Posamezna številka 1 K,
Stev. 187.
Poltnlna plačana v gotovini.
V Llnmjani, v sreflo, dne luvgasta m
»SLOVENEC« velja M polti u vse strani Jugoslavijo ia t Ljubljani: M oelo lato naprt] • K 188»-m pol lata „ .. „ 90*— M M trt lata „ . . „ 46«-. M hi mesec „ . a „ 15'—
Sa Sumatro oeloletno K 240--
tm Sobotna Izdaja: as JUoolo leto ..... K 30--. tetaosamstro.... „ 85w
LetO XLVDL
Bnoatolpna petltvrata (M mm široka in 3 nun visoka ali nj«
prostor) sa enkrat ... po K t*—« poslana itd. .. po K t-—
Pri Tefijani naročila popust,
lUjmanJSl oglas 59/flmm KIS,
lahaja vsak dan tsvsomli ponedeljek ln dan po prasnil«, ob S, url zjutraj. v
S Mr Drednlitro je v Kopitarjevi nllol Itev. 6/111. I Rokopisi ae ne vračajo; nairankirana pisma ae ne I sprejemajo. Ursdn. teleL itr. SO, npravn. itr. 3*8.		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Uprava Ja v Kopitarjevi al. 6. — Hafan poitaa hran. ljnbljanake št. 860 ia naročnino ln it. 349 sa oglasa, avstr. ln deške 24.787, ogr. 26.311, bosn.-haro. 7663.
t«
Ob tla s tako politiko/'
Motrilci našega političnega življenja zasledujejo z zanimanjem že dolgo časa v osrčju demokratske stranke politični tok, ki se vojskuje proti vladujoči smeri demokratske politike. Prvič se je to nasprotje pokazalo v vsej svoji ostrini pri izvedbi valutne reforme. Vsem je še v spominu, kako je »Slov. Narod« napadal in pobijal Veljkovičevo finančno politiko, ki je ustanovila med krono in dinarjem razmerje i : 4. Znano je nadalje danes vsakomur, da so centralistične težnje demokratske stranke, njeno stremljenje po odpravi slovenskega jezika in slovenske avtonomije naletele pri znatnem in ne najslabšem delu demokratske stranke na močen, nc-spravljiv odpor. Najočitnejše znamenje tega velikega neskladja v notranjosti demokratske stranke se je pa prikazalo včeraj.
V našem članku »Narodni izvozničar-p« smo pred nekaj dnevi ožigosali nesramno demokratsko kapitalistično izvozničar-sko politiko, ki s svojim prostim izvozom ugonablja, ubija, mandra, tlači, tepta življenjske interese našega ljudstva. Zalučili smo tem izkoriščevalcem naroda v obraz obtožbo, da radi svojega požrešnega hle-
Ijenja po kapitalističnem profitu tirajo judstvo v močvirje. Povedali smo jim, da jc njihovo početje cinično uničevanje temeljev našega političnega in socialnega življenja. »Slov. Narod« na našo težko obtožbo ni odgovoril. Danes je pa presenetil našo javnost uvodnik: »Ob tla s takim gospodarstvom!«, v katerem se »Slov. Narod« strinja z našo sodbo in obsodbo zločinske izvozne politike demokratske stranke. Članek je prezanimiv, da bi ga ne podali v izvlečku slovenski javnosti:
»Druga stran pri teh objavah je pa vprašanje prehrane našega domačega kon-sumenta. Zadnja objavljena naredba o izvozni trgovini je pač usedlina večteden-skih strankarskih bojev. In kaj je uspeh? Izvoz blaga v inostranstvo jc popolnoma svoboden, pod pogojem plačila carinc in pa zagotovitve valute. Zabranjen je samo še izvoz teh-le živil: pšenice in sladkorja, pšenične moke, ovsa in ovsene moke, goveje živine (izvzemši preko 10 let starih bikov in volov) ter ovac.
Po vsem tem jc jasno, da je zmagalo načelo svobodne izvozne trgovine. Posledice za naš domač konsum so jasne. Ker sc je pozabilo, zagotoviti predvsem prehrano za domače prebivalstvo, bodo šla jajca, mast, svinje, meso, krompir, koruza itd. preko naših mej. Odkrito rečeno, da ne moremo razumeti te gospode, ki ravna našo politiko. Kako bodo živeli uradniki in drugi delojemalci, delavci? Ali je vladi (bolje rečeno demokratom) prišlo popol-
noma iz spomina, za koliko že sedaj letos dražje živimo, nego lani ob tem času? Pri lesu, premogu, moki, mesu, krompirju?
Bojimo se, da taka gospodarska politika ne bo rodila sreče. Tudi če se bo govorilo vsled pritiska ogorčenega javnega mnenja o kakih izvoznih kontingentih, to ne bo več zaleglo. Če je cena enkrat visoka, se drži. In kdo bo pri zanikrnih razmerah, ki so zavladale, verjel na možnost resnične izvozne kontrole?
Zmagalo jc torej stališče svobodne kupčije in čim večje zarade (profita). Narod pa naj vzame vrag! Če ti naši krmi-larji z devizo: »Živela zarada!« (Živel dobiček!) potrebujejo še barjak, jim svetujemo, da vzemo barjak, ki so ga imeli strašni Flibustejci: Črna zastava z mrtvaške glavo in uro na pesek! Narod hočejo res izstradati, pa upamo, da jim skoro poteče prokleti čas njih delovanja, ki meri naravnost na propast države. Ob tla s tako politiko, pa naj pride iz katerekoli partije! Prvo je danes ozir na državo in na blaginjo ljudstva, ne pa bogatenje posameznih in zarada! «
Tudi delavno ljudstvo upa in trdno veruje, da »jim skoro poteče prokleti čas njih delovanja.« »Slov. Narodu« in demokratski stranki pa povemo, naj si svoj uvodnik, ki ga priobčuje — po toči, lepo shrani. Tisku, ki je ves čas, ko so se kovale te nakane zoper naše ljudstvo, molčal kot grob, pristoja po storjeni grdobiji le rdečica sramu in javno zaničevanje. Stranka, ki se je borila do včeraj na žive in mrtve za izvoznice in hotela razbiti vlado, če se ne zadosti njeni kapitalistični po-žrešnosti, ne igra ravno čestite vloge, če v svojem glavnem glasilu, kar drugi dan, ko je nj|^ii požrešnosti zadoščeno, pijuje, psuje ter proklinja z opozicijonalnim člankom svojega otroka. Tako dvolično in ogabno izrabljanje opozije je mogoče le pri stranki, ki špekulira na najgorostas-nejšo politično nerazsodnost svojih pristašev. Tako izrabljanje jc mogoče le pri opoziciji, ki je zgubila svojo voljo in svojo čast, sploh vse, kar daje politični skupini pravico do obstanka. Sram nas je, da moramo delovati v takih političnih razmerah in da se moramo vojskovati s takimi strankami.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Na včerajšnjem dineju, ki ga je priredil na čast češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu naš zastopnik ministra za zunanja dela, je imel ministrski predsednik dr. Vesnič naslednji govor:
»Gospod minister in dragi mi prijatelj! Dvojno srečen sem, ker mi je danes
LISTEK.
Brata.
Spisala Eiiza Orzeszkowa. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar.
(Dalje.)
Sedel je na klopico poleg brata. Žen-s&i, otroka in vrtnar so odšli s košarami polnimi sadja dalje po vrtu v smeri proti hiši. Viktor je začel z zanosom govoriti, »tirajoč si z dišečo rutico pot s čela:
»Kaka ljuba stvar jc to — dežela! Svež zrak, življenje, prostost, obilica vsega <..«
»Čc ne ljubiš »zelenja«, kako ti more biti všeč dežela?« se je nasmehnil Zenon.
»Za kratko dobo, dragi moj, za kratko dobo ga imam rad. Kolikorkrat sem pohitel na deželo za nekaj dni, za par tednov, sem sc vedno zabaval kakor otrok in bil sem ves navdušen. Toda, da bi takole celo leto, tega ne! Za vse na svetu nc bi mogel živeti brez družbe, godbe, gledišča in končno brez vseh tistih utisov, ki jih morejt) dati samo mesta ...«
Obrnil sc jc z obrazom proti njemu.
»Toda ti, srečni človek, živiš tu ko v raju, laka iepa vas, tako ljubeznjive žen ske, lepi otroci... rodil si se prav v škat-ljipi , .«
Zenon je mirnb odvrnil: Zakaj misliš, da si tega, brez česar ti ne bi mogel živeti, tudi jaz nc poželim? In ti si misliš, da ima ta hiša vedno tako lice kakor na praznik radi gostov?«
»Vse to, dragi moj jc očarujoče, in ko bi bil na tvojem mestu, bi se čutil najsrečnejšega človeka na svetu, čeprav tudi temu, kar jc meni odločeno, nc morem oporekati . .. Srečo imam v službi, v jstalih zadevah in šc v marsičem drugem zelo važnem!... Ugani, koliko imam kapitala?« —
»Ne uganem. Povej sam!« Imenoval je precejšno vsoto in takoj začel pripovedovati o dveh zadevah, ki sta mu prinesli največ dobička. Bili sla v zvezi z zidanjem železnice in državnih poslopij, kar je zopet povzročilo obširno predavanje o tehničnih podrobnostih. Zopet jc eden izmed bratov govoril dolgo, tekoče in s takim navdušenjem, s kakršnim more govoriti človek lc o stvareh, ki so mu prinesle slavo in korist; drugi jc poslušal in molčal.
Ko je Viktor za trenotek prenehal govoriti, je Zenon začel:
»Kar moje imovinske zadeve tiče, li nc morem reči, da bi bilo njih stanje ravno žalostno, toda treba jc velike pridnosti in previdnosti.,.«
»Seveda« — ga jc prekinil brat, »kako bi moglo biti žalostno! Zapolanka je jopa. vas. a vi tu imate potrebe tako ome-
fast, da Vas poz"draxfim v imenu vlade Nj. Vis. kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dvojno srečen sem, ker Vas pozdravim kot zastopnika nam bratskega naroda, ki nam je mil in drag, ki nam jo že storil toliko nepozabljivih in tako visokih in nesebičnih zaslug. Srečen sem, ker imam priliko, da sem mogel zasledovati Vaše delovanje tekom zadnjih pet let do političnega vstajenja Vaše plemenite zemlje. Srečen sem in moji tovariši in prijatelji so srečni, da vidijo danes med seboj prvega ministra za zunanje posle češkoslovaške republike. Srečni smo, ker vidimo med seboj onega, ki jo vodil politiko svojega velikega naroda, ki je med vsemi slovanskimi narodi najbolj razumel boriti se zoper tuj jarem in ki je bil vedno nam prijateljsko naklonjen v sreči in nesreči.
Mi smo trdno prepričani, da trpljenje, ki smo ga skupno pretrpeli pod vlado Habsburžanov, da nas je to trpljenje še bolj zbližalo, kakor pa naša slava in naš izvor. Za nas je to zbližanje za vedno zapečateno s krvjo, ki smo jo kot dobri bratje prelili za sveto stvar in napredek, za pravo in svobodo. Noben drug narod se za vojne ni tako junaško boril za demokratične težnje kakor ravno ravno češkoslovaški na eni strani, Srbi, Hrvati in Slovenci pa na drugi strani. Noben narod ni tako globoko zainteresiran na teh neprecenljivih dobrinah, to pa zato, ker smo si ravno ml stekli zanje toliko žrtev in zaslug.
V tem trenotku se moramo spomniti hvaležno naklonjenosti, ki smo jo dolžni našim velikim prijateljem in zaveznikom v vsej dobi našega narodnega osvoboje-nja. Danes moramo stremeti za tem, da udejstvujerno težko nalogo, da si zagotovimo potrebni mir. Na drugi strani pa si ne bomo pustili dopasti, da bi se kršile podpisano mirovne pogodbe. Mari nismo vredni svojih pravic, ko smo žrtvovali že toliko junakov in mučenikov? Pozdravljam Vas in poživljam Vas, dragi prijatelji, da vzdignete čase na zdravje našemu prijateljskemu narodu in češkoslovaški republiki! Izpijmo to čašo na zdravje njenega velikega predsednika in njenega zunanjega ministra.
Na Vesničev govor je govoril zunanji minister češkoslovaške republike dr. Be-neš naslednji govor:
»Gospod predsednik in dragi mi prijatelj! Čast mi je, da se Vam zahvalim v tmenu vlade češkoslovaške republike in v imenu vsega češkoslovaškega naroda za Vaš ljubeznjivi sprejem in za Vaše gorke besede, ki ste jih govorili. Iskreno vzrado-ščen sem se napravil na pot v Belgrad in z velikim zanimanjem sem stopil na ozemlje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je
jene. V šaroketn svetu je nekaj čisto drugega. Ko bi ti vedel, kako razkošje zdaj povsodi vlada. In temu sc je navsezadnje treba prilagoditi, ker sicer ni mogoče imeti znanja, veljave in vpliva...«
Pripovedoval jc bratu, kako živi, na kaki stopinji jc življenje v njegovi hiši, kako pohištvo ima v salonu in kakšno v svojem kabinetu; koliko porabi na leto; kake zveze ima v tem večjem mestu, kake v onem; v kake družbe in katera gledišča zahaja najrajši; koliko časa posveča delu, koliko zabavi. Ko je navsezadnje končal, ga jc Zenon vprašal: »In tvoja hčerka?« »Hčerka? Kostunija? Zares, pozabil sem ti dosedaj kaj o nji povedati. Ima že osemnajsto leto in mnogo tekmecev. Dekle je lepo, ljubko in nadarjeno ...«
»Kako me veseli, kar mi poveš o nji!« je iskrečih se oči ves radosten vzkliknil Zenon in začel z velikim zanimanjem iz-praševati o nepoznani nečakinji.
Kakor vedno tudi tu Viktor ni štcdil s podrobnostimi, in ko se ic zdel predmet izčrpan, je začel Zenon povrsti:
»Kar tiče mene, sc malo bojim radi svojega starejšega dečka ...«
»Res! Saj imaš vendar starejšega sina!« — jc pripomnil Viktor, »Kje jc?«
»Odšel jc ob svojem času v mesto v šolo. Deček je žilav in dobrega srca, toda... pred kratkim sc je začelo v njem razviiati neko natfnienio da eletfantnosti.
vendar končnoveljavno enkrat svobodno in ujedinjeno. To je prva uradna misija češkoslovaške republike, kj je prišla k Vam, Ta misija pa prihaja k Vam v trenotku težkega položaja za vso Evropo. Mirovna pogodba že ni popolnoma aplicirana, reševati moramo vsakdanje probleme, ki nam jih je vsilil sedanji položaj. Pod temi okoliščinami prihaja k Vam naša misija, da bi razpravljala z Vami, kako bi mogli skupno z Vami razpravljati o vseh teh vprašanjih, kako bi sc mogli poraz-govoriti o svojih stališčih. Nekatera ista vprašanja imamo med seboj, treba je, da diskutiraifto o njih z ozirom na prošlosfc in na bodočnost.
Našo skupno preteklost pozna ves svet. Izmed vseh Slovanov imajo Čehi najrajši Slovence, Hrvate in Srbe in lahko rečemo, da je na svetu malo narodov, ki bi se tako dobro razumeli kakor naš in Vaš. Še nikoli pa odnošaji med našima narodoma niso bili tako globoki in tako iskreni. Radi smo Vas imeli vsled Vaše uda-nosti slovanski stvari, kateri bomo tudi mi vedno zvesti. Spoštovali smo Vas radi Vaše velike ljubezni do domovine, toliko tlačene in teptane. Ljubimo Vas vsled Vaše hrabrosti, ki ste jo pokazali o priliki brambe Vaše svobodo. Spoštovali smo Vas istotako vsled Vašega trpljenja, ki je pripravilo pot Vaši svobodi, trpljenje, ki je bilo istotako osnova in temelj neodvisnosti Češkoslovaške. Pred vojno smo skupno delali na to, kako bi mogli upostaviti od-nošaje, ki ste jih vendar dosegli m?d vojno. Vas se še sj>ominjamo iz dogodkov; poslednjih let pred vojno ter za vojne. Pri vsem ste nam bili Vi znatna podpora, posebno v začetku, ko sva šla predsednik Masaryk in jaz v Pariz, da započneva delo za našo neodvisnost. Dobro se spominjamo tega, kako ste nas Vi osebno podpirali posebno za delovanja konference, na kateri ste Vi našemu narodu storili toliko in tako velikih uslug. Danes se moram spominjati vseli teh trenotkov.
Ne moremo si kaj, da ne bi pri pogledu na vse to se orientirali za bodočnost. Delati moramo na to, da se naša dva naroda približata drug drugemu ter pokaže-ta vsej Evropi, da hočeta sodelovati na tem, da. se vzpostavi mir v Evropi, da delujeta v pacifističnem smislu in cla demo-kratizirata Evropo- Naša dolžnost je, da delujemo na to s sodelovanjem vseli Slovanov. Mi pa, naša dva naroda moramo v tem skleniti tesno zvezo ter pričeti skupno delovanje, skrbeti moramo za konsolidacijo naše notranjosti ter zagotoviti si končnoveljaven mir. Če bomo skupno delovali, ramo ob rami, nam bo uspeh zagotovljen. Ne pozabimo pa v tem trenotku na naše velike zaveznike. Ostanimo verni
zunanjega sijaja in odlikovanja s svojo osebo . ..«
»A kaj ti to škoduje?« ga jc začudeno vprašal Viktor-
»Kako? Bojim sc, da ne bi nečimer-nost napravila iz njega majhnega človeka, katerega edini cilj ..
»1 oda smej sc temu, dragi moj!« jc veselo vzkliknil Viktor. »Nasprotno, to mu bo pomagalo, da bo postajal vedno večji. Če je dečko eleganten, tem bolj, »saj obleka dela človeka«. Vsakdo te z večjim spoštovanjem sreča, čc imaš fin tenek suknjič, kakor pa grobo suknjo, čeprav bi imel pod suknjičem raztrgano srajco, pod suknjo pa celo platneno. To je eno. Drugo pa je: če dečko čuti potrebo, da se razločuje-in postavi, se bo s celo močjo prerival vedno višje, a na svetu, mej dragi, more samo tisti stati visoko, ki zna dobro delati s komolci. Skromnost in ponižnost sc na svetu nikdar nc obneseti, in če hočeš, da te cenijo ljudje, se moraš sam visoko ceniti. Prav nobenega povoda nimaš, dragi moj Zcnck, da bi sc vznemirjal nad sinovo usodo. Čc mu predvsem ne nedo-staja duševnih zmožnosti, vidim iz tega, kar mi pripoveduješ o njem, da ima deček pred seboj bodočnost.,.«
»Bojim sc, da bi je nc Kotel kupovati za ccno svoje vesti« — jc mrko pristavil Zenon.
politiki, ki smo jo vodili za vojne, imejmo vodno čut hvaležnosti in prijateljstva napram onim, ki so nam pomagali v veliki vojni. Vedno hočemo voditi politiko pravičnosti.
Dovolite gospod predsednik in vsi dragi mi prijatelji, da napijem prijateljstvu med našima narodoma, še posebno vsej kraljevini SHS. Izpraznimo to čašo na zdravje Vašega vzvišenega suverena Nj. kr, Vis. kraljeviča namestnika Aleksandra-
Conte Sforza namerava popuščati o Jadransf* em vprašanju 1
Tref, 17. avgusta. Iz Rima poročajo: V nekaterih političnih krogih vztrajajo na mnenju, da ima conte Sforza namen, kolikor mogoče hitro rešiti jadransko vprašanje in čim prej obnoviti pogajanja z Jugoslovani. Zatrjujejo, da je pripravljen k dalekosežnim popustitvam v Dalmaciji. »II "Giornale d' Italia« piše k tej stvari: »Smatramo, da je nemogoče, da bi conte Sforza na kakšenkoli način mislil na rešitev jadranskega vprašanja. To bi bilo popolnoma nasprotno dogovoru med političnimi skupinami, ki so stopile v Golittijevo vlado, in ne moremo si misliti, kako naj bi pristali nato oni ministri in zastopniki strank, ki so se formalno obvezali, da ne privolijo v skrčenje nacijonalnega programa, ki je že it?.!c skrčen do najskrajnejše meje. Če bi conte Sforza vkljub temu mislil na pogajanja z Jugoslovani, bi s tem prekršil dva bistvena pogoja za sestavo vlade, namreč: 1. da ne pride do nikakršnih popuščanj in 2. da vnanja politika ne bo monopol kakega ministra kot je bila pod Nittijem. Bojimo se, da vlada zaide v spore. Z ene strani smo Culi merodajne ministre zatrjevati, da ne sme biti popuščanj v jadranskem vprašanju, ker je zapustitev Valone itak že pretežka žrtev; z druge strani pa govore, da namerava minister za zunanje stvari popuščati. Treba se je izviti iz te' negotovosti.«
Samostojna rešita država!
Trst, 17. avgusta. D' Annunzio si je izmislil nov načrt za rešitev reškega vprašanja in tukajšnji listi objavljajo sedaj ta načrt. Reka naj bi bila samostojna, neodvisna država, in sicer republika. Imela bi predsednika in odgovorno vlado, ki bi jo volila zbornica predstavnikov in gospodarski svet. Zbornica predstavnikov bi imela političen značaj, gospodarski svet pa bi bil tehniški organ. Prva bi se volila na podlagi splošne, proporcijalne in obvezn^ volivne pravice. Volivno pravico bi imeli vsi moški in vse ženske po dovršenem 20. letu starosti. Gospodarski svet bi po pro-
Eorcijonalnem načinu volile posamezne ategorije meščanstva: delavstvo, industrijalci, obrtniki itd, Vsi meščani bi morali biti uvrščeni v eno teh kategorij in vsakdo bi moral izvrševati kak poklic. Ministre z listnicami politične naravi bi volila zbornica predstavnikov, ministre za tehniške posle pa gospodarski svet. Proračun in zakonodaja bi bila naloga obeh zbornic v skupnih sejah. Stalne vojske bi ne bilo, toda vse meščanstvo, moško in .žensko, v starosti od 18. do 50. leta, bi bilo podvrženo dolžnosti vojaške izvežbe. V potrebi more parlament vso oblast poveriti vojaškemu diktatorju. Ker nihče nima pravice razpuščati zbornic, imate zbornici vedno pravico, da prekličete poverjenje, kadar preneha potreba. D' Annunzio je izjavil Narodnemu svetu, da noče nariniti mestu nikakršne vladne oblike brez pritrditve Narodnega sveta in prebivalstva. Kako daleč paj bi segale meje te »države«, tudi ni še določil. Govorilo se je o priklju- . čitvi vzhodne istrske obali, otokov, ki niso obseženi v londonskem dogovoru, zlasti Krka in Raba, in pa ozemlje vzhodno Reke, vse preko Bakra. Proglasitev svobodne države bi bil samo notranji način, kakor ga določa ustava, ki bi pa nikakor ne iz-preminjal položaja, ki ga »de jure« zavzema mesto napram inozemstvu. Bistvena in mednarodnega pomena bi bila ta proglasitev le tedaj, če bi jo službeno priznala kaka velevlast. }f Rim odide posebna komisija reškega laškega Narodnega sveta, ki menda ne zaupa prav tej novi dannun-zijadi, da se tako odpravi zadnji pomislek, češ, da bi se s to proglasitvijo hotelo nasprotovati laškim interesom. Pripominja se k tem načrtom, da z ozirom na sedanji mednarodni položaj ni izključeno, da se prepreči Italiji priznanje nove države, toda izključeno tudi ni, da jo vendar prizna in da se potem pod gotovimi pogoji, podvizate s priznanjem tudi Francoska in Angleška.
Bit&a za lfaršauo.
LDU Amsierdam, 17. avgusta. (Dun. ICU — Wolff.l (Times« poročaio iz Kovna,
da javlja štab 4. rdeče armade v Vilni, da so 15. t. m. zavzele Varšavo rdeče čete. (Opomba DunKU: Potrdila te brzojavke še ni od nobene druge strani.)
LDU Pariz, 17. avgusta. (Belgrad Presbiro) Po vesteh iz Varšave so poljske vojaške oblasti dobile v roko važen nemški dokument, ki kaže na organizacijo aeroplanske zveze med Nemčijo in sovjetsko Busijo.
LDU Moskva, 17. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo od 16. t m. Pred Varšavo se nadaljujejo ljuti boji. Severozahodno od Novo Georgijevska smo zasedli nekaj krajev zapadno od Okre, zaplenili emo 6 topov in več strojnih p jšk. 14. t, m. so zasedle naše čete Sokolsk, V ozemlju Brody ^-Tamopol napredujemo.
Mirovno odposlanstvo.
LDU London, 16. avgusta. (DunKU) Po vesteh, došlih iz Moskve, se vrši potovanje poljskega mirovnega odposlanstva v Minsk radi slabih razmer in še ne popolnoma popravljenih mostov le z velikimi težavami in težkočami. Voz, na katerem se pelje z odposlanstvom brezžično telegrafična postaja vsled svoje velike teže ne more čez napol podrte mostove ter je moral zaostati.
LDU Pariz, 17. avgusta. (Belgrad Prestalo) Predvčerajšnjem bi morali dospeti poljski odposlanci v Minsk, da se se-stanejo z ruskimi delegati radi razgovorov glede sklepanja miru. Jutri se bo vedelo, kakšne pogoje je stavila sovjetska Kusija- Medtem pa se nadaljuje bitka za Varšavo. Zdi se, da se je odločilna borba za glavno mesto že pričela. Iz pozitivnih virov smatrajo, da bo izid bitke mnogo vplival na pogajanja v Minsku. Pričakujejo, da bo poljska vojska, reorganizirana in ojačena s francoskimi četami, preprečila zavzetje glavnega mesta, toliko bolj, ker so ruske čete že izmučene, ter jim manjka topov, municije in nimajo dovolj hrane.
Ameriške ladje v Baltiškem morju.
LDU Washington, 16. avgusta. (Dun, KU) Reuterjev urad javlja, da sta dobila amerikanski oklopni križar Pitsburg in amerikanski torpedni ruŠilec, ki sta bila zasidrana v pristanišču Cherbourg, povelje, da takoj nastopita pot v Baltiško morje, kjer bosta čuvala interese Amerike,
Anglija.
Odgoditev zbornice.
LDU London, 16. avgusta. (DunKU — Wolff.) V gornji zbornici je predlagal lord Curson odgoditev zasedanja, pri čemer je izjavil o rusko-poljski vojni: Mi nimamo nobenega vojaštva in nobenega denarja za tako vojno na razpolago. Javno mnenje v Angliji in povsod drugod želi čim pravičnejšega in pametnega miru. Enak svet se je sporočil tudi poljski vlndi. Danes dopoldne je dospelo semkaj tudi brzojavno pritrdilo italijanske vlade.
LDU London, 16. avgusta. (DunKU) Spodnja zbornica je sprejela Bonar Lawov predlog glede odgoditve parlamenta do 9. oktobra.
Francija.
Priznanje Wranglove vlade, LDU Berlin, 16. avgusta. (DunKU -Wolff) »Vorvvarts« javlja: Po »L' Huma-nite« je francoska vlada prepovedala protestne obhode radi priznanja Wranglove vlade. Medtem agitirajo radikalci in desni socialisti za protestno stavko. Pariški socialisti so imeli v nedeljo zborovanje, na katerem so obsojali vojno z Rusijo ter zahtevali mir s sovjetsko državo in priznanje sovjetske vlade.
išazna poročila.
Stavka laškega pristaniškega delavstva končana.
Trst, 17. avgusta. Agencija Štefani poroča, da se je včeraj končala stavka pristaniškega delavstva in delavske organizacije so že izdale poziv na delavstvo, naj se vrne na delo. Sporazum se je dosegel na sestanku v Napolju, katerega so se udeležili minister za delo, Labrida, glavni ravnatelj aprovizacije in zastopnik državnega tajništva za trgovinsko mornarico.
Zopet dve bombi v Milanu,
Trst, 17. avgusta. Včeraj so našli v Milanu zopet dve bombi, ki so ju prenesli v topniško ravnateljstvo. Takoj nato je bil aretiran neki anarhist. Varnostna oblast zatrjuje, da je bila ena teh bomb namenjena delovni zbornici.
židje gredo v Palestino.
LDU Split, 17. avgusta. Semkaj je došel Lloydov pamik »Carinthia« s 500 židovskimi družinami iz Galicije, ki potujejo preko Dunaja in Italije v Palestino.

PoSMine novice.
+ »Izmučeni konsumenti« in dr. Ku-
kovec«. Kakor poročamo v našem uvodniku, je prinesel včerajšnji »Slov. Narod« Članek: »Ob tla s taikim gospodarstvom!«, v katerem se z vso odločnostjo, ampak nekam kasno, bori proti svobodnemu izvozu, ker se s tem uničujejo »izmučeni konsumenti« in ae hoče s tem »narod izstradati«. Ta politika »meri naravnost na propast države«. Predsednik jugoslovanske demokratske stranke minister dr. Kuko-vec pa je imel 15. t. m. v Celfu velik govor, ponatisnjen v celjski »Novi dobi« od 17. t. m, štev, 98, v katerem poveličuje zmago demokratov v vprašanju svobodnega izvoza. Da se vsa hinavščina demokratske politike razgali do nagega, hočemo citirati vse značilne stavke, ki jih je izgovorila ta liberalna svetilka iz Celja: »Kdor je zasledoval dogodke v zadnjem času, ve, da so bile vzrok nesoglasja in krizi v prvi vrsti velika gospodarska vprašanja. (Izvoznice demokratskih bankirjev. Op, ur.) To se zdi marsikakemu plitvežu nekoliko čudno, obsojanja in celo proklet-stva vredno. (Med te »plitveže« spada tedaj brezdvomno »Slovenski Narod«, ki je včeraj pisal debelo tiskano: »Zmagalo je torej stališče svobodne kupčije in čim večje zarade (profita). Narod pa naj vzame vrag! Če bi naši krmilarji z devjzo: Živela zarada!« itd, Op. ur.) Lahko je onemu, ki hoče politiko delati od danes do jutri, tako postopati, resen politik pa ne hi smel stvari vzeti s plitvega stališča, ampak bi si moral (napolniti žepe. Op. ur.) predstavljati položaj v celoti in iskati vzroke ali so stvarni ali pa res samo kaprica.« Po tej testenini sledi glede izvoza živil: »Velik del občinstva je revoltiral proti temu, da bi se kaj iz države izvozilo, češ, da je treba ščititi konsumente. To nčelo pa je v Jugoslaviji nevzdržljivo, mnogim slojem naroda (namreč demokratskim upravnim svetnikom. Op. ur.) pa škodljivo in pogubno. Prodrlo je načelo svobodnega izvoza iz naše države. Stvar pokrajinskih vlad je, da danes, ko je živeža za državo dovolj in preveč, pravočasno skrbijo za nabavo živeža za naprej, ne da bi se pri tem oškodovalo kmetovalca.« (Gospod dr. Kukovec, ki ne zna slovenščine, misli seveda bankirja. Op. ur.) Govor končuje z nesmrtnim stavkom: »Borba dasi neprijetna in dolgočasna, (se bo pa vendar ren-tiralal Op. ur.) je bila torej tudi v tem vprašanju potrebna, in potomci (namreč otroci izvozničarjev! Op. ur.) bodo nam demokratom hvaležni za delo, ki smo ga v tem boju izvršili.«
+ štajerska deželna vlada je potom graškega dopisnega urada objavila dna 14. t, m, razglas, v katerem pravi, da želi avstrijska vlada, da prebivalstvo obmejnih krajev povsem neovirano in svobodno izrazi svoje želje razmejitveni komisiji, ki bo v kratkem dospela v obmejno ozemlje. Avstrijska vlada zagotavlja za vse načine izražanja svojega mnenja popolno svobodo in nekaznjivost. Omenjeni komunike dostavlja še, da se vsled dejstva, ker je tudi jugoslovanski komiras podal slično izjavo o prostem izražanju mnenja pred razmejitveno komisijo, nudi vsakomur možnosti, da pred komisijo izrazi svoje naziranje in svoje želje popolnoma svobodno in brez skrbi na kakršnekoli posledice. Na podlagi informacij ki jih je prejel ljubljanski dopisni urad na pristojnem mestu, se ugo-talja, da dotično besedilo štajerske deželne vlade, ki govori o popolni svobodi izražanja naziranja in želj, ni povsem jasno in dopušča možnost dvoumnega tolmačenja. — Kakor je bilo že pred nekoliko dnevi objavljeno v listih, je delokrog razkrajitvene komisije omejen lc na upoštevanje gospodarskih interesov prebivalcev ob meji, vsled česar se morajo tudi želje obmejnega prebivalstva glede bodoče državne pripadnosti opirati edino-le na gospodarske momente, ne pa na morebitne težnje narodnostnega značaja. Popolnoma nepravilno je torej, da dopušča razglas štajerske deželne viade možnost tolmačenja v tem smislu,, da se ljudstvo pozivlje, naj se v demonstracijah in hrupnih nacionalnih manifestacijah pojavi pred razmejitveno komisijo in tako daje izraza svojim nacionalnim težnjam ter na ta način skuša vplivati na sklep komisije. Gotovo je, da je v naši svobodni državi, ustrojeni na demokratični podlagi, brez posebnega naglašanja nekaznjivosti vsakomur zajamčena možnost, da svobodno izrazi svoje naziranje in mnenje. Naši državni interesi pa zahtevajo obenem, da skrbimo tudi za notranji red in mir. S tem stremljenjem pa se nikakor ne bi skladalo uveljavljenje izzivanih nacionalnih strasti, ki bi s svojim hrupnim nastopom in nekorektnim vedenjem utegnilo žaliti zastopnike katerekoli države. V tem smislu je jugoslovanski komisar tudi označil stališče jugoslovanske delegacije. Potrebno je, da se v tem smislu pravilno pouči obmejno prebivalstvo, ker bo posledice vsakega nekorektnega vedenja prebivalstva pred razmejitveno komisijo morala nositi dotič-na država, ki je zakrivila s pomanjkljivimi ali netočnimi, javnosti namenjenimi infor-
macijami. Ako bi torej netočni razglas štajerske deželne vlade povzročil ob meji neprijetne incidente, pade odgovornost zanje edinole na štarsko deželno vlado.
i+. Novi zagrebški župan. Včeraj do. poldne je bila skupščina zagrebškega mestnega zastopništva. Zborovanje je imelo nalogo izvesti volitve mestnega načelnika (župana). Preden se je prešlo na dnevni red, na ono točko, ki se nanaša na volitev načelnika, so predlagali demokrati v mestnem zastopstvu, da se volitve Črtajo z dnevnega reda. O tem predlogu se je vnjela živahna debata, v kateri je sodelovalo več govornikov. Predlog je bil z večino glasov odbit Prešlo se je na volitve. Glasovalo je 43 mestnih zastopnikov, od 50. 8 glasovnic je hilo praznih, 8 jih je dobil dr, Prebeg (stranka prava). Arhitekt Veko&Jav Heinzl pa je dobil 27 glasov. Heinzl je izvoljen za načelnika mesta Za-* greba. Novi mestni načelnik je takoj nato prisegel vrhovnemu mestnemu načelniku« nato pa se je s celokupnim zastopstvom podal v cerkov, kjer se jo pel svečan »Tfi Deum«-
4- Iz angleške zbornice. V angleški
poslanski zbornici jc 16. t, m. predlagal Bonar Law, naj se zasedanje odgodi do 10, oktobra. Pred tem časom naj bi se zbornica sklicala, ako bi to zahtevali javni interesi. Bonar Law je rekel v utemeljevanju svojega predloga, da je Lloyd George objavil sklepe konference v Spai in Hiytheju< Ti sklepi obstoje v nastopnem: Proti Rju-siji se ne bo podvzela nobena sovražna akcija, ako ne bo ogrožena neodvisnost Poljske. Anglija in Francija se ne bosta vmešavali v notranje zadeve Rusije, ako se Rusija ne bo vmešavala v notranja vprašanja drugih dežel, Ako bo poljska vlada sklenila sporazumne dogovore s sovjetsko vlado, potem ne bo to noben povod za posredovanje, najsi bi ta določila; vsebovala karkoli, Ako pa bi Rusija skušala naložiti Poljski nepričakovane pogoje, ki bi ogrožali poljsko neodvisnost, po* tem bo podan za našo politiko drugi pri« mer. Nimam nobenega povoda, je dejal Bonar Law, da bi kaj takega domneval« ker je sovjetska vlada izjavila v kategorični obliki, da ne namerava staviti drugih pogojev, in ker je včeraj Kamenjev poslal Lloydu Georgeu pismo, v katerem pravi, da se stavljeni pogoji ne bodo izpreminjalii
V	teh razmerah ne bo vlada podvzela nobenih korakov. Mi se zavezujemo, je nadaljeval Bonar Law, da nc bo vlada, ako se bo izkazala potreba, podvzela nobene akcija, ne da bi prej sklicala parlament in dobila privoljenja in metodo, ki bi jo v svrho izvrševanja vlada predlagala. Nato je govoril Loyd George ter poudarjal, da zveza narodov ne more pričeti delovati* ako ne vlada popolna edinost. Popolnoma jasno je, da ne morejo biti vsi aliiranci glede rusko-poljskega spora istega mnenja. Vsekakor bi bilo bolje, ako bi se o glavnih vprašanjih rapravljalo z vrhovnim vojni® svetom. Ta pa se je branil sprejeti odposlanstvo zveze narodov in ruska vlada je izjavila, da ne bo pod nobenim pogojeni trpela kakega posredovanja zveze narodov,
V	nadaljnjem govoru je izjavil Lloyd George, da bodo on in njegovi tovariši resno poizkušali zagotoviti mir. Poslanska zbornica in prebivalstvo dežele morata biti predvsem prepričana, da je bilo stališče vlade napram Poljski vedno enoinisto. -r-Vlada se niii za las ni odmaknila od politike, ki jo je neprestano zasledovala v tem vprašanju.
-f Albanija prosi pomoči v Italiji?! Laško časopisje, ki je te dni objavljalo vasti o strahovitih albanskih zmagah nad »Srbi«, poroča sedaj iz Pariza, da je albanska dclegacija v Parizu izdala naslednje sporočilo: »Kljub zagotovitvam albanske vlade, da želi živeti v miru in slogi z Jugoslovani, so 10. t. m. srbske čete nepričakovano vdrle na albanska tla, in sicer v skadarski, dibrski in elbasanski okolici ter sedaj prodirajo v notranjost dežele, razdirajoč vse. Sodeč po uničevanju albanskega življa s srbske strani v zasedenih krajih je očividno, da je bil sedanji vdor že zdavnaj zamišljen in da gre za uničenjem albanske države in albanskega plemena.* Sporočilo se obrača na francosko vlado, naj stori konec temu nasilju. Iz Rima pa se poroča: »Tu se pričakuje prihod albanske misije, katera, se zdi, želi pospešiti italijansko pomoč proti srbskim napadom.«
Dnevne novice.
— Amerikanski Jugoslovani za Jugo-slovensko Matico. Med našimi rojaki, toliko v južni, kolikor v soverni Ameriki vlada veliko zanimanje za Jugoslovensko Matico. Slovenska Narodna zveza v Clo-vclandu, Ohio jc priglasila Ze 2A. aprila t. 1. svoj pristop ter poslala 100 dolarjev kot članarino. Obenem je prijavila 15 članov, kateri so plačali vsak po 1 dolar članarine. Ta dar je spremljalo zelo prisrčno pismo, v katerem ameriški rojaki navdušeno pozdravljajo ustanovitev Jugoslovanske Matice ter ji obljubljajo svojo pomoč. Goriomenjcna Zveza jo poslala po-
»neje Sc 6 dolarjev ln nas ravnokar obvešča, da je poslala še 1000 I< kot dar gosp. Vinko BonaČa, mesto venca na grob pok. očetu. »Jugoslovenska Narodna obrana« odsek »Slovenija« v Buenos Airesu v Ar-gentiniji je tudi žo poslala svoj prispevek in sicer 56 sev. amer. dolarjev ter pozneje zopet 25.36 dolarjev, njeno glasilo »Jadran« pa ima stalno rubriko »Jugoslovanska Matice«, kjer poroča o njenem delovanju in širi propagando zanjo med svojimi rojaki. Tako naši bratje v Ameriki. Da mi ne smemo zaostati za njimi bi bilo odveč pripomniti.
—- Tehnična fakulteta, za katero se Mje v zadnjem času tako ljuti boj, dosegel ie po mnenju razumništva vžo višek, in treba ga bo zabremzati, dokler je še odvrniti njega hude posledice. Ni res, da je vso eno, ali imatno tehniko ali ne. Kdor opazuje gospodarstvo in razvoj istega, mora priznati, da je ves napredek odvisen od tehnike, in da koder primanjkuje tehnikov, tam ni gospodarskega napredka. Ganeš, ko smo v mladi Jugoslaviji navezani sami nase, čutimo, kaj da pomeni pomanjkanje tehničnih naprav, in koliko so je v tem pogledu z ozirom na obstoj naroda z zabranitvijo tujih podjetij v deželi grešilo. Ako smo si pa ustanovili tehniko, nas tedaj veže dolžnost, isto razumevati fr lastni prid in ji pomoči k uspehu, brez katerega postanemo Se bolj odvisni od tujcev, nego smo bili to v stari Avstriji. Gospodje tedaj malo obzirnosti na javnost, Jn manj osebnosti, dobra beseda, dobro mesto najde, pa bode vse šlo! Nisem Šolnik, pač pa star tehnik, ki razumevam položaj, zato naj se mi dovoli nekoliko opazk k temu perečemu vprašanju. Polemika glede uporabe obrtne šole za tehniko Je dovedla do nesoglasja pravnih čini-teljev, mesto da bi bila rodila pozitivne uspehe, upam pa, da ni bila izrečena v tem oziru še zadnja beseda. Kakor čitam » dnevnikih, se je rodil 11. t. m. gradbeni komite, ki ima nalogo spraviti III. letnik tehnike v zimskem semestru pod streho. Kako — ne umejem. ali v barako ali v pri-ddek, eno kot drugo v dveh mesecih ni mogoče; morrbifj fc varam, a dvomim, da bo iz te moke kaj kruha. Zato preidem k drugemu načrtu. Pouk traja v šolah ijnevno 4 do 5 ur. Šolske sobe pa so dnevne od 8. dopoldne do 9. zvečer t. j. 12 ur 'dnevno na razpolago. Pouk v šoli se tedaj dnevno trikrat lahko menjava. Ker je pa zračenje iz higijeničnih ozirov potrebno, se tedaj ena soba rabi lahko dvakrat dnevno, ozir. za dva razreda pouka celodnevno, to bi bilo na teden 2X6X8 = 96 ur, zadoščala bi tedaj ena šolska soba za dva razreda, to pri 48 urah predavanj na teden, Imamo v Ljubljani 2 gimnazije, realko, obrtno šolo in šolo v Virantovi hiši. Kako da bi se ne dalo dobiti v teh žolah nekoliko sob? Ako so potem razdelijo teoretične discipline po teh sobah, praktični predmeti in risarske pa v obrtni soli, re-tikf ozir. v Virantovi hiši, menim, da sc ipravi tako celo tehniko pod streho. — Tehnik.
—	Slov. zdravniško društvo. Dne 22. ftvgu&ia ob pol 10. dopoldne sc vrši v univerzitetni dvorani deželnega dvorca izredni občni zbor Slov. zdravniškega društva ,v Ljubljani z edino točko dnevnega reda: »Ljubljanska medicinska fakulteta.« Ker je nadaljni obstoj in izpopolnitev med. fak. ogrožen, ""se vljudno prosi vse zdravnike, da se tega občnega zbora gotovo udeleže. Dolžnost vsakega društvenega člana je, da pripomore s svojo udeležbo k najbolj sijajni manifestaciji.
—	Koroški odbor v Višnjigori jc odposlal Narodnemu svetu za Koroško 3603 K 41 vin. Vsem darovalcem in nabiralcem: Bog plačaj!
—	Vsi dunajski akademiki, ki reflek-tirajo na podpore za leto 1920/21 iz obstoječih študijskih fondov, naj sc udeleže sestanka, ki sc vrši v soboto 21. t. m, ob 14. uri v restavraciji Narodnega Doma. Ker je zadeva nujna, je navzočnost vseh prizadetih, tudi onih z dežele, zelo potrebna.
—	Jermen za na gepeij, 14 m dolg, 14 cm širok jc bil ukraden pred 14. dnevi posestniku Janezu Molj, V o g 1 j e it. Jurij pri Kranju. Kdor ga izsledi, dobi 500 kron nagrade.	3363
—	Vozni listi. Generalna direkcija neposrednih poreza ni dovolila, da bi se vozni listi za Slovenijo še nadalje tiskali v Ljubljani, češ da se bodo preskrbeli enotni za celo državo v Belgradu, Ker teh novih voznih listov še ni, a jc zaloga tukaj-Snje finančne uprave skoro pošla, jc delegacija ministrstva financ v interesu prometa morala odrediti, da se smejo do preklica uporabljati poleg dosedanjih voznih listov s slovenskim in srbohrvaškim besedilom v cirilici tudi stari vozni listi z nem-ško-slovenskim besedilom, ako sc nanje prilepijo sedaj veljavni kolki dinarske vrednosti po 15 odnosno 60 par. Cena teh starih voznih listov, na katerih nima vtisnjeni kolek nobene veljave, znaša 10 vin. za komad.
—	Nočna straža. Spominjam se, da je bila nrr:l 63. leti po vaseh nočna straža samo radi roparjev in ognja. I o bi bilo tudi sedai dobro vpeljati po Sloveniji, ker
bi se na ta način preprečilo veliko tatvin. Vsak drug dan jc imel 1> mož iz ene hiše stražo celo noč, ki jc imel pri sebi orožje. Vsled tega sc tudi ni nikdar kaj takega pripetilo, kakor 3edaj, da bi sc dogajali ropi in tatvine dan za dnevom.
— Krava ukradena jo bila posestniku Jakobu Kajfcžu v Spodnji 2agi pri Ba-njaloki. Vredna jc 5000 kron- Tatovi so jo prepeljali čez Kolpo na Hrvatsko,
z 3z Tolmina- Pred kratkim je dospela k nam tužna vest, da je naš bivši okrajni glavar Kari baron Hohenbiichcl po dolgi in mučni bolezni dne 22. julija na svojem domovju »Gleifheim« na Tridentin-skem umrl. Pokojnik jc služboval celo vojno kot okrajni glavar tolminski v Cerknem, kjer je delil okoli sebe le dobro. Vsak, kdor i o potrkal na njegova vrata, bil jo uslišan. Begunci so imeli v njem pravega, očeta. Posti milijonov izredne podpore v denarju in živilih je med nje razdelil. Kdo drug va njegovem mesiu bi jih gotovo ne, vsaj ne v taki meri. Tudi jih je mnogo, ki mu lahko iz hvaležnosti ohranijo trajen spomin, ker .iih je — mnogokrat na lastno odgovornost — izpulil iz krempljev grabežljive vojno f uri j o in jim izposloval oprostitve in daljše dopuste. Da jo bil tudi on med tukajšnjim ljudstvom priljubljen, dokazuje to, da jc bil imenovan za svoje zasluge častnim občanom tolminske občine in še mnogih drugih občin tolminskega glavarstva. Pokojnik je zelo vzljubil naše kraje in naše ljudstvo in je — dasi sam drugorodec — hrepenel vedno le po Tolminu in njegovi lepi okolici, Oh polomu bivše Avstrije jo bil prvi, ki jo prisegel kot. uradnik za Jugoslavijo in to jo bil gotovo tudi vzrok, da dolgo ni maral sprejeti po laški oblasti ponujane mu službe pri generalnem komisarijatu v Trstu in sc je v to dlofil šele čez leto dui po dolgem prigovarjanju. Ločitev iz Tolmina jc prav gotovo pospešujoče vplivala na njegovo srčno bolezen, ki jo žalibog seda j dopolnila svojo žalostno nalogo. Njegovi ostali soprogi iz znane rodoljubne in narodne družine Pavličkovc izrekamo povodom tc nenadomestljive izgube naše odkrito sožaljel
UubUanske novice.
lj O jadranskem vprašanju bo govoril voditelj tržaških Slovencev gosp. dr. Wil-fan v petek, dne 20. t. ro. ob 20. uri v veliki dvorani »Uniona«. Predavanje sc vr£i pod okriljem »Jugoslovanske Matice«. Jadransko vprašanje je danes za naš narod gntovo najvažnejše izmed vseh, kolikor jih razburja našo javnost, ker od njega ugodne ali neugodne rešitve je odvisna nele usoda velikega dela naših bratov, temveč tudi gospodarski in politični razvoj vse naše države in ureditev medsebojnega razmerja obeh narodov ob Jadranu za vso bodočnost. Gosp. dr. "VVilfan pozna razmere v našem Primorju morda najbolje izmed vseh, ker je vse svoje življenje, prav do zadnjih dni deloval tam doli. Predavanje je važno zlasti z ozirojn na posvetovanje Narodnega Sveta, in političnih zastopnikov zasedenega ozemlja, ki sc vrši v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. v Zagrebu-
lj Llmrla je 16. t. m. hčerka sodnega nadoficijala Leopolda Primožiča, Anica, v nežni mladosti 10 let, Prizadetim naše iskreno sožalje!
lj Umetniški večer. Slovenska dijaška zadruga v Pragi in Brnu priredi v petek, dne 20. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 9. (pol 21.) umetniški večer. Pri tem večeru sodelujejo g. baritonist Pavel Debevec, gojenec glasbene akademije v Pragi, ki jc žel na svojih praških koncertih vsestransko priznanje in naš vele-nadarjeni skladatelj g. L. M. Škerjanc. Iz prijaznosti sodelujeta tudi gospodični Dag-mar in Veruško Severa, hčerki profesorja češke visoke šole v Pragi, umetnici na polju moderne telesne ritmike. Dasi šele 5, oziroma 13 let stari, sta želi ob svojih nastopih veliko slavo in bili predmet splošnega občudovanja. Z največjim uspehom sta nastopili pri narodni slavnosti pred prezidentom republike Masarykom in fran-cosko-angleško misijo v Pragi, Mojsterska šola in feiuamcnalen naraven dar se razodeva v teh nežnih telescih, ki sc odlikujejo po gracionosti in eksaktnosti ritmičnega izvajanja. Ker to ni navaden ples, temveč v ritmičnih gibih prožnega telesa simbolično, izražena češka narodna pesem, opozarjamo slovensko javnost na iz-rednost nudene prilike, spoznati udobno češko umetnost na polju telesne ritmike. »Slov. dij. zadrugi« se je posrečilo lik pr<,d odhodom v Prago ugledni umetnici pridobili za to dobrodelno prireditev. Prcdpro-daja vstopnic v trafiki gospe Dolcnčevc-Hubadovc v Prešernovi ulici. Ccnc in spored razvidni iz plakatov in posebnili programov.
lj Poziv vsem vpokojencem, invalidom in vdovam južne žcleznice. Pozivamo tem potom vse imenovane, da se v raj-1 večjem številu udeleže v nedeljo, dne 22
t. m, ob 10. uri dopoldne sestanka v Mestnem domu v Ljubljani, da tam javno zahtevamo od centralnc vlade, da sc nam dajo takoj draginjske doklade, kakoršne imajo vpokojenci državnih železnic in tudi za nazaj. Dalje, da se dajo draginjske doklade tudi vsem tistim, kateri imajo rento za nezgode. S poviškom, ki smo ga dosegli 1, maja let- leta se ne moremo preživljati- Tisti pa, ki imajo samo rente za nezgodo, niti tega poviška nišo deležni. Končno, da sc obrnemo na trboveljsko družbo, da bi nam dala nekaj vagonov premoga brezplačno. To pa zato, ker smo mi dolgo vrsto let s svojo službo tudi omenjeni družbi pripomogli, da sc jc tako lepo razcvitala. Bliža sc zima in mi, ki smo brez vseh sredstev in zadolženi čez glavo, jo raztrgani in lačni s strahom pričakujemo. Na tem sestanku se bomo pogovorili o nadaljnih korakih, da dosežemo svoje zahteve. — Začasni odbor.
lj Ljudski oder bo imel prvo vajo za »Lovskega tatu« v četrtek (nc v sredo) ob osmi uri zvečer.
lj Uradniško menzo hočejo vreči na cesto, Uradniška menza posluje od jeseni 1918 ter je v izredno težkih prilikah omogočila eksistenco velikemu številu uradnikov. Le nekaj časa je imela na razpolago Maličeve restavracijske prostore. Že več kot leto in pol se jc nahajala v areni »Narodnega doma«. Prostori so bili jako neprimerni za tak obrat kakor je »Uradniška menza«. V shrambah so sc nam živila skvarila, člani so pozimi zmrzavali. Končno se jc »Uradniški menzi« posrečilo, da ji je Državni stanovanjski urad nakazal jako prikladne prostore bivše Krvari-čeve restavracijo v Prešernovi ulici, katere jc na temelju naredbe celokupnc deželne vlade za Slovenijo štev- 747 Ur. lista zasegel v javni prid. Gostilniško koncesijo jc namreč imel hišni posestnik Adolf Per-lcs sam ter jc tudi sedaj po Krvaričevem odhodu hotel oddati gostilno v zakup. Ker je gospod Perlcs notorično večkratni milijonar, jc bil poseg Državnega stanovanjskega urada popolnoma opravičen in odgovarja socialnim potrebam sedanjega časa. Gospodu AdoUu Perlcsu sc sicer ne godi nikaka krivica, ker jc Uradniška menza pripravljena plačati mu primerno zakupnino. Dne 13. t. m. se je Uradniška menza preselila v Pcrlesovo gostilno-Prostori izvrstno odgovarjajo svrhi. Gospod Adolf Perles sc noče pogajati z Uradniško menzo glede zakupne pogodbe, ampak jc protestiral proti naselitvi ter sporočil, da pričakuje uspeha od priziva, ki ga je naslovil v Belgrad. Prepričan je, da sc bo Uradniška menza morala kmalu izseliti iz njegovih lokalov. Si sicer ne moremo misliti, da bi ministrstvo razveljavilo odlok, ki je utemeljen in ki ga jc potrdilo tudi poverjeniŠtvo za socialno skrb v Ljubljani. Vendar se pravočasno obračamo na kom-petentne faktorje, da odvrnemo morebitni nesrečni korak. V imenu 150 uradnikov, članov menze, jih zagotavljamo, da bodo v tokem slučaju želi vihar, kakor ga niso šc videli pri mirnih slovenskih uradnikih, kajti vprašanje menze je za teh 150 članov življensko vprašanje. Svarimo vas!
fTa gospod Kukovec, na katerega se vsi Adolfi Perlesi kakor na svojega patrona obračajo, se imenuje in misli, da je minister za socialno politiko, v resnici pa. jc le zanimiv, nenadomesten socialno-politični pojav v naši državi. Op- ur.)
ZAPRISEGA NOVEGA ?£INISTRSTVA.
Belgrad, 17. avgusta. Radi nekih formalnosti, ki so se imele rešiti danes, bo novi kabinet zaprisežen jutri dopoldne-Novi minister za konstituanto dr. Mušički je bil brzojavno pozvan v Belgrad.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Ukaz o imenovanju novega kabineta bo podpisan jutri. Danes pričakujejo prihod dr. Mušič-kega iz Lančova, da razjasni, ali sprejme listnico ministrstva za konstituanto. Pokrajinske vlade sc bodo rekonstruirale najpozneje v treh dneh.
FREOSNOVA POKRAJINSKIH VLAD.
LDU Zagreb, 17. avgusta. »Riječ« javlja iz Belgrada, da se bodo pokrajinske vlade rekonstruirale v nekaj dneh. Narodno predstavništvo se bo sestalo takoj, čim se izvedejo občinsko volitve v Srbiji, to jc po 22. t- m. V Bosni postane predsednik vlade radikalec, poverjeniŠtvo za notranje posle pa prevzame demokrat. V Sloveniji dobijo demokrati pravosod-stvo in socialno politiko. Ban na Hrvatskem dr. Laginja, demokrati pa dobijo poverjeništva za notranje posle, narodno zdravje in gospodarstvo. V Dalmaciji ostane predsednik vlade dr. Krstelj. Odloki pokrajinskih vlad sc morajo sklepati sporazumno, vprašanja pa, ki bi bila sporna se morajo predložiti ministrskemu svetu.
POGODBA S Č7IHOSLOVAŠKO.
Belgrad, 17. avgusta- Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik dr- Vesnič poročal o pogajanjih z dr. Benešom in o sklepih, ki so se sklenili na teh pogajanjih,
LDU Zagreb, 17. avgusta. »Narodno Djelo« poroča iz najzanesljivejšega vira, iz Belgrada, da konvencija, sklenjena med našo in češkoslovaško državo, nima samo obrambenegu značaja, temveč da je mnogo globljega pomena, ter je osnovaua na širši podlagi.
ODLIKOVANJE.
Belgrad, 17. avgusta. Čehoslovaški zunanji minister dr- Beneš je odlikovan z redom belega orla I. razreda, naš poslanik v Pragi Ivau Hribar pa z redom sv. Save L razreda.
VPAD ARNAVTOV.
Belgrad, 17. avgusta. Arnavtske lolpc neprestano vpadajo v naše ozemlje. Naše obmejno prebivalstvo jc v vedni nevarnosti. Včeraj je ministrski svet razpravljal o teh napadih in sklenil proti tem tolpam, ki so plačane od Italijanov, odločne korake, da sc ščiti obmejno prebivalstvo in čast države.
PROTIOFENZIVA POLJAKOV.
LDU Varšave. 17. avgusta. (Brezžič-no) Frontno poročilo z dne 16. t. m.: Protinapad naše severne armade pod vodstvom generala Sikorskega sc vzlic težkim pogojem razvija z uspehom. Ncglede na težke izgube in navzlic ljutcmu odporu napredujejo naši oddelki na vsej črti. Po ljulem boju smo dne 16. t. m. zopet zavzeli Cic-chanow. Umik sovražnika se jc pričel z mrzlično naglostjo. Naša letala, ki so dosegla izvrstne uspehe, obmetujejo umikajočega se sovražnika z bombami. Uicli smo mnogo Rusov in zaplenili veliko množino materiala. Ti uspehi so zelo dobro vplivali na armado, ki brani glavno mesto. Napadi s severa iz smeri Zegrze so zelo ponehali. Dne 15. in 16. t. m. so sc vršili ljuti boji pri Radziminu, kjer so naše hrabre pe-znanjske čete odbile vse napade. Naši oddelki so izvršili mnogokrat protinapade in so s tem skoraj popolnoma ustavili napade sovražnika. Končni izid je bil ta, da nismo držali nc samo obrambne črte, temveč da smo jo rja več krajih celo prekoračili. Med velikim številom ujetnikov jc tudi poveljnik brigade in en boljševiški komisarijat. Na vzhodni fronti so se 16. avg. začeli protinapadi. Zavzeli smo Garvolin in obkolili sovražnika. Plen jc zelo velik. Bolj južno in ob Dnjeprzu jc četrta armada str-la pri Kozku odpor sovražnika, Naša armada napreduje zelo hitro. Na južni fronti smo zapovedali protinapad, da preženejo sovražnika pri Sokalu, Kamionki —Strumi-lovi in z levega brega Buga. Pri Zloczov/u, Zborovu in ob Strypi smo odbili napade.
BORZA.
LDU Zagreb, 17. avgusta. Devize: Berlin 100—0, Italija 470—174, London 340— 346, New York 0-92, Pragu. 157—159, Švica 1,520—1550. Valute: Dolarji 92.50, avstrijske krone 40—40.50, carski rublji 133 —131, napoleondor 340—315, nemške marke 197—200, rumunski leji 195-197, italijanske lire 460--470, turške Hm v /Jatu 390—400, angleški funti 330-315, češkoslovaške krone 153—165.	...
CerSwsraS vestaSk,
c Umeščen jc bil 16. avgusta novi kanonik ljubljanskega stol. kapitelja, višji šolski nadzornik in honorarni profesor na ljubljanskem vseučilišču dr. Mih. O p e -k a. Obrede jc izvršil knezoškof dr. A. B. Jeglič, ki sc jc mudil zadnje dni na. obisku djakovskega škofa v Slavoniji. Včeraj sc je povrnil v Gornji Grgd.
Orlovski vestnik.
Šentpeterski Orel v Ljubljani priredi danes v sredo ob 8. uri zvečer zanimiv fantovski večer. Pridite vsi. Predsednik.
Deputacija amerikanskih Slovencev na Orlovskem taboru v Mariboru sc vrne danes v Ameriko Njihovo bivanje med nami je vžgalo v naših srcih novega poguma za delo v orlovski organizaciji. Težkim srcem 5e poslavljamo «1 njih, izrekamo iskreno zahvalo za izvrstno pomoč v boju za orlovsko misel, ki nas bo vezala v trajnem, zvestem prijateljstvu. Kličemo deputaciji: Srečno pot! Prvemu amerikan-skemu Or^i: Bog živi! — Orlovska zveza.
Tečaj na okrožne načelnike in načelnike dijaških odsekov sc vrši v času od 8. do 12. septembra v Ljubljani. Udeležba je obvezna. Vadile sc bodo nove vaje. Ob zaključku tečaja sc vrši telovadna akademija. Vsako okrožje naj pošlje torej svojega načelnika, čc možno tudi podnačelni-ka. Udeležbo je prijaviti do 30. avgusta. Podrobnosti slede v okrožnici.
Seja vodstva Orlovske zveze se vrši v nedeljo (popoldne) in ponedeljek 12 in 13. septembra. Udeležila obvezna za vse okrožne predsednike, dobrodošli vsi prijatelji in delavci v orlovski organizaciji.
Obrambni odsek Orlovske zveze. Z ozirom na prostaške napade od strani članov nam nasprotnih organizacij je predsedstvo O. Z. sklenilo, da osnuje stalni odsek, ki bo zbiral vse potrebno, dajal članom pravno pomoč in nasvete, O. Z. j»; odločna, da z vsemi sredstvi varuje ugled oriovske organizacije io a* ni h. članov.
Članom pa svetujemo, da se vzdrže vsakih korakov od svoje strani, vsako žalje-nje v besedi ali v dejanju, naj s pričami naznanijo odseku, ki stori nato vse potrebno. Dovolj je krivic in izzivanj! Odločnost in vztrajnost v orlovske vrste in nasprotnik bo uvidel ničevnost teh sredstev v boju za ideje.
Radovljica. V nedeljo dne 5. septembra bomo blagoslovili novo odsekovo zastavo. Popoldne javna telovadba združena z veselico. Prireditev bo celodnevna. Kosilo bo poskrbljeno (ccna okoli 6 K). Opozarjamo vse gorenjske odseke na to prireditev. Natančen spored objavimo.
Zagorje ob Savi. Etne 22. t. m. se vrši v Zagorju ob Savi ljudski tabor in javna telovadba. Kakor kaže, bo udeležba jako dobra. Vabimo vse brate naj ta dan gotovo prihilc v naše Zagorje, da skupno manifestiramo za naše ideale. Sprejem gostov iz Ljubljane ob 8.20, z Dolcjnskc in Štajerske ob 9.05. Ljubljanski udeleženci dobe izkaznice za polovično vožnjo pri O. Z. Vendar naj vsi odseki prijavijo svojo udeležbo tudi v Zagorje radi kosila in radi ostalih priprav. Sodelujeta Radeška orlovska in Zagorska rudniška godba. — Bratje, v nedeljo 22. t. m. vsi v Zagorje!
Dijaški vestnik.
d Kamniški pododbor SDZ priredi v četrtek dne 19. t, m. skupen izlet na Veliko Planino. Zbirališče točno ob štirih popoldne pred Kamniškim domom. Vsi tovariši pohitite, da skupno vživamo lepoto naših planin in sc v medsebojnem iznie-njanju misli navdušimo za nadaljno delo. — Tajnik.
Turlstika in šport.
Prva dirka z motocikli v Sloveniji ter gorsko prvenstvo za Slovenijo 1920
Športna zveza, kolesarski odsek, priredi 29. t. m. prvo dirko z motocikli v Sloveniji in sicer kot gorsko dirko na serpentinah k Sv. Trojici pri Vrhniki (Podlipa-Smrečje cesta Vrhnika-Žiri) 8 km. Motocikli bodo razvrščeni po konjskih silah. Začno priredi kolesarsko dirko za vse člane športnih klubov Slovenije na isti progi. Start za obe tekmi Podlipa pri Vrhniki. Izvedbo je poverila Športna zveza klubu kolesarjev in motociklistov Ilirije, kamor naj se pošiljajo prijave. Motociklisti morajo označiti natančno znamko, titpo, konjske sile itd. motocikla. Prijavnina za motoci-
klc 20 K, za kolesarje 10 K. Zaključek prijav 25. t. m.	(k)
Sodišče in policija.
s »Živio svoboda!« je kričal tc dni na glavni cesti na Selu prosjak Alfonz Pitanec iz Biljana, ko ga je policijski stražnik aretiral, ker je kričal in razgrajal; seveda jc bil vinjen. Na policiji so Pitanica povabili za 14 dni v policijske zapore v zvezi s kurzom o dostojnem obnašanju na cestah.
s Vedno opravilo policiji preskrbuje Ivan Pavšič iz Bohoričeve ulice. Te dni je prišel okolu 7. zvečer v hišo štev. 8 na Stari poti, kjer se je pričel prepirati z Jernejem Kregarjem, katerega je psoval, silil v njega in ga je nato z žilovko udaril štirikrat po glavi.
s V pijanem stanju se ne sme ležati na hodniku v Ljubljani; to bridko resnico je čutil železničar Ivan R..., ki se ga je na-srkal in misleč, da je žc doma, zamenjal hodnik v Tomanovi ulici s posteljo, kjer je sladko zaspal, za kar bo raoral državni blagajni v korist plačati 200 kron globe,
s Ljubezen do Ljubljane je velika pri Kunigundi Lebanovi, ki je iz Visle na Polj-
skem doma. Radi postopanja jo je ljubljansko okrajno sodišče 27. maja in 25. junija letos vsakokrat na 14 dni zapora kaznovalo in jc bila za pet let izgnana iz Ljubljane, toda 16. avgusta je bila zopet aretirana.
Poslano/
Izjava.
Mali moj unuk obolio je ovih dana tj Ljubljani na disenteriji. Moja žena odpeljala ga je k dru Avramoviču, koji mu j® dao jednu injekciji!. Za ovu jedinu injek-ciju, koja u ostalom ništa koristila nije, morao sam platiti dviestotine i petdeset kruna. Iz humanitarnog razloga dužan sam to javiti svima, koji bi trebali liečni-oke pomoči.
U Zagrebu, 15, augusta 1920.
F. S. Vilhar.
* Za dopise pod tem naslovom ne odgo« varja uredništvo.
Našla se Je v soboto 14. t. m. srednja vsota denarja. Dobi se pri g. A. Lovšinu, Sv. Petra cesta 49.
nova, kompletna z dobro pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani ceni. Fr. Batjet, LJubljana, Stari trg št. 28.	3096
se
Išče
Mehlevana ali nemeblovana soba
proti visoki nagradi v sredini mesta za staro vdovo. Ponudbe pod »Mirna starka« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Dva kipa napi* SarHEPši
žjo in Janeza Evangelista pod križem. Visoka sta 1 meter. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št, 3295.
riornuin dobro ohranjen se proda UlfloUlir Kje, se poizve v upravništvu Slovenca pod št. 3365.
Veletrgovina vina sprejme
lil
proti fiksni plači ali proviziji. Nastop takoj. Ponudbe z zahtevo plače i. dr. pod šifro »VJno« Ljubljana i.
Starejša zanesljiva oseba
bolniška strežnica izven I
gre kot go-„ spodinja ali
„_______ _____________Ljubljane. —
F. Novak, Resljeva ccsta 26, prltljičje.
Stalnega mesta išče šivilja
zasebni Soli. Zmožna jo voditi šivalno šolo in prikrojevanje. Naslov: J. Kocmur, Za gradom štev. 3, Ljubljana.
Žensko in moško kolo dobro ohranjeno, otroška postelja brez vložka, moški čevlji štev. 46, srebrna ura, vse to se ceno proda radi odpotovanja na Zaloški cesti štev. 13, vrata 17, hodnik.
filaCflVlP se Proda za K 2.000 v gostilni UIDjUVH DACHS, Florijanska ulica.
dobi takoj kupec lepe hiše z vrtom na krasnem prostoru v Rožni dolini. Naslov — v upravi „Slovenca" pod št. 3359. —
Pfnflfl CD* kuhinjska tehtnica z uteži nUUU Ju. do 5 kg in nekaj pohištva, vse še dobro ohranjeno. Poizve se pri A. M. Hrenova nlica St. 19, Ljubljana.
Seiffertov biljard
12 drogov, stojala, 6 krogelj, stenske in napisne table, krede, dobro ohranjen Cena 4.500 K jug. velj. franko Siidbahn-hof Graz. Weinberger, Graz, Radetzky strafle 10.
knjigo-, vod-
kinjo ali blagajmčarko" išče modna trgovina. Ponudbe, pismene in ust-mene tvrdki Sos«, Ljubljana, Mestni trg 19 (2.-4.).	3290
i) fravOPTl naprodaj 5-50 m dolge, 20 L IlUlblbl cm debele. Repolusk, Zjj. Dollč, p. MlsUnja.	3331
IŠČEM
sobo s pohištvom
če mogoče tudi s prehrano za takoj. Plačam dobro. Cenjene ponudbe na upravništvo tega lista pod Tako) 3353.
TEHNIKE
stavbne stroke sprejme kranjska stavbena družba, Ljubljana, Levstikova u. 19
I pClpnpr iz medi> pozlačen za petro-LudlCEtuL lejke in sveče, popolnoma nov, dalje kopalna banja iz pločevine in švedska železna peč (patent Mus-graves) in velika kuhinjska omara se radi preselitve proda. Naslov pove uprava lista pod štev. 3367.
Sobe ooiiB, kumno ter vso
druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni: Sever & Komp, Ljubljana, Wolfova ulica številka 12.
II
JURJEVO"
ierpeotlDOVo čistilo zo čevlje
razpoSUJa glavna zaloga
M. TREBAR v LJUBLJANI
Sv. Petra cesta 6. Telefon 539.
M. U. Dr. Fran Virant
specialist za kožne in spolne bolezni, ordlnira zopet redno od pol 2. do 3. ure pop Ljubljana, Miklošičeva c. 13, II. nadstr. (Na oglu Sodne ulice.)
Zapustila nas je 16. t. m. ob 20 uri za vedno in se preselila med nebeške krilatce najina ljubljenka
ANICA
Pogreb se vršt 18. t. m. ob 4 uri popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, 17. avgusta 1920,
Leopold Primožič in Mariaoca Primožič roi. Karfio.
Bre« posebnega obvestila.
nudi sledeče predmete: steklo za okna, v raznih dimenzijah, fino Jedilno olje, kavo, klsovo kislino in vžigalice ter opozarja interesente, da se za nakup pravočasno zglasijo pri njej.
Konforisf
z večletno prakso, zmožno slovenskega in nemškega dopisovanja, strojepisja in po možnosti tesnopisja. S znanjem hrvaščine imajo prednost. Ponudbe s plačilnim zahtevkom pod »Stalno« na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana,
lasni
The. Rex Co.
Trgovina s pisalnimi stroji Underwod in pis. potrebščinami, se je preselila iz šelenburgove ul. 7. v GrsdfSče 10 za dramskim
gledališčem.
Stanovanje
obstoječe iz »obe in kuhinje, ln dobro plačo dobijo zakonski le brez otrok, proti temu, da se mož nekoliko razume na vrtnarstvo in opravlja obenem službo trgovskega sluge. Tudi žena bi morala prevzeti snaženjo vefi sob na dan. Le popolnoma zanesljivi in pošteni reflektanti naj se osebno predstavijo na Blenveisovi c. 27,11. nad.
PFAFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča
Ign, Vok
Ljubljana, Sodna nlica 7.
H. KuStrln, Ljubljana
Dunajska cesta St. 20.
Telefon St. 470.
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah.
fil
ll© Količine vina leln. 1918 ii m
ima na prodajo po ugodnih cenah
oskrbniStvo grofa Attemsa v Brežicah o. S.
K. UfORSCHE - MARIBOR
Gosposka ulica St. 10.
Veletrgovina z manuMMm filagom.
"Ž^foVJot po jako znižanih cenah.
Cens\ si>
ie
tt
Grand-Hotel , Jriglav
poprej hotel „MriJa". LJubljana, Kolodvorska ulica št. 22. popolnoma prenovljen s 60 moderno opremljenimi sobami. MT 2 minuti od glavnega kolodvora.
pri elelstro-tebničnili pofreblčinsjb.
200 kosov elektr. likalnikov vsake napetosti, 3 Va kg teže, s priklopno garn., predvojni izdelek z garanc. kom. 660 avstr. kron. 200 kosov elektr. kuhalnikov vsake napetosti, od '/j do 1 '/i litra vsebine s priklopno garn., predvojni izdel. z garanc. kom. 450—700 avstr. kron. 5000 kosov žarnic a kovin. nitk. 110, 150, 220 Volt od 16 do 50 sveč, komad od 45 do 57 avstr. kron. 10.000 metr. ital. bakrene žice (Cadorna 1*5 mm v zavitkih po 500 m), 1 meter 8 avstr. kron.
Razne elektr. potrebščine: okovi, pretikaln. varovalcl, Izolatorji, oprema Itd. dobavljivo takoj iz Graza Izvozno dovoljenle za vsak posamezen predmet
se takoj dostavi.
Elektro-tehnično podjetje Pachner & Graz, Sparbrtaciie Kr. 65.
Načelstvo Nakupovalne zadruge za konzumne in produktivne zadruge in zavode v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je nenadoma preminul včeraj njen član nadzorstva, gospod
HjilLT.:
J l
Adolf Fogler,
veleposestnik in lastnik premogokopa v Poljčanah.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1920.
Glavno zastopstvo
se odda
resnemu, poslovno izvedenemu gospodu ali tvrdki, ki razpolaga s primerno zvezo in izkušnjo, da zamore doseči z našimi izdelki večji promet in zgraditi z našo pomočjo električne naprave. Natančne ponudbe če le možno v nemškem jeziku z navedbo referenc na