Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 -Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped in abb. post. II gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo: polletna 700 lir-letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir
Leto XV - N. 21 (314)
Udine, 1. decembra 1964
Izhaja vsakih 15 dni
V NOVEM	POKRAJINSKE
1 SVOJEGA POSLANCA
Monopol demokristjanov se maje; DC ni dobila v Kanalski dolini niti	ene	občine	■	Obmejni
občini Srednje in Pontabelj prišle v roke levičarskim strankam, v \aborjetu-0včji	vesi je	pa	zmagala
domača neodvisna lista - Krščanska demokratska stranka je izgubila večino	tudi	v	Trbižu	-	Ruggero
Adami iz Sv. Lenarta izvoljen v pokrajinski svet
Administrativne volitve za obnovo občinskih in pokrajinski svetov (niso pa obnovili vseh, ker nekaterim še ni potekla mandatna doba) in katerih se je udeležilo v vsej Italiji okoli 33 milijonov volivcev (iz inozemstva jih je prišlo zelo malo), so končane in kar je glavno, so se zaključile brez vsakega incidenta.
Ne glede na splošne rezultate — napredovanje komunistov in liberalcev in nazadovanje neofašistov in monarhistov — nas predvsem zanimajo rezultati Beneške Slovenije in Kanalske doline, bodisi za občinski svete kot za Onega pokrajinskega.
Rezultati, če jih vzamemo globalno, nam pokažejo, da je krščanska demokracija v občinah, kjer živijo Slovenci, napravila velik korak nazaj, saj je v primerjavi z deželnimi volitvami, ki so se vršile letos maja meseca, izgubila v naših krajih okoli dva tisoč glasov. Občina Srednje je prišla v roke socialdemokratov.
Zasluga, da je prišlo do tega premika, gre predvsem volivcem, ki so kom-Čno spoznali resnično stanje, v katerem se nahajajo, ki je zaskrbljajoče zaradi izredno slabih gospodarskih pogojev, bo takega bednega ekonomskega stanja pa je prišlo predvsem zato, ker Ustanove, pokrajina in država niso gledale s skrbnostjo in niti dajale našim vasem potrebnih pomoči, posebno ne onim, ki ležijo visoko v hribih, kjer so ekonomske razmere in prometne zveze, vedno zaradi brezbrižnosti tozadevnih odgovornih organov, slabe z ozirom na modeme, čase, v katerih živimo.
Pa se ustavimo pri rezultatih občine Srednje, kjer so socialdemokrati strgali krščanski demokraciji zmago. In misliti, da ni prišel domov na volitve skoraj noben emigrant! Doma, kot znano, so skoraj samo stari ljudje in o-troci. To pomeni, da če se bi vrnilo le del tistih mož, ki so morali povezati culico in oditi v svet za vsakdanjim kruhom, bi bil poraz krščanske demokracije še večji. Ce bi se povsod Vrnili za volitve emigranti, bi krščanska demokracija prav gotovo morala odstopiti v dostih občinah.
Vzemimo primer špetra. Tukaj je krščanska demokracija sicer pridobila občino, a to se ji je posrečilo, ker so se levičarske stranke predstavile ločeno vsaka zase. Če bi socialdemokrati, socialisti in komunisti predstavili eno samo listo, bi krščanska demokracija Prav gotov zgubila občino, vsaj tako se more sklepati iz dobljenih rezultatov.
Svojevrsten rezultat je dala občina hrdo v Terski dolini: namesto stare koalicije socialdemokratov in desničarskih elementov je sedaj prevzela občinske vajeti krščanska demokracija. Tu so bile predstavljene dve listi in sicer lista krščanske demokracije in lista socialdemokratov. Na tej zadnji so kandidirali župan Marchiol in nekateri svctovalci prejšnje večine, katerim so Se pridružili 'tudi pristaši Nennijeve stranke. Izgubili so predvsem zaradi tega, ker niso prišli domov na volitve emigranti.
Veseli nas pa, da je bil več kot kakšen naš prijatelj, kateremu so vedno pili pri srcu interesi in usoda našega ‘judstva, izvoljen. Med tistimi, katerim se je posrečilo priti do tega u-speha je Ruggero Adami iz Sv. Lenarta, ki je bil izvoljen na socialdemokratski listi za pokrajinskega popaca. Za nas in za naše prijatelje, ki 31 ve raztreseni po svetu, predstavlja '^volitev iz vsakega vidika nedopovedlji-vo velik uspeh in posebno iz njegovega specifično moralnega in političnega pomena.
.Preteklo je več kot pol stoletja, da m bil izvoljen v videmski pokrajinski sVet noben domačin: s ponosom se ^Pominjamo, ko je bil takrat vreden ’1[cdstavnik naših ljudi v pokrajinskem svetu naš nepozabni pesnik in tarodni buditelj Ivan Trinko.
Povedati moramo tudi, da je krščan-s*a demokracija izgubila vse občine
Kanalske doline in tri v Železnem kanalu, kar je povsod, ker je bila ta vedno na površju, rodilo živahne komentarje. V Trbižu, kjer so volili s proporcionalnim sistemom, je krščanska
Praznik Jugoslavije
Dne 29. novembra so jugoslovanski narodi po vsej državi slovesno praznovali obletnico rojstva nove Jugoslavije, katere temelji so bili položeni na ta dan pred 21. leti v bosanskem mestecu Jajcu. Praznovali so ga v zavesti, da dosledno razvijajo tista načela, za katere so se odločil sredi najhujšega boja proti faštističnim okupatorjem, ko so sklenili, da bodo skovali ne-razdružljivo enotnost in uresni-bočili sredi najhujšega boja pro-je človek središče vsega dogajanja.
Nova Jugoslavija se je na temeljih, ki so bili postavljeni leto. 1943, razvila v državo, katera po svoji ureditvi vzbuja mednarodno zanimanje, s svojo zunanjo politiko pa zavzema čedalje bolj važno mesto med državami, ki se dosledno borijo za ohranitev svetovnega miru ter za pravične odnose med narodi in državami, politike, ki se vedno močneje uveljavlja na mednarodnem torišču.
Svoj veliki praznik so jugoslovanski narodi obhajali z novimi delovnimi zmagami, predvsem pa v zavesti, da jih pot, katero so ubrali tistega zgodovinskega dne, vodi v lepšo bodočnost.
demokracija izgubila večino: od 20 izvoljenih občinskih svetovalcev jih ima sedaj samo 9 (prej jih je imela kar 16). Od ostalih izvoljenih pa sta dva komunista, trije socialisti, trije socialdemokrati, dva neofašista in en liberalec. V prejšnjih občinskih skupščinah levičarske stranke sploh niso bile zastopane. Naj še omenimo, da jezikovna manjšina ni v občini sorazmerno zastopana. Izvoljena sta namreč sa» mo dva iz Žabnic: Ludvik Florjan, ki je kandidiral na listi socialistov in Herbert Rosenwirth, ki je kandidiral na listi socialdemokratov.
V občini Naborjet-Ovčja ves, kjer živi močna slovenska jezikovna skupina, je zmagala nad krščansko demokratsko stranko domača neodvisna lista, ki je imela za znak zvon. V Pon-tebi, ki ni nič manj važna občina kot Trbiž, ker je tukaj sedež okraja ter vseh tromej nih carinskih in špedi-cijskih uradov, je krščanska demokracija izgubila občino in je prišla tako v roke združenim levičarskim strankam (KP, PSI, PSIUP, PSDI). Enak poraz je krščanska demokiacija doživela tudi v železnem karialu, kjer se ji ni posrečilo od Rezjute do Pontablja dobiti niti ene občine. V Rezjuti (Resiut-ta), Dunji (Dogna) in Kluži (Chiusaforte) so namreč zmagale levičarske stranke.
Mi, in z nami vsi vredni sinovi Beneške Slovenije in Kanalske doline, želimo, da bi pokrajinski poslanec Ruggero Aadami — in tako tudi ostali naši prijatelji, ki so bili izvoljeni v občinske svete — hodil po stopinjah Ivana Trinka in s potrebno skrbnostjo in pogumom branil kulturne, ekonomske in socialne pravice naših ljudi, katerim čestitamo, da se jim je končno posrečilo prenesti v stvarnost željo, da imajo sedaj lastnega zastopnika v pokrajinskem svetu.
Kako so volili v Beneški Sloveniji
Spodaj podani podatki se nanašajo na izide pokrajinskih volitev. Kratice pomenijo; PCI - Komunistična stranka; MSI - neo fašistično gibanje; PSI - Socialistična stranka; PDIUM - Monarhistična stranka; PSDI - Socialdemokratska stranka; PSIUP - Socialistična stranka proletarske enotnosti; PLI - Liberalska stranka; DC - Krščansko demokratska stranka.
Občina	PCI	MSI	PSI	PDIUM	PSDI	PSIUP	PII	DC
Ahten (Attimis)	180	38	163	10	171	53	24	757
Dreka (Drenchia)	26	8	1	1	169	4	6	223
Fojda (Faedis)	235	36	275	16	164	54	32	1267
Grmek (Grimacco)	84	8	8	1	267	4	9	240
Gorjani (Montenars)	55	14	30	2	35	9	16	287
Neme (Nimis)	536	70	172	12	97	52	49	1058
Podbonesec (Pulfero)	37	14	16	6	346	5	49	1075
Prapotno (Prepotto)	35	27	60	6	206	12	6	458
Sovodnje (Savogna)	39	23	10	2	209	4	51	410
Srednje (Stregna)	11	1	10	7	389	1	12	198
Sv. Lenart (S. Leonardo)	36	8	11	4	391	1	87	427
Sv. Peter (S. Pietro)	132	32	92	9	508	17	89	646
Tavorjana (Torreano)	340	15	126	9	97	57	14	801
Tipana (Taipana)	123	15	102	9	35	1	10	692
Brdo (Lusevera)	22	20	119	6	179	4	2	521
Rezija (Resia)	50	58	57	15	247	8	20	624
Skupaj	1941	357	1252	115	3510	286	476	9684
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuii
miiH^iiiiiiiiiiiiiiiiiiii/^itiiiiiiiiiiiiiiiii
Sporazuma
OB DESETI	OBLETNICI
umu iiimiimii/H n umili illuminili tiiiiiiiiiai)uiiitii
~^fr
Ululili
Pismo SKGZ predsedniku italijanske vlade
Gospod predsednik!
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, ki združuje pomembne kulturne, gospodarske in podporne organizacije slovenske skupnosti v Italiji, je na svoji seji 8. oktobra 1964, ob 10. obletnici podpisa Spomenice o soglasju v Londonu, podrobno ocenil posledice in izvajanja določb tega sporazuma.
Izvršni odbor ugotavlja predvsem, da predstavlja sporazum izhodišče za novo obdobje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Pomiritev med obema deželama je utrdila mir v tem delu Evrope, okrepila medsebojne vezi in zaupanje ter omogočila normalno sožitje med mejnim prebivalstvom.
Sporazum o maloobmejnem prometu, ki je bil na podlagi člena 7 Spomenice sklenjen v Vidmu 20. 8. 1955, pomeni važen člen v verigi ugodnih posledic londoskih dogovorov, s posebnim ozirom na to, da obsega območje sporazuma obmejni pas vdolž celotne meje med Italijo in Jugoslavijo. Obojestransko lojalno izvajanje tega sporazuma, pripravljenost na široko interpretacijo in razumevanje za nadaljnjo razširitev pravic glede prehodov, območja in časovnega obdobja, je v soglasju z razpoloženjem prebivalstva, ki stremi za vedno bolj humanimi in strpnimi medsebojnimi odnosi, kar se odraža v želji po svobodnejšem gibanju, ne glede na mejo, s čimer tke medsebojne neposredne in tesnejše vezi. To svojo težnjo dokazuje prebivalstvo obeh mejnih področij z neprestanim večanjem mejnih prehodov.
V enaki meri kot slovenska skupnost v Italiji, na tržaškem, goriškem in videmskem področju, z zadoščenjem ugotavlja te pozitivne posledice, katerih dobrin je bila sama deležna, in z
zadoščenjem priznava vse, kar je bilo v duhu dogovorov izpolnjeno, tako je globoko prizadeta zaradi neizpolnjevanja mnogih bistvenih določb Posebnega statuta, ki je sestavni del Spomenice o soglasju.
Predvsem je graje vredno dejstvo, da Spomenice parlament italijanske republike ni formalno ratificiral, temveč jo je vzel samo «v vednost», kar je imelo za posledico, da so ji predvsem sodni organi v Trtsu večkrat odrekali veljavo državnega zakona in možnost izvajanja določb Posebnega statuta. Tako stanje, ki daje videz pro-vizornosti, nudi desnim političnim silam v državi povod za akcije, ki težijo k zastrupljanju odnosov med obema narodnostnima skupinama in med o-bema državama.
Do danes ni bilo, razen minimalnih izjem, ničesar storjenega, da bi bilo «slovenski etnični skupini omogočeno pravično zastopstvo na upravnih položajih, kjer gre zlasti za korist prebivalstva, kot določa člen 2 c Posebnega statuta.
Ni bil še razpisan natečaj za mesta v javnih uradih, da bi se to pravično zastopstvo doseglo, celo še ni bilo razpisa, po katerem bi znanje slovenskega jezika pomenilo prednost v lestvicah.
V uradih občin Tržaškega ozemlja Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina, ki so po narodnostni sestavi izključno ali povečini slovenske, nišo dosledno nameščeni tajniki — ti so uslužbenci prefekture, oziroma notranjega ministrstva — slovenske narodnosti.
Marsikje je v zadnjem času prišlo do poslabšanja. Pri šolskem skrbništvu v Trstu je bilo ukinjeno mesto svetovalca za slovenske osnovne šole z izgo-
vorom, da italijanska zakonodaja takega mesta ne pozna, toda to mesto ni bilo nadomeščeno s takim, ki bi bilo v soglasju z zakonom.
Ob otvoritvi sodnega leta 1964 ni bil imenovan, v nasprotju s prejšnjimi leti, niti en Slovenec v razne odseke in komisije sodišča in prizivnega sodišča v Trstu.
V odseke Zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo v Trstu, razen enega v kmetijskem, ni imenovan, noben Slovenec, čeprav predstavljajo v kmetijstvu večino, v obrti in mali trgovini pa visoko število.
Sprejeto ni bilo nobeno zakonsko
določilo, ki bi prepovedovalo netenje narodne in rasne mržnje, kot to določa člen 3. Pod pretvezo protesta proti dvojezičnosti so se dvakrat ponovile protislovenske demonstracije in so bile očitno tolerirane. Zakonska določba proti takim izgredom bi pripadnike slovenske skupnosti zaščitila pred sramotenjem in sovražnimi dejanji, pripomogla bi tudi k hitrejši izločitvi rasističnih ostankov na tem ozemlju. Tako imenovana « demokratična metoda samoizločevanja» se je pokazala mnogokrat kot neučinkovita in dvoumna.
(Nadaljevanie na 4. strani)
iiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii illuminali,,,n,n„„i,n,m,,,,,,,iniinuniHinimnnDnmnnuinumi,,
SESTANEK NA GOSPODARSKI ZBORNICI
FURLANIJA, TRST IN OKRAJ KOPER
za tesnejšo ekonomsko kooperacijo
Na pobudo gospodarske zbornice koprskega okraja so bili pretekli teden sestanki na trgovinskih zbornicah v Vidmu, Gorici in Trstu. Na teh sestankih so predstavniki gospodarstva dveh sosednjih dežel prikazali možnosti za nadaljnjo krepitev neposrednih stikov v okviru maloobmejnega blagovnega prometa.
Gre za to, da se med proizvodnimi podjetji na obeh straneh meje uveljavita tudi izmenjava tehnične dokumentacije in proizvodna kooperacija. Take možnosti so zlasti v lesni, kovinski, elektro in živilski industriji ter v industriji gradbenega materiala. Razgovori so dokazali, da obstajajo na obeh straneh interesi in realne možnosti za dolgoročnejši razvoj sodelovanja.
Predlogi, ki naj bi omogočili tak razvoj, so naslednji:
V okviru tržaškega in goriškega regionalnega sporazuma o blagovni izmenjavi, bi bilo treba omogočiti recipročen začasen uvoz oziroma izvoz tehnične dokumentacije, surovin, polizdelkov in izdelkov. Pri poslovnih bankah bi bilo treba zagotoviti sistem financiranja. Zamišljeno je, naj bi se industrijska kooperacija v začetku financirala iz deviznih sredstev, ki se realizirajo na osnovi blagovne izmenjave po obeh regionalnih sporazumih, pozneje pa iz deviznega priliva, na osnovi samih kooperacijskih odnosov.
Za dosego tega je predlagana ustanovitev mešane italijansko-jugoslovan-ske komisije pri področnih zbornicah.
Izvoljeni občinski svetovalci v slovenskih in jezikovno mešanih občinah videmske pokrajine
Te občinske volitve so prinesle v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini nekaj novega. Ne samo, da je krščanska demokracija izgubila tri obmejne občine (Srednje, Ovčja ves, Pontabelj), in bo morala tudi v Trbižu sestaviti občinski odbor skupno s socialdemokrati in socialisti, ampak v osmih obmejnih občinah tudi ne bo več starih županov, ki so podpisali znano pismo vladi in parlamentu, s katerim so priporočali, naj bi se ne razširile manjšinske pravice tudi na Slovence vi-demke pokrajine, ker niso tokrat kandidirali ali pa so izgubili občino. Niso kandidirali župani sledečih občin: Gorjani, Tipana, Neme, Fojda, špeter, Prapotno; župan Brda (Primo Marchiol, ki je kandidiral na socialdemokratski stranki) in župan Sredenj (Natale Bergnach, ki je kandidiral na listi krščanske demokracije) bosta morala odstopiti, ker sta bila izvoljena v manjšini.
V videmski pokrajini je 19 občin, kjer živijo Slovenci (16 v Be-
Po svetu,
in pa È tu ti ji
NA VOLITVAH na Tridentinskem in v Gornjem Poadižju za obnovo novega deželnega zbora je volilo nad 90% od skupno 518.000 volivcev. Tradicionalne politične stranke so v glavnem obdržale prejšnje položaje. V Gornjem Poadižju je dobila absolutno večino južnotirolska ljudska stranka (ki vključuje avstrijsko etnično manjšino), medtem ko je v tridentinski pokrajini obdržala prvo mesto krščanska demokracia.
SOMALIJA JE ZAHTEVALA od posebnega odbora OZN za dekolonizacijo, naj zahteva od Francije, da prizna francoski Somalijo neodvisnost. Na tem majhnem ozemlju pod francosko upravo živi nekaj nad 80.000 prebivalcev.
OBISKOVALCEM RIMSKE O-PERE, ki zamudijo uverturo in se znajdejo pred zaprtimi vrati, odslej ne bo treba več čakati do konca prvega dejanja. Na notranjo televizijsko mrežo je v o-krepčevalnici priključen sprejemnik, na katerega zaslonu lahko spremljajo predstavo do prve ga odmora.
JAPONSKA BO IMELA leta 1968 prvo ladjo na atomski pogon. Gradbeni stroški bodo znašali 1,5 milijarde jenov.
MEDNARODNA AVTO - CESTA, ki vodi od Niša do jugoslovansko - bolgarske meje, je dograjena. V Sisevački klisuri, ki je dolga 1.040 metrov, so morali zgraditi 14 predorov.
SPET NOVA DRŽAVA in sicer bo to Gambija, ki bo po sporazumu med predstavniki Velike Britanije in Gambije, postala neodvisna 18. februarja 1965. leta.
IRANSKA VLADA bo dala posebne olajšave kmetom, zlasti tistim, ki so dobili zemljo z agrarno reformo. Lansko leto je dobilo kredite 314.000 družin.
ITALIJANSKA VLADA je ukinila posebno takso za nakup novih avtomobilov domačih in tujih znamk.
ZDA IN ZAHODNA NEMIČIJA
sta podpisali sporazum, po katerem bodo ZDA izdelale za za-hodnonemške pomorske sile tri rušilce, ki bodo imeli naprave za vodene izstrelke, ZDA pa bodo v Zahodni Nemčiji kupovale avtomatske 20-mm topove, ki jih uporablja zdaj vojska Zahodne Nemčije. Obe državi pa bodo skupaj izdelovali nove 60-tonske tanke.
ITALIJANSKE ŽELEZNICE so utrpele več deset milijard lir škode zarade stavke železničarjev v Italiji. Pet dni pa so stavkali tudi carinski uslužbenci, o-semdnevno stavko pa so zdaj napovedali tudi poštarji.
AMERIŠKA KATOLIŠKA FEDERACIJA je povabila poglavarja katoliške cerkve papeža Pavla VI., naj se februarja prihodnjega leta udeleži v New Yorku skupščine za mir.
neški Sloveniji in 3 v Kanalski dolini). Od teh jih je 13 z manj kot 3 tisoč prebivalcev in zato je občinski svet sestavljen s 15 svetovalci, in 6 z manj kot 10 tisoč in je zato 20 svetovalcev; v eni sami občini, to je Trbiž, ki ima nad 5 tisoč prebivalcev, se je volilo s proporcionalnim sistemom.
V Tavorjani pa so volili samo za pokrajinski svet, ker sedanjemu občinskemu svetu še ni potekla mandatna doba. Vseh skupaj je bilo izvoljenih 295 občinskih svetovalcev na 392 kandidatov.
Tu spodaj podajamo seznam izvoljenih občinskih svetovalcev sledečih občin (imena izvoljenih v ostalih občinah bomo objavili v prihodnji številki):
DREKA
Na listi krščanske demokracije: Mario Namor (255 glasov), Peter (234), Ivan Prapotnik (224), Ivan Dreščič (236), Gino Floreančič Tomazetič (222), Franc Bernjak (215), Bruno Dreščič (215), Jožef Cicigoj (209), Ivan Zufferli (207), Anton Trinko (207), Anton Krajnik (196).
V manjšini bodo: Ivan Prapot-nich (147 glasov), Mario Bernjak (145) in Anton Krajnik (138), ki so bili izvoljeni na socialdemokratski listi.
SV. PETER SLOVENOV
Na listi krščanske demokracije: Koredič Gino (734 glasov), Sita-ro Jožef (726), Galanda Mario (701), Zufferli Ferruccio (690), Bevilacqua Sergej (674), Jusa Albin (673), Milano Generoso (670) Sittaro Rafael (666), Cencič Mario (661), Cernoia Alvise (645).
V manjšini, ki so bili izvoljeni na socialdemokratski listi, pa bodo: Venturini Giankarlo (385), Koredič Anton (370) in Blazutič Ivan (356).
A H T E N
Na listi krščanske demokracije: Giuseppe Del Mestri s 786 glasovi, Franko Del Fabbro (733), Renato Trakonja (724), Giulio Erati (722), Arduino Verona (722), Alcide Turko (711), Aldo Leonar-duzzi (693), Jožef Bombardir (690), Sisto Cericco (688), Aurelio Skubla (684), Danilo Sabotič (680) in Umberto Sigura (678). V manjšini pa bodo; Remo Mar-tinuzzi (346), Severino Culetto (341) in Aldo Del Negro (333).
REZIJA
Na listi krščanske demokracije: Barbarino Arturo, ki je dobili 497 glasov, Beltrame Bruno (465) Pielich Marčelino (462), Beltrame Pericle (459), Madotto Renato (457), Bobaz Anton (442), Mi-celli Alojz (438), Letič Remo (434), Maroncelli Lazar (428), Buttolo Ivan (423), Negro Jožef,
(413), Cossati Lino (402).
V manjšini pa bodo: Farina Giusto (294), Bobaz Sabino (231) in. Micelli Livio (222), vsi izvoljeni na socialdemokratski listi.
GRMEK
Na listi krščanske demokracije: Jožef Klodič, ki je dobil 278 glasov, Danilo Kanalac (glasov 244), Aldo Gus (262), Lucio Zufferli (242), Rihard Vogrič (230), Jožef Pauletič (228), Jožef Rutar (225), Jožef Florjančič (223), Aleksander Vogrič (225), Adriano Bernjak (247) in Alfons Trušnjak (255).
V majnšini pa bodo: Pio Marinič ( 156), Faustino Kanalac (153) in Fabio-Aldo Vogrič (151), izvoljeni na socialdemokratski listi.
SVODNJE
Na listi krščanske demokracije: Jožef Podorieščak (427 glasov), Ivan Maurič (403), Ivan černota (339), Ivan Mašera (383), Pasquale Cernaio (368), Aldo Medveš (354), Andrej Medveš (343), Jožef Trinko (343), Jožef Gošnjak (339), Agostino Franz (332), Franc Martinič (315), Virginio Martinič (308).
V manjšini pa bodo: Anton Lo-scak (302), Damiano Ros (295) in Jožef Podoriescak, izvoljeni na listi socialdemokratov.
SV. LENART
Na listi krščanske demokracije: Robert Stanič (530), Aladi-no Dornjak (530), Jožef Primožič (527), Fiorenzo Kjuk (526), Anton Kjabaj (525), Jožef Lauretič (524), Jožef Sidar (522), Jožef Tomazetič (520), Alojz Simaz (516), Jožef Žnidarčič (516), Valentin Tomazetič (504), Egidij Skaunik (479).
V manjšino pa: Ruggero Adami (344), ki je tudi pokrajinski svetovalec, Anton Bernardino (299) in Vincenc Krizetič (291), izvoljeni na listi socialdemokratov.
SREDNJE
Na listi socialdemokracije (P. S.D.I.) so bili izvoljeni: Jožef Drekonja (258), Anton Durjava (280), čelso Durjavič (277), Jožef Lauretič (270), Pio Piccinini (259), Rihard Predan (268), Mario Hualica (279), Anton Simončič (282) Vincenc Veneto (260) in Livio Vogrič (273).
V manjšino pa so bili izvoljeni: Alojz Predan z 259 glasovi, Natale Bergnach (258) in Evgen Vogrič (256) in sicer na listi krščanske demokracije.
FOJDA
Na listi krščanske demokracije: Robert Celledoni (1103 glasov), Jožef Basso (1063), Bernard Celledoni (1040), Luciano Vanone (1026), Domenico Peliz-zo (1020), Viktor Perabò (985), Gustavo Iacobuzio (982), Enzo Ursella (978), Hektor Trakonja (968), Anton Marzolla (962), Ennio De Luca (960), Ermenegildo Roiatti (960), David Sgiarovello (954), Sergio Gabriči (952), Giovanni Del Bianco (948), Italo Zuccolo (944).
V manjšini pa bodo: Antonio Beccari (331), Giovanni Grimaz
(326), Pio De Luca (325) in Pietro De Luca (323), izvoljeni na listi socialistične stranke (PSI).
PRAPOTNO
Na listi krščanske demokracije: Bruno Bernardo (426), Pol-dino Misigoi (418), Giampaolo Tilatti (416), Tranquillo Martinič
Vsej šenlenarški dolini je prizadejala smrtna nesreča, ki je terjala življenje 31 letnega Ivana Bernjaka iz škrutovega in 26 letnega Vinčenca Predana iz Zamira, neizmerno globoko žalost. Nesreča se je pripetila v noči 28. novembra pri prvih hišah v Re-manzaccu. Avto je upravljal Predan. Kako je prišlo do nesreče je težko reči. ker ob tisti uri ni bilo očividcev. Bernjak je umrl na licu mesta, dočim je Predan podlegel poškodbam drugi dan.
Ivan Bernjak se je pred nedavnim vrnil iz Belgije, kjer je bil več let na delu in bi sedaj moral uživati pokojnino, ker je postal invalid, a smrt je prekrižala vse načrte njegovi družini, na katero je bil zelo navezan Zapušča ženo in dva mala otročiča. Tudi smrt mladega Vinčenca je ganila vso okolico, kajti bil je dober in med vsemi priljubljen mladenič.
Zadnje čase se vse pogosteje dogajajo nesreče v naših krajih. V 29 dneh je izgubilo v Furlaniji življenje kar 36 oseb, od teh v enem tednu iz Nadiške doline trije.
Preiskave so ugotovile, da nastajajo nesreče največ zaradi vožnje v vinjenem stanju alli pa zaradi nespoštovanja prometnih znakov. Državni prokurator videmskega sodišča je zaradi tega pozval pristojne organe, naj okrepijo svojo budnost na cestah in strožje ravnajo z osebami, ki so zakrivile prekrške. Pozval je tudi šolskega skrbnika, naj tudi v šolah skrbijo za prometno vzgojo.
IDRIJSKA DOLINA
Smrtna avtomobilska nesreča
Vso Idrijsko dolino je globoko pretresla vest, da se je 22. novembra ob dveh zjutraj smrtno ponesrečil 25 letni geometer Štefan Kavčič iz Prapotnega. Mladi mož se je peljal s svojim «1300» iz Čedada proti domu. Blizu mosta je iz neznanih vzrokov — morda mu je postalo slabo ali pa se ga je lotil spanec — zavozil na desno in nato zopet na levo, nakar se je zaletel v obcestni kamen, ki ga je odbil spet na de-
(416), Ivan Bernardo (415), Danilo Petrussa (415), Gino Kverčič
(414), Dionisio Pasqualini (414), Natale Codromaz (413), Giordano Sirk (413), čelso Matelič (412).
V manjšini, izvoljeni na socialdemokratski listi, pa bodo: Luciano Marinič (314), Alfonso Napoli (366) in Silvio Marinič (335).
nega sta našla šele več ur po incidentu dva avtomobilista, ki sta poskrbela za njegov prevoz v bolnico, kjer pa mu niso mogli nič pomagati. Rajnki zapušča mater in brata dr. Frančiška.
RABELJ
Lojzka Čermuta-Beneton žrtev prometne nesreče
Dne 12. novembra se je v Ven-zonu smrtno ponesrečila 38 letna Lojzka Černuta poročena Bene-ton. ženo so peljali ta dan v videmsko bolnico, ker se ni počutila dobro, pri Venzonu pa se je v rešilni avto, s katerim so jo peljali, zaletel neki avstrijski kamion in tako je prišlo do zelo hude nesreče, šofer rešilnega avtomobila je bil na mestu mer-tev, Benetonova pa je izdihnila dva dni kasneje v bolnici. Njen mož Gino, ki jo je spremljal, se je tudi hudo ponesrečil, a je sedaj izven nevarnosti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiii,im,,umilili
Kratke novice
NASIP OB HODOURNIKU
V teh dneh so dokončali z deli ob hudourniku Kiro, kjer so zgradili nov nasip, da ne bo mo; gla narasla voda več prestopati bregov in delati škodo. Stroški za to delo znašajo okoli 18 mi' lijonov lir in jih je vzdržalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
JAVNA DELA
Kmalu bodo dokončali poljskf pot, ki bo vezala vasi Dus, Jelina in Jeronišče. V Sovodnjab bodo odpravili tudi ovinek reke Aborne, ki na tem mestu, posebno kadar naraste, izpodjeda cesto. To delo bo izvedla ustanova « Ente Friulano di Economia Montana ».
NESREČA. V bolnico so morali peljati 62 letnega Jožefa Medveša iz Brdca, ker je padel, ko )e šel v mlekarno in si zlomil nog°-Ozdravil bo v enem mesecu.
PROSNID - Po kratki bolezhj je umrl v videmski bolnici letni Vigio Simiz, Miškorč P? domače. Pokopali so ga v ProsO1" du.
NADIŠKA DOLINA: tako izgledajo hribovske vasi na desnem bregu Nadiže v podbone ški občini — Zgornja slika prikazuje Kau pri Zapotoku
IBANA V IDRIJSKI DOLINI: to je jezikovno mešanaf vas v občini Prapotno, kamor je rad zahajal znani furf lanski pesnik Pieri Zorut iz Lončana v Brdih *
111111111111111111111111111111111111111111111 111111111111111M1111111111111111111111111111111111111111111111111111 i, I i, „ M i,, fl (ll n (( (  1111
Šenlenarška dolina
Ivan Bernjak In Vincenc Predan
izgubila življenje pri avtomobilski nesreči
sno, od tu pa v jarek. Ponesreče-
DROBCI IZ NASE ZGODOVINE
Imenovanje novega velikega župana Landarske banke (1785)
Ljeta 1785 se je biu odpovjedu službi velikega župana Landarske Banke Marin Batistič, sin renkega Ivana, in zatuò, za ne-dejo 24. julija 1785, je bila sklicana velika sosjednja Landarske Banke za izbrat' novega velikega župana.
Na sosjednjo so muorli priti vsi župani, ki so spadali pod Landarsko banko, to je župani iz Dolenjega Barnasa, Bijač, Erbe-ča, Laz', Tarčete, Mersina, Pe-tjaha, Ažle, špjetra, Varha, Ofija-na, Saržente, Klen j à, Brišč, Ronca, Sauodnje, Gorenjega Barnasa, Matajura, čeplečišč in Brce.
Sosjednja se je zbrala pod veliko lipo, blizu cjerkve sv. Kviri-fia, kakor navadno kadar je šlo 2a interese vseh županov nediške in sauodnjiske doline.
Slovenski advokat Karlo Podreka je najdu uòn zapisnik (verbal) tiste sosjednje in mi ga prepišemo v domačenm jeziku de se lo vjedelo kakuò lepuò naši ti stari so znali ragirat suo j o malo daželo pred 170 ljetmi, kadar v naših dolinah je šele vejala prava demokracija.
« L.D.M.A.
« Nedeja 24 Julija 1785 Ind. 3ia. »
«Pri prečastiti Cjerkvi Sv. Kvi-Jina, ki spada pod županstvo Ažle, na mestu kjer se navadno zbjerajo župani spoštovanih dolin Landarja in Mjerse na veliko Sosjednjo (Aringo), pred podpisanimi pričami.
je bila postavno sklicana Velika Sosjednja (aringo = parlament), po ustnem povabilu vseh gospuo-du županu Landarske Banke, kakor po navadi in po navadnih formalnostih, h kateri so paršli sledeči župani: (Sledijo imena 15 županou).
Na kateri sosjednji, postauno sklicani in zbrani za vso prečastito Landarsko Banko, so župani izvjedeli, de Veliki Zupan njih Banke Marin Batistič se je fraj-vojno odpovjedu svoji službi in de zatuò je potrjebno ga nadomestiti in izbrati brez odloga drugega moža, de je pošten in zatuò, za Velikega župana, de ne bojo tarpjele škode zadjeve Banke in za njé dobro gospodarstvo in mir.
Potem, ko so vsi postavani go-spuodje povjedali, de kaj mislijo, kakor je potrjebno kadar se gre za tako velike zadjeve, in kakuò je od vsih poznana zmožnost in Poštenuost gospuoda Jušiča, so vsi pričujoči, brez de bi nobedan biu naspruotan, dali suoj glas, kakor so že prej bile sklenile so-
sjednje njih županstev, za Andreja Jusiča, sinil renkega Vincenca iz vasi Ažla, ki je tukaj na sosjedni in je sprejeu za adnò ljeto in so ga imenovali za svojega generalnega Prohuratorja, poslanca, delegata in župana lete spoštovane Landarske Banke in so mu dali oblast, de bo mogii nastopiti v imenu sodolin, županu in prebivalcev v vseh gospodarskih zadjevah in interesih i-menovanih sodolin; in da bo muoru z naj večjo skrbjo in zvestobo rješiti sedanje zadjeve in kar jih bo za naprej: de bo muo-gù nastopiti na navadnim Tribunalu, apelativnim in tudi na ve-sokih Sodnijah (magistrati), odborih (Consigli), in kolegij ah častite Vlade (inclita dominante), in še posebno pred tron Narbuj-častitljivega (Doge), kadar bo potrjeba mu izročiti memorjale, prošnje, prositi audjence in vse kar bo potrjebno in nucno.
Goriomenjenemu Jusiču je bilo naročeno od goriomenjenih županou, de bo muoru z vso zvestobo, odkrit srčnostjo in častjo, nucati oblast, ki mu jo daje služba župana, za de interesi sodolin ne bojo tarpjeli zastran njegove nemarnosti in slabega gospodarjenja.
Določeno tudi je bilo od goriomenjenih županou, da imenovani župan bo imel pravico 3 lire plače na dan vsakikrat, ki bo moral iti za opravila Banke v Čedad, Videm ali Palmo in 4 dukate kadar pojde k presvetli Vladi (Benetke); potem pa bo muoru, kupe z deputatom Dominikom Mulonijem dati ratingo za vse kar je potegnu in kar je plaču.
Goriomenjeni župani so zaviša-li, tudi v imenu svojih županstev da bo vse spoznano za dobro, kar bo opraviu v njih imenu itd.
Priče so bli Luka Bordon renkega Tomaža iz Podpeškega županstva in Filip Cujan iz Barna-skega ».
To je prepiseno iz originala.
podp. « Lovrenc Kukovac kan-celir (sekretar) častivrjednih Bank Landarja in Mjerse iz ak-tou istih Bank ».
Mi Slovenj Benečije se lahko pohvalmo pred vsim svjetom, de modruost naših očetou si je znala že pred taužint ljeti ustvariti in dotuod, ki njé padla Beneška republika, ohraniti takuò lepuò urajeno gospodarsko, ekonomično, sodnijsko autonomio, de še moderni bi muorli jih posnemati.
  m iiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ti
SODELOVANJE ITALIJE, JUGOSLAVIJE IN AVSTRIJE
V ELEKTROGOSPODARSTVU
V Opatiji so zaključili posvetovanje Regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije, ki jo predstavljajo elektrogospodarske ustanove Italije, Jugoslavije in Avstrije.
Sodelovanje na področju elektrogospodarstva med temi državami se je začelo letos aprila z ustanovnim občnim zborom imenovanega združenja, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Na sestanku so pregledali razvoj izgradnje, proizvodnje in potrošnje električne energije in se pogovorili o perspektivah za bodoči razvoj. Pomenili so se tudi o ustanovitvi posebnih delovnih skupin strokovnjakov včlanjenih držav za proučevanje raznih vprašanj, ki se pojavljajo na področju elek-
Pogled na Fojdo, kjer pridelujejo izredno dobro kapljico. V ozadju se vidi Ivančevo pogorje, ki loči Zgornjo Nadiško dolino od Furlanske ravnine
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PODOBA	FURLANS
SLOVENIJE	V
dr. ČERMELJA
trogospodarskega sodelovanja.
Med Italijo in Jugoslavijo obstoja tozadevno sodelovanje že več let. Italija dobavlja električni tok za koprsko področje, medtem ko ga Jugoslavija po potrebi dobavlja na goriško področje. Izmenjava električne energije med Avstrijo in Jugoslavijo teče po 110 kV daljnovodu med elektrarnama v Labotu in Dravogradu.
Eden od osnovnih ciljev združenja je sodelovanje z Unijo za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije, v kateri sodelujejo skoraj vse zapad-noevropske države od Finske do Portugalske. V tej smeri je združenje že sklenilo pogodbe o povezavi in izmenjavi električne e-nergije z vsemi sosednimi državami z izjemo Albanije.
Dr. Lavo Čermelj, ki je profesor fizike in matematike, je praznoval v preteklem mesecu 75 let svojega življenja od katerih je porabil najmanj petdeset let za to, da je pisal o slovenskih narodnih manjšinah v svetu. Zelo dosti je pisal tudi o nas furlanskih Slovencih in sicer ni uporabljal dosti fraz, ampak v glavnem številke: Koliko nas je bilo leta 1901, koliko leta 1911 in koliko leta 1921. Nič ni svojega dodal, ampak je številke o furlanskih Slovencih pobral iz ljudskih štetij, censi-mentov, ki jih je zbral Centralni statistični urad v Rimu. Leta 1946 je napisal posebno brošuro v treh jezikih, v angleškem, francoskem in ruskem jeziku o Beneški Sloveniji, kakor pravijo včasih drugi Slovenci o nas. Leta 1950 je spet zbral razne članke: geografske, zgodovinske, gospodarske in o umetnosti ter o etnografiji v naših krajih za knjigo, ki se je imenovala «Beneška Slovenija» in je izšla v Gorici pod imenom Damira Feigla in Viljema Nanuta.
O nas furlanskih Slovencih je pisal dr. Čermelj še v raznih drugih knjigah, ki jih je izdal na nemškem, angleškem, francoskem in ruskem jeziku med dvema vojnala in v letih po drugi svetovni vojni. Kadar koli je pisal o tržaških in goriških Slovencih, je zmerom pisal tudi še o furlanskih Slovencih. Kadar je pisal o administrativni in politični razdelitvi Julijske krajine in navajal imena občin in vasi, naseljenih s Slovenci v videmski pokrajini, je prvi uvedel stalno rabo takih krajevnih imen, kakor jih uporablja domače slovensko prebivalstvo po pravopisnih in slovniških določilih slovenskega jezika.
Analiziral je tudi življenjske razmere v Furlanski Sloveniji na podlagi podatkov Centralnega statističnega urada v Rimu in raznih popisov videmske pokrajinske uprave in zbor-
nice za industrijo, trgovino in kmetijstvo v Vidmu, ter priobčil te izsledke v raznih revijah. Poslednje njegovo večje delo o Furlanski Sloveniji je obdelava statističnih podatkov iz leta 1951 obdelanih v publikaciji: «Tržaško ozemlje ter goriška in videmske pokrajina», ki je izšla leta 1958.
Po podatkih, ki jih je dr. Čermelj zbral o Furlanski Sloveniji v tridesetletnem svojem delu o Slovencih v Furlanski Sloveniji na podlagi uradnih italijanskih dokumentov, so pisali in razširjali znanje o nas v svetu razni slovenski, italijanski in drugi proučevalci narodnih manjšin v svetu. Dr. Čermelju želimo še dolgo plodno delovanje v polnem zdravju!
Zbrani spisi Ivana Trinka
Pred nedavnim so izšli v Trstu v založbi Slovenske kul-turno-gospodarske zveze zbrani spisi Ivana Trinka. Knjiga obsega 320 strani z več fotografijami Trinka in njegovega rojstnega kraja. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes obširneje opisati tega zares pomembnega dela in zato bomo o tem na široko poročali v božično-novoletni razširjeni številki.
Knjiga stane samo 1.000 lir in jo lahko dobite na našem uredništvu ali pa na Prosvetnem drušstvu « Ivan Trinko » v Čedadu. V prodaji jo pa imajo tudi sledeče knjigarne v Vidmu: « Libreria Tarantola », via Vittorio Veneto 20; « Libreria Aquileja », via Vittorio Veneto 17 in « Libreria Carducci », Piazza XX settembre.
I,|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamif iiiiiimnf iiaiiiiiiiiaimiff iiamitiaii
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
^osip Jurčič
DESETI BRAT
( odlomek )
Krjavelj in morski strah
Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo bral, kislega mleka gospodinj v vas prosit hodil, smolno olje Prodajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, crknjene Pfašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, hudirja na barki, videl, ko je bil vojak, kako je "Ozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je « štat-‘jivemu » konju navado odpravil itd. — nič drugega ni revež počel. To pa gotovo ni bogvedi kaj. In vendar so p- neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra nuša in rad. ustreže, imeli so ga za Jurčka in nalašč go-vorico napeljali na hudirja, na kozo in na take reči, da le mož, pozabivši, kako je to stokrat že v raznih spremembah pravil, še enkrat isto reč ponovil. In če je Pbožček malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri je pa Fekel, da ga ni bilo nič strah, brž so ga dejali na osla ga na laž stavili. Da, nekaj jih je bilo, ki celo niso trovali, da je bil Krjavelj kdaj morski vojak, ampak So hoteli vedeti, da ni v svoji vojaščini dalje prišel ko
gor do Sorškega polja nad Ljubljano in da jo je tam kakor bojazljivec skrivaj pobrisal. Pa to so bili menda le hudobneži, ki nikomur nič ne verujejo; zato menim, da bode bolje, če midva z bralcem vzameva Krjavljevo za resnično.
« Tako ti praviš, Krjavelj, da se temu Martinku ne sme o čemer si bodi govoriti? » pravi kmet Matevžek.
« Kaj še! Ne sme se, ne! » vpije Krjavelj, ki je imel zraven naštetih še to dobro lastnost, da je glasno govoril in besede vlekel.
« K tebi rad zahaja, pravijo », dostavi Matevžkov sosed, « ti že veš, kaj mu je nevšečno. Kaj praviš, zakaj noče o tem gospodu s Paleska nič slišati, pa vendar eni vedo, da sta znana? Kaj ti kaj pove? ».
« Nič ne pove! » odgovori Krjavelj.
« če je hudiču zapisan, kar jaz mislim, ker ima zmerom denar, dasiravno živi kakor čuri muri božji volek v travi, brez dela, vem, da se kaj pomenita o vragu », pravi Matevžek in čez ramo pogleda soseda, krčmarja in mladega Franca, ki se je tudi bliže pomaknil.
« Saj ga ni, hudiča, kdo ga je videl? » pravi krčmar in namežika drugim gostom, kakor bi hotel reči: zdaj ga imamo, poslušajte.
In res je bil Krjavelj naenkrat ves živ.
« O, to pa to! Hudir je pa, hudir ». Rekši, se stegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkovaje pravi: « Saj sem ga jaz presekal, o polnoči sem ga presekal, na dva kosa ».
« Povedi nam, kako je to bilo ».
« Takole: jaz stojim ob enajstih na barki za stražo pa — ».
« Pred si pa rekel,, da o polnoči », seže mu France v besedo.
Krjavelj se ni dal ni temu ugovoru ni smehu motiti,
ampak je svojo trdil in dejal: « Ob enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema kakor v rogu. Zeblo me je pa sabljo sem imel. Dremoten sem postajal; zato sem začel tjakaj po morju gledati ».
« Kako si po morju gledal, ko je bila tema »?
« Naj bo tema, saj sem imel kresilo in gobo in drva, pa sem zakuril. Kar gori v jamboru nekaj pravi: vrr, vrr, vrr! Jaz gledam, gledam — ni bilo nič! Spet začnem dremoten postajati. Le počenem tja na tla. Kar se barka tri pota zaguglje sem ter tja. Jaz gledam, gledam, poslušam — ni bilo nič. Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp! comp! comp! Jaz gledam, gledam — kar vidim, da hudič gre!... ».
« Kako si pa vedel, da je hudič? » vpraša eden nevernih poslušalcev.
« Kaj bi ne vedel! Ali ni imel rdečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in takih nohtov na prstih ko onile kavlji pri vagi? ».
« Ali te je bilo kaj strah? » vpraša krčmar.
« Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? — No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gor ob barki prav naglas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem križev in težav — sem jaz dejal — pa sem zavzdignil bridko sabljo pa sem zamahnil pa sem čez glavo ubral in loputnil: lop! — pa sem ga presekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa! ».
«Kako pa veš, da si ga presekal? » vpraša Francelj.
« Kaj ne bi vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk! vdrugič pa se je slišalo: štrbunk! Pa reci potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal ».
Stran 4
« MATAJUR »
Štev. 21
OB DESETILON
PISMO S.K.G.Z. PREDSED1VIKU ITALIJANSKE VLADE
(Nadaljevanje s I. strani)
Proti določilu člena 4, ki govori o zaščiti etničnega značaja, se je pregrešila državna uprava sama. Omogočila in vsiljevala je skoro vseh deset let sistematično zidavo begunskih naselbin v slovenskih naseljih tržaške občine, na Opčinah, Proseku in Križu, posebno pa še v občini Devin-Nabrežina. Slovensko prebivalstvo razume, da je treba beguncem zgraditi streho nad glavo, jih tudi z razumevanjem sprejema medse vselej, ko je naravno, da mora človek prebivati v bližini svojega delovnega mesta. Ne odobrava in obsoja prozorni načrt, kako «zdrobiti slovenski pas okrog Trsta» s posebnim ozirom na to, da je večina istrskih beguncev zaposlenih v Trstu, ki daje s svojo spodnjo okolico še velike možnosti zgraditve podobnih naselij. Še tako humani smoter se zaradi načina kako se uresničuje, spreminja v svoje nasprotje, v nehuman odnos do domačega slovenskega prebivalstva.
Razen malenkostnih podpor nekaterim organizacijam in letošnje obljube ministrstva za turizem in prireditve, da se Slovenskemu gledališču v Trstu prizna status primarnega ansambla, niso bile «slovenske prosvetne, kulturne, družbene in športne organizacije deležne enakega ravnanja kakor druge ustrezne organizacije, glede pomoči iz javnih sredstev», kakor to določa člen 4 b.
Ugovori, da nekatere slovenske organizacije le dobivajo državno podporo — o tem upravičeno pričakujemo objavo podrobnih podatkov — niso u-temeljeni, ker niso deležne podpor na svojih področjih najpomembnejše ali važne slovenske kulturne in podporne ustanove, kakor Glasbena Matica, ki vzdržuje v Trstu in v Gorici edino slovensko glasbeno šolo s 180 učenci, Narodna in študijska knjižnica, ki je edina tovrstna slovenska ustanova v Trstu s 30.000 zvezki, podporna organizacija Dijaška Matica, ki vzdržuje slovenska dijaška domova v Trstu in v Gorici s 180 gojenci, Slovenskega prosvetna zveza z 20 člani-prosvetnimi društvi.
Vsi formalistični ugovori, da Slovenci nimamo na las nodobnih organizacij, kakor so italijanske, dokazujejo nepripravljenost izpolnjevati to določilo. Obstaja tudi konkretni primer, ko je sama državna oblast preprečila, da bi si slovenska ustanova pridobila ustrezni status.
Slovenska šola na Tržaškem je bila enako kot italijanska šola na drugem področju v londonskem sporazumu deležna podrobnih določil v členu 3 in v podrobnem seznamu. Treba je priznati, da so se ta določila, z velikimi težavami sicer izvajala. V tem obdobju je bila slovenska šola v Italiji uzakonjena. Zakon je potrdil obstoj slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ima pa veliko pomanjkljivost, da ne daje beneškim Slovencem pravice do šol v materinem jeziku tudi najnižje stopnje. Nemudoma bo treba omogočiti slovenski mladini strokovno šolanje in vajeniške tečaje v materinem jeziku.
Eporaba materinega
jezika
Od vsega, kar se ne izvaja ali v zelo pomanjkljivi meri, je za Slovence na Tržaškem najbolj boleča določba iz tč. 5, ki pravi, da « bodo pripadniki slovenske etnične skupine lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi in imeli pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri ustnih odgovorih, bodisi neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora».
Isti člen daje pravico do javnih napisov v slovenskem jeziku v predelih, kjer prebiva vsaj četrtina slovenskega prebivalstva.
V veliki večini državnih, pokrajinskih in tržaških občinskih uradov, pripadniki slovenske skupnosti na Tržaškem ne morejo uporabljati materinega jezika, tudi zaradi tega, ker se še ni nobeden izmed teh uradov potrudil odnosno bil pooblaščen, da si oskrbi osebje z znanjem slovenskega jezika za mesta, ki pridejo v dotiko s strankami. V redkih državnih uradih, kjer so dopustne vloge v slovenskem jeziku, si je treba vsakokrat posebej dobesedno izbojevati pravico, da se take vloge sprejmejo.
Kljub morebitnim navodilom višjih organov, da je treba priznavati državljanom slovenske narodnosti pravico do uporabe materinega jezika, se ta navodila ne bodo izvajala, če ne bo disciplinske odgovornosti za to. Velika večina uradnikov se danes upira izvajanju teh navodil, predvsem zaradi tega ker sodi, da je prva njihova naloga braniti Trst pred «infiltracijo».
Celo najodgovornejši državni funkcionar dr. G. Palamara, ki je bil po podpisu londonskih dogovorov imenovan za prvega generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje, je vladi nasvetoval, kaj naj stori, da ne pride raba slovenskega jezika do veljave. To je storil v znanem pismu, ki ga ni nikoli demantiral ,kjer se zavzema, naj se ne priznajo diplome jugoslovanskih univerz, zato ker bi ti absolventi «ved-
no manj poznali italijanski jezik, zaradi česar bodo tudi iz praktične potrebe zahtevali uporabo slovenščine v odnosih z javnimi in sodnimi uradi».
V najhujšem nasprotju z določili Posebnega statuta je ponižujoča in žaljiva prepoved rabe slovenskega jezika na sodišču, ki je za Slovence — italijanske državljane po čl. 137 fašističnega kazenskega postopnika kaznivo, če le-ti poznajo italijanski jezik.
Tržaška občina je postavila leta 1963 na glavnem civilnem pokopališču v Trstu spomenik padlim v borbi proti nacifašizmu. Kljub temu, da je nad dve tretjini pokopanih v skupni grobnici slovenske narodnosti, je napis samo v italijanskem jeziku. Župan tržaške občine dr. M. Franzil bi pristal tudi na slovenski napis, če bi se ostanki padlih prenesli na vojaško pokopališče, ki ima mednarodni značaj.
Slovenski kulturni domovi
Slovenci ne dobivajo od oblasti niti odgovora v svojem jeziku, niti prevoda. Pokrajinska uprava tržaške pokrajine se je leta 1962 uprla objaviti statut dežele Furlanija-Julijska krajina v slovenščini.	,
Javni napisov v slovenskem jeziku v tržaški občini ni, razen na zgradbah slovenskih šol. V okoliških občinah s slovensko večino je nekaj napisov, ni pa napisov ob vseh glavnih državnih cestah.
Kulturni dom v Trstu, za katerega se je italijanska vlada s pismom 5. oktobra 1954 obvezala, da nudi potrebna sredstva, bo dokončan šele letos. Več kot petletna zamuda, ki je nastala zaradi nerednega izplačevanja denarnih obrokov in zaradi šestletne zamude pri izdaji gradbenega dovoljenja s strani pristojnega ministrstva, je spravila v nevarnost dokončanje del
zaradi velike podražitve gradbenih storitev. Dom bo zaradi tega lahko dovršen le z uporabo znatnih sredstev iz prostovoljnih prispevkov. Prosvetni dom na Opčinah je bil pred leti izročen, dočim ni bivši Narodni dom pri Sv. Ivanu še danes na voljo slovenski skupnosti.
Slovenski bančni zavod, Tržaška kreditna banka, je bil ustanovljen in redno posluje že pet let, toda nima še pravice poslovati z inozemstvom.
Mešana italijansko - jugoslovanska komisi’a, katere ustanovitev določa člen 8 Spomenice, zato da «pomaga in daje nasvete o vprašanjih, ki se tičejo etničnih skupin», ni izpolnila pričakovanj. Kakor 'e prisnevala k rešitvi določenih vprašanj, ie bila ob drugih zelo važnih neučinkovita.
Gospod predsednik!
Slika, ki se nam nudil ob deseti obletnici podpisa in začetka izvajanja Londonskega sporazuma, slovensko skupnost v Italiji le delno zadovoljuje, ker sodi, da je deset let zadosti tudi ob še tako zavirajoči birokraciji, da bi se vsaj ob zaključku tega obdobja bistvene obveze glede njenih točno določenih pravic izvajale.
Vlada je sporazum svobodno podpisala in bi bila morala storiti vse, kar je bilo potrebno, da bi se omogočilo izvajanje in da bi se tudi izvajal. To ji je narekovala dana beseda in obveznosti do lastnih državljanov slovenske narodnosti.
Slovenska skupnost v Italiji sicer z zadoščenjem beleži določene politične premike v odnosu do nje, ki so prišli do izraza v programski izjavi sredin-sko-leve večine v tržaškem občinskem svetu 12. decembra 1963, ki pravi, da « mora politika do slovenske manjšine podpirati predvsem razvoj skladnega in civiliziranega sožitja» med državljani obeh jezikov in « pospeševati človečanski razvoj manjšine ter ščititi njene zakonite potrebe glede jezika kulture in običajev ».
Hkrati izraža svojo zaskrbljenost, da ta izjava ne bi ostala deklarativna zaradi ozkega konkretnega programa nove večine, počasnosti njenega izvajanja, predvsem pa zaradi nekaterih nesprejemljivih izsiljevalnih stališč do slovenskih volivcev in majhne pripravljenosti, sprejemati nove ukrepe v korist manjšine, ki je prišla do izraza v nastopu zastopnika krščanske demokracije pred tržaškim občinskim svetom julija letos.
Enako postopanje za vse Slovence
Mnenje, da so določbe Posebnega statuta veljavne samo za Tržaško ozemlje — ■ ki pa se tudi tu v celoti ne izvajajo — sloni samo na ozkih pravnih postavkah v zvezi z mednarodnim dogovorom v Londonu. Nima pa nobene veljave, če jo presojamo v spoznanju, da je Posebni statut le konkretizacija splošnih načel Splošne deklaracije o človečanskih oravicah Organizacije združenih narodov, Posebni statut ob pomanjkanju tovrstne notranje zakonodaje, konkretizira tudi načela, izražena v členih 3 in 6 republiške ustave in v členu 3 Posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska krajina.
S tem v zvezi Vas moramo, gospod predsednik, opozoriti na izrecno zagotovilo Vaše vlade, da- se bo ustava republike integralno izvajala. Prepričani smo, da pomeni ta obveza tudi dolžnost, sprejeti vse ukrepe, zakone in propravke zakonov, ki bodo odražali duha obeh omenjenih členov ustave.
Smatramo za potrebno podčrtati, da je zelo nujno omogočiti šolanje vseh Slovencev v njihovem materinem jeziku ne glede na to, v kateri pokrajini prebivajo, torej tudi Slovencev v videmski pokrajini. Prav tako je nujno tudi razveljaviti še vedno veljavne člene fašistične zakonodaje, ki prepo-
ni im.......................mm......mn.....................n......im.......................  m..................nun................iiiiiuu........................mulim........n...............min.................umnim
NA VZHODU SIVEGA KANINA
~hr
REZIJA - SVET ZASE
Rezija je svet zase. Rezijani se čutijo narod, njihova dolinica je dežela, kakor je dežela Kar ni j a ali Furlanija. Zanimivo je, da se jo stara teorija poljsko-ruskega znanstvenika Baudoina de Court-neya, da so Rezijani oziroma njihovo narečje slovansko - turan-skega izvora, vtisnila v mišljenje Rezijanov. Italijanski profesorji so do nastopa fašizma zagovarjali to Courtenayevo teorijo, da se ne bi Rezijani čutili navezane na druge Slovence okoli sebe, kar se jim je, italijanskim profesorjem, zdelo prenevarno iz političnih razlogov. Tako so si Rezijani zapomnili to Courtnayevo teorijo, da so ruskega izvora, medtem ko so na Avare čisto pozabili, ker je bil preprostemu rezijanskemu človeku pojem Rusov in zavest bližnjega slovanskega sorodstva nekaj, medtem ko pa pa jim Tu-ran in Avari niso bili blizu, so jim bili tuji in so jih izpustili iz spomina in si zapomnili samo Ruse in slovansko sorodstvo z njimi.
Pred prvo svetovno vojno pa je bilo še to, da se je tri četrtine Rezijanov ukvarjalo s krošnjarst-vom, vsi starejši moški so takrat dobro govorili slovenski in tudi
znanje drugih slovanskih jezikov, kar jih je bilo zastopanih v bivši Avstriji, je bilo izredno razširjeno po rezijanski dolini.
Leta 1939 je neki slovenski znanstvenik našel v štirih rezijanskih vaseh kar enajst Ukrajinjk, Poljakini in Čehinj, ki so prišle z rezijanskimi krošnjarji v Rezijo kot njihove žene na rezijanske domove in tu ostale ter postale v vsem prave Rezijanke.
Nekaj je k večjem znanju književne slovenščine med Rezijani pripomoglo tudi to, da je bila med dvema vojnama dobra tretjina Slovencev pod Italijo in da so se Rezijani razširili po Goriškem, Tržaškem, po Notranjskem in okoli Idrije. Rezijani so v teh krajih delali kot trgovci, brusači, vojaški kantinerji in v raznih poklicih. Večinoma so se po letu 1945 vrnili nazaj v Rezijo ter odnesli s seboj znanje slovenskih primorskih narečij.
Rezijani imajo poleg tega še svoj posebni lokalni patriotizem, ki je tako močan, da je pokazal doslej zmeraj močno asimilacijsko silo. V osrednji rezijski vasi, na. Ravenci, so bili 1. 1939, tik pred drugo vojno, samo pri štirih hišah posestniki domačini Rezijani, vsi drugi so bili furlan-
id
f
Rezijani v svoji narodni noši
ski priseljenci, vendar je vas ohranila svoje staro rezijansko narečje kot občevalni jezik, ki ga niti država niti cerkev - saj ufi-cielno to ni bila slovenščina - niso mogli tako vneto zatirati kakor drugod po Furlanski Sloveniji.
Kaj bi rekel stari znanstvenik Baudoin de Courtney, ko bi se med drugo svetovno vojno prebudil iz svojega mrtvega sna in stopil iz svojega saint-peterbur-škega groba in bi naletel tam na stepah pred Caricinom-Stalingra-dom-Volgogradom, kakor se to mesto imenuje zadnjih petdeset let, na italijansko divizijo « Ju-lio », a v njej na rezijanske alpine, na potomce tistih Rezijanov, ki je njih jezik in govorenje študiral okoli 1870-1880 in jim po pomoti pripisoval turansko rusko poreklo, še bolj bi bil prepričan v svojo zmoto, ker bi jih videl, kako jih italijanska komanda uporablja v Rusiji za tolmače in posrednike z ruskim ljudstvom, katerega jezik so ti Rezijani kaj hitro razumeli in se z ruskimi mužiki in babuškami kaj hitro razumeli. Kaj bi se ne razumeli ko so pa Rezijani Slovenci s svojim posebnim narečjem, ki se je ohranilo v svoji zaprti rezijanski dolini. Saj so se razumeli v prvi in drugi svetovni vojni tudi v Sloveniji, kamor so prišli kot redni vojaki italijanske vojske, razumeli so se povsod v srednji Evropi, na Madžarsem, kjer so prebivali Slovaki ali pa Rusini, nr. češkem in Poljskem, povsod, koder so naleteli na slovanska prebivalstva. Njihovi italijanski oficirji so samo strmeli, ker so znali vse te jezike, kamor jih je pošiljalo italijansko armadno poveljstvo, a oni sami, ti oficirji, p?, so znali le italijanščino iz svojih vojaških akademij.
Zanimivo je, da Rezijane razume pol Evrope in še čez v Sibirijo ko govorijo svoj jezik, le doma v Reziji jih ne razumejo ne oblasti, ne italijanski duhovniki, nobeden, ki jih pošlje tja italijanska država in jih zato plača.
vedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki onemogočajo na ustrezen in lahek način vračanje prvotnih oblik slovenskih priimkov in ki ne dopuščajo slovenskih krstnih imen. Nujno bi morala biti uzakonjena tudi pravica, da bodo vsi pripadniki slovenske etnične skupnosti v Italiji, brez izjeme, lahko uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih o-blasti v vseh treh pokrajinah dežele, da bodo lahko dobili odgovore, dokumente in potrdila v svojem jeziku. Iz tega izhaja tudi nujnost, da bi moralo biti v uradih omenjenih oblasti nameščeno tolikšno število funkcionarjev, uradnikov in sodnikov, ki bodo popolnoma obvladali slovenski jezik in s tem omogočili izvajanje vseh pravic. Končno je nujno, da se začne izenačevati dajanje podpor iz javnih sredstev slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim organizacijam v vseh treh pokrajinah, s podporami, ki so jih deležne podobne italijanske organizacije.
Gospod predsednik!
Ko torej izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu ocenjuje posledice izvajanja določb Spomenice o soglasju v Londonu ob priliki desetletnice njenega podpisa, si samo na zgoraj obrazloženi način razlaga obljubo Vaše vlade o integralni izvedbi republiške ustave. Prepričani smo da bodo tako zaeotovljene pravice Slovencev v Italiji okrepile zaupanje v državo in njene organe.
Z odličnim spoštovanjem
Trst, 20. novembra 1964.
PREDSEDNIK:
(Boris Race)
DA
ROMA
A
MONTREAL
con coincidenze immediate per le maggiori città
voli diretti trisettimanali tariffe ridotte per emigranti
a VOLATE .
laaca/i
(/aajfic