leto XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ■/« leta 00 din, za '/« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo
Številka 23.
uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11553.
ms*m
iThaia T8*k ponedeljek, 9*fla|0 gredo tn pctefc
Uutmrta, ponedeljek 24. februarja 1941
Ni krivda zasebne iniciative
tudi dosegla, da bi imeli zadostne zaloge vsega potrebnega blaga, samo če bi se zasebni iniciativi pustila svoboda nabave. Te svobode V poslovnem poročilu oddelka I pa imela že dolgo pred vojno za trgovino, obrt in industrijo na jn marsikatero podjetje preživlja zadnjem zasedanju banskega sveta danes krize in težave zaradi podravske banovine se pravi v uvod- manjkanja surovin samo zato, ker nem delu o gospodarskem polo- ni dobilo deviznega dovoljenja za žaju med drugim tudi nfaslednje: | UVoz blaga.
»Hitrejšo prilagoditev narodnega gospodarstva zahtevam sedanjosti ovira v veliki meri dejstvo, da naše narodno gospodarstvo v dobi svobodnega udejstvovanja ni izvedlo racionalizacije obratov in normalizacije proizvodnje, kakor | so to storila sosedna uravnavana narodna gospodarstva, in da je bilo po večini brez zadovoljivih zalog blaga in surovin. Tudi se ni pripravilo za uporabo surovinskih I novi seznam predmetov, ki so pod nadomestkov.«	kontrolo cen. Z novim seznamom
Ker bi se te besede mogle; ra- sie je razširila kontrola na šte-zumeti tako, kakor da bi bila svo- vilne nove predmete, ki pa niso bodno gospodarstvo in zasebna ini- vedno tudi zadosti jasno označeni, ciativa kriva, če se nista izvedli 2e zaradi tega bodo nastale nove normalizacija in racionalizacija in j in številne težave. Nikakor tudi ne
Tudi naša trgovina bi bila danes vse drugače založena, če bi dobila vedno naprošena uvozna dovoljenja. Teh dovoljenj pa dostikrat ni bilo mogoče dobiti niti za najpotrebnejše predmete. Saj se še danes dogaja, da se delajo težave ljudem, ko skušajo uvoziti neob-liodno potrebno blago.
Več ko jasno je zato, da je tu
zasebna iniciativa z vso utemeljenostjo mogla nastopiti kot tožitelj, ker se tako mnogokrat tudi njeni najbolj tehtni predlogi niso upoštevali. Vedno se je še izkazalo, da je bilo škodljivo za celoto, ker se niso upoštevali, kljub temu pa niti danes ne moremo reči, da se že vsaj v večji meri upoštevajo.
Kontrola cen povzroča nove
težave trgovini
Opozorilo Zbornice za TOI
V zadnji številki smo objavili
če ni bilo zadosti zalog blaga, smatramo za potrebno, da nastopimo proti takšnemu zmotnemu mnenju. Kajti če so se ti nedo-
gre, da se kar neprestano menjava seznam predmetov pod kontrolo, ker mora na ta način nastati kaos. Naj se najprej dobro premisli, ka-
statki v resnici pojavili, ni tega teri predmeti pridejo pod kontro-krivo ne svobodno gospodarstvo, l0, potem pa naj to tudi drži, da še manj pa zasebna iniciativa. bodo ljudje vedeli, pri čem da so.
Nasprotno je res, da je skoraj y svojem opozorilu opozarja vse, kar se je glede racionaliza- zbornica tudi na to napako, ker je cije doseglo, edinole zasluga za- bil objavljen samo seznam pred-sebne iniciative. Doseženi uspehi metov, ki so pod kontrolo cen, ni-pa nikakor niso majhni, kakor so pa bila objavljena tudi navo-kažejo naša industrijska podjetja, dila ter je zato nastala v trgovini pa če pogledamo v največja, sred- in proizvodnji teh predmetov ve-nja ali tudi mala. Ni v državi lika nejasnost, ki kvarno vpliva na rudnika, ki bi bil tehnično oprem- promet in škoduje tudi redni ljen tako kakor so premogovniki oskrbi prebivalstva s potrebnimi TPD. A vse to je storila edino za- potrošnimi predmeti.
sebna iniciativa. Ravno tako ni nobeno podjetje v državi na tej tehnični višini ko KID. Vse naše papirnice so najmoderneje oprem-
Posebna težava pa je nastala za trgovino in oskrbo prebivalstva, ker se že tri tedne ne dovoljujejo nobena zvišanja cen, oz. se proš-ljene, naše tekstilne tovarne naro-1 nje za zvišanja cen sploh ne re-čajo najmodernejše stroje, škrat- šujejo. To ima vedno bolj slabe ka vsak podjetnik si prizadeva, da posledice za trgovino in vse gobi bilo njegovo podjetje tehnično spodarstvo. Trgovci so v največji na višku. Zato tudi morejo izdelki zadregi, kako naj postopajo z bla-naših tovarn že danes konkurirati gom, ki so ga v januarju naročili s tujimi.	in za katero so predložili pristoj-
Pri tem svojem prizadevanju pa nim oblastvom prošnje, podprte z doživljajo podjetja vedno manj vsemi predpisanimi in potrebnimi Podipore od države. Tako je bil dokumenti. Zvišanje cen se jim ne odpravljen carine prost uvoz stro- dovoli, po starih cenah pa kratko-jev, kar je zelo otežkoč^lo mo- malo ne morejo prodajati, ker se dernizacijo obratov. Poleg tega je cena blaga zvišala. Vendar ne prav nihče ne pomaga industriji more nihče zahtevati od njih, da s cenenim kreditom. Za falitne za- prodajajo blago v izgubo in v last-druge ali zadružne organizacije so no škodo? Odjemalci pa zahtevajo bili deset in desetmilijoni na raz- blago in tako je trgovec v nepre-polago, za krepko razvijajoče se stani nevarnosti, da bo prijavljen podjetje, ki je neprestano ustvar- oblastem, da kupiči blago in ga ne jalo nove možnosti zaposlitve lju- prodaja, če pa blago prodaja, pa di, ni bilo nobenega kredita. Na- uničuje svoj obrat, ker bi moral sprotno so se nalagala industriji prodajati v izgubo. To jasno kaže, vedno nova in nova	javna breme-	da je	sedanje stanje	neznosno in
na in mnoge občine	so mislile, da	da je	bila prepoved	dovoljevanja
morajo tovarne na	njih ozemlju	višjih	cen zelo slabo	premišljena,
plačevati sploh vse	občinske iz-	Povzročila bo silno	pomanjkanje
datke. In kaj so* storile javne ob- blaga, kar bo zopet povzročilo ku lasti za pocenitev električnega to- pičenje in dvig cen, torej ravno ko, pogonskega materiala itd.? Z nasprotno od tistega, kar se je s novimi taksami se je podražil ma-1 prepovedjo nameravalo doseči, terial in podražil električni tok. Ce se je že hotelo ustaviti do-Ni pa tudi mogoče reči, da bi vse voljevanje višjih cen, bi se morala razne občinske in druge trošarine, na vsak način določiti neka pre-u vozni na itd., bile v korist moder- hodna doba, da bi se ljudje vedeli nizaciji obratov. Zasebna iniciativa ravnati. Popolnoma zgrešeno je bije storila svojo dolžnost in če niso da se kar čez noč ne rešujejo naši obrati vseskozi na višku, po- prošnje za zvišanje cen, ker bi se tem tega zasebna iniciativa pač ni moral pustiti ljudem čas, da se za niti najmanj kriva.	novo	stanje pripravijo.
Še manj pa more biti zasebna Pa tudi za razširjenje kontrole iniciativa ali pa svobodno gospo- I cen na nove predmete bi se mo-darstvo krivo, če ni zadosti zalog, rala določiti neka prehodna doba Nasprotno je izven slehernega dvo- Na vsak način pa vsaj za ono bla ma, da pri svobodnem gospodar- go, za katero so bile prošnje za slvu surovin sploh ne bi manjka- zvišanje cen že vložene, lo. Prav tako pa je nesporno, da I Nekatere skupine predmetov so bi zasebna iniciativa poskrbela in I v novem seznamu označene kolek-
tivno, da so mogoča različna tolmačenja in različno pojmovanje, kateri predmeti so mišljeni. Mnogo bolj jasno bi bilo, če bi se vzela za podlago carinska tarifa ali tarifa skupnega davka. Če že imamo neko določeno označbo predmetov, ki se je kolikor toliko udomačila, naj se ne uvajajo nove označbe, ki morajo povzročiti samo nove zmešnjave.
Posebno nejasna je v novi odločbi označba tekstilnih predmetov, ker je ta popolnoma nesistematična in nestrokovna. Poleg tega vsebuje tudi predmete, ki se manj trošijo, dočim so izpuščeni predmeti, ki jih trošijo najširši sloji, in ki bi ravno zato morali priti pod kontrolo cen.
Upravičeno opozarja zbornica v svoji vlogi tudi na to, da bo potreben za kontrolo tako velikega števila predmetov mnogo večji upravni aparat, če se noče, da nastane popoln zastoj v trgovini. Pri tem pa ni nobenega jamstva, da bo ta dražji aparat tudi dal zaželene učinke.
V posebno težavnem položaju pa je vsa uvozna trgovina. Ali ta sploh še more naročati blago v tujini, ko pa ji je vzeta podlaga za kalkulacijo? Pri tem pa je treba opozoriti na to, da se danes mnogi predmeti, ki so zelo potrebni za prehrano in potrošnjo, še dobe, da pa po vsej verjetnosti v doglednem času teh predmetov sploh ne bo mogoče dobiti ali pa le za innogo višje cenc in z mnogo večjimi težavami. V interesu prebi valstva in države je, da imamo čim več potrebnega blaga, zato pa je vseskozi napačno, če se ovira
nabava blaga. Čim manj blaga je v deželi, tem bolj rastejo cene.
Ka^jjriRag^taainja
številka:
Poročilo oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Mussolinijev govor.
Izgube naše trgovske mornarice.
Ameriška vojna naročila. Pred važnimi lesnimi pogajanji.
Navodila za prijavo surovih kož.
Blagovna tarifa na železnici se bo zvišala.
kritje teh izdatkov potrebujemo na
Tega res	ni	treba	še	posebej	do-	I leto 6—7 milijard din. Te izdatke
kazovati.	ni mogoče pokriti na način kakor
Posebnost	svoje	vrste	pa	je, da	smo delali doslej, temveč treba jih
bo imela prepoved reševanja pro- bo krili z davki in posojili, šenj za zvišanje cen ta učinek, Ustanoviti bi se morala poseb-da trgovci ne bodo mogli naročati na ustanova, kateri bi dali ves do-blaga po sedanjih ugodnejših ce- hodek od posebnega prispevka za nah, temveč šele kasneje, ko bo drž. obrambo. Nastala bi posebna blago mnogo dražje. Naj si vsak amortizacijska blagajna, ki bi bila sam napravi sodbo o takšnih pred- od fin. ministra neodvisna. Toda piših.	teh 600 milijonov je premalo in
V zvezi s prej navedeno prepo- zato se mora izdelati izredni dr-vedjo so listi objavili tudi opozo- žavni proračun. Poleg tega bo pori lo trgovcem, naj sedaj ne naro-1 treben apel na posojilodajalce.
čajo blaga v tujini po višjih cenah, kakor pa so cene, ki so sedaj dovoljene. Ko je bil ta poziv objavljen, je bilo hipoma vse polno kup-
j Postopek mora biti radikalen in |vsak inora dati.
Potrebna pa je tudi ustalitev | cen. Demagogija draginje ne bo
čij v zraku. Ali se naj vse kupčije ustavila. Cene se morajo ustaliti,
stornirajo, ali naj ostanejo potrošniki brez blaga? Kaj naj store trgovci in uvozniki? Kaj naj store tovarnarji, ki so, naročili surovine v tujini?
Vse te nejasnosti znova dokazujejo, kako napačno je, če se izdajajo gospodarski predpisi, ne da bi se prej zaslišale naše gospodarske organizacije in ne da bi se
tudi če bi trpeli nekateri stanovi. Ne smejo se neprestano zviševati cene kmetijskih pridelkov in mezd. Potrebne bodo žrtve. Tudi policijski ukrepi ne bodo ustavili draginje. Potrebno je, da se vsakdo za-|veda, da so danes žrtve potrebne.
Banovinski proračun je ostal Ina isti višini, čeprav so cene narasle za 50%. Moral se bo prila-
prej vprašale za mnenje vsaj naše goditi novemu stanju, zbornice, ki so vendar postavljene Rešiti pa se mora tudi vpraša-zato, da so posvetovalni organi nje razdelitve blaga. Ponudba in državne uprave. Tem bolj se mo- povpraševanje sta prišla iz ravno ramo čuditi, da se- zbornice ne vesja. Potrebno je, da postane naš vprašajo za mnenje, ker bi bila dr- razdeljevalni sistem samosvoj, ker žavna uprava s sodelovanjem zbor-1 se to vprašanje z dirigiranjem iz
centrale ne more rešiti.
Končno je govoril g. Avsenek še |o uravnavanem gospodarstvu, ki je politično. Omenja težave v zunanji trgovini. Tudi tu ne veljajo
Zasedanie banskega sveta koniano
V soboto popoldne je bilo zaključeno 13. redno zasedanje banskega sveta dravske banovine z zaključnim govorom bana dr. Natlačena. V petek je podal načelnik g. Trstenjak poslovno poročilo oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Poročilo objavljamo v obširnem izvlečku v današnji številki. Poročilu je sledila obširna debata, o kateri bomo (poročali 'v prihodnji številki.
Nato je podal načelnik finančnega oddelka dr. Filip Orel poročilo o novem proračunu dohodkov in izdatkov. Navedel je, da se novi davki ne uvedejo, pač pa se zviša trošarina na pivo od 60 na 100 din pri hi ter taksa za prenos nepremičnin. Zaradi zvišanih drž. davkov se bo zvišal tudi donos banovinskih doklad.
Sledil je
govor svetnika Ivana Avseneka.
nic zelo razbremenjena v svojem delu, poleg tega pa bi mogli tudi gospodarski krogi na podlagi zbor ničnih navodil bolj pravilno izvajati predpise. Izguba je torej dvoj na, zato pa se mora tudi tem bolj [vedno samo gospodarski, temveč obžalovati!	tudi politični oziri. Podobno je z
1 našim izvozom živine, ki bi jo manjše države rade kupovale, navezani pa smo le na izvoz v dve velesili. S tem v zvezi nastaja tudi vprašanje, kako je z našimi cenami. Ali naj pri zvišanih cenah doma izvažamo v tujino po nespremenjenih cenah? Ali naj stalno dopuščamo zviševanje klirinških | tečajev? Nimamo v svojih rokah
Iz njegovega govora navajamo:
Banovinski proračun je pod j vplivom pavperizma, saj znaša v denarju izraženo manj kakor pri tvoritve cen, ker jih sami nismo nas potrošnja piva ali sladkorja. ustalili
Sam Prevod ima višje bilančne Sledj]a je ge krajga debatfl5 številke kakor banovinski prora- kar je bn brez debate fiprejet pr0_
^un-	račun bednostnega sklada.
Nastaja vprašanje: ali naj poleg Na popoldanskem zasedanju je banovinskega ustvarjamo nove' pro- bila soglasno sprejeta uredba o račune ali pa povečamo banovin- spremembi uredbe o občinskih ski. Morda je sedaj za zvišanje ba- uslužbencih.
novinskega proračuna ugoden tre- Sledile so številne resolucije nutek, ker se drž. finance razvi- banskih svetnikov, ki so bile vejajo ugodno. Potrebno pa je, da I Jinoma sprejete, dobe samoupravni proračuni mož- v imenu svetnikov se je nato nost samostojnega razvoja.	g, Nande Novak zahvalil najvišjim
Nato je govoril g. Avsenek o dr- činiteljem v državi in vladi za njih žavnem proračunu, ki je za redne uspešno politiko ter se poklonil izdatke zadostno dotiran, ne pa spominu dr. Antona Korošca. Vsi tudi za izredne. Do konca se mora moramo delati, da bomo na znotraj izvršiti razdelitev državnih izdat- čim bolj konsolidirani na zunaj kov na redne in izredne. Presoja pa močni, ko letos prevzame) vla-izrednih izdatkov je sicer težavna, darsko oblast kralj Peter II. (Ži-toda razčiščenje se je že začelo. Za | vahne ovacije).
Zasedanje je zaključil ban dr. Natlačen z govorom, v katerem se je zahvalil za priznanje svetnikov, hkrati pa tudi sam izrekel svet-
nikom svojo zahvalo za njih vestno delo. Mnogo pobud so dali svetniki in po možnosti bo te upošteval. Ob koncu svojega govora se je
spominjal sedanjih težkih časov ter naglasil, da mora vsak storiti svojo dolžnost do naroda in do države.
Poročilo načelnika
oddelka za TOI g. A. Trstenjaka na zasedanju
banskega sveta
I ljami. Vsaka postelja pa je bila 1. 1940. zasedena le 44 dni ali 12 I odstotno na leto. Treba bo zato delati za podaljšanje sezone, da I se bo mogla v turizem vložena glavnica obrestovati.
Bolgarski zun. minister je prepovedal ponatis vseh tujih vesti, ki trde, da so Turki zapustili Anglijo in da se je Turčija odpovedala svojih obveznosti do Grčije.
Angleški zun. minister Eden in šef britanskega gen. štaba Dill bosta po končani konferenci v
Na petkovi seji letošnjega zasedanja banskega sveta je podal načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. A. Trstenjak obširno poročilo o stanju našega gospodarstva ter o delu oddelka. Iz njegovega poročila posnemamo:
Gospodarske razmere so bile pod vplivom vojne. Ko so prišle države severne Evrope v krog vojskujočih se držav, je bilo to nekaterim panogam našega gospodarstva v korist. Tako je našel naš les boljši odjem. Z vstopom Italije v vojno pa se je položaj popolnoma spremenil, ker je postalo Sredozemsko morje prostor vojnih operacij.
Naše gospodarstvo je doslej temeljilo na načelu proste trgovine. Sedaj pa se je moralo prilagoditi uravnavanemu gospodarstvu sosednih držav, hkrati pa moralo gledati na to, da dobi potrebne surovine in da po možnosti najde za naše blago nove trge.
Ker je uravnavano gospodarstvo naših sopogodbenikov v izmenjavi blaga zahtevalo organizacijo naše zun. trgovine na novih temeljih, je moralo pasti načelo svobode v gospodarstvu in država je začela posegati v gospodarstvo. Tako so nastali začetki uravnavanega go spodarstva. Poleg deviznega, klirinškega in kontingentnega siste ma pri izmenjavi blaga je bila uvedena tudi strožja kontrola uvo ra in izvoza. V ta namen je bila tudi ustanovljena direkcija za zun. trgovino. Njena ekspozitura v Ljubljani začne v kratkem poslovati. Pripravljajo se tudi prisilne organizacije uvoznikov in izvoznikov. (Gospodarski ljudje te zajednice odklanjajo kot nepotrebne. Op. ured.)
Pokazala pa se je tudi potreba, da se uravna izmenjava blaga tudi na domačem trgu. Zaradi slabe
letine se je poleg odrejenega režima v prometu oljaric uvedel še državni režim v trgovini s pšenico in koruzo.
Uvedba uravnavanega gospodarstva je bila pri nas posebno težavna, ker nismo imeli za to niti potrebnih načrtov, niti statističnih podatkov niti znanstvenih zapiskov. Ovira za hitrejšo prilagoditev gospodarstva na nove razmere je bila tudi v tem, ker se še ni izvedla racionalizacija obratov in normalizacija proizvodnje. Manjkalo je tudi surovin, surovinski nadomestki pa niso bili pripravljeni.
Vendar pa se je moglo gospo darstvo Slovenije tudi v teh težkih razmerah udejstvovati, kar dokazuje, da ni umetna tvorba, temveč večinoma trdno povezano z ozemljem Slovenije.
Industrija, obrt in trgovina so lani skupno zaposlovale nad 134 tisoč delojemalcev. Vidi se, da se gospodarska struktura Slovenije spreminja v prilog pridobitne delavnosti industrije, obrta in trgovine. Ker se kmetijska površina Slovenije ni zvišala niti povečal njen donos, si mora narodni prirastek iskati kruha izven kmetijstva. Ni računati, da bi se to stanje moglo znatneje popraviti in zato se mora stremeti za tem, da se zaposli prirastek v trg., obrtu in industriji, ker se le na ta način more dvigniti življenjska raven naroda in odpraviti sezonsko in stalno izseljevanje, ki je le v ško do naroda.
Nato je poročal g. načelnik
o upravni službi.
Posli zaradi uravnavanega gospodarstva so začeli prekašati posle po obrtnem zakonu. Ti posli
so vsi nujni, ker so roki ministrskih uredb tako kratki, da komaj priskrbi oddelek gospodarstvenikom pravočasno njim potrebne dokumente, ki jih potrebujejo pri izvozu, uvozu, dodeljevanju blaga itd.
Popolen nedeljski počitek v frizerski stroki je bil razširjen na Jesenice in Koroško Belo.
Trgovine ponekod prostovoljno uvajajo nedeljski počitek.
Policijska ura je bila na novo urejena. Banska uprava skuša doseči omejitev števila gostinskih obratov. Novi obrati se do konca 1. 1941. ne bodo več dovoljevali.
Zbornica za TOI je po navodilih trg. ministrstva izvedla reorganizacijo obveznih obrtnih združenj ter se bo število njih zmanjšalo za 5/s.
Ustanovila se je samostojna obrtna zbornica v Ljubljani.
Gibanje obrtov kaže le neznaten porast, a niti ta ni nastal zaradi konjunkture, temveč gre le za osebne spremembe. Porast izkazujejo le dovolila za trgovinske agenture in za gospodarske svctovalce.
Lani so bile ustanovljene 4 nove delniške družbe s skupnim kapitalom 3,150.000 din (a še tu ne gre za nova podjetja, temveč le za spremembo samostojnih podjetij v delniško družbo).
Tri delniške družbe so povečale svojo glavnico za skupno 136,000.000 din.
Denarni zavodi so se še nadalje | konsolidirali. Nekateri so znova povečali znesek oprostitve vlog. Zaupanje v denarne zavode ni splahnilo. 4 obč. hranilnice so se odpovedale zaščiti, da je danes pod zaščito še 14 obč. hranilnic. Zaupanje v denarne zavode je naraslo in so proti koncu leta narasle hranilne vloge zopet nad milijardo din. Preosnova obč. hranilnic po novih pravilih je večinoma končana.
Pospeševanje obrta in hišne delavnosti.
Za obrtno pospeševanje je bilo v proračunu določeno 203.600 din (kakor prej), od česar je šlo za osebne 33.G00, za materialne izdatke pa 230.000 din.
Poleg tega je trg. ministrstvo iz čistega dohodka drž. razredne loterije nakazalo za dvig domače hišne delavnosti in podporo malih obrtnikov 200.000, Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI pa 40.000 din.
Iz proračunskih sredstev se je priredilo 29 obrtnih tečajev, katerih se je udeležilo 599 mojstrov ali povprečno vsakega nad 20. Za vodstvo tečajev sta na razpolago dva stalna drž. učitelja in 1 ba novinski honorarni učitelj za lesno stroko.
Za nakup strojev- in orodja je bilo dovoljenih obrtnikom in za drugam 200.000 din. Za vzorno lončarsko peč v Mlaki pri Komen di je banska uprava nabavila elektromotor in 1 cirkularko.
Knjižnica banske uprave za obrtnike šteje 1235 knjig. Knjige se posojujejo obrtnikom brezplač no.
Strokovno šolstvo
Statistika strokovnega šolstva je naslednja:
Število strokovnih šol se je lani
zvišalo za 7, število učencev pa za 871.
Vsi vzdrževalni stroški za strokovne nadaljevalne šole so znašali 2,042.998, h katerim so prispevali: banska uprava 457.123 din, občine 913.117, Zbornica za TOI 85.540, trg. gremiji 17.350, združenja obrtnikov 28.995, vajenci 481.592, drugi prispevki 22.570 in proračunski preostanki iz 1. 1938./39. 37.100. (Banska uprava je torej prispevala eno četrtino, kar je po našem mnenju premalo.) Tu pa niso všteti vzdrževalni stroški za gremial-ne trgovsko-nadaljevalne šole, gostilničarske in grafične šole.
Banska uprava je finansirala 4 šolske knjige, in sicer: Strokovno-znanstvo za sobno slikarstvo, stro-kovnoznanstvo za pleskanje in strokovnoznanstvo za napisne slikarje, ki jih je spisal prof. Ivan Žnideršič ter predloge za elektrotehnike, ki jih je priredil prof. inž Rudolf Skočir. Za te knjige je iz dala banska uprava 83.930. Nadalje je dala za knjigo »Obrtno spis je« 10.000 din. Odkupila je več strokovnih in učnih knjig, ki jih je spisal arch. Rado Kregar Priredil se je risarski tečaj za učitelje na strokovnih šolah in 14dnevni pedagoški tečaj za moj stre, ki že poučujejo. Ugotovilo se je, da so učila strokovnih šol že popolnoma neuporabna.
Drž. zavod za ženski domaŽi. obrt je v reorganizaciji. Pletarska šola v Ptuju deluje dobro.
Na drž, srednji tehniški šoli ijubljani, ki; je za razvoj našega gospodarstva največje važnosti, se je mogel vzdržati pouk le na ta način, da se je porabil ves kredit za nepredvidene potrebe strokovnega šolstva Še letos bo pod streho poslopje tehniške tekstilne šole v Kranju. Gradbeni stroški so proračunani na 7,5 milijona din Banska uprava je že storila vse potrebno, da se sedanja dvoraz-redna nižja tekstilna šola v Kranju reorganizira v srednjo tehniško šolo s tekstilnim odsekom, ki se v 3. letu razdeli v odsek me-haniško-tehniške smeri in v odsek kemično tehnične smeri Kvaliteta trgovinskega šolstva so lahko vzporeja, kakor pravi poročilo, z najboljšimi inozemskimi šo lami te vrste Poročilo navaja še delo banovinske poklicne svetovalnice in po-
Stevilo učen- ufi 8ol rairtdov cev teljev
38	164	5001	386
8	60	1366	103
10	‘27	651	6(5
43	1145	124
294	8223	679
Sole
občne strok. uad. spec. strok. nad. greni. trg. nad. občasni strok, tečaji 34 dkupno	90
Koliko vajencev je brez sleher nega strokovnega pouka poročilo ne navaja, dasi je to za pravilno sodbo potrebno.
20% prispevek iz pobrane takse | Kairi takoj odpotovala v Ankaro na bivanje tujcev v korist tujsko-prometnih zvez se je večinoma v redu plačeval. (Da pa je vsa ta taksa napačna, pa tudi ni sporno.
Op. ured.)
Organizatorično ni v turistični delavnosti .zaznamovati posebnosti. Banska uprava je tudi lani delala za večjo povezanost med vsemi tujsko-prometnimi činitelji.
V teku je triletka dajanja kratkoročnih kreditov po znižani obrestni 2% meri za preureditev in modernizacijo gostinskih obratov v turističnih krajih. Posojila daje Hranilnica dravske banovine omejenem obsegu, razliko v obrestni meri pa krije banovina.
S podporo banovine je ustanovil Zavod za geodinamiko in meteorologijo univerze v 33 krajih meteorološke postaje.
Priredilo se je 8 propagandnih tečajev za pospeševanje turizma in gostinstva, katerih povprečni obisk je bil okoli 90 oseb.
Banska uprava je naročila film vzhodnega Pohorja. Film je že izdelan. Pripravlja se filmanje tudi drugih pokrajin.
Banska uprava je podpirala pri zadevanja zasebnih turističnih organizacij. Na predlog banske upra ve je nakazalo trg. ministrstvo 100.000 din za potrebe turizma v Sloveniji.
Turistični proračuni uradno priznanih krajev so izkazali 2 milijona 349.153 din, tujsko-prometnih društev 1,424.439, tujskoprometnih zvez v Mariboru in Ljubljani 383 tisoč oz. 391.839 in podružnic SPD 2,144.616 din dohodkov. Koliko teh dohodkov odpade na račun taks, žal ni povedano.
Poročilo se končuje s poudar kom o važnosti tujskega prometa za celoto.
Politične vesti
sredovalnicc, ki se zelo dobro razvija.
Turizem
Vojna je zelo škodovala tujske mu prometu, kar je razvidno iz statistike turistov:
1939
domačih gostov tujih
skupaj Nočnin: domači g. tuji gostje
skupaj
139.347
55.793
1940
143.148
15.79(5
195.140 1 58.944
788.912
268.451
724.249
60.449
1,057.363 784.698 Številke kažejo, da je obisk domačih gostov vsaj nekaj omilil izostanek tujih gostov. Domačemu tujskemu prometu se bo zato morala posvetiti večja pozornost.
Gradivo za sestavo občinskih in banovinskih načrtov za pospeševanje turizma bo v kratkem zbrano.
Turistične občine so imele 1 ok tobra 1940. skupno 309,9 milijona din dolga. Potrebna bodo zato izredna sredstva, da se ti dolgovi urede in amortizirajo.
Turistični kraji Slovenije imajo 10.377 tujskih sob s 17.811 poste-
Še vedno je v ospredju medna rodnega političnega zanimanja sta lišče Bolgarske in Turčije za primer vkorakanja nemških čet na Bolgarsko. Po ameriških vesteh bodo nemške čete vkorakale v Bol garsko že v kratkem, nekatere vesti napovedujejo to vkorakanje že 48 urah. Z bolgarske uradne strani se te vesti niti ne deman tirajo niti ne potrjujejo. Poroča se tudi, da so Nemci že napravili pontonski most čez Donavo in da je bolgarska vlada tudi že pripravila stanovanja za nemško vojsko. Tudi druge priprave da so že izvršene. Poroča se tudi, da je bilo v Sofiji zaprtih okoli 50 levičarskih vodi teljev.
Angleške vesti pa pravijo, da do-
sedaj še ni znano, da bi katera nemška vojna edinica že prispela na Bolgarsko. Res pa je, da mno go znakov kaže, da pride v kratkem do vkorakanja nemških čet na Bolgarsko. Tako je bil v zad njih dneh ves železniški promet na Bolgarskem znatno omejen. Na raznih krajih na bregu Donave se opažajo velike priprave za takojšnjo zgraditev pontonskih mostov Bolgarske oblasti so na več strate-gično važnih krajih rekvirirale stanovanja, ki bodo po vsej verjetnosti dana nemškim oficirjem Vendar pa je danes Donava za prehod čet še neprikladna. A^Sle-ški poslanik še ni zapustil Sofije in bo odšel iz Sofije šele v trenutku, ko bi bila Bolgarska de jansko zasedena od nemških cet.
Oficiozni turški list »Jeni Sabah« piše da so Turki hvaležni vsem državam ki so pravilno razumele pomen in namen bolgarsko-turške deklaracije. Deklaracija nikakor ne pomeni spremembe turške politike in kdor jo tako tolmači, ta želi, da bi se Turčija popolnoma umaknila z Balkana. Turški narod brez vznemirjenja, toda z vso pozornostjo spremlja razvoj dogod kov na Balkanu in deklaracija je samo dokaz aktivnega prizadeva nja Turčije, da se ohrani na Bal kanu mir. Turčija neomajno zaupa svojim preizkušenim voditeljem in turški vojak bo storil svojo dolž nost. Turčija ni nikdar v svoji zgodovini prelomila svoje besede in v vsej njeni zgodovini ne bo nihče našel takšnega nečastnega dejanja
Mussolini je imel na letnem občnem zboru fašistične organizacije v Rimu velik govor. Dejal je, da bo pogledal fašistom trdo v oči in da jim zmeri temperaturo. Italija ni v vojni šele 8 mesecev, temveč že od februarja 1935. dalje. Prav za prav pa že od 1. 1922., ko je razvil fašizem svoje zastave proti demokraciji in plutokratizmu. To je neizogiben pritisk zgodovine. Do-sedaj sicer res ni bilo v tej vojni mnogo človeških žrtev, zato pa so bile materialne žrtve velikanske. Iz kontinentalne vojne, ki jo je zaključila bliskovita nemška zmaga v Franciji, se je razvila sedaj kolonialna vojna. Vsa skrb našega štaba je veljala od 1. 1935. dalje Libiji. Od 1. oktobra 1937. do 31. januarja 1941. je poslala Italija v Libijo 14.000 oficirjev in skoraj 400.000 vojakov ter velikanske množine vojnega materiala. Poslanih je bilo 1924 topov, nad 11 milijonov granat, 779 oklopnih in nad 14.000 drugih avtomobilov itd. Proti tej vojski je zbrala Anglija 15 divizij, ki so ne popolnoma usposobljene libijske čete premagale ter je bila 10. ital. armada pregažena. Mussolini naglaša, da Italijani vse odkrito priznavajo in se v tem ločijo od Angležev.
Edino oporišče Anglije na kontinentu je bila še Grčija. Zato je bila vojna neizogibna. Grški uspehi so le uspehi taktike, a so silno napihnjeni. Ko pride spomlad in poletje, pride naša doba in naša ofenziva. Angleške izgube so mnogo večje, kakor priznavajo Angleži. Italija bo šla z Nemčijo do konca.
Os bo zmagala in sicer iz naslednjih vzrokov: 1. Nemški vojni potencial se je silno zvišal. 2. Vojne sile osi so mnogo večje ko v svetovni vojni. 3. Os obvlada vso Evropo. 4. Blokada Anglije postaja vedno hujša. 5. Morala osi je neskončno nad moralo angleškega prebivalstva. Morala italijanskega naroda je nezlomljiva. 6. Pomoč Amerike je nezadostna. 7. Britanski imperij bo razpadel in mnogi njegovi deli se bodo osamosvojili.
8. Fašistična revolucija bo pravičneje razdelila svet. 9. V ponos Italije je, da se je upala pomeriti z Vel. Britanijo. 10. Angleški napad na kontinent je nemogoč. Končno je Mussolini odločno zavrnil, da bi os pripravljala napad na Ameriko. Prej bodo ljudje z Marsa napadli Ameriko ko os.
»Piccolo« piše, da se je posrečilo v zadnjem času zboljšati zvezo med Italijo in Libijo in da so se mogle v Libijo poslati nove čete.
Nemške strateške kombinacije so po »Basler Nachrichten« naslednje:
1. V Berlinu so prepričani, da bo podmorniška vojna, podprta z močno letalsko aktivnostjo omogočila uspešno blokado Anglije. 2. Poostrene in povečane letalske akcije proti angleškim industrijam, prometnim zvezam In tudi vojaškim postojankam bodo zlomile angleško odpornost. 3. Istočasno pa bo Nemčija skušala doseči odločitev na Sredozemskem morju. 4. Možnosti nemške invazije so tako številne, da bo Anglija le težko presodila pravi namen mnogih nemških le navideznih manevrov.
Nedavna konferenca obeh vrhovnih poveljnikov nemške in italijanske mornarice v Milanu je imela po švicarskih poročilih ta namen, da se doseže koordinacija obeh mornaric za veliko pomorsko ofenzivno akcijo proti Angliji.
Angleži poročajo, da so angleške podmornice potopile 6 italijanskih transportnih ladij, med njimi več srednjevelikih po 8000 in več ton.
Britanska admiraliteta je objavila, da so položene mine v srednjem Sredozemskem morju in da se mora smatrati kot nevarno. Objava natančno navaja meje te nevarne cone.
Iz Rima poročajo, da se je izkazala taktika novega italijanskega poveljnika v Albaniji generala Cavallera kot zelo uspešna. S svojimi protisunki je dosegel, da se je pri Tepeleniju fronta ustalila navzlic številnim grškim napadom. Na ta način da bo dosegel utrujenost grških čet, nakar da bodo italijanske čete prešle v ofenzivo. Sicer pa pravi italijansko vojno poročilo, da ni bilo na fronti nobenih posebnih sprememb.
Grško poročilo znova poroča o manjših lokalnih uspehih. Pri zavzetju neke postojanke na nož so grške čete našle med mrtvimi italijanskimi vojaki tudi trupla 20 italijanskih častnikov.
Nemški bombniki so že tretjo noč po vrsti bombardirali angleško pristanišče Swansea. Angleška letala pa so bombardirala Wil-helmshafen, Emden, Porurje ter pomorska oporišča.
14. 2.	21. 2.
477‘50	480'50
101—	101—
85 —	86'25
79’50	81''25
79-50	81—
103—	103-50
107 —	110 —
102—	103—
Denarstve
Tečaji so se okrepili
Tečaji drž. vrednostnih papirjev so pretekli teden napredovali, ka-
2-5% vojna škoda 7% investicijsko 6% begluške 6% dalmatinske 6% gozdne 7% Blair 8% Blair 7% Seligman
Na deviznih borzah je bil zelo velik promet, v Zagrebu za več ko 80, v Beogradu pa za več ko 66 milijonov din. Ena tretjina prometa je bila v svobodnih devizah.
Mednarodni devizni trg
Na njujorški borzi se je zopet pokazala dispariteta med uradnim borznim tečajem za Curlh (23 23) in svobodnim (23-34), kar dokazuje, da so bili. zopet likvidirani veliki zneski švicarskih terjatev. Britanski funt je pretekli teden trikrat nazadoval, vendar pa ni prestopil spodnje meje 4-02 %.
Na švicarskem deviznem trgu je bil razvoj mnogo bolj živahen. Zlasti se opaža dvig britanske devize, dočim je Lyon znova nazadoval. Dvig funta je baje posledica, ker se del švicarskih terjatev spreminja v funte. Gibanje tečajev kažejo naslednje številke:
14. 2
140.145 ton našega trg. /ad-ievia	izgubili vo/ito
Pariz London New York Milan Berlin
7.875 16-10 4-31 21-275 172'50
21. 2.
7'60 16-875 4-31 21-70 172'50
Na švicarskem valutnem trgu je
bil položaj bolj miren. Francoski frank se je okrepil od 2-55 na 2-625 šv. fr. za 100 fr. frankov Funt je ostal nespremenjeno na 8—. Nemška reg. marka je nazadovala od 61-50 na 61, trgovska pa
od 27'25 na 26*25.
*
Angleški strokovni listi poudarjajo kot zelo značilen pojav, da se je dvignil tečaj raznih vrednostnih papirjev onih držav, ki so pod okupacijo. Tako se je tečaj 4% belgijskega drž. posojila dvignil od 42 na 66 funtov, ker mislijo lastniki tega posojila, da so belgijske rezerve v Angliji zadostne za kritje tega posojila. Zanimanje za ta papir je naraslo, ko se je Belgijski Kongo priključil državam,^ ki so vezane na funt. češkoslovaško 8% posojilo se je dvignilo od 26 na 32'/*. Tudi delnice francoskih železnic so se dvignile.
Za 100 milijard frankov zmta Francoske banke je bilo spomladi 1940. prepeljano v tujino, in sicer za 60 milijard v USA, za 40 milijard pa
Kakor vse trgovske mornarice po svetu, tako je tudi naša težko prizadeta od sedanje vojne. Posebno pa je bila zadeta, ker je velik del naših ladij navezan na plovbo izven Jadranskega morja, in sicer koncem 1. 1939. od 596.715 ton naših ladij celih 585.692 ton. Druga velika težava je v tem, ker morajo naše ladje pluti skozi vojne cone ter prenašati blokado in kontrolo obeh vojskujočih se skupin. Posledica tega je, da naše lad-;e ne morejo prihajati v naša pristanišča, da tudi ni tujih ladij in da je ustavljen ves čezmorski izvoz in uvoz, ter da se je nehal tudi pomorski tranzitni promet. Naša pristanišča so zato danes skoraj mrtva in navezana le na malenkostni obalni promet.
Statistični podatki jasno dokazujejo, kako silno je vojna škodovala naši trgovski mornarici. Naša trgovska mornarica je imela pred vojno skupno 93 ladij, od teh za oceansko plovbo 79 in za plovbo po Sredozemskem morju 14 skupno 585.692 ton nosilnosti. Vse te ladje so bile zaposlene po vseh morjih, velik del njih pa je redoma iprihajal v domača /pristanišča. Od izbruha vojne pa se je vse silno spremenilo. Nekatere ladje so bile prodane, nekatere so bile potopljene, da je naša trgovska mornarica prav znatno oslabljena.
Prodane
so bile naslednje ladje:
brt. reg.
Potopljene
so bile naslednje ladje:
ton
10.382
8.480
5.399
6.348
3.564
4.120
nosilnost t
7810
6000
8150
9650
6050
7530
»Slava«	4449	7500
»Labud«	5384	8700
»Carica Milica«	6390	9950
»Rad«	4210	7600
»Vido«	1909	3700
»Orao«	5135	8250
»Ivo Račič«	3718	6560
»Izgled«	4303	7770
»Preradovič«	5340	8750
»Korena«	5423	8600
»Cetvrti«	1217	3200
Skupno je torej	izgubila naša	
»Kraljica Marija«
»Princeza Olga«
»Boka«
»Milina«
»Kotor«
»Balkan«
Pripomniti se mora, da je bila prodaja »Kraljice Marije« in »Prin ceze Olge« absolutno koristna, prodaja ostalih ladij pa edini izhod, da se reši premoženje.
Zaradi nesreč na morju sta bili izgubljeni dve ladji, in sicer *
»Vidovdan«	5581	8725
»Srebreno«	3304	5800
trgovinska mornarica 19 ladij s 140.145 t nosilnosti. Če se k temu prišteje še parnik »Durmitor«, ki se pogreša od septembra lani (imel je 5623 brt. reg. ton in 9400 -f- nosilnosti), potem se je izguba naše trgovinske mornarice zvišala na 20 ladij s skoraj 150 tisoči ton nosilnosti ali za več ko eno četrtino.
Naša trgovinska mornarica pa je doživela še druge udarce. Od začetka vojne pa do danes je bilo vedno po kakih 10 ladij v razr premi, prav toliko pa prisiljenih da so brez posla, deloma ker so se morale zadržati v tujih prista niščih, deloma zato, ker so se morale zaradi nevarnosti zateči pristanišča, deloma pa tudi zaradi težav s posadkami itd. Danes je v naših pristaniščih v razpremi 11 ladij, v tujih pristaniščih pa samo ena (»Ante Matkovič« 3270 oziroma 3800 t). Skupno je v razpremi ladij z 32.286 ton nosilnosti.
Zaustavljene in nezaposlene v tujih pristaniščih so naslednje ladje:
»Lina Matkovič«
»Jurko Topič«
»Olga Topič«
»Njegoš«
2325	3400
5160	8250
4375	8105
4376	7510
Če še vse te ladje prištejemo k izgubljenim, se zviša izguba ladij na približno 200.000 ton nosilnosti. Za več ko eno tretjino se je torej vojni zmanjšala naša trgovinska| mornarica.
Naše trgovinske ladje so danes zaposlene večinoma v oceanih. V Sredozemskem morju jih je le malo. šest naših ladij je v službi Švice in prevaža za Švico iz čezmorskih dežel živila in surovine.
Zelo narasli stroški.
Danes je kalkulacija o rentabilnosti trgovske ladje zelo težavna, ker stroški stalno rastejo.
Tako se je normalno zavarovanje podražilo za 50%. Za pot iz Amerike v Sredozemsko morje velja vsako potovanje 7*3% vse vrednosti ladje. Za pot iz Amerike na Japonsko se zniža ta odstotek na 2-5%.
Cene premogu sp se zvišale za 300%, plače in nagrade posadki za 400%, a so še v nadaljnjem dvigu. Popravila so se podražila trikratno, upravni stroški pa celo petkratno v primeri s predvojno dobo.
Temu primerno so se zvišale tudi prevoznine. Za prevoz žitaric je bila vedno odločilna Južna Amerika. Pred vojno je veljala prevoznina 20 šilingov, danes pa znaša 23 do 25 dolarjev za eno tono. Za Sredozemsko morje je veljala prevoznina pred vojno 25 šilingov, danes pa velja 40 dolarjev, skoraj sedemkrat toliko. Za prevoz lesa iz Jadranskega morja v Anglijo se je prej plačalo 18 šilingov, sedaj se mora plačati 19 dolarjev, za konopljo prej 30 šilingov, sedaj 40 dolarjev za tono itd.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
v Dakar. Baje je v tem tudi eden vzrokov, da je gen. De Gaulle napadel Dakar. Iz Dakarja je bilo nekaj zlata prepeljano v Južno Ameriko, da bi se z njim plačal nakup živil za Francijo. Od 60 milijard, poslanih v USA, je bilo 12 milijard belgijska last in teh 12 milijard je washingtonska vlada zaplenila na zahtevo belgijske vlade v Londonu.
Pred važnimi lesnimi po gaianii
V Beogradu je bila pretekli teden seja Stalne delegacije lesnega gospodarstva Jugoslavije. Na seji so se razpravljala predvsem vprašanja, ki so važna z ozirom na naša bližnja pogajanja z Nemčijo, Italijo in Španijo.
Zlasti pa se je govorilo o sestanku Jugoslov. nmškega odbora za les, ki bo 20. marca v Dubrovniku. Sestanek bo v Dubrovniku, ker bi nemški delegati radi obiskali Dalmacijo. Predvsem se bo na se-
stanku govorilo o cenah. Znano je, da so cene lesa v stalnem dvigu in da so zato komaj dogovorjene cene praktično neporabne, ker naši izvozniki po teh cenah ne morejo lesa dobavljati. Zato nikakor ni v korist lesni trgovini, če se cene določijo kar za pol leta naprej.
Nadalje pa se bo na sestanku v Dubrovniku razpravljalo tudi naših lesnih kontingentih.
Mnogo se je govorilo na seji
Stalne delegacije tudi o pogajanjih, ki bodo koncem marca v Rimu. Našo delegacijo bo vodil pomočnik trg. ministra dr. Sava Obradovič, člani pa bodo dr. Belin, dr. Bičanič in za bansko upravo v Zagrebu dr. inž. Cabas. Lesno gospodarstvo naravno zahteva, da bodo tudi njegovi zastopniki v delegaciji. Čudno je, da se mora takšna zahteva, sploh šele postavljati.
Pri pogajanjih se bodo določili novi kontingenti za naš les. Govorilo se bo tudi o tem, da se sedanji kontingenti premalo izkoriščajo. Naša delgacija bo nadalje predložila, da se zmanjša izvoz našega celuloznega lesa.
Na seji Stalne delegacije se bo razpravljalo tudi o naših gospodarskih odnošajih s Španijo. Predvsem se je poudarjalo, da je treba že enkrat ukreniti potrebno, da pridejo naši izvozniki do svojih, že pred leti zamrzlih terjatev v Španiji v višini do 50 milijonov din. Prišle so že vesti, da se nameravajo te terjatve zapleniti. Sedaj menda naši pristojni krogi vendarle nameravajo rešiti vprašanje teh terjatev, hkrati pa tudi vprašanje obnove trgovinskih od-nošajev s Španijo. Do tedaj je trgovinska izmenjava s Španijo čisto prekinjena.
Tudi o naši trgovini s Švico se je govorilo na seji Stalne delegacije.
Končno se je govorilo o novem pravilniku za industrijske železnice, ki med drugim določa, da morajo te železnice ustaviti obratovanje ali pa odstopiti drugim, da se poslužujejo industrijskih železnic, in sicer proti odškodnini, ki jo določi gen. direkcija železnic. Zastopniki Stalne delegacije so zaradi tega vprašanja obiskali tudi že-leniškega ministra inž. Besliča, ki je pokazal popolno razumevanje za vse vprašanje. Zato je upanje, da se bo pravilnik spremenil.
Čitajte »Trgovski list«/
Amerika na prehodu
Ch. A. in M. B. Beard Apel na naj višjo oblast
(Nadaljevanje.)
Gospodarski del republikanskega programa se je obračal predvsem na male podjetnike. Republikanci so smatrali, da je dotedanja razdelitev bogastva in dohodkov pravilna in trajna. Obljubljali pa so vladno zaščito proti tuji konkurenci in svobodnost zasebnega podjetništva v mejah carinskih pregraj. Obljubljali so strogo izvajanje vseh zakonov proti monopolu in trustom.
V	kmetijstvu so obljubljali povečanje ploskve za javno uporabo, pomoč pri uvajanju novih kultur, zaščito pred tujim tekmovanjem, kol zasilni ukrep pa državne pod-l>ore, kolikor bi bilo skladno s proračunom, obilo kreditov za kmete po obrestni meri, ki bi bila tako nizka kakor za druge industrije, spodbudo za prodajne zadruge itd. V vsem tem se niso dosti razlikovali od New Deala, večja razlika je bila samo v tem, da so republikanci obljubili vladno polnoč pri prodaji presežkov v inozemstvo in zagovarjali pri iskanju tujih trgov izbiro, kar je bilo v na-
sprotju z načelom največjih ugodnosti nekaterim državam (preferenčni sistem).
Delavstvu so republikanci ponavljali svoje stare obljube: zaščito ameriških mezd proti konkurenci izdelkov iz dežel z nižjimi mezdami, od New Deala pa so prevzeli frazo o kolektivnih pogajanjih. Zaščititi se mora pravica delavstva, da »se organizira in kolektivno pogaja po, predstavnikih, ki si jih samo izbere, brez vmešavanja s katere koli strani«. Besede so se zdele dovolj jasne. Toda v resnici so bile dvoumne. Besede »brez vmešavanja s katere koli strani« bi mogle biti naperjene tudi proti Ameriški delavski zvezi ali proti Odboru za industrijsko organizacijo (J. Levvisovemu). To razlago je še podpiral naslednji stavek, ki je obljubljal, da »bo preprečil državnim uradnikom izva jati avtokratično oblast nad delav stvom«. To bi lahko pomenilo člane Zveznega odbora za ureditev delovnega razmerja pri izvrševa liju Wagnerjevega zakona. Demokrati so seveda opozarjali delavstvo na te dvoumnosti republikanskega proglasa.
Tudi republikanska stranka je morala priznati, da je do neke mere potrebna vladna pomoč pri preskrbi nezaposlenih in na splošno
vseh siromašnih. Tako za starostne pokojnine kakor tudi za brezposelnostmi zavarovanje naj bi zvezna vlada dala posameznim državam pobudo za pravično in praktično ureditev. Upravo podpor naj bi prevzele nepolitične krajevne organizacije. Zvezna javna dela naj bi se ločila od podpor in državne in krajevne uprave bi morale kriti del stroškov.
V	denarstvu so zastopali republikanci mnenje, da je na vsak način treba ohraniti zdravo valuto. Proračun naj bi se uravnaval ne s povečevanjem davkov, temveč z zmanjšanjem izdatkov. V zunanji politiki so se izjavili republikanci za obvarovanje miru s tem, da se ne sprejmejo nobene obveznosti nasproti tujim državam, ki bi jih utegnile zaplesti v vojno, in da se bodo potrudili izterjati vojne dolgove izza zadnje svetovne vojne.
Na podlagi tega programa je bil imenovan guverner Landon za predsedniškega kandidata in polkovnik Frank Knox, časnikar iz Chicaga za podpredsedniškega kandidata.
t
Demokratski konvent se je sešel šele pozno junija v Filadelfiji. Kot vladajoča stranka so demokrati v svojem proglasu predvsem hvalili svoja dela. Kot svoja vo-
dilna načela so postavili zahtevo, da mora vlada neizogibno prevzeti nekaj obveznosti do svojih državljanov, in sicer: 1. zaščito družine in doma; 2. ustvaritev demokracije enakih možnosti za napredovanje vsem ljudem; 3. pomoč tistim, ki jih je zadela kaka nesreča. Skladno s tem načelom so izjavili, da hočejo nadaljevati socialno in gospodarsko politiko New Deala. V zunanji politiki se njihov program ni razlikoval od republikanskega.
Najvažnejše vprašanje pa je bil, čeprav je ostajal v ozadju, spor z Vrhovnim sodiščem. Vrhovno sodišče je bilo postavilo pregraje proti izvajanju zvezne oblasti. Zoper to so navajali demokrati: »Vemo, da ni mogoče, da bi 48 ločenih državnih zakonodaj, 48 ločenih državnih uprav in 48 ločenih državnih sodišč primerno rešilo vprašanja suše, peščenih viharjev, poplav, minimalnih mezd, maksimalnega delavnika, otroškega dela in delovnih pogojev v industriji in monopolistične in krivične prakse v poslovnem življenju. Transakcije in dejanja, ki nujno presegajo meje posameznih držav, zahtevajo, da jili obravnavajo tako države kakor tudi zvezna vlada. Poskušali smo in bomo še dalje poskušali rešiti te probleme
z zakonodajo v okviru ustave. Ce bi s«? pa ti problemi ne dali uspešno rešiti z zakonodajo v okviru ustave, se bo poiskal dodatek (amandma), ki bo jasneje razložil ustavo... Tako se želimo držati črke in duha ustave.«
Še bolj jasno ko proglas je razložil stališče demokratske stranke senator Alben Barkley, začetni govornik na demokratskem konven-tu. Izjavil je, da so razveljavljeni zakoni bili sprejeti v pomoč delavstvu, kmetijstvu in poštenemu poslovanju in da so bili ti zakoni »zavrženi po tehničnem pikolovstvu in uporabljanju zastarelih gospodarskih predsodkov pri razlagi ustave«. Opozarjal je na dejstvo, da se devetorica sodnikov skoraj nikoli ni mogla zediniti za razlago ustave. Zgodilo se je, da je pet sodnikov ocenilo zakon kot neustaven, medtem ko so mu ostali štirje, prav tako učeni, priznali ustavnost. Ni mogoče zahtevati, da ljudje verujejo v nezmotljivost vsakokratne večine. O tem, ali je sodišče vzvišeno nad vsako kritiko, je senator Barkley zbral nekaj primerov iz zgodovine. Slavni državniki, kakor Jefferson, An-dreiw Jackson, Lincoln in Theo-dore Roosevelt niso mislili tako.
(Dalje prihodnjič.)
Na izvoz hmelja so le začeli misliti
Blagovna tarifa se namerava povečati za 5°/o
Gen. direkcija drž. železnic je sklicala za 5. inarec sejo tarifnega odbora. Na seji bo predložila gen. direkcija linearno zvišanje železniške blagovne tarife za 5%. Če se bo ta predlog sprejel, in verjetno je, da se bo to zgodilo, se bodo morale dvigniti tudi cene vsemu blagu. Če s«: bo na ta način podraževalo blago, potem pač ni nobenega upanja, da bi cene padle, in naj se izda še tako mnogo in še tako strogih predpisov.
Kako se bo rešilo vprašanje izvozniških zajednic
Po konferenci z zastopniki gospodarskih organizacij glede ustanovitve uvozniških in izvozniških zajednic so bila številna posvetovanja, da se prvotni načrt prilagodi zahtevani gospodarstva. Sama misel o ustanovitvi teh zajednic pa še vedno ni opuščena, čeprav je doživela ta misel na zadnji beograjski konferenci zelo težko kritiko. Sodi se, da sta seiaj dve možnosti: da se ves načrt o teh zajednicah temeljito spremeni z upoštevanjem od organizacij navedene kritike ali pa se bo vse vprašanje rešilo tako, da se bodo obstoječe gospodarske organizacijo bolj izkoristile za koordiniranje dela in odnošajev med pristojnimi oblastmi in gospodarstveniki.
Tovarnam špirita primanjkuje surovin
Na Hrvatskem je zaradi pomanjkanja surovin oz. koruze že šest tovarn za špirit ustavilo obratovanje, verjetno pa še štiri. To pomanjkanje surovin je v glavnem posledica preveč komplicirane uprave. V Beogradu in Zagrebu se sicer kaže dobra volja — tako se \saj poroča — da se to vprašanje ugodno in hitro reši. Toda predpisi ostajajo predpisi. Tovarna mora dobiti najprej dovoljenje za nabavo koruze, potem odobritev od Prizada, nato Pogoda, a administrativno procedure s tem še niso končane. Večkrat je potrebnih več tednov, da se posel opravi. Je pač preveč in premalo dirigiranega gospodarstva.
Vojna naročila v U. S. A.
Nizozemska banka »Rotterdam-sche Bankverenigung« objavlja v svojem poročilu obširno poročilo o sklenjenih zaključkih za dobavo vojnega materiala v U. S. A. Po tem poročilu dosega skupna vsota naročil 9.12 milijarde dolarjev, kar je znatno nad 500 milijard din. Od vsote gre za nov«' ladje 4,3 milijarde, za letala 1,46, za avtomobile in motorje 0'5, za stroje 0'12 milijarde dolarjev. Čista vojna industrija je dobila naročil »samo« za 330 milijonov dolarjev. Tekstilna industrija je dobila naročil za 110, tovarne elektrotehničnih aparatov za 86 milijonov dolarjev itd. Od vse velikanske vsote 9.12 milijarde gre skoraj 1300 milijonov din za zgraditev novih fabričnih poslopij.
Iz tega se vidi, da bo vsa ameriška industrija od vojnih dobav dobro živela in da se bo industrijska zmogljivost Amerike neverjetno povečala.
Zunanja trgovina
V	Beogradu je bila v nedeljo skupna seja jugoslovansko-bolgarskih zbornic v Beogradu in Sofiji.
Prizad je kupil na Bolgarskem 100 vagonov pšenice, v nadomestilo pa bo dobavil Bolgarski modro galico.
Delež surovega masla, ki ga dobi vsaka oseba, so v Angliji podvojili, ker je surovega masla zadosti.
Pet največjih ameriških tvomic pnevmatike je sklenilo, da na evropski kontinent ne bodo več izvažale gumastih izdelkov. To bo zlasti zadelo zasedene države, ker so tu zaloge itak majhne.
Svet za zunanjo trgovino je v petek obravnaval vprašanje organizacije hmeljskega izvoza. V debati se je konstatiralo, da se ni pri nas posvečala zadostna skrb izvozu hmelja. To je imelo za posledico, da so kupovale naš hmelj druge države, ki so prodajale z velikanskim dobičkom naš hmelj naprej na čezmorske trge. Na seji se je nadalje ugotovilo,, da je v naši državi še okoli 2200 ton hmelja, od tega 1200 ton prve kakovosti. Od te količine odpade na Slovenijo 1000 ton. Najboljl resni kupci našega hmelja, ki bi plačali hmelj v •svobodnih devizah so Združene države Sev. Amerike in Sovjetska Rusija. So pa tudi še nekateri drugi trgi, ki bi mogli konsumirati manjše količine našega hmelja. Na
»Službene novinec z dne 20. februarja so objavile naslednje navodilo urada za kontrolo cen o izvajanju naredbe o razdeljevanju surove kože:
I. Vse osebe, ki so zavezane na prijavljanje zalog surovih kož, morajo po stanju vsakega 1. in 15. v mesecu prijaviti zaloge. Prijava mora vsebovati naslednje po* datke:
1. koliko kilogramov imajo goveje in bivolske surove kože, posebej za kože do 20, do 30 in nad 30 kg teže za kos,
2. koliko kilogramov imajo surove telečje kože,
3. koliko kosov imajo surove konjske kože,
4. koliko kilogramov imajo suhe goveje kože, brez ozira na težo posameznega kosa,
5. koliko kg imajo suhe telečje kože,
6. koliko kg imajo suhe čoklo-vine.
II. Prva prijava v smislu tega navodila se mora predložiti v roku 8 dni po objavi tega navodila (t. j. 28. februarja), nadaljnje prijave pa vsakega 1. in 15. v mesecu, najkasneje pa do vsakega 3. in 18. v mesecu. Prijave se morajo poslati priporočeno uradu za kontrolo cen v Beogradu, vogal Prestolonaslednikovega trga in ulice Kr. Aleksandra.
III. Vse tovarne, ki predelujejo kožo, morajo v roku 8 dni po objavi tega navodila vsaka za sebe prijaviti uradu za kontrolo cen s priporočenim pismom naslednje:
1.	koliko imajo surove kože in kje se nahaja. Prijava se mora sestaviti v smislu tega navodila toč. I.,
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 22. februarja objavlja: Uredbo o avtentičnem tolmačenju odst. 1. čl. 6. uredbe o spremembi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke drž. upokojencev
— Carinsko oprostitev gnojilnih snovi — Naredbo o spremembah in dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in briketov
— Odredbo glede držav, okuženih z rastlinskimi boleznimi — Pooblastitev osrednje uprave za posredovanje dela, da izdaja poslovne knjižice za nekatere kategorije delavcev in nameščencev — Pravila o internatih rudarskih šol — Čin raznih šol in tečajev — Maksimiranje cen bombaževi preji.
Občni zbori
XV. redna skupščina zadruge Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani bo v sredo 5. marca ob pol. 4. popoldne v zadružnih prostorih.
podlagi rezultatov debate se je
sklenilo, da se predlaga direkciji za zunanjo trgovino, naj takoj ukrene potrebno, da se to vprašanje čim prej reši. To je zlasti potrebno zato, ker je nevarnost, da mine sezona in da se hmelj ne bo mogel več prodati. Proizvajalci bi imeli v tem primeru veliko škodo in bi izgubili velike vsote denarja.
Upajmo, da se bo direkcija te naloge temeljito lotila. Vsekakor pa bi bilo edino pravilno, da bi Prizad odkupil od proizvajalcev hmelj, ker bi Prizad s svojimi bo^-gatimi fondi pač laže počakal na denar kakor pa proizvajalci. Če so je tako širokopotezno pomagalo žitnim producentom, se bi moglo tudi hmeljskim.
2. kakšne neizvršene obveznosti imajo za izvršitev naročil državnih oblasti in zasebnikov. Te obveznosti se morajo dokazati s potrjenimi dokumenti v prepisu.
3. Kolika je njih povprečna mesečna potreba na surovih kožah.
IV. Združenja obrtnikov-prede-lovalcev surove kože morajo v 15 dneh po objavi tega navodila vložiti na urad za kontrolo cen v Beogradu kolektivno prijavo, iz katere mora biti razvidno naslednje:
1. Kakšna količina surove kože in kakšne vrste je mesečno potrebna za vsakega člana združenja posebej. Na koncu se mora navesti rekapitulacija potrebne količine za vse člane dotičnega združenja. V prijavi se mora navesti samo dejanska potreba.
2. Kakšne so skupne obstoječe zaloge surove kože in za kateri čas zadostujejo za normalno poslovanje članov tega združenja. Popis zalog se mora podati tako, kakor je navedeno pod toč. I. tega navodila z natančno navedbo, s kakšno zalogo razpolaga vsak član.
3. Koliko ima dotično združenje članov, ki se aktivno bavijo s predelovanjem kože, z natančnim popisom vseh člandv in navedbo njih naslova.
V. Osebe, ki ne bi postopale po toč. III. in IV. tega navodila, se ne bodo upoštevale pri razdeljevanju surovih kož. Prijavljene zaloge se bodo razdelile samo med one, ki so postopali v smislu tega navodila.
VI. Vsa pojasnila glede razdeljevanja surovih kož bo dajal urad za kontrolo cen.
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj
za dravsko banovino bo v četrtek dne 27. februarja 1941. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica št. 27. Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Razprava o nedeljskem počitku.
3. Sklepanje o kraju in času zvezne skupščine.
4. Sestava kandidatne liste za zvezno skupščino.
5. Slučajnosti.
Prosimo vse člane glavnega odbora, da se seje zanesljivo udeleže. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Predsednik: Stanc Vidmar s. r. Tajnik; Dr. Ivko Pustišek s. r.
Naročajte in širite .Trgovski list”!
Doma in po svetu
Vesti o bližnji koncentraciji, ki
naj bi se izvedla z rekonstrukcijo vlade, so po poročilih nekaterih listov brez vsake podlage. Vladni listi naglasa j o, da sedaj sploh ni čas, da bi se delali kakšni strankarsko politični dogovori.
Zun. minister dr. Cincar-Mar-kovič odpotuje 26. februarja v Bu-dapešto. Njegovemu prihodu pripisujejo madžarski listi velik pomen ter naglašajo, da so tudi v Berlinu zadovoljni, ker so se odnošaji balkanskih in južnovzhodno evropskih narodov zboljšali.
K imenovanju dr. Ivkoviča za podbana Hrvatske je izjavil senator in glavni tajnik SDS Kosano-vič, da se je to imenovanje zgodilo v soglasju s tradicijo, da je ban Hrvat, podban pa Srb. To imenovanje je v interesu Srbov in Hrvatov v banovini. Vsi nasprotniki sporazuma so hoteli izkoristiti nekdanje nasprotje med Srbi in Hrvati. Zato je pravilno, da je bil imenovan za podbana član SDS, ki se je vedno borila za sporazum in za iskreno sodelovanje s Hrvati. Zato je tudi prav, da je propadel predlog, da bodi podban nevtralna osebnost. Potrebno je, da pride do polnega izraza politika sporazuma in zato je pravilno imenovanje dr. Ivkoviča za podbana.
Madžarski prosvetni minister Homan se je na povratku iz Sofije ustavil v Beogradu, kjer je gost prosvetnega ministra dr. Kreka.
Bivši nemški poslanec dr. Kraft, ki je bil že pred precej leti popolnoma izrinjen iz nemških političnih organizacij, se zopet vrača v politično življenje.
V	Beogradu se mudi načelnik nemškega ministrstva za prehrano dr. Walter, ki uživa posebno zaupanje maršala Goringa. V Beograd je prišel zaradi rešitve nekaterih gospodarskih vprašanj. Minister dr. Andres je priredil njemu na čast banket.
Kmetijski minister dr. čubrilovič je sprejel v svojem kabinetu načelnika dr. Waltra.
»Toti list« v Mariboru je bil ustavljen. List je užival v javnosti mnogo simpatij.
Deputacija Madžarov je obiskala bana dr. Kijurino v Novem Sadu ter mu Izročila spomenico madžarske manjšine, ki navaja razne pro-svetno-kulturne želje ter zahtevo, da bi bila v občinskem svetu zastopana sorazmerno svojemu šve-vilu.
Kulturbund bo zgradil v Novem Sadu nemško bolnišnico. Svet je dobil od občine namesto po 1000 le po 250 din za m2. Prvotno zahtevo, da mora biti v bolhišnici 10 postelj za druge narodnosti, je občina sedaj reducirala na polovico.
V	Beogradu je izšel nemški koledar, ki med drugim navaja, da živi v Beogradu 12.000 Nemcev in da je Beograd po številu Nemcev naj večje mesto v Jugoslaviji.
Banska oblast je potrdila proračun občine Split v višini 36 milijonov din.
Zaradi uspeha modne revije berlinskih modelov, ki jo je priredila v Zagrebu zveza hrvatskih obrtnikov, se bo sedaj priredila v Zagrebu še revija budimpeštanskih modelov.
Zaradi podražitve pogonskega materiala in režije so začele elektrarne zviševati ceno električnemu toku.
Monopolska uprava je sklenila, da poveča proizvodnjo soli v Ulcinju za eno tretjino, že davno bi se moralo to zgoditi.
Ustanovila se je d. d. Kemično-farmacevtski laboratorij »Zdravje« v Beogradu z glavnico 1 milijona din. Družba bo izdelovala zdravila, droge in kemikalije.
Industrija nogavic in pletenin v Beogradu je zvišala delniško glavnico od 5 na 10 milijonov din.
Ban dr. šubašič je odredil, da morajo vsa podjetja, važna za narodno obrambo pošiljati na zahtevo svoje podatke edinole gospodarskemu institutu banovine Hrvatske. Niti ena druga oblast, društvo ali zasebnik ne sme zbirati teh podatkov brez prejšnjega dovoljenja banske oblasti.
Kartel železarn je predložil vlogo da se zviša cena železa za 0'70 din pri kg, ker se je podražilo staro železo.
Bivši španski kralj Alfonz XIII. je umrl v Rimu. Rodil se je leta 1888. v Madridu. Njegov oče je umrl pred njegovim rojstvom. Njegova vladarska doba je bila polna notranjih nemirov ter je moral leta 1931. odstopiti, ko je bila proglašena Španija kot republika. Alfonz XIII. je bil zadnji španski kralj. Ob njegovi smrtni postelji so bili zbrani vsa člani kraljeve rodbine.
Švica pripravlja slovesno proslavitev svoje 6501etnice.
Japonski zun. minister Macuoka
je zanikal vesti, da bi japonska vlada ponudila svoje posredovanje za mir. Demanti je pač posledica popolnega neuspeha tega poskusa.
Ameriški radio poroča, da je prišel v Sofijo nemški general List, ki je vodil operacije na Poljskem. Baje bo imel general List v Sofiji tudi svoj štab.
Angleži poročajo, da na bojišču v Libiji ni bilo posebnih dogodkov. V Italijanski Somaliji ter v Abe-siniji pa se angleške vojne operacije uspešno nadaljujejo. V Ital. Somaliji so angleške čete na drugem mestu prekoračile reko Džubo in zasedle mesto Džumbo, ki leži ob izlivu reke Džubo v morje. V Abesiniji je Haile Selasije že sestavil svojo vlado.
Angleži so začeli utrjevati otok Lemnos, ki je služil v svetovni vojni kot glavno oporišče za zavezniški napad na Galipoli, že takrat so Angleži otok močno utrdili. Lemnos leži pred Dardanelami ter je od Soluna oddaljen 150 km, od bolgarske meje okoli 130 km, od romunskih petrolejskih vrelcev pa 480 km.
Grki zanikajo, da bi se Angleži izkrcali na otoku Lemnos.
V Rimu odločno zanikajo vesti, da bi nemška vlada začela mirovna posredovanja v Atenah.
V ameriškem senatu se pristaši vlade sploh ne spuščajo v debato z nasprotniki Rooseveltovega predloga, da bi se na ta način debata čim bolj skrajšala. Opozicionalni senatorji govore pred praznimi klopmi.
Opozicija v ameriškem senatu še nadalje napada Rooseveltov predlog. Opozicija pa je zelo neenotna. Eni predlagajo, da se .dobavi Angliji orožja za 2 milijardi dolarjev na kredit. Drugi bi hoteli način podpore omejiti. Tretji so za podporo,^ toda šele potem, ko bodo Združene države čisto oborožene. Neenotnost opozicije ne priporoča.
200 velikih ameriških bombnikov, večinoma štirimotornih, katerih akcijskih radij znaša do 6000 km, je iz Kalifornije preletelo ves Tihi ocean in priletelo v Singapur.
Iz Vichyja se poroča, da je na meji francoske Somalije zbranih okoli 200.000 ljudi iz Abesinije, ki bi radi prešli v Francosko Somalijo. Guverner Franc. Somalije pa se temu upira, ker nima Franc. Somalija zadosti živil za tako veliko ljudi.
Člani portugalske vojne misije so prišli v London na povabilo angleške vlade, da si ogledajo angleško ureditev protiletalske zaščite.
Siam zahteva od Francoske Indo-kine poleg že objavljenih zahtev še 70.000 km2 ozemlja. Japonska sama je opozorila Siam, naj ne zahteva preveč.
Kitajci poročajo o uspešnih bojih na južnem in severnem bojišču.
Japonska vlada je začela neko mirovno akcijo, ki pa se je hitro končala v pesku, ker so tako iz Nemčije ko tudi iz Anglije to posredovalno akcijo odklonili.
Poseben odposlanec siamske vlade je prišel v Moskvo, da doseže normaliziranje diplomatskih in trgovinskih odnošajev Siama s Sovjetsko unijo.
Nemška vlada je ponudila španski vladi, da pošlje posebne tehnične čete, da popravijo škodo v Santandru. španska vlada je nemško ponudbo sprejela.
v	barva,	plesira	in
7p u uran
LG 1 L** Ul Ml ol)Ieke b|0bnke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Navodila za izvaianie
naredbe
o razdeljevanju surovih kož
tadajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Zeleanlkar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani