašanje, saj je SK Kras v preteklosti brez izjeme osvojil ta pokal. Na tej veliki komemo-rativni športni manifestaciji v spomin na tragično preminulega namiznoteniškega go-riškega sodnika, vsako leto sodeluje krepko preko sto pingpongašev iz celotne dežele. Turnir kot vsako leto orga-
drugi pa bosta redno na svojem mestu.
ODERZO: Oderzo je na domačih tleh še nepremagan, v gosteh pa je izpit prestal le dvakrat, medtem ko je moral razobesiti belo zastavo v spopadu z Oro-bico, Biello in Colle-gnom. Gostje iz Veneta se s 14 točkami nahajajo na drugem mestu (skupno z Rivo del Garda) in razpolagajo z najuspešnejšim strelskim parom B lige, playmakerjem Tesom in branilcem Carodi-nom.
Paziti bo treba zlasti na VValterja Teso, ki je izreden strelec in ni slučajno najuspešnejši v ligi pri metu izza črte treh točk. Ostali njegovi soigralci veljajo za zelo solidne branilce, svojo drugo tekmo pa bo nocoj odigral zadnji nakup Colla-don, ki ima za sabo celo izkušnje z Benetto-nom iz Trevisa.
Postava - playmaker: W. Teso (67 letnik, 188 cm), Fioretti (71, 191); branilci: Cadorin (69,
197)	, Casonato (76,
198)	, Zecchin (64, 191); krila: Rusconi (74, 198), Sartor (74, 197), F. Sauro (73, 197), Zanatta (72, 198): centri: Cappellazzo (71, 198), Colladon (70, 200); trener Gio-vanni Peso.
Napovedi ostalih tekem 11. kola: Robur Va - SS Giovanni +16, Biella - Collegno +10, Riva del Garda - Cassa-no +11, Cividale -Monza +8, Scame Bg -Orobica Bg -5.
V. Jogan
nizira goriška Azzurra. Hkrati je veljaven kot drugi deželni kvalifikacijski turnir za mladinke in tretjo kategorijo za nastop na državno prvenstvo.V telovadnici Kulturnega doma v Gorici se bo jutri od 8.30 dalje potegovalo za kvalifikacijske točke in za Trofejo 25 Kresovih predstavnikov. In sicer štirje med najmlajšimi deklicami, pet v kategoriji dečkov-deklic, sedem naraščajnikov, štirje mladinci in 15 v tretji kategoriji. Že s tako številčno udeležbo je Kras na dobri poti, da ponovno osvoji trofejo, igralci pa se bodo zelo potrudili tudi za dobre uvrstitve zaradi "vozovnice” na državno prvenstvo.
J.J.
r NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE ZA TOP 12
Štiri krosovke v Parmi za nastop med izbrankami
V goriškem Kulturnem domu trofeja A. Picciulin
Danes
Sobota, 25. novembra 1995 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Standrežu: hnsa - Bina San Miguel Tn MOŠKA Cl UGA
20.00	v Motti di Livenza; Eurolivenza Cessalto -Koimpex; 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Ponte Alpi
■ ZENSKA Gl UGA
18.00	v Trstu, »Suvich«; Volley Trst - Koimpex; 20.30 v Bagnarii Arsa: Bmeters Bagnaria - Bor Mer-cantile
MOŠKA C2 UGA
20.30 v Gorici, Katoliški dom: 01ympia CDR - Mos-sa Candolini; 17.00 v Porcii: Polica - Bor Fortrade ZENSKA C2 UGA
20.30	v Nabrežini: Sokol - ASFRJ; 18.00 v Gradišču: Tomana - 01ympia K2 Šport
MOŠKA D UGA
17.30	v Standrežu: Espego - Acli Ronchi; 20.30 v Trstu, »Altura«: Shangri Club Altura - Korting ZENSKA D UGA
20.00	v Sovodnjah: Zadružna kreditna banka Val -Koimpex; 18.00 na Opčinah: Sloga - Pallavolo Altura
MLADINCI
20.30	v Trstu, Ul. Locchi: Pallavolo Trieste - Korting DEKUCE
15.30	v Trstu: Nuova Pallavolo - Breg; 16.00 na Proseku: Kontovel - Sgt
KOŠARKA MOŠKA B UGA
20.30	v Trstu, športna dvorana: Jadran TKB - Oderzo
MOŠKA C2 UGA
18.30	v Spilimbergu: Tuttosconto - Bor Radenska MOŠKA D UGA
18.15 v Trstu, »1. maj«: Ciribona Helvetius - Dom Agorest
PROMOCIJSKA UGA
17.30	v Dolini: Breg - Viale Sport; 20.00 v Briščkih: Polet Metra - Godiva
KADETI
18.00	v Trstu, »Altura«: Servolana - Jadran; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Kontovel DEČKI
16.00	v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Don Bosco
NOGOMET
MLADINCI
14.30	v Standrežu: Juventina - Ponziana; 15.00 v Spetru ob Soči: Valnatisone - Sovodnje; 16.00 na Proseku: Primorje - Edile Adriatica; 15.00 na Opčinah: Opicina - Vesna
NAJMLAJSI
I 15.30 v Koprivnem: Isontina - Sovodnje CICIBANI
15.00	na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco B, 15:00 v Dolini: Breg Grmada - Fani Olimpia
Jutri
Nedelja, 26. novembra 1995 NOGOMET
; PROMOCIJSKA UGA
14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Fiumicello; 14.30 v Cussignaccu: Cussignacco - Juventina .	1. AMATERSKA UGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Opicina; 14.30 na Proseku: Primorje - Union; 14.30 v Medeuzzi: Medeuzza -Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trebčah: Primorec - San Lorenzo
3.	AMATERSKA UGA
14.30	v Dolini: Breg - Dolina; 14.30 v Repnu: Kras -Junior Aurisina; 14.30 na Padričah: Gaja - Verme-gliano; 14.30 v Beglianu: Beghano - Mladost NARAŠČAJNIKI
10.30	v Moši: Mossa - Sovodnje; 10.30 v Dolini: Co-stalunga - Zarja Adriaimpex
NAJMLAJSI
10.00	v Bazovici: Gaja - Muggia ZAČETNIKI
10.30	v Doberdobu: Mladost - Real Isonzo CICIBANI
10:30 v Dolini: Breg Grmada - Montebello D. Bosco.
ODBOJKA
MLADINCI
9.30	v Trstu, šola »GaUlei«: Prevenire - Koimpex MLADINKE
11.00	v Trstu, šola »Galilei«: Nuova Pallovolo -Koimpex; 11.00 na Opčinah: Sloga B - S. Andrea KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto - Don Bosco B;
10.00	v Trstu, Ul. Gretta: Ferroviario - Kontovel DEČKI
11.30	v Trstu, Ul. Zugnano: Poggi - Bor Autocarroz-zeria Boris
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 27.11.1995 KOŠARKA
MLADINCI
19.00	v Briščikih, tel. Ervatti: Jadran TKB - Stella Azzurra; 21.15 v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Radenska - Don Bosco.
Obvestila
PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN organizirata JUTRI, 26. t. m. izlet v neznano. Zbirališče v Bazovici pri spomeniku padlih ob 9.30.
SK BRDINA
obvešča vse zainteresirane, da lahko dvignejo neprodano smučarsko opremo Se v ponedeljek, 27. t.m. od 19. do 20. ure na sedežu kluba v Proseški ulici 131 na Opčinah.
ZSSDI
obvešča, da bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije.
28
Sobota, 25. novembra 1995
ŠPORT, ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA / DREVI OB 20.30 V ŠTANDRE2U
Novinec San Miguel je za Imso resen nasprotnik
Gostje so po uvodnem porazu dosegli tri zaporedne zmage
Pivo in polenta: neobičajna, a očitno okusna zmes. To je Birra San Miguel iz - po reklamih spotih - znane Valsugane, s katero se bo drevi v Standrežu pomeril goriški dmgoligaS Im-sa. San Miguel je novinec v ligi, a je po uvodnem porazu v Veroni proti Isoli dosegel tri zaporedne zmage. Najprej je odpravil Asolo, potem je zmagal v Bellunu proti Sedicu, višek pa je dosegel z uspehom proti favoriziranemu Marconiju.
Lansko moštvo, ki je suvereno zmagalo v Cl ligi (le dva poraza), so okrepili z močnim padovanskim krilnim tolkaCem, 32-letnim Maurom Poppijem (193 cm), ki ima za sabo vsega spoštovanja vreden curri-culum: dve leti je bil elan Jockey Schia v A2 ligi, potem je igral v Mestrah za
že na Startu ženski derbi Val-Koimpex v Sovodnjah
Ze v prvem kolu ženske D lige bo na sporedu slovenski derbi. V Sovodnjah bo namreč tekma med Valom Zadružna kreditna banka in Koimpexom, za katerega igrajo odbojkarice Sloge in Brega. Obeta se še kar zanimiva tekma, saj Goričanke ne skrivajo svojih ambicij, Koimpex pa sestavljajo dokaj rutinirane igralke, ki imajo že precej izkušenj na tej ravni.
Naš tretji predstavnik v tej ligi, Sloga, bo debitirala v mestnem derbiju (letos jih bo kar veliko) proti Alturi.
Med moškimi bo od naših dveh združenih šesterk na domačih tleh začel prvenstvo samo espego. Pomeril se bo z ronskim Adijem, s katerim se je dvakrat pomeril tudi v deželnem pokalu. Prvič ga je gladko premagal, drugič pa je proti njemu nerodno izgubil.
Ekipa Kortinga (Bor in Sloga), ki je v ligi novinec, se bo v telovadnici na Alturi spoprijela z izkušenim Clubom Alturo, ki bo za naše fante prav gotovo trd oreh.
Cetrtoligaški prvenstvi sta letos razdeljeni v dve skupini, po regularnem delu prvenstva pa bosta na vrsti še končnici za napredovanje oziroma obstanek.
San Giorgio (A2 liga), v zadnjih dveh sezonah pa je branil barve Codigora v BI ligi. San Miguel je mešanica starih im mladih igralcev (odlični center laneselli ima 31 let, glavni podajac Sittoni pa enaindvajset), ki so doslej izpolnili pričakovanja trenerja Paola Baltiste. »V uvodni tekmi z Verono smo nastopili brez treh igralcev, kar se je seveda poznalo. Zdaj je postava popolna in rezultati so vidni. Marconi je močna ekipa, a smo jo vseeno premagali. Sicer pa so si moštva v ligi med sabo zelo izenačena. Naša moč je v tem, da imamo zelo raznolik napad, v katerem vsi tolkaCi odigrajo pomembno vlogo,« pravi trener moštva iz Trenta.
hnsa bo danes predvidoma nastopila v popolni po-
stavi, čeprav med tednom zaradi bolezni centra Prinčič in Paoletti nista trenirala. »Nasprotnika ne poznamo, sodeč po rezultatih in imenih nekaterih igralcev pa ne more biti slab. Doma smo biti doslej obakrat uspešni, toda po mojem mnenju še nismo v optimalni formi, kar na primer velja tudi zame. Carpi je bil objektivno slab tekmec, proti Concesiu pa tekma ni bila na visoki ravni in je prevladala borbenost. Mislim, da še nismo našli neke definitivne šesterke, s katero bi lahko dosegli stalnost v rezultatih. Zdaj vse preveč sloni na ramenih Gianluce (Populinija, op. ur.), ne vem pa, če bo lahko tako dobro igral na vseh tekmah,« pred današnjim srečanjem pravi kapetan valovcev Aleš Feri. (ak)
ŽENSKA Cl LIGA / V DERBIJU Z VOLLEY 93 V TRSTU
Bo Koimpex končno »odčaral« Suvich?
Slogašice se nikoli niso zmagale v Trstu - Bor Mercantiie proti agresivnemu Bmetersu
Zgodovina Zenskih tretjeligaških derbijev med Volleyjem 93 (nekdanjo OMA) in Koimpexom ni najbolj bogata. Prvič sta se šesterM srečali šele v minuli sezoni, vsa prejšnja leta so namreč Tržačanke nastopale na drugoligaški ravni. Lanski derbi na Opčinah je gladko pripadel slo-gašicam. Volley 93 pa je v dvorani šole Suvich v povratnem delu zmagal še lažje. Sploh je za Koimpex dvorana Suvich začarana, saj ni tam v Cl ligi nikoli zmagal, Ce upoštevamo še štiri poraze v derbijih z bo-rovkami. Glede na dosedanji potek prvenstva obstaja konkretna možnost, da Sainove igralke prekinijo to neugodno tradicijo. Po štirih kotili so namreč letos še nepremagane, Volley 93 pa je dosegel dve zmagi (Gemona, Fontane), na domačih tleh pa je bil
obakrat premagan (Porcia, Dolo). Tržaško šesterko trenira letos Ales-sandra Mieai, ki tudi igra. Teža napada sloni na krilnih igralkah Fatutto in Vido, ki sta lahko za vsak blok trd oreh. Ker gre za derbi, je vsako podcenjevanje odveC. Trener Sain bo lahko tokrat predvidoma računal na vse igralke, meni pa, da za zmago proti Volleyju ne bo dovolj samo dobro servirati in napadati, a bo treba uspešno igrati v vseh elementih.
Po lepi zmagi v gosteh proti Ca-vazzaleju čaka Bor Mercantiie novo gostovanje. V Bagnarii Arsi se bodo pomerile z novincem Bmetersom, ki je na domačih tleh dosegel »težki« zmagi proti Cordenonsu in Cavazza-leju, na gostovanjih pa mu ne gre najbolje od rok. Bmeters je najmlajša šesterica v ligi, njegove igralke so na
mladinskem področju v F)K dejansko nasledile »zlato« Borovo generacijo letnika 1976, ki je dolga leta vedrila in oblatila na vseh igriščih naše dežele. Bmeters sta poleti zapustili dve igralki, ki z uspehom branita barve Torriane in Sangiorgine. Na začetku sezone je bilo precej težav z uigravanjem, zdaj pa so igralke trenerke Minotto očitno uredile svoje vrste.
»Pričakujem težko tekmo, ker igrajo oni doma izredno agresivno, prepričan pa sem, da bomo zmagali, Ce bomo ponovili igra, ki smo jo pokazati proti Cavazzaleju«, pravi trener borovk Marko Kalc. Vse boravke so med tednom normalno vadile, razen Benevolove, ki je zaradi službenih obveznosti sama vadila v jutranjih urah.
MOŠKA Cl LIGA
Soča Sobema računa drevi na prvo zmago
Ponte Alpi ni nepremagljiv Koimpex gost Cessalta
Simon Černič in VValter Prinčič (Foto Studio Reportage)
V moški Cl ligi bo danes zanimivo predvsem v Sovodnjah. Soča Sobema v prvih štirih tekmah ni izpolnila vseh pričakovanj, čeprav ni še na nobeni tekmi totalno razočarala. Do sedaj pa je bila premalo konkretna, saj ji je na vsaki tekmi uspelo osvojiti le po en set. Danes se bo spoprijela z ekipo Ponte nelle Alpi iz Belluna. Ta je doslej zbrala štiri točke, zmagala pa je proti Pallavolu Ts in Le-gnagu, medtem ko je izgubila proti Fincantie-riju in Nova Gens. Današnji nasprotnik torej vsekakor ni nepremagljiv, tako da lahko soCa-ni resnično pričakujejo prvi letošnji par točk. Možnosti SoCe so še toliko večje, saj se je v ekipo v prejšnjem kolu uspešno vrnil Mitja Feri. Ta je v Četrtek tudi opravil trening z ekipo, danes pa bo spet na tekmi lahko pomagal soigralcem. Vzdušje je nekoliko skvarila poškodba Brainija, ki si je v prejšnjem kolu zvil gleženj in danes ne bo mogel igrati. Vsi ostali pa so zdravi in so cel teden normalno trenirati, danes pa bodo dati vse od sebe, da dosežejo izredno dragoceno zmago. V primeru poraza bi se namreč situacija soCa-nov precej zapletla, saj bi se tekmeci v boju za obstanek že precej oddaljili. Sočani morajo sedaj dokazati, da sedanja lestvica ni realna in da si ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici.
Precej delikatno gostovanje pa čaka moško vrsto Koimpexa. Ta se bo v Motti di Livenza srečala z domačim Ces-saltom, ki je v prejšnjem kolu premagal prav Sočo. Koimpex je z dosedanjimi štirimi zaporednimi zmagami presenetil, saj ni imel lahkega koledarja. Do sedaj pa si je svoje prvo mesto priboril predvsem na domačih tekmah, kjer je odpravil nevarne Mo-gliano in S. Giustino, medtem ko je v gosteh slavil v Villi Vicentini in Sovodnjah. Slogaši morajo zdaj v naslednjih dveh kotih potrditi dobro trenutno formo na nekoliko zahtevnejših gostovanjih proti Cessaltu in Fos-soju. Posebno današnji nasprotnik je precej neugoden. Cessalto, ki je lani izpadel iz B2 lige, je doslej dosegel štiri točke z zmagama proti Vi vilu in Soči, izgubil pa je z dvema favoritoma - Moglianom (3:0) in S. Giustino (3:2). O njegovi moči torej nimamo še realne stike, vsekakor pa te ekipe ne gre podcenjevati. To vedo tudi v Sloginem taboru. Pomožni trener De Wal-derstein je o Cessaltu povedal, da ima nekaj težav v sprejemu, izstopata pa dva igralca: center, ki je odličen predvsem v bloku in pa tolkaC, ki igra v diagonali s podajaci oziroma na krilu. Vsi slogaši bi morali biti prisotni. Kot kaže bo tudi Riotino, ki je na služenju vojaškega roka, dobil dovoljenje za igranje. (A.M.)
Sobotna napoved: Marko Marega
Marko Marega (letnik 1970) je Boru zvest že celih 12 let. Čeprav je še mlad, ga lahko imamo za veterana. V članski ekipi je namreč debitiral že pri šestnajstih letih (C2 liga), najvišje pa se je povzpel v sezoni 91/92, ko je igral v Cl ligi.
Najboljši igralec absolutno:
Andrea Gardini. je center kot jaz
V A ligi navijam za: Cari-parma
Najboljši igralec pri nas: Od Tržačanov Edi Božic, Goričane premalo poznam.Najboljši igralec pri nas absolutno: Valter Veljak, kot naraven talent Najboljša igralka pri nas: nobena ne izstopa Moja najboljša tekma: Proti Vivilu v gosteh, ko smo napredovali v Cl ligo.
Moja najslabša tekma: prejšnjo soboto v Moši Bo Koimpex napredoval v moško B2 ligo? Bo Se bo Soča rešila: Seveda.
Rezultata vaših letošnjih derbijev z Oljmpio v C2 ligi: V Gorici bomo zmagali s 3:2, doma pa s 3:1. Današnja napoved:
hnsa - Birra San Miguel	3:1
Cessalto - Koimpex	3:2
SoCa Sobema - Ponte Alpi	3:1
Vollev 93 - Koimpex	3:1
Bmeters - Bor Mercantiie	3:2
01ympia CDR - Mossa	3:2
Porcia - Bor Fortrade	1:3
Sokol - Asfjr Čedad	3:1
Torriana - 01ympia K2 sport	3:1
Val Zadružna kredit, banka - Breg Koimpex 1:3
MOŠKA IN ŽENSKA C2 LIGA / NA GOSTOVANJU PRI TORRIANL
Prvič težje za 0!ympio K2 šport Moško vrsto čaka derbi z Mosso
Sokolovke doma proti čedajskemu ASFJR, Bor Fortrade v Pordi
so favoriti gostitelji. Borovci prav gotovo ne morejo ponoviti slabe igr® iz prejšnjega kola, ko so vsi igralci imeti Cm dan. Od igralcev bodo pri' šotni vsi, tudi Taberni, čeprav je imel med tednom vročino, in Bresti ch, ki ima težave z ramo. Iz Anglije se je medtem vrnil GombaC, ki pa zaradi delovnih obveznosti do konca leta ne bo mogel slediti ekipi na gostovanja.
01ympia Cdr igra v domači telovadnici z Mosso. V Domijevi ekip1 je vzdušje po lepi zmagi v Vidmu prav gotovo boljše, saj so Goričam zdaj spet v boju za visoka mesta na lestvici. Na današnji tekmi protl Mossi so tako favoriti, čeprav nasprotnika ne gre podcenjevati. Ta je namreč v prejšnjem kolu gladko premagal Bor, pokazal pa je predvsem dober blok in obrambo. Olym' pia, ki ima zdaj težje tekme že za sabo, vsekakor raCuna na dve točki, čeprav je zdaj že jasno, da je letošnje prvenstvo C2 lige bolj izenačeno od lanskega in da so na vsaki tekm1 možna presenečenja.
V C2 ligi bo danes bolj zanimivo pri ženskah. V središču pozornosti je tekma v Gradišču, kjer se bosta srečati Torriana in Oljunpia Cerim-pex. Za Kristančičeve varovanke je to prva letošnja zahtevnejša tekma, saj se je v prvih štirih kotih sreCal s skromnejšimi ekipami. Danes pa jo Caka Torriana, ki je že pred prvenstvom veljala za favorita za napredovanje. Do sedaj Torriana ni izpolnila vseh pričakovanj, saj je v zadnjih dveh kotih izgubila proti Vivilu in Tarcentu, ki pa tudi spadajo med boljše ekipe v ligi. Treba je tudi upoštevati, da se je pri Tomani na tekmi z Vivilom poškodoval center, ki je lani igral z B-Metersom. Odsotnost te igralke pa se očitno še kako pozna. Ta odsotnost pa lahko danes favorizira tudi 01ympio, čeprav tudi za našo šesterko ni še jasno, ali bo nastopila v popolni postavi. Zaradi službenih obveznosti je namreč pod vprašajem nastop Lucie Princijeve.
Sokol igra danes drugič zaporedoma na domačem igrišču. Tokrat bo njegov nasprotnik Cedajski Asfjr. Ta ima na lestvici enako število točk
kot sokolovke, vseeno pa bi Na-brežinke v popolni postavi morale biti boljše. Zal pa sta trenutno še vprašljiva nastopa Erike Skerk, ki je v četrtek zbolela, in Marjanke Ban, ki ima probleme s koleni. Sokolovke so se v prejšnjuem kolu izredno uspešno upirale solidnemu Mar-tignaccu in klonile šele po petem setu. S tako igro pa bi morale brez večjih težav odpraviti današnjega nasprotnika. Igralke si te zmage še kako želijo, saj v dveh tekmah na domačem igrišču letos še niso dosegle zmage.
Pri moških Caka danes težja naloga Bor Fortrade, ki gostuje v Porcii. Domača ekipa je doslej osvojila le štiri točke, toda pravijo, da je ekipa vseeno nevarna, v prvih kolih pa je imela precej težav s poškodbami in torej ni mogla izraziti vsega svojega potenciala. V zadnjih dveh kotih pa igra ekipa vse bolj uspešno. V svojih vrstah ima namreč solidnega po-dajaCa in predvsem dva odlična centra. Eden od dveh je Zel, ki je igral z Vidmom tudi v B ligi. Tekma bo torej izredno težka, na papirju pa
JEDILNIK
Za vsak dan	Za vegetarijance
Ponedeljek:
porova juha s krompirjem, široki rezanci, jetrca v omaki, solata iz rdečega zelja.
Torek
ječmenova juha z gobami, sarma iz kislega zelja, krompir v oblicah.
Sreda:
mineštra, cesarski praženec, ananasov kompot.
Četrtek
sojina juha, goveji zrezki z grahom, riž, endivija.
Petek:
zelenjavna juha z rižem, ocvrte večje sardele, pražen krompir, zelena solata s sojo.
Sobota:
gobova juha, svinjska reberca, pražen krompir, motovilec.
Nedelja:
goveja juha z zdrobovimi cmoki, dušena govedina po lovsko, polenta, rdeča pesa v solati, rižev narastek z breskvami (na sliki).
Rižev narastek z breskvami
Potrebujemo za 4 - 6 oseb: 3 skodelice kuhanega riža, 3 skodelice mleka, 1/2 skodelice sladkorja, 1/4 žličke soh, 4 jajca, razžvrkljana z žlico vanilijevega sladkorja, 1 kozarec vloženih breskev, 2 žlički sladkorja, 1 skodelica kisle smetane, 1 skodelica sladkorja, zmešanega z žličko cimeta.
Priprava: Riž, mleko, sladkor in sol zmešamo v kozici in pustimo, da zavre. Na majhnem ognju kuhamo 15 minut, vmes večkrat temeljito premešamo. Odvzame-
Ponedeljek:
beluševa juha, kroketi iz CiCerike s pšenico.
Torek:
grahova juha, krompirjeva musaka, mešana solata.
Sreda:
juha iz brstičnega ohrovta in prosene kaše, sirovi štruklji, porova omaka.
Četrtek
korenčkova juha z ovsenimi kosmiči, popečeno pšenično meso, smetanova omaka, riževa solata.
Petek:
prežganka iz ajdove moke, ocvrt tofu, pire krompir, solata iz rdečega zelja.
Sobota:
makrobiotska riževa juha, makaroni s pšeničnimi kalčki, zelenina omaka, carski praženec.
Nedelja:
gosta sojina juha, špinačni in krompirjevi kroketi, dušeni jajčevci, rožiCeva potica.
mo skodelico kuhanega riža in ga zmešamo z razžvrkljanimi jajci. Jajca nato stresemo v kozico med preostali riž in ves čas mešamo. Kuhamo 1 minuto. Nepre-gomo posodo namažemo z maslom ali margarino. Vanjo stresemo riževo zmes.
Po vrhu razporedimo breskve. Potresemo jih s sladkorjem. Posodo postavimo v ogreto peCico (220 stopinj), da se sladkor raztopi (približno 4 - 5 minut). Posodo vzamemo iz pecice, vrh obložimo s kislo smetano in potresemo z mešanico cimeta in sladkorja. Po izvirnem receptu vzamemo za posip neprečiščeni rjavi sladkor.
PREDSTAVLJAMO »EKSOTIČNI« SLADKI KROMPIR
Poljščina, ki nas
spravlja v zadrego
Poznali so ga Inki in Maji, v Evropo ga je prinesel Kolumb
Nam je se skoraj neznan, v tujini pa je že povsem vsakdanji. Sladki krompir je v Evropo prinesel Krištof Kolumb po odkritju Amerike leta 1493. Inki v Peruju in Maji v osrednji Ameriki so krompir poznali že pred prihodom Spancev. V Španiji so ga gojili pod imenom batatas, danes pa lepo uspeva tudi v južni Afriki, Izraelu, Egiptu in na Kitajskem.
Omleta iz sladkega krompirja
Za štiri osebe potrebujemo: 2 žlici olja, 25 g masla, velik, v lupini kuhan sladek krompir, čebulo, 2 majhni bučki (lahko tudi srednje velik jajčevec), 6 jajc, žlico vode, sol in zmlet črni poper, žlico sesekljanega peteršilja. Priprava: Olje in maslo segrejemo v ponvi. Vanjo zložimo plast narezanega krompirja, nanj na kolesca zrezano čebulo, nato plast bučk, ki jo znova pokrijemo s čebulo. Čeznjo pa zložimo narezan krompir. Jajca stepemo in zmešamo z žlico vode, zmes posolimo in dodamo sveže zmlet črni poper. Prelijemo sestavine v ponvi. Za približno petnajst minut jo vstavimo v zmerno segreto pečico. Se predno gotovo jed postavimo na mizo, jo potresemo z drobno sesekljanim svežim peteršiljem.
Pred 400 leti je bil sladki krompir sestavni del vsakdanje prehrane. Danes se zdi, da nas poljščina nenavadne oblike spravlja v zadrego. Sladki krompir se pojavlja na jedilnikih tako Severne kakor tudi Južne Amerike. Tam ga v skladu s tradicijo postrežejo s puranom na zahvalni dan, saj se svojim sladkim okusom odlično prileže k mesu. Pripravljamo ga tako kot ostale vrste krompirja. Da bi ohranili dober okus, ga olupimo šele, ko je kuhan. Pozorni moramo biti tudi na velikost posameznih krompirjev, saj se sicer lahko zgodi, da so nekateri razkuhani, drugi pa Se napol surovi.
benega sistema in sproščanje energije iz ogljikovih hidratov.
V krompirju najdemo tudi kalcij in magnezij, ki v kombinaciji s kalijem uravnava ravnotežje vode v telesu.
Še nekaj nasvetov
Sladki krompir lahko ponudimo na enak način kot navaden krompir. Pomembno je le, da ga kuhamo v lupini, ker tako ohrani okus in sestavine. Ce pripravljamo pire, ga skuhamo in mehko meso preprosto izdolbemo.
Pri kuhanju izberemo manjše krompirje enake velikosti. Krompir dobro operemo, in kuhamo, dokler se ne zmehča.
Sladki krompir ima tanjšo lupino in strukturo
od navadnega. Ce ga pred kuhanjem olupimo, postane voden.
Kot prilogo h klobasam skuhamo kos sladkega, neolupljenega krompirja, ga olupimo in narežemo. Na olju popečemo sesekljano čebulo, strok česna in očiščeno, drobno sesekljano rdečo papriko, dodamo krompir in zmes dobro premešemo.
Krompirjev pire je še posebej slasten, Ce ga začinimo s sveže zmletim muškatnim oreškom, surovim maslom in obilo sveže zmletega črnega popra.
Za enostavno krompirjevo juho za štiri osebe na dveh žličkah olja popečemo drobno sesekljano čebulo in dva stroka česna. Dodamo čajno žličko curryja in malo pokuhamo, dodamo napol kuhan na koščke narezan krompir.
Dobro premešamo in pet minut kuhamo na majhnem ognju. Dodamo 850 ml piščančje ali zelenjavne juhe in zavremo, zmanjšamo plin in skuhamo do konca. Z ročnim
mešalcem previdno stepemo in znova zavremo. Tik preden ponudimo, dodamo sok pol limone in čajno žličko sveže sesekljanega koriandra.
Iz sladkega krompirja lahko pripravimo tudi nadev za pečenega piSCanca. Zmešamo en surov olupljen in nariban sladki krompir, dodamo popečeno čebulo in česen, odcejen in sesekljan vložen kostanj ter sesekljan peteršilj. Nadev uporabimo za vratni del.
Majhne krompirje skuhamo v obilicah. Prekrijemo jih z večjimi kosi surovega masla, drobnjakom in velikimi količinami sveže mletega črnega popra.
Pire iz sladkega krompirja se odlično prilega skuti, ki smo ji dodali sveže mlet črni poper ali mešanico začimb in limoninega soka.
Surov, olupljen sladki krompir narežemo na debelejše kose in jih spečemo kot pomfrit ter dodamo hamburgerjem ali drugim prigrizkom.
Gnjat s sladkim krompirjem
Potrebujemo: 750 g kuhane gnjati, 4 sladke krompirje, pomarančo (Mrko tudi ananas ali jabolko), pol žličke soli, 2 žlici surovega masla, 3 žlice sladkorja v prahu in žlico limoninega soka. Priprava: Gnjat položimo v nepregoren pekač s pokrovko in prilijemo 1/4 1 vroče vode. Krompir olupimo, operemo in razrežemo na četrtine. Pomarančo olupimo in zrežemo na kolobarje. Krompir in pomarančne rezine damo h gnjati tako, da je med dvema četrtinama krompirja vsakokrat rezina pomaranče. Gnjat obložimo s kosmiči surovega masla, vse skupaj potresemo s soljo in sladkorjem in pokapamo z limoninim sokom. Pečico segrejemo na 160 stopinj. Nepregoren pekač pokrijemo. Gnjat pečemo 60 minut. Med pečenjem gnjat večkrat prelijemo s sokom.
(Vse recepte lahko pripravimo tudi z navadnim krompirjem.)
MOJ NAJLJUBŠI TEDENSKI RECEPT
Natrgan piščanec s testeninami
Po okusnem obroku lahko, tako kot Kitajci, tudi zapojete
Vsi podiplomski Študentje menedžmenta na Univerzi Stirlig na Škotskem smo občudovali naSo kolegico Lomo Chang, ko je v času malice privlekla na plan posodo, podobno Čutari, in vanjo zlila tekočino iz manjše posodice. S paličicami je nekaj Casa mešala, nato je iz posode vlekla rezance ter jih slastno jedla.
Dolgo Casa je bil njen recept skrivnost, dokler niso Študentke iz Hongkonga pripravile kosila za kolege. Najbolj neverjetno pri tem kosilu je bilo, poleg Lominega recepta seveda, da so gostiteljice na koncu družno zapele pesem. Vsi smo bili začudeni, kajti nismo vedeli, kaj se dogaja. Povedale so nam, da so zapele pesem, ker so vesele, da so dobro jedle.
Recept natrganega piSCanca s testeninami je za Štiri osebe oziroma za več, Ce bomo pripravljali tradicionalno kitajsko pojedino, kjer velja pravilo toliko jedi kolikor ljudi.
Za natrganega piščanca s testeninami potrebujemo:
dva fileja piščačjih prsi brez kože, težka približno 250 g, 250 g testenin, najboljši so kitajski jajčni rezanci, Ce jih dobite za zmerno ceno, Uporabimo pa lahko tudi
tanke špagete ali makarone, 250 g kumar.
Za omako potrebujemo:
15 ml jabolcnega/belega kisa (1 jušno žlico),
10 ml gorčice - pekoče (2 kavni žlički),
2, 5 ml sob (pol žličke),
2, 5 ml sladkorja (pol žličke),
60 ml sojine omake (4 jušne žlice),
noževo konico popra (osemkrat obrnemo z mlinom),
45 ml koruznega olja (3 jušne žlice),
15 ml sezamovega olja (1 jušno žlico), če ga nimamo, uporabimo koruzno.
1. V pol litra vrele vode ali kokošje juhe položimo fileja, pokrijemo in pustimo, da vre približno pet minut. Posodo odstavimo z ognja in pustimo fileja v tekočini še 15 minut, ne mešamo. Lahko pa fi-
leja popečemo v vroči ponvi, ju pokrijemo, zmanjšamo ogenj in pečemo do konca tako, da sta sočna. Prvi način priprave filejev daje jedi bolj blag okus po perutnini, medtem ko pri peki dobimo sok, ki ga damo v omako, in zato vzamemo manj olja. Med pripravljanjem mesa pripravimo omako tako, da dobro premešamo sestavine omake v primerni posodici.
2.	Testenine skuhamo po navodilih, ki so odtisnjena na embalaži. Skuhane testenine odcedimo, oplaknemo in jih damo v servirno posodo.
3.	Ce kumare grenijo, jih olupimo, tanko narežemo po dolžini, nato pa poprek, da dobimo tanke rezine. Piščančja fileja z rokami natrgamo na koščke. Rezine kumar in koščke mesa dodamo k testeninam.
4.	Omako vmešamo v sestavine v servirni posodi. Ce jedi ne boste takoj postregli, potem posamezne sestavine hranite v zaprtih posodah v hladilniku in jih zmešajte skupaj Sele na mizi. Jed je dobra, tudi če so sestavine v hladilniku 24 ur.
Ježa Piano
Nakup in shranjevanje
Lupine so temnovijoli-čne barve, meso pa je rožnato ali nuneno, zato jih lahko zamenjamo z jami ali indijanskim krompirjem, ki pa ni tako sladek in nima značilnega okusa po kostanjih.
Ce krompir kuhamo, je pomembno, da so sadeži celi, površina pa nepoškodovana. Ne kupujmo posameznih koščkov večjega krompirja, ker ti med kuho vsrkajo veliko vode in s tem izgubijo okus. Ce je na voljo le krompir v kosih, ga pred uporabo zavijemo v folijo in popečemo v pečici.
Hranimo ga v temni, suhi in hladni omari. Tako shranjen krompir bi se moral obdržati dva tedna, po tem času pa izgubi svoje najboljše sestavine.
Prehrambena vrednost
100 g krompirja vsebuje 87 kalorij, približno Ig beljakovin, sledove maščob in 21 g ogljikovih hidratov.
Poleg vitamina E, ki v telesu skrbi za pravilno celično strukturo, tvorjenje krvnih celic in energije v mišicah in srcu, vsebuje tudi vitamine kompleksa B, pomembne za nastanek nekaterih hormonov, zaščito živčnega in prehram-
Sobota, 25. novembra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4:12; kočljivega položaja se boste izvlekli s hudomušnim humorjem. Vaša dobra volja bo ohranjena, ponos tudi. Izkoristite priložnost in si z vedrino oglejte se druge težave.
BIK 21.4-20.5.: Nekdo vas bo neprikrito občudoval in hvalil vas izjemen videz. Ne bo vam jasno, ali vam laska, ali pa se le pretvarja, da bi vas pripravil do nečesa, kar se vam upira, njega pa podpira.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Začutili boste veliko potrebo po pomoti tistim, ki vam s svojo nebogljenostjo vzbujajo občutek krivde. Ne naložite si nove; dopustite jim raje, da se sami izvlečejo iz zapredka odvisnosti.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Pri pritegovanju pozornosti okolice boste danes izjemno uspešni. Pa ne toliko zaradi svojega truda, marveč v veliko večji meri zato, ker vas drugi trenutno potrebujejo bolj, kot vi potrebujete njih.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Vase zdravje je še vedno trdno, vendar se vam zlahka utepe primeriti, da boste z enim samim napačnim dejanjem sprožili njegovo sesedanje. Pazite vsaj, kaj dajete v usta in vdihujete v pljuča.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Zaželeli si boste novo pohištvo, kajti staro vas bo navdajalo z občutkom staromodnosti. Sami ste si krivi, kaj pa toliko obiskujete nove domove in buljite žajfaste filme.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Tehtali boste med dvema dokaj različnima ponudbama. Naj vas ne zavede neznatna razlika v osebnem dohodku, kajti tistih nekaj tolarjev ne more odtehtati napora telesa m tesnobe duha
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaša današnja pozornost do bližnjih bo tako izjemna, da boste zvečer podobni kapljici medu, na katero se je obesil roj čebel, ki bi vas vse po vrsti rade v celoti posrkale.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Kljub priložnostim za družabno življenje boste raje ostati med Štirimi stenami in se poglabljati v svoje težavice. Končno, kajti če bi jih zanemarjali Se naprej, bi se sprevrgle v težave.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Popoldanski sprehod vam bo pomagal ublažiti utrujenost in pregnati odvečne skrbi. Ko se vrnete, si nikar ne pokvarite notranjega vzdušja z gledanjem filmov, polnih groze in nasilja.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Dogodek iz bližnje preteklosti se bo vsiljivo vrival v zavest in vas opozarjal, da ga ni pametno se naprej puščati vnemar. Odločno ga zgrabite in mu odvzemite moč, sicer jo bo ta vam.
RIBI 20.2. - 20.3.: Medtem ko bo vase telo na psu, bo duša jahala konja, ki vas ho ponesel daleč onkraj meja vsakdanjih skrbi. Vrnili se boste z novimi spoznanji, zaradi katerih nikoli vec ne bo, kot je bilo.
Vodoravno:
1. začetnici Švicarskega slikarja Kleeja, 3. deveta črka grškega alfabeta (originalno), 7. vrela voda, 9. brzica, katarakt, 10. nekdanji ameriški filmski zvezdnik italijanskega rodu (Rudolph), 12. grška boginja, zaščitnica mest, znanosti in umetnosti, 13. čas brez vojn, 14. mesto pod Velebitom, znano po močni burji, 15. predstojnik moškega samostana, 16. ime norveškega polarnega raziskovalca Amundsena, 18. berilo, 21. pravokotno porezan papir različnega formata, 24. ameriški mikrobiolog, ki je odkril cepivo proti otroški ohromelosti (Jonas), 26. ime nekdanjega izraelskega pevca zabavne glasbe Ofarima, 27. bog morja v nordijski mitologiji, 28. nadomestitev z drugim, 30. pripadnik evropskega ljudstva keltskega izvora, 31. Švicarsko francoski pisatelj (Claude), 32. priimek rimskega pesnika Ovida, 33. avtomobilska oznaka Turčije.
Navpično:
1. zabaviščni park na Dunaju, 2. sklep med stegnom in golenjo, 3. jadranski otok, 4. gora v Grčiji, mitološko bivališče bogov, 5. ime danske pisateljice Blixen, 6. prinos imetja v zakon, 7. pivu podobna ruska pijača, 8. posnemalka za pene, penjulja, 11. kemijski znak za natrij, 15. Homerjev ep, 17. avtomobilska oznaka italijanske Latine, 19. klatež, potep, 20. ime ameriškega filmskega režiserja Stoneja, 21. mesto v osrednji Istri, 22. gosta juha iz mesa, krompirja, zelenjave in prežganja, 23. mejna obrambna linija, ki so jo gradili Rimljani proti vdorom barbarskih Germanov, 25. matematični znak za množenje, 27. kemijski znak za aktinon, 29. sodobni italijanski pisatelj (Umberto, Ime rože).
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			e	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•>n. ‘osejvj T9UV ‘DaiI ‘BAeluaurez ‘ufieV ‘iqv ‘ejod ‘OArp ‘pp?oy ‘)edo ‘(uag ‘uui ‘BU9)v ‘oupuapA ‘dBIS ‘dor>[ ‘B)oi :ouABiopoy\
AHUS3H
KURILSKI OTOKI
Nenavadna
resničnost
Spremenljivo vreme določa ritem življenja
Ce bi bil svet plošCat, bi bili Kurilski otoki gotovo na njegovem robu. Tja lahko potuješ tudi teden dni in ko si enkrat na poti, ne moreš vedeti, kdaj se boš lahko vrnil. Celo prebivalci sosednjega otoka Sahalina pravijo, da na Kurile potujejo le v skrajni sili.
Polet prek osmih Časovnih pasov vzhodno od Moskve traja slabih osem ur. Sledi še dveumi polet z boeingom v nov Časovni pas vzhodno od Sahalina, kjer so sledovi civilizacije še vedno razločni.
Potem je potrebno Čakati še teden ali več na letalo za otok Iturup in upati, da se bo letalo prikazalo v doglednem Času. Lahko potuješ tudi s Čolnom, vendar namesto 90 minut z letalom tako potovanje traja celih 24 ur. Predstavnica letališča pravi, da je glavna ovira vreme, ki se spreminja iz minute v minuto, in dodaja: »Čeprav je tukaj vreme jasno, lahko otok ovija megla, in letalo ne more pristati.«
Lahko bi bilo še slabše. Legenda namreč pripoveduje, da so med drugo svetovno vojno, ko je Japonska zasedla Kurilske otoke, iz otoka Iturup leteli samo piloti kamikaze, saj so vedeli, da oporišča v megli ne bodo vec našli.
Iturupsko letališče nadzirata dve obmejni enoti, ki radijsko vodita letala. Za vstop na otoke, ki predstavljajo del vzhodne ruske meje, potniki potrebujejo posebno dovoljenje.
ŠtraZar, izmučen od sonca in prihoda prvega letala v tednu, si obrise znoj s Cela in nas napoti k mestni upravi, kjer naj bi prijavili svoj prihod.
Tresoč avtobus z velikimi kolesi nas odpelje v dve uri oddaljeno glavno mesto Kurilsk. Na Ituru-pu ni cest, toda parni valjarji nekajkrat v tednu poravnajo pesek v nekakšno cesto.
Zaradi hrupa se tresejo okna, občasno pa hrup zahteva svojo žrtev. Toda domačini na Iturupu, najjužnejšem in najve-Cjem otoku v verigi približno 30 otokov, so se temu privadili.
Kljub težavnemu pristopu je očitno, zakaj Japonci 50 let po drugi svetovni vojni trdijo, da so jim zavezniki dodelili južni del Kurdskih otokov, ostali del otočja pa Rusiji. Na eni strani namreč otoke obdaja Tihi ocean, na drugi pa Ohotsko morje.
V	notranjosti otoka ležijo velika jezera. Zdi se, da ocean požira 3139 kvadratnih kilometrov površine otoka, kjer so doma medved, hermelin, veverica, redke vrste lilije in magnolije. Otok ima stalne naravne izvire mrzle in tople vode. Lahko se okopaš v betonski škatli, polni vrele in z radonom bogate vode iz naravnega gejzirja, komaj nekaj metrov od zarjavele ladje, ki so jo tam pustili Japonci med hladno vojno.
V	megli, ki se lahko spusti v nekaj sekundah, izginjajo Črni vulkani, toda nihče se ne spominja, kdaj je vulkan zadnjic de-
loval. Pred nekaj leti so mornarji v Bogdan Hmel-tnitski zvrtali luknje, da bi s tem preprečili bruhanje vročega pepela s 1500 metrov visokega vrha. S to metodo, ki se je izkazala kot uspešna, naj bi zmanjšali pritisk.
Na otoku je le en hotel, ki te sprejme ali pa tudi ne. Hotelskega osebja ne ganejo jokave zgodbice o tem, kako že dneve nisi zaužil toplega obroka. Brez slabe vesti ti postrežejo z opravičilom, da kuharice, ki ima kljuC, ni, ker je utrujena zaradi skupine Japoncev, ki je pravkar odpotovala.
Ce je hotel »zaseden«, velja poskusiti pri Borisu, ki živi v koci ob vznožju vulkana, ima pa ključe enosobnega stanovanja. Šestinpetdesetletni Boris za tridnevno bivanje utrujenih novinarjev ni hotel prejeti denarnega plačila, ni se pa branil vodke. Med nekaj sto prebivalci slovi po tem, da je pijan padel z balkona v tretjem nadstropju.
Z nekaj domišljije lahko na otoku najdeš tudi hrano. »Ker v trgovinah ni živil, ljudje paC hodijo od hiše do hiše, dokler ne dobijo vsega potrebnega,« pojasnjuje Boris, kako je prišel do krompirja, jajc in kruha. »Stvar je lahko precej muCna.«
Ce ti to ne uspe, si pomagaš s slaniki, ki se vsake tri leta vračajo na isto mesto, da bi odložili ikre. V rekah in morju jih je toliko, da jih lovijo brez težav. Predsednik lokalne ribiške zveze je dejal, da njegovi delavci kradejo, dokler jih paC ne odkrijejo. Reuter
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	PTICA PEVKA	SAMEC VEVERICE	STOPNJA PRIDEVNIKA	DEL ŽELEZ- NIŠKE POSTALE	LOVRO TOMAN	STARA ' ENOTA ZADELO	NARODNI PARK V TANZANIJI	NERODNA ZENSKA	NAJMANJŠA CELINA	PRAŠIČJI ZOB	PIANIST BERTON- CEU	AVTOR: LUKA PIBER	ZDRAVNIK PRI PORODU	SKLADA- TELJ BERG	MESTO V SREDNJI TTALUI	CESTNO VOZILO	NEON	GOZDNA PTICA PEVKA	DAUSA DOBA	BANJA
STRUPENA GORA												VRSTA CMRUA								
TRGOVEC NA VELIKO												BRAZILSKI PESNIK								
												TANJŠA KLOBASA								
PRETEPAČ					ZAOB- LJENA GORSKA VZPETINA												NEFRIT			
																	MANJŠA KOCKA			
JUDOVSKA MESTNA ČETRT					OSEBAS PRAVICO DO OPOJE	DELEŽ					REKA V VIRGINUI (ZDA)								REDKO ZENSKO IME	PETER PAN
						PERZUSKI VLADAR														
VELEOTOK VJU2NI AMERIKI								RADON			PISA- TELJICA FERBER					OBRAMBNI NASIP				
								VAS PRI CERKLJAH								RANO- CELNIK				
UJAK				IT. BASIST IEZI0I						LUKAV ALZIRUI	NICK NOLTE			MILI- METER	RENE CLAIR			RADKO POLIC		
				RAZISK. HEDIN											SL SLIKAR (MATIJA)			KOPNO V MORJU		
IVAN ČARGO			PRIPRAVA ZA STRGANJE								MRZEL SIBIRSKI KRAJ									TURSKO JEZERO
			KABELA																	
OBDELO- VALNA ZEMUA						OSJE GNEZDO					VSTOPV ORGANK.									
											NIKO KURET									
UKREP PROTI STORILCU						UUDSKI PLES								VELIKO KLADIVO						
SREDOZ. OKRASNA RASTLINA						mo. POLETNIH OBUVAL								GOROVJE V BURMI						
NV)iVHV
‘HV)iNVdO
‘J.NV)iV
‘VlOOVPt
‘VCiNVlVZl
‘N3ZV)I
‘A3J.INV10A
‘HIŠO
‘VAllN
‘NOHVMIO
‘OlVOSlS
‘01
'd3
‘OH
‘NN
‘VZNId
‘AH
‘dOMO
‘YNQ3
'NH
‘CLIONOI0
'3HONV03
‘VJ.VZI
‘0133
'OVZ
‘138HH DISHOO ‘HVA3 ‘VHI3AI1° ‘D3AOOH1313A
‘)i30NVSVd
‘VOVlN3fld3AZ
lOUABJOpOA
:A3UST3

ZNANI OBRAZI
Vrhunska manekenka Cindy Cravvford
»Rada bi še naprej delala stvari ki me osrečujejo...«
V času modnih revij, na katerih svetovno znani kreato-rji v Parizu predstavljajo pomladno in poletno kolekcijo, živi Cindy Cravvford v luksuznem Bristol hotelu. Vstane ob osmih in med zajtrkom piše razglednice prijateljem.
Potem se oblečena v čr- grame. Čeprav jo na vsa-ne hlače, svetlo oranžno kem koraku spremljajo te-jopo z visokim o vratni-	lesni stražarji, je do vseh
kom in obuta v čevlje z vi- prijazna. Z dvigalom se
nelovo kolekcijo.« Odkrito prizma, da raje kot na revijah pozira pred fotografskimi aparati.
Prav zato je Cindy tudi rekorderka - v desetih letih je bila kar štiristokrat na naslovnicah različnih revij, predstavlja pa tudi
Skupaj z dolgoletnim prijateljem, kreatorjem Hervejem Legerjem
sokimi petami odpravi na modno revijo, na kateri svojo kolekcijo predstavlja Herve Leger. Njeno prisotnost v hotelu vsi takoj opazijo, kar tudi ne preseneča, saj je Cindy med najlepšimi ženskami na svetu. Nasmejana deli avto-
odpelje do najvišjega nadstropja, od koder je čudovit razgled na Pariz.
Na vprašanje, ali je težko predstavljati različne kolekcije, je Cindy odgovorila: »Ne, ker na modnih revijah vedno predstavljam le Hevejevo in Cha-
kozmetične izdelke znamke Revlon in Pepsi colo. Kljub popularnosti ni pozabila svojih prijateljev,. med njimi Herveja, saj ji njegovi modeli najbolj ustrezajo, ker poudarjajo oblike njenega telesa. Cindy pravi, da se Herve
Zajtrk v hotelu Bristol
dobro zaveda, kakšne obleke rad kupuje nežni spol. Zato je tudi na podelitvi oscarjev nosila njegovo obleko. Spoznala ga je že pred desetimi leti, ko je predstavila njegovo kolekcijo, ki jo je namenil Diani von Furstenberg. Slaven je bil že takrat, oblikoval pa je tudi svoj razpoznaven stil. Cindy najbolj občuduje ljudi, ki so sposobni uresničiti svoje ideje.
Slavna manekenka je nedavno sprejela tudi filmsko vlogo: z Billyjem Baldvvinom bo igrala v filmu Fair Game. Nastopila bo v vlogi odvetnice, ki jo zaradi nesporazuma aretira policija, reši pa jo Baldvvin. Čeprav je z vlogo zadovoljna, je prepričana, da bo dobila še pomembnejšo ponudbo. Zaveda se, da se gibanje pred kamero razlikuje od slikanja za revije in nastopanja na modnih revijah. »Slika ujame človeka v določenem trenutku, kamera pa zabeleži tudi njegovo gibanje«, poudarja Cindy.
Se je torej odločila za film? Pravi, da je snemanje nekakšno nadaljevanje njene manekenske kariere. Vendar pa ni pripravljena vzeti vsake vloge, ampak le tiste, ki ji odgovarjajo.
Ljudje še vedno govorijo o njenem petletnem razmerju z Richardom Cerom, vendar o tem Cindy noče govoriti.
»To sodi v moje zasebno življenje, zato ločitev zadeva le naju. Lahko povem le to, da sva še vedno dobra prijatelja.«
Cindy se dobro spominja mladosti, ki jo je preživela v majhnem kraju »sredi Amerike«, kjer si je že-pinino služila z obiranjem koruze. Starša sta se ločila, ko je bila stara 14 let. Denarja je bilo vedno premalo, zato je tako kot sestri že kmalu morala skrbeti zase. »Spominjam se, da sem že takrat sanjala o manekenstvu in filmu, čeprav nisem vedela, kakšno pot je potrebno ubrati.«
Je kmalu uspela?
»Ne, kot model sem začela delati šele z dvajsetimi leti, ko me je odkrila agencija Elite v New Yorku. Pred tem sem si tri leta neuspešno prizadevala postati manekenka. Na začetku so mi predlagali, naj si odstranim znamenje na obrazu, vendar nisem hotela. Pariški fotograf Patrick Demarcheilier mi je svetoval, naj se ostrižem, neki drugi pa, naj se pobarvam, spet tretjemu pa ni bilo všeč ... Kakorkoli že, vrnila sem se v New York. Z nekaterimi fotografi, ki jih je spoznala na začetku kariere, dela še danes. Večkrat se spominjajo in zabavajo ob spominih na dogodke in zaplete iz tistih let.
Cindy je odločna. Pravi, da opravlja poklic, ki si ga je vedno želela, zato noče biti povprečna, prav tako si prizadeva, da ne bi dajala videza omejenosti. »-Kdor želi v tem poklicu
uspeti, mora biti vztrajen	sebe, zavedam se, da je sli-	nico. Oddaja mi veliko
in predan trdemu delu.	ka, ki jo bo imela javnost,	pomeni, zato sem tudi
Vedeti mora, kaj je po- odvisna le od mene same. njen koproducent.« membno. Manekenke so	Zato sem vedno takšna, ka-	Se je odločila za nov po-
tudi zelo izpostavljene, saj	kršna si želim biti. Slava	klic?
je ta poklic razburljiv,«	zna biti včasih tudi nadle-	»Da, na nek način, ven-
priznava Cindy. »Nekateri	žna, vendar sem se nanjo	dar pa se tudi tega ne
so prepričani, da so mane-	že navadila.«	bom večno oklepala. Ze-
kenke le lutke, ki so ve- Kako pa se počuti kot	lim si predvsem sreče,
dno takšne, kot jih obliku-	povezovalka televizijskega	otrok, ki jih bom vzgajala
jejo drugi. Lepota je res	sporeda?	z ljubeznijo. Rada bi še
darilo narave, vendar pa »Vodim oddajo	House	naprej delala stvari, ki me
jo je potrebno ohranjati in	of Style na MTV,	name-	osrečujejo.«
negovati. Manekenke niso njeno mladim. V njej je Zdaj nima večjih pro-slavne le zaradi svoje le-	veliko prispevkov o glas-	blemov, vendar pa se nje-
pote, ampak tudi zaradi	bi, različnih načinih ži-	no življenje prav nič ne ra-
napomega dela.	vljenja in odnosih v dru-	zlikuje od življenja drugih.
Je Cindy kdaj podvomi-	žbi. Mlade želimo opozo-	Človek se pač mora soočiti
la vase?	riti, da lahko živijo lepo	tudi s težavami in se z nji-
»Zelo sem kritična do	tudi z manj debelo denar-	mi spoprijeti.
Priprave pred odhodom na oder
X
r . „ SRED1SCE
32
Sobota, 25. novembra 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
, . „ SREDIŠČE MEGLA FRONTO FRONTO OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
r	u
3
č) č) č)
A
-
. SPLIT 1/12 ^V^foSOFUA
—-----SKOPJE o
r^-ATENEs/rtV™^
w\ws —	0
1020 -
DANES
GRADEC
-2/2
TRBIŽ
CELOVEC
o -«/3
^...v/ ■
^	<wwwBwini
USKA GORA	C----
7/8 TRŽIČ -5/4
^ ««S df§
M. SOBOTA O -4/4
ŠORADEO^
MARIBOR
O^t/5
PTUJ
CELJE O -5/4
<»««888» N. MESTO
o -3'1
O VIDEM	’	Q
-1/12	«8888888888» LJUBLJANA
V	-m^N. GORICA	.3/5
GORICA n	1/13	—	-
O	POSTOJNA
's</x>	o -6/e
x>^°^T"su

ZAGREB
-2/4
O

Slovenija: Danes bo pretežno jasno. ZTjutmj in del dopoldneva bo ponekod v nižinah meda. Naivisje dnevne tempera-mre bodo od 4 do 9° C.
Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo. Zjutraj oo ponekod v
nižinah megla.
•»SRMSSHgSii

rD0LŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.15 in zašlo ob 16.22. Dan bo dolg 9 ur in 7 minut. Luna bo vzšla ob 9.51 in zašla ob 19.39.
f ONESNAŽENOST ZRAKA			M	1	j
24.11			23A1^		
povprečna 6.00-7.00			24-uma	max. uma	;;
Ljubljana Bežigrad	60		75	223	
Celje	68		86	166	|
Zagorje	72		82	132	:
Trbovlje	102		168	276	|
Zavodje	180		81	367	
Mejna imisijska vrednost:		350 mikrogramov/m3			
k Kritična imisijska vrednost		700 mikrogramov/m3			4	:
BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.34 najnižje -16 cm, ob 10.18 najvisje 46 cm, ob 17.11 najnižje -62 cm, ob 23.58 najvisje 35 cm.
Tutri: ob 5.23 najnižje -11 cm, ob 10.56 najvisje 37 cm, ob 17.52 najnižje -55 cm.
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
(napoved za pomorstvo
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
N 25 do 35 vozlov
popoldne:
N 8 do 14 vozlov
V0X POPULI
Ni hujSe samote od samote v dvoje.
8 8 8
Tisti, ki se porod zaradi denarja, bi si ga lahko ceneje sposodil.
JUTRI
GRADEC
1/14
TRBIŽ

CELOVEC O 3/9
O
KRANJSKA GORA _
2/11 TRŽIČ 3/12

ČEDAD—
OV1DEM 7/12
O
KRANJ
,N. GORICA
GORICA ^ 4/13 AT
^ O 4/13
S~j M. SOBOTA
A3 Z/2/ib
t^MARIBORKf 9 GRADEC'Z
>/P219	O MtJJ	5-t
„o- Z
° 5/15	_	N
UANA / /	^
-12 W _______
ZAGREB 3,15
O.
V Sloveniji: V nedeljo se bo od zahoda pooblačilo, predvsem v zahodnih krajih bo občasno že rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. Topleje bo.
Obeti: V ponedeljek bo spi menljivo do pretežno obl Cno, občasno do rahlo deževa-. lo. Veter bo nekoliko oslabel.
-Ss	----
?!

i
l
g
#e¥i
MF
Islandska pevka Bjork ob članu irske skupine U2 (AR)
PARIZ - »Koliko ljudi, koliko luči, kakšna bomba, joj!« To je izjavil Bono, pevec irske rockovske skupine U2, ki je na odru pariškega Zenitha prejel nagrado MTV za najboljšo skupino leta. Slovesnost za podelitev nagrad televizije MTV za Evropo je potekla v znamenju protijedrskega protesta. Nagrajenih je bilo osem pevcev oziroma skupin, ki so jih v posameznih kategorijah ocenili kot najboljše letos. »Bojevniki« Greenpeacea so prejeli priznanje »Free your mind«, po katerega je prišla modna krea-torka Agnes B.; prireditev je vodil kreator Je-
■
f
an-Paul Gautier, ki se je med podelitvijo preoblekel kar devetkrat.
Razsvetljen oder je bil prepoln zvezd, razen Michaela Jacksona (najboljšega pevca), ki je sklenil, da se prireditve ne bo udeležil, ker so se mu varnostni ukrepi zdeli nezadostni. Prišli pa so U2, ki jim je italijanski pevec Zucchero (ki je na istem odru nastopil samo teden prej v sklopu koncertov Spirito divino), izročil nagrado za najboljšo skupino. Podelitve se je udeležil tudi italijanski pevec Jovanotti - v kričeče rumeni majici z napisom ”No nuke“ - ki je izročil nagrado najboljši skupini dance glasbe, Angležem East 17. Med nagrajenimi so bili tudi islandska pevka Bjork (najboljši ženski glas), skupina Take That (najboljši koncert), Američani Dog Eat Dog (odkritje leta). Bon Jovi (najboljša rockovska pesem) in Irci Cranber-ries (najboljša pesem).
Navzoči na prireditvi so se odločno zavzeli za mir in jedrsko razorožitev. »Mir v Bosni,« so zavpili člani skupine Cranberries, pa tudi drugi so se strinjali s tem, da je na svetu potreben mir. Zucchero je izjavil: »Zakaj pa Francija ne izvaja jedrskih poskusov doma? To me pa res jezi.«
Italijanska Marilyn Monroe gre za nagrado v Hollywood
Na prireditvi »Marilyn the Myth« je zmagala 30-letna Paola Lucignano iz Rima, ki je bila za žirijo »najbolj verodostojna Marilyn« in bo za nagrado obiskala HoHywood (AP)
Se