& jaaa««'ra I Po« m l "1 Posamezna Številka; 1 krono, .T1BOB* Utaj« Mk daa, rwwa ia premika«, ab 18. ari « l>.ata aulidijifa Oa* tu »taaa MtoMu »e *, to K, MaUataa U K, amia« 15 K. luMU p» dtgmn. Pri i»4kx«t» 8ar»4 M ?tl Mnvi .TABOIU-, *JUUBOE, Smiljan aliea JUr. 4. r* e mMi Posamezna številka t 1 krono. uHDHi&nro m ut^i »jr««. hn, Jniiim aL at. 4, L n«4-•tropj*. Talaian lntaiarb. it. tl«. UPEAVA M uhaja t JaiJIiarl •IM it. *, priUlij.. 4mm. Tal*-<«■ ft. Si. BBS poitaooakani sati* iUr. 11.781. *» aanilla km ouuuja m aa »In. _ - - ■ ■ tmmamNK r-vrc^CTnrv-ram teto: II. Maribor, nedelja 23. januarja 1921 Številka: 18. Potek četrte seje za izpremembo poslovnika. Sachs v Opatiji opljuvan in aretiran. Petar Bojovič naslednik Mišiča. Boljševiki v Kievu Severna razmejitev. Marihor, 22. januarja, Po polletnem delu je naša razmejitvena komisija sedaj v glavnem dovršila svoja dela. Določila je mejo med našo ^3avo in avstrijsko republiko od Koko-fojaha do Prekmurja. Ugoditev meje na tem odseku ni bila nikakor težavna in M se bila vsa dela dala dovršiti v enem n*esecu, toda ako je konferenca v Pari-rabila za stoje delo dve leti in pravzaprav dela z raznimi svojimi ostanki še sedaj, potem je naravno, da je razmejitvena komisija, katera se je ravnala Po njenem vzgledu, rabila pol leta. Navaden zemljan bi potegnil mejo °d Kokošnjaka do St. lija po razvodju, ker je to najbolj naravna meja in to iz geografičnega, gravitacijskega, akono-mičuega, administrativnega in strategi-čnega vzroka. Prebrisani diplomati pa so že v Parizu, ko so določili osnovno načelo za razmejitev v tem odseku, mislili drugače ter so potegnili črto od Kokošnjaka proti Muri, kakor jim je Pafc zašel svinčnik. To je tudi glavni vzrok, da je ra-. z«nejitvena komisija, ki se je tega držala zagrešila. Vendar pa mislimo, da /bi kila njena dolžnost, kjer je obstojala oenoniost, da se radi tega kaka vas razdeli med dve države ter tako popol noma uniči, predlagati Parizu, naj se cela vas priključi eni ali drugi državi in sicer ako gravitira proti jugu Jugoslaviji kjer pa bi morala iti razmejitev preko razvodja, naj bi šla na škodo Avstrije, k* je prvič država premagancev, drugič P* do ozemelj ni opravičena, ker so še daleč čez mejo slovenska in tretjič, ker Meja itak ne bo mogla ostati, ako bovanje v naši državi, oziroma, da j* sovražnik države. S takimi ljudmi proC in sicer takoj, ker bode v proiivnem slučaju obstojal sum, da tudi ravnatelja stvo sestoja iz ljudi, ki bi raje danes videli polom v naši mladi državi, kakon jutri. Dolžnost je tudi naših poslančevi da opozore ministra železnic na razmera* ki vladajo na progi južne železnico, posebno pa v Maribora, da tem razmera* stori konec z odločnim ukazom. Naša državna podjetja naj ne bodo zavetišča državi sovražnih elementov. & Spisi enakega slučaja se nahajajo v arhivu občine St. Julieu. Leta 1543. so opustošili tamošnje vinograde mali zeleni hrošči in ljudstvo je prosilo od cerkvenega soda v St Jean du Mau rienne dovoljenja za eksorciranje. Ram bourd, hroščem postavljeni zagovornik pa je plediral tako bistroumno za svoje male klijente, da je dobre ljudi imenovane občine pregovoril, da so se dali premotiti ter so slednjič odstopili od prvotne zahteve ekskomunikacije s pogojem, naj se hroščem odkaže kraj izven vinskih goric, samo pot si obdrže skozi naselbino hroščev. — Rambourd pa s tem ni bil zadovoljen, češ, da zemlja tam ni dosti rodovitna. V določitev tega so bili od obeh strank poklicani izvedenci, katerim se je zagotovil honorar (3 florine) in povrnitev stroškov. Konec aktov je razdjan, zagotovo se ne more trditi, kakšna sodlia se je izrekla, zai se oa, da so bili hrošči ekskomu- - mcirani. I Tudi v novejšem času, samo 189 let nazaj, se je zgodil podoben slučaj. V protokolih občinske seje v Thononu j na Savojskem z dne 15. decembra 176i Prepoved pouka srbo-hrvaščine; K tozadevnemu poročilo v ,Jugoslaviji' od petka smo zvedeli sledeče: ViSjB šolski nadzornik dr. Poljanec je sicer dober človek, ampak pedant in ozkosrčea! pikolovec, kakor jih imamo vsepovsodl na vodilnih mestih. On ni prepovedi privatnega pouka v srbo-hrvaščini samot profesorju Ribariču, ampak 2e zdaino preje je prepovedal vsem tukajšnjim pro* fesorjem, ki so vsled plače primorani aB poročajo: »Sklenilo se je, da se dogovori občina s tistimi občinami, ki žele iz Rima dobiti ekskomunikacijsko bulo proti žuželkam in da se za stroške pro rata prispeva.* Sledeči humoristični proces, ki se je v tem času godil, opisuje Agnel, katerega je povzel po »Nova Floresta" od Maurela Bernardusu. Menihi samostana sv. Antona v brazilski provinci Piedalano Maremhao so bili od mravelj neznosno nadlego-vani. Vsi poskusi, zatreti s silo te mravlje, so bili brezuspešni. Nasvetoval je neki pobožni brat, naj se ne pozabi, da je sv. ustanovitelj reda vse kreature imenoval svoje sestre in naj se vJled tega preganjanje proti sestram mravljam naznani božjemu tribun?>lu, ki ga zastopa škof. Nasvetu so sledila dejanja in mravljam je bil postavljen zagovornik. Ta je dokazoval, da je mravljam bog podaril življenje ter jim s tem podelil piavico ohranjevati se' po svojem instinktu. Tudi so mravlje bogu dopadljive živalice, ker dajejo človeku vzgled v svetnih in dušnih rečeh; vzajemnost, miroljubnost in red so njih lepe čed- nosti in tudi pijeteteso nam v vzgled^ ker, kakor je že Plinij opazoval, poko-< pavajo svoje mrtvece. Pri tem pa delajoi pridneje kot menihi, kateri gotovo ne vlačijo brunov kakor one. Mfavlfe »* bile pred človekom tu in se vsled teg* po vsi pravici smejo preganjanj« protiviti. Po dolgih in vsestranskih debataM je sodnik odločil, naj se mravljam od-t kaže kraj v bližini kot večno posestjf sicer pa, ako bi se temu protivile, najt se jih ekskomunicira. Ta obsodba sej je pri vseh mravljiščih prebrala, ,inf glej*, stoji v samostanski kroniki pisancu »zgodil se je čudež*. Milijarde malihf stvaric je takoj marširalo v gostih ko-j lonah na odkazani kraj. Pobožni bratjo( pa so hvalili boga in slavili njegovo^ mogočnost in dobrotljivost in pravičnosti V mnogih slučajih posebno, v po-t znejših časih, so se taki kurijozni pro-' cesi vršili, da pomire nevedno ljudstvW V srednjem veku pa so tako lajiki kotij duhovniki z malimi izjemami verovallt v moč od cerkve izrečene ekskomuni-1 kacije živali, ker niso bili na jasnem,' i ali izhaja zlo od boga ali od hudiča, j pa, ki se zgolj iz idealnih nagibov bayijo tydi s privatnim jezikovnim- poukom. Med temi je bil prizadet tudi prof. Pirc, ki je v svojem protestu ogorčen le stavil vprašanje — ker se mu je neverjetno zdelo, da bi se moglo tudi kaj takega zgoditi — če bo v smislu te prepovedi prof. Ribarič primoran ukiniti svoj pouk v srbo-hrvaščini. Več pedagogov in uradnikov namreč, ki so v svojem poklicu primorapi, da znajo tudi srbohrvaščino, je prof. Ribariča naprosilo, naj bi on kot priznan veščak prevzel ta pouk ne proti plači, ampak na prostovoljno nagrado udeležencev. Ker so vsi, tako prof. Ribarič, kakor udeleženci tega natečaja bili prepričani, da služijo s tein le interesu države, če si sami preskrbe privatnim potom tak pouk, ni nihče naj-manje slutjt, da bodo s to svojo idealno požrtvovalnostjo zadeli ob kak paragraf stare nemško-avstrijske pragmatike. A baS ta paragraf je izkopal višji šolski nadzornik dr. Poljanec, ki je profesorja Ribariča stavil pred alternativo, ali vodi ta pouk oficijelno proti neznatni državni nagradi za nadurni pouk, ali pa mora pouk v privatnem značaju ukiniti. Ker se je prof. Ribarič za prvi predlog zahvalil, je seveda sledila prepoved privatnega pouka. Če taki pikolovi služijo državnim interesom, to je seveda druge vprašanje._______________________ Notranja in zunanja politika. * Antanta hoče ohraniti Avstrijo $a qaš račun. V antantnih krogih je z-budija vest, da se Avstrija sklene pridružiti Nemčiji, najneugodnejši utis. Po vsem je danes že gotovo, da qn-ijanta tega bo dpvplila pod nobenim pogojem. Zau\mivo pa je, kako misli ^p^nta sedaj saniraj Avstrijo s pomočjo nasledstveni^ držay bivše monarhije. Antanta misli, da bomo mi prevzeli skrb za prehrano in vzdrževanje avstrijske republike in ako tega ne bi hoteli, bi bila pripravljena pritisniti na nas z represalijami. Iz te moke pa ne sme biti kruha in naša naloga je, da ;se že zdaj odjtočno postavimo po robu -takim nameram, , * Grško - jugoslovenska zveza. Grški rpinistrski predsednik je izjavil v .atenskem parlamentu, da se bo ptej£na grško-srbska zveza prenesla tudi na opvo državo Jugoslavijo. * Vprašanje predsednika nemške republike. V Nemčiji se danes živahno razpravlja, kdo bo bodoči predsednik republike. Po zatrdilih na poučenih niestih ima največ izgleda baje bivši kancler Bfilow, Čeprav njegova kandi-4a(uf9 ni službena. Socijalisti in klerikalci pa so proti njemu. * Smeral o čehoslovaški republiki. Komunistični poslanec Smeral je izjavil v čehoslovaškem narodnem predstavništvu, da, je čehoslovaška republika v sedanjem sestavu dovršena in da zadnji komunistični puč ni bil naperjen proti sedanjemu sistemu. Njegova izjava pa se je sprejela kot licemerstvo, sedaj, ko so komupisti brez moči, * Plebiscit v Gornji Šieziji. Po nekem poročilu „Oberschlesischer Wanderer* se je dosedaj javilo 216.000 gornješlezijcev za glasovanje, ki stanujejo izven plebiscitnega ozemlja. * Ruska konstituanta. V Parizu se je sedaj sestala ruska konstituanta, ki razpravlja s formi nove Rusije. Ta konstituanta je' sklenila, da bodi bodoča Rusija socijalnodemokratična federativna republika s pravico samoodločbe vseh narodov, ki sp prej prebivali na ozemlju carske Rusije. Finančna vprašanja pa se prepuste posebni internacijonalni komisiji, ki se bo sestala komaj po zlomu boljševikov. * Načrt Take Jonesca za razdelitev Madžarske. O pogajanjih, katere je imel romunski zunanji minister v Varšavi, se poroča naslednje podrobnosti: Take Jonescu je predložil poljskemu zunanjemu ministru že izdelan načrt o ustanovitvi male antante. Jedro tega načrta je popolna razdelitev Madžarske. Take Jonescu je predlagal naj se priklopi Poljski ozemlje do železniške proge Košiče—Oderberg in preloži poljsko mejo dalje proti jugu. Budimpešta naj bi se nevtralizirala in ostala ozemlja razdelila med Jugoslavijo in Cehoslovaško. Na ta način naj bi imela Poljska naraven gospodarski izhod proti jugu. Kompetentni faktorji v Varšavi so pa ta načrt odklonili a limine. Poljski listi niso poročali javnosti o podrobnostih, vendar se je v Varšavi za načrt zaznalo, kar je vzbudilo neljube diskusije. Odklonilno zadržanje Poljske se smatra kot simpatiziranje z Madžarsko, na drugi strani pa kot antagonizem napram Čehoslovaški. Poljska stremi še vedno za tem, da dobi direktno mejo z Madžarsko. Poljska bo najbrže tudi podpirala stremljenje Madžarov po avtonomiji rujenskih komitatih, kar se bo v najkrajšem času določilo po razmejitveni komisiji. Stališče Poljske se bo ravnalo tudi po dogodkih na vzhodni meji. Pri prvem ogrožanju poljskega glavnega mesta v poletju lanskega leta se Čehoslovaška ni izjavila samo za nevtralnost, temveč tudi odposlala komunista Smerala in Muuo na boljševi-ško fronto, da v slučaju zmage boljševikov vrše pogajanja med Moskvo in Prago. * Madžarski zunanji minister. Za madžarskega zun. ministra je imenovan dosedanji madžarski poslanik na na Dunaju, dr. Gustav Gratz. * Socijalistlčni kongres v Livornu. Zborovanje 20. t. m. V predpoldanski seji socijalističnega kongresa je hvalil Bordiga organizacijo sovjetov (!), ki vkljub vsem tehničnim nedostatkom ne bo propadla. Izdajatelji ,Avanti-ja“ Ferrati je žigosal zadržanje ekstremistov in grajal moskovsko vlado, ki se vede napram francoskim in angleškim socija-listom drugače, nego napram italijanskim. Ferrati je priporočal končno enotnost socijali^ma. V popoldanski seji je razlagal Turati svoja načela, ki so naperjena proti terorju in diktaturi. Govornik je bil aplavdiran. Ko je govorilo še nekaj govornikov, je poročal tajnik strankinega vodstva Gennari o delovanju stavke in izjavil, da ako ne bode kongres sprejel vse moskovske pogoje, bo stranka storila svojo dolžnost. Kakor poročajo listi, se je glasovanje 2e izvršilo. * Razkol v italijanski socijalistlčni stranki. Pri glasovanjih v posameznih pokrajinah so dobili unitarci (soc. dem.) 98.028 glasov, komunisti 58.783 in centrumaši 14.198. Na podlagi tega glasovanja sta sedaj iz ene nastali dve socijalistlčni stranki. Zanimivosti. Skrivnost pobegle žene. Mnogokrat čitamo o najneverjetnejš'h dogodkih in sami taki ti dogodkov nenavaieni, skoro ne moremo verjeti, da so resnični. In vendar se na svetu dogodi še mnogo več čudnega in neverjetnega, kakor pa se napiše, kajti najbolj čudne in najbolj neverjetne stvari ostanejo vedno človeškim ali vsaj očem javnosti prikrite in neznane. Pred desetimi leti se je profesor vseučilišča v Madesonu v Ameriki. Filip Franzel, seznanil z lepo damo, ki je trdila da je udova ter se z njo tudi poročil. Deset let je živel z njo srečno kot zakonski mož ni vžival z njo vse sladkosti, dokler se ni letos nekega dne po novem letn, ko se je vračal z njo iz gledališča, nenadoma prigodilo nekaj čudnega in nerazumljivega, ki mu je nenadoma pretrgalo mirno in udobno zakonsko življenje ter razsulo prejšnji raj. Na vogalu neke ulice je stopil pred njiju nenadoma maskiran neznanec, potegnil iz žepa samokres ter ga naperil proti prestrašenemu piofesorju, ki je mislil, da gre tu pač za navaden roparski napad. Toda neznanec ni zahteval od njega denarja, nego — ženo! „Roke kvišku!* je zaklical neznanec, „Ako se ganete, vas ustrelim. Prišel sem. da vzamem svojo ženo in vzamem jo. Ta ženska ni vaša, nego moja žena Že deset let bežim za njo. Iskal sem jo po Avstialiji, Evropi in po Ameriki in sedaj sem jo končno našel ter mora z menoj.* Potegnil je iz žepa popisan papir ter ga pomolil profesorju naj podpiše. Bilo je potrdilo, s katerim se odpoveduje ženi. Profesorju ni prestajalo drugega nego podpisati in podpisal je Na to je neznanec objel ženo in oba sta odšla ter izginila brez sledu. Zaman je premišljeval profesor o nedoumljivi skrivnosti, zaman je iskal, zaman poizvedoval, kam sta izginila in zakaj je šla ona tako voljno z neznancem, zakaj je zapustila brez besede njega, ki ji je bil celih 10 let. zvest soprog. Nam pa izpričuje ta slučaj, da romantika še ni izumrla, da živi še vedno dalje in bo živela dokler bo živel človeški rod. Danes v soboto zvečer vsi na koroški večer v Narodni dom! Naša sveta dolžnost je, da po-moremo našim bednim koroškim dijakom. Dnevna kronika. — f Luka Svetec. V petek zjutraj je umrl v Litiji naš stari Luka Svetec, zadnji glasnik one dobe prvega počet-ka našega kulturnega razmaha. Bil je pred Trdino in Levstikom naš najboljši pisatelj. Svetec je bil rojen 8. okt. 1826 V Podgorju pri Kamniku. Gimnazijo je dovršil 1. 1848, ter potem jus v Ljubljani ter na Dunaju. Pozneje je služboval v raznih krajih od I. 1872 pa v Litiji kot notar. Bil je svoječasno tudi deželni in državni poslanec. Časten mu spomin. — Pokojni vojvoda Živojin Mišič se je rodil 7. julija 1855 v Struganiku pod Suvoborom pri Valjevu. Dovršil je 6 gimnazij ter srbsko artiijerisko šolo, ki je postala potem akademija. Preživel je potem vso lestvo činov, dokler ni bil 1. 1912 vpokojen kot polkovnik. Toda radi balkanske vojne je moral nastopiti zopet aktivno ter bil povišan v generala. Po Putnikovi smrti je postal vojvoda in njegova zasluga je bil tudi poraz centralnih držav v Macedoniji 1. 1918 za kar mu bo naš narod vedno hvaležen. — Razburjenje na zgubljenih delih Slov. goric. Po poročilih dospelih nam iz okolice Sv. Jurija ob Pesnici kat. občina Vrhovce, je prišlo v četrtek popoldne med slovenskim delom prebivalstva do kritičnega razburjenja. Zvedeli so namreč, da pripade ta lepi del Slov. goric k Nemški Avstriji. Za priklopitev sicer strategično važne postojanke Jarčev hrib (Jarzkdgel) k Jugoslaviji, smo morali odstopiti najlepše dele okoli Sv. Jurija, Špičnika, Slatine pri Svečini ter kos občine St. IIj. Na tem ozemlju je mnogo zavednih Slovencev, ki izjavljajo, da ne marajo biti pod Nemško Avstrijo. Razburjenje je tako narastlo, da so morali poslati oboroženo pomoč v te kraje. — In 4 Monaten Ist Marburg deutsch. Da imajo naši Nemci tajne zveze z Nemško Avstrijo, se je pokazalo te dni, ko se je razmotrivalo vprašanje usode Nemške Avstrije. Vse tri možnosti te usode o katerih razprav- ljajo še-le zdaj naši listi, so se širile med Nemci že ob novem letu. A bolj kot te informacije pa je zanimivo, da so tukajšnji Nemci ne kot četrto alternativo, marveč kot že ugotovljeno rešitev računali s tem, da se bo Nemška Avstrija rešila z zavzetjem vsega spodnjega štajerskega slovenskega ozemlja do Celja, torej popolnoma v smislu zadnjič citiranega obmejnega avstrijskega lističa „Grenzwacht“. Ko se je šel včeraj nekdo ponudit k nekemu nemškemu obrtniku, ga je isti vorašal, če zna slovensko. Na odgovor, da ne, mu je Nemec odgovoril: „Das brauchen Sie auch nicht, in vier Monaten ist Marburg ohnedies wieder deutsch". — „Cillier Zeitung" in mariborski Nemci. V zadnjem času opažamo, da se »Cillier Zeitung* nenavadno širi med mariborskimi Nemci. Značilno pa je, da se list širi med sloji tistih Nemcev, ki pošiljajo v avstrijski obmejni hujskaški listič .Grenzwacht* svoje vele-izdajniške tožbe in hujskarije proti naši državi. Svoj* domači nemški list „Mar-burger Zeitung” si držijo večinoma samo iz trgovskih ozirov, ker prinaša največ inseratov. Pa tudi v „Cillier Ztitung* pošiljajo svoje .Marburger Briefe', glede katerih Nemci sami trdijo, da je njih duševni oziroma plačujoči oče trgovec Jeglitsch, eden najbolj zagrizenih nemčurjev v Mariboru. To širjenje podpira vede ali nevede ponajveč cenzurna oblast v Celju, ki dovoljuje oudotnim vsenemškim hujskačem pisavo, ki bi jo kot jugoslovenska oblast ne smela trpeti. Naši kolegi celjske cenzurne oblasti seveda nimajo časa se zanimati za te hujskarije, ker so preobloženi s preiskavami proti jugoslovenskim državljanom, če pokažejo, da niso^ voljni mirno prenašati nemšlcoavstrijskih huj-karija — Propadanje manufakturne trgovine v Mariboru. Z ozirom na naše zadnje poročilo o splošnem pomanjkanju dela v krojaški obrti se nas od slovenskih trgovcev maruifakturistov opozarja, da se isti pojav ahčuti še hujše tudi v teh trgovinah. Kot vzrok se navaja isti, kakor glede krojaške obrti. Vsak, kdor le more, celo carinski uradniki sami, gre raje v Gradec ali n* Dunaj, da si tam nakupi blaga 23 obleko oziroma kar gotovo obleko in drugo blago, ki se ga lahko na gotove načine vtihotapi. V zadnjem se posebno občuti, da tudi kmetje ne kupujejo več blaga v Mariboru. Oni pridejo še lažje do blaga iz Avstrije, prinašajo jim tihotapci preko meje in niti ne zahtevajo denarja, ampak živeža. Na ta pa-čin je tihotapstvo v zadnjem času vsled pomanjkanja obmejnih straž tako vzcvetelo, da grozi mariborski trgovini ne* izogiben polom, ako vlada ničesar t>e ukrene. Predvsem treba odpraviti nesmiselno visoko carino, ki tu strašno škoduje tudi splošnim državnim resom. — 26 klopi so vkradii tekom eneg* meseca iz mestnega parka. Pri razmerah* kakor so pri, nas se ne bi nič začudil** če bi nas nekega jutra našla tužna vest, da so nam »neznani storilci* odnesli -f' celi park. .Olepševalno društvo" je pri' morano nekaj odločilnega ukreniti. 0& naše policije ne moremo zahtevati, d* bo preko zime cele noči čuvala park. A ta naš prelepi park pa tudi ne smemo prepuščati brez vsakega varstv# nočnim tatovom. Kakor slišimo, n*' merava ..Olepševalno društvo* sedaflje lesene klopi polagoma nadomestiti ? cementnimi. Ce ne bodo tatovi izumcj! kaj posebnega, za kar se dado vporab'1* tudi cementne klopi, bi bilo s tem rakom že nekaj storjenega. Po naSe,fi. mnenju bi vendar kazalo uvesti v meS j park stalno stražo, ki bo ceneja, k® cementne klopi. Straža v parku bi tudi iz javnih varnostnih ozirov V0'-trebna. Za tata pa, ki se ga zasači P** tatvini klopi, bi bila najprimerneje, kazen: preko dneva ga izpostaviti P**, vezanega k ukradeni klopi na javni VP gled, preko noči pa v zapor. — Naj bp konec cincanja* prijatelj našega lista nam je .ppka2 pismo, ki ga je odposlal na Dunaj katerega mu je tamkajšnia poštna upra zopet vrnila, ker je naslovil Dunaj i® Marici, 23. jauusrja 1921, T"1 ■■ ■—■■■■■■...... ■■■ .T A BO R\ W,jen. Na pismu je bilo zabeleženo z svinčnikom.; .Soldih m D$utscfrr 'isterreich unbekannt!“ Naše poštno ravnateljstvo pozivamo, nai izvede isto z ?n*2lagova ulica 16.) Sy Sestanek zaupnikov Narodnega Trg a, 18 neodnšeno domovino se ne kakor smo javili včeraj v pondeljek, v torek ob 17. uri zvečer. o Sokolska maškerada se vrši na pustni torek v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. o Dr. Ljudevit Pivko: Plezanje. Pred kratkim je izšla v založbi Saveza ta knjiga, ki je zelo potrebna za vaditelje društev. Knjiga stane K 16.—, naroča se pri Jugosiov. Sokolskem Savezu. o Nova knjiga! Izšla je v založbi Slovenske šolske matice knjiga „ Telovadba* od dr. L. Pivka in Schauba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu. Knjiga je namenjena predvsem uč teljstvu in našim vaditeljem, ki so že zelo pogrešali taka prepotrebna navodila. Knjiga stane K 30.— ter se naroča pri Jugoslovenskem Sarezu v Ljubl|ani, Narodni dom. Priporočamo vsem našim društvojp, da si jo lakoj naroče po več izvodov, da se tako razširi med naše vaditeljevo. o Jugoslovenskl sokolski koledar = Sirjepje epidemij na Po)jsk?nu U Berolina se javlja, da se epidemije, na Poljskem strahovito širijo. V Tornii je bilo zaznamovanih več slučajev kolere in pegavice. Ako ne pride od, zunaj izdatna pomoč, bo Poljska v najkrajšem času spremenjena v bolniško taborišče. — Kdor ima goste zob#, naj nanje dobro pazi. Gosti zob|e se mnogo lažje kvarijo, kakor redki. Ostanek hrane se zarije med nje, začne tu gnjiti in najedati eden ali dt;ug zob, pogosto tudi oba. Kdor ima bolj redke zobe, t. j., kjer se zobje ne tišče eden drugega, se ostanki jedi ne morejo tako 'lahko zadrževati, ker jih lahko z vodo ali ščetko popolnoma izperemo. Pa tudi ako začne eden gniti, bolezen ne bo prišla tako hitro do njegovega soseda, ker stoji dalje od njega. Sloven. narodno gedališče. Repertoire bodočih dal: V soboto 22.: „Pri belem konjička'1. Abon. B—17. V nedeljo 23.: Popoldne ob 15 uri ,Vrag“, ljudska predstava ob znižanih cenah. — Zvefter ot> pol 20. uri „V vodnjaku1 in „Lepa Galatea“, izven abon. V pondeljek 24.: „NoC na Hmeljniku*, gostovanje v Ptuju. V torek z5.: „Mrak“, ub. C—17. V sredo 26.: „Gariiine Amacontie“, izv. ab. V četrtek 27.: ,Pri belem konjičku1*, abon. C-18. V petek 28.: Zaprlo. V soboto 29. jan,: .Rodoljub u Amerike14. Abon. A—Itt. V sredo 26. so zadnjič v sezoni .Caričine Amaconke“. Gospodarstvo, trgovina. Borza 21. januarja. Zagreb: Berlin 238—250, Italija 528—532, London 550 —555, Nevv York 147—149, Pariz 950, 955, Praga 190 do 192, Švica 2300—2350, Valute. Ameriški dolarji 146.25—147.50, avstrijske krone 20—21, carski rublji 80, češ-ko-slovašKe krone 168—175, francoski franki 880—915, napoleondorji 480 do 485, nemške marke 226—228, romunski leji 194—205, souvereigni 240, italijanske lire 515—517, turške lire 510. Dunaj: Ameriški dolarji 748—952, nemške marke 1218.50—1224.50, angl. furiti 2820—2840, francoski franki 4890 do 4930, italijanske lire 2595—2615, jugoslovanske dinarji 1934—1,954, poljske marke 83—85, švicarski franki 11.700—11.750, češkoslovaške krone 933.50—939.50, madžarske krone 128J5 do 130.75. Curih: Berlin 10.35, New York 639, London 24.08, Pariz 41,75, Milan 22.65, Praga 3.30, Budimpešta 1.10, za leto 1921 ima bledečo vsebino: 1. Zagreb 4, Varšava 0.65, Dunaj l.27l/s Jugoslovensivo. 2 VII. vsesokolski zlet avstrijske žigosane krone 0.95. v Pragi. 3. M. Ambrožič: Poklic Sokola , c . i-7'i ’ .. .. „ v današnjih dneh 4. Dr. Mat. Ambrožič: L t,- » i KSf ™ ^ Sokolstvo kot velika narodna I iekh teden te bilo na sejmu bfT pra§i- čev. Cena za kg žive teze je bila okoli 28-— K. Kl|ub mrzlemu vremenu je bil sejem živahen; prodalo se je skoro vse. tiD- Vabila za trgovski ples dne 29. ?0*se Ž,e popolnoma razposlala. v?bil na razpolago, dotične, ki vabila še niso H-l»4;i mj se vendar radi ^■Rovln-1’ di iSe v t0 svr^° oglasijo v t*,,, ‘ a*°h in Rozina na Grajskem »»ton v0Zfrjam° pa še enkrat’ da ie ^bill P dovoljen le proti izkazu z imenom. Sokolstvo kot velika narodna instituciia i za telesno in nravstveno vzgojo V oddelku »Sokolstvo* se nahaja pregled naše oiganizacije z imenikom vseh sokolskih društev v cjržavi, ki so ujedinjena v Ju-goslovenskem Savezu. dena koledaiju 12 K, ako |ih kdo vzame več kakor 10, pa 10 K za komad. Koledar je bil razposlan vsem društvom in mnogim bratom in sestram. Društva, ki so koledar prejela, ga nai ne vračajo, temveč raz-pečajo med članstvom ter naj f-krbe, da si ga preskrbi vsak član. Zdravstvo. = Vrečica z ledom za obkladke ne sme biti težka, posebno ne za občutljive bolnike. Preveliki teži se izognemo na ta način, da obesimo z ledom napolnjeno vrečico tik nad onim mestom, katero hočemo s pomočjo obkladka hladiti a tako, da se vrečica komaj dotika površine kože ne da bi količkaj na njo pritiskala. Vrečico zavijemo lahko še v brisačo ali servijeto. Pegavica v Požegi na Hrvat-skem se je pojavilo v večih slučajih. Najnovejša poročila. Iz 4. seje za izpremembo poslovnika. LDU Beograd, 21. januarja. Danes je bila 4. seja za izpremembo poslovnika. Sklepali so o redakciji člena 60, ki govori o pravici interpelacije. Končno je bil člen 60 sprejet takole: Ministri odgovarjajo na kratka vprašanja ustno v treh dneh, pismeno pa v 8 dneh. Ako je za odgovor potrebno zbiranje podatkov, se ima dati odgovor v 16 dneh. Po členu 60 se je uvrstil nov člen kot 61. O tem členu so razpravljali jako dolgo. Na predlog soc. dem. poslanca Brkiča so prišli do sporazuma, da se vsak drugi petek popoldne tudi ponoči, dokler bi pač trajalo, smejo staviti interpelacije in razpravljati o njih. Izvršili so se sanitarni ukrepi, da j Dosežen je dalje tudi sporazum, da se prepreči ta epidemija. | sme vsaka skupina in stranka o stav- |jenj; int$fp,elaqji pppbj^stiti, d^govgr PO eden. ppsjfmgc, in sicer nay$5 p$ ure. Ministri so dolžni, da najkasneje v 15 dneh po interpelaciji izjavijo v skupščini, kdaj bodo mogli odgovoriti na interpelacijo. Clen 65, oziroma pip novi redakciji 66 o kvalifikaciji večine in kvoruma, ostane v dosedanji obliki, dočim o navadnih stvareh sklepa ena tretjina skupnega števila poslancev^ mora biti za ostale sklepe navzoča po: lovica in eden. Na današnji seji so pretresli vsi členi poslovnika razen člena 8 (prisega), o katerem bodo sklepaU na koncu. Jutri popoldne se bo seja nadaljevala ter se bo razpravljalo o Členu 8 in o predlogu zemljoradničkega kluba, da se poslancem, ki so bili izvoljeni 28. novembra, pa niso prišli v parlament, razveljavijo mandati. Seja demokratskega kluba. LDU Beograd, 21. januarja. Danes popoldne je imel demokratski klub sej£, na kateri so razpravljali o poslovniku in o razmerah v južni Srbiji. Odsek demokratskega kluba za ministrske kari^-didate je popoldne razpravljal o teni, kdo naj postane finančni minister. Sachs v Opatiji. LDU Beograd, 21. januarja. Pred nekoliko dnevi je prišel v Opatijo Sachs, da bi se pogajal z italijanskim genera-ralom o otvoritvi konzulata na Reki. Ko je dospel v Opatijo,' ga je prebivalstvo opsovalo in opljuvalo. Nato so ga oblastva zaprla. Petar Bojovlč naslednik Mišiča. LDU- Beograd, 21. jan. Za načeioita glavnega generalnega štaba bo po vsej priliki imenoVaii vojvoda Petar Bojorft, komandant. 1. annijske oblasti, Kiev zopet v boljševiških rokah. DKU Pariz, 20. jan! (Woif). i£ikor poroča „Union Russe“, se je po' neki vesti rdečim četam posrečijo izgtiati ’iz Kieva spuntane kmete ter mesto zopet zasesti. 1 Nemška cesarica v agoniji. LDLJ London, 21. januarja. (Reuterjev urad.) ,Morningpost‘ poroča' iz Amsterdama: Stanje bivše nemšk?' cesarice se je iznova poslabšalo. Cesarica ni več pri zavesti. Razdor laških socialistov. LDU Livorno, 21. januarja. (Ag. Stefani.) Na dopoldanski seji socialističnega kongresa so cisti komunisti po objavi glasovanja zapustili dvorano in odšli v druge* Tokate,5 kjer so se konstituirali kot komunistična stranka, italijanska sekcija III. internacionale. CeŠko sožalje ob smrti vojvode Mišiča. LDU Beograd, 21. januarja. Ko je dospela včst o smrti' načelhika generalnega 'štaba zmag6vite jtfgbslovinske armade, vojvode Mišiča, je čehosloVaški minister za narodno brambo general Husak poslal jugoslovanskemu ministrstvu za' vojno- iti friofrifcHtč nastopilo brzojavko : Cehoslovaška armada jef z nepopisnim sožaljem prejela poročilo o smrti vojvode' ’M1§iča. Znane so ji ogromne zasluge Mišičeve in zmagovito vodstvo pobratimske armade in njegove zmage ia' ^vbbodo naSih narodov. Venci na Mišičevo krsto. LDlf Beograd, ” &T/jan. ’ Angleški Častniki so položili na Mišičevo krsto reftlec z napisom ,De la part des camarades des armeies britaniquees“, beograjska občina je položila venec z napisom .Našemu heroju i vojvodi opštiria beograjska*. Beogiajska občina je sklenila, da zgradi pok. vojvodi Mišiču grobnico. Odlikovanje francoskega poslanika. LDU. Beograd, 21. jan. Nj. Visočahstvo regent Aleksander je snoči podpisal ukaz, s katerim se francoski poslanik v Beogradu, de Fontenajr, odlikuje' i redom belega orla I. razreda, ’ Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urcdatk: Fran Voglar. Zadružna banka v Splitu, podružnica Maribor potrebuje bnjigovodjo*borespondenfa in blagajnika. Prošnje z referencami naj se pošljejo na Zadružnu Banku, podružnica Maribor, Gosposka ulica 20. Reflektira se samo na versirane in prvorazredne moCi. 86 3-2 Po najnižji M cer it u anafaMura v novo pre-rejeni trgovini Po nainiiji cenil ALBERT KOPAČ Mariborf Glavni trg št. 17 83 Prc Zimsko ne« blago po m lastni cenil b,a Na »dala vsakovrst* ja inozemskega anufakturnega ga in pletenin. debelo in drobno! Zimsko blago po lastni ceni! V........ rmnivrnl*1 v Gosposki ulici se odpre danes navarna »lanfrai ob POi 5. un Mala oznanila. Iščem učitelja za hrvaščino. Zora Žiher, Maribor, Ob železnici št. 8. 85 3—2 Zamenjali bi pisarno dveh velikih sob z električno razsvetljavo v sredini mesta 7. pisarno s 3 do 4 malimi sobami. Ponudbe na upravo pod »Čim prej«. 84 2—2 Ova konja, 167 cm visoka, sta za prodati pri zidarskem mojstru Peklar, Krčevina pri Mariboru. 90 Dobro ohranjen glasovir (Flugel) se proda. Cena 4500 K. Marmontova ulica št. 5. 93 Ženski velour-klobuk, čisto nov, se proda za 400 If. Frankopanova ul. 7-1. 92 Čevlji lastnih izdelkov, moški K 480, ženski K 390, čevlji po meri in popravila po najnižjih cenah pri Francu Neubauer, Maribor, Gosposka ulica 33. 88 Srebrna ročna torbica s večjo svoto denarja se je 20. t. m. izgubila. Najditelj naj izvoli isto oddati v upravi lista. 91 j Lepo posestvo, 19 oralov j zemlje (polje, gozd in travnik), 30 minut od Maribora oddaljeno, se proda. Vprašati Pobrežje, Fraustaudner-strasse št. 4. 95 2—i Velika psica rumene barve, čuie na ime »Loti«, se je izgubila. 100 kron nagrade. Gselman, Tržaška c. 67. 96 podružnica Maribor Gosposka ulica 20 >iia< Posluje redno v vseh bančnih strokah Stranke sprejema dnevno ob uradnih urah Podpirajte domačo obrt!! Stavbeno in umetno ključavničarstvo Franjo Kumerc MARIBOR Pod mostom MARIBOR Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravo vseh poljedeljskih strojev, mlatilnic Ud. 705 ' " Postrežba točna 1 Cene solidne 1 Podpirajte domačo obrt!! Zadružna banka H ?' : Centrala: SPLIT Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, NOVI SAD AflliiKlfe: Zadružna Banka Rijeka, Zadružna štedionica Trst Osnovna glavnica: K 50,000.000*— Ranlr/ivrti nHH aTpIt * Bavi M z vsemi bančnimi »osli. DdllKUVni UUUCICIL * obavlja izplačila na vsa tuzemska in inostranska tržišča pod na|ugodnejšimi pogoji. Rlafti nHripIpk • Kupuje in prodaje na veliko vse do-DiagOVIll OUUeiGK . mače in prekomorske proizvode. Mptllflltltm * Kupuje 1x1 prodaje tuje valute, devize in čeke, ter * vseh vrst domačih In tujih papirjev. • Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter fih o * obrestuje pod najboljšimi pogojL 56 8-3 Vloge na knjižice obrestuje V.Marsano TiKjnza ,TIMEX‘ Zagreb ihiihn d. i Moderne tovarniške opreme Stroji za vse industr. obrate Precizna in navadna orodja Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za Jugoslavijo tvrdke G. Rot A. G. Wien III. 66 26—1 Hidravlične napeljave Motorji vseh vrst Opreme mlinov. . Ženitna ponudba. ,j Državni uslužbenec srednje starosti želi za takojšnjo; poroko znanstva z vdovo, posestnico v mestu ali na deželi. Tudi vdove z otroci niso izključene. Naslov se izve v 1 upravi lista. 90 4—3 Zapre kupce! Citrone la prebrane, zaboj 300 komadb« K 300-— Citrone lla prebrane, zaboj 300 komadot K 180-— Fige v vencih ia, kg K 22-— Fige v vrečah kg K 20-- Fige v zabojčkih 15 kg 10*/, Tara, kg K 2«'— Rožiči kg K15' Vinko Hmeiak 72 Maribor 2-t Slomškov trs 6 Telefon interurb. 158 SOWKMwoooooooooopoooocwuoOooooon0|. Jos. Martinc Maribor Galanterijska veletrgovina f,TRIGLAV" carinsko - posredničko poduzsč* Tih. S. Miloševiča, Maribor Zrlnskega trg 5/1 10—8 Carinsko posredovanje izvršuje najtočneje po najnlljlh cenah F. & A. UH ER ipedicijsko podjetje Maribor 63 4-2 Ljubljana Učenec se sprejme kot lito-grafični strojnik v podružnici Mariborske tiskarne, Stro9>-mayerjeva ulic? št. 5. t v VSAKE VRSTE K. K.ARNE] Op MARIBOR** *A 5&AULlChSi mm so mm: Lustri In drugi predmeti za razsvetljavo, pritrdilne, obešalne In namizne svetilke. Velika zaloga vseh električnih predmetov. »EDISON" Hinko Pastirk | Tehnič. podjetje | j ftloHsanilrova cesta 44 j : (pri južnem kolodvoru). I BAtrKie prenosi sile ge izvrie točno, iz najboljšega ma-terijala in po najoižjih cenah. 87 Velika saloga vseh električnih predmetov. »BBS e _ Izdaja : Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. i