poštnina oiačana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 28. novembra 1929 Št. 272 St. 2 Din Narocnina ^^ T \ M * m. S£0 VENE C Dnevno izdajo u kraljevino Jugoslavijo _______ _______ _ mesečno 23 Din 'fSSRk M J^V"1^ H^H^k. 0 ^^HBM nort 45mmvlSlne polletno ISO Din ^^M ^HV ^^M JM I^BB f poDIn2-30,velIKl celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeUstea izdalo pir..ToD,J^ s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Inozemstvo 140 D ^^ ^ dneva po proznIKu po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po lO Din n Pn veClem g naročilu popust Informativen tisi za slovenski narod Vprašanje ljubljanske akademije Delegati zagrebške in belgrajske agademije proti ustanovitvi nove !akademije v Ljubljani t/rednMtvo /e v Kopllarievl ultcl Si. 6jlll Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprelemalo * Vreanlilvo telefon il. 2050. upravništvo il. 2328 Veliko kularno delo Tega meseca se je vršilo v Ljubljani zborovanje slovenske institucije, ki je šlo malo-dane neopaženo mimo naše širše javnosti, dasi nam je nudilo pregled bogatega in za slovenski narod zelo pomenljivega kulturnega dela. Bil je to občni zbor Leonove družbe, ki ji je predsednik univerzitetni profesor Franc Lukmatn. Treba je, da se naša publicistika ozre nanj tem bolj, ker se delovanje te odlične znanstvene družbe po vojni obrača pretežno na zgodovinsko in kulturno publicistično področje, ki je najsplošnejšega interesa in važnosti za nas. Po aktualnosti gre med publikacijami Leonove družbe, o katerih se je na občnem zboru podal referat, vsekakor letos prvo mesto knjigi statističnega dokumentaričnega in spominskega značaja »Slovenci v desetletju 1918—1928«, ki je izšla pod uredništvom družbinega podpredsednika dr. Josipa Mala. Velikodušna podpora oblastnih odborov v Ljubljani in Mariboru, občin v Ljubljani, Mariboru in Celju, Katoliškega tiskovnega društva, Zbornice za TOI v Ljubljani, Delavske zbornice in oblastne zaloge šolskih knjig ter nekaterih neimenovanih prijateljev družbe je omogočila to lepo knjigo in podala dokaz o veliki solidarnosti in umevanju vseh naših večjih javnih korporacij za kulturne zadeve slovenskega naroda. Ne smemo pa pri tem seveda pozabiti znanstvenih del, ki pomenijo temelje našemu kulturnemu delu sploh. Sem spada pod tem vidikom prvenstvo izdajanju »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, katerega peti zvezek bo, kakor smo izvedeli iz predsednikovega poročila, obsegal drugo polovico 13. stoletja in se že pripravlja. Glede preki-njenja izdaje »Škrabčevih jezikoslovnih spisov« vztraja družba v principu na njih nadaljevanju, vendar pa se bo sporazumno z dr. Breznikom in vodilnimi slavisti ljubljanske univerze omejila na izdajo tistih spisov, ki so pri današnjem stanju slovenskega jezikoslovja še vedno aktualni. Pripravljajo se tudi izdaje drugih za novejšo zgodovino Slovencev te-meljnjih del. Zelo važna je dalje izdaja doktorske disertacije dr. Fr. Zwitterja »Starejša kranjska mesta in meščanstvo«, ki jo je družba izdala s podporo g. komisarja ljubljanske oblastne samouprave. V vrsto publicističnih izdaj družbe spada v prvi vrsti »Čas«. Zadnje leto je postal zopet mesečnik, radi česar se je moral nekoliko povečati tudi njegov obseg. Naglašala se je potreba, da vsi prijatelji krščanske slovenske kulture to odlično revijo, ki šteje med svoje sotrudnike naše najboljše moči, pri stremljenju povečati naročniški kader podprejo. Drugo družbino podjetje te smeri je »Znanstvena knjižnica«, ki jo izdaja Leonova družba skupno z Mohorjevo. Kot prvi skupni zvezek je izšla kot druga knjiga cele serije Aleša Ušeničnika »Knjiga o življenju« v času primerno predelani in izpopolnjeni novi izdaji. V počastitev spomina svojega duhovnega očeta škofa dr. Ant. Mahniča je Leonova družba po njegovi smrti ustanovila tako zvano »Mahničevo ustanovo«, katere namen je omogočati mladim slovenskim znanstvenikom nadaljevanje in izpopolnitev njihovih strokovnih študij v inozemstvu v svrho povečanja kadra znanstveno samostojno delujočih moči. Fond je zadnja leta narastel, tako da je bilo mogoče v skromni meri ugoditi vsem zadnje leto predloženim prošnjam in uživajo ob prehodu v novo poslovno leto podporo Leonove družbe štirje v tujih znanstvenih središčih se izpopolnjujoči absolventi naše univerze. Iz tega površnega pregleda družbinega delovanja razvidimo, da se je njeno delovanje v desetletju po vojni pod vodstvom dveh agil-nih predsednikov, sedanjega škofa na otoku Krku dr. Jos. Srebrniča in prof. ljubljanske univerze dr. Frana Lukmana močno izgradilo in sistemiziralo. Najvišji cilj družbinega delovanja so znanstvena temeljna dela, tem se kot redne s časom se razvijajoče objave pridružujejo publikacije, katerih namen je smo-treno oblikovanje naše kulturne fiziognomije in jim je znanstveno obvladanje snovi temelj, cilj pa aktivno poseganje v duhovno sfero sodobnosti. V zavesti, da je takim podjetjem mogoče dati trajno življenje le, če jih neprestano pomlajamo in sistematično nadomeščamo odmrle delavne sile, jc družba ustanovila Mahničevo ustanovo. Tako se družbino delovanje javlja in razvija v treh logičnih stopnjah: skrb za znanstveni naraščaj, znanstveno fundirana aktivnost v duhovnem življenju sodobnosti in ustvarjanje trajnih znanstvenih vrednot. Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Te dni so se sestali, kakor je časopisje že javilo, v Belgradu zastopniki belgrajske in zagrebške akademije znanosti in umetnosti. Na dnevnem redu je bilo poleg drugih aktuelnih vprašanj tudi stališče odbora obeh delegacij glede osnovanja akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V razgovoru se je sicer naglasilo, da se je vprašanje o osnovanju posebne slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani prepustilo v odločitev plenarnemu odboru, ki se bo sestal prihodnje dni. Vendar pa, kot je Vaš dopisnik izvedel iz povsem avtentičnega vira, je ta izjava le formalnega Belgrad, 27. nov. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mude zastopniki Jugoslovenske sokolske zveze, da med drugim razpravljajo tudi o vprašanju zjedinjenja, oziroma skupnega dela vseh jugoslovanskih telovadnih in športnih organizacij. V intervjuvih so nekateri zastopniki sokolstva govorili, ko da bi bila sokolska zveza edina organizacija, ki bi imela v sedanjem ustroju države še pogoje za obstanek. V zvezi s tem so na-glašali, naj bi druge sportno-telovadne organizacije vstopile v jugoslovansko sokolsko zvezo. Seveda bi morale preje sprejeti program in načela te zveze. Nekateri so nadalje povdarjali, da se od strani Jugoslovanske sokolske zveze ne bi delalo posameznim članom drugih športnih in telovadnih društev nobenih težkoč pri vstopu v Savez. Očitna tendenca teh vesti je bila, da bi se sokolska zveza reklamirala kot edina zveza, ki ima v sedanjem položaju šc pogoje za ob- Dunaj, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Avstrijski episkopat se je včeraj sestal pod predsedstvom kardinala dr. Piffla k razgovoru o najvažnejših aktualnih cerkvenih in kulturnih vprašanjih. Sestanka so se udeležili salzbur-ški nadškof dr. Rieder, celovški knezoškof Zahvala Brianda Belgrad, 27. nov. (AA.) Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič je sprejel od francoskega ministra zunanjih zadev Aristida Brianda brzojavko te-le vsebine: Francoska vlada je globoko ganjena od izjav sožalja, ki jih je Vaša ekscelenca blagovolila poslati ob smrti Clemenceauja, in pošilja jugoslovanski vladi tople izraze svoje naj-iskrenejše zahvale. — Aristide Briand. Stanie Poštne hranilnice Zagreb, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Poštna hranilnica je objavila pregled dela svojih podružnic do 30. septembra 1929. Iz tega pregleda se vidi; da je imela podružnica v Belgradu 30. septem. t. 1. 3530 lastnikov čekovnih računov, zagrebška 5270, ljubljanska 5088, sarajevska 2747, skopelj-ska 787. Skupni promet je znašal: Dohodkov ie bilo 2.779,578.770.92 Din, izdatkov pa 2.813 milijonov 795.715.88 Din. Kakor se iz pregleda vidi, napreduje število lastnikov čekovnih računov v Zagrebu in Ljubljani konstnatno. Proglas JNS Zagreb, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Uprava JNS je izdala na vse športnike v državi proglas, v katerem pravi, da bo uprava strogo pazila na športno disciplino v državi. Zoper vse tiste, ki bodo skušali kaliti mir, bo postopala kar najstrožje. Nadalje je bilo na seji sklenjeno, imenovati namestnike za one člane odbora, ki so v zadnjem času izstopili. Nazadnje se je sklenilo sestaviti poseben pravilnik za skupščine JNS. Leonova družba malo govori o sebi, premalo propagira svoje delo in se zato tudi premalo opaža njena izredna žilavost in živahnost. Nikakor nc pretiravamo, če trdimo, da je v znanstvenem življenju Slovencev njen pomen prvovrsten in da poleg zarodka naše znanstvene akademije, »Znanstvenega društva za humanistične vede«, z uspehom vzdržuje svoje stališče. Naj nam bo njen vsakoletni občni zbor značaja. Delegati akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba in Belgrada so bili složni v tem, da podasta svoje mnenje, da je posebna akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani nepotrebna in bo torej odbor glasoval proti tej ustanovitvi. Na istem sestanku se je nadalje sklenilo ožje sodelovanje zastopnikov zagrebške in belgrajske akademije. Četudi bo torej sklican v prihodnjih dneh sestanek glavnega odbora obeh akademij, je pričakovati, da se bo v smislu sedaj storjenega sklepa izjavil proti ustanovitvi posebne akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. stanek. Zastopniki Jugoslovanske sokolske zveze so se tekom včerajšnjih in današnjih posvetovanj pri merodajnih faktorjih informirali o' položaju, ki nastane za posamezne športne in telovadne organizacije po uveljavljenju bodočega zakona o telesni vzgoji. Kakor se je Vaš dopisnik informiral na merodajnem mestu, se je zastopnikom sokolstva povdarilo z vso odločnostjo, da je enakopravnost določena napram vsem in da se v nobenem oziru ne bo delalo nobene izjeme. Povdarilo se je nadalje, da tnerodajni krogi ne vidijo, n. pr. glede državljanske vzgoje in glede nacionalnosti nobene razlike med člani Jugoslovanske sokolske in Jugoslovanske orlovske zveze. Zakon, ki bo izšel, bo določil za vse enako. Kdor bo hotel sodelovati v sportno-telovadni organizaciji, se bo moral pač pokoriti odredbam zakona. dr. Hefter, knezoškof v St. Poltenu dr. Mem-melauer, linški knezoškof dr. Gfollner, graški knezoškof dr. Pawlikowsky ter innsbruški škof dr. Waitz. Pri otvoritvi jih je pozdravil papeški nuncij, nadškof Sibilliia. Danes se sestane italijanski parlament Rim, 27. nov. AA. Veliki fašistični svet se sestane na zasedanje 16. decembra. Smatrajo, da bo zakonski načrt o preureditvi velikega fašističnega sveta proučila posebna parlamentarna komisija. Ministrski svet bo imel svojo prihodnjo sejo 19. decembra in bo razpravljal na tej seji o pravnem položaju fašistične milice. Italijanski parlament pa sc sestane jutri popoldne. Predsednik parlamenta bo podal parlamentu vse podatke o poroki italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo. Listi napovedujejo, da bodo pri tej priliki v parlamentu velike manifestacije. Parlament bo nato izvolil enega podpredsednika, enega kvestorja in enega tajnika. V razpravi bo v teku tega zasedanja več zakonskih osnutkov. Predvideno je, da bo zasedanje trajalo 20 dni. Imenovanja V banski upravi dravske banovine: za agrarnega inšpektorja v 4-1 dr. Anton čšaplja, insp. agrarne direkcije v Ljubljani. V sreskih načelstvih: v Mariboru za višjega agrarnega svetnika v 5-1 Jan Oslojnik, inšpektor agrarnega urada v Mariboru; za agrarnega uradnika v 1-III Janko Križaj, tajnik agrarnega urada v Mariboru, za agrarnega uradnika v l-III Marija Pfelcror, višji revizor agrarnega urada v Mariboru; v Ljubljani: za agrarnega uradnika v 1 -III Simon Rižnar, višji revizor agrarnega urada v Ljubljani. povod, da opozorimo našo kulturno javnost na njen ogromni pomen in jo pozovemo, da propagira »Čas«, ga pridno čita in naroča ter da naša denarna inteligenca začne smatrati za svojo dolžnost tako iz hvaležnosti do dobrotnikov, ki so ji iz dna slovenske revščine pomagali do znanstvenih in družabnih položajev, kakor iz skrbnosti za bodočnost našega znanstvenega naraščaja, da podpira j. volih in darili Mahničevo ustanovo«. Uprava /e v Kopllarievl ul.il.H Čekovni račun: Efubl/ana Stev. 10.650 in 10.34S sa Inserale, Saro/euoit.7563, Zaareb it. 39.011. Vraga ln »una/ it. 24.797 Jasna beseda Če so Jutrovi podatki točni, je g. Gangl, starosta Sokola, izjavil belgrajskim novinarjem med drugim tudi to, da more vsak Orel vstopiti v Sokola, ako sprejme nacionalno ideologijo jugoslovenskega sokolstva, dalje, da je vera najintimnejše čuvstvo vsakega posameznika in se ne sme izrabljati v druge namene, končno, da bi mnogi Orli radi vstopili v Sokola, ovira pa jih pri tem njihovo vodstvo. Ugotavljamo: L Ideologije ne bo orlovstvu narekovalo sokolstvo. Orel se v tem oziru od Sokola nima absolutno ničesar učiti. Orli so vsaj prav toliko navdušeni za jugoslovansko državno misel in so v tujini že morda več naredili za ugled naše države kot Sokoli. Vsako narniga-vanje, kakor da bi bili Sokoli edina pristna jugoslovanska telovadna organizacija, enkrat za vselej odločno odklanjamo. Časi, ko so taka namigavanja pri raznih belgrajskih vladah kaj zalegla, so že davno minuli. '2. Naj se nam jasno pove, kje orlovstvo izrablja vero v druge namene«. Mislimo pa, če sme ena organizacija vzgajati svoje člane po načelih svobodomiselstva, jih sme druga po načelih deseterih božjih zapovedi in s sredstvi, ki jih nudi vera. Mi se prav dobre zavedamo, da je baš orlovska organizacija dala državi celo množico telesno in dušno najbolj zdravih fantov. 5. Naj nam pove g. Gangl enega Orla, ki bi rad vstopil v Sokola, pa ga pri tem ovira orlovsko vodstvo. Članstvo pri orlovski organizaciji je svobodno in vsakdo more izstopiti, kadar hoče. Vemo pa, da ga danes ni Orla, ki bi rad pristopil v Sokola — težko bi se našla izjema. Zakaj vsaj slovensko sokolstvo natančno ve, v kakšnem razmerju stoji z ogromno večino slovenskega ljudstva. Za zboljšanje naših semen Belgrad, 27. nov. AA. Ministrstvo poljedelstva je začelo z akcijo za poboljšanje kvalitete naših semen, da bi mogle naše žitarice vzdržati konkurenco na tujih tržiščih. Da bi se omogočilo čim boljše čiščenje semen, je minister poljedelstva sklenil, cla v okvirju razpoložljivih sredstev podpre žitne zadruge, da bi si te mogle nabaviti trijerje za čiščenje semen. Za enkrat je dal take podpore žitnima zadrugama v Kuina-novem in Vučitmu, vsaki po 48.000 Din. Vsaka žitna zadruga, ki bo prejela tako pomoč od države, je dolžna, da ustanovi trijersko postajo, ki bo na razpolago vsem okolišnim poljedelcem za čiščenje semen. Ako bodo ministru za poljedelstvo potrebni krediti na razpolago, bo gledal na to, da si po možnosti vsi kraji naše države omislijo potrebne trijerje za čiščenje semen. Vesfi iz Hrvatske Zagreb, 27. nov. (Tel. Slov.«) Kako\ znano, se bo postavil v Belgradu spomenik Franciji kot znak hvaležnosti našega naroda Franciji. Ta spomenik bo izdelal zagrebški umetnik Ivan Mešlrovič. O tem spomeniku je te dni pisal že pariški Temps«. Kakor čujemo, bo to eden največjih spomenikov v naši državi in bo stal na belgrajskem Kalimcgdanu. Split, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Sinoči so se sestali v Splitu zastopniki vseh nacionalnih društev v Splitu ter se posvetovali o proslavi 1. decembra. Proslava se bo izvršila na kar najsvečanejši način. Sklenilo se je, da se vsa okna v mestu okrase z zelenjem. Split, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Tukaj je umrl sodnik apelacijskega sodišča dr. Anton Fabrio, ki je b:l znan kot velik nacionalni delavec. Split, 27. nov. (Tel. »Slov. ) Tovarna La Dalmatienne«, ki jc svojčas prevzela večji del akcij italijanske tvrdke »Sufid- v Dalmaciji, bo te dni začela z razširjenjem svoje elektrarne v Krajeven. V ta namen je zaprosila dovoljenja za postavitev skladišča za eksplozive, katerega po trebuje za napravo tunela. Iz državnega sodišča Belgrad, 26. nov. AA. V državnem sodišču za zaščito države so napovedane tc-le razprave: 2.decembra proti Kuriti in Elizabeti Lcdi-nck zaradi širjenja komunistične propagande; 6. decembra proti Valčiku Tončikn in Ivn-nu Mladenoviču zaradi špijonaže v korist neke sosedne države; 9. decembra proti Jovanu Trajkovičn in drugotn zaradi širjenja komunistično propagande; 12. decembra proti Jovanu Faksu in drngoni /nrndi širjenja komunistične propagando; K), dcccmbrn proti Mndjosi čopi in drugotn zaradi širicnin komunistične propagande: Za vse telovadne organizacije eno merilo Nobene razlike med sokolstvom in orlovstvom glede državljanske in nacionalne vzgoje mladine Sestanek avstrijskega episkopata Vlad. Pušenjak: Prvi proračun dravske banovine 2. Dosedauji izdatki centralne vlade. Vsled razširjene kompeteuce bana bo treba v proračunu banovin postaviti v izdatke za posle, katere je dosedaj vršila centralna vlada. Nekateri se bodo dali točno navesti po podatkih državnega proračuna za leto 1929.-1930., pri drugih so bodo isti mogli le približno ocenit). Iz resora ministrstva prosvete prevzame ban skrb za ljudske in srednje šole. Na ljudskih šolah v Sloveniji je po državnem proračunu 3788 učiteljev in učiteljic, 130 mest je povrh še določenih za nova imenovanja, na meščanskih šolah pa 255 učiteljev in učiteljic, 19 mest je določenih za nova imenovanja. Izdatki za učne moči, za katehele in za vzdrževanje gospodinjskih šol znašajo okroe 94 milijonov Din. torej za 50% večji ko vsi izdatki mariborske oblastne samouprave. Na srednjih šolali v Sloveniji je 204 učnih moči, na učiteljiščih pa 113 učnih moči. Izdatki za iste znašajo okrog M in pol milijona Din. Pri proračunu zn šolstvo bo treba upoštevati nagrade za katehete in subvencijo za vzdrževanje višje ginuinzije v Murski Soboti, za katero sta doslej skrbela oba oblastna odbora. Iz gradbenega ministrstva odpadejo na banovino vsi izdatki, katere je izdajalo ministrstvo za gradbeno direkcijo v Ljubljani, ki znašajo 16 milijonov Din, iz ministrstva za šume in rude 5 milijonov Din, iz ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje 5 milij. Din, iz ministrstva za agrarno reformo 2 milij. Din, za ostale posle pa 2 milij. Din. 3. Osebni izdatki i a upravo banovine. Za posle, katere bo v bodoče vršil ban, je bilo po dosedanjem dvolirnem sistemu in radi tega, ker je bila Slovenija razdeljena v 2 oblasti, na razpolago uradništvu velikih županstev v Mariboru in Ljubljani ter uradništvo oblastnih samouprav v Mariboru in Ljubljani; mnogo agend, katere prevzame ban, pa se je izvrševalo pri centralni vladi v Belgradu. Ker odpade Medžimurje in okrajno glavarstvo v Črnomlju z 120.000 prebivalcev, pri-dodani okraj Čabar pa šteje le 7.632 prebivalcev, in ker bo v bodoče v veljavi enotirni upravni sistem. vsekakor ne bo potrebno toliko število uradništva ko doslej. Precizno se ne more reči, koliko se bo na izdatkih za uradništvo prištedilo, s; veliko verjetnostjo pu se iahko poudarja, da bosta za bodoče brezhibno 1'unkcijoiiiranje uradniškega aparata v banovini zadostovali dve tretjini uradništva obeh velikih županstev in oblastnih samouprav; stroški za upravo banovine bi znašali razen stroškov pod označbo Osrednji urad navedenih spredaj, Okrog 15 milij. Din. (V proračun banovin pa bo treba tudi sprejeti znatne kredite kot subvencije mestnim občinam v svrho vzdrževanja policije, ker mestne občine sume ne zmorejo teh ogromnih novih bremen.) Mesto dosedanjih oblastnih skupščin bo gotovo, ko se bodo povrnile redne razmere, delovala kaka banska skupščina, katera naj ne bo prevelika. Zadostuje, ako se za vsakih 30.000 prebivalcev voli en zastopnik, ker je pri manjših skupščinah delo plodovitejše, kar je posledica bol se kvalifikacije zastopnikov. Izdatki oblastnih skupščin v Mariboru in Ljubljani so znašali Din 710.000 in 944.076, skupaj 1,054.076. O točnih izdatkih za banovinske skupščine govoriti je prezgodnjo, ker se ne ve, kak delokrog bodo imele, kake bo njih ustrojstvo. koliko časa bo vsako leto trajalo njih zasedanje, lahko pa trdimo, da bo zadostoval kredit v znesku 1 milij. Din. Skupni izdatki banovine bi bili približno ti: Dosednaji izdatki oblastnih samouprav 128,885.498 Din; dosedanji izdatki centralne vlade 138,500.000 Din; osebni izdatki za upravo banovin« 15,000.000 Din; Izd tki banovinske skupščine 1.000.000 Din. Skupaj 283,385.496 Din. Ako so izdatki za posamezen resor prenizko ocenjeni, so izdatki za upravo banovine sigurno previsoki, ker se bo velik del izdatkov banovine pokrival iz kredita za Osrednji urad, navedenega pod izdatki dosedanjih oblastnih samouprav. (Konec prihodnjič.) Italija za $esne*še stike s Grško in Tarči o Rim, 27. nov. AA. Včeraj je Mussolini sprejel bivšega italijanskega ministra financ grofa Volpija, ki se je vrnil s potovanja po Turčiji in Grčiji. Grol Volpi je odpotoval v Angoro na poziv turške vlade, ki ga je povabila, da se z njim posvetuje in da izve njegovo strokovnjaško mnenje o raznih finančnih vprašanjih. Musso-liniju je poročal o možnosti še tesnejših gospodarskih in trgovinskih stikov med Italijo in Turčijo. Po prometu in po trgovinskih zastavah na ladjah zavzema v trgovini s Turčijo Italija prvo mesto. Enake posvete je imel grof Volpi v Atenah. Merodajni činitelji so se uverili o možnosti italijansko-grškega sodelovanja pri gospodarski pevzdigi Grčije, zlasti pa o možnosti hidrcelek-tričnih obratov. Italijanski listi poročajo, da je Mussolini izrazil svoje zadovoljstvo s poročilom grofa Volpija. Španska plačala stabilizacijsko posojilo Madrid, 27. nov. (Tel. Slov. ) Ministrski Glockelschule« na Dunaju. Načelno vztrajajo tudi pri tem, da nc dopuste spremembe v položaju Dunaja kol dežele. Češkoslovaška vlada še ni sestavljena Praga, 27. nov. (Tel. Slov.«) Pogajanja za sestavo meščanskega socialističnega kabineta jiod vodstvom Udržala so do danes napredovala tako, da bi se imela popoldne že objavili ministrska lisia. Socialisti pa so bili zelo presenečeni, ker bi imeli dobiti samo najnepomembnejša ministrstva. Udržal je rezerviral za socialiste sest ministrstev, za meščansko stranke pa devet. Socialisti so zahtevali vsaj razmerje šesl proti osem. Posebno ogorčeni so bili socialisti zalo, ker bi imeli dobili meščanske stranke najvažnejše politične in gospodarske resore, socialisti pa le manj važne. Voditelji socialistov so tudi odkrito izjavili svoje ogorčenje in odrekli svoj pristanek za lako ministrsko lislo. Češka ljudska stranka se je v načelu izrekla za vstop v vlado, odklonila pa je dodeljene resore kot nepomembne. Obljubilo se ji je nato delovno ministrstvo, ki ga je vodil do sedaj nemški agrarec Spinna, za kar bi nemški agrarci dobili zdravstveno ministrstvo. Navzlic temu se je zdelo, da je Udržalova koncepcija popolnoma propadla in govorilo se je že o tem, da se izločijo agrarci, proti '-aterini bi se združili socialisti in češka ljudska stranka v črno-rdečo koalicijo, šramek pa smalra sedaj tako koalicijo za nemogočo, nakar so se vršila z Udr-žalom pogajanja za revizijo ministrske liste. Ta pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Še vedno je torej v ospredju pogajanj sestava meščanskega socialističnega kabinela. Spor gre še vedno za to, da se predrugači število dodeljenih resorov, s katerim niso zadovoljni niti socialisti niti češka ljudska stranka. Češki socialni demokrati bi po današnjih načrtih Udržala s svojimi 43 mandati imeli dobiti samo dve ministrstvi, za pravosodje in socialno skrbstvo, dočim bi imeli dobiti narodni socialisti zunanje in poštno ministrstvo. Pred pomorsko razorožliveno konSereneo Japonska odločno proti odpravi podmornic Pariz, 27. nov. (Tel. ' Slov..:) Včerajšnja ministrska konferenca o vprašanju razorožitve na morju se je vršila po izjavah Journala« samo v to svrho, da se odstranijo gotove razlike v mnenjih o paklu samem. Posvetovanji! se bodo prihodnje dni nadaljevala. Matin piše, da bo francoska vlada odločno odklonila na londonski konferenci kakor nekoč v Washing-tonu, vsako klasifikacijo različnih ladijskih kategorij s koeficienti. Petit Parisien« poroča, da se bodo prihodnje ti ni nadaljevala posebna pogajanja z Italijo. Veliko upanja stav-ljajo v Parizu na prihod japonskega delegata, lci je že sedaj odpotoval v Pariz na preliminaren razgovor z Briandom o vprašanju odprave podmornic. London, 27. nov. (Tel. :>Slov.;) Japonski cesar je včeraj odobril instrukcije japonskega delegata za mornariško konfcrenco. Japonska zahteva 70 odstot. delež za desettonske križar-ke z 8 ' Ineh" kanoiii in s tem, da ostanejo njene podmornice. Japonska jc proti temu, da se podmornico odpravijo. Zahtevala bo tudi 70 odstot. delež pri lahkih križarkah in ru-šilcih, ki pa se lahko zniža, Če se doseže prej omenjeni delež glede desettonskili lcrižark in razen lega pariteta pri podmornicah. Za velike bojne ladje se je touaža reducirala na 25.000 ton in oborožitev na 14 topov. Kot življenjska starost za ladje se predlaga: za velike bojne ladje 25 let, /.a laižarke 20, rušile^ 16 in podmornice 13 let. Francija proti pariteti z Italijo Pariz, 27. nov. (AA.) Pogajanja med Francijo in Italijo o razorožitvi so bila prekinjena. Francija je odbila zahtevo Italije po pariteti. Sialm vnovič zmaga! nad desničarji Bwharin-R'lttova skupina hapituirala Berlin, 27. nov. (Tel. :,Slov.c) Nova zmaga Stalina nad desničarsko opozicijo, ki se kaže v tem, da se je podvrgla Buharin-Rikova skupina, bo povzročila po vestek »B. Z. am Mittagc že dolgo pričakovane spremembe na | najvišjih vladnih mestih. Rikov bo odložil j predsedstvo v svetu ljudskih komisarjev. To najvišje mesto se bo spojilo z vodilno skupi-no v komunistični stranki, to je s Stalinovim krogom. Stalin pa najbrže tega mesta nc bo prevzel sam, ker se je do sedaj izogibal, vršiti reprezentativne posle, ki so za šefa vlade neizogibni ter bo najbrž prevzei predsedni-štvo Molotov, prvi pomočnik Stalina v tajništvu stranke. Imenuje se tudi Andrejev, pred- sednik narodnostnega sveta, kot poglavar sovjetske unije, ki pa do sedaj skoro nikdar ni nastopal politično. Rikova bodo postavili najbrž na kako zunanjepolitično mesto. Morda postane Cičerinov naslednik v ljudskem ko-misarijatu. Ce pa pripade to mesto Litvinovu, bo Rikov prevzel kako drugo primerno mesto v zunanjem uradu. Po razgovorih z berlinskim poslanikom Krestinskim se sklepa tudi na to, da bo morda Krestinski poklican v moskovsko centralo, dočim bo mesto v Berlinu zasedel kdo drugi. Računa se tudi s tem, da se bodo na celi vrsti važnih položajev odstranili pristaši Bu-harinove desničarske skupine. Posledice kitajskega mpeta Ali bodo mogle sianatarne države Kellogovega pakta pris titi sovjete, da spoštujejo svoj podpis na tem paktu Kellogovega pakta še dalo čas, poseči v konflikt s posredovanjem, preden bi bilo Društvo narodov prisiljeno, pozvati Rusijo, da se podvrže pogojem pakta Društva narodov, 3. ali enostavno vložiti tožbo pri Društvu uarodov zaradi ruskega postopanja in prepustiti Svetu Društva narodov, da ukrene potrebno. Direktni apel na Društvo narodov bi povzročil prvikrat popolno izvedbo čl. 17. pakta, pripravil bi pa Društvo narodov v zadrego, ker skoro ni verjetno, da bi se moskovska vlada uklonila zahtevi Sveta Društva narodov, podvreči se za odpravo konflikta pogojem pakta Društva narodov. Ker pa sla Kitajska in Sov elska Rusija obenem ludi signatarni državi Kellogovega pakta, bo spričo izjave washingtonske vlade, da hoče doseči spoštovanje Kellogovega pakta, prvikrat nastalo ludi vprašanje, kako bo to svojo voljo ludi uveljavila. Vu je izjavil, da se Kitajska že dva meseca prizadeva, poravnati spor mirnim potom. Kellogov pakt in pakt Društva narodov sta zato tu, da končata tako resen konflikt brez vojne. Japonska še čaba Tckio, 27. nov. AA. Državni pod tajnik Zc-diiijenih držav Stimson ie pozval japonskega veleposlanika v \Vashingtonu na razgovor o po- ložailt v Mnml-Jm-ijj [on.Micl-; ,.nt«n™!n«!i- ■J --------i.j.. J 11.. i, i V viwfj\.«7ictiill\ jv izjavil, (la Japonska zaenkrat nc .^morava v Mandžuriji ničesar ukreniti. ofenziva se ustavila London, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Iz Nan-kinga se potrjuje, da jc kitajska vlada apelirala na Društvo narodov in na podpisnike Kellogovega pakta, da bi storili primerne korake, da se ustavi ruska invazija na kitajsko ozemlje. Kitajska vlada izjavlja v apelu, da je Sovjetska unija vdrla na kitajsko ozemlje brez vojne napovedi, da je zasedla kitajska mesta in pomorila neštete kitajske državljane. V Evropi so kitajski diplomati že storili korake, da sondirajo pri raznih vladah, kako bodo sprejele njen korak. Rusko prodiranje v Manžuriji se je ustavilo pri Taganu, na postaji vzhodne sibirske železnice, 40 milj od meje. Ženeva, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Stalni kitajski delegat pri Društvu narodov Vu je imel danes dolg razgovor z glavnim tajnikom Dru-šlva narodov Drummoudom, dasi niso dospele še nobene definitivne instrukcije za napovedani korak pri Društvu narodov in pri signa-tarnili državah Kellogovega pakla. Kakor do-znava Vaš dopisnik, se namerava sledeče: 1. ali takojšnje sklicanje Sveta Društva narodov na podlagi čl. 11 pakta, kar bi imelo za posledico takojšnjo uporabo čl. 17., 2. ali staviti predlog, da se postavi rusko-kitajski konflikt na dnevni red januarskega zasedanja Sveta Društva narodov, kar bi sumatamim državam Kabinetna kriza v Belgiji Ministrski predsednik J a s p a r je podal demisijo svojega kabineta radi flamskega jezikovnega vprašanja. Kako znano, pripada južni del belgijskega prebivalstva romanskim Valoncem, ki govore francosko, severni del pa tvorijo Flamci, ki so Germani in govore isti jezik kakor sosednja Holandska. Eni kot drugi so po veri katoličani in bila je predvsem verska misel, ki je 1. 1830 ta dva različna naroda strnila skupaj v eno državno telo — kraljestvo Belgijo, ki bo prihodnje leto praznovalo svojo stoletnico. Ker so imeli .Valonci za sabo vso Francijo z njeno visoko kulturo, istim jezikom in isto vero, so seveda hitro dobili kulturno in jezikovno premoč nad Flamci, kj v sosedni, povečini protesta litovski Holandski niso imeli kaj iskati. Na zunaj je polagoma Belgija dobivala vtis popolnoma francoske dežele. Na univerzah,, v šolah, pri vojakih, povsod se je govorilo francosko. Zadnji dve desetletji pa se je pričela med Flamci vzbujati zelo hitro narodna zavest. Mnogo so k temu pripomogli tudi kulturno politični boji. V valonskem (francoskem) delu prevladuje delavstvo in ima socialna demokracija najjačjo oj)oro. Flamski del je pa povečini naseljen od kmečkega prebivalstva in tam je krščanski element v '/B večini. Zahteve Flamcev po jezikovni enakopravnosti so postajale vedno bolj glasne in belgijski državniki niso bili tako kratkovidni, da bi jih preslišali. Tako so Flamci polagoma izvojevali Flamščino /a ljudske šole, armada ,je postala dvojezična in sedaj zahtevajo, da sc poflami izmed 4 univerz, ki jih ima Belgija, zaenkrat vsaj ona v Gandu. Vse politične slranke so bile pripravljene na koncesije, ene več, druge manj. Najbolj širokogrudne so se pokazali krščanski demokrati, ki koncedirajo Flamcem popolnoma univerzo v Gandu, dalje srednje in ljudske šole, ki so na Flamskem ozemlju. Tem pa so se uprli liberalci, ki so skupno s krščanskimi demokrati na vladi in tako je vlada padla, ker se niso mogli sporazumeti. Flamci sami si v svojih zahtevah niso docela edini. En del, ki pa je majhen, je frankofil in je za to, da ostane vse, kakor je. Skrajno desno krilo pa zahteva naravnost priključitev Flamcev, ld šlejejo 4 milijone, k Nizozemski. Velika večina pa je za obširno kulturno iu politično avtonomijo v mejah sedanjega kraljestva. To bi bila brez dvoma ludi najsrečnejša rešitev, ker Belgija laka kakor je, tvori zelo zaokroženo gospodarsko celoio. kjer se industrijski jug in agrarni severr idealno spopolnjujeta. Gospodarsko bi pa povečini poljedelska Flandrija od pravtako agrarne Ho-landske nič ne pridobila, pač pa veliko izgubila. Zato bo pri reševanju flamskega vprašanja prevladala srednja linija, ki bo dala flamskemu narodu avtonomijo, rešitev, ki tudi med Valonci uživa vedno več simpatij. Naj se sestavi kakršnikoli novi kabinet, njegova prva naloga bo, da reši flamsko vprašanje, kar bo predpogoj mirnega medsebojnega sožitja obeh narodov. Desničarji de!a!o šc naprej težave Pariz, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu. Za clancs je bila napovedana samo dopoldanska in nočna seja, popoldne pa je bilo prosto za posvetovanje velikih odborov poslanske zbornice. Pri razpravi o proračunu za z it-nanje stvari se bodo ponevno pokazale diference z Marinom in Franklinom Bouillonom. Marinc-va skupina je, včeraj soglasno izjavila, da ie otvoritev saarskih pogajanj vsekakor nevarno početje. Briand bo moral torej pri razpravi o zunanjem proračunu bojevati novo bitko pro t patriotom. Zaupnica Tardieu^evi vladi Pariz, 27. nov. (AA.) Na nocojšnji seji je francoski parlament nadaljeval razpravo o žitnem vprašanju in odbil s 325 proti 263 glasovom predlog radikalnih socijalistov, ki so zahtevali posebne bone za izvoz in uvoz žita, ki naj bi se izročali izključno poljedelskim zadrugam. Pri tej priliki je vlada stavila vprašanje zaupnice. mačemki - svetniki Rim, 27. nov. (Tel. »Slov.c) Ritualna kon-gregacija je sklenila pod predsedstvom papeža, dne 15. oziroma 22. dc-cembra 1929 proglasiti za svetnike angleške mučenike, ki so žrtvovali svoje življenje za vero pod vladami Henrika VIII., Elizabete, Jakoba I. in Karla II. Drobne vesti Bukarešt, 27. nov. (Tel. »Slov.«) Listi objavljajo tri naredbe finančnega ministrstva, po katerih se ima likvidirati premoženje bivših sovražnih avstrijskih, madjarskih in bolgarskih državljanov v Romuniji. Prvi dve na-redbi sankcionirata dosedanje slan,je, dočim je naredba glede premoženja bolgarskih državljanov nova. Iz tega se sklopa, da so bol-garsko-romunska pogajanja zastala. Rim, 27. nov. (Tel. . Slov. ) Šef generalnega ;vlaba fašistične milice se nahaja na inšpekcijskem potovanju po severovzhodnih obmejnih provincah. Rim. 27. nov. (Tel. : Slov.c) :>Tribune objavlja obširen dopis dunajskega dopisnika o glasovih avstrijskih in madjarskih listov, ki zahtevajo gospodarski sporazum, to je nekak gospodarsko zvezo med Avstrijo in Madjarsko. Tribuna pripominja k temu, da ta tendenca niti ni brezsmiselna niti izmišljena. Rod — od hudiča obseden Strahote bele kuge To je morilka, ki uničuje moderne narode. Imeti samo enega otroka ali največ dva. najraje in največkrat pa nobenega — tako posega svet v zakone narave v imenu blagostanja. Ne brez kazni — narodi izumirajo. Bela kuga se zajeda že tudi med nami Slovenci in sega globlje, nego bi hoteli pirznati. Treba se le ozreti po mladih zakonih Huje pa je še med Hrvati in Srbi. Bogata in plodna Slavonija in Srem sta v tem že davno podlegla madžarskemu zgledu. Kakšne so do danes posledice, poroča po »Novostih« ponovno »Hrvatska Straža«: »Slavonija še vedno izumira. Umira sredi svojega blagostanja in bogastva. A da bi vsaj izumirala! Toda dejansko jo ubijajo, zločinsko, podlo, ostudno. Ubijajo njen naraščaj, njene otroke, še predno so se rodili. Pojdite po slavonski Posnvini, tam od Velike Kopanice do Gunje. Tu so velike, bogate, izključno hravtske vasi. Med njimi imajo Babina greda, Županja in Otok po 1000 hiš, Ivankovo 900, Gradi-šte 800, Cerna in Velika Kopanica 000 itd. To so bogate vasi z močnimi posestvi, kamor še ni dospel tujec, kjer še gospoduje hrvatski kmet. Te lepe in velike hiše, ki so polne in prepolne zemeljskih dobrin, o katerih se mnogim revnim hrvatskim krajem niti ne sanja, so mrtvašnice hrvat-stva; iz teh hiš nosijo drugega za drugim na mrtvaških nosilnicah hrvatske gospodarje, stare lastnike in obdelovalce te zemlje. Ni tako daleč čas, ko poneso poslednjega in v te lepo domove se bodo naselili drugi, pametnejši, uvidevnejši, človeč-nejši, poštenejši ljudje; po dvoriščih Se bo razlegal vesel otroški vrisk, toda ti otroci ne bodo hrvatski. Po teh velikih vaseh je polovica hiš, v ka- Listje pada... Zagorje, 26. novembra. Listje pada — skoro je že odpadlo in le še gole veje štrle v zrak. Tiho, neslišno se je to zgodilo — po vsakem dežju manj listja manj zelenja. In kakor bi hoteli posnemati jesensko listje, ki pada, so začeli padati pri nas ljudje. »Iščem krizantem, velikih, belih — za Zefko.« »Katero?« »To tu doli, ki je včasih, pred desetletji v farovžu služila in v hiši dedičev svojega gospodarja živi — oziroma je živela.« »Je živela?« »Seveda — pred pol ure jo je zadela kap.« »Kri-Eanteme za Zefko — tam jih morda dobite.« »Hvala!« — Smrt je postala modema. K Marnovim v Dolenji vasi je prišla stara vdova. »Sedite, malo kave vam dam.« — »Prosim, prav lepo prosim .. .< sede na stol in brez slovesa odide. Padla je Marija Medved s stola od kapi zadeta na tla — mrtva. Pri Zefki je še ob mrtvaškem odru čula, sedaj pa po par dneh odhiti za njo. »Bo pa jutri popoldne pogreb « »Kaj je že zopet?« »Stara Hacetka je sinoči prišla vsa bolna. Mislili smo, da bi jo danes prevideli, pa je ušla. Kap pa je bilo po njej.« »Kaj, tista, ki se je z njo bavila občinska seja v torek 19. nov. zvečer. Tista, ki je Vincencijeva konferenca v četrtek 21. nov. rešetala njeno revščino?« »Da, tista — pa sedaj jo je Bog preskrbel s čim boljšim za vedno.« »Voglarit pojdemo,« so rekle Zefka in Minčka in še ena njune sorte. V Potoški vasi je »ohcet«. Pri Gorišku so dobili v nedeljo mladega gospodarja. Stari mož se je umaknil, domača hčerka se je poročila na hišo — prišel je zet. Samo en dan je bil oče za »starega«, pa so zavreščali otroci po šoli: »Goriškov stric so umrli. Danes ponoči ob pol dveh jih je zadela kap.« — Kar naravnost s hčerkinega ženitovanja jo je odrinil na oni svet mož, ki je bil vsled svoje šegavosti in prijaznosti splošno priljubljen po Zagorju. Tako torej, smrti Dobro si začela! Pa kar na hitro! Tudi naša izolirnica je pred dnevi prišla na vrsto in morala oddati prvega mrliča. Triletni Oražmov fantek iz kolonije je ušel s tega sveta. Zapodila ga je Skrlatinka. Njegov bratec, ki v III. razred topliške šole hodi in sestrica iz II. razreda sta se ji postavila in nista hotela iti. Za enkrat še ne, dasi je oba tudi hudo držalo. Tako pada listje, tako gredo ljudje. Ta mesec smo jih v Zagorju že 13 pokopali: 6 otrok in 7 odraslih. Štirje tekom osmih dni za kapjo, brez slovesa. Tam onstran mora biti res že mogočen kader Zemljanov. Da bi le v miru počivali! terih že leta ni otrok, ni naraščaja. In še leta ga ne bo. »Najmlajši« v hiši so že prekoračili 40. leto. V šolo se vpisuje leto zn letom manj dece. Vasi polagoma, a trajno izumirajo. Število smrti presega število rojstev. Še pred 30 leti je imelo Gra-dište 3500 duš, danes bi jih moralo imeti vsaj 5000, ima jih pa samo 2500. Čez nadaljnih 30 tet jih bo imelo samo še 1000, in to samih starcev. Podobno je drugod. To pustošenje, to ubijanje traja že 50 let in se čimdalje bolj razmahuje. Ženske je obsedel hudič, zblaznele so, povampirile so se, obsedene so. Po veliki večini. Smrt je vrgla koso v travo, ne potrebuje je več. Njen posel opravljajo ženske. Slavonija umira. Umira grdo, sramotno, zločinsko, ubija se sama.« Temu dodaja »Hrv. Straža« dopis iz Podra-vine, ki poroča: »V moji župniji stoji sedaj stvar tako, da je število rojstev enako številu smrti. A zdi se, da se bo v bližnji bodočnosti položaj |e poslabšal. Saj izroča mladi mož svoji ženi takoj po poroki knjigo, ki jo poučuje, kalro se more obvarovati materinstva.« Dopisnik nujno poziva katoliško duhovščino in laike ter posebej Družbo sv. Jeronima, naj razširjajo med ljudstvo spise, ki pobijajo belo kugo. Kolikega pomena je za zdrave, nravne razmere med ljudstvom živa vera, priča v velikem delu katoliška Hercegovina. V mostarski škofiji se je v zadnjih petih letih rodilo 31.473 otrok, umrlo pa je 14.693 oseb Tako je uhožna Hercegovina, ki nnio-gokje niti vode nima za svoje otroke, a kaj še kruha, v teh letih podvojila število svojega prebivalstva — kljub stalnemu izseljevanju Hercegovski kmetje in njihove žene pač še verujejo v Boga in spoštujejo njegove zakone. Ne izgubite poguma ako Vas mučijo težke bolečine v želodcu in la-kotnicah, ako trpite radi trde stolice, vrtoglavosti, vznemirjenja, slabega spanja, ako čutite po jedi tiščanje in napenjanje v želodcul Vzemite tedaj preizkuSeno zdravilno specialiteto Figol. Prepričajte se tudi Vi, da poznano zdravilo Figol urejuje prebavo in Vam vrne zdravje. Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi vred pošilja po povzetju lekarna Dr. S e m e 1 i č , Dubrovnik 2/44. Originalni zabojček s 3 steklenicami stane s poštnino in zavojnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, a 1 steklenica 40 Din. Vsak dan prihajajo mnoge zahvale o odličnem delovanju Figola. Javna zalivala. P. n. Lekarna Dr, Semelič, Dubrovnik 2/44. Naročila sem pri Vas 4 steklenice Figola, ki ga je uporabila moja hčerka. Otrok je trpel 6 let od strašnih bolečin, tako da ga je kar zvijalo. Tc bolečine so sedaj prenehale, hčerka je dobila dober apetit in se je zredila za 8 kg. Za vedno sva Vam jaz in moja hčerk? hvaležni. Pozdravljamo Vas Janka Jovanovičeva, Beofirad (Prote Mateje 69), 6. III. 1928. Obsodba radi uboja • Pred novomeško poroto. Novo mesto, 27. novembru. Pred novomeško poroto sta danes stala Jože Seiko iz Čužnje vasi in Rcgina Franc od istotam. Prvi je posestnik, drugi pa posestnikov sin. Obtožena sta, da sta v noči od 27. na 28. avgust 1929 na poti med Jerengo in Čužnjo vasjo tolkla s koli in suvala z noži Antonu Debevca, ki je na posledicah poškodb umrl. Dejanje se v obtožnici slika sledeče: Dne 27. avgusta je šel posestnik Anton Debevee iz Čužnje vasi od doma v svojo zidanico. V njegovi družbi je bila postrežnica Marija Velše. Pripravila sta v zidanici posode za trgatev, katero je nameraval Debevee v kratkem izvršiti. Okrog 10 ponoči sta se vračala domov. Mahoma je priietel pod Debevčeve noge velik kamen. Debevee sc je ustavil in naročil dekletu, naj gre naprej. Kakih 70 korakov od mesta, kamor je priietel kamen, sta ga mahoma napadla dvo neznana moška, ga tepla s koli in suvala z noži ter ga tako poškodovala, da se je Debevee kakih 30 korakov od tam zgrudil in umrl. Soseda Rozalija Seiko, ki je bila v bližnji zidanici, je slišala samo močno pokanje in vzdihovanje. Nato je vse utihnilo. Zazdelo seji je, kakor da se nekdo plazi okrog hiše. Naslednje jutro je zagledala v bližini svoje hiše mrtvega Debevca, naslonjenega s hrbtom na hrastov hlod. Imel je precejšnjo rano na glavi nad desnim ušesom. Prvotno se ni vedelo, kdo je ubijalec, kajti pokojni Debevee ni imel sovražnikov in je bil splošno zelo priljubljen. Poizvedbe s strani orožništva so končno ugotovile, da je imel pokojni Debevee v Selku hudega sovražnika radi starih stvari. Kritičnega dne sta se oba obtoženca in Leopold Seiko, obtožencev brat, po 20 vračala iz Bajhovca v Čužnjo vas Na poti so se dogovorili, da bodo Debevca pretepli, ako ga bodo dobili. Soobtoženi Reginn je tudi dejal, da je tudi sam Debevcu gorak, ker ga je nekoč'pretepel in grozil vsem vaškim fantom. Ko so prišli do Selkovegu doma, so videli, da prihaja Debevee iz zidanice v družbi svoje po-strežnice. Ko so prišli do pokojnega Debevca, ga je najprej obtoženi Regina podrl na tla, noto sta pa oba tolkla ležečega toliko časa s koli in suvala z noži, dokler ni izdihnil. Oba obtoženca sta nato odšla, se pa kmalu nato vrnila na kraj spopada, kjer Debevca ni več bilo. Našla sta ga nekoliko korakov proč. Tukaj sta gn zopet začela tolči. Zaslišane maloštevilne priče so potrdile vsebino obtožnice in obenem pojasnile življenje obeh obtožencev, nakar je bilo porotnikom stavljenih več vprašanj. Vprašanje o uboju je bilo potrjeno, nakar sta bila obsojena na eno leto težke ječe. — Predsednik je bil sodnik okrajnega sodišča Luznar, votnnta sta bila sodnika okrožnega sodišča Kozina in Kočevar. Državno tožiteljstvo jo zastopal prvi državni tožilec Barle. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr Turna. Žaloigra v vinskih goricah Žena prebilo možti lobanjo ^ Sv. Lenart, 27. novembru. V čestiih razprtijah in nesoglasjih sta ži-vela pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah zakonca Ignacij in Liza Zorčič. Včeraj je prišel Zorčič domov mulo vinjen; nato se je moralo dogoditi nekaj strašnega, zakaj naslednjega dne so bili sosedje priča pretresljivemu prizoru ---sredi sobe je sedel na stolu s prebito lobanjo Ignacij Zorčič. Možgani so pri udarcu pljusknili skozi razbito lobanjo ter obviseli po obrazu; \ predpasnik je bila zdrknila kost od lobanje. — Orožniki so ženo takoj aretirali; Liza Zorčič priznava, da je bila udarila moža z nekim kolom. toda v silobranu. Podrobnosti groznega zločina pa bo dognala sodna preiskava. To jc v šentlenarškem sodnem okraju že peti nasilni slučnj smrti v času od 13. oktobru na dr- :'f> novembra 19?9. Triletni otrok zgorel Maribor, 27. novembra. Štefan Kovačič, triletni sin poljskega delavca iz Brezove pri Framu, se je včeraj v trenutku, ko ni bilo nikogar v kuhinji, preveč približal štedilniku. Hipoma se je siromačku vnela obleku; nn krik ubogega otroka je prihitela v kuhinjo mati in sosedje, ki so ognjene zublje, ki so liznli trupelce triletnega Štefana, pogasili. Vendar pa so bile zndobljene opekline tako težke narave, du jO revček podlegel poškodbam. Grozna usoda triletnega dečka je vzbudila so-čuvstvovanje v vsej okolici. Višek praznoverja Ciganko izvabila iz proznoveme ženske 11 tisoč dinarjev in oženila s tem min. — 300 ciganskih svatov. Neverjeten slučaj praznoverja jo bil le dni odkrit v Zagrebu. Gre za neki zakonski par, ki jc postal žrtev prebrisane ciganke. Mož je bil svoječasno nameščen pri železnici, je pn sediij že upokojen. Meseca juliju je mož ugotovil, da mu je izginilo na neznan način 300 Din. Sredi mesecu septembra mu je izginilo 2000 Din. Ta mesec pa mu je izginilo kar 5000 Din. Mož je vprašal ženo, če ona kaj ve, kaj je z denarjem. Ta pa je trdila, du ne ve. Ko mu je zopet izginilo 2200 Din, sc je mož razjezil. »Moraš vedeti, kam je izginil denar. Vedno si doma in to ni prvič, da je izginil denar!« Žena se jc pričela jokati, kar je možev sum le še bolj potrdilo. Pričela je pripovedovati. da prihaja v hišo nekak duh, ki jo vedno straši, kadar njega ni donin. Na moževo siljenje je žena povedala: »Prišel je mul hudiček in mi grozil, du me raztrže, če mu ne dam denarju. Zbala sem se ter vragu izročila 2200 Din.« Nekaj dni nato je žena pobegnila k svojemu očetu v vas Vrbovee. Mož je šel za njo in šele na vasi sc je pojasnilo, kam je izginil denar. Skupnemu prigovarjanju očeta in moža se je neumna ženska udala ter povedala, da je ves ta denar dala neki ciganki ECa-ti Maurovič. Bala se je. da je ne bi mož zapustil, ciganka pa ji je obljubilo, da bo možu tako »zacoprala«, do je ne bo nikoli zapustil. Mož se je nato vrnil z ženo v Zagreb ter policiji ovadil ciganko. Policija je najprej zaslišala žensko, nato pa aretirala ciganko Kato Maurovič, ki je od žene izvabila okrog 11.000 dinarjev. Kakor je policija ugotovila, se je vsa reč zgodila lako: Mož je bil vdovec ter se jc poročil v drugo. Šc iz prvega zakona je imel hčerko, ki je stanovala pri očetu. Še v mesecu septembru lanskega leta je prišla k ženi ciganka Kata Maurovič ter ji dejala, da bi se njen mož rad ločil in sicer zato, ker gn hčerka nagovarja v to. Žena se je ustrašila, ciganka pa jo je pričela tolažiti in se ji končno ponudila, da ji moža »zacopra« tnko, da je nikoli ne bo zapustil. »Hčerku mi je ponudila 5000 Din,« se jo lagala ciganka, >du zacopram njenega očeta, da bi te zapustil. Nisem hotela tega storiti, ker te imam rajši, kakor hčerko. Če mi daš ti denarju, ti bom zacoprala moža.« Žena ji je tako dajala večkrat denar, ciganka pa je prinašala neko tekočino, s katero sc je morala žena umivati. Dalje ji je prinesla nekako korenje, ki si ga je žena dajala pod vzgluvje. Za to ji je žena izdala 11.000 Din denarju. Stara in grda ciganka Kata Maurovič je pričela pri zaslišavanju trditi, da jo je žena prosila, naj zastrupi njeno pastorko. Za to ji je dala 2200 Din. Ciganka pu ni hotela hčerke zastrupiti, pač pa jo je baje »zacoprala«, da bi ] bila dobra. »Kakšna pu je bila tekočina v oni steklenici, ki si jo dala ženi?« so vprašali ciganko na policiji. »Ni bilo nič! Samo malo pepela sem vrgla v navadno vodo in ji to dala,« je odgovorila ciganka. Nato je policija zaslišala zopet ženo, ta pa je odločno zanikala, da bi hotela zastrupiti svojo pastorko. Ker se njen mož ni hotel pridružiti kazenskemu postopanju, je bila izpuščena na prosto. Ciganka Kata, že večkrat kaznovana radi tatvine, je bila izročena sodišču radi goljufije. Od denarja, ki ga je izvabila iz neumne ženske, se ni moglo prav nič rešiti, ker je ciganko že vse zapravila, Z zadnjim zneskom, ki ga je izvabila, je oženila svojega sina in mu priredila veliko svatbo. Na tej svatbi sc je gostilo okrog 300 ciganov — za denar praznover-ne ženske. Ropi in tatvine Mokronog, 26. novembra. Ponedeljek, 25. I. m. zjutraj je odšel rudar Košir iz lirune vasi pri Mokronogu na delo v Krmel. Doma je ostala v bajtici žena in otroci. O pol šestih zjutraj sta stopila v sobo dva dedca, z črno namazanimi obrazi, v rokah pa je eden držal samokres in svetil z električno lučjo Otroci so morali v posteljo pa potegniti odejo čez glave, ženi sta pa rekla: »Ne tipi j! Če boš, te ustrelim!« Nato sta prebrskala vso sobo, vzela 2000 Din in vso obleko ter posteljnino. »Če boš za nanif upila, boš mrtva.« Pa sta odšla s plenom. Eden je bil velike, drugi srednje postave. V nedeljo, 24. I. m. bi bila mlada Komar-jevu žena pri Sv. Roku skoro omedlela, ko je našla zjutraj gostilniško klet odprto. Tatje so jo prišli obiskat in ukradli do pet veder vina — veliko so gn izlili —, nekaj klobas, salam, sira, kruha in pa slivovke. Sila potrto jo naše ljudstvo! Po šentpcler-skili hribih se klatijo tatje in roparji. Močno oja-čen je orožnlški oddelek v Št Rupertu, da polovi te tiče iu napravi red O vlomih v hrame in zidanice slišiš povsod govoriti, - Glavobol pogosto muči žene in prikrajša jim marsikatero veselo uro. Tu pomagajo ASPIRIN- TABLETE priznane blažilke bolečin. Nosite jih vedno seboj! Zahtevajte samo originalni zavoj z modro- J 4JP//t/A/ belo-rdečo —® banderolo. Skrivnostno pismo begunca Murska Sobota, 25. novembra. Svoj čas smo na tem mestu poročali, da jc iz tukajšnje bolnišnice na preccj skrivnosten način izginil bolnik Karel Horvat iz Bratoncc, ki bi moral biti odprcmljen radi znakov slaboumnosti v umobolnico na Studencu. Za beguncem se jc takoj začelo obsežno zasledovanje, ki pa je ostalo brezuspešno, ker je imenovani izginil, kakor da bi ga požrla zemlja. Nekaj časa jc bilo vse mirno, tako da je javnost že skoraj pozabila na slučaj. Nenadoma pa sc je nekaj zgodilo, kar je spet vzbudilo občo pozornost. Iz Zagrebu je prišlo pismo, ki je datirano v Buxu. Pisal ga je imenovani begunec. V pismu je sporočil, da je nu potu v Ameriko. Pismo je zelo zagonetno, in sicer zlasti zato, ker jc pisano v Buxu (Švica), oddano pa je bilo v Zagrebu. Na podlagi pisma so se zopet začela zasledovanja, ki bodo gotovo tudi uspešna, ako Horvat morda ni že nu morju. Kafišno bo zima 7 Učeni vremenoslovci so se skoruj vsi izrekli tako, du bo letošnja ziinu zopet izredno ostra. Kmetje, lovci in ribiči so pa nasprotnege mnenja. Takole pravijo: Drevje jc letos ohranilo izredno dolgo sveže listje, divje race in gosi je bilo videti še v času, ko prejšnja lota niti sledi ni bilo več za njimi; žabe so pa še sedaj živahne in skačejo po vodi, a kač je videti šc toliko, kakor komaj v zgodnji jeseni. Iz vsega tega sledi, da naravo šo ni pripravljeno nn zimski počitek in da imamo do pravega mrazu še daleč. Fordova tovarna v Črni gori Kakor poročajo iz Podgorice, je barski nadškot poslal svojim prijateljem pismo iz Amerike, v katerem sporoča, da bo velika Fordova tovarna avtomobilov tri leta zaporedoma sprejela v službo po 12 Črnogorcev, ki se bodo na Fordove stroške učili v tovarni vseh del, ki so potrebna za vodstvo tako velike tovarne. Dalje je nadškof obvestil svoje prijatelje, da je v pogajanjih s Fordovimi direktorji radi osnovanja velike tovarne avtomobilov v Črni gori in sicer najbrže v Baru. Spomladi pridejo v Črno goro inženerji te tovarne, da proučijo teren in napravijo načrte. Tudi naitauisl kadilci bodo imeli bele, zdrave zobf in stalno sveža usta, ako vporabtjajo vsak (lan Odls pasto. Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin. Vam zvečer odstrani Odis pasta. ROKAVICE Jelenova koža Nappa podložene Lavable - Juhten Glace - - Trico velika izbira Srečko Vršič nasl. V. Lesjak Šeienburgova ul. 3 - m, Koledar Četrtek, 28. novembra.- Gregorij III., papež. Osebne cesfi — Poroka. Dne 23. novembra se je poročil v Radovljici g. Avgust M r z 1 i k a r z gdč Fani Trelc, hčerko ugledne rodbine v Radovljici. — Imenovanje pri upravi dravske bano-vane. Za organizatorja finančnega oddelka dravske banovine je imenovan višji inšpektor finančne direkcije v Ljubljani g. Štefan Sušeč. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za upravitelja uiaterijala garnizijskega in-tendantskega skladišča v Zemunu admiu kap. II. razr. ekonomske stroke Evgen Doleuc; za vršilca dolžnosti knjigovodje skladišča topniško-tehničnega zavoda admin podporočnik topniško-tehmčne stroke Ivan Klancer; na službo v poveljs.vo otočan-skega vojnega okrožja peh. kap I. razr. Ferdo Tratnik, ua službo v dunajsko konjsko bolnico vet. poročnik dr. Dane Novak; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. bat. 4. divizijona moravske topniške brigade topn poročnik Josip Simon in za vršilca dolžnosti poveljnika 1. bat. 3 divizijona moravske topniške brigade topu. poročnik Slavko Grum. Novi grobovi -f- Umrla je v Ljubljani v 73 letu starosti gospa Elizabeta K o 11 a r. Pogreb se vrši danes ob 3 pop. od Dunajske ceste št. 9 na evang. pokopališče. — V Ljubljani je umrl 27. t. m. g. Franc Ple-ško, žel. uradnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne s Poljanskega nasipa 3. + V 51. Vidu nad Ljubljano je umrl 27 t. m. poses.nik Janez Slapničar. Pokopan bo v petek ob 8 zjutraj ua šentviškem pokopališču + Umri je na Zg Brniku vsled možganske kapi Janez K m e t i č v 65. letu starosti. Pokojni je bil 40 let cerkvenik ondotne podružnične cerkve. Bil je zares priden in srbeli za lepoto hiše božje. -f- V Novem mestu je umri včeraj trgovec in posestnik g. Josip Košir + Pri Brežicah na svoiem gradu ie umrl 25. t. m. oblastui zapriseženi civilni geometer g. Kari L e b i t s c h , star 82 let . N. p. v m.! Mala kronika ir Pogreb pok. dr. Janka Benedika na Bledu M )e vršil ob ogromni udeležbi ne samo Bleicev, temveč cele okolice tako veliko spoštovanje in ljubezen je užival pokojnik. Pogreba se |e udeležil tudi g. ban inž. Sernec z gospo soprogo. Zelo številno je bila zastopana tudi duhovščina, Orli, Orlice in gasilci so se udeležili pogreba v kroju. Pevski zbor pod vodstvom g Rusa je zapel tri žalostinke, poslednji pozdrav pa mu je spregovoril blejski rojak g. župnik Piber. — Naj počiva v miru plemenita duša * Važna anketa o revizri zakona o zavarovanju delavcev. Delavska zbornica v Ljubljani je sklicala anketo o reviziji zakona o zavarovanju delavcev. Anketa bo 30. novembra ob 15 v posvetovalnici D. Z. Povabljeni so zastopniki delavskih organizacij iu strokovnjaki na tem polju, med drugimi tudi generalni direktor SUSORja Milan Glaser, ki se bo vabilu tudi odzval. Veliko zbiro — MIKLAUŽEUIH n BOZCHIH DARIL nuii po zmernin ceuab ea drobno in debelo siaro-,nana slaščičarna j g J)„,y. . OOSPOSVClSHa 2 ter se > riporoča /a obilen obisk Liltovič Joža: Naša rana Beli oblački so se skrivali za zdrtimi grebeni Cičarije; poletno nebo se je razgrinjalo Ln bočilo v brezmejnost. Daljni brat neskončnega božjega vsemira je naslanjal svoja ognjena lica na visoka okna staroslavnih tržaških palač, okrašenih z marmornatimi grbi, železnimi podobami zmag in slave ter gluhimi, bronastimi glavami, ki jih vztrajno prerašča divja trta... Napotil sem se iz Trsta proti Grljanu. Obcestne pivnice so bile prazne in zagrnjene z rdečimi zastori, po katerih so se podili roji vsiljivih muh in drugega morskega mrčesa. Pomoli so bili večinoma zapuščeni, le pod svetilnikom se je dre-njalo nekaj trebušastih bark; drobni laški prodajalci iz Levante so dremali v senci mogočnih jambor, okoli njih so bile nagromadene široke košare, polne sladkih, zlatorumenih južnih .sadežev. Bar-banska Marija se je smehljala na jadrih Cožotov, ki so polivali razsušeni krov in razbeljene grede z mastno vodo. Požrešni galebi so se metali za odpadki in bliskali s prožnimi repi... Istrijani v črnih klobukih so pred vrati zapuščenega carinskega poslopja pretakali gosto olje in polglasno peli: »Bare, lepa Bare... Po temačnih, smrdljivih kotiščih so se potikali in lasali suliljavi fantiči iz predmestja, razmetavali lupine školjk in nagajali dremajočim la-Skim sinjoroni z mački v naročji. Sobice je pripekalo. Težak, grenkobe« vzduh je ležal v ozračju, dišalo je po pripaljenih ribali, polenti, politem vinu in morski travi, po katranu in platnenih plahtah, ki so se belile v solnčnem žaru Morje je ležalo mirno in skromno, brez stra-jotnega veličastva in zmagovite moči. Le okoli zelenkastih, mahovitih čeri so plesali drobni valčki kakor dn se igrajo morski škrati pod negibno vodno gladino ali pa maje povodni mož svo-ili tiv.kr. brado... Sicer pn je bilo morje enolično -k Verski preslopi v Zagrebu lela t928. Lani je prestopilo iz ene vere v drugo 290 oseb. I/, rimskokatoliške vere je prešlo v starokatuliško 182, v pravoslavno 30, v protestantsko 16, izraelit-sko 6, mohamedansko 2 in v brezkonfesioalnost 1 oseba — Iz pravoslavja so prestopile 4 osebe v rimokatollškO vero. 7 v starokatoliško, t v protestantsko, 3 v izraelitsko in I v mohamedansko. — lz starokaloliške vere se je povrnilo v katoliško 13 oseb, v pravoslavjc sta prestopili 2 in v ju-dovstvo 1 oseba. — lz židovske vere je prestopilo v rimsko katoliško vero 11 oseb. v pravoslavje t, v protestantovsko 1, v starokatoliško 1 in v mohamedansko 11 oseb — Iz protestantske vere so prestopile v katoliško 3 osebe, iz grškokatoliške v starokatoliško 1 oseba in iz mohamedanske vere v starokatoliško 1 oseba. ir Kakršno življenje, laka sinrl. Na som-borski progi pri Donjem Stenjevcu se je blizu svojega doma vrgel pod vlak oženjeni tesar Andrija Požar. Telo so je tako čudno ovilo okolu kolesa, da «a je vsega strlo, razmesarilo in mu potrgalo udel slednjič pa trup vrglo pod drugi voz, ki je vsled tega skočil s tira. Kosi mesa in obleke so ležali razmetani 50 metrov daleč po progi. — Pokojni Andrija je imel prvo ženo iz Kapele pri Brežicah, ki se je pa od njega ločila in ostala s svojimi tremi otroci na posestvu, od katerega je sodni ja polovico priznala njej Požar se je nato civilno poročil z drugo ženo. S prvo ženo se je pa pravdal za posestvo in pravdo izgubil. Kakršno življenje, taka smrt! ir Tin Ujevič v Dalmaciji. Kralj belgrajske boheme, sicer pa izvrstni lirik Tin Ujevič se je te dni preselil iz Bel grada v Split. Tin Ujevič je kakor znano Dalmatiuec. Tak dogodek, kakor je preselitev velikega bohema Ujeviča, je povzročil seveda velik halo. Njegov prihod v Dalmacijo pa je tam zelo razveselil prijatelje umetnosti in književnosti, ker Tina že najmanj deset let iii bilo v Dalmacijo. Sedaj je Tin obljubil, da bo več mesecev ostal v Dalmaciji. Iz Bel-grada ga je pregnala bojazen, da bo letos trpel mraz ter se je prišel grel v Dalmacijo. Iz Splita poročajo, da je tam prvi večer že zaspal v gostilni. S seboj ima Tin le brivski aparat, sicer pa poročajo, da je zelo »elegantno« oblečen. ir Sv. Miklavž naj obdari vse matere in vzgojiteljico s knjigo Mati vzgojiteljic a?, ki jo ima v zalogi Uprava :-Vigredk, Ljubljana, Ljudski doni. Knjiga stane saino 16 Din. ir Zemljevid dravsko banovine (popravljen : Slovenske dežele in Istra«), ki upošteva točno najnovejšo uradno določeno mejo, izda Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Velikost 40X34 Cena 6 dinarjev. ir Miklavževa darila, mladinske knjige in slikanice ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Katalog brezplačen! ir Kržič. Angelček Časopis za otroke in voditelje mladine. Letnik vezan po 20 Din, Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino Letnik vezan po 32 Din. Obnovljeni Vrtec. Najlepše povesti razprodanih letnikov, vezan 32 Din, Doumet, Mali lord. romati za mlado in staro Vez. 30 Din, broš. 20 Din. Rape, Dane. povest za mladino. Vezan 24 Din, Levstik, Martin Krpan z Vrha. ilustriral II. Smrekar. Vez. 20 Din. Ribičič, Kokošji rod, 7 po-vestic za otroke. 12 Din, vez. 1.8 Din. ir Dobri Pastir je naslov novemu nabožnemu delu, ki je v kratkem dobimo. Je to knjiga premišljevanj za duhovnike, redovnike in redovnice in tudi za ljudi med svetom. Nje spisovanja se je lotil semeniški špiritual dr. Ciril Potočnik in je zdaj dovrVil prvi zvezek, ki je v tisku. Sledili bodo še trije zvezki, tako 'la bodo napolnjeni s premišljevanji vsi dnevi cerkvenem leta. — To delo toplo pozdravljamo in vso slovensko verno javnost vnaprej nanje opozarjamo Saj podobne knjige v nršem slovsivu dozdnj 5e nismo imeli, le pa se lahko veselimo tembolj, ker nam prihaja od tako poklicane strani. — Prijave za naročila sprejema že zdaj založnica — Prodajalna K. T. D. H. Ničmanova v Ljubljani. Važno delo more vršiti samo oni, ki ima živce v popolnem redu in čegar sposobnost za delo ni zmanjšana 2—3 žličke Ovomaltine jačijo živce in celice mišic. it Gospodinje Vaše perilo pere, posuši mongn alt lika tovarna Jos Rvich ir Opozarjamo cenjenc odjemalce, da je razstava in prodaja vsak dan odprla ter vljudno vabimo tudi one z dežele na brezobvezen ogled P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cela 1 in 16 Lovec, nedeltski je srno ustrelil, pravijo pa, da Io naš Nace je bil. Lice radosti, veselja se žari, kotlu se »Buddlia« čaj vari. Tea impori, Ljubljana, Aškerčeva. —iw—iiiiiiiiihmwihiiii mi mm imihiiiihi-------mi ■imiiiii suho, brez mika, zalito z ognjeno sinjino. Obala se je vlekla kakor mrtva črta, od svetilnika do Barkovelj, od Grljana do Devina. Samo na skalo-vitem nosu se je čarobno bliščal Miramar, bel in čudovit kakor grad zaklete kraljične, ki so ga dvignile vodne vile iz nevidnega morskega dna, položile med borovčeve nasade iu košate oleandre ter dahnile vanj prelestuo milino Onkraj predmestja sem zavil med skladišča s staro, nerabno železnino, kjer vodi z leščem posuta pot ob izprani obali. Jata sestradanih psov se jo klatila lod, stari ribič je krpal presusene mreže. Osamela oljka se je sramežljivo stiskala sredi sipine, umirajoče ribe so se metale v plitvih tolmunih... Še enkrat sem se ozrl proti Trstu; rdeče zidane palače ob morju so sanjarile v popoldanski tišini; ob veliki cesti so se razkazovale razkošne vile tujih bogatašev, za okni so se dolgočasile široke palme. V brežini se je. vila železna kača, nad pečinami so čemele koče slovenskih ribičev in viničarjev, oleandri in bori so se vrstili po vrteli, svetlo modri gaji oljk so obrobljali kakor rahla pasica skromne domačije, za katere vedo le golobi in solnce. Pred menoj se je odprl ozek zatok, zavarovan s skalovitim hrbtiščem pred viharji, ki rujejo jambore in trgajo težke verige. Ob pomolu je ležala visoka, črna ladja z zeleno zvezdo na ponosnem čelu. Kakor pošasleri nestvor se je naslonila na obrežje; močne verige so jo priklenile na suho zemljo, da jo žerjavi napolnijo s premogom. Obrazi delavcev so bili sajasti, kite na rokah pretegnjene in hrbti sključeni. Nad njimi pa so železna dvigala venomer škripala, členki so pokali, lopataste gra-blje so urno rile po premogu. Tuja povelja so se oglašala z visokega krova. Skoraj bi šel brezbrižno dalje po razbeljeni cesti. Tedaj pa me je zavrnil strahoten prizor .. Sredi skal, med morskim osnlom je ležalo telo beraško oblečenega delavca Roki sla se zagrebli v ostri pesek, noge so nepremično obležale. Njc-j sov obraz ie bil pokrit s premottovlm prahom, ki ' se ie spriiel z znojem; vrat pa jc bil mrliško bel Ljubljana Kaj bo danes? Drama: Grob ueznanega vojaka. Opera: Gorenjski slavček. Kino Ljubljanski dvor: Zamorci v svetovni vojni in Zlati pav Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leuslek, liesljeva cesta 1 in Mr Bohinec ded., Rimska c. 24 Za i. december 1 december praznujemo kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen bo na tu dan ob 10 v tukajšnji stolnici sv Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami V pravoslavni' kapeli se bo vršila služba božja ob 9. v evangeljski cerkvi pa ob 10. Od 1030 naprej bo ban dravske banovine v banski palači (Bleiweisova c. 10) sprejemal po-klonilve iu čestitke. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobeSene državne zastave. (AA.) 0 Mestna občina bo razobesila na dan I. decembra 1929 na vseh svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse hišne posestnike in ostalo občinstvo, da okrasi svoje hiše na ta dan z državnimi zastavami. Dr. Puc, župan, 1. r. 0 Na časnikarskem koncertu na praznik zjedinjenja nastopijo naša najboljša pevska društva •Ljubljana., »Ljubljanski Zvon in »Slaveče, agil-no Orkestralno društvo Glasbene Matice, kvintet iu mladinski zbor. Opozarjamo na spored časnikarskega koncerta, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Že spored sani dovolj jasno priča, da bomo imeli 1. decembra odlično prireditev, kakršne so v Ljubljani redke Pa tudi drugi del časnikarske prireditve bo privlačnost za Ljubljano. To vedo vsi, ki so poselili dosedanje koncerte. 0 Na Volaričcvem večeru, ki bo v petek ob 8 zvečer v Unionu. so poleg predavanja na programu sledeče glasbene točke: 1. Tiha luna; 2. Pomlad in jesen; 3. Eno devo le bom ljubil; 4. Razstanek Vse te pesmi poje iz prijaznosti akademski moški oktet. Ženski duet pa zapoje večno lepo: »Divja rožica«. Po predavanju zapoje g. Niko Kuret dva solospeva in sicer »Rožmarin« ter »Dekliški vzdihi«. Večer zaključi akademski oktet z narodnimi pesmicami, katere je harmoniziral Volarič in sicer: 1. Je ura šliri; 2. Vsaki dan; 3. Rožmarin se je posušil; 4. V nedeljo zjutraj; 5. Slovo. Ker nudi ta večer silno pestro sliko glasbenih biserov Volaričevih, zato opozarjamo zlasti naše pevske kroge, da obiščejo prosvetni večer v kar najobilnejein številu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Mikloščeva 5. Rezervirani sedeži 5, navadni 3, stojišča 2 Din. inmamiss^iian I Četrtek 28. U. 1929. Ob 4., 7. in 9. uri. Dveurne predstave. g Ii?sis»rc! v svetovni volni Veselo igra. polna zabave in humorja. % U® i pov Napeta velemestna dogodivščina. Nin« : |jih .. Na prsih je pa zevala težka rana, za prvo silo zamašena z raz-cefrano krpo. Na zabuhnjenih robovih se je sesedla kri, ki je še vedno polzela po telesu. Koža je bila razpraskana, leva rama odrta. Delavec je nemirno dihal, kakor da mu jemlje solnce potrebni zrak. Solze so zalivale zatisnjene oči, vročina in rana sta povzročali strašne muke, obraz je upadel. Vrnil sem se k ladji in povpraševal o nezgodi. Delavci so molče nakladali dalje, niso si upali odgovarjali v domačem jeziku. Kajti preko ogrije na krovu se je nagnil kapitan v črni srajci in neprijazno povpraševal: »Cosa e?« — Kaj pa je?... »Žerjav ga je malo stisnil.« »Kaj mu ne boste pomagali?«; »Nič ne skrbite, signor! Sicer pa imam tacih na izbiro,c me je zavrnil kapitan in nevšečno zamahnil z roko. »Kam pa vodite barko?« sem se skušal izogniti njegovi osti, ki je bila tičala v zadirčnih besedah »V južno Italijo, signor! Sedaj imamo mnogo voženj,« me je zvedavo pogledal čmosrajčnik. »Jutri zarana že odrinemo!« se je pobahal in dvignil zlato okovano paličico ... Vrnil sem se k ponesrečencu. Ko je pala moja ozka senca preko njegovega obličja, je zganil ustnice, se bridko nasmehnil ter se skušal dvigniti. Kakor v težkem snu je zašepetal: >Un šoldo, šijorl Vode . .< ,-Polrpite! sem ga prestregel iu nagovoril v domačem jeziku. /Odkod ste prišli?« : Iz Oprlalja, gospodi« se je razjasnilo čelo ubogemu mladeniču, ki jc začul domačo govorico. ;V luki delam. Doma nas je preveč, ni solnca, ni kruha, naša zemlja ,je mrtva... Oče se je vrnil iz Argentine ves rumen in betežen. Spomladi je odšel bral nn morje____« Moral sem se odstraniti, gospodu na ladji moja soseščina ni prijala... Napotil sem se proti Mi- Mihlavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer le privabil še vsako loto obilo hvaležnih obiskovalcev. Saj pa tudi oi rudno. Prireditelji se no vso nioC in-izo-devu.to, da izvrše predstavo obdarovanja otrok po Miklavžu res liiiriio-vvllf-aHtno in tudi temu pomenu in priliki dostojno. Miklavž bo prišel v sijajnem spremstvu Antona. 1'austu, Mefista In nadangelu ter 20 onsjiov. PeklenK-ek Lnoifer bo p» nastopil s svojimi 1« pc-klonščki, kateri bodo sknšuli uveljaviti svojo peklenske moč, vendar dostojno v strogo odločenem prostoru (v »peklu-1, tloeiin so mod občinstvom ue bodo pojavili. — Bajna razsvetljava. Veličastni prizori. Godba. Visa prireditev se bo izvršila v dobrih dveh urah, kar bo ual bolj ustreženo staršem, ki bodo svoje otročiCe nu la ve čer lo z malo zamudo še vseouo zgodaj spravil' k počitku tirana uporaba hupe in signalov itd. Pešci bodo akcijo policije pozdravili z veseljem, avtomobili-sti pa se bodo seveda jezili, najbolj pa, ko bodo morali šteti stotake za globo, O Vlom. Slaščičar Muharem Seflovič je prijavil, da je bil v njegovo delavnico v Ulici na Grad št. 5 izvršen vlom. Neznan tat se je splazil v delavnico in odnesel skoro vse slaščice, kar jih je dobil notri. Slaščice so bile vredne 1300 Din O S palico po glavi. V znani gostilni v Kersnikovi ulici sta pila predsinočnjim dva ključavničarja Dalmatinsko vino jima je popolnoma zarubilo pamet in mlajši ključavničar je brez povoda udaril starejšega z vso silo s palico po glavi ter ga resno poškodoval, tako da je moral iskati zdravniške pomoči. Ko sta se streznila, sta se takoj pobotala in sicer tako, da bo poškodovanec trpel le bolečine, zdravniške stroške pa prevzame napadalec, ki se sicer ni niti spominjal, zakaj je udaril tako močno po glavi. O Tatvina perila. Zelo priljubljena vrsta tatvine je ljubljanskim nepoštenjakovičem tatvina perila. Tajnik poštne direkcije Ivan Kosovinc je bil predvčerajšnjim na ta način občutno oškodovan. Neznan tat se je priplazil v mraku na dvorišče hiše št. 19 v Ciril-Aletodovi ulici in pobral z nizkega balkona vse fino sušeče se perilo, vredno okrog 900 Din. O Namočeno polenovko vsaki petek dobite pri F R Kovačič. Miklošičeva c. 32 Mf&lavi lahko izbere najrazličnejše OSTANKE po skrajno nizkih cenah, kakor tudi dru<*o primerno manu-fakturno blago za svoje obdarovance pri OblaffPlriici za Slovenijo Ljubliana, Miklošičeva cesta 7. Maribor Razglas Vsem župnijskim uradom v krajih, kjer je k ena nedeljska služba božja in ta ob zgodnji jutranji uri, se naroči, naj se prihodnjo nedeljo na državni praznik ujedinjena, dne 1 decembra, da se omogoči šolski mladini iu učiteljstvu udeležilev pri zahvalni službi božji, po dogovoru s šolskimi upraviteljstvi opravi ob času običajnega drugega svetega opravila še druga služba božja (se binira) z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja. Kjer bi bila druga svela maša nemogoča, se opravi le zahvalna pesem s pripadajočimi molitvami. Kjer je dvojna služba božja, naj se šolska mladina udeleži druge službe božje. Za rojsfm dan Nj. Vel. kralja, dne 17. decembra, pa sc naroča, naj se v krajih, kier je več kakor eden duhovnik, opravi zahvalna služba božja ob poznejših dopoldanskih urah; v krajih pa, kjer je le ena sveta maša in ta vsled zornic v zgodnjih urah, naj se za šo'sko mladino opravi ob dopoldanskih urah zahvalna pesem s pripadajočimi molitvami. V ostalem veljajo določbe direktorija. Lavantinski knezoškofijski ordinariat v Mariboru, dne 27. novembra 1929. t Andrej, 1. r., škof. Podružnica Julifo Mcinei a. d. v IfiiMfani Šelenburgova ulica 3 vljudno vabi vse svoje ceni. odjemalce, njih rodbine, prijatelje in znance K pohusnemu Kuhanju cofa, ki se vrši v petek 29. 11. t. I. (celi dan). V.-ak gost dobro došel. ramaru; postal sem med bori, ki so se zdramili in dvignili tihotno pesem. Prijeten veter je potegnil preko morja. Ozrl sem se proti obali. Tam so rožljale verige, železne ročice so hrstele in škrtale, kakor da grabijo našo ubogo grudo; tam je zevala rana, grozna in pekoča, kdo jo bo zacelil. Pod noč sem se vrnil ob obali proti mestu. Zarja nad Krasom je krvavela, nebo je bilo pol-odprto kakor zevajoča rana; grudasti, zapečeno rdeči oblaki so se kopičili okoli nje. Gaji tankih oljk, trte v bregovih, razpadajoče koče naših ribičev, vse je bilo oblito s težko, rdečo lučjo .. Samo pred Trstom je ležal zlat soj; razsvetljene palače so se svetlikale v morju, kjer so se drobile razkošne luči v ognjene odtenke in tisočere iskre. Morje se je blestelo kakor zlato okno, ki se je odprlo solncu, sreči in svobodi.. Pri sv. Andreju je mežikal morski svetilnik; jarki prameni so jezlali vsevprek in dražili morske duhove ki so se spenjali na samotne pečine. Medtem pa se je začela zlivati rdeča svetloba preko Banskega hriba in Gabrovega vrha Sv. Primož je bil ves krvav; mesto in morje sta poble-dela. Zlato okno se je zapiralo; črna koprena se jc vlekla ob istrski obali in zagrinjala morsko plan. Krvaveča zarja se je vedno bolj nagibala; oblaki so ginili, strahotna praznina je zazevala med njimi, kakor da se je odtisnilo med nje globoka rana, ki boli, grozno boli nas in našo revno grudo I Bokfjnc iti frpsnje odstrani z masiranjem lakoj V lekarna1! in drogerijah 1 steklenica 16 Din □ Usposobljenostni izpiti za osnovne šole so se vršili v času od 14. do 26. nov. pred tukajšnjo izpraševalno komisije pod predsedstvom ravnatelja dr. M. Potočnika. Izpit je napravilo 74 prijavljencev, dve kandidatki sta reprobirani. Izpit so napravili: Filomena Alekšič, Ada Antonac, Janez Belec, Deo-data Bergant, Nada Bcrost, Elvira Borko, Cvetko Radovan, Jožefa Cretnik, Franc Druškovič, Mara Golobič, Marija Gorup, Ljubislava Grmovšek, Ma-ksima Hauptman, Kristina Jančar (z odliko), Zolija Jerele, Jože Jordan, Emilija Jurinec, Vera Kajč, Jadviga Kavčič, Karolina Klun, Ana Kotnik, Mihaela Krašovic (z odliko), Anton Kump, Milena Kur-bus, Marija Lenartič, Jožefa Luževič, Marija Majer-hold, Ciril Mohorko, S. Cecilija Paulitsch Jožeia (z odliko), Maks Pirnik, Milan Pertot, Cecilija Prelog, Miloš Prelog, Terezija Praprotnik-Korenjak, ianko Prislan, Štefanija Pogačnik, Zora Puppis, larija Ostre (z odliko), Leopoldina Ozvatič, Matilda Rajh, S. Ligvorija Radula, Friderika Ravbar, Avrelija Regoršck, Frane Rogl, Marija Roj m k, Marija Ročk, Janez Rošker, Otilija Rus (z odliko), Marija Samsa, Lea Schaur, Anton Smodič, Jakob Stefančič, Karel Škegcrt, Josip Škilou, Jožefa Skufca, Bori« Stres, Ida Šumer, Janez Tivadar, S, Dulcissi-ma Trobina Justina, Silvestra Turnšek-Rojmk, Marija Urankar, Alojzija Urbajs, Mihaela Vaupot, Neža Verbek, Miroslava Verčkovnik, Franc Vičar, Al arija Visenjak, Terezija Vojska, Neža Vunderl-Roškar, Frančiška Zupančič-Kovač, Elvira Žlindra in Bogdan Žo nir. □ Letala namerava graditi v Mariboru tvrdka Raab-Katzenstein in obstoja tozadevno že načrt, po katerem bi se v Mariboru izdelovali in pripravljali razni sestavni deli letal, dočim bi tukajšnja tvorili-ška ekspozitura tvrdke Raab-Katzenstein dobavljala motorje iz Kassela. □ V zadevi zopeine fatzifikatorske afere, pri kateri gre za falzificirane tisočdinarske bankovce, se zasliševanja na tukajšnjem policijskem komisari-jatu nadaljujejo s polno paro ter se je tozadevno izvršilo že več konfrontacij. Kakor izvemo, vodijo niti falzifikatorske družbe v Varaždin. □ Ccrkvica sv. Barbare na naši Kalvariji dobi dne 1. decembra tri nove zvonove. Posvečeni bodo našiiu priprošnjikom v smrtni uri: sv. Barbari, sv. Mariji in sv Jožefu. V petek se bodo novi zvonovi ob 11 pred stolno cerkvijo blagoslovili, v soboto popoldne se prepeljejo na Kalvarijo; v ue-deljo ob 14 pa bo od stolne cerkvc procesija na Kalvarijo, kjer bo pridiga, litanijc in darovanje za nove zvonove. □ V občinski kmetijski odbor pri sv. Petru so se izvolili L. Fluher, I. Knuplež, F. Pavlinič, S. Ferlinc, Al. Knuplež A. Cvikl in I. Hajšek. Za predsednika je bil izvoljen L. Fluher, za njegovega namestnika pa F. Pavlinič. □ Odpri roke, odpri srce... Krojač I. Strm-šek v Razvanju se nahaja v strašni bedi Brez zaslužka je; ker nima denarja za stanovanje, prebiva 2 ženo in petimi mladoletnimi otroki jxxl nekim skednjem. Odpri roke, odpri srce.. Darovi za bedno družino se sprejemajo v naši upravi na Koroški cesti 1. □ Blagoslovitev smrtnih ostankov pilota H. Miilerja bo jutri ob 16 v mrtvašnici tukajšnje splošne bolnice. Glede prepeljave v Nemčijo še ni padla odločitev, ker se pričakuje tozadevni odgovor tvrdke Raab-Katzenstein. Za slučaj ugodnega odgovora in tozadevnega denarnega nakazila se bo pre-peljava izvršila že jutri po blagoslovitvi, oziroma v soboto. Starši pokojnikovi, ki se nahajajo v Mariboru, želijo, da bi se pokojnikovi smrtni ostanki prepeljali v rojstni kraj Saale an der Saale. □ Prva urarka in pozlatarka je položila te dni Izpit pred komisijo zadruge mariborskih urarjev, pozlatarjev in optikov. Je to gospodična Kristina Fotočaii, uslužbena pri tukajšnjem juvelirju in urar-ju A. Stumpfu. Kot izpraševalni mojstri so fungirali gg F. Binder, K. Karner in I. Jan. □ V Mariboru se je mudil te dni znani skakač g padobranom Hans Meisterknecht iz l laale an der Saale. Za seboj ima 102 skoka s padobranom. Maribor postaja vse boli torišče raznih »kraljev zračnih višav«, padobranskih skakačev in drznih letalcev. □ Iz občinskega proračuna za leto 1930. Za prihodnjo budžetno dobo se predvidevajo sledeče podpore: stalne podpore v uboznem oddelku 344.400 Din, občasne 25.000 Din; podpore brezposelnim delavcem 50.000 Din; prispevek Borzi dela v Mariboru 6000 Din; penzijski fond za mestne delavcc 40.000 Din; mestna ogrevalnica 3000 Din; Glasbeni Matici 21.200 Din; Muzejskemu in zgodovinskemu društvu 12.000 Din; Javni studijski knjižnici 168.550 Din; fsedpore revnim dijakom 6000 Din; obrtni nadaljevalni šoli 60.000 Din; trgovski nadaljevalni šoli 5000 Din; gostilničarski strokovni šoli 23.000 Din; zavodu za pospeševanje obrti v Mariboru 50.000 Din; Društvu za podporo revnih učencev 50.000 Din; Dijaški kuhinji 20.000 Din; Akademskemu in Dijaškemu podp. društvu v Ljubljani po 1000 Din. □ Konec procesa. Znani proces v zadevi tožbe belgrajskega odvetnika dr. Barlefa proti tukajšnjima odvetnikoma dr. Pernatu in dr. Bergoču, ki se je vlekel skozi pol leta in ki je povzročil med Mariborčani precejšnje zanimanje, se je zaključil včeraj popoldne ob 17 pred tuk. okr. sodiščem z obsodbo obeh obtožencev. Kakor znano, je bil dr. Barle vložil proti imenovanima odvetnikoma tožbo radi svo-ječasnih ovadb, ki sta jih predložila odvetniški zbornici proti dr. Barletu. Dr. Pernat, ki ga je zagovarjal dr. Reismann, in dr. Bergoč sta bila obsojena vsak na 5000 Dn globe oziroma 7 dni zapora, ter na poravnavo vseh sodnih stroškov, ker so se njune obdolžitve izkazale kot neresnične. Dr. Barleta je zastopal dr. Bučar. □ Podružnica Slovenčeve uprave v Mariboru cenjene trgovce in interesente vljudno opozarja, da smejo nabirali oglase in novoletna voščila za našo podužnico samo oni akviziterji, kateri se bodo izkazali s posebno legitimacijo podružnice. Za vse druge tozadevne pogodbe ne moremo prevzeti odgovornosti □ Došlo! Caj nove žetve. Posebno se opozarja tudi na bogato zalogo obeskov za božično drevo. Prvovrstno blago, šolnine cene. JAS in LESJAK, Maribor. er 0 hiši, ki se sredi mesta podira. Na hiši Ljubljanske kreditne banke v Celju se je v zadnjem času pokazala desno od glavnih vbodnih vrat mala razpoklina odnosno usedlina in se to sedaj l>opravlja. Z ozirom na razne zadevne komentarje, ki jih je slišati po mestu, opozarjamo Javnost, da ni niti najmanjšega povoda za razburjenje in poslujejo vsi trgovski obrati, nastanjeni v hiši, nemoteno dalje. & Autobus mesta Celje—Doberna vozi dopoldne od vštevši petka dne 29. t. m. naprej po istem voznem redu, kakor je vozil v preteklem poletju. Zjutraj odhaja iz Celja ob tričetrt nft osem, se vrača iz Doberne ob tričetrt na devet tako, da bo zanesljivo dobil vlak Ljubljana—Maribor, kojega je sedaj večkrat zamudil. Popoldne pa bo vozil isti čas, kakor do sednj. Pošto za Doberno, ki bo prispela v Celje ponoči, bo vozil zjutraj, pošto pa, ki bo dospela v Celje čez dan, pa bo vozil iz Celja popoldan. Oba dnevnika bo jemal zjutraj. Pišejo nam IZ SREDI6ČA OB DRAVI. Opozarjamo občinstvo in prijatelje našega lista iz Središča in okolice, da se dobi nedeljska številka ->Slovenca« v Središču v trgovini Maks Robič, in sicer takoj po prvi pošti, to je že ob 9 zjutraj. Kupujte naš list tisti, ki ga redno nimate naročenega. Nedeljska številka našega lista Vam nudi s svojo bogato vsebino in s krasno ilustrirano prilogo mnogo zanimivega čtiva in lep užitek sedaj v dolgih zimskih večerih. IZ BREŽIC OB SAVI. Blagoslovitev kapele. V tukajšnji bolnici se je pokazala potreba prezidave kapelice; To delo je sedaj dovršeno ter je bila povečana kapelica v torek blagoslovljena tako, da se že mašuje od srede dalje v novopreurejeni kapeli. Radio. Prosvetno društvo bo zopet, kakor v pretekli zimi, priredilo ob nedeljah in praznikih popoldne in zvečer vsem dostopna radio-preda-vanja ljubljanske in inozemskih radio-postaj v društveni sobi v frančiškanskem samostanu. Velika proslava 50Ietnice maSniStva svetega Očeta Pija XI, V nedeljo, 1. decembra, bo v frančiškanski cerkvi ob pol 11 slovesna služba božja. Popoldne ob 4 bo cerkveni koncert, ki ga priredi kat. pevsko društvo »Branimir« iz Zagreba, Sodeluje g. prof. F. Dugan, Dirigira g. F. Šram. Spored je posebno izbran in nam ho nudil bogat užitek. Zbor šteje 60 pevcev. Vstopnice se dobivajo v frančiškanskem samostanu, pred koncertom pa bodo na razpolago tudi pri cerkvenih vratih. Vabljeni vsi — tudi iz okolice: Krško, Videm, Rajhen-burgl 99 Tek medm?eniau Akademski Športni klub Primorje razpisuje pod pokroviteljstvom bana dravske banovino g. ing. Dušana Serneca internacionalno propagandno lahkoatletsko tekmovanje skozi Ljubljano iu preko Ljubljanskega gradu dne t. decembra ob 16. Teče se na dveh različnih progah s skupnim startom pred Ljubljansko kreditno banko in ciljem pred Narodnim domom. Proge so sledeče: 1. Dunajska cesta, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, študentovska, Na okopih, Grad, j>ot na Grad, Karlovska cesta. Privoz. Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emon-ska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrova. Dolžina proge ca. 5000 m. 2. Dunajska. Tavčarjeva, Miklošičeva. Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Stari trg. Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, Šelenburgova, Aleksandrovo. Dolžina proge ca. 2700 m. ' 3. Tekmovalci se delijo v sledeče kategorije: a) vojaki, b) neverificirani atleti do 1. 1911, c) ne-verificirnni atleti 1. 1911, 1912, 1913, d) neverificirani atleti 1. 1914, 1915, 1916, c) juniorji 1. 1911, 1912, 1913. f) juniorji 1. 1914, 1915, 1916, g) seni-orji že plasirani na progah preko 800 m, h) seni-orji še dosedaj neplasirani na progah preko 800 m. Atleti, rojeni v letih 1911 do 1916 ne morejo tekmovati na progi označeni pod št. 1. 4. Tekmuje se po pravilih JLASa v Zagrebu. 5. Pravico nastopa imajo vsi verificirani, neverificirani atleti, atleti z zabrano starta in atleti, ki so kaznovani. 6. Prijave s priloženo prijavnino 5 Din za ne-verificirane atlete iz Ljubljane, 20 Din za verificirane ljubljanske atlete (zunanji tekmovalci so pri-javnine oproščeni), je poslati do 30. novembra cb 12. uri na geom. Cerne Miroslava, Mestni gradbeni urad, Kresija; na dan tekmovanja so pa dopustne prijave do ene ure jired startom na isto osebo na licu mesta. 7. Nagrade: Trije prvo plasirani vsake kategorije si priborijo spominske plaketo s klubskim potrdilom o placemenlu. Zmagovalec dolge proge ne glede na kategorijo (proga j>od št. 1) si pribori v prehodno posest pokal, ki ga je daroval ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec. Pokal je prehoden in preide v končno posest zmagovalca po trikratni zaporedni zmagi ali pa po štirih zmagali v presledkih. — ASK Primorje. Nogomet v tujini Dunajska prvenstvena slika. Rapidova zmaga na Hakoah in neodločena igra Admire proti WAC je napravila spremembo v tabeli. Prvo mesto je zasedla Admira (14 točk), kateri sledi tudi s 14 točkami, toda s slabšo razliko golov Rapid. Na tretjem mestu je WAC (12 točk), potem Au-stria (9 točk), Vienna (9 točk), Sportklub (9 točk), Hertha (8 točk), FAC (7 točk), Nicholson (6 točk), Wacker (5 točk) in Hakoah s 5 točkami Predsednik Fife o Montevideo. Rimet, predsednik francoske nogometne zveze, je podal nekaj izjav v pogledu svetovnega nogometnega turnirja v Montevideo. Njegovo mnenje jc, da bo večina evropskih držav poslala v Južno Ameriko svojo reprezentanco. V Montevideo so pripravljeni plačati vse vozne stroške in vso oskrbo in poleg tega bi vsak igralec prejel dnevno še pol dolarja nagrade. Hladen razum boljši kot hitri sklep. Češkoslovaška nogometna zveza v svoji seji ni sprejela na znanje sklepa češkoslovaških profesionalnih klubov o bojkotu, ki naj se izvaja napram onim nogometnim podzvezam v Nemčiji, ki so sc postavile na odklonilno stališče v zadevi profesio-nalizma. Bolj pametno je gotovo, da je češkoslovaška zveza samo ugotovila, da češki profesionalni klubi ne žele igrati tekem s klubi gotovih nemških podzvez. Tudi v Nemški Avstriji ni zveza hotela v tem oziru ostro nastopiti, kajti prehiter sklep skoraj vedno prinaša samo škodo. Zapadnoevropski pokal. Na pobudo Francije je nastala ideja, da se po vzorcu srednjevropskega pokala ustanovi za zapadne države tekmovanje za zapadnoevropski pokal. Pri tekmovanju naj bi sodelovala Belgija, Španska, Portugalska, Luksem-burg in Francija. Portugalska in Lukscmburg sta temu francoskemu načrtu že pritrdile, od Belgije ni prišel še odgovor, a Španska si je še pridržala svoj odgovor do prihodnjega kongresa File. Tudi če bi Španska pritrdila temu, bo vendar to tekmovanje le slaboten odmev napram srednjeevropskemu vzorcu. Luksemburg, Belgija, Francija in skoraj še Portugalska niso sposobne postaviti na igrišče reprezentanco, ki bi morala biti za takšno internacionalno tekmovanje. Uxf&ir\grlo so najlažji pot, po katertm prihajajo bolezenske kali v naSe telo. Pri bolezni grla, hripavosti in nahoda so neobhodno potrebne okusne ANACOT pastilje dr. \Vanderja. Dobivajo sc v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitiraio ANACOT-pastilje. ezno aisec (n stanoviten ic parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila/ je blago in čisto ter polepšava polt.Kljubtemu, da se močno peni je zelo izdatno in co vsled njegove Izredne kvalitete. c)mio ELI DA S ^i Izplačilo upnikov Stavenske banke Konkurzni upravitelj Slavonske banke objavlja, da je kr. sodišče v Zagrebu kot konkurzno sodišče s svojim odlokom 22. nov. št. 87.177 proglasil '22%no poravnavo v tem konkurzu za pravomočno. Istočasno je kr. sodišče odredilo s svojim odlokom 25. nov. št. 88.101 odpravo konkurza nad vso premično in nepremično imovino Slaveuske banke. Izplačilo 22%ne kvote je poverjeno Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu, ki bo takoj začela z izplačilom in sicer vsem upnikom II razreda tako iz vložnih knjižic kakor tudi i/, terjatev v tekočem računu. Praštediona bo izvršila izplačilo te kvote za terjatve pri centrali Slovenske banke potom svoje centrale v Zagrebu, za terjatve pri podružnicah Slavenske banke |)otom svojih podružnic v Belgradu, Brodu n. S., Celju, Dubrovniku, Ljubljani, Ma- Ugodno stanje francoskih financ Le v malo kateri državi je položaj državnih financ tako ugoden kukor v Franciji Davki priha-jajo redno in presegajo proračun; državne blagajne izkazujejo že nad 20 milijard frankov, od tega samo 12 miljard frankov v devizah. Sedaj se ne izdajajo več kratkoročni blagajniški boni. V prvih 10 mesecih t. 1. so znašali državni dohodki 39.145 miljonov frankov, dohodki avtonomne amortizacijske blagajne pa 6.533 milj. frankov. Napram kini znaša presežek že 3.754 milj., napram proračunu pa celo 5.752 milj. frankov. Tako je prišlo do edinstvenega slučaja v zgodovini moderne države, da si državna blagajna no dela rezerve. Samo pri Bancjuc de France znaša dobroimetje že celih 8.258 milj. frankov, amortizacijska blagajna pa ima naloženih pri emisijski banki 5.699 milj. frankov (izkaz z dne 15. nov.) Zaradi teli ogromnih blagajniških rezerv je pričakovali delnega znižanja davčnega bremena, saj so bili že julija t. 1. davki znižani za 11.94 milj. frankov in se bodo znižali še za nad miljardo frankov. Na drugi strani pn hoče država vse le velike vsote privesti tudi gospodarstvu, da ga poživi. Že med brzojavi smo imeli priliko poročati o velikem investicijskem programu ki naj povzdigne gospodarstvo v državi. Skupno bodo za to izdali 5 miljard frankov, od teh 1.750 za kmetijstvo, zlasti elektrifikacijo, 1.450 milj. za socialne svrlie in šolstvo, 1.800 milj. pa za izboljšanje prometa. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKI: z dne 22. nov. 1929. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. novembra 1929.) Aktiva: Kov. podloga 387.1 (-f 1.1), tečajna razlika 1.249.0 (+ 12.8). j>osojiIa: menična 1.269.4, lombardno 230.0 (— 24.1); pasiva: bankovci v obtoku 5.543.0 (— 109.0). obveznosti: žiro 1 102.6, razni računi 118.3, skujiaj 1.221.0 (4- 26.0): postavke neizpremenjene. Borza 27. novembra 1929. DfTNAR Tudi danes so devizni tečaji izkazovali naia-dujočo tendenco. Promet pa je bil prav znaten, zlasti v devizah Curih (za poldrug niiljon Din) in Berlin (nad pol milj. Din). Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Newyork in Trst, dočim jo Narodna banka intervenirala v devizah Berlin, Curih, Dunaj in Praga. Ljubljana. (V oldep. zaklj. tečaji.) Amsterdam 2279 bi., Berlin 1350-1353 (1351.50), Bruselj 789.59 bi., Budimpešta 98882 bi., Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 792.47—795.47 (793.97), London 275.43 bi., Nevvvork 56.245-56.445 (56.345), Pariz 222.38 bi., Praga 167-167.80 (167.40), Trst 294.45-296.45 (295.45). Zagreb. Amsterdam 2276—2282, Berlin 1350 do 1358, Budimpešta 987.32—990.32, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 792.47—795.47, London 275.03 do 275.83, Novvvori; 56.245—56.445, Pariz 221.38 do OOO OO T,----- . J, —" £1A T-.* nAt TO lV,(t .n I 1DUU lili--ioi.ou, l»wt —£.MT>.1K5. Belgrad. Amsterdam 22.76—22 82. Berlin 1350 riboru, Osjeku, Sarajevu, Sušuku in Subotici in za terjatve pri podružn. Šibenik jiotom podružn. Zadružne gospodarske banke, za terjatve pri podružnicah Slovenske banke Kranj, Jesenice in škofja Loka potoni podružnice Jadransko-podunavske ban. ke v Kranju, za terjatve pri podružnici Slavenske banke v Somboru potoni podružnice Proštedione v Subotici, za terjatve pri podružnici v Vršen potoni belgrajske podružnice, za terjatve pri podružnicah v Murski Soboti in Gornji Radgoni potom podružnice v Mariboru. * >J Vse upnike z vložnimi knjižicami poživljamo', da v svrho izplačila 22% lie kvote predlože vložile knjižice pri navedenih plačilnih mestih, ker se izplačilo ne moro izvršiti brez predložitve teh vložnih knjižic. Upniki po tekočem računu se naj javijo ravno tako rudi izplačila pri navedenih mestih. —1353, Budupošta 987.32—990.32, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 792—795. London 275.03-275.83, Newyork 56.22-56.62, Pariz 221.38—223.38, Praga 167—107.80, Milano 294.50—296.50. Curih. Belgrad 9 1270, Berlin 123.30, Budimpešta 90.10. Bukarest 3.071'25, Dunaj 25.13125, London 72.45, Madrid 72, Newyork 51515. Pariz 20.29, Praga 15.28, Sofija 3.72, Trst 26.9625, Varšava 57.75. VRFDNOS1 M) P4PIRI) Ljubljana. Vojna škoda 437 bi., uit. dec. 44C bi., uit. febr 412 bi., Celjska pos. 170 deu, Ljublj. kred. 123 den.. Praštediona 905 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den.. Stavbna 50 den., Šešir 105 den.. Ruše 250—260 den. Zagreb. Drž. pap.: vojnu Skoda ar 431—13"i (432), kosa 433 — 435, termini: XII. 430—437 (430.50), II 411—413. agrari 51.50—52.50 (51.50). Bančni pop.: Union 200—201 (200), Poljo Ki—17 llrv. 50 den.. Kred. 95—100. Jugo 83—84 (83), Lj. Kr. 128 den.. Nar. 8200, Prošted. 905—910, Srpska 157 den., Zem. 128 den., Obrtna 36 den., Etno 164 den., Katol. 33 den. — Ind. pap.: Guttmann 190 bi, Slavonin 155-100 (155), Slaveks 95-99. Danica 115—125, Drava 320 - 330. Šečerana 880—390. Os j. ljev. 200 bi.. Brod. vag. 140-150 (140), Union 145 bi., isis 19 den.. Ragnsen 420—430, Trbovlje 450 do 400, Vevče 132 den, Nui. šum. 39-45, Piv. Sar. 160—190, Nar. mlin. 20 den., Cement. Split 560 deu., -ladr. 540—600, Oceania 180—195. Belgrad Narodna banka zaključ 82.80, 7% inv. j)os. 84.75 85.25 (84.50), agrari 51.50—52.50 vojna škoda 436.5—437 (436—437.50). XII 438.50 do 439. Dunaj. Don. sov. jadr. 83.35, Wioncr Bank-verein 21.60, Creditanstalt 52, Escompteges. 170, Union 24.65, Aussigcr Chemische 21940. Mundus 163. Alpine 33.35, Trboveljska 55.50, Kranj, ind 40.90, Leykam 6.25, Rimo Muranv 102.50. Les Na ljubljanski borzi jc bilo zaključeno: 5 vagonov bukovih drv in 1 vagon hrastovih drv, skupaj 6 vagonov. Tendenca neizpremenjeno mlačna. ?.ito Danes je ostal položaj na žitnem trgu povseu ncizpremenjen. Promet se je nekoliko izboljšal zlasti se pa za pšenico zahtevajo višje cene, ker se ta predmet pridno izvaža. Tendenca je dokaj prijazna tudi za koruzo, bodisi Času primerno suho. kakor tudi za umetno sušeno. Cene so v ostnlen neizpremenjene. Pšenična moka se drži zelo čvrsto, rlasi je odjem krušnih mok skrajno slab. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Tendenca: ra pšenico komaj stalna, za korti zo, oves in rž stalno. Novosadska borza brez spremembe Tendenca nespremenjena. Promet: 49 v. pSenice, 23 koruze, 11 moke. Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenico: marec. 23.68-23.70. zakli. 23.70—28.71, maj 24.45 do 24.49. zaklj. 24.49 24.50: rž marec 16.85—16.95 zaklj. 1695—16.86; koruza moj 16.30-16 35, zaklj. 16.84—10.85, koruza tranzit mai 15.90—15.85. zakli. 15.90—15.92. Življenje Alfreda NobLa, kralja dinamita in ustanovitelja mirovne nagrade, nikakor ni bilo z rožicami postlano. Genialni iznajditelj je skrival v sebi dvojno dramo. Ta človek, o katerem se je zdelo, da se mu vse posreči, ki je postal neizmerno bogat, je vse svoje življenje sanjal o dveh stvareh: o ljubezni in miru. Ni mu bilo pa dano, da bi to dosegel. Alfred Nobel se je rodil 21. oktobra 1S33 v Stockholniu. Njegov cče Emanuel Nobel je bil švedski inženjer. Kmalu po rojstvu Alfreda se je odpeljal v Peterburg, da bi tam na povabilo ruske vlade uredil tovarno za orožje. Tako je Alfred Nobel preživel svojo prvo mladost v Rusiji. Sedemnajst let star sp je peljal v Ameriko, kjer je dokončal svoje inzenjerske študije. Med krimsko vojno se je vrnil v Rusijo, v času, ko je bila tovarna njegovega očeta zlata jama. Po tej balistit in kordit. Leta 18(X> je iznašel brezdimni smodnik in je ta patent predal Nemčiji. V svojem tridesetem letu se je seznanil z mlado damo, katero je iskreno vzljubil. Nesrečne okoliščine so ga ločile od nje in ona se je poročila z drugim. Vendar je Nobel ni mogel pozabiti. Ostal je vse svoje življenje samec. V neumornem delu je skušal pozabiti. Tudi je silno veliko potoval. »Jaz sem državljan vsega sveta; kjer ravno delam, tam je moja domovina,« je dejal nekoč. Skozi osemnajst let se je najrajši mudil v Parizu in San Remo na italijanski rivijeri. Nobel je večkrat izjavil, da bi rad iznašel tako strašno eksplozivno snov, da bi onemogočila vsako vojno. »Na dan, ko sc bosta dva ar-madna zbora med seboj popolnoma uničila, sc bodo prestrašeni narodi takoj odločili za razorožitev,« je zapisal v nekem pismu. Neprestano je trdil, da on s svojimi tovarnami več stori za mir, kakor vsi kongresi in vse knjige. Kljub temu je Nobel skrbel, da je vse njegovo premoženje — 62 milijonov zlatih frankov pripadlo stockholir.ski akademiji, da more ta vsako leto razdeliti pet nagrad: Tri za najboljše iznajdbe na polju kemije, fizike in medicine, eno za najboljše literarno delo in zadnjo za tistega, ki je najbolj uspešno deloval za mir in razorožitev. Alfred Nobel je umrl leta 1901. Pet let po njegovi smrti so razdelili prve Ncblove nagrade: dobili so jih fizik Rontgen, kemik Hoff in profesor Bering, iznajditelj seruma proti da-vici; Sully Prudhcmme je dobil literarno nagrado, Henry Dunan, ustanovitelj ženevskega Rdečega križa pa je dobil skupno s Fredericom Pa.ssy mirovno nagrado. Kapelica Paolina na kvirinalu v Rimu. kjer bo januarja poroka italijanskega prestolonaslednika / belgijsko prancezinjo Marijo Josc. vojni jc- prišel Alfred Nobel zopet na švedsko in začel študirati problem eksplozivnih snovi. Leta 1S61 je prijavil patent za fabrikacijo - varnega »hrcghcerina , Ki da za delavce ne predstavlja ®bene nevarnosti. Par tednov kasneje je strašna ^tsplozija porušila njegovo tovarno. Ubitih je bilo več delavcev in tudi njegov lastni brat. Javno mnenje je bile silno ogorčeno in švedska vlada je Ncblu prepovedala, da bi zopet v bližini Stockholma sezidal svojo tovarno. Pa tudi po deželi so se ga branili in ker Nobel ni nikjer mogel dobiti zemljišča za svojo tovarno, je napravil svoj laboratorij na nekem parniku na jezeru Malar. Leta 1867 je Nobel po dolgem trudu iznašel dinamit. Praktična vrednost njegove iznajdbe je bila očividna in tako je Nobel končno dobil dovoljenje, da je postavil tovarno. Kmalu se je radi cele vrste krvavih katastrof mnenje sveta v najhujši meri obrnilo proti Noblu. Neki Nemec je nosil v svojem kovčku par kilogramov nove eksplozivne snovi in se je nastanil v nekem new-yorškem hotelu. Kovčeg je eksplodiral in porušile so se tri hiše. Nato se je vžgalo več ton dinamita na neki ladji in 47 oseb je pri tem izgubilo svoje življenje. Kmalu za tem je padlo v San Franciscu 14 oseb kot žrtve dinamita. Prva v Nemčiji sezidana tovarna za dinamit je šla kmalu nato v zrak. Naročniki niso več kupovali pri Noblu. Ladje niso hotele sprejemati njegovih tovorov. Nobel sam je komaj našel hotel v Ameriki, ki ga je sprejel, ko se je pripeljal tja, da bi uredil svoje afere. Kljub temu je počasi premagal vse težave, izpopolnil izdelavo dinamita, sezidal številne nove tovarne, katere je končno združil v trast. Kasneje je iznašel še silnejše eksplozivne snovi: morgem v Na evropski strani severezapadno od Tarife so že začeli s kopanjem tunela; na afriški strani pa bedo začeli še letos. Tunel grade po načrtih j adjutanta španskega kralja, podpolkovnika Pe-ura Jevenoisa. Ideja gradnje tega tunela ni nova; že pred sedemdesetimi leti je francoski in-ženjer Charles August Laureul de Villcdcuil predložil prvi načrt. Pomen tega tunela je ogromen. Ko bo načrt gotov, bo mogoče prepo-i tovati po železnici vso Evropo in Afriko do : Kaplar.da. Po mnenju geologov* se je pred več I stetiseč leti udiia zemlja, kjer je sedaj Sredo-! zemsko morje in na novi prostor je vdrl Atlant-'..[ Ocean naredivši si pot med današnjim Gibr-, altarjem in Djebel Mouse (Ceuta). Na najožjem ! mestu je morje široko dvanajst kilometrov. Toda-; i na tem mestu je dno pregloboko, zato so začeli l kopati tunel pet do šest kilometrov zapadno 0a£ i Tarife. Odtod bo tunel vodil v polu krogu proti: I maroški obali in bo prišel na svitlo na poloviii; j poti med Tangerjem in Aleazar Seguera. Dolžina i tunela bo znašala trideset do šestintrideset kilo-i metrov. Na najglobljem mestu bo tunel skopan ! 450 metrov pod morsko gladino in šestdeset me-! trov pod morskim dnom. Po proračunu podpol-j kovnika Jevenoisa bodo znašali stroški okoli ! 300.000 peset. Ta vsota je dvakrat manjša, kakor vsota, ki jo je Španija izdala za maroške vojne poslednjih dvajset let. Panika v cirkusu V malem slovaškem mestecu blizu Njitre se je v cirkusu Wolff za časa odmora pripetila strahovita nesreča. Medtem, ko si je občinstvo ogledovalo kletke cirkuške menežarije, seje nek I osemletni deček približal levji kletki. Takrat pa ! je levinja Queen iztegnila svoje šake skozi mre- ' žo in začela dečka za glavo vleči v kletko. Cir- i kuški uslužbenci so takoj navalili na zver z že- ! leznimi vilami in posrečile se jim je, da so osvo- ! bediii dečka iz strašnega položaja. Tedaj pa je začelo občinstvo strahoma bežati in več oseb seje onesvestilo. Ko so dečka prenesli v bolnico, so zdravniki ugotovili, da je levinja dečka dobesedno skalpirala. Potegnila mu je z glave vso kožo z lasmi vred. Proti direktorju cirkusa so uvedli kazensko postopanje. Monsignore Borgencini-Duca, papežev nuncij pri Kvirinalu. Slika je posneta pred prvini velikim diplomatskim sprejemom v novootvorjeni nuncijaturi. Eksotična s eszstava v Pragi V Pragi so te dni otvorili v prostorih velc-sejmske palače zelo zanimivo razstavo eksotične umetnosti. Na razstavi se nahajajo japonski lesorezi, umetniška dela afriških črncev, dalje dela domačinov na Polineziji in Oceaniji, kakor tudi krasni izdelki kitajskih umetnikov. Razstavljenh je tudi mnogo budističnih religioznih umetnin, glinasti sodi iz Peru-a, vzorci japonskega porcelana in tkanin, slonokoščeni izdelki in podobno. Večina razstavljenih predmetov je last češkega pisatelja Joe Hlcnckc, ki jih je nabral na Japonskem, Kitajskem v Indiji, na Tibetu, na Oceaniji in v Afriki. Med razstavljenimi predmeti so tudi stvari pokojnega francoskega pisatelja Pierre Loti-ja. Mncgi teh predmetov so edini te vrste na svetu in predstavljajo zato ogromno vrednost. Karafaan, novi zastopnik zunanjega komisarja sovjetske republike, je prišel v Wiesbaden obiskat dosedanjega voditelja ruske zunanje politike Cičerina, ki se tam zdravi. • o 'Sta V Essenu je bil pretekli ponedeljek semenj. Ko je bilo okrog desetih dopoldne najbolj živahno, je nastala v nekem poslopju, ki leži skoro v središču trga, strašna plinska eksplozija. Po siopje je dobesedno zletelo v zrak. Tudi sosedne hiše in prodajalne so močno poškodovane. Sila eksplozije je bila tako velika, da je težke kamnite stopnice vrgla čez več hiš na okoliške strehe, ki so zelo poškodovane. Pri eksploziji so bile ubite 3 osebe, ranjenih pa 26. Nekega dečka in neko deklico še pogrešajo. vseh modnih potrebščin, samoveznice, rokavice. nogavice, krasno perilo, je popolna, Vabim na prav ugoden m. kup DRAGO SCHWAB LJUBLJANA se je Pravzaprav je bila več let javna tajnost, da se bo John, edini sin takrat še aktivnega in sedaj v prijetnem pokoju živečega predsednika Coclidge-a, poročil z ljubeznivo Flo-reuco, hčerko Trumballa, državnega guvernerja v Connecticutu. Oba sta neprestano tičala skupaj, ko je John še z večjo ali manjšo vnemo študiral na vseučilišču — večkrat je tako slabo napredoval, da mu je moral njegov predsedniški papa postaviti državnega detektiva za pete, ker mu je očividno bolj šla po glavi gospodična Florenca kakor pa pravo. Od tedaj je gospod Calvin Coolidge stopil v po^ koj in mladi John ima svoj državni izpit za seboj. Tako je prišel čas, da Jolui lahko izpolni svojo obljubo napram Florence. Čisto skromna slovesnost v najožjem družinskem krogu,<: je napovedala Florence svojim prijateljicam. — Mestece Plainville v državi Conectitut bo pozorišče. Ali Američani so pač silno navdušeni za vsakovrstne predstave, parade in javne sprevode in ko je prišel dan poroke, so tisoči oblegali malo cerkvico, v kateri bi se imela vršiti poroka. Varnostna policija je imela obilo posla, da je držala v redu kordon, da so mogle ekvipaže mimo, in ljudje so se drenjali okoli cerkve ter stegovali vratove, kakor da bi se imela izstreliti raketa na luno. V nepregledni vrsti so stali avtomobili iz vseh okoliških mest. Časopisni fotografi in kinooperaterji so na visokit odrih čakali na poročni par in priče. Premajhen prostor v cerkvici ni dopuščal, da bi radovedni časopisni reporterji mogli osebno gledati poroko. Vse cerkvene klopi so zasedli častni gostje, orgelske piščali pa seveda niso pripraven prostor za časnikarje. Preostalo ni drugega, kakor poročati iz druge reke. Poveljnika policije, majorja Nicholsa, so pridobili za posredovalca in ko je bila poroka končana, so ga reporterji bombardirali z vprašanji. Bilo je 30 reporterjev, 15 moških in 15 ženskih. Ali je bil ženin trezen? Se je 1 i nevesta smehljala? Ali je tast in bivši predsednik Coolidge svojo novopečeno snaho poljubil na lice ali na čelo? In nato seveda tisoč vprašanj, kako so bile oblečene dame. Re-porterke so vsekakor prišle na svoj račun in drugi dan so vsi listi prinesli dolga poročila o tem srečnem dnevu Johna in Florence, ki sta se takoj po poroki odpeljala na ženitovanj-sfco potovanje in nato pričela vsakdanje življenje. Če bo mladi Coolidge razvil svoje politične talente in postal predsednik, kakoi njegov oče, bo pokazala bodočnost. Mož pride v hotel in zahteva sobo. Vratar: »Hočete li sobo s tekočo vodo?« Mož: »Sem li riba?« Angleške.-!!, kjer jc voda v posameznih inesiih stala skoro dva meira visoko Roparsm napad na ekspresni vlak. blizu Los Angelesa je neka roparska tolpa iztirila eksnresni vlak jn seveda povzročila ogromno škodo, Southern-Pacifik in oropala popotnike do zadnje pare! Ivan Tavčar: Streghe e demoni (Traduzionc dallo sloveno di Umberto Urbani.) Tržaika Libr«ria Internationale Treves ie Izdala italijanski prevod Tavčarjeve »Visoške kronike«, ki ga je oskrbel Umberto Urbani, znan po mnogih člankih o našem slovstvu, ki so »rili v tržaškem listu »Piccolo« in drugod ter po prevodu romana »Nečista krv« Borisava Stankoviča, ki ie izšel lani v isti založbi. Izbero tega Tavčarjevega dela utemeljuje prevajalec obširneje s tem, da vsebuje baš to delo vse značilne poteze Tavčarjevega pisateljskega talenta. Opremil je svojo knjigo s krajšim uvodom, ki v glavnem precej dobro tolmači Tavčarjevo osebnost. Zajemal je zlasti z dr. Prijateljevih uvodov k Tavčarjevim »Zbranim spisom« ter iz dr. Izidor Cankarjevega »Obiska«. Njegova izvajanja sicer niso popolnoma brezhibna, vendar pričajo o pridni vglobitvi v delo in o precejšnjem poznavanju naših slovstvenih prilik. Prevod sam na sebi je dobeseden, nič ni dodanega in nič krajšanega, kakor pravi po pravici prevajalec sam; edina izprememba je v naslovu, ki se glasi »Streghe e demoni* (Čarovnice in besi). To izpremembo opravičuje prevajalec s tem, da je hotel od vsega početka predočiti italijanskemu Srbske revne v novembra Srp. Knj. Glasnik prinaša v prozi: preračunano neinierpunkcirano skico Marka Rističa (nad-realist) z iskanim naslovom: Teatralni subjekt, novelo Dalmatinea Nika Bartuloviča (Kovačeva subota), dva kratka prevoda iz obilne novelistike Čehova V pesmih je S K. G! postal zelo široko-gruden in daje prostora najskrajnejšim ekstremi-stom (Risto Ratkovič, Rade Drainac, Marko Ri-stič). Od člankov naj omenim obsežnejšo studijo Evgenija Spektorskega o Čehovu, Momira Veljko-viča o Svetoliku Rankoviču, klen članek Milana Bogdanoviča: Organizacija prevodne književnosti dr Dušana Popoviča prilog: Odmetanje u hajduke. Pregledi so kot vedno raznovrstni in dobri Letopis Matice Srpske je skoraj brez čisto književnih prilogov. Samo kratko prozo Verlte Skurla-Ilijič: »Otstupil« prinaša in par pesmi. Zato pa je kulturno-znanstveni del toliko bogatejši. Izstopajo naslednje stvari: Veliki pejzažisti prošlo-sti i sadašnjosti (Kosta Strajnič), Marginalije (IV., Marko Ristič), Potrebe Bosne in Hercegovine na i prosvjetnom polju (Sčepan Grdič) in več nadaljevanj široko zasnovanih študij (o Lazi Kostiču, Svetozarju Miletiču i. dr.). Med beležkami je zanimiva ona E. Zaharova o propadu futurizma v ruski književnosti. Tone P. J. Zabukovec: K statistiki mohorianov v posameznih dehan*iah Minuli petek smo objavili, katera župnija je V kaki dekaniii na prvem in katera na poslednjem mestu. Pri tem smo prinesli za mariborsko škofijo podatke samo za prvih 19 dekanij. Danes zaključujemo to statistiko s tem, da prinašamo podatke še za poslednjih devet dekanij 20 Rogatec. Prva: Sv. Križ na Slat. 4336. Zadnja: Sv. Ema 1361. — 21. Šmarje. Prva: Ponikva ob j. ž. 5087. Zadnja: Žusem 1068. — 22. Kozje. Prva: Planina 9986. Zadnja: Dobje 1447. — 23. Videm. Prva: Brežice 7581. Zadnia: Zabukovje 800. — 24. Zavrče. Prva: Zavrče 6318. Zadnja: Sv. Trojica v Hal. 1178. — 25. Marenberg. Prva: Sv. Ožbait ob Dravi 6981. Zadnja: Muta 0. — 26. Dravograd. Prva: Libeliče 3571. Zadnja: Črneče 0. — 27. Dol. Lendava. Prva: Beltinci 4622. Zadnja: Dobrovnik in Turnišče 0. — 28. Murska Sobota. Prva: Tišina 2380. Zadnja: Markovci 0. Film v osnovnih šolah Osnovnošolski učitelj A. Dahlke v Berlinu poroča o svojih uspehih, ki jih je imel lansko leto na šoli pri pouku s filmom. Proizvajal je med prostimi urami po razredih pravljične filme ali filme o domoznanstvu in pri tem proučeval, kako vpliva film na otrokovo dušo. Pravi, da prvo šolsko leto pod nobenim pogojem ni primerno za film Tu pride v poštev samo stoječa slika. Treba pa je še tu otroka pravilno vaditi da sliko zna opazovati. Isto velja povečini tudi še za drugo šolsko leto. Vsak poskus v teh dveh razredih, da bi otroci Hira razumeli, se ie ponesrečil. Tako sta v drugem razredu izmed 35 deklic samo dve učenki mogli povedati malo površne vsebine o proizvaja-nem filmu, vse druge so bile zmedene in neme. čitatelju dobo in ambijent, v katerega nas po-stavlja pisatelj v »Visoški kroniki«. Reči moramo in odkrito priznati, da se je prevod izvrstno posrečil. Vernost napram originalu je ohranjena skozi vso knjigo in čeprav je bilo težko pričarati v povsem sodobni italijanščini posebno obilježje Tavčarjevega namenoma starinskega jezika, je svojevrstni vonj, ki izhaja iz Tavčarjevega sioga, skoro do popolnosti prenešen v italijanski prevod. Zabeležil sem si le nekaj neznatnejših lapsu-sov (v prvih poglavjih): »Pri tisti priči« prevaja Urbani dobesedno »in presenza di quel testimo-nio«; »za božje plačilo« — »per far cosa grata a Dio«, Na strani 11, vrsta 13 od spodaj, čitamo »voleva cambiar diseorso« na mestu »hotela je nekaj izpregovoriti«, kar je po zmislu napačno. Toda to so neznatne stvari in niso prevodu veliko v kvar — Več nam da misliti dejstvo, da je g. Urbani, ki tako verno piše lastna imenu in ne spreminja niti osebnih niti krajevnih imen, član komisije za izpremembo slovenskih imen v Trstu, ki je marsikaterega »Tavčarja« že izpremenila v »Tauciari« in »Tauci« ... s. š. Predvajana sta bila dva pravljična filma: Lisica Zvitorepka ter Ribič in njegova žena. Tudi poskus napraviti malo skico o predvajani vsebini, se ni obnesel. Zato je v istem razredu poskusil učitelj obrazložiti snov s skioptičnimi slikami. Tedaj pa je v razredu zavladalo veselje, živahnost in zanimanje. Treba pa je rabiti čim največ koloriranih slik. Tretji razred je vsaj deloma zrel za film, pa še ta šele tedaj, če ie bil vzgojen pravilno gledati stoječe slike. Film pa, ki se v tem razredu proizvaja, mora biti kratek (do 200 m), mora obravnavati enotno snov in se sme učencem le prav redkokdaj nuditi. V četrtem razredu pride v šoli film do svoje veljave. Pravljice, ki so otrokom po skioptičnih slikah iz prejšnjih let znane, se morejo v tem razredu s filmom ponazoriti. Otrok, ki vsebino pravljice že pozna, more filmu slediti Razume se pa, da se mora film pravljične vsebine z vso točnostjo držati. Vse kar je nebistvenega in postranskega, se v filmu ne sme nahajati, ker to učenca zelo moti, in v njegovi mladi duši nastane takoj odpor. Od pravljičnega filma je potem samo en korak do filma iz domoznanstva in do poučnega filma v vseh strokah. Ti pridejo v poštev šele na meščanskih in srednjih šolah. Da pa je poučni film smatrati kot najboljše ponazorilno sredstvo, o tem menda ne dvomi nihče več. Modeme države ga pridno uvajajo v šole, tako n. pr. je češkoslovaško ministrstvo obvezno vpeljalo kinoaparate na vse šole po državi. Pri nas bo to šlo počasi. Manjka predvsem potrebnih gmotnih sredstev in seveda tudi dobrih poučnih filmov. Sami jih ne produciramo, iz inozemstva naročeni pridejo pa zelo dragi. Vendar je upati, da bo naša država, ki za svoje šolstvo ogromno žrtvuje, tudi v tem pogledu bnezdvomno šla modernemu pouku na roko. ■it Film »Zamorci v svetovni vojni«, ki ga proizvaja kino »Lfubljanski dvor«, je parodija na uporabo kolonialnih čet v svetovni vojni. Ameri-kanci se norčujejo iz vsega, iz črncev, nemških špijonov, antantinih častnikov in iz voine sploh. Mi smo že svojčas poudarili, da tragedija svetovne vojne ni najnianje primerna za parodije, tako v literaturi, kot v filmu ne in čas ie že, da Amerika s te vrste robo enkrat za vselej preneha. Mariborsko gledališče Četrtek, 28 novembra ob 20: WORMSKI OROŽAR ab B. Kuponi. Petek, 29. novembra: Zaprto. Sobota, 50. novembra ob 20: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJ ANSKI. Svečana predstava. Gostovanje gospe Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 1. decembra ob pol 4: »DIVJI LOVEC.t Narodne, igra s petjem v štirih dejanjih. Cerkveni vestnih Duhovno vaje za. može v Domu od 14. do 18. Iz društvenega življenja SPORED ČASNIKARSKEGA KONCERTA v nedeljo, dn« 1. decembra, ob 8 zvečer v veliki dvorani Unlona. 1, Državna himna 2. A. Debeljak: Praznik Zedinjenja (deklama-cija v zboru). 3 a) Belar: Kranjc, tvoja zemlja je zdrava, b) Dev: Koroška narodna. 4. Hochreiter: Praznik zedinienja (mešani zbor, sopran in bariton solo s klavirjem in harmonijem). Izvaja diiaški pevski zbor I. drž. gimnazije. Dirigent: g. Luka Kramolc. 5. a) V. Mirk: šumi, potok šumi. b) Z. Prelovec: Bela, rdeča je gredica. Poje slovenski vokalni kvintet (gg. Gostič, Jug, Petrovčič, Von-čina in Šulc). ODMOR. 6. a) M. Bajuk: Oblaki so rdeči (moški zbor), b) P. .Tereb: Pelin, roža (moški zbor z bariton solom). c) E. Adamič: April (mešani zbor). Poje pevsko društvo »Slavec«. Dirigent: g I. Repovš. 7. a) J. Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg (mešani zbor), b) E. Adamič: Zgodaj vstala mlada je devojka (ženski zbor s klavirjem). Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dirigent: g. Zorko Prelovec. 8. a) J. Brnobič: Na poljani: Na poljani (mešani zbor), b) Dr. A. Dolinar: »Venček narodnih II«. Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Dirigent-g. dr. A. Dolinar 9. Saint-Saens: Le carneval des animaux. Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice. Dirigent: g. prof. L. M. Škerjanc. Novo mesto. Drevi ob 8 predava v dvorani tukajšnjega Rokodelskega društva ing. Kotlovšek o Monakovem. Akademski pevski zbor ima danes ob 8 zve-čer v balkonski dvorani univerze skupno pevsko vajo. Klavirski koncert. Ena najnadarjeneiših pianistk gdč. Poženelova nastopi tudi v letošnji sezoni s samostojnim koncertom v ponedeljek, dne 2. decembra t. I., v Filharmonični dvorani. Gdč. Poženelova je ljubljanskemu koncertnemu občinstvu že dobra znanka z njenih prejšnjih samostojnih koncertov. Po končanem konservatoriju ie študirala še dve leti v Franciji in Španiji ter bila učenka znamenite umetnice-pionistke Blanche Selva v Parizu. Za svoj letošnji koncert si ie izbrala dela skladateliev: Bacha, Couperina, Sear-lattija, Beethovna, D'Indy-a, Schubertn in Schu-manna. — Začetek koncerta točno ob 20 Vstopnice so v predprodaii v Matični knjigarni Na smučeh po švicarskih Alpah (Arlberg-Spltigen itd.). Znani alpinist in odlični foloamater Kari Koranek, ki ie z velikim uspehom tudi v Ljubljani že večkrat predaval in čigar slike so vsakokrat močno zadivile obiskovalec njegovih predavani, se ie odzval vabilu Turistovskega kluba »Skale« ter bo predaval v torek, dne 3. decembra v veliki dvorani hotela Union. To pot nam bo popisal malo poznane kraje Arlberga-Spliigna in drugih smuških terenov v centralnih Alpah. Opozarjamo že sedaj vse alpiniste in predvsem zimske športnike na to predavanje, ki bo odkrilo nove lepote alpskih krajev po zimi. Radio Programi Radio-Liubljana t Četrtek. 28. novembra: 12.50 Reproducirana glasbu. 15.00 Časovna nu poved. borza, reproducirana gtasbu. 15.50 lz današnjih dnevnikov. 17.50 Koncert Radio-orkestra. 18.50 Portreti lz svetovne literature, dr. R. 1'ominec. 19.00 Srbohrvaščina, poučuje g. dr. Rupelj. 19.25 Uvod v prenos opere. 19.30 Prenos iz jiubljanske opere: Gorenjski sluvček, opera (1'drster). 22.00 Čusovna napoved in poročilu. 22.15 Koncert Radio-orkestra. Petek, 29. nov.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koucert radio orkestra. 18.30 Športno predavanje »Primorja«: Razvoj lahke atletike v Sloveniji v 1. 1929, g. Sanciu. 19 Gospodinjska ura. gdč. Krekova. 10.30 Italijanščina, poučuje dr. Slane Leben. 20 Predavanje c slovenskih glasbenih listih, dr. A Dolinar. 20.30 Večer radio orkestra: Petričev večer«. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 O morzejevih znakih predava g. Povše. mm radio siušafa BAfHJEVf cevi IDNGSRAM Drugi programi i Petek, 29. novembra. Belgrad: 12.40 Koncerl radio-kvarteta; 18.00 Zabavna glasba; 20.00 Prenos opere iz nar. gledališča; 21.30 Čas. nato dnevne vesti. — Varšava: 12.05 Reproducirana glasba; 16.15 Reproducirana glasba; 17.45 Zborno petje; 1*1.25 Reproducirana glasba; 20.15 Simfonični koncert varšavske iilharmonije. — Budapest: 9.15 Pevski koncert; 12.00 Zvonenje; 12.05 Reproducirana glasba; 17.40 Koncert vojaške godbe; 19.30 Prenos zopere: 22.-10 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Koncert radio-kvarteta; 15.30 Reproducirana glasba; 16.30 Akademija v spomin A. Rubinsteina; 20.05 Instrumentalni komadi iz oper — Milan: 11.25 Reproduciraua glasba; 12.30 Opoldanski koncert; 13.30 Koncert radio orkestra; 16.30 Mladinska ura; 17.00 Koncert radio-kvinteta iz Torina; 20.30 Simfonični koncert; 23.15 Koncert. — Praga: 19.00 Prenos opere iz Brna — Langenberg: 12.10 Reproducirana glasba, 13,05 Opoldanski koncert; 16.00 Knjižna ura; 17.30 Popoldanski konceri; 20.00 Prenos iz K6 na, opera: Salotne«; 23.00 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Koncert radio-kvinteta; 16.40 Mladinska ura; 17.30 Popoldanski koncert; 21,02 ■Turandot«, opera. — Katovice: 12.05 Reproducirana glasba; 16.20 Reproduciraua glasba; 17.45 Literarna ura; 20.15 Simfonični koncert iz Varšave; 23.00 Literarna ura. - Stuttgart: 12.15 Reproducirana glasba. 16.00 Popoldanski koncerl; 19.30 Ljudska glasba; 21.00 Večerni koncert; 21.00 Radio-reportača iz Berlina; 21.45 Zabavna glasb? — Torino: 19.15 Večerni koncert; 20.30 Simfonični koncert iz Milana; 23.00 Plesna glasba. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba; 12.30 Opoldanski koncert; 16.30 Koncert vojaške godbe; 17-30 Klavirski koncert; 19.05 Prenos opere iz Prage »Strah v današnjih časih«; 22.00 Zabavna glasba. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oč«, brat, stric in svak, gospod Franc Ptečho železniški uradnik v p. dne 27. t, m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 28. novembra 1929 ob 3 popoldne izpred hiše žalosti, Poljanski nasip št. 48, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1929. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. jj-g-s^ I 01 - 5 N "F a E o »i— ,2 »O j* .. « « K g > d-p o 5 "Q S 2 ■ge« 3° Si "»T ^ «o I 3 » S< a 3a o So.c so •orS! O al E »al | P-J » -s '£:(/) Je 5Z o Si> g; «0 _ N "J a -a N on5 - z. ns nn hnrvo konja... o, še predobro jo jc poznal. Iztegnil je proti njemu svojo podolgovato rjavo-sivo glavo in s svojimi nespodobno zelenimi ustnicami mu je nekaj pošepnil, kar je konjiček tako, razumel in kar bi se v človeškem jeziku reklo tako-le: »Če smem kaj svetovati tvojemu gospodarju, dovoli, da mu svetujem, naj gre svojo pot dalje. Dane? ni primeren dan... če je sploh kateri dan primeren! ... Oh, te ženske!...« Jezdec odjezdi, izravnan na svojem konju, nc da bi se ozrl. Toda v hipu, ko je Rolanda začenjala poslednje kitico: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila... se je oglasil slovesno lopel, zveneč moški glas, & vendarle nekoliko se tresoč, v veliki gozdni tišini: O Magali, ma tant amado. Mete la testo au fenestroun! Gospod voditelj in Roger Maude sta prisluhnila, a nista ničesar umela. Rolanda je obmolknila... Teta Cecilija je pri vzdignila glavo. In obe ženski sta umeli. Poslednje kitice deklica ni dokončala. Jezdec, tam doli, je svojo končal. >Kaj pa, če bi se zdaj podali v Herbaudiere? ... je nenadoma vzkliknila teta Cecilija, da bi končala zadrego, ki je vse uklenila na mestu, kjer so stali. Naprej, v Herbaudiere!... je ponovil gospod voditelj. Zajeli so Pentapona, ki sc jc bil že lotil vinskih trt, in vsak je zavzel svoje mesto na vozičku. Toda na ostanku poti jc zapadla družba v neizrekljivo nerodnost, ki jo povzročajo stvari, o katerih ni vredno, a vendarle žalostno, skoro neprijetno govoriti... Za Hlklavlo popusta, pri znani firdhi GRICAR 0 m c i A č SclCDbortlova 3 N'e pozabite ua darilo--7 a Sv. Miklavža! Pred nakupom si oglejte na«o bogato zalogo gramofonov in plošč Se priporoča Tehnik-JOSIP B LJUBLJANA — Miklošičeva cesta št. 20 V palaO Okrožnega urade MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas • S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo višo. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Pranje perila in slično, na domu, iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca«. Službodobe Žagarja za venecijanko in krožno žago na vodni trans-misijski pogon sprejme Jakob D e r e a n i , Žužemberk. Prodat« MI na oDrohe? tžoS©sali?a ši&ira? &asflifiski zmamlm fiskerji »Triglav" z a želodec. Grenki in sladki. Malinov sok, garantirano pristni, rum najfinejše kakovosti, domače sadno žganje (slivovka, hruševec, sadjevec in bri-njevec) pristno, nudi: Rastlinska destilacija »Triglav«, L. Pristavec, p, Preserje pri Ljubljani. Zahtevajte cenik! Trame, drva in tudi cele gozdove kupuje Leopold Pristavec, lesna trgovina, p. Preserje pri Ljubljani, Stavite oferte! Sadno Irevje za saditev na stalno mesto, sorte po sadnem izboru za Slovenijo, oddaja drevesnica Leopold Pristavec, Jezero, p. Preserje pri Ljubljani. P. n. občinstvu sporočamo, da otvorimo s I. decembrom t. 1, v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12 „Pod Trančo" noti trgovino z najrazličnejšim manufakturnim iu galanterijskim blagom. Kol zadrugarjem nam .je namen poceniti vse življenske potrebščine, zato smo ludi v novi trgovini nastavili izredno nizke reklamne cene Pridite ln ofilette 55 lih, nlhopar ne silimo h nokunu. Za obilen obisk se priporoča PPOfHlKOM r. 2.1 O. Z v Ljubljani, Mestni trg 12 „P0D TRANČO" V svojem, kakor tudi v imenu svoje sestre Cecilije in svojih otrok ter ostalega sorodstva naznanjam žalostno vest, da se je naš dobri brat, oziroma stric, gospod Janez Siopničar posestnik danes zjutraj ob V,3, po dolgi in težki bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti preselil v večnost k svojemu Stvarniku Pogreb se bo vršil v petek, 29. t. r.i ob 8 zjutraj na farno pokopališče Šent Vid nad Ljubljano. Št. Vid n. Ljublj., 27. novembra 1929. Ivanka Šetina roj. Slapničar, sestra Inkaso zastopnike sprejme tvrdka Singer, Kranj, Glavni trg 3. 2 ključav. pomočnika dobro izvežbana, tudi kot samostojna vodovodna instalaterja. sprejme takoj v trajno delo Ivan Triller, ključavničar in vodovodni instalater, Bled. Učenec se sprejme takoj. Slaščičarna Wistan, Maribor, Aleksandrova 64. Žagarja sprejmem na žago venecijanko z električnim pogonom. — Jos. Puncer, Laško. Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva 28, telef. in-terurban 3109, rabi šef-kuharja, kuharice, natakarice, služkinje. Za odgovor dvodinar, znamka. Stanovanja Opremljena soba se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 13.411. Mesečno sobo s hrano in vso postrežbo oddam solidnemu gospodu v bližini Tabora. Naslov v upravi pod 13.438. Veliko sobo in kuhinjo blizu Zelene jame oddam mirni stranki s 1. decembrom. Naslov pri upravi pod št. 13.435. Klavirji in pianini svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi! Na obroke! M Ropaš, Celje — Popravila uglaševanjel Šoferska šola L obl konc Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236 Pouk in praktične vožnje Oblastveno koncesijonirana .šoferska Šola I. GABERščIK, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleivvei-sova cesta 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših ; pripomočkov in praktična vožnja z zaprtim in odpr- | tim avtomobilom Poučuje tudi privatno. Prihodnji tečaj se prične 2. decem. Lep lokal v sredini mesta, pripraven za vsako trgovino ali pisarno, zračen in svetel, se odda takoj v najem. Vprašati pri . I. N. Šošta-rič, Maribor, Aleksandrova, cesta št. 13. jfefijlibe Kmetski lant z Goriškega, s precejšnjim denarnim premoženjem, se želi seznaniti v svrho ženitve s kmet-skim dekletom ali vdovo brez otrok v starosti 28 do 32 let, kot gospodar (zet). Sprejmem le resne ponudbe, Ponudbe pod ■»Gorica« štev. 13.423 na upravo lista. direktno iz Tovarne 02. tov skladišča jVrlTrfsTfcrofdl Maribor št. 102 A- Kupimo 2J% kronske bone kupi Pučka štediona i za ložni zavod d d.. Osiiek Desatičins al 27 Hrastove hlode iD hrastove plobe od 55 milimetrov debele naprej kupuje stalno J Pogačnik, lesna industrija škol-ja Loka (ob kolodvoru) Želod Radio-aparat štiricevni, z zvočnikom, akumulatorjem, izvrsten, poceni proda Ilešik, Ljubljana VII, Medvedova 36. Poizvedbe Pozabljen je bil v vlaku, ki vozi ob 11.45 dop. iz Ljubljane proti Jesenicam, mal zavitek z belimi trakovi, in sicer od Kranja naprej. Pošten najditelj se prosi, da istega odda v trafiko na kolodvoru v Kranju. lipovo in javorjevo seme. vsako množino • p ' a f a po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Ljubljana Krekov trg 10/1. Železnih cevi 4 cole svetlobe, kupim 120 m. Stare in dobro ohranjene imajo prednost. Ponudbe na naslov. M. Žumer, Železniki nad Škofjo Loko. Mahovino hrasta in sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci na G. Hoffmann fk Co., Zagreb, Berislavičeva 3. Vsakovrstno zlato po najvišjih cenah. ČERNE. invelit. Ljubljana. \VoIfova ulica št 3. Kupim polnoiormenili 60—80 cm, z lokomobilo od 40 HP dalje, kurjeno z žaganjem in lesenimi odpadki — vse v dobrem stanju. — Ponudbe je poslati pod »LOKOMO-BILA« na upravo »Slovenca«. Smrt je premagala neumornega delavca, — Svoje želo je zapičila v mlado srce moža, ki s? ji je 82 let pogumno in odkrito upiral. — Delavnega in življenja polnega bojevnika je neizprosno iztrgala iz srede načrtov in velikih projektov. Naš ljubi oče in ded, gospod Kari Lebitsch oblastno zapriseženi civ. geometer je včeraj ob devetih zvečer mirno izdihnil svojo blago dušo. S ponosne višave njegovega sokolskega gradiča pri Brežicah ga pospremijo njegovi dne 27. novembra ob štirih popoldne k večnemu počitku v njegovo ptujsko domovino, kjer bo, neutrudni, dne 28, novembra ob treh popoldne našel za-željeni mir ob strani svojih dragih v grobnici, ki si jo je omislil sam. Celje, dne 26. novembra 1929. Otroci: Antonija Lebitsch, avstr. poštarica v pok. v Gradcu. Kari Lebitsch, avstr. pravi uradni svetnik v Gradcu. Mici Osvvatitsch roj. Lebitsch, soproga veletržca v Celju. Fran Lebitsch, trgovec v Celju. — Pastorki: Dr. ing. Julij Donau, priv. docent na tehn. visoki šoli v Gradcu. Dr. Viljem Donau zobozdravnik v Gradcu. Šteli Altziebler roj. Donau, soproga višje sod. svetnika v Gradcu. — Vsi vnuki in ostali sorodniki. Radio no odplačilo! mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mammmmmmummmmmmmmmmmmrimmmmmmmmmmmmmmmmm^ 3 elektronski aparat 2 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Barium), 1 akumulator Varta 18 Amp., 1 anodna baterija 90 voltov, kompleten antenski in zemeljski materija! in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din 300 — še 12 obrokov po Din 180'- mesečno, pri točnem odplačevanju brez obresti ali drugih stroškov 4 elektronski aparat Ž 4, vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300'— še 12 mesečnih obrokov po Din 225'—. Za dobro delovanje jamčim! Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši i V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za restavracije in kino-podjetja. ki nadomestujejo največjo godbo jn kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče S?*IF£3lSTIC Ljubljana, Mestni irg 5 / Teti. 2407 Za Miklavža in Božič si naročite lahko že seda), postavim Vnn pa iparal na želio tudi pozneje Zahtevajte brezplačno novi cenik za Jeto 1930 si F. Čuden Ljubljana Prešernova ulica štev. I Poročni prstani BVORIMICA STAHPlUli S. SOItLlC MARIBOR Aleksandrov« ceste Priporoča se trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI Ljubljana Lingarfeva al. (za škofijo). K. O Š O, vedno svež oddajana 'inbelo veletrgovina A. VOIM. UUMJANA Kestievo cesta 24. Naznanja se da so prispela nova dalmatinska vina, ki se točijo v gostilni pri »Tratniku«, Sv, Petra c. 25 in Kette-Murnova cesta 26. Istotam domača in dalmatinska kuhinja in vsak dan sveže morske ribe. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju aaj-mani 5 kg . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din ■ L Brozovtč. Zagreb llica 82. Drva, premog, koks pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33. Javna skladišča (Balkan), telefon št. 3434. Priklopni voz tipa Ford, popolnoma nov, malo rabljen, se proda po izredno ugodni ceni. In-teresentic naj se iavijo na upravo »Slovenca« pod »Ford« št. 12.493. Špecerija Proda se takoj stara, vpeljana špecerijska trgovina z vso zalogo in inventarjem vred v Ljubljani. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Špecerija« št. 13.054. Mlade prašičke prodam. Gostilna »Napoleon«, Tržaška cesta 4, V dosmrtno oskrbo popolno, sprejmem samsko osebo z nekoliko premoženja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dosmrtna oskrba« št. 13.387 • i v zabojih po 720 ali 1440 kom. Din 1-38 kom. postavno Polj-čane. vključno zaboja, razpošilja po povzetju £xponna tirulbo rcalfteis Suppanz žn drug lartbor Pošini predaš Sle*. 6 iznajdena /jfrancoska pomnila. (k Sedaj 85", Zanesljivo zdravilo za nego las je novo ...... >>M 5 c H E L« ,,-----~'/, plešastih zopet dobi nazaj jjsvoje izgubljene lase, tedaj ie oni, ki j trnu izpadajo lasje ali sive, ali so mu '.»izpadli do polovice, uverjen, da so mu 'f, zopet povrnejo lasje in ozdravi lasno y___/ ft tkivo, odstrani pa perhaj, srbež in vse •'ijone holi. vsled katerih lasje izpadajo alt osive. PoSilja po povzetju ..MISEL". Vusina n, Beograd. - Prodaja tndi le-Karna Delim. Knez Mihajlovn 1. Doze fin, KO, ton in IGO cr Cene 115. 150 185 In 290 dinarjev Nekaterim osebam za-® drugim pa ICO gr, kakor ie komu vefi ali manj obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi ICO gr pa lej ne zrasto taki lasje, kol lih ie imela, tedaj pošljemo na -voje stroške £e ICO cr omenjenega zdravila, V vsaki dozi je priloženo navodilo o uporabi in garancija za uspeh. - Poštnina gre na naše stroSke. Ais Vam m znano da že skozi 20 let prodaja tvpdho I. v Mariboru, Aleksandrova c. 13 najboljše ANGLEŠKO in fEŠKO SUKNO za plašče in obleke, volneno blago, batist, šifon, flanel, izgotovljene obleke in perilo, posteljne odeje, perje in puh, zastore, preproge i. t. d.! Cene nizke, postrežba strogo solidna. — En poizkus zadostuje, in postanete naš stalen odjemalec. L ^ smrekova, jelova in borova debla za žago kupim v vsaki količini. Ponudbe z označbo cene ab oddajna postaja na naslov: Hartner, Murska Sobotn. Dražba posestva 8t. 55 in 57 na Poljanski cesti v Ljubljani bo dne 29. novembra ob 10 dopoldne na sodišču soba 15. Posestvo obstoji iz dveh hiš z gospodarskim poslopjem, 7 gostilno in mesarijo ter vrtom, dalje treh parcel za stavbišče na Ižanski cesti.