GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
MESEC
MLADOSTI
Ob mesecu mladosti objavljamo več člankov o delu mladinske organizacije v naši železarni in se s tem pridružujemo proslavljanju meseca mladosti. Naša želja je, da mladi v naši delovni organizaciji čimbolj aktivno delujejo. Upamo, da bomo s seznanjanjem delavcev Železarne Store in ostalih ž njihovim delom na svoj način pripomogli k temu, da bodo mladi aktivni na vseh področjih in zadovoljni s svojim delom.
(Glej stran 3 in 4)	Uredništvo
Mladinka, mladinec
Za dobro organizirano delo, ne samo mladinske organizacije, je velikega pomena pravilno in pravočasno informiranje. Kot vemo, se, mladi v Železarni Štore še vse pramalo poslužujemo internega glasila - Štorskega Železarja. Zato smo se člani KS ZSMS DO ŽŠ v dogovoru z uredniškim odborom glasila Štorski Železar odločili oziroma dogovorili za »nov« način informiranja, ne samo preko predsednikov 00 ZSMS v TOZD oziroma DS, ampak preko tega glasila.
Naš namen je, da bi te, mladinec v‘ TOZD oziroma DS, mesečno sproti seznanjali z nalogami, ki smo jih sprejeli na letni-programski seji koordinacijskega sveta ZSMS DO Železarne Štore. Ta program si sprejemal tudi ti, mladinec 00 ZSMS TOZD oziroma DS. Tako bi te radi sproti seznanjali z nalogami tekočega meseca, saj se zavedamo, da je pravilno in pravočasno informiranje zelo pomembno za dobro in organizirano delo. Ne bomo pa poročali oziroma pisali le o tem, kaj bomo in kaj moramo narediti, ampak predvsem kako smo
zastavljene naloge izvedli. Za dobro delo oziroma obveščanje na teh straneh ni dovolj, da pišemo le posamezniki, ampak bo smisel obveščanja o delovanju dosegel svoj namen le, če se boš vključil tudi ti, mladinec iz TOZD oziroma DS. Za tvoje delo tako ne bodo vedeli le posamezniki oziroma tvoja ožja sredina, ampak mladinci ostalih TOZD, DS, pa ne samo oni — vsi zaposleni v naši delovni organizaciji. Izvedel boš o delu ostalih 00 ZSMS in ugotovil, da lahko tvoja 00 ZSMS določeno nalogo laže in bolje izpelje s pomočjo 00 ZSMS druge TOZD/DS v DO.
S pravilnim in dobrim delom si bomo pridobili podporo pri naših sodelavcih in dokazali vlogo in pomen mladinske organizacije v naši družbi.
Upam, da sem te s temi vrsticami vzpodbudila k razmišljanju o vlogi, pomenu in načinu informiranja za nadaljnje delo. Prvi korak je narejen, na tebi pa je, da bomo lahko zastavljeno nalogo vodili dalje!
Predsednik KS ZSMS DO ŽŠ
Delo nas združi - mlade in starejše
ZAHVALA ZA USPEŠNO REŠEVANJE
V temeljni organizaciji Livarni valjev, kokil in metalurške litine je v torek, dne 3. aprila, na popoldanski izmeni prišlo do nezgode pri delu, na kateri se je poškodoval delovodja Kovač Franc, ki je po hudi poškodbi leve noge še padel v 6 m globoko livno jamo. K težavnemu reševanju so delavci pristopili spontano in je bilo opravljeno, po naših ocenah, zelo uspešno. V akciji so sodelovali delavci, ki so s svojim dejanjem pokazali visoko zavest in osveščenost pri nesebičnem nudenju pomoči sodelavcu v nesreči.
Tovarišem Pirjevcu Jožetu, Jazbecu Ivanu, Hažiču Franju, Štihu Nikoli, Lešniku Ediju, Užmahu Branku, Radovanoviču Boru, Romihu Francu, Čepinu Stanku, Martonu Karolu, Kotniku Karlu in bolničarki Pungeršek Franji ter šoferju Koku Vojku se zahvaljujemo za sodelovanje v uspešni akciji.
Vodstvo TOZD in DPO TOZD
NEKATERI KAZALCI GOSPODARJENJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN V LETU 1983
NOVA STANOVANJA
Naši delavci so se v marcu vselili v šest stanovanj, ki so bila zgrajena na Spodnji Hudinji v Celju. Ob prvem maju se je tudi vselilo pet naših družin v nova stanovanja na Spodnji Hudinji. Vseh teh 11 stanovanj predstavljajo eno in pol sobna stanovanja s površino 51,10 m2. V juniju se predvideva, da bodo končana še naslednja stanovanja in sicer: 2 dvo in pol sobni s površino 70 m2 in 2 trisobni stanovanji s površino 75 m2. S temi novimi stanovanji se bo tako rešilo zopet nekaj stanovanjskih problemov. Vsem delavcem in njihovim družinskim članom, ki so se in bodo vselili v ta nova stanovanja želimo prijetno bivanje v njih.
Fizični obseg proizvodnje gotovih jeklarskih proizvodov na nivoju železarn je bil v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 večji za 12,3 %. Pri primerjavi obeh let je potrebno upoštevati, daje bil obseg proizvodnje gotovih jeklarskih proizvodov v letu 1982 izrazito nizek. Istočasno pa v letu 1983 niso bili doseženi načrtovani cilji, kar pomeni, da zmogljivosti niso dovolj izkoriščene. V jugoslovanskih železarnah je celotni prihodek porastel za indeks 157,7, porabljena sredstva za 158,1, dohodek 155,3, čisti dohodek 150,4, družbeni proizvod 151,6, del čistega dohodka za OD 130,0, del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela in rezerva 164,7, neto osebni dohodki na delavca pa 130,3.
V tem okviru delitve čistega dohodka je bil največji porast zabeležen pri sredstvih za razširitev materialne osnove dela in rezerve, (indeks 164,7), najnižji pa za osebne dohodke (indeks 130,0), kar lahko ocenjujemo kot pozitivno za izboljšanje materialne osnove OZD.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Povprečni neto osebni dohodek na nivoju železarn je bil ustvarjen v letu 1983 v višini 17.297 dinarjev. Življenjski stroški so znatno porasli, zato so se realni osebni dohodki močno znižali.
Skupne tekoče izgube v železarnah v letu 1983 so znašale 3,900.475 tisoč dinarjev, kar je približno na nivoju iz leta 1982 (indeks 98,1). Od te vsote odpade na MK Smederevo 3,554.464 tisoč din ali 91,1 %. Ostanek v vrednosti 346.011 tisoč din izgub odpade na: RMK Zenico 188.065 tisoč din (4,8 %), Slovenske železarne 116.355 tisoč din (3,0 %), MK Železarne Sisak 9.697 tisoč dinarjev (0,3 %) in Split 31.894 tisoč din (0,8 %).
Z ozirom na to, da v železarnah predstavljajo visoko postavko materialni stroški, prikazujemo ekonomičnost poslovanja s kazalcem doseženi celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi za leto 1982 in 1983 in rang oz. mesto, na katerem se je nahajala posamezna železarna.
ŽELEZARNA	1982 Rang		1983 Rang		Razlika + -/%-
RMK Zenica	117,1	6	115,8	5	Mi 1.3
JESENICE	122,3	5	121,0	4	- 1,3
RAVNE	130,1	1	125,3	2	-4,8
STORE	128,3	3	123,7	3	-4,6
SISAK	116,8	7	114,9	6	- 1,9
SMEDEREVO	128,3	4	106,2	9	- 22,1
NIKŠIČ	129,0	2	147,3	1	+ 18,3
SKOPJE	105,2	9	112,1	7	+ 6,9
SPLIT	113,7	8	110,8	8	g-2,9
Iz tabele ekonomičnosti poslovanja lahko ugotovimo, da seje le-ta v večini železarn v letu 1983 bistveno znižala. V Železarni Store je ekonomičnost padla za 4,6 %, kljub temu pa je obdržala dobro tretje mesto na rang lestvici iz leta 1982. Bistveno se je poslabšala ekonomičnost poslovanja v Železarni Smederevo, saj je po ekonomičnosti zdrsnila s četrtega mesta v letu 1982 na zadnje, deveto mesto v letu 1983, in sicer zaradi največje poslovne izgube vseh jugoslovanskih železarn (91,1 %). Največjo ekonomičnost poslovanja je dosegla Železarna Nikšič, ob tem pa jo je povečala kar za 18,3 °/o. To potrjujejo tudi rezultati, saj je iz poslovne izgube v letu 1982 v višini 210.106 tisoč dinarjev prišla do akumulacije v letu 1983 v višini 403.070 tisoč dinarjev (indeksno povečanje v primerjavi z letom 1982 za 704,7).
Zanimiv je podatek o ustvarjenem družbenem proizvodu, ki ga sestavlja amortizacija po predpisanih stopnjah in dohodek. Po železarnah je bila dosežena višina družbenega proizvoda:
Rang 1983
ŽELEZARNA	1982	1983	INDEKS	(v 000 din)
RMK ZENICA	26.675.294	39.296.110	147,3	1
JESENICE	5.123.356	6.495.488	126,8	5
RAVNE	4.153.338	5.412.187	130,3	7
STORE	2.727.603	3.894.952	142,8	8
SISAK	8.246.857	10.802.814	131,0	2
SMEDEREVO	6.769.309	8.025.790	118,6	3
NIKŠIČ	3.017.841	6.125.150	205,3	6
SKOPJE	2.830.788	7.949.400	280,8	4
SPLIT	423.478	592.956	140,0	9
Višina ustvarjenega družbenega proizvoda na delavca pa se je gibala takole:
Rang 1983
ŽELEZARNA	1982	1983	INDEKS	(v din)
RMK	602.151	884.012	146,8	7
JESENICE	803.412	1.026.468	127,8	2
RAVNE	764.043	951.175	124,5	5
STORE	798.011	1.115.074	139,7	1
SISAK	716.993	876.425	122,2	8
SMEDEREVO	657.470	991.450	150,8	3
NIKŠIČ	492.146	978.302	198,8	4
SKOPJE	260.470	835.372	320,7	9
SPLIT	676.482	925.048	136,7	6
Na podlagi gibanja ustvarjenega družbenega proizvoda je naša železarna v letu 1983 na predzadnjem ali osmem mestu. Po gibanju družbenega proizvoda na delavca pa smo na vodilnem prvem mestu med vsemi jugoslovanskimi železarnami. Vodilna po doseženem skupnem družbenem proizvodu Zenica je po kazalcu ustvarjenega družbenega proizvoda na delavca šele na sedmem mestu. Slovenske železarne so po kazalcu na delavca na dobri poziciji, in sicer Store 1, Jesenice 2, in Ravne 5.
Največjo rast DP (družbeni proizvod) je dosegla Železarna Skopje (indeks 280,8), na delavca pa celo indeks 320,7, toda kljub temu je po tem kazalcu na zadnjem oz. devetem mestu in je ustvarila le 75 % vrednost Železarne Store.
Z ozirom na uspešnost gospodarjenja naše železarne po družbenem proizvodu na delavca je zanimivo pogledati, kako so se v letu 1983 gibali osebni dohodki na delavca.
Rang 1983
ŽELEZARNA	1982	1983	INDEKS	(v din)
RMK ZENICA	12.799	16.934	132,2 '	5
JESENICE	15.181	19.249	126,8	3
RAVNE	15.783	19.803	125,5	2
STORE	15.657	19.962	127.5	1
SISAK	13.700	17.594	128,3	4
SMEDEREVO	11.944	14.822	124,1	8
NIKŠIČ	13.059	16.876	129,2	6
SKOPJE	11.625	14.714	126,6	9
SPLIT	12.641	15.854	125,3	7.
Zanimiva je primerjava, daje Železarna Store na prvem mestu po družbenem proizvodu na delavca in prav tako po OD na delavca. To je tudi razumljivo in v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati proizvodnje vseh delavcev, ki so pripomogli k tako dobrem rezultatu. Na drugi strani pa je Železarna Skopje po kazalcu DP na delavca na zadnjem, devetem mestu in v skladu s tem tudi po OD na delavca, kajti ta železarna je v letu 1982 poslovala za največjo izgubo v okviru jugoslovanskih železarn. Leta 1983 je sicer poslovala brez izgube, vendar je ustvarila nizko akumulacijo.
V skupni oceni lahko rečemo, da je naša železarna v letu 1983 dobro poslovala, vendar pa ne moremo biti zadovoljni s poslovno izgubo v višini 60.285 tisoč dinarjev. Vse moči moramo strniti v to, da v doglednem času odstranimo vse vzroke, ki botrujejo izgubam v posameznih TOZD.
(Vir: Informacija o poslovanju črne metalurgije za period 1.-12.1983. godine.)
Roženičnik Jože, dipl. ekon.
Sindikalni informatorji
O važnosti hitre (sprotne) in razumljive informacije ne kaže izgubljati besed. V Komisji za izobraževanje in informiranje pri konferenci OOZS Železarne Store smo že v prejšnjem sestavu ugotavljali, da je obveščanje delavcev z zvezi s sindikalnimi in delno tudi delovnimi dohodki pomanjkljivo, informacije - novice pa često »zastarele«. Da bi izboljšali stanje, je komisija določila na vsakega svojega člana določeno število TOZD in DS, ki naj bi jih le-ta »pokrival«. To se ni obneslo, čeprav bi se lahko ob živahnejšem sodelovanju izvršilnih odborov z »novičarji« iz komisije.
Na letošnji programsko-volilni konferenci sindikata DO je izvoljena Komisija za izobraževanje in informiranje zadevo zastavila malce drugače. Na njen predlog so izvršilni odbori vseh TOZD in DS (razen Livarne valjev, kjer niso imenovali predstavnika) določili enega svojih članov, ki bo v naslednjih dveh letih skrbel za pretok informacij, sam kaj napisal za tovarniško glasilo in bo ves čas povezan s Komisijo za informiranje in izobraževanje. Tako pričakujemo, da bomo dosegli večjo akcijsko usposobljenost oziroma živahnejši pretok novic znotraj kolektiva Železarne.
Na področju izobraževanja je komisija na osnovi sprejetega programa in ob sodelovanju oddelka za izobraževanje pri DS za kadre že organizirala seminarje za člane delavskega sveta in gospodarske komisije DO. V teku so seminarji za druga telesa samoupravne organiziranosti naše tovarne, tako da bi se novi člani vseh teh samoupravnih organov čim bolj seznanili s svojimi pravicami in dolžnostmi ter nas tako tem bolj zastopali.
Zadolženi tovarišice in tovariši po TOZD in DS, ki bodo v bodoče temelj pretoka novic in na katere naj se delavci obračajo v zvezi z dopisništvom (lahko tudi neposredno na komisijo), so:
Roženičnik Jože (DS za ekonomiko)
Pejičič Bogdan (TOZD transport)
Povalej Slavko (DS PP)
Drobnak Stanka (TOZD DPG)
Soline Zlatko (TOZD valjarna I)
Ščurek Božo (TOZD vzdrževanje)
Andrenšek Franc (TOZD energetika)
Šepetave Marjan (TOZD GKSG)
Lorger Zdravko (TOZD elektroplavž)
Žolnir Jelka (DS za komercialne posle)
Nunčič Jože (TOZD jeklovlek)
Kocman Vojko (TOZD KK)
Cmok Lada (DS za finance) .
Hribernik Anton (TOZD MO)
Ivanuša Irena (DS IR)
Vrtovec Nada (DS za kadre)
Pajek Mirko (TOZD valjarna II)
Bračun Vinko (TOZD jeklarna)
Tomlje Janez (TOZD livarna II)
Božič Olga (TOZD TT)
MLADINSKA ORGANIZACIJA V MESECU MLADOSTI
LETNA SEJA MLADINCEV
Trenutno je v naši delovni organizaciji aktivnih 17 mladinskih organizacij, od tega 13 v TOZD in 4 v DS. V mesecu januarju in februarju so mladinci izvedli vo-lilno-programske konference po 00 ZSMS v TOZD oz. DS. Na njih so kritično ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju in si zastavili naloge za vnaprej. V večini OO ZSMS so zamenjali tudi vodstvo. Novo izvoljeni predsedniki po OO ZSMS v TOZD oz. DS so:
TOZD elektroplavž	ŠPAN Anton
TOZD jeklarna	HROVAT Ivan
TOZD valjarna I	CESAR Janko
TOZD valjarna II	STOJANOVIČ Stojan
TOZD livarna I	FILOVIČ Sakib
TOZD livarna II	KLINAR Zvone
TOZD jeklovlek	SMODEJ Franc
TOZD mehanska obdelava	HRIBERNIK Anton
TOZD tovarna traktorjev	MIRČIČ Zoran
TOZD vzdrževanje	HRIBERNIK Ivan
TOZD energetika	ROMIH Marija
TOZD kontrola kakovosti	LAVBIC Ivan
TOZD transport	KAČIČNIK Helena
DS priprava proizvodnje	VAJDEC Samo
DS ekonomika in organizac.	COKAN Marko
DS finančne in rač. posle	POŽIN Marjeta
DS investicije in razvoj	KRALJ Boris
Komisija za kadre in izobraževanje
HRIBERNIK Ivan - predsednik SMODEJ Franc - namestnik ŠTURBEJ Anton - član GOBEC Mirko - član MIRČIČ Zoran - član
Delegati SOZD
SMODEJ Franc MULEJ Nevenka SAJOVIC Vlado
Referent za šport in rekreacijo SKOK Anton
Referent za obujanje tradicij NOB LORGER Zvonko
Referent za mladinsko prostovoljno delo TO MAŠ Želimir
Referent za idejno-politično delo HRIBERNIK Anton
Referent za kulturo KRALJ Boris
V aprilu smo mladinci izvedli razširjeno letno-programsko sejo koordinacijskega sveta ZSMS DO Železarna Štore. V razpravi na podana poročila smo ugotovili, da se še vse preveč angažiramo na področju delovnih akcij, športa, premalo pa se vključujemo v delovanje samoupravnega socialističnega sistema, čeprav se že opazi določen korak naprej. Imeli smo nekaj pripomb na nekatere pravilnike, vendar so to največkrat bile pripombe posameznikov. Naša želja in naloga pa je, da čim bolj razširimo krog aktivnih mladincev po TOZD oz. DS. Dostikrat imamo mladi pozitivna vprašanja, kijih zaradi neizkušenosti in premajhnega poznavanja ne upamo izreči. Zato smo si kot pomembno nalogo za vnaprej zastavili organiziranje okroglih miz na aktualne teme, kot novo obliko izobraževanja, informiranja, izmenjava mnenj in izkušenj. Spregovorili smo tudi o delu Kluba brigadirjev pri koordinacijskem svetu ZSMS Železarna Štore, o evidentiranju mladih v mladinske delovne brigade ipd. Tov. Dušan Burnik, predsednik KPO ŽŠ, ki se je odzval vabilu in se udeležil letne-programske seje, je opozoril, na kaj lahko mladi vplivamo, in kje lahko dosežemo še več. Premiki so vidni, vendar je potrebna še velika angažiranost vseh za pravilno in aktivno delo. Spregovoril je tudi o sedaj zelo aktualni temi: o povezavi cena - obresti, to je o gospodarjenju z denarjem in o rezultatih gospodarjenja v januarju - februarju 1984. Tov. Anka Vetrih, predsednica OK ZSMS Celje, je opozorila predvsem na problem delegatov, ki največkrat ne dajejo povratnih informacij s sej, ki se jih udeležujejo. Tov. Boršič in tov. Senica, predstavnika sindikata, pa sta opozorila na povezavo mladina - sindikat v naši delovni organizaciji, ki je do sedaj bila dobra; izrazila sta željo za dobro sodelovanje v prihodnje.
Po končani razpravi smo ugotovili, da nas čakajo pomembne naloge za pravilno in aktivno delo mladine v Železarni Štore. Za koordiniranje in vodenje naše mladine smo potrdili novo vodstvo koordinacijskega sveta ZSMS Železarna Štore v sestavi:
MULEJ Nevenka - predsednik koordinacijskega sveta ZSMS ŽŠ
HRIBERNIK Anton - sekretar koordinacijskega sveta ZSMS ŽŠ
Letna seja mladincev
Nadzorni odbor
VENGUST Rajko POŠ Ivanka FON Zvonko
Koordinator dopisnikov za Štorski železar GROSEK Rajko
Predsednik KS ZSMS DO ŽŠ Jernej CV.
NOVO VODSTVO MLADINCEV
Na letni seji so mladinci izvolili za novega predsednika koordinacijskega sveta ZSMS ŽŠ tov. Nevenko Mulej, za sekretarja pa tov. Hribernika Antona iz TOZD MO.
Tov. Nevenka je zaposlena v DS za finance in računovodske posle kot referentka deviznega poslovanja. Kot dijakinja Srednje ekonomske šole v Celju je bila naša štipendistka. V Železarni Štore je zaposlena od leta 1980.
TVOJE AKTIVNOSTI DO SEDAJ?
»Že vrsto let prej sem bila aktivna v raznih društvih, v Železarni pa sem bila predsednica osnovne organizacije ZSMS v DS za finance in računovodske posle dve mandatni obdobji, opravljala sem delo sekretarja koordinacijskega sveta ZSMS ZŠ en mandat, še vedno sem član predsedstva OK ZSMS Celje. Delala sem tudi v osnovni organizaciji sindikata in v delegacijah.«
GLEDE NA TO, DA SI PREVZELA TO FUNKCIJO, MENIM, DA IMAŠ VESELJE DO TAKŠNEGA DELA.
»To delo me veseli.«
KAKŠEN PROGRAM STE SI ZASTAVILI? PRIHAJA DO KAKŠNIH SPREMEMB?
»Okvirni program smo sprejeli na letni seji. Aktivnosti imamo razdeljene po mesecih. Ostale tekoče naloge pa prihajajo iz osnovnih organizacij, ki so nosilci posameznih nalog; koordinacijski svet ima pri tem funkcijo povezoval-
ca. Naša glavna naloga je, da oživimo delo v osnovnih organizacijah, da se tudi v temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti, kjer še nimajo formirane osnovne organizacije, te organizirajo in pričnejo z delom. Trenutno tečejo razgovori v TOZD GKSG. Sedaj je 13 osnovnih organizacij v TOZD in tri v delovnih skupnostih.«
(Nadaljevanje na 4. strani)
/
Nevenka: »To delo me veseli.«
NOVO VODSTVO MLADINCEV
(Nadaljevanje s 3. strani)
DELA BO VELIKO, KAKO SI GA BOSTE RAZDELILI?
»S sekretarjem tov. Hribernikom sva si delo tako razdelila, da jaz pokrivam področje Store I, on pa Store II. V delo so vključeni tudi vsi člani koordinacijskega sveta in so zadolženi za udeležbe na samoupravnih organih delovne organizacije. Naša želja je, da bomo temeljiteje vključeni v samoupravne in delegatske aktivnosti in s tem dobro informirani o vsem, kar bo osnova za naše boljše delo.«
Z DELOM STE ŽE PRIČELI. KAKO?
»Z novim vodstvom smo domenjeni tako, da rzširimo svoje aktivnosti predvsem v družbeno politično dogajanje. Tako imamo v programu vključeno organiziranje okroglih miz, ki bodo vsaka dva meseca. Za okroglo mizo bomo obravnavali vso aktualno problematiko v DO in izven. Trenutno smo vključeni v
obravnavo pravilnika, ki ureja financiranje in pridobitev pravice uporabe podstrešnih stanovanj, saj se zavedamo, da je danes mladim težko priti do stanovanj. Naša akcija teče tudi okoli obravnave periodičnega obračuna. Aktualna je še problematika zaposlovanja.«
MLADINCEV JE V NASI DO TRENUTNO 976, TO JE SKORAJ TRETJINA ZAPOSLENIH. TOREJ IMAMO DOVOLJ ZGOVOREN PODATEK, DA SMO MLAD KOLEKTIV IN DA OD TOLIKŠNEGA Števila mladincev LAHKO PRIČAKUJEMO USPEŠNO DELO.
TOV. NEVENKA, ČESTITAMO TI K IZVOLITVI TER VSEM SKUPAJ ŽELIMO, DA BI V SVOJIH DELOVNIH ŽELJAH IN CILJIH USPELI.
Ana T.
Zaključki seminarja mladih v Rogaški Slatini
Tridnevni seminar so pripravili mladi po programu KS 00 DO Železarne Store. Seminarja so se udeležili mladi iz Železarn Ravne in Store, Žične Celje in Zdravilišča Rogaška Slatina. Povprečno se je udeleževalo predavanj 28 mladih iz OO ZSMS ter nosilcev funkcij v KS OO ZSMS.
Po programu so predstavili temo:
‘ — stabilizacijski program DO v novih pogojih gospodarjenja (predavatelj: Mirko Gozdnikar, član preds. rep. sindikata),
-	rezultati gospodarjenja DO in SOZD, razvojne usmeritve (predavatelj: Dušan Burnik, preds. KPO DO ŽŠ),
' L mladi v sistemu SLO in DS (predavatelj Martin Metličar),
pomen mladinskega prostovoljnega dela in MDA v Sloveniji in Jugoslaviji (predavatelj: Boris Petek, OK ZSMS Šmarje pri Jelšah),
-	aktualni družbeno-politični položaj v Občini Celje in regiji (predavatelj: Zlatko Leskovšek, član preds. OK ZKS Celje),
mladi v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja (predavatelj: Anka Vetrih, preds. OK ZSMS Celje in Mirko Paj, sekr. OK ZSMS Celje),
-	informiranje v ZSMS (predavatelj: Anka Vetrih in Silvo Jaš, član COP RK ZSMS).
Vsako predavanje je potekalo v dveh delih: v prvem deluje predavatelj v kratkem predstavil obravnavano temo, v drugem delu pa so mladi z vprašanji, dialogom in sproščenim razgovorom reševali nejasnosti in dodelali obravnavano gradivo. V razpravi so se izoblikovali naslednji zaključki: isfe s svojimi programi je potrebno skupno z drugimi DPO vključiti se v dosledno izpolnjevanje nalog, ki izhajajo iz ekonomske stabilizacije in reševanja gospodarskih težav, predvsem za povečanje produktivnosti, izboljšanje notranje in zunanje likvidnosti države, problematike formiranja cen, izboljšanje strukture investicij, boljšo kadrovsko politiko in druge spremljajoče naloge.
Zlasti pa moramo gledati in reševati ekonomsko stabilizacijo na podlagi dolgoročnih programov.
-	S celovito akcijo preprečiti poskuse in pojave razmišljanja o spremembi samoupravnega sistema in različnih reorganizacij v DO.
-	V stabilizaciji smo se vse preveč usmerili na različne omejitve (kot boni za bencin, depozit, ukinitev raznih drugih subvencij, prehod na ekonomsko stanarino, višji delež soudeležbe pri pridobitvi stanovanj, na drugi strani pa ukinitev skoraj vseh kreditov, ker je zlasti prizadelo velik del mladih, ki si ustvarjajo pogoje za življenje).
Premalo pa smo se posvetili boljši organizaciji dela, boljšemu in hitrejšemu dogovarjanju kvalitetnejšemu združevanju sredstev ipd.
-	V iskanju rešitev za večje zaposlovanje smo v razpravi podprli poleg ostalih klasičnih rešitev, kot so: zmanjševanje nadurnega in honorarnega dela, krepitev drobnega gospodarstva, skrajšanje delovnega časa, kjer nastopajo težka fizična dela-, uvajanje dela v več izmenah - še kooperative. Za kooperativo je značilno, da je samostojna proizvodna enota, ki prakticira kolektivno upravljanje in združuje določeno število ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi proizvodnimi in usluž-nostnimi dejavnostmi. Pri nas so kooperative zaenkrat predvsem stvar teoretskih razprav.
-	Pri obravnavi delegatskega sistema smo ugotavljali, da je odstotek mladih v samoupravnih organih še vedno prenizek. Mladi morajo svoja stališča uveljavljati poleg poti stalne delegacije v družbeno-političnem zboru še preko svojih delegatov v zboru krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine.
-V oceni družbeno-političnega položaja v občini poudarjamo zaskrbljenost podatka o porastu odstotka mladih v prekrških. Zato je potrebno posvetiti večjo skrb vsem družbenim dejavnikom, že zadolženim za delo z mladimi.
-	V tematiki mladi v SLO in DS smo obravnavali področje vključevanja žensk v TO in usmerjanje mladine v vojaške poklice. Na področju družbene samozaščite
Del udeležencev MPŠ Rogaška Slatina
v DO in krajevni skupnosti smo še vedno preveč tolerantni in kolegialni do povzročiteljev družbene škode. V DO obstaja še stara miselnost »vojne tajnosti«, ki pa ni pozitivna: celovita obveščenost in hitro ter pravilno ukrepanje v primeru resničnih potreb.
- V mladinskem prostovoljnem deluje čutiti stagnacijo aktivnosti. Vzroke trenutne slabosti na tem področju bo potrebno v najkrajšem času odpraviti, večjo skrb posvetiti evidentiranju, delu z brigadirji preko celega leta Potrebno bo več »žive« besede o predstavitvi poteka dela in načinu življenja brigadirjev na MDA, ki po izkušnjah dosedanje prakse največ prispeva večjemu številu brigadirjev in interesu mladinskega prostovoljnega dela nasploh. Z različnimi, preštevilnimi priznanji in z neustreznimi pravili o podeljevanju brigadirskih udarniških značk smo popolnoma razvrednotili delo birgadiija. Razmisliti bo potrebno predvsem v smeri spreminjanja pravil in izenačitvi materialnih pogojev za vse brigadirje.
Glede delovanja brigade mladih JŽ Norbert Veber je bila pripomba o nepravočasni dostavi poročila o delu te brigade.
r* — Seznanili smo še s predlogom RK ZSMS o novem načinu informiranja preko plakatov. Tak način je po zagotovilih predlagatelja: hiter, enostaven, poceni in pristopen za mladinca. Za mladinski tednik MLADINA so udeleženci menili, da revija vsebinsko ne pokriva celotne populacije glede na starost od 14-28 let. Prav tako je bila pripomba glede teritorialnega, ozkega pisanja, o dogodkih širše v Sloveniji pa časopis ne poroča ali pa je obveščanje zelo skromno. Več bo potrebno storiti na področju mladinskega obveščanja v delovnih organizacijah. V povezavi s temo so prisotni negativno ocenili priprave na zaključno prireditev sprejema štafete mladosti 84 v Beogradu. Predlogi scene žalijo osebnost in lik tovariša Tita in so za mlade nesprejemljivi. Tudi finančna sredstva namenjena za to prireditev so previsoka in bi jih lahko deloma uporabili v mladinski organizaciji za druge prepotrebne namene.
V zaključnem delu smo na skupnem sestanku ugodno ocenili potek in namen seminarja. Udeleženci poleg osnovne usmeritve pridobijo tudi izkušnje ob izmenjavi le-teh z mladimi različnih sredin. Takšni seminarji naj bi sodili v višjo obliko dela in sodelovanja OO ZSMS. Oblika organiziranja in način obravnavanja teme naj bi bila prisotna tudi v našem nadaljnjem delu. Opravičenst potrjuje praksa v obliki povečane aktivnosti mladinskega dela in bolj kvalitetnega delovanja v vseh sredinah v obdobju po takšni ali podobni obliki usposabljanja in izobraževanja mladih aktivistov.
Sprejeli smo sklep, da bodo seminar v podobni obliki prihodnje leto organizirali mladi iz Železarne Ravne.
Z zbujanjem narave se zbuja tudi mladina
Tako smo se s pričetkom spomladi zbudili tudi mladinci v TOZD Valjarne II. Dogovorili smo se, da bomo uredili okolico temeljne organizacije.
Tako smo 19. marca organizirali manjšo delovno akcijo na tem področju. Izkopali smo okoli 20 jam za grmovnice ter pripravili gredo za vrtnice pred vhodom v TOZD Valjarne II. Razplanirali smo tudi 10 m3 humusne zemlje na ca. 100 m2 površine ter odvozili izkopano neplodno zemljo. Nato smo pod vodstvom vrtnarice zasadili 20 grmovnic in 60 vrtnic.
Na akciji je sodelovalo 19 mladincev, ki so pokazali voljo do mladinskega prostovoljnega dela, le daje bila potrebna organizacijska pomoč s strani vodilnih delavcev.
Stojan
Iz dela komisij pri konferenci osnovnih organizacij sindikata
Za izvedbo posameznih nalog iz programa delaje konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov Železarne Store na svoji programsko volilni konferenci, v skladu s poslovnikom, imenovala vrsto komisij, ki spremljajo razmere in problematiko na določenem področju in sprejemajo ter predlagajo ustrezne ukrepe v zvezi s tem.
Komisije so odgovorno pristopile k realizaciji zastavljenih nalog in v tem času pokazale vidno aktivnost na vseh področjih.
Tako se je Komisija za družbeni standard vključila v razreševanje problemov in podala vrsto konkretnih predlogov za uspešno izvedbo letovanja v naših zimskih in letnih počitniških kapacitetah. Posebna pozornost je bila namenjena iskanju možnosti najetja dodatnih sob na Rabu in nakupu počitniških kapacitet na Kopah.
Komisija za kulturo je svojo aktivnost usmerila k pripravam in izvedbi proslav oz. prireditev v počastitev praznika dela, ob tem pa že potekajo priprave na organizacijo srečanja likovnikov amaterjev SOZD Slovenske železarne, katerega organizatorje letošnje leto Železarna Štore, in na srečanje folklornih skupin, ki bo na Jesenicah.
Na področju rekreacije potekajo aktivnosti v skladu s sprejetim programom. Komisija za šport in rekreacijo redno spremlja potek medobratnih ih občinskih sindikalnih iger, ob tem pa posebno pozornost namenja in vodi akcije v smeri vključevanja čim širšega kroga zaposlenih v vse oblike rekreativne dejavnosti. Glede tega je potrebno povedati, da je ob sprejetju pravil za organiziranje, izvajanje in točkovanje medobratnih iger letošnje leto prvič opredeljeno in še zlasti poudarjeno področje množičnosti, ki se posebej točkuje.
Komisija za socialno zdravstveno in invalidsko varstvo je posredovala samoupravnemu organu predloge v zvezi z zdravljenjem naših delavcev v zdraviliščih, uspešno pa je tudi organizirala in izvedla srečanje žena ob Dnevu žena.
Komisija za priznanja in odlikovanja je že pripravila osnutek pravilnika o podeljevanju družbenih priznanj in odlikovanj in ga bo v kratkem posredovala v široko razpravo delavcem Železarne Štore, prav tako pa je sodelovala pri razpisih in podajanju predlogov za podelitev srebrnih znakov ZSS, priznanj samoupravljal-cem, itd.
Na področju izobraževanja deluje komisija za izobraževanje in informiranje, kije organizirala seminarje za člane samoupravnih organov, izpeljala je strokovno ekskurzijo predstavnikov sindikata v Železarno Ravne, izobraževalni posvet z predsedniki OO ZS, aktivnosti pa vodi tudi v smeri izboljšave stanja na področju informativne dejavnosti.
Z ozirom na to, da so bile v tem obdobju volitve v samoupravne organe, je Kadrovska komisija vseskozi odgovorno sodelovala in se vključevala v kadrovanje za opravljanje najrazličnejših funkcij, podajala je tudi mnenja o primernosti kandidatov za opravljanje določenih del in nalog.
Ob tem ne smemo pozabiti na komisijo za dejavnost pihalnega orkestra, komisijo za dejavnost pevskega zbora in komisijo za organizacijo pogrebov, ki se prav tako, vsaka na svojem področju, vključujejo v posamezne aktivnosti.
To so bile le kratke informacije o delu oz. aktivnostih posameznih komisij pri konferenci Osnovnih organizacij zveze sindikata Železarne Štore. Ob uvodni ugotovitvi, da so bile komisije v tem obdobju resnično aktivne, lahko upamo in želimo, da to ni samo začetna zagnanost, temveč se bo ta aktivnost nadaljevala še naprej skozi celotno mandatno obdobje.
A. MOTOH
Stanje invalidske problematike v SOZD Slovenske železarne
Komisija za invalidska vprašanja pri koordinacijskem odboru sindikata Slovenskih železarn je na podlagi podatkov iz leta 1983 opravila že drugič analizo o stanju, obsegu in vzrokih invalidnosti v delovnih organizacijah Slovenskih železarn.
Analiza je bila opravljena z namenom, da pridobijo dejanske podatke za posamezno delovno organizacijo in SOZD slovenske železarne o številu zaposlenih invalidov, tipičnih vzrokih in najpogostejših razlogih za pridobitev oz. priznanje statusa invalida, starost delavcev ob nastanku invalidnosti, izobrazbo invalidov in pregled o porastu - upadanju - invalidnosti za zadnjih pet let.
Komisija je smatrala, da so ti podatki nujno potrebni za vse nadaljnje razprave in akcije za izboljšanje socialne varnosti, primerno zaposlovanje in za doslednejše izvajanje zakonodaje na področju urejanja invalidnosti. Potrebni so tudi za učinkovito akcijo za preprečevanje naraščanja invalidnosti. Z analizo so prikazali invalidsko problematiko v posamezni delovni organizaciji SOZD. Pridobili so podatke, ki nazorno prikazujejo obseg tega področja in zanimive ugotovitve ter poudarili nekaj značilnosti. Na število zaposlenih v posamezni delovni organizaciji v odstotkih izraženo število zaposlenih invalidov: Železarna Jesenice 7,8 %, Metalurški inštitut 4,2 %, Plamen Kropa 7,1 %, Železarna Ravne 10,9%, Železarne Štore 7,9 %, Tovil Ljubljana 3,6 %, Veriga Lesce 9,1 % in Žična Celje 6,3 %. Odstotek za SOZD slovenske železarne je 7,9.
Število invalidov narašča relativno hitreje kot število novih zaposlitev, kar pomeni, da invalidnost narašča Prav tako narašča število novih zahtev za oceno na invalidski komisiji. Ugotavljajo, da najpogostejši vzroki za nastenek invalidnosti (priznanje statusa) niso težki pogoji dela na težkih fizičnih delih, temveč bolezni. Med bolezenskimi vzroki zelo izstopajo obolenja kosti in gibal, prebavil, živčevja, srca in ožilja. Iz podatkov zaključujejo, da še vse premalo skrbijo za zdravstveno varstvo mlajših delavcev. Premalo odgovorno se na primer ugotavlja, ali je delavec ob sprejemu na delo zdravstveno sposoben za opravljanje del in nalog, na katera je razporejen. Mladega delavca tudi vse premalo uvajajo (poučujejo, opozarjajo) na nevanosti, na obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev itd. Ugotavljajo, da
je starostna struktura invalidov neugodna, saj je invaliditeta močno prisotna že do 25. leta starosti. Mladostna življenjska doba seveda pogojuje kratko delovno dobo ob nastanku invalidnost. Izobrazbena struktura invalidov je izrazito neugodna, saj ima več kot 43 % vseh invalidov končano oz. nima končane osnovnošolske obveznosti. To stanje zanesljivo vpliva na uspešnost, dokvalifikacije, prekvalifikacije ali druge oblike usposabljanja.
Večina invalidov izhaja iz vrst delavcev, ki delajo na obdelavi materiala in imajo nizko izobrazbo ter zelo omejene preostale fizične sposobnosti, kar pomeni, da so ustrezne zaposlitve težko rešljive (zaposlitev za opravljanje del in nalog, primernih preostalim zdravstvenim in fizičnim sposobnostim). Žato se iščejo vse možnosti, strokovne rešitve, da invalida produktivno zaposlijo. To bi lahko dosegli tako, da bi vsak posamezni primer strokovno obdelali z obojestranskim sodelovanjem. Tako bi se izognili večkrat zaostrenim situacijam, invalidom pa dajali občutek, da niso osamljeni in odveč, zato ker so postali invalidi.
Trajanje postopka od uvedbe do izdaje odločbe (priznanje statusa invalida in zaposlitve na drugem ustreznem delu) je različno dolgo v posamezni delovni organizaciji, v povprečju pa je predolgo. Do 8 mesecev dolgi postopki povzročajo dodatne težave.
Niso uspeli dobiti podatkov, vendar v razgovorih s pristojnimi delavci v posamezni delovni organizaciji ugotavljajo, da se skoraj ne spremlja (po službeni dolžnosti) zdravstenega varstva delavcev-invalidov, ki so kot invalidi razporejeni na opravljanje drugega ustreznega dela. Od sodelavcev in vodstvenih delavcev so v nekaterih primerih deležni celo zaničevalnih besed (simulant, zabušant, kripl itd.), če odklanjajo delo, ki škodujejo preostalemu zdravju (dviganje težkih bremen, prepih, mraz, vročina, slabo počutje, pogosta odsotnost z dela itd.).
Ob pripravi analize so ugotovili, daje več TOZD in delovnih skupnosti upravičenih na določene olajšave, ker zaposlujejo več kot 5 % invalidov. Ni jim uspelo zbrati podatkov (ker jih, razen v železarni, delovne organizacije nimajo na razpolago), koliko finančnih sredstev pridobivajo od davčnih olajšav, in če se sredstva vlagajo za prilagoditev naprav in dela invalidom na delovnem mestu ter za zagotavljanje novih delovnih mest za invalide.
Na področju prilagajanja delovnih naprav, izboljšanja pogojev dela za invalide in za zagotavljanje novih delovnih mest ne uvajajo inovacij. Poleg tega ne zagotavljajo večje zdravstvene zaščite in zmanjšanje težkega fizičnega dela na tistih delovnih mestih in okoljih, kjer so žarišča, da delavec postane potencialni kandidat za invalida. Število invalidskih upokojitev je v delovnih organizacijah različno in se je zadnja tri leta povečalo. Številčno je invalidskih upokojitev največ v železarnah; izstopa Železarna Ravne. Glede na število delovnih invalidov pa je relativno največ upokojitev v Plamenu Kropa.
Analizo so v enakem obsegu izdelali že drugič. Prvič je bila izdelana na podlagi podatkov iz leta 1980. Prva analiza je bila predstavljena koordinacijskemu odboru sindikata Slovenskih železarn. Takrat je koordinacijski odbor sprejel sklep, daje treba situacijo širše obdelati in nakazati konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Zato je zadolžil svojo komisijo za tehnično-zdravstveno varstvo, da analizo dopolni s svojega področja. Ugotavljajo, da razen analize in stališča koordinacijskega odbora sindikata Slovenskih železarn ni bilo nato nič ali malo storjenega za izboljšanje kritičnega stanja.
Franc Leskovšek
ZLATI ZNAK SINDIKATA
Tov. Frido Gradišnik, načrtovalec družbenega standarda v Železarni Store, sprejme najvišje priznanje Zveze sindikatov Slovenije.
Tov. Frido že 37 let aktivno deluje v sindikatu in zanj je značilno prav to, da je vsa ta leta stalno aktiven. Njegova aktivnost se odraža tudi na vseh ostalih področjih; od mladinskih vrst, dela v Zvezi komunistov in v SZDL, prisoten je pri utrjevanju in razvoju samoupravnih odnosov.
Zaradi vsega, kar je v vseh letih prispeval na področju sindikata in ostalega družbeno političnega delovanja, ga je koordinacijski odbor sindikata SOZD Slovenskih železarn in konferenca OO ZS Železarne Štore predlagala za dobitnika zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije.
Tov. Frido sprejema poleg tega visokega priznanja tudi srebrno odličje OF občinske konference SZDL Celje za aktivnosti na tem področju. Za podelitev ga je predlagala občinska konferenca SZDL Celje na predlog krajevne konference SZDL Slavko Šlander.
Podelitev zlatega znaka ZSS je najvišje priznanje sindikatov Slovenije in prva podelitev tega priznanja delavcu Železarne Štore.
»Tako visoko priznanje mi je v čast; zavedam pa se, da sem ga dobil za dolgoletno delovanje. Da sem bil pri svojem delu uspešen, je gotovo tudi zasluga družbeno političnih in samoupravnih organov naše delovne organizacije, saj smo pri uspešnosti delovanja medsebojno odvisni in tesno povezani.
Zavedam se še nekaj: s tem priznanjem se mi družba oddolžuje za dolgoletno delo na družbeno' polititčnem področju.«
Tov. Frido, za visoko priznanje sprejmi tudi od nas iskrene čestitke.
Ana T.
Novosti v delu SIS
V delegatovem Poročevalcu št. 3 letošnjega leta je bila objavljena lestvica prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti občine Celje ter poročilo skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Celje o organiziranosti in poslovanju v letu 1983. V nadaljevanju bomo prikazali lestvico prispevnih stopenj za posamezne SIS:
PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ
NOSILEC ZDRUŽEVANJA - OBČINSKA SIS	Povprečna prispevna stopnja leta 1983	Prispevna stopnja veljavna od 1/1-31/3-84	Prispevna stopnja veljavna od 1/4-84 dalje
Skupnost otroškega varstva	2,95	2,70	2,73
Od tega: ^minimalne denarne pomoči	1,18	1,09	0,97
- dejavnost WO	1,77	1,61	1,76
Občinska izobraževalna skupnost	5,04	4,90	4,44
Telesnokultuma skupnost	0,77	0,79	0,71
Kulturna skupnost	0,91	0,96	0,84
Občinska skupnost soc. skrbstva	0,92	0,88	1,03
Občinska zdravstvena skupnost	12,06	10,46	10,75
Od tega: — nadomestila	1,61	0,74	0,60
— zdravstveno varstvo	10,45	9,72	10,15
Skupnost za zaposlovanje	0,21	0,20	0,22
Občinska raziskovalna skupnost	0,03	0,035	0,04
SKUPAJ	22,89	20,92	20,76
OD TEGA:			
iz BOD	12,20	10,97	10,35
- iz dohodka / osnova BOD	10,66	9,92	10,37
- iz dohodka	0,03	0,035	0,04
Če skušamo analizirati te rezultate, je osnovno dejstvo to, da so prispevne stopnje v upadanju, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Zahteve po znižanju prispevnih stopenj za SIS so bile večkrat izražene tudi v naši delovni organizaciji. Znižanje teh prispevnih stopenj je nastalo predvsem zaradi splošnega omejevanja te vrste porabe, ki je bila opredeljena v planskih aktih samoupravnih interesnih skupnosti. Po drugi strani pa tudi zaradi relativno hitrega večanja osnov, iz katerih se plačujejo prispevki za SIS in zato bi se ob istih prispevnih stopnjah pričelo na računih SIS zbirati več denarja, kot ga te potrebujejo za realizacijo svojih planskih nalog. Dejstvo, da je potrebno znižati porabo SIS, je sicer nujno; vendar se zavedamo, daje rešitev tega problema potrebno izvesti selektivno, tako da se sicer znižuje poraba posameznih SIS, vendar je pri tem potrebno imeti v obziru osebni standard delavcev, ki delajo v teh dejavnostih. Prav tako je potrebno obdržati ustrezen nivo uslug, ki jih izvajajo v okviru posameznih SIS.
Iz poročila skupnih strokovnih služb SIS je razvidno, da se je tudi na tem področju stanje spremenilo, da se te strokovne službe organizacijsko povezujejo in je njihovo poslovanje cenejše. Tako se je v skupnih službah SIS znižalo število zaposlenih od 166 v letu 1980 na 107 v letu 1983. Prav tako seje znižal delež skupnosti v realiziranih prihodkih SIS družbenih dejavnosti iz 2 % v letu 1980 na 1,61 % v letu 1983, torej znižanje za 19 %. Tudi glede osebnih dohodkov so se delavci skupnih služb SIS držali dogovorjenih meril. Lahko rečemo torej, da se delavci v okviru skupnih služb SIS zavedajo svojih stabilizacijskih nalog in lahko jih podpiramo v tem smislu, da z boljšo kvaliteto lastnega dela in s cenejšim poslovanjem dajejo svoj delež k gospodarski stabilizaciji.
Torej lahko zaključimo, da se je v SIS res nekaj premaknilo in da so se tudi v okviru SIS zavedli stabilizacije. Vendar ne mislimo, da je s tem njihova stabilizacijska naloga končana. Potrebno bo z racionaliziranjem dela in z omejevanjem nepotrebne porabe to raven dejavnosti SIS obdržati tako, da je potrebno stabilizacijsko obnašanje vnesti tudi v tiste sredine, ki se tega še premalo zavedajo; tu mislimo na organe družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, ki še vedno preveč trošijo družbenega denarja, ki je v tem trenutku izredno potreben gospodarstvu.	O. P.
Bodoči motoiji
Sodelavec iz Livarne II
Izšla je nova pesniška zbirka
Kot priloga Štorskega železaija je izšla pesniška zbirka našega sodelavca iz TOZD energetika tovariša Francija Andrenška. Ta zbirka ima naslov Bele samote. Naš sodelavec je v rijej objavil čez 40 pesmi, v katerih izraža svoja čustva in svoje poglede na svet. V nadaljevanju vam bomo predstavili pesnika in njegove pesmi.
FRANCI AND RENŠEK -Rodil seje 19. septembra 1948 v Strtenici pri Zibiki. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarju. Po končani osnovni šoli se je vpisal v Celjsko gimnazijo, a jo je kmalu zapustil in se vpisal na poklicno šolo - ŠKIMC Štore. Tu seje izučil za kovinostrugarja, odšel na služenje vojaškega roka in se po odsluženju zaposlil v Železarni Štore.
Tako se je redno zaposlil v Železarni Štore - TOZD energetika 20.2,1969, kjer dela še danes. Ob deluje v Celju končal delovodsko šolo strojne smeri. 15 let je že delavec-železar, predan kolektivu, ki mu danes predstavlja drugi dom- Pesmi je začel pisati že v šolskih klopeh, toda že takrat je spoznal, da se mora še veliko naučiti. Še danes so njegove zveste prijateljice knjige. Pisatelji, ki jih najraje prebira, so: Meško, Seliškar, Bevk, Cankar in drugi.
Pesmi je pričel pisati že v osnovni šoli. To so bile pesmi z otroško vsebino, toda pisani svet otroštva mu je ostal v trajnem spominu: razgibana pokrajina proti Tinskem ga je vedno navdihovala; vonj zrelih trat v Jedršnici in mehkoba slamnatih bajt v belih zimah sta ga spodbujali k pisanju pesmi. Kmečka idila se je počasi preraščala v spoznanje o ljudeh, ljubezni, življenju nasploh. Delo v železarni je .rodilo pesmi iz delavske, proletarske vsebine valjarstva in jeklarstva.
Vse to je skušal urediti v posamezna obdobja, zbranim pesmim je dal skupni naslov BELE SAMOTE kot pojem za osebno pripoved tega, kar je želel in nam želi povedati.
TJA BI SEL...
Tja bi šel,
med tiste otožne vinograde,
kjer moji mladi dnevi spijo...
Biti pesnik pomeni biti bogat z metaforami, polnimi zgoščenih misli in razpoloženja. Pesem je navdih trenutka in je nikoli ne moremo pisati »v nadaljevanju«; zapišemo jo v trenutnem razpoloženju in je otrok življenja. Pesmi ne moremo deliti na tiste, ki so jih zapisali izobraženci in na tiste, ki so jih zapisali ljudski ustvarjalci Pesem mora priti iz srca, vse druge korekture so lahko le »lepotni popravki« ali pa celo njihova nakaza. V tem primeru lahko rečemo, da je bilo sodelovanje med lektoijem in pesnikom-ustvarjalcem uspešno.
Pesnik se vrača med vinograde, v kraje, kjer je preživel mladost, ko je še čutil pravo kmečko idilo: »Kjer v maju češnje zorijo, kjer detelja mlada diši...!« Njegovo delo se nadaljuje v iskanju globokih človeških izpovedi, krasi ga preprosti verz, kije na posameznih mestih okoren in nespreten, vendar ne moti iskrenosti sporočila. Otožnost in na trenutke črnogledost dajeta čutiti nelahko življenje in samoto. Ta samotnost nas popelje med žalujoče drevje, na belo, tiho pot trenutne apatije, ki se dvigne v optimizem prelepih jutrov prvega maja. Avtor se je poizkusil tudi v akrostihu, ki prikaže bolečino privida iskrene ljubezni. Sprašuje se: »Kdo si pravica? Si trepetanje višav ali sanjarenje juter?« Skušal je na dan izvleči Resnico, a mu je zgorela med dlanmi, »vulkani sojo požrli...« Vrača sev realnost življenja: »Ti postala boš kmetica, jaz bom poet ostal, polje boš ljubila, vas ti bo družica, orne lehe mož ti bo oral...« Kljub takim ugotovitvam ostane stvarni razsodnik časa: »Iščoč spomine, ostal sem brez moči, kot orel, ki strmoglavil je z višin.« Z delom se vrača v vsakdanjost, nič ga ne more odvrniti od težaškega jeklarskega dela in to ugotovitev krepko, kot z jeklarsko pestjo, zapiše v svoji pesmi. Elektrode in bliski, črni obrazi in žareča peč, mu ne dovoljujejo njegovega razdajanja čutečega srca, vendar vseeno zapiše: »Srce ohrani zase, da boš vedel, čemu je moč, ljubezen in sovraštvo.« In nedvomno je zapustil del svojega srca pri materi: »Lepoto to si naučila me spoznati, zato resnično sem bogat, o mati!« Za konec tega uvoda naj še omenim pesem, ki zasluži še posebno pozornost: Moji domovini. To je že skoraj krajša pesnitev o neizprosnem boju našega ljudstva in hvalospev delu: »Vse si zdržala! Domovina, bodi zdrava, zdrava!«
Ta bežni zapis o še nepoznanem avtorju in njegovih pesmih naj bo začetna popotnica in dobre želje!
Štefan Žvižej Sekretar ZKO Celje
POMANJKANJE NAROČIL PRI VALJIH
Sodelavca tov. Senico Martina iz DS za komercialne posle sem prosila, da pove, kakšna je trenutna situacija na področju valjev, ker menimo, da bo to zanimiva informacija in hkrati seznanitev s problemi s tega področja.
Probleme imajo s pomanjkanjem naročil, predvsem za indifinitne in poljek-lerie valje, zaradi izpada določenih pogodb za izvoz. Razlogi za to še niso pojasnjeni.
Po gospodarskem načrtu je za leto 1984 planirana proizvodnja valjev v količini 3.386 ton, od tega za interne potrebe Železarne Štore 377 ton in 910 ton za izvoz.
Domače potrebe po valjih se gibljejo po načrtovanjih, z izjemo Železarne Nikšič in Smedereva. V Železarni Nik-šič imajo objektivne težave zaradi eksplozije na elektropeči; tako bodo imeli zmanjšan plan proizvodnje, poleg tega ukinjajo pločevinsko progo. V smederevski železarni pa gre za prekomerne zaloge uvoženih valjev.
Največji izpad po planu na področju izvoza valjev predstavlja Čehoslovaška. Z ozirom na dosedanji potek razgovorov lahko v letu 1984 objektivno pričakujemo, da bo prišlo do podpisa pogodbe le v višini 10-20 % načrtovane
količine. Poseben problem predstavlja tudi popoln izpad naročila za ZSSR, ki je v prejšnjih letih normalno naročala okoli 400-500 ton poljeklenih valjev; iz doslej še nepojasnjenih razlogov za leto 1984 ni bila pripravljena podpisati pogodbe. Po najnovejših informacijah tudi v letu 1985 ne bo prišlo do podpisa pogodbe. .
V DS za komercialne posle so zaradi pomanjkanja naročil z željo da sanirajo težko situacijo, pristopili k široki akciji obdelave tržišča za izvenmetalurško porabo ''/papirna, prehrambena, usnjarska, kemična industrija itd./.
Določeni rezultati se že kažejo, vendar se moramo zavedati, da na področju povečanja naročil za valje nikakor ni možno gojiti prevelikih ambicij. Ta naročila namreč ne morejo pokriti izpada naročil na metalurškem področju in na izvozu.
Za prizadeto TOZD livarno valjev, ko-kil in metalurške litine ugotavljajo, da ima ta temeljna organizacija ob takšni situaciji, ki trenutno je, zagotovljeno nemoteno proizvodnjo do meseca septembra. DS za komercialne posle bo vložila vse napore za pridobitev naročil, o nadaljnjih prizadevanjih in uspehih pa bomo še pisali.
Ana T.
Triletne izkušnje usmerjenega izobraževanja
Ob zaključku letošnjega šolskega leta dobimo prvo generacijo učencev triletnega usmerjenega šolanja, to je IV. stopnja. Temu bi po starem lahko rekli zaključno šolanje za poklice. Skoraj leto dni imamo že na delu absolvente dvoletnega šolanja, to je II. stopnja zahtevnosti. Iz tega bi lahko potegnili prve izkušnje in dali osnovne predloge za nadaljnje delo.
Zgornje ugotovitve naj bodo uvod v širša razmišljanja, ki bodo rodila konkretne in vsestransko obdelane zaključke.
Že na začetku velja ugotoviti, da je zaradi specifičnosti poklicev, to je metalurške in kovinarske usmeritve, praksa pokazala potrebo po različnem pristopu. Ta specifičnost ni problematična za proizvodno delo oziroma delovno prakso. Pokažejo pa se problemi, ko po končanem šolanju na usmerjenih šolah učenci pričnejo pripravništvo. Tuje danes potreben drugačen pristop, kot smo ga bili vajeni v preteklosti, predvsem v kovinarski usmeritvi. Ne bi smeli reči, da smo nepripravljeni na sprejem pripravnikov. Trdimo pa lahko, da v največji meri nimamo objektivnih možnosti za delo pripravnikov kovinarske usmeritve. Povsem drugače je v tistih delovnih organizacijah, ki so že v preteklosti same imele praktično izobraževanje v svoji režiji. Naša železarna je zaradi bližine in dobre opremljenosti šolskih delavnic SKSMŠ Štore dobila kovinarske kadre praktično usposobljene do takšne mere, da jih je lahko takoj vključila v samostojno delo. Današnji spremenjeni program, ki daje širša znanja, pa ne more do te meje usposobiti učencev v praktičnem delu, da bi se lahko takoj osamosvojili.
Potrebno je pripravništvo, to je usposabljanje za konkretno delo, kjer je treba imeti na razpolago stroje, opremo in ne nazadnje tudi mentorje. Tu se stvar nekoliko zatakne in iskati je potrebno druge rešitve, ki v osnovnih programih usmerjenega izobraževanja niso bile predvidene. Ponovno se išče pomoč ali sodelovanje s šolskimi delavnicami, vendar sedaj že po zaključenem triletnem šolanju in z direktnim sporazumom o svobodni menjavi dela, torej z določenimi dodatnimi stroški. Izkušnje bodo pokazale, če je takšna pot za naše razmere najboljša, ali pa bo potrebno kaj spremeniti v času šolanja oziroma organizirati pripravništvo direktno v proizvodnji, kot program nakazuje.
Lahko bi rekli, da se v metalurški usmeritvi ta problem ni pokazal, ker je po večini delo bolj skupinsko. Poleg tega v preteklosti zaradi drage opreme ni bilo mogoče praktično poučevati izven direktne proizvodnje.
Vabimo strokovnjake, tako s področja proizvodnje kot izobraževanja, da s svojimi predlogi doprinesejo k oblikovanju pripravništva E. in IV. stopnje.
Žal je še kar dosti nerešenega, kot so usklajevanje temeljnih dokumentov o pripravništvu, položaj učenca, ki zaključi usmerjeno izobraževanje; tudi čas pripravništva, vloga in status mentorjev in nenazadnje programi za izvajanje pripravništva še čakajo na zaključek. Ne smemo prezreti, da je usmerjeno izobraževanje še vedno na preizkušnji, in da se bo uspeh pokazal šele takrat, ko bodo učenci postali dobro usposobljeni delavci.
Komisija za informiranje
Sodelavka iz Livarne II
Zahvala
Delavke TOZD Livarne strojne litine se toplo zahvaljujemo sindikalni organizaciji našega kolektiva, ki nas je preko svojega izvršilnega odbora obdarila ob Dnevu žena.
Posebno zahvalo pa izrekamo ženske našim sotovarišem iz obrata Hidravlika, ki so nas ob omenjeni priliki še posebej počastili. Hvala!
Delavke TOZD Livarna
REFERENDUM V TOZD GKSG
V TOZD GKSG je bil 19. 4. 1984 referendum za spremembo rangimih odnosov. Od 133 delavcev tega TOZD jih je 124 ali 70,7 % delavcev glasovalo Za spremembo rangirnih odnosov v TOZD, 10 ali 7,5 % jih je bilo proti 5 ali 3,8 % pa je bilo neveljavnih glasovnic. Glasovalo je torej 109 delavcev ali 82 %, ostali so bili upravičeno odsotni.
Sprejem
kurirčkove
pošte
Tudi letos se je na naši šoli ustavila kurirčkova pošta. Pri Bukovžlaku smo jo sprejeli od osnovne šole Ljubečna Že na pripravah za sprejem kurirčkove pošte smo določili nekaj učencev iz vsakega aktiva, saj so bile od Bukovžlaka do naše šole kar štiri predaje. Pred prihodom kurirčkove pošte je bila v telovadnici proslava. Kurirčkovo torbico je sprejel tov. Tajnikar, ki je tudi povedal uvodni govor.
Medtem je predsednica PO Dragica Žohar vrisala pot kurirčkove pošte, ki so jo prenašali naši kurirji. Prebrala sem pismo slovenskih pionirjev, brez napak, čeprav s tremo.
Kurirčkova torbica je nato zaključila kratek postanek na naši šoli in odromala proti Skalni kleti v Celju, kjer so jo kurirji predali, seveda s pravilno izrečenim geslom, pionirjem OŠ Polule.
Na naši šoli smo nadaljevali s kulturnim programom. Mnogo pesmi sta nam zapela oba zbora, igrico pa so pripravili člani dramsko recitacijskega krožka. Na koncu proslave smo vsi zapeli Pionirsko himno. Proslava je bila zelo dobro organizirana, zato si želim, da bi bile tudi druge takšne.
Polona Kramer, 6. b.
C OŠ Štore
Pismo naše upokojenke
Sredi aprila smo v uredništvu ŽELE-ZARJA prejeli dopis upokojenke našega kolektiva, tovarišice ČRETNIK MARIJE iz Tomšičevega trga 8, Celje. V svojem pismu nam marsikaj sporoča, vendar na poseben način. Ker se dosledno držimo pravila, naj se čimveč delavcev vključuje v dopisništvo, objavljamo tudi ta dopis, vendar s prirejeno vsebino. In o čem piše tovarišica Čretnikova?
K pisanju jo je vzpodbudil članek tovariša Vlada Renčlja o vzdrževalcih in »zbiranju podatkov od starih delavcev«. Marija Čretnik priporoča, naj se kdo oglasi pri Petru Grajžlu, kije delal že kot fantič v Železarni. Zgodbe, o čem je kdo govoril po gostilnah, bomo lepo preskočili, kajne, tovarišica Čretnikova?! Res je bilo težko življenje v povojnih letih, v vsakem primeru težje, kot je sedaj, čeprav preživljamo čase stabilizacije. Tudi vi ste kot mati sina, kot pišete, vse to preživljali.
Pestila vasje stanovanjska stiska. Sedaj ste že 15 let upokojeni, pa se nihče ne zmeni za vas! Omenjate svojo sestro Cilko Čretnik iz Štor 26, ki menda živi v kletnem, vlažnem stanovanju. Da, tudi to je zgodovina Železarne Štore, pravite, in da se počutite kot..., ne te vaše primerjave res ne morem zapisati.
Povpraševali smo in se pozanimali v zvezi s stanovanji sester Čretnik. Na listi prosilcev za stanovanje med 340 prosilci, ki čakajo (z družinami), da pridejo na vrsto, ni vašega imana, tovarišica Čretnikova, niti imena vaše sestre Cilke, kar pomeni, da se za zamenjavo nikdar nista prijavili. Društvo upokojencev Železarne vasje vabilo na svoja srečanja vsaki dve leti, pa se nikdar niste odzvali! Resje to, da smo bili zadnja leta v dirki za boljšim življenjem v slabih stikih med seboj, vendar nas bo padec standarda morda spet povezal. Kot dolgoletna delavka Železarne verjetno mnogo veste o delu in odnosih, ki so bili običajni v vaših časih; če bi se bili pripravljeni o tem pogovoriti, vas bomo člani uredništva železarja radi obiskali.
Pa še kaj se oglasite!
Za uredništvo Jok
Proučevanje stališč delavcev do nematerialne stimulacije
Družbeni dogovor o kadrovski politiki nas zavezuje, da uredimo vprašanje moralne stimulacije delavcev. Skladno s tem me je zanimalo, kako gledajo na to vprašanje delavci sami, ali jim ta oblika nagrajevanja kaj pomeni, katera oblika bi bila najspremejlivejša ipd.
Do informacij sem prišla s pomočjo, posebej za to raziskavo sestavljenega, vprašalnika. Menim, da bo marsikateri delavec, ki je v tej raziskavi sodeloval, pa tudi drugi, z zanimanjem prebral, kakšni so zaključki, ki iz tega dela sledijo.
Zatrdim lahko, da nematerialna stimulacija v očeh naših delavcev ni povsem brez vrednosti. Delavci se namreč v 65 % navdušujejo nad kakršnokoli obliko nematerialne stimulacije. Seveda pri tem ne zanemarjajo pomena materialnega stimuliranja in opozarjajo na težko gospodarsko situacijo v kateri se nahajamo. Menijo, da bi bilo ustrezno okrepiti obe vrsti stimuliranja. Najučinkovitejši sistem je ta, ki ob materialnem stimuliranju, ki omogoča zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, razvil tudi močan, predvsem pa pravičen sistem nematerialnega nagrajevanja.
Kolikor imamo negativnih stališč, pomislekov do nematerialnega stimuliranja, izvirajo ravno iz percepirane prenizke materialne stimulacije ter iz razočaranosti nad izrojenim in pogosto zlorabljenim sistemom nematerialnega stimuliranja, ki ga delavci poznajo iz ŽS oz. iz drugih DO in DPO. Ni mogoče natančno reči, koliko gre tu za predsodke in koliko za dejanske zlorabe. Kljub vsemu drži, da je razočaranje v delavcih in ga bo mogoče odpraviti le v daljšem časovnem obdobju in z natančno izdelanim sistemom nematerialnega stimuliranja (izredna odpornost predsodkov za spremembe je poznana).
Največjo težo nematerialnega stimuliranja dajejo mlajši delavci (pod 30 let) z visoko izobrazbo. Odgovori teh še izžarevajo optimizem - ti delavci se pravzaprav šele vključujejo v delovno sredino, kjer se seveda želijo uveljaviti, si pridobiti ugled. Doslej so prejeli znatno manj priznanj kot njihovi starejši sodelavci — lahko bi rekli, da imajo s podeljevanjem priznanj, občutji ob tem, le nekaj manj izkušenj kot starejši, ki so izražali dvome, nezaupnice.
Delavci, nosilci najrazličnejših nematerialnih priznanj, navajajo v večini pozitivna, prijetna občutja, emocije, ki so spremljale ta proces. Šlo je za veselje, ganjenost, zadovoljstvo; priznanje je pomenilo vzpodbudo za nadaljnje delo, povečalo je samozavest, okrepi se občutek pripadnosti, sprejetosti, upoštevanosti, cenjenos-ti, potrebnosti ipd.
Bolj redki so opisi negativnih, neprijetnih občutij, a vseeno jim ne gre zameriti. Tudi tu gre za razmišljanje o razvrednotenju te vrste priznanj.
Delavci z različno stopnjo izobrazbe niso enotni pri izboru oblike nematerialne stimulacije, ki bi jo veljalo uvesti v našo DO. Devet predlaganih oblik so delavci rangirali takole:
1.	organizacija brezplačnega letovanja za najprizadevnejše delavce,
2.	prizadevnemu delavcu se omogoči strokovno izpopolnjevanje,
3.	bronasti, srebrni, zlati znak ŽŠ,
4.	pismeno priznanje; diploma, pokali,
5.	organizacija enodnevnega izleta za najprizadevnejše ob koncu leta,
6.	knjiga z napisom,
7.	pohvala izrečena na samoupravni delovni skupini,
8.	letna objava najboljših v Železarju,
9.	brezplačne vstopnice za kulturne prireditve.
Ob nadaljnjem razčlenjevanju je bilo razvidno, da z znižanjem izobrazbene stopnje vse bolj upada interes za nematerialno stimulacijo.
Vidimo torej, še posebej glede na to, da v ŽS izobrazbeni profili I - V prevladujejo, da bi bilo najustrezneje uvesti brezplačno letovanje za najprizadevnejše delavce. Tu verjetno materialna sredstva le ne bi bila prevelika ovira. Potrebno pa je povedati, da imamo to obliko nagrajevanja takorekoč že organizirano. Iz različnih razlogov se stvar spremeni v nekoliko ugodnejšo obliko organiziranega letovanja, dostopno tudi manj prizadevnemu delavcu, pri tem pa moment nagrade odpade. Brezplačno letovanje, kot oblika nematerialne stimulacije, se je torej izrodilo in tako večina delavcev zanjo sploh ne ve oz. je takšne, kakršna je, ne odobrava. Mnenja kažejo, da te oblike stimuliranja ne kaže opustiti, ampak nasprotno, sistem je treba preoblikovati, ga dodelati.
Prav tako bi bilo potrebno upoštevati željo, da imajo prizadevni delavci prednost pri obisku različnih seminarjev, posvetovanj ipd., ter da se te oblike organizirajo pogosteje. V tem primeru pravzaprav ne sme iti za nagrado, saj vemo, da ima vsak delavec pravico in dolžnost, da se izobražuje, izpopolnjuje. V tem bi morali na področju za izobraževanje razmisliti, ter tako prispevati k realizaciji potrebe po samoaktualizaciji, ki našim delavcem, na srečo, ni tuja. Če je organizacija brezplačnih letovanj, v pravem pomenu besede, nesprejemljiva, pride v upoštev podeljevanje zlatega, srebrnega in bronastega znaka ŽŠ skupaj s pisnim priznanjem. To je pravzaprav tista prava nematerialna stimulacija, ki je pri razvrstitvi zasedla sorazmerno visoko mesto. V vprašalnik sem vključila tudi nekaj trditev, ki kažejo na odnose nadrejeni - podrejeni. Rezultati nakazujejo, da pomeni večini delavcev (85,9 %) pohvala nadrejenega, po dobro opravljenem delu, močno stimulacijo za nadaljnje delo, žal pa so je le malokdaj deležni Prav tako je več delavcev omenilo slabe medsebojne odnose, ki vladajo v njihovih delovnih skupinah. Menim, da bi bilo potrebno ukrepati tudi v tej smeri. Saj gre ravno tu za tisto pravo nematerialno stimulacijo, ki je pravzaprav tudi zelo poceni, prinaša pa izjemne rezultate, kot kažejo nekateri poskusi. Potrebno je pokazati čimveč razumevanja, strpnosti ter se končno tudi prilagajati, saj se lahko le tako tvorno vključimo v delovno sredino, si tu pridobimo socialni status. Tako bomo zadovoljnejši v delovni situaciji, pa tudi izven mentalno zdravje bo ohranjeno.
Naj zaključim z ugotovitvijo, ki jo potrjujejo številne raziskave s tega področja:
Človek, ki dela v današnjih industrijskih pogojih, potrebuje motive, ki mu os-mišljajo delo, mu prikazujejo vrednost lastnega dela. Tako ga spodbujajo k delu, ki dobi globlji pomen. Pri tem velja, da so pri nas materialne stimulacije še vedno močan dejavnik motivacije za zaposlene v industriji.
Šele z relativno zadovoljitvijo materialnih potreb začnejo zaposleni v industriji dajati prednost drugim, nedenarnim stimulacijam. Nasploh so nedenarne stimulacije bolj spodbudne pri zapletenem, še posebej pri zelo zahtevnem umskem delit.
Gotovo je pomembno ugotavljati, kateri motivi spodbujajo zaposlene k delu, kako se motivacijske strukture spreminjajo pri različnih skupinah in v različnih časih. Taki postopki in ukrepi na tej osnovi naj postanejo praksa!
Monika Andrenšek, dipl. psih.
Šolska zadruga
Že decembra lani smo se na OŠ Štore pogovarjali o šolski pionirski zadrugi. Na sestankih po aktivih šmo izvolili mentorja ŠPZ, predsednika ter vse delegate v okviru te zadruge. Zadrugi smo dali ime Lipa.
Šolsko pionirsko zadrugo smo slovesno ustanovili 12; aprila 1984 ob 18.00 uri. Na to slovesnost smo povabili goste delovnih organizacij območja občine Celje. Slovesnosti se je udeležilo tudi osem učencev vsakega oddelka ter učitelji naše šole. Goste je pozdravila predsednica Pionirske organizacije, hkrati pa je imela tudi kratek uvodni govor. Ustanovitev je spremljala Karmen Žohar. Tov. Kurnikova je prebrala pravila dela, Jožko Turnšek pa je kot
predsednik ŠPZ prebral program dela za letošnje leto. Za tem je sledil kulturni program s pesmimi, recitacijami in igrico. Po kulturnem programu so mentorica ŠPZ, tov. Anica Rovšnik, predsednik Jožko Turnšek in predsednik Sveta za delo s pionirji Jože Kragelj odšli na vrt ter posadili lipo kot simbol naše ŠPZ. S tem je bil program zaključen.
V okviru ŠPZ bodo delovale razne sekcije (krožki), imeli bomo predavanja, akcije ... Res pa je, da za vse stvari, ki bi jih želeli imeti, nimamo pogojev. Pri gojenju zdravilnih rastlin se bomo povezovali z raznimi inštituti. Prizadevali si bomo za čim boljši uspeh.
Dragica Žohar, 5. a
NA KRATKO
Dejavnost v Delovni skupnosti za komercialne posle
V četrtek, 12. 4. 1984, je imel izvršni odbor OOZS v DS za komercialne posle svojo četrto redno sejo.
Po poročilu s sestanka predsednikov vseh izvršilnih odborov delovne organizacije so prisotni sprejeli sklep, daje potrebno storiti vse, da bi v bodoče bolje stekla koordinacija med 10 OOZS, družbeno-političnimi organi in Zvezo komunistov. S tem bi se izboljšala informiranost^ vseh delavcev delovne skupnosti glede dogajanja in gospodarjenja v celotni delovni organizaciji. Zadolžili so tajnico delovne skupnosti, naj telefpnično obvešča vodje samoupravnih delovnih skupin, kadar izide Informator, tako da bi delavci lahko čimprej dobili sveže informacije. Ista tajnica ima tudi nalogo, da zbira prijavnice za pristop k Blagajni vzajemne pomoči.
Na seji so člani izvršilnega odbora določili še datum za (majski) izlet svoje delovne skupnosti.
J. Ž.
V	prvih treh mesecih je bilo v Železarni Štore prijavljenih 53 novih inovacijskih predlogov, kar je za 47 % več kot lani v enakem obdobju. Ustvarjenje bil inovacijski dohodek 24.434.477,28 din, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 22,5 % več, od tega je bilo izplačanih plačil inovatorjem le 2,84 % od celotnega prihranka.
V	Ljubljani je bilo 20.4.1984 prvo republiško posvetovanje organizatorjev inventivne dejavnosti, ki sta ga organizirala Odbor za inventivno dejavnost ZSS in ZIATI Slovenije. Udeleženci iz vseh večjih slovenskih delovnih organizacij so se največkrat ustavljali ob vprašanjih družbeno-ekonomskih osnov inventivne dejavnosti, ki so zakonsko opredeljene, ni pa izdelanih natančnih navodil za amortiziranje inovacij, delitev in izkazovanje inovacijskega dohodka itd.
Inovacijski krožki v armaturni delavnici Valjarne n so že pokazali prve rezultate. Rešen je bil problem, ki se nanaša na delovne pogoje v orodjarni, druga dva pa sta v fazi preverjanja rezultatov.
Tratnik
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 -1/72 z dne 20.2. 1974)- tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.