Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev. 199.
7 Ljubljani, v četrtek 30. avgusta 1888.
Letnilt XVI.
"Vabilo na nairočfoo. „SL0VENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Donioljul>" vred
velj ti za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. » pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj A:
Za celo leto predplačan	15 gl. —	kr.
„ pol leta ....	8 „ —	»
„ četrt leta . . .	4 „ —	„
» jeden mesee ... 1 » 40	.
Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročbe.
Vredništvo in opravništvo „Slovenca".
Deželni volilni redi.
A Vroče boje morajo biti koroški Slovenci pri vsakih volitvah, da jih popolnoma ne preženo iz deželne zbornice. Žalibog da imajo navzlic vsem naporom v deželnem zboru le dva zastopnika, ker se jim je tretji, dr. Abuja, izneveril, ko je stopil t zbornico. Temu pa ni bila kriva edino le narodna mlačnost, marveč v prvi vrsti volilni red, ki ga je skrpala liberalno-nemška gospoda. Z današnjim člankom hočemo torej opozoriti na ta nedostatek.
Ko je za grofom Goluhovskim koncem leta 1860 prevzel vlado vitez Schmerling, dobila je v roke državno krmilo liberalna stranka. Notranja politika avstrijska krenila je na nova pota, ki niso vodila do blagra države. Ze prve dni svojega poslovanja sklical je vitez Schmerling gospode v ministerstvo, ki so že pod Bachom nabirali gradivo za deželne volilne rede. Naročil jim je, naj izdelajo nove volilne rede na podlagi oktoberskega diploma, ki natančno določuje območje državnega in deželnih zborov. V načrtih naj se gospodje ne ozirajo na
prejšnjo razdelitev po stanovih, marveč na skupine interesov, to je, na veliko posestvo, mesta in industrijo, kmečke občine.
Delo bilo je lahko. Vsak je vzel v roke okto-berski diplom in Bachove deželne štatute, in v kratkem časi bili so gotovi deželni volilni redi ter doposlani deželnim predsednikom, da o njih izrazijo svoje opazke in želje. Dne 26. februarija 1861 bili so objavljeni: ustava avstrijske države, temeljni zakon o državnem zastopu, deželni in volilni redi. Ti so sedaj podlaga ustavnemu življenju v Avstriji.
Schmerling pri svojem nastopu ni več našel prostega prostora za svoje novo ustavno delo; že tedaj rodil se je dualizem. Oktoberski diplom priznal je le jeden državni zastop; poleg njega bili so zastopi posameznih dežela z določenimi delokrogi. Ker pa je Schmerling ustanovil posebno osrednje vodstvo za neogerske dežele, vsadil je v ustavo kal dualizmu. Poleg ožjega državnega zbora bil je ogerski deželni zbor kot zastopnik druge državne polovice nasproti misli oktoberskega diploma.
Schmerling je februvarski ustavi preobrnil načelo oktoberskega diploma o delokrogu deželnih zborov. Po diplomu je spadalo vse v delokrog deželnih zborov, kar ni bilo naravnost podrejano državnemu zboru. Schmerling pa je državnemu zboru izročil vse, kar ni bilo izrečno odločeno deželnim zborom.
Namen temu je jako prozoren. Schmerling je omejil delokrog deželnim zborom. Skupine interesov bile so le zagrinjalo, za katerim se je skrival namen, liberalni stranki zagotoviti večine v deželnih zborih, in tako tudi v dvojnem državnem zastopu. Prave narodne želje v deželnih zborih niso bile zastopane. Skupine interesov so v teoriji lepo načelo, v dejanji pa se ne more izvršiti, pač pa lahko postane kričeča krivica. Interesi so dvojni: nravni in materi-jalni. Nravne naj zastopajo škofje, vseučilišča, akademije in učena društva. Glasovi teh zastopnikov se izgube v ogromni večini.
Preostanejo torej še materijalni interesi: ti so: veliko posestvo, mesta in industrija, kmetsko prebivalstvo. A ti interesi se naravnost križajo. In vidimo tudi, da so interesi posameznih skupin na
milost in nemilost ravno onim, proti katerim jih je Schmerling hotel varovati. Ako pa govorimo o interesih, kdo zastopa delavce in dninarje? Vsi soci-jalisti in komunisti so pristaši načelu o skupinah interesov; a ko bi ti ljudje določevali interese, bili bi zastopi mnogo drugačni.
Za mesta določene so posebne skupine. Morda da zastopajo trgovino in industrijo? Velike tovarne so navadno na deželi. V Avstriji je le malo mest, kjer cvetete trgovina in industrija; večina mest živi ob obrtu, ki je omejen na potrebo kraja iu bližnje okolice. Veliki tovarnarji pa imajo dvojno volilno pravico: kot veliko-posestniki volijo v razredu velikih posestnikov, in kot tovarnarji volijo v trgovinske zbornice, ki imajo zopet svoje zastopnike v deželnem in državnem zboru.
In gotovo je ironija, ako bi se morda mesta sklicavala na svojo iuteligencijo in nravni vpliv na državno telo. Oglejte si prebivalstvo vseh velikih in večjih mest ne le v Avstriji, temveč po vsi Evropi, iu njegova dela, in imate pred seboj čudno podobo krščansko-nravnega in sploh človeškega mišljenja in življenja. Ali so morda mala mesta boljša od kmet-skega prebivalstva? Kmetsko prebivalstvo ohranilo si je večinoma dve stvari: vero na Boga in zdrav človeški razum; po mestih pa so židovski časniki edina duševna hrana. Mestno prebivalstvo pa ima povprek toliko raznih zastopnikov, kakor vse kmetske občine. In kdo nosi največje breme, kdo podpira največ državnih stebrov? Največja teža moderne države sloni na kmetskem prebivalstvu. Moderne države so prezrle najboljša načela kot trdno podlago, načela višjega nravnega reda, in opirati se morajo na armado in denarne listnice. In če se zruši jeden teh stebrov? Načelo pravičnosti torej zahteva in tudi državniška modrost, da oni zastopa v državi največ interesov, ki največ nosi na svojih ramah.
Proti načelu zastopov po interesih govore tudi avstrijske narodnostne razmere. Ali vsi poslanci v ogerskem državnem zboru zastopajo pravo mnenje svojih volilcev? To je madjarska politika interesov. In tudi pri nas je ravno to jeden iz-mej vzrokov narodnostnemu prepiru. Kakor rudeča nit vleče se v ustavnem življenji namen, v umetno skrpanih vo-
LISTEK.
Lo Christ.
(Bretonska povest, preložil J. Z.)
(Konec.)
Nekaj dni pozneje dobil je baron Jehan vabilo k svatbi Ivonette, hčerke jednega iz svojih najemnikov.
Bilo je ravno mesec dni po onem videlu v gozdu — svatbeni da n Ivonette — ko je vstal baron najboljše volje. Dal se je svojemu komorniku skrbno obleči, počesati, poškropiti z dišavami in odšel je zvenčeč z ostrogami na dvorišče.
Tu čakal ga je že osedlan, krasen, bujen šareč. Lepa žival! Kaka rast! Nežni nozdrvi konjevi tresli sta se že nestrpnosti, in iz očes švigale so mu iskre.
Baron švignil je navzdor svojim šestdesetim letom z jednim skokom v sedlo in zabodel v konja ostrogi, da je imel sluga držeč uzdo jedva čas od-skočiti.	I
Čez trenotek — bil je jezdec že pri velikih mrežnatih vratih parka, in konj hitel je vedno v večem diru naprej. Najedenkrat jel se je vspenjati in težko sopsti. Vidno se je pred nečem plašil. Gospod njegov skušal ga je umiriti z besedami in božanjem — vendar zaman. Konj ni hotel ničesa razumeti. Jezdec nategnil je tedaj vajeti, ali konj dvignil se je s potom pokrit v vis, tolkel s sprednjima nogama v zrak, stopil zopet na tla in vspenši se znova dirjal »venlre a terre" naprej iztrgavši z nepričakovanim kretom vajeti iz roke jezdečeve.
Bil je to čudovit, blazen let. Splašena žival gnala se je kakor veter čez gore in doli, loke in polja in po stoterih ovinkih pridrvila se je konečno kakor vihra v gozd. Najedenkrat — sredi paseka — izpodtakne se ob kamen, pade na jedno koleno in vrže raz sebe jezdeca z nepričakovano silo. Baron Jehan bil je takoj mrtev. Bilo je to na istem mestu,
kjer je videl mesec poprej grobarja kopati grob.
*
* *
Ljudevit XV. je lehno nahmuril obrvi, obrnil se h kaminu, v katerem so praskotale bukove trske ' in brskal zamišljeno mej plamenom.
»Ah, gospod maršal", vzkliknil je vojvoda Ri-chelieu, velik duh ali vsaj dozdevno velik duh, »česa vsega bi nam Vi še ne povedali! Kar se mene tiče, ne verujem v nikake duhove, niti v znamenja."
»V Boga verujete pa gotovo, ljubeznjivi vojvoda", odgovoril je mirno maršal. »On, njemu ni nič nemogočega, more odpreti tudi naše oči — ako hoče — in nam pokazati bodočnost. Duša, ki je bila jedenkrat na sveti, more se vrniti zopet, ker je neumrjoča."
Kralj, ki je poslušal ta spor, zganil se je nestrpno. Princ de Soubise razumel ga je in nadaljeval :
»Vaše veličanstvo dovoli mi vprašanje: ali se spominja baronice de Ker-Lan, ki je vzbudila pred leti s svojo krasoto občno občudovanje pri dvoru?"
Ljudevit XV. pokimal je nekolikrat pritrdilno z glavo.
»Spremljal jo je njen sin Hervč", dejal je kralj, »katerega sem vsprejel mej svoje pažete. Nadaljujte, dragi maršal!"
»Torej Sire, ta dama bila je sinaha barona Jehana, o čegar nesrečnem konci sem baš Vašemu
lilnih okrajih uemško-liberalnemu meščanskemu prebivalstvu izročiti neke predpravice na škodo ne-nemških kmetskih občin. Vzgledi: Kočevje-Ribnica, Velikovec-Trg (Feidkirehen) itd. I)o Taaffejeve dobe vihrale so na zborničnih poslopjih zastave z napisom: »madjarski" in „nemški" interesi. Grof Taaffe izrekel je pomenljivo besedo, da Slovanov ne pusti pritiskati ob steno, in v mnogih deželah dobili so v roke gospodstvo možje, katere je narod prosto in po prepričanji volil. Delo je pričeto, želimo, da bi se v tem smislu nadaljevalo. Glej: Koroška, Moravska, Šlezija, Istra.
Po vseh evropskih državah brije demokratska sapa; temu se ue moremo čuditi. In ker je tako, kaj naj stori pravi državnik? Na eni'strani mora braniti vladarju vse njegovemu bistvu lastne atribute, na drugi pa dati narodom naravno, ne umetno zastopništvo, da varujejo svoje pravice in koristi. To je jedino načelo v Evropi. Moderni liberalizem je osmešil in uničil konstitucijonalizem, oslabil monar-hijsko načelo ter narodne zastope podredil despo-tičnemu strankarstvu. Schmerling je hotel s svojim ustavnim delom za vedno utrditi gospodstvo liberalizma v Avstriji, sam sebe pa ovečiti kot stvarnika tega gospodstva. Račun je bil ta-le: Mesta bodo volila večinoma liberalno, deželno prebivalstvo pa konservativno; torej o barvi deželnih zborov in tedanjega državnega zbora more odločevati veliko posestvo. Znano pa je bilo že tedaj, da voli veliko posestvo večinoma v liberalnem smisla, torej je bilo gospodstvo liberalizma zagotovljeno. Po tem načrtu sezidalo se je ustavno poslopje. — Sreča naša je, da imamo preblagega in za vse svoje narode skrbnega vladarja, ki je izročil vlado možem, kateri so v prvi vrsti Avstrijci in ne Nemci. Upajmo, da se s časom popravijo napake prejšnjih liberalnih vlad.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. avgusta. Notranje dežele.
Cesar je potrdil preosnovo umetniško-obrt-nega muzeja na Dunaji na podlagi novega statuta in učnega načrta.
Neki pooblaščenec grofa Taaffeja obravnava z voditelji češke nemške stranke, da bi se zopet vdeležili nemški deželni poslanci deželnozborskih sej. Nemci tirjajo, naj se razruši jezikovna naredba in odpusti minister Pražak. Ta pogajanja se vrše z vednostjo staročeških poslancev, a imela ne bodo skoraj gotovo nobenega vspeha.
Štajerski nemški deželni poslanci nameravajo prirediti veliko izjavo zoper Pražakovo naredbo glede slovenskih objav v uradnih listih. V letošnjem zasedanji imeli bodo slovenski poslanci sploh težavno stališče. „N. F. Pr." pravi, da bodo Nemci v deželnem zboru zopet sprožili vprašanje zaradi slovenskega zemljiškega vknjiževanja. »Stid-steierische Post" razpravlja že celo slučaj, da bi morali slovenski zastopniki izstopiti, ako bodo nasprotniki napadli narodno ali politiško čast manjšine ter jej predsedstvo ne bo dalo zadostnega zadoščenja.
Novi ogerski naučni minister imenovan bo še le potem, ko bo prišel Tisza iz Ostende. Grof Kalnoky bi se rad iznebil prvega sekcijskega načelnika pl. Szogyonyi-a iz ministerstva zunanjih zadev s tem, da bi bil sieduji imenovan naučnim ministrom. Tisza pa je temu načrtu odločen nasprotnik. »Pester Lloyd", ki razpravlja to zadevo, piše o stališči pl. Szogyonyi-a v ministerstvu zunanjih zadev
po besedah: »Pl. Sziigyonyi mora biti tudi zaupni mož ogerske vlade, da posreduje občevanje mej slednjo in ministrom zunanjih zadev; njegova oseba mora biti porok, da se v ministerstvu zunanjih zadev, naj mu bo na čelu kdor hoče, ne zgodi ničesa, o čemur bi poprej ne izvedela ogerska vlada..." Prvi sekcijski načelnik v tem ministerstvu ni torej zaupni mož miuistra zunanjih zadev, marveč nekak vohun ogerske vlade. Čuditi se mora vsakdo, kako nekatere ogerske stranke mučijo našo državno ustavo in ponižujejo najvišje uradnike!
Tnanje države.
Nenapovedano potovanje ruske carice v avstrijsko mesto Gmunden ima v prvi vrsti namen, da se carica snide s svojima sestrama princesinjo Wales in vojvodiujo Cumberland, poleg tega je pa tudi politiški, jako važen dogodek. „W. A. Z." pravi, da je car svoji soprogi izročil" zaupna naznanila za cesarja Frana Josipa I., ki bo še tekom tega tedna prišel v Gmunden, kamor pričakujejo tudi grškega iu danskega kralja. Da si je pa carica izvolila ravno avstrijska tla za sestanek s svojima sestrama, dokazuje, da so razmere mej dunajskim in petrograjskim dvorom prijateljske. Pripoveduje se celo, da bo morda prišel car osebno po carico v Gmunden. Kaže pa tudi, da razpor mej obema državama ni neizogiben; v istini se tudi že ruska vlada veduo bolj nagiba, da pritrdi balkanskemu programu Avstrije, ki za-se ne zahteva ničesa, marveč le želi, da si posebno Bolgarija in Srbija utrdite samoupravo. Madjarski radikalci, ki hočejo biti voditelji avstrijski politiki, so se izkazali bolj ruske, nego Rusi sami.
Poroča se iz Belgrada, da se snuje nova srbska stranka. Piročanac, ki se je ločil od napred-njakov, združil se bo z mlado-liberalno stranko, h koji bodo pristopili tudi mnogi Rističevi pristaši. — „Nar. L." pravijo, da se hoče kralj sprijazniti s kraljico tudi poglavitno zaradi tega, da si pridobi tem potom zopet naklonjenost nekega evropskega dvora, kojega gostoljubnost je vžival mnogo let iu pri kojem je padel v nemilost.
jBolgarskim državnikom je zavrela kri v glavi, ko so izvedeli svet pretresajočo vest, da hoče Srbija priznati princa Ferdinanda kot kneza. Pričeli so takoj zreti v Makedonijo. „La Bolgarie" in »Svoboda" razpravljate položaj v Makedoniji ter povdarjate, da se prezira člen LXII. berolinske pogodbe, ki govori o verski samoupravi, da se zatirajo pravice dveh milijonov v Makedoniji živečih Bolgarov. »La Bolgarie" naravnost vpraša, zakaj Turčija iz lastnega nagiba ne ustvari močne in velike Bolgarije?
jRuske vojaške vaje v južni Rusiji, kamor je odpotoval car, znamenite so zaradi tega, ker so v zvezi s poskusnim oboroženjem. Rezervniki dveh let iz Gubernij Pultava, Harkov, Hergon, Jekaterinoslav, Černigov, Kursk in Orel so poklicani k orožju. Mej vajami poskusile se bodo tudi železnice, koliko morejo izvršiti v slučaji vojske. — Generalnim guber-natorjem kijevskim je izbran general Dragomirov; poveljnik kijevskega vojaškega okraja bo postal general Radecky.
Nemški »Reichsanzeiger" objavlja listine, ki se nanašajo na Moltkejevo umirovljenje. Moltkejeva prošnja z dne 3. avgusta navaja kot vzrok, zakaj želi biti prosilec umirovljen, visoko starost. Cesar izraža v svojem odgovoru z dne 9. avgusta žalost vsled Moltkejevega odstopa ter ga prosi, naj prevzame domovini na korist predsedstvo domobranske komisije. V ministerski naredbi z dne 10. avgusta želi cesar, naj dovoli Moltke svojemu nasledniku, da bo smel priti k njemu po svet v vseh važnejših vprašanjih.
Iz francoske stolnice se poroča, da je Boulanger tajen zaveznik bonapartovcev in da že dlje časa občuje posredovanjem neke osebe s princem Jeromeom. „Petit National" pravi, da sta se Boulanger in princ Viktor že sporazumela glede volitev
leta 1889. Sestavila sta baje okrožnico, kojo bodeta razposlala vsem maire-om in vplivnim volilcem. Boulanger je predvčerajšnjim zvečer odpotoval v Svedijo. Z druge strani pa se trdi, da bo le obiskal princa Napoleona v Švici.
O namenu italijanske mornarice, o koji piše »Tribuna", da je predvčerajšnjim odplula iz Avguste v Levanto ter se povrne od tod koncem septembra, čujejo se najraznovrstnejša pustolovska poročila. Eden pravi, da je Italija umaknila svoje ladije iz bližine močnejše francoske mornarice, drugi pa zopet trdi, da je dobil francoski toulonski mornaričui oddelek tajno povelje, naj zapre vhod v sueški prekop ali celo obkoli Masavo, Italija pa hoče s svojimi ladijami preprečiti to nakano. Ta zadnja trditev je italijanskega vira ter vzbuja sumnjo, da hoče Italija s tem okornim izgovorom prikriti pravi vzrok, zakaj je poslala svojo mornarico v Levanto. Toliko je jasno vsakemu otroku, da ne sme na podlagi mej-narodne pogodbe v sueški prekop nobena vojna la-dija; vrhu tega tudi pravi „Temps", da se bo povrnila francoska oborožena mornarica že prihodnji ponedeljek v Toulon. Gotovo je pa tudi, da Italija nima vzroka vzbujati splošnjega vznemirjenja s svojimi ladijami edino le malenkostni demonstraciji na ljubo.
Protidinastično gibanje v Humuniji se je razširilo že v večje kroge, kajti upa se že na beli dan. Opazilo se je tudi v armadi; zaprli so dva častnika zaradi veleizdajskega rovanja. — Vodja združene opozicije, Demeter Bratiano, in brat njegov, bivši ministerski predsednik Joan Bratiano, sta se sprijaznila. Ako se združi opozicija s stranko Joana Bratiana, vplivalo bo to jako temeljito na stališče kralja Karola.
Izvirni dopisi.
Z Vrhnike, 29. avgusta. »Et tu, Vrhnika, par-vulus es in millibus ... a kaj tacega se porodi v tebi!" Tako smo si mislili pri sebi samim zroč trg domači v dan 25. in 26. t. m. • priliki proslave štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja v tolikem prazničnem krasu in lepoti, zroč verno ljudstvo naše v tolikem zvestem navdušenji in gorečnosti.
In medias res!
Zazoril je dan 25. avgusta. In truden je bil od jutranjega svita, pa dokler ga ni večerni mrak zagrnil v krilo svoje, truden je bil slavnostnemu odboru, truden prebivalcem našega trga sploh. Da si zrl, koliko si je prizadel prvi z nadzorovanjem in ukazovanjem tu pa tam, in koliko si je prizadevalo slednje izvršujoč ukaze odborove, pritrdil bi trditvi naši.
A po trudnem dnevu napočil je lep večer. Oko in duh sta si odpočila pogledujoč zadovoljno na zalo nevesto, lepo odičeno Vrhniko našo. Kako so se jej dvigali ponositi mlaji k nebu pa kako so vihrale raz nje ter raz vsako, še tolikanj ubožno hišo dolge zastave! In najlepša snažnost najlepši red je gospodoval po trgu.
Z mirozovom ob 8. uri istega večera se je pričel izvrševati slavnostni program. Bil je krasen prizor, ko so nam godci Idričanje — slava jim! — spremljani od osmih z lampijoni svetečih mož požarne brambe in brezštevilnega občinstva stopajoč skozi trg do dekanijskega poslopja in po novi cesti do slavnostnega prostora nazaj svirali večernico svojo. S holmca sv. Trojice so grmeli streli, a ljudstva spremljajočega broj jim je odzival z burnimi svojimi živio-klici.
Počitka, ki nas je za tem mehko poljubil na trudna, a veselja jasna lica, uživali nismo ? pre-
veličanstvu pripovedoval. Je-li bila kedaj lepša mati in ljubeznivejši sin? Katera parižanka se je mogla sličiti baronici? Tudi njen krepki glas in časih rezki naglas dajala sta njenemu govoru novo dražest. Kedar pa je zapela mej nami dvorjani v svojem materinskem jeziku narodno pesem, občutili smo mi Keltje iz starih dob novo čustvo — spomin na ljubljeno, drago domovino, na Bretonsko. Preživel sem vse minolo leto na posestvu gospe de Ker-Lan. Bil sem jej prav po očetovski naklonjen. Njeno priprosto, nežno prijateljstvo in zaupni razgovori o
bodočnosti njenega sina bili so mi pravo razkošje.
*
* *
Nekega večera sedela sva skupaj v njenem budoiru. Skozi odprto okno vel je k nama čvrst, nočni vzduh nasičen z rožno vonjavo, in nekje v parku čulo se je čarovno slavčevo petje.
Govorila sva kakor navadno o baroničinem sinu, ki se je daleč od svoje matere na dvoru Vašega veličanstva odgojeval.
Najedenkrat vskriknila je baronica tesno, pro-dirno. Lice bilo jej je smrtno bledo in vse telo treslo se je od strahu.
,Poglejte v zrcalo', klicala je s trepetajočim glasom. ,Pri mojih nogah gori voščena sveča! Ne slišite glasu zvona za mrtvece? Me li ne vidite oblečene v belo, pogrebno krilo? Ah, izgubljena sem! Glejte, baron Jehan bliža se mi s krvavim licem! To je rodbinsko znamenje; čez mesec dni bom mrtva. — Princ, princ, še jedno milost! Hitite, poiščite mi mojega sina in privedite mi ga, da bi ga mogla •— predno umrem — še jedenkrat objeti.'
Sledeči dan po neprespani, v strašni tesnobi prečuti noči sklicala je baronica vkljub mojemu prigovarjanju vse služabništvo, najemnike in podance in vravnala svoje pozemske stvari.
Jaz odpotoval sem v Pariz in ostavil jo ne-utešeno, mislečo le na rešitev svoje duše in na svojega sina.
Mej potjo srečal sem že kurirja Vašega veličanstva s poveljem, da se odpravim k vojni v Ho-landsko."
»No, dalje?" vprašal je kralj nestrpno.
»O mojem povratku, sire, javil mi je Herve Ker-Lan, da je sirota."
Sledilo je nekaj trenotkov mučnega molčanja.
Zatem dvignil se je kralj. Ko je vstal, obstal je njegov pogled nehote na svetli plošči beneškega zrcala visečega nad kaminom. Oko njegovo dobilo je najedenkrat plašen izraz, in lice pokrila je smrtna bledost. Videvši pa, da ga gostje gledajo, zavedel se je takoj. Nalil si je svojeročno kozarec tokajca in ga izpraznil na jeden dušek. In pomigal je pri-
sotnežem z roko v dobro noč in odšel v svoje sobe.
*
* *
Dva meseca pozneje, 18. aprila 1774 ob 2. uri popoludne preminil je Ljudevit XV. za kozami.
Isto noč prepeljali so brez vseh ceremonij kraljevo truplo na lovskem v mrtvaški premenjenem vozu v Saint-Denis. Pogreb kraljev obstajal je iz jedne osobe. Bil je paže Herve Ker Lan de Lo Christ.
Princ de Soubise trdi popolnoma prepričevalno v svojih zapiskih:
.Onega večera pri pojedini v paviljonu Saint-Cloudskem sledil sem kraljev pogled, ko je nehote obstal na beneškem zrcalu nad kaminom in opazil sem ondu Ljudevita XIV. na katafalku ležečega. Prikazen ta bila je vzrok preplašenemu pogledu ia smrtni bledosti kraljevi."
obilji. Že rano v jutro druzega dne, 26. avg., jeli so se zopet oglašati topiči z omenjenega holmca in prazničnih zvonov glasovi lili so se č«z tiho ravin. A ko je pojenjalo to dvoje, zadonela je krog 41/a. ure — budnica.
Vsprejem nekaterih gostov, mej njimi glave jim, preblagorodnega gospoda c. kr. okr. glavarja M ah ko ta, vršil se je že dopoludne mej 9. in 10. uro. Do tedaj došli in pa domači naši odličnjaki zbrali so se krog 91/i. ure v čitalnici, odkoder so šli z društveno zastavo in godci na čelu, zadej pa v spremstvu vrhniške ter sosednje virdske požarne brambe v župnijsko cerkev sv. Pavla k slovesnemu cerkvenemu opravilu.
Sveto mašo je ta dan iz posebne prijaznosti izvolil darovati velečastni gosp. kanonik in državni poslanec Klun in je prevzel i cerkveni govor, o kojem rečemo le toliko, da je bil vrednega očeta vreden sin. Ozir petja sodelovali so pri sv. maši domači pevci in pevke pod izbornim vodstvom gosp. nadzornika Levstika ter g. učitelja Stojca, in ne moremo si kaj, da bi jim na srečen vspeh pri prednašanji o. Angelika Hribarja „Tota pulchra es Maria" ne zaklicali prav iz srca: Živeli! Po sv. maši je šel sprevod v istem redu do čitalnice.
Točno ob jedni uri pričel se je banket v gostilni g. Drabeka (pri črnem orlu), kojega se je vdeležilo do šestdeset oseb. Napivalo se je tu jedino le Nj. veličanstvu presv. cesarju.
Po skupnem obedu mej 3. in 4. uro sprejeli smo ostale razne goste in društva, mej slednjimi društvo „Slavec", požarno brambo horjulsko, logaško, itd.
Slavnosten govor g. drž. poslanca Poklukarja krog 4. ure zbral je na slavnostnem prostoru na stotine občinstva. Tega, kar je gospod govornik v svojem govoru omenjal, ni nam moči tudi v kratkih potezah priobčiti, ker manjka nam prostora; zadostuje naj, če povemo, da je po izbornem tem govoru ljudstva navdušenost do presv. cesarja prikipela do vrhunca, tako vsaj so govorili tisočeri gromoviti „dobro! slava! živio !"-klici, s kojimi je občinstvo pretrgavalo vrlemu govorniku besedo, s kojim ga je obsulo, ko je končal svoj govor.
Mej slavnostim govorom že pripeljali so gg. učitelji lepo opravljeno šolsko deco na travnik gosp. Obreze, kjer je poslej igrala glavno vlogo. Deček IV. razreda J. Cankar propovedoval Je prav v otročjem navdušenji o lepem dnevu, ki ga praznuje ta dan šolska mladež vrhniška, za njim je nastopila deklica s podobnim govorčkom in poleg še s pozdravom gospodu c. kr. okrajnemu glavarju vro-čivša mu prelep šopek „v spomin na današnji slavnostni dan ter v znak hvaležne otročje ljubezni." Po kratkem govoru g. glavarja in daljšem g. nadzornika Levstika, vršilo se je na jednej strani pogoščenje in obdarovanje učencev in učenk, na drugej zasaditev prvega drevesca jednemu treh drevoredov, ki naj v pozna leta krase vrhniški trg ter spominjajo potomce na spominsko leto štiridesetletnega vladanja presv. cesarja Franca Josipa I., na leto 1888.
Ob 4%. uri blagoslovil se je novi železni most vodeč čez Ljubljanico dodelan ravno prejšnji dan, kojo svečanost so povzdignili nad vse prav res slavčje žgoleči naši „Slavci".
Toda najlepše nam je prinesel večer. Komaj se je storil mrak, evo ti, jeden pok, drugi, tretji... in na holmcu sv. Trojice vzplapolali so h krati trije kresovi, a z druzih holmcev sem odsevali so jim drugi, jeden, dva, trije ... In naš trg! Bil je ves v svetlobi. Bi popisavali bi, a zdi se nam, da bo vsaka črka zastonj; kaj tacega je treba le zreti!
Po bakljadi krog Sl/2. ure pričela se je prosta zabava v čolneh na Ljubljanici. Bilo je krasno. Milo petje „SIavcev" donelo je tako slavilno v tiho noč, in živio-klici tako gromovito, in raketi rezali so si drug za drugim tako prosto pot v zračne višave, pa se utrinjali, pa izginjali . . .
Dovolj! Čemu bi opisovali dalje. Stari ljudje pomnijo marsikatero iz onih „tempi passati", a tacega, so dejali, kot je to bilo, ne pomnijo, kar so na svetu!	Šarovčev.
Iz Čemšenika, 28. avgusta. (Komentar k aedeljskemu pismu „S 1 o v. Naroda" z dnč 2 5. avgusta, št. 19 5.) „Narod" je v nedeljskem pismu št. 195 počastil tudi mene ter me prištel istim, koje po navadi sumniči, obira ali po njih udriha; tu pa imam take može in dostojanstvenike tovariše, da se smatram nevrednega take časti.
Komentara pa je treba tako zavitim in tenden-cijoznim dopisom, kakoršni je v „Narodu" o sv. maši ob 10. uri povodom 401etnice cesarjevega vladanja. Štiridesetletnico je praznovala ,,občina", oziroma župnija čemšeniška dne 19. avgusta, ne da bi se bilo to po časnikih naznanjalo. Bila je ob 9. uri slovesna božja služba, 17 otrok je pristopilo k prvemu sv. obhajilu, tem in vsem pričujočim vernikom je bilo v cerkvenem govoru posebno priporočeno, naj darujejo preblagemu vladarju za slavnost 401etnice mesto zlata, ki ga nimajo, pravo ljubezen in vdanost; mesto umetalnega ognja itd. gorečo srčno molitev. Bog daj, da bi ta 401etnica bila pri Bogu sprejeta in gotovo bode preblagemu srcu Nj. veličanstva toliko po volji, kakor slavnosti z mnogovrstnimi veselicami. Toliko v dokaz, da čemšeniški župljani niso takega milovanja vredni glede cerkvenih slavnosti. Očitajo mi od več strani, da jih je preveč.
Dopisovalec ali poročevalec nedeljskega pisma slabo poznd razmere in okoliščine v čemšeniku, in govorica čemšeniška mu še ni znana, če je iz govorice mož, ki sta bila v tej zadevi v Čemšeniku in menda v Ljubljani, res menil spoznati v pivnici
—	morda pri „Luni" ? — da sta blizo čemšenika doma.
Odbor občine ržiške, ki spada deloma v štiri župnije, ni poslal k meni nobenega kmeta „stare korenine" izmed odbora. V zadevi nameravane štiridesetletnico sta bila v čemšeniku dva „go-spoda", eden jako mlad, drugi ne star, v srenjskem odboru ni nobeden, oba pa se zelo rada vtikata v zadeve, ki jima niso ravno mar; kako imata po-medeno vsak pred svojim pragom, vesta sama. Za sv. mašo ob 10. uri nista prosila, marveč le inter-pelovala na cesti pred gostilniško barako in takoj pretila, kako bom razglašen po časopisih, ter da gresta v Ljubljano. O določitvi službe božje pa gotovo nisem odgovoren dotičnim prišlecem, ne dolžan njuno pretenje poslušati sredi ceste pričo drugih ljudi. Svoje postopanje sem opravičil na merodajnem mestu ter se ne plašim še daljnega groženja s tožbo do kabinetne kancelije, kakor se mi neki še preti. Vzroki mojega postopanja so: Gospod kapelan so mi omenili, da so slišali o neki nameravani slovesnosti ter takoj dostavili odločno željo, naj bi ne bilo treba hoditi tje doli, kjer je tako duhovno opravilo v cerkvi sv. Jurja ob 10. uri angeljsko nedeljo. Tudi je ravno imenovanih gospodov, ki ne zavijata po čemšeniško, g. H., pravil g. kapelanu, kako se je obravnavala slavnost pri srenji. Svetovalec srenjski se izrazi: MJ......— damo 60 soldov,
pa ob 10. uri mašuje in je v kraji". Ima take pravice srenja proti duhovnikom gledž službe božje? Izgredi prav žalostni godili so se prepogostokrat o priliki službe božje ob 10. uri pod Št. Jurjem po pivnicah; vsled tega sem bil prisiljen izvanredno službo božjo odreči. Nagajivost pa nobena Nj. veličanstvu ni po volji, to dobro vemo očitno. Patri-jotično prepričanje moje je znano slehernemu, kdor me pozna. Vsled tega ravno, ker odločno svoje rimsko-katoliško prepričanje trdim, tudi ne molčim nikdar proti kakoršni-koli izjavi vzvišenemu namenu Avstrije nasproti, ali drugače nepatrijotični. Stavijo se mi pasti in nasprotovanja od te in druge strani.
Sklepno izrazim to prepričanje, da je slavnost 401etnice cesarjeve toliko vzvišena, da se prav slabo ž njo strinja zaletavanje in rovanje nedeljskih pisem ^Narodovih".	Fr. Eome, župnik.
Iz Trsta, 28. avgusta. Pogreb pokojnega g. kanonika Debeljaka je bil včeraj zjutraj ob 9. uri. Mrtvaški sprevod se je pomikal od cerkve sv. Antona novega skozi ulice sv. Antona, sv. Jakoba trg in Staro Eeno k sv. Justu. Tu je služil veliko črno sv. mašo msgr. prošt dr. Š u s t , kateri je tudi pogreb vodil in potem opravil „Requiem" z veliko asistencijo. Med pogrebci so šli najprej ubogi iz sirotišnice U sirote, potem dolga vrsta duhovnikov
—	kapitelj koparski zastopan po dveh in tržaškega vsi kanoniki, pojoč „Miserere". Nato so nosili krsto z znamenji njegovega stanu; zadej pa so bili najprej sorodniki, potem duhovniki, katerih je bila dolga vrsta, med njim stari znanci, prijatelji, dvorni svetnik vitez Reya, vladni svetnik Krekich in drugi zastopniki različnih uradnij državnih in privatnih, zastopniki čitalnice, delavskega podpornega društva in raznih bratovščin, katerim je bil pokojni ud ali odbornik. Zatem dolga vrsta meščanov vsa^ kega stanu in vsakega spola — in nazadnje mnogo kmetskega ljudstva iz tržaške okolice, katero ga je poznalo, ker je bil mnogo let kapelan pri novem sv. Antonu, ko ni bilo še mestnih in predmestnih
župnij ali fara pri sv. Jakobu, v Rojani in prt' sv. Ivanu. Vsem tem okoličanom je bil pokojnik več ali manj učitelj-duhovnik in vsi ti ga bodo ohranili v spominu.
Bil je ranjki najprej v Žminju v Istri učitelj, od tam pa je prišel v Trst, kjer je bil vodja šole v okraji „Škorkola" ali pozneje na Belvederu iu tudi kot tak si je ohranil hvaležen spomin pri učiteljih in učencih. Pred nekoliko leti je postal že starček nad 60 let iz kapelana sv. Antonovega kanonik stolnega kapiteljna sv. Justa. Bil je kot tak škofijski komisar za krščanski nauk na nekaterih ljudskih in srednjih šolah tržaškega mesta. Imel je tudi ne samo tukaj v Trstu, ampak povsod po Slovenskem dosti- znancev in prijateljev. Še pred par tedni je bil na zlati maši na Dolenjskem , in dan pred smrtjo popolnoma zdrav in vesel; v soboto ga je pa Bog poklical pred sodni stol. Naj v miru počiva!
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
IV Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča o tarifu tehtnice na Grosupljem in omenja, da namerja lastnik te tehtnice uvesti naslednje tarife, in sicer: od 1—100 kg. 5 kr., od 101—500 kg. 10 kr., od 501—1000 kg. 15 kr., od 1001—2000 kg. 20 kr., od 2001—3000 kg. in čez 25 kr.
Ker se je v zmislu § 15. zakona z dne 19. jun. 1866, drž. zak. štev. 85, pri odmerjanju tarife ozirati na to, da lastnik dobiva le primerno povračilo za trud in troške, ki so spojeni s takimi napravami, v tem slučaju pa je ta pogoj izpolnjen, predlaga odsek: Slavna zbornica naj pri c. kr. deželni vladi priporoča potrjenje tarife. — Predlog je bil sprejet.
V. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je bilo v seji dne 21. oktobra 1887 skleneno, priporočati prošnjo občine medvodske za dovoljenje treh letnih in živinskih semenjev seveda le tedaj, ako proti namerjanim semnjem ne bodo ugovarjale do semnjev pravico imejoče občine političnega okraja ljubljanske okolice in mestni magistrat ljubljanski. Iz došlih izjav občin političnega okraja ljubljanskega vidi se, da se je le občina Studenec izrekla proti semnjema dne 3. marca in 4. novembra, ker sta dne 20. marca in 11. novembra semnja v Studencu. Mestni magistrat ljubljanski izreka se zaradi tega proti dovoljenju semnjev, ker ni potreba pomnoževati semnjev v okolici ljubljanski in ker bi mesečni živinski semnji r Ljubljani imeli škodo, ako bi bil prej semenj v ob-ližju mesta. Okrajno glavarstvo pa priporoča prošnjo. Razlogi občine Studenec niso veljavni radi velike daljave od Medvod. Ako bi tudi pritrdili, da bi ljubljanski živinski semnji radi medvodskih mogoče trpeli škodo, to moramo povdariti, da bi škoda mogla biti toli neznatna, da se še na to ne treba ni ozirati, vsaj ne bi bila v nobenem razmerju k škodi, katero bi zadela občino medvodsko, ako se jej ne d& dopustilo. Odsek torej misli, da se je držati sklepa zbornice od 21. oktobra 1. 1887. in predlaga: Zbornica naj se izreče v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade za dovoljenje treh letnih in živinskih semnjev.
Gospod zbornični svetnik Fran Omersa sicer ni proti dovoljenju semnjev, le želi, da bi se z ozirom na ponedeljske semnje v Kranju sprejel pri-stavek: Ako bi se zgodilo, da bi kateri semenj v Medvodah imel biti na ponedeljek, kadar je semenj v Kranju, da bi semenj v Medvodah bil potem prihodnji torek.
Ko je zbornični tajnik pojasnil nekatere stvari, bil je sprejet odsekov predlog, a pristavek odklonjen.
(Dalje prik.)
Dnevne novice.
(Novi deželni glavar kranjski,) g. dr. Josip P oklu kar, porodil se je dne 7. marca 1837. y Krnci pri Gorjah na Gorenjskem. V Ljubljani je dovršil srednje, na Dunaji pa 1. 1864 višje šole ter bil promoviran doktorjem pravoslovja. Do 1. 1873 bil je sprva notarski, pozneje odvetniški kandidat. Imenovanega leta popustil je pravoslovni poklic ter se začel pečati s poljedeljstvom. L. 1870 izvoljen je bil v deželni, drugo leto v državni zbor. Leta 1872 bil je prvič izvoljen v delegacijo. Pridobil si je največjo zaslogo kot član deželne komisije za vrejenja zemljiščnega davka. Od 1. 1879 zastopa dr. Poklukar v državnem zboru gorenjska in notranjska mesta iu trge.
Narodno gospodarstvo. Pravila za gospodarsko življenje.
Neki gospodarski list navaja sledeča pravila, ka terih bi se moral držati vsak pravi gospodar: Imej vedno pripravno dnevno knjigo, v katero se zapisujejo vsakdanji dogodki pri gospodarstvu. — Vsi računi naj bodo v redu vpisani. — Živini dajaj redno vsak dan soli. — Ostani pri svojem poklicu (t. j. da ne bodeš vedno menjal: danes kmet, jutri kovač, črevljar, krojač itd.). — Plevda ne sme biti na tvojem gospodarstvu. — S pomočjo namestnika ne bodeš nikdar dobro in uspešno gospodaril, (gospodarjevo oko mora vse videti in nadzirati). — Tvoje stanovanje bodi dobro, čisto in pripravno. — Čitaj dobre knjige in časopise. — Svoje vole, krave, svinje in ovce imej na zračnem, suhem in čistem kraju. — Vsadi vsako leto nekaj drevja, vzlasti sadnega. — Ne podpiši nikdar menice ali obveznice (obligacije). — Imej vse v redu in na svojem mestu. — Skrbi za časa za gnoj, da polja, livade in vinogradi ne oslabč. — Ne pazi samo na množino, temveč tudi na dobroto gnoja. — Barva je boljši kup nego nova deska, ali greda, (t. j. da je treba barvati
(Deželni zbor štajerski) imel je dne 28. t. m. , drugo sejo. Na dnevnem redu bilo jo mej drugimi j predlogami poročilo deželnega odbora o ustanovitvi deželne hiralnice pri Celji, oziroma o razširjenji hiralnice na Ptuji. V finančni odsek so izvoljeni: Neckermann, Kienzl, Endres, Jerman, Attems, Purst, Gudenus, Pfrimer, Pscheideu, Tomscheg, Vogel in Wunder; v naučni odsek je izmej slovenskih poslancev dr.Š u c, v deželno-kulturni pa dr. Rad e y. Dr. Srnec in tovariši stavili so predlog, da vlada napravi trsnice z ameriškimi trtami ter nastavi potovalne učitelje, ki naj bi poučevali o ravnanji z ameriškimi trtami. Prihodnja seja jutri.
(Katoliška družba) ima prihodnji torek (4. sept.) na Rožniku sveto mašo ob polušestih zjutraj.
(Za »Sokolovo" tekmovalno telovadbo) določenih je dvanajst častnih daril, in sicer: 1. darilo mesta ljubljanskega; 2. tri darila rodoljubnih dam ljubljanskih; 3. darilo dr. Iv. Tavčarja; 4. darilo stavbenega mojstra Filipa Zupančiča; 5. darilo Iv. Hribarja; 6. pet daril društvenih.
(Iz Metlike) se nam piše: „V nedeljo sejmariti je prepovedano od visoke c. kr. deželne vlade". Tako razglaša št. rupertsko županstvo v »Slovencu" z dne 25. avg. Drznemo se, opozoriti naše velespo-štovano mestno načeluištvo, da bi tudi ono blagohotno zabranilo sejmarstvo ob nedeljah, zlasti zdaj jesenski čas. Tu stoji po mestnem trgu voz poleg voza, sodi, obroči, deske itd. Nedelja se malo razlikuje od sejmskega dneva. Ob ponedeljkih imamo itak tedenski tržni dan. Slavno županstvo naj tedaj primernim potom razglasi, da se ob nedeljah in praznikih ne sme več v Metliki sejmariti. Vsi dobri in pošteni kristijani bodo hvaležni. Naj se torej zgodi!
(Učiteljska konferencija za radovljiški okraj) bode letos dne 5. sept. dopoludne v Gorjah pri Bledu. Na dnevnem redu je (poleg obligatnih točk) poročilo o petji, ročnih delih in primernih knjigah za šolarske knjižnice. Po konferenci je ogledovanje šolskega vrta. Ob 1. uri je skupen obed pri »Kaconu". Po obedu je ogledovanje drevesnic in ob 5. uri odhod na Bled. Ta dan pride baje tudi nekaj učiteljev iz kamniškega okraja v Gorje ogledat si vrt drevesuico. Pred konferencijo bode daroval preč. g. župnik sv. mašo, pri kateri bodo peli g g. učitelji,
(O pogrebu) pokojuega kanonika preč. g. M. D e b e 1 j a k a poročamo na drugem mestu. Tu nam je dostaviti nekaj vrstic o blagem njegovem značaji. Pokojnik je bil pobožen, neutruden, vzoren duhovnik. Kot narodnjak bil je navdušen, požrtovalen ; vdeležil se je vsacega narodnega podjetja, podpiral je slovensko slovstvo ter več ko dvajseterim udom družbe sv. Mohora je plačeval naročnino. Med uboge razdelil je mnogo. Volil je med drugim 100 gld. ubogi slepi vdovi, 100 gld. siromašniei, 100 gld. otroški bolnici, 100 gld. zavodu „ Albertinum", 100 gld. zavodu sv. Jožefa, 300 gld. župni cerkvi sv. Antona, 500 gld. za revno žlahto v Tržiču in 500 gld. tržiški bolnišnici.
(Ljubljanska mesarska zadruga) izvolila si je g. Jvana Kopača kot novega načelnika. Bivši načelnik g. Štrukelj je opustil mesarski obrt.
(Splašila) sta se včeraj zjutraj na cesti Marije Terezije žrebca iz žrebčarije na Selu. Stražmašter g. Zmugg je konja udržal, voz pa je šel v kosce.
deske, gredice, kolce itd., ki jih rabiš pri gospodarstvu). — Imej vedno vrt ali ovočnjak pri hiši, ker bodeš tako imel manje posla z zdravnikom. — Zavaruj svoja poslopja in drugo imetje pri poštenem društvu. — Poslužuj se samo dobrega semena. — Opravi vsako delo, čem prejo mogoče, t. j. ne odlašaj od danes na jutri. — Vodujak in drvarnico imej blizu hiše. — Ce nemaš kam spraviti sena iu druge krme, imel bodeš prazno mošnjo. — Ne pri-tožuj se nikdar, da si predobro obdelal svoje polje ali vinograd. — Daj surovemu maslu lepo barvo preje, nego pride iz krave (t. j. krmi kravo z dobro pičo in imej jo v redu). — Ne razmetuj gnoja na polju ali v vinogradu, ampak pokrij ga dobro z zemljo in podorji. — Svoje gospodarsko orodje spravi vedno pod streho. — Rja in gnjiloba škoduje orodju bolj nego raba. — Kosi travo, dokler je v cvetu. — Vse karkoli delaš, delaj z odprtimi očmi. — Odprta glava in čvrsta roka sta najboljši gospodarjev kapital. — Snažnost naj te spremlja doma in na polju; skrbi za zdravo in snažno hrano, za čed no obleko, trdno orodje, zdravo in plemenito živino, čisto polje in vinograd, za čvrste in zdrave ovočnjake, prostorne iu zračne vrte, čisto iu zdravo seme, snažno dvorišče, hleve, skedenj in jasli, zdravo vodo za-se in za živino —, da bode torej vse okolo tebe in na tebi čisto, vzlasti pa čista vest.
Telegrami.
Koper, 30. .avgusta. Narodni kandidat F1 e g o izvoljen z 59 glasovi; L a ni p e je dobil 17 glasov.
Berolin, 29. avgusta. Bennigsen jo imenovan nadpredsednikom provincije liano-veranske.
Pariz, 30. avgusta Določeno je, da je G a r n i e r blazen. Dogodek je torej brez pomena.
Niza, 30. avgusta. Prijeli so umirovljo-nega nemškega častnika Hohenburga, ko je hotel odposlati po pošti škatljico z Lebelovo patrono.
Kairo. 30. avgusta. Pri Khormoufanu bil je dne 27. t. m. boj s 500 derviši, ki so imeli veliko zgubo. Egipčanov je bilo 16 mrtvih, 27 ranjenih.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
17. u. zjut. 29.|2. u. pop. 19. u. zveč.
Stanje
zrakomera t mm
736	2" 735-2
737	1
toplomera po Celziju
148 26-2 188
Veter
si. svzh. si. vzh. si. szap.
Vreme
jasno del. jasno oblačno
0-10 dež
Srednja temperatura 19'9°C., za 2-5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82 „'
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	m
Pap'rna renta, davka prosta......97 "
Akcije avstr.-ogerske banke ......	874
Kreditne akcije ..........312
London.............'	123 "
Francoski napoleond....................9
Cesarski cekini ....................5 "
Nemške marke ..........60 "
70	kr.
50	„
40	„
60	„
90 : 25 „ 75 V,, 85 „ 10 „
::g-ia. 38 n.v.::
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, modor-no in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je r Copl In dolgimi fraiižami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenburgovc ulico st. • (,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee 1111 peresih (Federmadratzen) lO jurl-in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobamVjtastonj in franko na za-htevanje.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl, x
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov £ in napisov.	X
^ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ||
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eene.
Posobno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
^ j|C Cenike 11:1 znhtevanje.	^
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
UT vizitnice
po nizki ceni. ^5HST2SHSHSHSH£rH5H5HSH5H5Hi
Ne zameniti z Radgonsko, to je
__Kadkcrsburgor.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
KOT, Zflrflvilrifl Vflflfl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ
VUUtt. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravija kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
Koti na.miZTlP, vnflp Vsled Obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega rZr -lvia'Aiy^-LiCl V UU"" okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
11 H Vfl TO Vfl 1 TI D 7flV£l VI lO Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot u v uix y V uii.nu iJUl Oj V 11U. varstvo in zdlavii0 70pel. davjCOi škrtatico, mrzlico in kolero.
Krmfi 1 ITI ST.fl TI OVP Tli JI	Kopeli se prirejujojo iz železnate in kisle vode z raznovrstno avujjuj.i. 111 UCbliU V OjIIJ Oi. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico,
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje	krvi, bledico, histerijo in neplodoviiost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžltku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočine kalija, inatrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzote kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(38) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.