novic Studijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto LETO III. - ii. 12 V KOČEVJU, DNE 22. MARCA 1958 s Cena 10 din ,x-»: AIS;: Kandidati xa poslance ŽIVKO BERNOT Kot smo pred kratkim že napisali, bomo poslance za Zvezni in Republiški zbor volili neposredno. Poslance za zbore } rolzvajal-ccv pa bodo volili okrajni in občinski zbori proizvajalcev. Tako se bodo v sredo, 20. marca, sestali odborniki okrajnega Zbora proizvajalcev in volili poslanskega kandidata za zvezni Zbor proizvajalcev industrijske skupine Živka B e r n o l a. Tovariš Bernot je bil rojen leta 1914 v Ljubljani. Srednjo šolo je dokončal v Ljubljani, agronomsko vedo pa je študiral v Pragi in Zagrebu. V narodnoosvobodilni vojni je bil od leta 1941 in je iz vojske izšel kot rezervni podpolkovnik. ,Ie nosilec več odlikovanj in spomenico Hill. V povojnih letih je delal v glavnem kot vodilni funkcionar v zadružnih organizacijah, sedaj pa je direktor »Agro-biroja« v Ljubljani. Do sedaj je bil zvezni ljudski poslanec za okraj Krško, je član Člfevnnga odbora zrdmžne zveze Slovenije ter član ln funkcionar mnogih važnih družbenih In političnih organzaclj. Stanuje v Ljubljani, Bohoričeva 3. SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA J, ‘> i.jjjfeji. ;jp'i --'v , 14. marca sta zasedala oba zbora okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Odborniki obeh zborov so najprej poslušali obrazložitev predloga družbenega piana in proračuna za leto 1958. Obrazložitev predloga družbenega plana je podal podpredsednik OLO Ing. Ivo Klemenčič, predlog proračuna pa predsednik sveta za družbeni plan in proračun Janko Dekleva. Po blatni poti po skupni seji sta zbora nato zasedala ločeno. Razprava na enem kot drugem zboru se je tikala skoraj istih vprašanj. Govorili so o gradbeništvu, ki je letos postavljeno pred odgovorne naloge. Gradnjo stanovanj bo treba poceniti. Okrajni proračun za letos znaša Plan govori tudi o povečanju obrti, Vpeljati bo troba tehnične norme. 2,372.030.000 din. To je precejšnja predvsem pa uslužnostne obrti. Zaradi zmanjšanja števila nadur se številka tudi za gospodarsko raz- Treba bo pa skrbeti, da bo imela proizvodnja ne sme zmanjšati, viti okraj kot je Ljubljana. Ing. obrt dovolj surovin. Povečanje pla- Umesten je bil predlog, naj bi Ivo Klemenčič je v obrazložitvi na prometa bo predvidoma znaša- 0btine zmanjšale obveznosti cbra-predloga družbenega plana pouda- lo 33%. toie družbene prehrane, ril nekatere bistvene značilnosti, ki Trgovino bo treba ločiti od pro- Zavarovanje kmetijskega preb,-posredno ali neposredno vplivajo izvodnje, grosista pa ni treba tam, valstva je v teku. Verjetno je, da oziroma bodo vplivale na uresniči- kjer za to ni potrebe. zavarovanje ne bo obvezno in da tev družbenega plana in proraču- Okrajni družbeni plan bo porab- bo zajemalo samo nekatere bolezni, na. Najprej bo treba povečati de- ljen po predlogu takole: za prosve- to je nalezljive, za katere jc sedaj lovno storilnost. Potrebna bo večja to in kulturo 729,744.000 din, so- plačnik ljudski odbor, intervencija in nadzor družbe nad tialno skrbstvo 54,071.000 din, Ro so razpravljali o pospešeni pravilno porabo sredstev, ki jih zdravstvena zaščita 89,297.000 din, stanovanjski izgradnji, je bil pred-ustvarja skupnost. državna uprava in sodstvo 592 mil. lagan tudi konkreten predlog. Iz Uvedba predpisov glede zmanj- 269.000 din, komunalna dejavnost družbenih sredstev ne bi smeli iz- . - „MaVn1 17 v -v,-.., šan ja nadur je bila pravilna. V ne- 40,800.000 din, negospodarske in- pihati nobenega programa, ki ne je bilo predvolilno zborovanje na teden oblskto 17 ; katerih panogah industrije, pred- vesticije 223,430.000 din, dotacije upošteva racionalne gradnje. Pred- katerem so govorili: kandidat za Laščt in se raz=,o\ m ja - vsem pa v kovinski stroki, so šli 458,027.000 din, obveznosti iz po- no bi pričeli z delom na glavnem zvezni zbor Josip Vidmar, -mndidat ter poznal p^- -be P , . , • visoko preko norm in jih prekora- sojil in garancije 49,392.000 din, projektu, bi moral biti potrjen pro- za republiški zbor Matevž Hac . .J, . , nVn-fvlnk v čevall celo do 50%. To nam pove, obveznosti iz proračuna in prora- gram. Potrebna bo še večja mobl- kandidat za republiški zbor proiz- bo treba gledati napr&.l J j da nekaj ni bilo v redu oz. da nor- čunska rezerva 120,000.000 din. lizacija sredstev gospodarskih orga- vajalcev h obratov^. ’prfde- me niso bile povsod realne Razpravno predlogu družbenega nlzacij za gradnjo stiinovanj. Go- se je udeležilo nad 300 ljudi iz vseh noviteV manjših obratov -a p. ea Družbeni plan predvideva pove- plana in o proračunu je bila zelo spodarska organizacija sama naj predelov velikolaške občine, da oi lavo lesa, naprava vodovodov - d., čanle proizvodnje Py vseh pandah razgibana. Dala je vrsto napotkov, bi bila pri najemanju kredita za spoznali kandidate, za katere bodo je v tem kraju naj/ažnejši pro ilon. industrije tako3 v kemični lesni, ki naj bi jih družbeni plan in pro- stanovanjsko gradnjo udeležena s oddali svoje glasove 23. marca. Volivci želijo, oa bi kandidat. - usnjarski, eiektro-industriji itd. račun upoštevala. 30%, stanovanjske zadruge pa do ,;e„ »fa razna vprašanja in predloge ljudske oblasti, o pomenu naše me. Kie araditi stanovamske niše? ao odbornikom odgovarjali pred- države v svetu, v katero verujejo Predvolilno zborovanje je blo rVje graaiTI »IUI1W U,,J seunik OLO dr Marijan Derma- vsi svobodoljubni narodi širom po isti dan tudi v Robu, kjer je bilo V Kočevju in okolici vlada med hteve pa prihajajo tudi cd drugje, ati a, tog. Ivo Klemenčič in Janko svetu. Za njim sta kandidata tov. zbranih okrog 170 ljudi iz vseh Ijudnd precejšnje zmilm!nje za kjer nLtajajo nova naselja. Zato Dekleva. Po razpravi, ki je trajala Hace to Lesjak v svojih govorih hribovito vasi okrog Roba .Razgradnje stanovanjskih hiš. Aajveč b bilo pralca hi toteresoitigra- domala ves dan sta obaizbora na =rilana Kandidati na zborovanjih v Laščah V nedeljo, 16. marca, dopoldne okviru občine. Tov. Hace je prej- prosilčev je zaprosilo za dodelitev dill stanovanjske hišice predvsem ločenih sejah predlog družbenega države /azliko med ga^ocla^vom ^ahen, kar je znamenje da jejo- škovega doma, Trati, Dolgi vasi to vih hiš v strnjenem naselju. Topa pu.očlli soglasno sprejela, orugje. Z gradnjo stanovanjskih zaradi tega, da bi bili stroški za hiš pa je povezano vprašanje ka- napeljavo vodovoda, kanalizacijo nalizacije, napeljava vodovoda in to drugo sorazmerno precej manjši elektrike. Na Trati je zrastlo že kot pa v krajih, kjer so nove sta-pravo naselje. Prebivalci Trate novanjske hiše daleč vsaka sebi. prosijo, da bi čimprej dobili vodo- Zato se priporoča gradnja v zazi-vod, ker sedaj uživajo nezdravo dalnem okolišu Trata to pri še-pitno vodo. Take to podobne za- škovem domu. pravljali o gospodarskih stvareh v dek svojih kraje"/. VZGLEDEN PRIMER SODEIAJVANJA V KOMUNI -mirt- S prispevki rentgenski aparat v Dobrepolju Za stvar vseh - v nedeljo na volitvel Zdravstvena postaja v Dobrepo- dneva v dan pojavljajo. Eden naj- voljil potrebe naše ZP, lahko do- lju je končno prišla na svoje me- važnejših je vprašanje finančnih bimo takoj, vendar ni za to pošto. Z ureditvijo novih prostorov sredstev, ki so potrebna predvsem trehnih sredstev, ni zadovoljna samo uprava zdrav- za preventivno službo, drugi pa Občinski ljudski odbor poskuša stvene postaje, ampak smo zado- datacije, ki bi jih ZP potrebovala, skupno z zdravstveno postajo to 23. marec bo ostal zapisan v zgo- in volivke — glasovali za napredek, voljni vsi, Iti tam iščemo kakršno- Nadalje je tu še vprašanje prevoz- urediti in tudi razmišlja o tem, kje dovlni jugoslovanskih narodov. Te- za mir, za kandidate, ki jih po- kch zdravniško pomoč. Do neke nih sredstev in nabava rentgenske- dobiti denar. Rentgenski aparat bi ga dne bodo volivci širom po naši znamo In vemo, da bodo pravilno mere je tudi preskrbljena z instru- ga aparata. stal približno 900.000 din. domovini glasovali :n izbrali svoje zastopali koristi svoje volilne enote mentarijem. Seveda pa le-tega še Ljudski odbor kakor tudi OLO Presenetil pa je sklep delovnega predstavnike za Zvezno in Repu- in Skupnosti kot celote. Zato 23. vedno manjka. Da ne omenjam dajeta zdravstveni postaji vso pod- kolektiva »Gostišče« v Vidmu, ki marca vsi na volitve! vseh drugih problemov, ki se Iz poro in pomoč že od ustanovitve, je sklenil podariti za nakup rent- vendar pa tudi to ne zadostuje genskega aparata 500.000 din. Ta JANEZ LESJAK V torek, 25. marca, se bodo sestali odborniki občinskih zborov proizvajalcev industrijske skupine občin Ljubljana-ltudnlk, Grosuplje, Ivančna gorica, Dobrepolje, Lašče In Sodražica ln volili za poslanca v Republiški zbor proizvajalcev LRS Janeza Lesjaka. Tovarš Lesjak je direktor tovarne »Motvoz in platno« v Gro-euplju. Rojen je bil leta 1915 v Stični. Pred vojno je bil kmetijski delavec, v partizanih od 1943, po vojni pa na raznih političnih dolžnostih. Do razpusta zadnjo skupščine Je bil poslanec republiškega zbora. Je nosilec mnogih odlikovanj. Stanuje v Grosuplju št. 80. ANTON HAFNER Odborniki občinskih zborov proizvajalcev skupine kmetijstva •krajev Ljubljana in Kranj bodo v petek, 28. marca, volili Antona Hafnerja za poslanca v Republiški zbor proizvajalcev LRS kmetijske skupine. Tovariš Hafner je bil rojen leta 1916 v Stražišču pri Kranju. V NOB je bil od leta 1941 na raznih političnih dolžnostih. Po osvo-boditvi jo bil poslanec Ustavodajne skupščine, Inšpektor drž. kontr. komisije FLRJ, sedaj pa je predsednik Okrajne zadružne zveze Kranj. Je rezervni kapetan In nosilec več odlikovanj. Stanuje v Stražišča pri Kranju. bliško ljudsko skupščino. Na ta dan smo se že dalj časa pripravljali. Bila je vrsta sestankov to predvolilnih zborovanj, kjer so nam naši poslanski kandidati govorili o preteklem delu Zvezne to Republiške ljudske skupščine, o gospodarstvu, industriji, kmetijstvu, o uspehih, ki smo jih dosegli v zadnjih štirih letih In letih po osvobo-d tvi, kakor tudi d napakah, ki sc neizbežne pri vsakem delu. Res je, veliki so uspehi naših delovnih ljudi, ki sp bili doseženi na vseh področjih dejavnosti. Vzporedno s tem se je dvigal tudi življenjski standard; res ne za vse enako, toda dvignil se je vsem. Volitve 23. marca bodo potrditev naše pravilne poti v socializem, poti, ki jo je začrtalo naše vodstvo na čelu s tov. Titom. Pot za naprej bo lažja kot je bila doslej. Postavljeni so temelji naše industrije, kmetijstvo je doseglo posebno v zadnjem obdobju velik napredek, organi delavskega In družbenega upravljanja se vedno bolj uveljavljajo, skratka, dane so vse osnove za izpolnitev petletnega načrta, ki bo prinesel nov napredek ter nadaljnji dvig življenjskega stan-darda. Novi čas zahteva nove to Izobražene ljudi. Zato daje ljudska oblast ogromna sredstva za šolstvo to za Izobraževanje naših delovnih ljudi. Ta sredstva bo dajala tudi za naprej. Ne moremo sl misliti napred- V nedeljo, 16. marca, je bilo v vodovoda bi del stroškov prispeva- . . ne socialistične države brez sposob- Predgradu to Vimolu predvolilno la KZ Predgrad, občinski odbor v državi dvignil za 12%, v Slove- stoletnem koledarju: 22. marca netili kadrov, ki bodo lahko kes vsa- zborovanje. Govoril je kandidat za RK, ostalo pa občina Kočevje. Ze- ulji pa celo za 15 odst. Za še večji stanovitno, 23, oblačno, 24. dež, 25. ki nalogi. republiški zbor proizvajalcev tov. meljska dela bi opravili vaščani s dvig pa je predvsem potrebno dvig- vetrovno, 26. mrzlo, 27. oblačno to Jugoslavija je miroljubna dežela. Karel Grm. prostovoljnim delom. Drug pro- niti naše kmetijstvo Iz zaostalosti, 28. marca spremenljivo vreme. Se- Trudimo se da bi bil ohranjen mir, Govoru tov. Grma se je pridru- blem, ki nastaja v celotni Poljan- zlasti zato, ker mora danes 35 % danji vremenoslovci pa napovedu- ki Je bil priborjen s toliko potoki žilo več diskutantov s posamezni- skl dolini, pa je zgradnja osem- kmetijskih proizvajalcev dati pre- jejo takole vreme: Nestalno vreme krvi. Le v miru je mogoč napre- mi predlogi, ki naj bi jih v bližnji letke, ki naj bi jo tudi gradili v hrano za 65% ostalih nekmetijskih s pogostimi padavinami, tudi snež- dek in blagostanje narodov. prihodnosti Izvršili. Najvažnejša bi bližnji prihodnosti vsaj s šestimi delavcev, pred vojno pa je bilo to torni. Razjasnitve bodo le od casa Prepričani smo, da bodo 23. mar- bila napeljava vodovoda v osnovno oddelki. obratno. Država bo vlagala velika do časa in bodo trajale največ tri ca vsi pošteni državljani — volivci šolo Predgrad. Za zgraditev tega B. sredstva za melioracijo, v prvi vrsti dni. Spored občinskega praznika Ribnice 22. marca 1958 ob 19. uri zvečer bo v trgu Ribnica miting (v primeru slabega vremena bo v domu »Partizana«). Ob 8. uri zvečer priredi dram. sek. TVI) »Partizan« Ribnica Igro »Uspavanka«. 23. marca 1958 ob 15. uri ponovitev igre »Uspavanka« 24. marca 1958 ob 20. uri gostovanje Obrtniškega gledališča iz Ljubljane z igro »Mladost pred sodiščem«. 25. marca 1958 ob 19.30 uri svečana akademija v domu »Partizana«, posvečena občinskemu prazniku. Na dan občinskega praznika, dne 26. marca 1968, pa bo naslednji program: Ob 9. uri dopoldne svečana seja Občinskega ljud. odbora Ribnica in Občinskega odbora Zveze borcev Ribnica. Ob 10. uri dop. odkritje spominske plošče Jožetu Sešku na hiši gostišča pri Miheliču. Ob 14. uri popoldne koncert godbe na pihala v trgu Ribnica, v primeru slabega vremena bo koncert v domu »Partizana«. Ob 16. uri popoldne priredi Krajevni odbor ZB v domu »Partizana« zabavo. 28. marca 1958 Izvede program garnizija Ribnica. 29. marca 1958 ob 20. ml predvajanje filma »Skozi pekel«. 30. marea 1958 ob 16. uri bo v domu »Partizana« Igra, Id jo Izvaja dramska skupina domačega društva. Zborovanje v Predgradu vsem potrebam. kolektiv bo to vsoto podaril ZP iz V zadnjem času se je namreč svojega sklada za prosto razpola-pojavilo vprašanje nakupa rent- ganje. Celotnemu kolektivu »Gosti-genskega aparata, ki je kraju nuj- šča« za takšen prispevek gre več no potreben, če bi tega imeli, ne kot priznanje, bi bilo treba našim občanom, Id Podobno kot »Gostišče« v Vid-iščejo kakršno koli zdravniško po- mu bodo verjetno Storile tudi osta-moč, hoditi na razne preglede v le gospodarske organizacije v na-Kočevje, Grosuplje ali pa celo v šl občini ln prispevale vsaj majhen Ljubljano, če bi imeti aparat, bi delež v korist naše skupnosti, preglede vršilo naše zdravstveno osebje doma. Aparat, ki bi zado- S. L. Josip Vidmar - kočevskim volivcem Minuti torek je bilo predvolilno za izgradnjo prekopa Donava zborovanje za Kočevje v češkovem Tisa — Donava, domu. Na zborovanju je govoril Tovariš Vidmar tudi veliko po-kandidat za Zvezni zbor tovariš tuje kot državnik to vodja držav-Josip Vidmar. nih delegacij po tujih državah. V Zelo zanimivo je bilo njegovo nekaj lepih primerih je povedal, ugotavljanje uspehov naše indu- kako nadpovprečno cenijo Jugosla-strije v zadnjih desetih letih. V tem vijo po vseh državah, zlasti v In-času se je pri nas industrija pove- to ji, Burmi, Kitajski in drugod, čala za 300%, česar v tako krat- O*3 knnou pa je pozval vse vpliv-kem času niso dosegli nikjer na ce- naj na nedeljskih volitvah posvetu. Povedal je, da je v predvoj- trdijo našo enotnost in glasujejo ni Nemčiji, ki je bila v industrij- 23 ta veliki uspeh, ki ga je naša skem razvoju med prvimi na sv e- država dosegla doma to v tujini tu, prišlo 900 kilovatov električne energije na prebivalca, v Sloveniji pa danes pride že 1200 kilovatov. VREME PO DVOJNI NAPOVEDI življenjski standard se je lani Najprej napoved vremena po Vsi na volitve! Potrdimo še enkrat našo monolitno enotnost! FRANCE PEROVŠEK Volivci občine Dobrepolje in Grosuplje bodo na nedeljskih volitvah volili za poslanca v Republiški zbor ljudske skupščine Slovenije tovariša Franceta Perovška. Tovariš Perovšek je bil rojen leta 1922 v Šmarju. Končal je predvojno gimnazijo, v NOB pa se je vključil leta 1941. V partizanskih enotah je opravljal razne politične funkcije. Po osvoboditvi pa je bil sekretar Okrožnega komiteja, nato sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ, sekretar CKLMS in član CK LMJ. Do razpusta skupščine je bil zvezni ljudski poslanec, je član Glavnega odbora SZDL Slovenije in član CK ZKS. Sedaj je direktor Radio-televizije Ljubljana. France Perovšek je znan tudi kot politično-kultumi delavec in se veliko udejstvuje tudi pri delu ljubljanske univerze kot predsednik univerzitetnega odbora. Stanuje v Ljubljani, Jarniko-va 4. JhediMCtfna triOnma S predvolilnega zborovanja v Grčaricah J. S., Videm - Dobrepolje. Ali lahko napišete, kako bomo v nedeljo volili? Vsi volilni upravičenci bodo rih opravkih, ki jih ne morem opraviti na občini, moram v Kočevje, oziroma v Ljubljano? Občani danes, kot pravimo, v nedeljo volil poslance za Zvezni In prvi stopnji lahko domala vse re- bodo I 1 “ V soboto, 15. marca, je bilo v prostorih GU ob 19. uri predvolilno zborovanje za vas Grčarice. Udeležil se ga je kandidat za republiški zbor Ljudske skupščine LRS za ObLO Ribnica tov. Matija Maležič. Prisostvoval je tudi reporter Radia Ljubljana. Zborovanja se je udeležilo okrog 70 ljudi — vsekakor lep uspeh za tako majhno vas! Republiški zibor, medtem ko poslance v zbore proizvajalcev volili po volivnih okrajih. Na vsakem volišču bosta volitve vodila po dva volilna odbora. Prvi bo vodil Volitve za Zvezni, drugi pa za Republiški zbor. Vsak volivec bo glasoval najprej za poslanca Zveznega zbora, nato pa za po-slnca Republiškega zbora. Volivci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Volivec, ki zaradi telesne hibe (ker je n. pr šijo na občini, v večini primerov pa Takoj v začetku je tov. Maležič hišah splošnega ljudskega premo-tudi na krajevnem uradu. Izjema ugotovil, da je v teh štirih letih, ženja, GU pa jim vsako leto do- velja v glavnem le še za sodišče, zemljiško knjigo in kataster, če pa se pritožujete na odločbo občine, lahko pritožbo Vložite na Okr. ljudski odbor v Ljubljani in jo lahko oddate na občini. Ako greste osebno na okraj, morate samo v Ljubljano (ne v Kočevje) in na uradne dneve. Opravke na sodišču, javnem tožilstvu, zemljiški knjigi in kata- ko nas je zastopal v Ljudski skup- deli nekaj arov zemlje v obdelavo, ščini, posvečal najmanj pažnje rav- Od tega tudi živijo, vendar je to no vasi Grčarice. Izrazil je upanje, mnogo premalo, ker v zimskih meda se bo to v naslednjih letih iz- secih ne morejo delati v gozdu, boljšalo. Nadalje je vaščane v ne- Izkazalo se je, da sedaj že skoro kaj stavkih seznanil z našim no- dva meseca niso delali, zaradi če-tranjlm in zunanjepolitičnim polo- sar so tudi izgubili pravico do žajem. Prikazal je naše gospodar- otroških dodatkov. Tov. Maležič je vali. V skrajnem primeru bi poskusili tudi s tem, da bi delavci takrat, ko ne bi mogli delati, prejemali 50% plače. Vsekakor sta tov. Maležič In upravnik GU tov. Nadler obljubila vso pomoč. Na drugem mestu je bilo vprašanje prometnih zvez. Vaščani imajo dobrih 7 km do avtobusa, kar pa je zelo nerodno. Tov. kandidat je pokazal razumevanje in obljubil, da bo tudi to po najboljših močeh skušal urediti. Ob ljubil je tudi, da bo govoril s predsednikom ObLO Ribnica tov. Ilcem o razprodaji hiš splošnega ljudskega premoženja. Menda jih je stvo zadnjih štirih let in ugotovil, za ta problem pokazal izredno za- komisija previsoko ocenila, ne upo- —1 — — — - —. M — - — —1— —. — n —. _ X • 2 T_ — _ __—_1 1 Z — 2 —,. ve 2 - 77 J /vVv t 1 trt %% zxl r Jn v. v. n —0 - . _ .... ... ... da smo na vseh področjih napravili velikanski korak naprej. Dejal pa slep, brez roke itd.) ali je nepismen stru pa opravite v Kočevju. Za ob- je> da se bo proizvodnja v nasled čine bivšega okraja Kočevje pa je njih letih še neprimerno povečala in ne bi mogel glasovati tako, kot je predpisano, ima pravico, pripeljati s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega, vendar po njegovem naročilu, Izpolni glasovnico in jo spusti v glasovalno skrinjico. Ko volivec vstopi v glasovalni prostor, gre Ik mizi volilnega odbora, ki vodi glasovanje za volitve v Kočevju še sodnik za prekrške, Inšpektorat dela, posredovalnica za delo in poklicna svetovalnica. Uslužbenci teh organov pa uradujejo po občinah. in s tem seveda tudi standard. V debati, ki je sledila, se je izkazalo, da je največji problem v Grčaricah vprašanje zaposlitve v zimskih mesecih. Vsi vaščani so mesecih nakopičili v vasi celulozo, namreč gozdni delavci, ki žive v ki bi jo v nimanje. V debati je nekdo pred- dtevajoč, da so vaščani že od leta lagal, da bi dali vaščanom v o bde- 1942 v njih in da so jih tako rekoč lavo več zemlje, ki tako in tako ohranili. Obljubil je, da bo skušal ni obdelana; vendar bi to morali doseči znižanje cen. urediti tako, da delavci ne bi izgu- Franc Grivec bili pravice do otroških dodatkov. Vaščani so nadalje predlagal;, da bi bilo dobro, če bi v poletnih POJASNILO Ko smo v tej rubriki pisali, ko-v Zvezni zbor. Na predsenikovo ljkgne so tarifne postavke direktor-zahtevo mora tako glasno, da ga jev v podjetjih, smo navedli, da je slišijo vsi člani volilnega odbora, postavka za direktorja »Tkanine« povedati svoj priimek, očetovo ime, 26.000 din in za direktorja »želez-rojstno ime in poklic, v krajih, kjer nine« 28.000 din. Kasneje pa smo je več volišč, tudi ulico in hišno ugotovili, da sta postaviti za oba številko svojega stanovanja. Ce je potrebno, predsednik volivca tudi legitimira ali na drug primeren način doseže njegovo istovetnost. Nato predsednik volilnega odbora ugotovi, ali je volivec vpisan v Izpisku stalnega votivnega imenika. Volivec lahko glasuje samo za tiste kandidate, ki so vpisani na glasovnici. Glasovnico izpolni volivec tako, da obkrcžl zaporedno številko pred imenom tistega kandidata, za katerega želi glasovati. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata. V primeru, ko je na glasovnici vpisan samo en kandidat, mora tudi obkrožiti številko pred njegovim imenom. Ko volivec opravi glasovanje za volitve v Zvezni zbor, gre k volilnemu odboru, ki vodi volitve v Republiški zbor, ki je v istem prostoru. Postopek glasovanja je isti. POUČEN TEČAJ V PRED-GRADU V mesecu februarju smo imeli v zimskem času obdelo- Predgradu tečaj za pravilno prehrano dojenčkov. Obiskovalo ga je T-i.i.V1 1 v. rr v . . 7-..1 .. sedem mater. Tak tečaj se najbolj Ribiške družine v Kočevju m Ribniciobnese v manjšl k«- iah ko matere same poizkušajo pripra-stim delom Kolpe, ki je doslej spa- viti hrano za dojenčke. Matere so dal v ribiško društvo • Kočevje. Ri- slišale mnogo poučnih stvari, kar biška družina Ribnica pa bo upravljala z revirji Ribnica, Bistrica in Rašica. direktorja 20.000 din mesečno, povprečje njihovih prejemkov (plače iz dobička) pa so dosegli prvotno omenjene številke. Po zaključnem računu izkazuje »Tkanina« 86 milijonov prometa za 1957, po oceni letne proizvodnje, kot smo v začetku navedli, pa je bilo predvideno 72,789.000; »železnina« pa je imela 125 milijonov din prometa. Dne 23. februarja je bil občni zbor ribiškega društva Kočevje ob udeležbi zastopnikov Ribiške zveze Slovenije in ribiškega društva Ljubljana. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se ribiško društvo Kočevje ukine in vključi v ribiško društvo Ljubljana. Za območje bivšega društva Kočevje pa se ustanovita iz dosedanjih štirih dve ribiški družini, ena s sedežem v Ribnici, druga pa s sedežem v Kočevju. Ribiška družina v Kočevju bo upravljala z revirjem Rinža in ti- MAKS KRMEI.l Odborniki kmetijske skupine okrajnih zborov proizvajalcev Ljubljane, Kranja, Gorice, Kopra, Novega mesta in Trbovelj bodo v sredo, 26. marca, volili za poslanca v Zvezni /lior proizvajalcev kmetijske skupine lova-rlša Maksa Krmelja. Maks Krmelj je bil rojen leta 1910 v Hotavlju v Poljanah. Pred vojno je bil kmet in čebelar. V NOB pa od leta 1941. Bil je politični komisar bataljona, sekretar Oblastnega komiteja KP za Gorenjsko, na dragem zasedanju AVNOJ pa je bil izvoljen za člana tega predstavniškega organa. Vsa povojna leta je poslanec Zvezne in Republiške skupščine, član Glavnega odbora SZDL Slovenije ter voditelj raznih organizacij. V službi je pri Zvezi poslovnih zvez Slovenije kot predsednik. Je nosilec mnogih odlikovanj, med njimi tudi Ordena narodnega heroja. Stanuje v Ljubljani, Lovčeva 38. C. M., nameščenec; iz Kočevja. V eni izmed zadnjih številk ste v tej rubriki napisali, kolikšne so plače direktor jev kočevskih podjetij ; ali lahko napišete, koliko pu so posamezni delavci največ zaslužili? V Tiskarni je delavec zaslužil največ mesečno 52.062 dinarjev, pri »Kleparstvu« 23.250 din, pri »Vodovodu« 28.100, v »Tekstilani« 26.700, »Elektro« Kočevje 22.712, »Komunala« Kočevje 18.936, »Ključavničarstvo« 28.050, »Trgopromet« 12.520, »Mesar« Kočevje 17.019, »Mesnina« 15.104, »Pekarija« Ko- Veliko zanimanje za mednarodni lesni sejem v Ljubljani Od 22. maja do 6. junija bo v" voj naše lesno-predelovalne indu-Ljubljani na Gospodarskem razsta- strije, poleg tega pa bo uspešna višču mednarodni lesni sejem. Slo- tako za naše kakor tudi za ino-venlja je močno porasla z gozdovi zemske razstavljalce in interesente, in ima zelo dobro razvito lesnopredelovalno industrijo. Njena proizvodnja stalno narašča in s tem v zvezi tudi izvoz. Ker je Ljubljana že od nekdaj priznano središče mednarodne lesne trgovine, je bilo sklenjeno, da bodo mednarodni lesni sejmi od sedaj naprej v Ljubljani. Za razstavo, katere namen naj bi bil, prikazati gospodarjenje z našim gozdnim bogastvom, seznaniti interesente z bogatim sorti-mentom lesa ter lesnih končnih in polizdelkov, vlada že sedaj veliko zanimanje. Za našo lesno industrijo je pomembno, da bodo razstavljali v Ljubljani tudi tujci in sicer z velikim številom tovrstnih modernih strojev, ki jih naša, hitro se razvijajoča lesna Industrija močno jim bo koristilo pri bodočem delu za pravilno prehrano dojenčkov. V prehrani dojenčkov delajo mamice Ker je s pripravljenimi spremem- Se vedno velike napake, bami zakona o sladkovodnem ribi- Prav bi bilo, da bi vsaka mati štvu predvideno, da bodo ribiške In dekleta obiskovale tak tečaj. Na družine samostojne organizacije, *-a na^*n bi odpravili veliko napak je bilo sklenjeno, da bo ribiško v prehrani dojenčka v prvem letu društvo Kočevje formalno še po- starosti. To bi bil tudi najboljši slovalo do objavljenih sprememb način za preprečevanje obolenj ma-zakona o ribištvu, ribiške družine otrck. S tem bomo pripomogli v Ribnici in Kočevju pa bode, po- tudi k dvigu zdravstvenega stanja slovale popolnoma samostojno, v ljudi- Ce v prvem letu starosti sklopu ribiškega društva Ljub- otroka nepravilno hranimo, se sko-ljana. ro ne da več popraviti. ,, . , , Medicinska sestra V. T. Dosedanji člani oz. nečlani, ki __________________________________ se zanimajo za ribolov, naj se za ' informacije obračajo na tisto družino, v katere območju želijo loviti. Sklenjeno je tudi bilo, da se sprejem članstva za 1. 1958 zaključi do 31. marca 1958. Ž. A. Zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek v tiskarni bodo nekateri naročniki to številko prejeli z zamudo. Zaradi tega ta številka tudi ni izšla na 6 straneh, kot smo to predvidevali. 08 občinskem prazniku Rifinice, pozdravljajo in pošiljajo fiordene pozdrave vsem občanom in kolektivom čevje 21.096, »Železnina« (pomoč- nik) 17f>00,^»Oskrba« 15.000,^»Tka- potrebuje. Vsi stroji bodo na raz-1 - - ■ stavi tudi praktično demonstrirati. Razstava bo zelo dobro pripravljena, v njenem okviru pa bo prirejena še lovska razstava. Nedvomno bo sejem Izredno koristna gospodarska prireditev, ki bo datki, ki so bili zbrani v anketi še okrepila in pospešila nagli raz- ObLO Kočevje. Ti delavci so pia- ______________________________________ čani po učinku, na uro ali n01 mo, v trgovinah mesečno, in so najvišji njihovi mesečni zaslužki v letu 1957 dosegli navedene vsote. Pri tem pa nismo upoštevali plač iz dobička in ninaK 16.500, »špecerija« (11.500 »Manufaktura« 13.000, »Potrošnik« 13.500, »Preskrba rudarjev« 11.000, Gostilna »Rog« 14.352, Gostilna »Lovec« 13.118, Hotel »Pugled« 14.100. Povedati moramo, da so to po- SEJEM PROMETNIH SREDSTEV PRELOŽEN! - _____ ___— ___________ Zaradi nepredvidenih ovir ln premije. NI pa teli zneskov mogoče gradnje zunanjih objektov na Ck*-izenačiti s povprečnini mesečnimi spodarskem razstavišču v Ljublja-dohodki, ki so nižji. ni bo sejem prometnih sredstev, ki je bil napovedan za konec tega me-ž. J. iz Slemen. Ali lahko v seča, preložen in sicer bo njegova vašem lintu navedete, po bate- otvoritev 4. julija letos. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RIBNICA Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza ter ostale organizacije in društva (Ob 15-lettici partizanske zmage v Jelenovem žlebu) Kmalu po okupaciji naš'h krajev se je formiralo več partizanskih editic, ki so vsak trenutek nadlegovale sovražnika. Ta je poskušal partizanstvo zatreti v kali, a se mu ni posrečilo. Z okupatorjevim nasiljem je upor celo rastel. Po odhodu Kočevarjev so nastali na Kočevskem zelo ugodni pogoji za partizane. Prazne vasi, širni gozdovi in težko dostopni Rog so bili sijajno zaledje narodnoosvobodilne vojske. Italijani so to spoznali In z veliko silo nameravali uničiti partizane. Italijanski štab je napravil za 26. marec načrt, kako naj bi uničili vse štiri, slovenske brigade, ki so bile na območju Velike gore. Sovražne kolone so prodirale proti njim s treh strani: od Grosuplja — priključili sta se jim še posadki Iz Velikih Lašč in Ribnice —, druga kolona je šla z Blok preko Loškega potoka, tretja pa preko Gotenice In Grčaric. Tu so bile posadke iz Kočevja, Morave, Gotenice In Grčaric. Iz Rakitnice pa so prodirale slovenske brigade, okrog katerih naj bi se Stisnil smrtni . Od zmage do zmage naprej obroč, iz katerega se ne bi nihče rešil, toda ... Toda poslušajmo udeleženca te slavne bitke Franceta Mraka iz Grčaric. »Veš, precej dolgo je že od takrat in doživel sem toliko bitk, da sem marsikaj že pozabil. Reči pa ti moram, da je bilo tisti dan zelo »vroče« in le za las je manjkalo, pa bi nas stisnili. Bilo je 26. marca 1943. Prejšnje dni smo prišli s Hrvaškega preko Metlike, Žužemberka in Roga. Pri Rakitnici smo se dva dni tolkli z Italijani In belčki. Pošteno smo jim podkurili. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo krenili preko Velike gore proti Jelenovemu žlebu. Mislim, da smo hoteli preko Podpreske v Cabar in v Belo Krajino. No, saj smo tudi prišli! Takrat sem bil mitraljezec v dragem bataljonu Gubčeve brigade, pomočnika pa sta bila neki Rafko iz Mokronoga in še neki šentraperčan., Komandant bataljona je bil Črnogorec Pero. Poslednjič smo se ozrli na dole- njevaško megleno polje in že nas je sprejel gozd v svoje varno naročje. Pot nas je vodila preko Črnega vrha mimo Bele stene v Žleb. Jutro je bilo hladno in megleno; čeprav je bila že pomlad, je v mnogih kotanjah ležal umazan in od nog divjih živali steptan sneg. Gozd je molčal. V vejah dreves se ni lovil veter, ptice tiso prepevale In nikjer ti 'bilo nobene živali. Samo naši korald so zamolklo odmevali in pritajen šepet je šel skozi vrste. Bili smo utrujeni, kajti za nami je bila huda borba prejšnjega dne, a vedeli smo, da moramo za vsako ceno naprej, naprej ... Komandant Pero se je obrnil k meni in dejal: »Nekam čudno se mi zdi vse skupaj. Tako tlhoi je v tem gozdu. Bojim se, da bi se danes še kaj ne zgodilo.« »Da, tudi jaz imam čuden občutek. Zakaj je vse tako tiho? Ali ti nobene živali tu? Bojim se zasede. Kraj je kot" nalašč za to. Moramo biti previdni.« Prva je korakala Cankarjeva brigada, za njo pa naša. Sli smo zelo previdno, vsak hip pripravljeni za boj. Pod cesto je bila globoka dolina, nad njo pa se je dvigal strm hrib. Na obeh straneh so stale mogočne jelke in bukve. Mi pa smo korakali naprej, naprej in vsak hip pričakovali nekaj... Tisto nekaj se je zgodilo okrog pol devetih. Daleč pred nami je za-regljalo in zatreskalo. Obstali smo kot vkopani. »Zaseda! Predhodnica Cankarjeve napadena!« »Zasedite vrhove nad cesto! Uničite Lahe!« se je glasilo povelje. Komandant Pero se je zagrizel v strmino, jaz in ostali za njim. Cankarjeve! so zasedli cesto, ostali pa so varovali dohode od Rakitnice in Loškega potoka. Kmalu smo bili na vrhu. Popadali smo v zaklone. Približno 40 metrov pod seboj smo zagledali Italijane. Lepo skriti za skalami in drevjem so nam kazali hrbte, čudno se mi je zdelo, zakaj niso zasedli vrh hriba, ker bi le tako lahko obvladali položaj. Toda za premišljevanje nisem imel časa. že naslednji hip smo vžgali po njih. Sprva so bili presenečeni. Tekali so sem in tja in padali. Tako sem streljal, da sta mi pomočnika komaj podajala strelivo. Zemlja in kamenje, veje in listje, vse je letelo po zraku in padalo po nas. Borba je bila huda, kajti Italijani so imeli več težkih ttitraljezov, mnogo muticije in bili so spočiti. Počasi smo okrog njih stiskali obroč. Ko so to opazili, so se hoteli na vsak način prebiti. Letali so sem in 'tja, pri tem pa se izpostavljali našemu ognju. Dobro se še spominjam oficirja, ki je skakal naokrog im tulil. Nenadoma je visoko poskočil in zakrilil z rokami. Zviška je padel in obležal. Izza neke skale je neprestano tolkel po meti težki mitraljez, jaz pa mu nikakor nisem mogel do živega. Nazadnje sem vzel nasekano bombo, se rahlo vzdignil in jo vrgel v mitraljezko gnezdo za veliko skalo. Izbruhnil je velik steber dima, zemlje in kamenja — nato je bilo vse tiho. Kmalu so planili Italijani v paničen beg. Pustili so orožje in ranjence in bežali, bežali naravnost pred cevi Cankarjeve brigade. Trumoma so padali, komur pa se je posrečilo priti preko ceste živ, je padel v globok prepad, ki zeva pod cesto. Le malokdo je utekel! Okrog enajstih je bilo vsega konec. Naših je bilo sedem mrtvih in nekaj ranjenih, Italijani pa so imeli okrog 120 mrtvih, koliko pa jih je obležalo v breznu, ne vem. Dobili smo precej orožja in dve radiooddajni postaji. Zadnji radiogram obkoljenega sovražnika je bil: Na pomoč! Tukaj smo ob-ko...« To je bil elitni bataljon divizije »Macerata«, Id je prišel preko Grčaric. Prišel je malo prehitro in zato smo ga strli. Ostali dve koloni sta slišali streljanje in klice na pomoč, vendar se jim ti nikamor mudilo. Po bitki je naša vojska, ponosna in nepremagljiva, nadaljevala pot. V Gubčevi brigadi sem bil do konca mitraljezec, a takega dne nisem več doživel. Tik pred koncem sem bil ranjen in odpeljali so me v Bari, kjer sem tudi dočakal svobodo.« V spomin na ta dan ima občina Ribnica praznik. Letos bodo tudi postavili ob breznu spomenik, ki bo še poznim rodovom pripovedoval o tem nepozabnem dnevu. Branko B. Delovni kmetje, prepričali sle se o resnici, da samo v socializmu lahko živite kot svobodni državljani! »NOVICE«, 22. marca 3958 Straa S Od leta 1881 pa do danes Razgovor o »Opekarni" Ribnica Takle je bil začetek in razvoj •sedanjega Zadružnega industrij- di razna r;«v— sr- ” san V »sr«. S IHF™ Eš2rB£5£ 3Sw£ E=»“*5: r.ri;ite: —-- j—— - • • J ‘ J Pil vi lik na n ji razmah podjetja. Pa pojdite za kratek čas z me- jo je prevzela delniška družba An- ostalo samo upravno poslopje. Ope- >j na obisk v( kraj, kjer opeko drej Peterlin in tovariši. Leta 1900 kamo so požgali Italijani 1. 1942. ... -- —delujejo — v ribniško opekamo, so zgradili tudi novo peč, prej so ^ w,wiw° lzde u-|CJO PluSe in samo- Za opekarne so značilni visoki dim- bile namreč samo poljske peči; - — poslovanja do danes di perspektivo — - - -o- r—j-j» v-— je bil dosežen v podjetju velik na- nji razmah podjetja. SS,“ S£7S£g£jrsZ CT ,S 39* ‘Sti*? ■>* ,*■ / ”7» -».m bo tow. «,ij no; to“kis tflS W«SSV5S5T£ar lis Sn» I^MSnusST SST. 1881 izdelovati SovSno ^S So ztfi f t ,Pn 1 ska izdelava No, pa saj že zdaj izdelujejo - v ‘ribniško opekLo. so zgradili tudi novo peč, prej so Po osvoboditvi so začeli takoj z ob- pod zaščitno znamko »JOR«. Leta mi ( vseh InLienm ® UJ°J° P Ug® Sam°" Za opekarne so značilni visoki dim- bile namreč samo poljske peči; navijanjem opekarne, obenem pa 1948 je bil ta obrat nacionaliziran. w __________t ______ Nekaj časa je obrait deloval kot ltTvajencev) ter 'z^istbnTstrojl' inska delavnica, kmalu potem Povečana proizvodnja je bila mu- iav»ncga samoupravljanja m vod- menoj in direktoriem fimittmu. sta bil pa je prevzelo obrat podjetje goča z boljšo organizacijo dela ter stvu podjetja želimo'mnogo uspe- S« tov 3 šotaS fektor me, za njim pa dobrim vodstvom podjetja. Za na- hov. Da bi bila stvar boljTurimiW m *7 Ljub- predek ima brez dvoma veliko za- ’ slug tudi direktor tega podjetja —— Vlado Bajda. Dosedanji obrati pa so postali za razvijajoče se pcdjetje pretesni. .... — Začeli so razmišljati o novih, več- Zadružmo industrijsko kovinsko jih prostorih. »Partizan« je prevzel podjetje »Partizan« Ribnica, ki ga zgradbo (garaže) podjetja »Avto« ih Otrl TO lyx Ol /Inlnifnmr iv« iinluri Ti r As1anm!X1... _ _ . r Elan« iz Ljubljane, za njim pa podjetje »Planica - šport« Ijana. Od podjetja .»Planica« je prevzela obrat Kmetijska zadruga Ribnica. 1. januarja 1955. leta se je obrat osamosvojil. Ustanovili so trm/ '■«)1 'r1 54 ’ 0(1 ko^ucc- niki. ki s« sami po sebi najboljša krožna peč je bila sistema »Hoh- tudi z izdelovanjem opečnih izd el- TvaiLpv 6 uslužbencev in Prizadevnemu kolektivu podjetja reklama za opeko. Vzemimo, da man«. V opekami so delali v glav- kov. Vsi vemo, kolikšna je bila po- z istuni stroji. »Partizan« Ribmca, organom de- ste bili navzoči pri pogovoru med nem samo Italijani. Od Slovencev treba po teh izdelkih v prvih le-oTr, ^roiZVOdnJa Je T' tVSk pa štirje. Predvidoma 'pa itd. Izdelki so kvl?itebb zato tre! ^ “S bodo spieJeIi še dve delovni močT do dobro v denar oodietie m trm i Ikačunaj°’ da bodo gradbena de- Zgradili so tudi lesen provizorij za ugled pri svoiTkSSh P ,a*!nalu zaključena. V maju bodo stroje v mizarski delavnici. • Partizan« prodala kmeti iške zače 1. s Poizkusnim obratovanjem Spomladi bodo začeli z gradnjo riroje podjetju »Agromeikur« paTilo ju^ del°m TaVobrafbrdtoalT ^ 50 Mi na ta d“ leta Ljubljana, izdelke za gradbeništvo tviv^o^o ^ ^ , °^la^ lePe dohodke za- 1943, ko so brigade Toneta Tom ™£fFfr"r “° isL? ~2 ’ L,u6,,*nl- v Si, p«? 53Lm &.1M.5S:^ « «.T5. — ____________________ sala na Dunaju sramotno pogodbo RIBNIUA služ£°. tr£°^toa »Preskrba«, Trg ------------------------------iCr«• * »s,sssjsassA^ - sarass? — m v Jelenovem žlebu. Brigadi Matije Gubca in Ivana Cankarja sta -------- /•% *V A \M W se spopadli z močno italijansko ..I V D J A V t -------------- I skupino, ki je štela kakih 400 mož T " --------- mVdeocriaPtZZi'b°'?1 "s bUi ,fa: MNO 30. marca amer. film »Bisere občim Rihni?°raŽet' Ta dan savl JAURAN, Kočevje: od 21. do 23. glave«. mm a„.ma svoJ praznik v spo- marca franc.-ital.-jugoslovanski OSILNICA: 23. marca Jugoslovan- knmrM« rt 1 v« /\ — -1- — — —1 T '■ft rdvl f Uma n 1 1 Čestitkam se pridružuje tudi kn zadruga (Dolenja oai Vsein občanom in delovnim kolektivom čestita k 26. marcu prazniku občine Ribnica kolektiv Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica ZA SMEH Velik napredek Na nekem predavanju je dejal agronom tudi tole: »Dandanes smo pri umetnih gnojilih dosegli že to- ■— ~ * '-'j . v apv- mm na veliko partizansko zmago. GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE j,, , --o-~*— --- uu- Poročili so se: Brian Jože, tiskar likšen napredek, da kmet lahko & Kočevja, Samski blok, star 26 odnese ves gnoj kar v žepu na M in Hribar Terezija, nameščen- _„llv 1JUUJCX HHS de‘^kf iz Kofiev- »Slovo na postaji«. Brez skrbi J Rudnik 1, stara 23 let; Mavser PREDGRAD: 22. In23 m angl film »Mamica, slišiš, Metka je popila dože, delavec iz Kočevja, Roška ce- ----- ° ‘ steklenico črnila.« 3, star 28 let in Turk Julija, »Ojej, kaj bo pa zdaj?« natakarica iz Kočevja, Ljubljanska »Kar brez skrbi bodi, mamica! ceaf|;a 4, stara 22 let. Veš, sem ji že potisnil pivnik v Kodih sta: Rupnik Frančiška, go-usta.« spodbija iz Kočevja, Kolodvorska 16 Dobitek — dečka Franca bi Magajna Ana, »Povej mi no, ah je tvoj mož kaj khco°Brinka Xoprivn!ka 'J7 — de-zadel na tomboh?« anK0' »Seveda je, pujska je zadel.« »Pujska? To ste ga težko sp,a- ^ ^Siš^Ana, gospodinja iz Boštetov 5 ' leno. barvni etnemaskopski film »Mi- skl film »Svojega telesa gospo-hael Strogo v«, 26. bi 27. madiar- dar«, 30. marca nemški barvni ski film »Vrtiljak«, od 28. do 30. film »Piroška«. marca angleški barvni film »Le- RIBNICA: 22. in 23. marca amer. po je biti mlad«. barvni film »Nocoj bomo peli« SVOBODA, Rudnik: 22. bi 23. IH. 29. In 30. marca angleški film angleški film »Tihotapci«, 29. bi »Skozi pekel«. 30. marca jugoslovanski film SODRAŽICA: 22. in 23. marca \\ G O m l-in/l-irt// VU, rt.V> 4X1.: 0:1 t V — — __ »Samo ljudje«. mehiški film »Rdeča Konga«7 2iT in 30. marca amer. barvni film »Robinson Kruso«. OBVESTILO ---------------------------- Krojno-šivalni tečaj »Mbna« pri- »Pod rdedbn morjem«, 29. in 30. čne z novim tečajem dne 25. mar-marca amer. barvni film »Bag- ca ob 19. uri v osnovni šoli Kočevje, dadski berač«. Vse interesentke naj se prijavlja DOBREPOLJE: 22. in 23. marca tega dne kar v osnovni šoh. S so-ruski barvni film »Arena sme- boj naj prinesejo, kar je potrebne lih«, 27. marca mehiški film »Ma- za tečaj. Uprava tečaja clovia«, 29. in 30. marca itallj. vili domov, kajne?« »Beži no. Laže kot moža!« film »Na ostrini meča«. PONIKVE, Dom počitka: 21. marca jugosl.-avstr. film »Irena v zadregi«, 28. marca mehiški film _ „ »Maclovia«. deklico Mi- KOČEVSKA REKA: 22. in 23. HI. franc, film »Bela griva« 29. bi Vsem ‘RiStiičanom, gradbenim delavcem in kolektivom čestita k prazniku občine Gradbeno podjetje »GRADBENIK« R 1 B N I C A K prazniku Ribnice čestitajo Gostinsko podjetje Ribnica, gostišče ,Ugar‘ - gostišče ,Pri Ribničanu' gostišče ,Pri Cenetu' gostišče ,Jelenov žleb' .Mesarija' Ribnica Knjigovodski center gost. podj. Ribnica Dsem občanom in članom zadruge čestita k občinskemu prazniku 'Ribnice upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE RIBNICA Prizade PRODAM HARMONIKO, znamke »Hchneir«, ugodno prodam. Kočevje, Trg 3. oktobra 25. HIŠO, v dobrem stanju, tik ob kopalnem bazenu, s 4 ha njiv i* gozdov, ugodno prodam. Antoe Mihelič, Cmi potok 20 pri Kočevju. ČESTITKA Ata in mama čestitata hčerkama Lojzki in Fanilc Judež za njun devetnajsti rojstni dan bi jima želita vse najboljše. SPREJMEMO VAJENCA Sprejmemo vajenca kleparske stroke za podružnico v Ribnici. Nastop takoj. V poštev pridejo samo vajenci, ki stanujejo v bližini Ribnice. Prijave in vse Informacije dobite pri upravi podjetja Splošno kleparstvo, Kočevje, Reška c. 23. Izdaja In tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od-boi — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo Je 800 din. Tek. račun 617-T-265. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. vajmo se, da bo gospodarsko sodelovanje kmetovalcev in zadruge čim bolj vsestransko! Iz naših krajev NAM RIŠEJO Naloge dobrepoljskih gasilcev Nov odbor Občinske gasilske bor ter delegate pa je bilo dolo-zveze Dobrepolje, IM je bil izvoljen čeno, da bodo imeli seje vsaka dva na občnem zboru 16. februarja, se meseca. je 23. februarja sestal na prvo se- pred novim odborom stojijo od-jo. Seje so se udeležili vsi člani govorne naloge, M pa vse služijo odbora. Nato je bilo konstituiranje istemu cilju: vzgajati gasilce, da novega odbora. Za predsednika Ob- bodo vedno pripravljeni na obram-člnske gasilske gveze Dobrepolje so bo v primeru požarov ali drugih soglasno izvolili Vinka Erčulja, nesreč. ar za poveljnika pa Franceta Ponikvarja, ki je bil tudi dosedaj na tem mestu in je veliko storil za strokovni dvig gasilcev v operativni službi. MED PRVIMI BODO VOLILI Živahna predvolilna kampanja je zajela tudi kraje v Ortneku in tamkajšnjih vaseh. Ljudje razpravljajo o volitvah in so si nekateri napovedali tekmovanje, kdo bo prvi opravil državljansko dolžnost na dan volitev — 23. marca. Ort-nečani so sklenili, da bodo volili že v prvih jutranjih urah in da bodo med prvimi v laški občini. Posnemajte jih! B Žene Ortneka Dan žena so lepo proslavili tudi sebna zahvala »Aleksandrovi ma- Odbor je Izvolil tudi novega tajnika in sicer Franceta Zevnika, starega gasilca, Id sodeluje v gasilstvu že 45 let, blagajniške posle bo pa vodil Alojz Mohar, tudi sta-rejši gasilec, ki mu je odbor zaupal to funkcijo. Nadalje so izvolili še gospodarja ter vodje za mladino, prosveto in saniteto. Po daljšem razpravljanju je odbor sprejel sklep, da iz 15-članske- v Ortneku. Proslava je bila 9. marca v bivšem hotelu oz. sedanjem Turističnem domu Ortnek. Po kratkih svečanih nagovorih o 9. marca so prišli čestitat ženam in mamicam pionirčki iz poljanske šole. Po uradnem delu proslave je sledil veseli del. žene so pogostili z raznimi kuhinjskimi dobrotami, ki so jih pripravile žesne-zadružnice. Veselo je bi- mi«, predsednici zveze družnic in drugim. žena-za- P PGD TUDI V LAZIH OB KOLPI Na pobudo OO SZDL Laze je bilo v »Tednu požarne varnosti« ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo Laze za vasi: Laze, Vrt, Hrelin in Bllpo. Takoj ob ustanovitvi je v društvo vstopilo 27 tovarišev, izmed katerih je 17 aktivnih, 10 pa podpornih članov. Iz svoje srede so si izvolili 5-članskl upravni in 3-članski nadzorni odbor ter obenem razdelili tudi funkcije med posamezne člane novoizvoljenega odbora. Društvo že ima nekoliko gasilskega orodja, toda manjka še mnogo. Ker pa računajo na aktivnost in veselje novih gasilcev do dela v organizaciji in pa na pomoč občinske gasilske zveze, bodo začetne težave verjetno kmalu premagane. Glede na oddati ?. ic.st naštetih vasi od sosednjih gasilskih organizacij bo PGD v tem kraju še toliko bolj pomembno in koristno. M. R. BESEDA NAŠIH PIONIRJEV Mamico sem iskala Ko sem bila stara štiri leta, mi je umrla mamica. Ker je bilo pri hiši veliko otrok, me je vzela k lo gledati naše žene, kako so se ga odbora Izvolijo 5-članski sekre- dobro počutile in so vsaj za malo sebi mama v notok. Ko tariat z nalogo, da bo opravljal te- časa pozabile na vsakodnevne skrbi koče posle in redno zasedal vsak za dom in družino. Da pa so bile mesec. Za upravni in nadzorni od- žene tako lepo postrežene, gre po- Sodrožki pionirji so tekmovali Tekmovanje je bilo napovedano za 'torek, 11. marca. Že prejšnji dan so pionirji pripravili progo za tek in sankanje ter uredili skakalnico. Zgodaj zjutraj je bilo okrog Sole potno smučarjev in sankačev-plonirjev iz osnovne šole in gimnazije. Najprej je bilo tekmovanje v teku. Z zanimanjem smo gledali naše velike in male smučarje, saj so tekmovali celo pionirji prvega razreda osnovne šole in pionirke IV. razreda. Najboljši čas v teku ao dosegli: Jože Vesel na 800 m, Mirko Zajc na 500 m in Andreja Mikutič na 400 m. Še dosti več je bilo sankačev. Sankali so po cesti, tov. miličnika pa sta skrbela za varnost. Najteže smo pričakovali tekmovanje v skokih. Pri 18-metrski skakalnici se je prerivalo mnogo pionirjev in pionirk. Nič zato, če je kdo padel v sneg in če ga je zeblo v noge, da je komaj stal; vsakdo je hotel biti blizu, da hi bolje videl. Nad skakalnico je zavihrala zastava, pričeli so se skoki gimnazijcev. Vsi so dobro skakali: Vinko, oba Staneta, Jože, Antona in mala Mirko in Peter. Nekateri pa so pokazali poleg dolžine tudi lep stil. Sošolci in sošolke so jim ploskali; ob vsakem padcu pa so se zbali. Toda nič hudega se jim ni zgodilo. Vedri in nasmejani so se vračali. Spet je začelo snežiti. »Še bomo Skakali,« so govorili. Izid tekmovanja v sankanju in skokih je naslednji: Skoki: 1. Vinko Levstek, 2. Stane Lavrič, 3. Stane Vesel, 4. Anton Arko H, Sankanje: mlajši pionirji in pionirke: 1. Oskar Mravlja, 2. Danica Vesel, Franc Ogrinc, 3. Mojca Fajdiga in Marinka Vesel. Starejši pionirji in pionirke: 1. Mirko Janež, 2. Anton Zabukovec, 3. Ana Jaklič. -1. TO IN ONO Z APARATOM UGOTAVLJAJO LAŽ Pred dnevi je bilo vlomljeno v rudniško menzo na Rudniku. Tat je odnesel iz točilne mize 26.000 din. bi odprla Izložbeno okno te trgovine. S selboj sta imela tudi orodje, ki naj bi jima pomagalo pri vlomu. To se je dogajalo ob drugi uri po polnoči. Pri njunem delu so ju sem prišla v Loški potok, sem vedno izpraševala staro mamo, kam J" šla moja mama. Stara mama me je vedno tolažila. Spominjam se še, kako sem nekega dne hotela pobegniti k svoji mami. Bilo je deževnega dne. Oblečena sem bila v črno oblekco. Ker ni bilo nikogar v hiši, sem stekla na cesto. Tekla sem do šole potem pa sem šla počasi. Hodila sem še [Xi nekih stezah. Kmalu sem prišla v g izd. Sreia'a .nr 1e neka 2-.ua. Vpra a a me je, kam grem. »K mami,« sem ji odgovorila. Dobra žena me je prijela dn me odnesla nazaj v bližnjo hišo. Tam so MOJ NEPOZABNI KRAJ Ko gledam te z višine Sten, ko pravkar si se prebudila, neskončno lepa se mi zdiš ti Ribniška dolina. V ozadju dviga se lep gozd z neskončno lepo to preprogo, a malo mestece leži med njim z Veliko in pa Malo goro. Po tvoji lepi tej ravnini se vijejo potoki trije; kot biseri morja so U, ko gledaš v njih globine. Tu »suha roba« je doma, po svetu vsakdo jo pozna, Rihničanje pa rešetarji po svetu mahnejo jo radi. A rod doline je krepak, da strl ga ne bi cel orjak; HkEMnIe Končno ..Svoboda" v Ribnici me preoblekli, ker je bila moja obiekca vsa mokra. Dali so mi tudi veliko lepih igrač, da sem vsaj malo pozabila na mamo. Sporočili ao stari mami, naj me pride iskat. Težko sem se ločila od lepih Igrač, še bolj težko mi je bilo, ker nisem šla k mami. Vrniti sem se morala k stari mami, na mojo mamo pa nisem in ne bom nikoli pozabila. Miklič Milka, učenka VI. razr. Travnik, Loški potok MOJA ŽELJA Rad berem knjige, posebno pa tiste, ki so jih napisali naši pesniki in pisatelji, o katerih se v šoli tudi učim. Navdušuje me pisanje 'knjig. Vedno bolj sl želim, da bi tudi jaz v življenju kdaj pisal knjige, kot so jih Jurčič, Levstik, Cankar, Stritar,, Tavčar itd. Včasih si prihranim nekaj denarja in če ga je dovolj, si kupim knjigo, ki je najcenejša. Katero bi hotel, na to ne smem niti misliti, ker so predrage, posebno pa novejše. V kino grem malokrat, pa še tedaj, če je predstava za dijake. S tem si prihranim veliko denarja. V šoli si tudi katero kupim. Ne smete misliti, koliko jih že imam. Malenkost. Imel bi rad mnogo vsakovrstnih knjig. To je moja največja želja. Ivan Hiti, dijak IV. razr. gimnazije V četrtek, dne 6. marca 1958, je bil v sejni dvorani ObLO Ribnica ustanovni občni zbor društva Svoboda Ribnica. Povabilom se je odzvalo le malo ljudi. Navzoči so bili seznanjeni, kaj je novo kultur-no-presvetno društvo Svoboda in kakšen pomen ima za javnost. Zbor je pričel France Debeljak in prikazal v svojem govoru, kaj vse bi bilo potrebno napraviti, da bi društvo doseglo ono višino, kot jo imajo že ostala društva pod istim imenom. Govoril je o izpopolnjevanju mladih ljudi, da se čim prej in čim bolj zainteresirajo za vsa kulturna vprašanja, da se ustanovi dramska skupina, ki ne bi delovala samo v domači občini, ampak da bi z gostovanji prikazala tudi drugim kvaliteto svojega igranja. Prav tako je prikazal v svojem govoru, da bi se lahko ustanovil pevski zbor kakor tudi Instrumentalna skupina, M bi prav tako poživila do sedaj mrtvo in enolično življenje. V sklopu Svobode bi lahko delovale najrazličnejše skupine, saj je v ribniški dolini mnogo sposobnih ljudi, ka-teri|h zmožnosti bi veliko pripomogle k uspehu in razcvitu tega društva. Tovarišica Kmetova je v kratkem, a lepem referatu prika- zala pomen društva in njene besede so toplo vplivale na vse navzoče. Vemo, da lepa slovenska beseda in lepa slovenska pesem ne smeta zamreti, saj so ju v najtežjih dneh uporabljali naši borci. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval tudi predstavnik oki. Zveze Svobod tov. Lukež, ki je prav tako poudaril pomen ustanovitve tega društva ter obljubil, da bosta tudi QLO in okrajna Zveza priskočila na pomoč društvu ob reševanju vprašanj in problemov. Predvsem je poudaril, da morajo vladati pravilni odnosi med starejšimi in mlajšimi, vladati morajo pravi socalistični odnosi, ker ne gre samo za golo udejstvovanje, temveč je potrebno, da se izobražuje vsak, naj si bo kmet, delavec ali intelektualec. Gre tudi za pravilno vzgojo mladine. Izvolili so tudi nadzorni in upravni odbor, prihodnji teden pa bo izvolil upravni odbor iz svoje srede predsednika, tajnika, blagajnika ter gospodarja. Tako se bo začelo delo novega društva in vsi želimo, da bi bilo delo uspešno, zato pristopajte v čim večjem številu k novemu društvu »Svoboda«, ki kliče in vabi v svojo sredo vse ljudi. -j- »Skapinove zvijače« že sam naslov nam pove, da bo- sikatero uro od svojega študija je mo govorili o igri, ki so jo uprizo- žrtvoval in ostajal doma, da je rili člani mladinske dramske sku- vestno posečal vaje ter vzpodbu-plne Ribnica-Center. jal k delu vse ostale. Upamo, dh Odigrani sta biti dve predstavi bomo kmalu zopet videli kakšno za civilno prebivalstvo, posebna novo igro, ki jo bo mladina uprlzo-predstava pa je bila odigrana za rila na ribniškem odru. Vemo, da se mora v naši socialistični državi mladina udejstvovati na vseh področjih in izpolnjevati zahteve, ki jih nalaga družba. Mladina bo Izpolnjevala naloge in zvijače« je zahtevala dosti vztraj- nudila svoje mlade sile v korist JNA. Pri vseh predstavah je bila publika zelo navdušena in je z močnim aplavzom dala nastopajočim svoje priznanje. Molierova komedija »Skapinove nega dela in volje, ker je v njej nešteto zapletljajev, katerim mora biti igralec kos, da postane igra zanimiva in privlačna. To je mladim igralcem tudi uspelo, saj so »Skapinove zvijače« dosegle lepo višino in gre mladim vse priznanje. Največje priznanje pa zasluži tov. Alojzij Petek kot režiser. Mar- Organl TNZ Kočevje so šli takoj na zmotili koraki, hitro sta se umak- mel;en'in dober ! . a i i «- - l 1, .1111 rn<>4- rtllo n olr o 4 l/Arolrnur X raf ro n In an *** delo in tatu kmalu Izsledili. Tat je N. N., rudniški delavec, po narodnosti Bosanec. Pri zaslišanju so uporabili pripomoček — aparat za Ugotavljanje laži, z imenom »Laj-detektor«. Pred tem aparatom ni mogoče skriti laži. N. N. je vse priznal in povedal, kako je izvršil vlom. V njegovi postelji so našli razen 100 din ves ukradeni denar, ld so ga vrnili oškodovancu. Naj še omenimo, da je bil tat mlad, star okoli 20 let. Tatovom bo v bodoče trda predla, saj novega aparata za ugotavljanje laži ni mogoče prevarati. TATOVI NA DELU Pred kratkim je tat poizkušal vlomiti v trgovino »Galanterija« Kočevje. Storilcu pa ni uspelo, da bi izvršil svoj namen, ker je bil pri delu pregnan. Poizkus vloma je bil tudi v trgovino »Tkanina« Kočevje. To tatvino so preprečili organi javne var- nlla nekaj korakov vstran in se stisnila k zidu zgradbe. Oba tička, bila sta dva Bosanca, so hitro uje- Prelepa ti dolina, ti. Rop so jima preprečiti organi najdražja v srcu ti si mi. javne varnosti. Za poizkus vloma Ko v tuji svet born^odhajal, bosta morala odgovarjat pred sodiščem. ter šegav in razsoden. težko se bom od tč poslavljal. POŽAR NA TRATI PRI KOČEVJU V sredo popoldne je požar upepelil stanovanjsko hišo delavca Lovra Strovašnlka iz Trate 53. Stro-vašnlk je partizanski invalid in je zaposlen kot voznik pri žagi. Tega usodnega dne za njegovo komaj kupljeno hišo je bil v Stari cerkvi, žena pa je doma kuhala hrano za svinje. Po vsej verjetnosti je po- spet pesem je donela, žar nastal zaradi nepazljivosti in zgorelo je vse, kar je bilo lesenega. Na znak, da gori, so prvi prišli na pomoč gasilci in delavci Le-sno-industrijskega podjetja in v glavnem rešiti iz goreče hiše vse V vojni tu sem se rodil, težko me mati je hranila, tu zibka moja tekla je, do zdaj me spremlja sreča mila. Sovražnik tebe tlačil je, a ti mu nisi se uklonila, zadihala svobodno si spet Ribniška dolina. Prišla svoboda zlata je in ti si zopet zacvetela, po tvojih togih in poteh nosti Kočevje. Vlomilca, bila sta premičnine (pohištvo, orodje, obletiva, sta se ravno pripravljala, da ke itd.), zadušile pa so se svinje. želim, da srečna vedno bi ostala, na tvoji zemlji veselo bi ljudje živeti in vedno domovini zvesta bi ostala, po tebi slavčki vedno naj bi peti. Miha Mate, V. b Višja gimnazija, Kočevje Za občinski praznik občine Ribnica 26. marec čestitajo Trgovsko podjetje ..Jelka" Ribnica s poslovalnicami: Preskrba, Ribnica Galanterija, Ribnica Koloniale, Ribnica poslov, v Prigorici Trgovsko podjetje ..Merkur” Ribnica s poslovalnicami: Živila, Ribnica Prehrana, Ribnica Oprema, Ribnica Trgovsko podjetje .Manufaktura' Ribnica s poslovalnicama: Manufaktura, Ribnica Obutev, Ribnica Knjigovodski center trg. podj. Ribnica skupnosti, skupnost pa mora upoštevati tudi želje mladine, ji dati priznanje za njeno delo in ji priskočiti na pomoč pri. problemih, ki jih mladina sama ne more rešiti. SOLSTVO NA SLEMENIH Na Slemenih deluje 6-razredna osnovna šola, na kateri poučujeta dve učni moči. Solo obiskuje 48 učencev. Tudi v tem kraju uspešno deluje šolski odbor, ki šteje sedem članov. Uspešno deluje tudi šolska mlečna kuhinja-. Za delo kuhinje vodi skrb šolski odbor. Prav bi bito, da bi se za delo šolske kuhinje zanimali tudi starši šoloobveznih otrok in to posebno takrat, ko so roditeljski sestanki. Predvidevajo, da bo prihodnjo zimsko sezono začela z delom kme-tijsko-gospodarska šola za kmečke fante in dekleta TEČAJ V PREDGRADU Zveza zadružnic v Predgradu je organizirala dvomesečni šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo 15 vte-čajnic. Tečaj je bil pod vodstvom predsednice Zveze zadružnic Marije Wajs, strokovno plat tečaja pa je vodila šivilja Antonija Tomazin. Po končanem tečaju so tečajnice priredile razstavo izdelkov, ki so jih izdelale v času tečaja. Razstava je pokazala, da so se tečajnice mnogo naučile. Takih tečajev bi bito potrebno v Poljanski dolini še več, obiskoval pa naj bi jih še večji krog deklet in žena-zadružnlc ter ostalih. J. L. JOSIP JURCI« JANKO KERSNIK PRIREDIL EDO ROBLEK RISK MILAN BATISTA 57. Stefan se je poslovil od sodnika in pognal konja v skok. Kmalu je prispel do Jerine gostilne, kamor ga je napotil voznik Urh, s katerim sta se srečala. Komisar Mulej je bil že tu in si zapisoval izjave dekle in nekaterih kmetov, ki so bili prejšnji večer z Blažem. Iz nejasnih izjav je mogel razbrati le toliko, da so zločina krivi rokovnjači. Poslal je enega stražnika v Radomlje, da uklene Bojca, z ostalima dvema pa je sledil Poljaku na Mozolovtno. 58. »že gredo biriči! štirje so!« je zavpil Mozotov hlapec, ki jih je ugledal. Mo-zolovl so že zjutraj zvedeli za smrt, ko je vaška klepetulja Špela na vrat in nos pritekla k njlin. Mozolka, vsa objokana, in Polonlca sta prišli na hlapčev klic iz hiše. Polonlca se ni ničesar bala: vedela je že, da Nande ni kriv, saj ji je še včeraj rekel, da stricu nič žalega ne želi. Zato je mirno pričakovala biriče, da pridejo. 59. Ti so medtem obkolili Nandetovo hišo, a ker se na klic in trkanje ni nihče zglasil, so s sito odprli vežne duri. Komisar je pretaknil vse kote od kleti do podstrešja, a kakih posebnih dokazov proti Nandetu ni bilo najti. Tudi Poljak je hodil po IZbah. Ko sta se srečala s komisarjem, mu je le-ta pokazal list papirja: »Ne bi verjel, da bom v taki koči našel ljubavno pismo. Poglejte, gospod oskrbnik!« 60. Štefan razgrne list in začne br*1 pismo, ki ga je hotel Nande včeraj ^ člti Potoniti, a se je sredi pisanja 11* mislil in je šel k njej kar sam. Cim dlje je Štefan zrl v papir, *',l\ bolj bled je postajal. Pismo je spra^1 žep, z nemirnimi ustni pa Je zašepč*0 »Pisava je njegova. Pa kako pride smo sem? Da bi bil on? Ne, ni vaog6**'