iVt*
re«»
&
K
S
&
i v*8
V
$
larij
;v.
i
<<
atil*
»•Š
"J
sr>
:J° *
K
!
«
&!
0
'0
i*
tjS
ti
y
J
Jg
t$!
K
ffi
*{?
PRIMORSKI DNEVNIK
StMSTSir* - Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 117 (8210)
TRST, četrtek, 18. maja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZGODOVINSKO GLASOVANJE V ZflHODNONEMSKEM PARLAMENTU
Odobreni pogodbi z Moskvo in Varšavo Odprta pot za mirno sožitje v Evropi
Brandtova zmaga
Willy Brandt, tvorec tako ime-vzhodne politike, zaradi J"ere ga je švedska akademija f™*nosh odlikovala celo z Nobe-r1® nagrado za mir, je zdaj to °lo politiko kronal z otipljivim Zob m' ^daj sta v odnosih med Plodno Nemčijo in Sovjetsko zve-. *}? eni strani ter med Zahod-7,«emčijo in Poljsko na drugi, sito C'no stopila v veljavo dva Razuma, ki pomenita stržen undtove vzhodne politike. kaj prinašata tako važnega ta ito *Pwazuma? Moskovski spola Vse^uie Kot bistveno določi-v °°i>eznost obeh držav, da bosta ; ® njuna sporna vprašanja ure-i ' P° mirni poti in da se ne , 1? zatekali k sili ali grožnjam yj~° pri urejanju teh vprašanj. snH\ *e®a se obvezujeta, da bosta P°stovali ozemeljsko nedotaklji-vseh evropskih držav v v p sedanjih meja, kajti miru i&oropi ni mogoče zavarovati obsL- sP°štovanja nedotakljivosti Letečih meja. Sovjetska zveza blodna Nemčija prav tako ojpiata, da nimata nikakršnih Oljskih zahtev proti komerko-BJn jih ne bosta imeli tudi v
podnje.
^Porazum s Poljsko pa vsebuje d-, poglavitno točko priznanje o lagodnosti sedanjih zahodnih fot;/?. - oljske in zagotavlja nedo--flnost teh meja. d o nič drugega že sama ta 3r sporazuma pričata, da je Urnnva Politika v primerjavi z t)0“ano_ politiko poprejšnjih zahod-^rPjških vlad kot noč in dan. iJ [e vse do prihoda Brandta *ebe u * dohodna Nemčija štela hico ^ e<dino zakonito predstav prQ,.:Vseba nemškega naroda, se V*! sploh ni priznala obstoja ®ane Nemčije. Sporazum je bil d®°c šele tedaj, ko je Brandt fljpe! sporazum z opozicijo Rai-, pol? Sarzla. Sad sporazuma je *esf . deklaracija, ki je postala i„ Latn’- del sporazumov s Poljsko pa °vjetsko zvezo. Ta deklaracija j^Oflotooljo, da vzhodna spora-H,c-a v ničemer ne preprečujeta Zjf^sti za morebitno nemško rstaleV’ kakor tudi ne prejudici-})e bodoče mirovne pogodbe z biloJ0' Kolik° ie Sovjetski zvezi Pita °°	da sporazuma sto-
pru v veljavo, najbolj zgovorno nj ,a dejstvo, da sovjetska vlada je ®, sprejela resolucije, kot jo ntevala zahodnonemška opo-tja . ■ Pač pa je celo zagotovila, kot10 °° vrhovni sovjet ratificiral kriuestavni del sporazuma z Za-t. ^mčijo.
o tgn}e bilo poprej dosti govora kaj se bo zgodilo, če spo-lt ofojV ne bo. je zdaj vprašanje, ne vse pozitivne posledice pri-jfc Olasovanje v zahodnonem-Parlamentu.
Diofa^uma predvsem pomenita pnj-?n Prispevek k splošnemu pa-v Evropi. Nemško vpra-ojjC Je bilo vsa povojna leta Do ”Je sporno vprašanje Evro-
•t*	. tega je bil odvisen ves
fr ol?
sff razvoj.
°Pe Čuvia se vključujeta v ta-Pia *°bževanja in sporazumeva-^rJ)1Lled izhodom in Zahodom, hnm6c *e0a novega vala bo ^vrh" bližnji ameriško - sovjet-Pf^bunski sestanek v Moskvi. Ne«0 Posledica bo vsekakor u-8o®	razvoj mednemških odno-
Jjy
S^eni? te dni sta nemški vladi ‘l Prvi meddržavni dogovor o ^ medsebojnega prometa, '*hoJ!f>rner,i dejansko priznanje Nemčije kot posebne
ničesar več na poti k *%d,ni roUfikaciji sporazuma o bili i,ern Rerlinu, ki so ga skle-0Spj!n. Velike sile. s«, e ra]0 se neovirane možnosti
"^odn^ega sodelovanja med to. p^o Nemčijo in Sovjetsko zve-Josij av tako se nekazujejo mož-S)(i0 a ^reditev odnosov med Za-ficivc.mčijo in vsemi drugimi •fcotfn,"1* vzhodne Evrope, s če-
z Madžarsko, Bol-
pač pa tudi sovjetske zahodne meje, ki so jih po vojni vzpostavili v Evropi, saj sporazum jasno govori o dokončnosti in nedotakljivosti vseh meja, ki so bile na novo vzpostavljene po drugi svetovni vojni v Evropi. S tem, da je stopil veljavo sporazum, s katerim se Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza odpovedujeta uporabi sile v medsebojnih odnosih, sc je Sovjetski zvezi uresničila velika želja — zavarovan je njen hrbet na Zahodu, da bi se lahko osredotočila na probleme, ki _ jih imojo na Vzhodu, nasproti Kitajski.
Na koncu pa tisto, zaradi česar se Brandtove zmage veselijo vsi evropski pa tudi drugi narodi — mir v Evropi je dobil v usvehu Brandtove vzhodne politike eno najtrdnejših opor.
DRAGO KOŠMRLJ
Za potrditev so glasovali poslanci vladne koalicije - Demokristjani so se skoraj vsi vzdržali glasovanja - Zadovoljstvo na Vzhodu in Zahodu
BONN, 17. — Zahodnonemški parlament je danes popoldne odobril zakon o potrditvi sporazuma, ki ga je Brandtova vlada sklenila v Sovjetsko zvezo. Za sporazum je glasovalo 248 poslancev, 10 jih je bilo proti, 238 se jih je vzdržalo. To pomeni, da se je ogromna večina demokrščanskih poslancev vzdržala glasovanja. Takoj nato je parlament glasoval o zakonu o potrditvi podobnega sporazuma s Poljsko. Tudi pri tem glasovanju je glasovalo za sporazum 248 poslancev (se pravi socialdemokratov in liberalcev) 17 jih je glasovalo proti in 230 se jih je vzdržalo. Oba zakonska osnutka bo moral odobriti še Bundesrat (zgornji dom), ki se bo sestal v petek.
Nato so zahodnonemški poslanci skoraj soglasno odobrili skupno resolucijo vladne koalicije in demo-kristjanske opozicije o enotni zunanji politiki, ki hkrati pojasnjuje tudi stališče Zah. Nemčije do obeh pogodb. Resolucijo je odobrilo tudi 22 predstavnikov zahodnega Berlina, ki imajo v parlamentu samo posvetovalni glas.
Kot poročajo iz Bonna se je pred začetkom današnje seje parlamen ta ponovno sestala demokristjanska parlamentarna skupina. Na seji je
k do5jjska konferenca o varnosti \e J®. * glasovanjem v Bonnu McZke za uspeh.
)*'<!)*“ Nemčija sama se je ° vključila v demokratične , Ce ijbf-devropskega sodelovanja.
Br bila Zahodna Nemčija vse »Jq ; nc“a coklja tega sodelova-Seuij ?dai prav v prvih vrstah. tudi druga stran ni brez u^nit,y}sti- Niso pozabljene vse m ? W ** so deževale z Vzhoda, » PqwSe uteSne zgoditi, če bon-%ov jfuent ne sprejme spora-SaVn Nočete vojno ali mir je i je° te0a vPrc,šal Brežnjev, ^°menilo: sprejem spora-nk"'	t mir, odbijanje po-
j^obje?^itev sporov, vrnitev v r?e*(ii hladne vojne. Sovjetska ? S() dobda svoje: dosegla je, j ? Meddržavnim sporazu -iarnčene ne samo poljske,
predsednik stranke Barzel predlagal naj se demokristjanski poslanci vzdržijo glasovanja o potrditvi sporazumov z Moskvo in Varšavo, kar se je dejansko tudi zgodilo. Vzdržani glasovi demokristjanov so omogočili Brandtovi vladi, da je premostila to največjo oviro v parlamentu v tej zakonodajni dobi.
Razprava pred glasovanjem je bila sorazmerno kratka. K besedi se je oglasilo pet poslancev, in sicer štirje predstavniki vladne koalicije (socialdemokrat Schmid, socialdemokrat in zahodnoberlinski župan Schiitz, zunanji minister liberalec Scheel in predsednik liberalne skupine Mischnic), za opozicijo pa je govoril samo demokristjan Kiesinger.
Kancler Brandt je nocoj izjavil po televiziji, da je potrditev pogodb z Moskvo in Varšavo odprla novo obdobje v zgodovini Zvezne republike Nemčije. «Naši prijatelji in sodelavci na Zahodu in Vzhodu bodo lahko jasneje ugotovili kot doslej, da je Zahodna Nemčija odločna dati svoj prispevek k. popuščanju napetosti v Evropi,* je po udaril Brandt. Nato je kancler izjavil, da je parlamentarni sklep o dveh pogodbah enako važen kot sklep, ki je pred leti vključil Zahodno Nemčijo v zahodno zvezo. «Mi — je nadaljeval Brandt — imamo nalogo, da uresničimo obe pogodbi in da postavimo temelje za koeksistenco med Vzhodom in Zahodom v Nemčiji in v Evropi. Zahodna Nemčija se bo držala duha in črke obeh pogodb in pričakuje, da tudi ostali podpisniki bodo storili isto.*
Potrditev pogodb z Moskvo in Varšavo je imela izredno ugoden odmev v vsej Evropi. V Moskvi so radio, televizija in agencija TASS takoj po sklepu zahodnonem-škega parlamenta objavili vest in jo pozitivno komentirali. V Varšavi je vladni predstavnik nocoj dejal: «Lahko izrazimo zadovoljstvo ob priložnosti potrditve pogodbe. Proučujemo celotno vprašanje in ga bomo tudi pravočasno komentirali.* Glasnik poljskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je stališče Poljske znano in da je predsednik vlade Jaroszewitz jasno povedal, ko je v nedeljo na shodu
VZNEMIRLJIV ZLOČIN V SREDIŠČU MILANA
Umorjen Luigi Calabresi komisar cczadeve Pinelli»
Neznani morilec je izstrelil vanj tri naboje pred njegovim stanovanjem Demokratične sile odločno obsodile zločin - Proti umorjenemu komisarju je še vedno v teku sodna preiskava v zvezi s smrtjo anarhista Pinellija
vsebino pogodbe, ki je bila sklenjena z Zahodno Nemčijo.
Tudi italijansko zunanje ministrstvo je izrazilo zadovoljstvo za o-dobritev pogodb. V posebni noti Famesina pravi, da je Bundestag razvozlal zelo važen politični vozel v Evropi. Italija želi, pravi sporočilo, da bi stopili kmalu v veljavo tudi sporazumi o Berlinu, ki imajo velik pomen za popuščanje napetosti v Evropi.
Zelo zanimivo sta ocenila potrditev pogodb z Moskvo in Varšavo tudi glavni tajnik OZN Waldheim, ki je dejal, da je to «nadaljnji ko rak naprej za puščanje napetosti v Evropi*, in glavni tajnik NATO Luns, ki je v Kopenhagnu izjavil da bo potrditev «odprla pot večstranskim pogajanjem z Evropo in predvsem s
MILAN, 17. Komisar Luigi Calabresi, funkcionar političnega oddelka milanske kvesture, je bil umorjen danes zjutraj pred svojim stanovanjem. Petintridesetletni policist, s katerim so se ukvarjali vsi italijanski časopisi decembra 1969 v zvezi s smrtjo anarhista Pinellija, je padel pod streli neznanega «kil-le-ja». Policija in karabinjerji vse države so sprožili masovno akcijo za odkritje morilca; pri tem sodelujejo tudi agenti SID, italijanske protiobveščevalne službe.
Vest o umoru je padla kot strel v že tako razburkano povolilno politično ozračje. Vsi so brez oklevanj obsodili kriminalno akcijo, predvsem pa napredne sile, iste, ki so svoj čas izrazile nemalo pomislekov o umorjenem komisarju. Z desnice pa se čujejo histe~ične re-neprikrite želje, da bi
tudi, da bo umor nujno povzročil zaostritev političnega ozračja ter negativno vplival na pogajanja za sestavo nove vlade.
Calabresi je bil umorjen okrog 9.20 ,ko se je odpravljal na delo. Malo prej je zapusti svoje stanovanje v Ul. Cherubini 4, kjer je živel z ženo in ot-okoma. Prečkal je cesto ter se približal svojemu avtomobilu fiat 500, ne da bi se zavedel, da mu sledi mlad moški. Ko se je komisar s ključi v roki nekoliko sklonil, da bi odprl vrata avtomobila, je neznanec trikrat sprožil s kratke razdalje. Streli so ga uideli v tilnik in v hrbet: komisar se je zgrudil v mlaki krvi, morilec pa se je razmeroma mirno oddaljil ter sedel v nedaleč parkirani avtomobil, za volanom katerega je sedel njegov tovariš, mogoče
vzhodno akcije in neprikrite želje, da	...
Sovjetsko I uvedli pravi lov na čarovnice pro-, terega so pozneje ugotovili, da je | ti predstavnikom levice. Jasno je I bil ukraden v noči med ponedelj-
kom in torkom, se je oddaljil v divji vožnji, pozneje so ga našli samo kakih 500 metrov daleč od prizorišča zločina s še prižganim motorjem.
Policija in karabinjerji so takoj uvedli cestne bloke, zastražili so postaje, letališča in vse obmejne prehode. V Milan je prišel nemudoma sam notranji minister Ru-mor, preiskavo pa koordinira šef policije Vicari. Vse kaže, da so preiskovalci v slepi ulici, saj razpolagajo z dokaj pičlimi elementi. Po poročilih očividcev je morilec visoke postave, star okrog 30 32 let, z na kratko ostriženimi svetlimi lasmi. Nekateri pravijo, da gre najbrž za tujca, Nemca ali Avstrijca. Oblečen je bil v temnozelen jopič, črn pulover in temne hlače. Obraz si je zakrival s časopisom,
mlajša ženska. Avtomobil, za ka-' -,ato ga niso mogli dobro videti. Še
manj podatkov pa je o njegovem
...........................................iiiiiiiiiiihiii......
DANES SE SESTANE VODSTVO SOCIALISTIČNE STRANKE
PSDI za obnovitev levega centra vendar z ostrimi pogoji za PSI
Pintor o volilnem neuspehu kandidatne liste «Manifesto»
RIM, 17. — Danes se je sestala direkcija PSDI, ki je razpravljala o političnem položaju in tajništvo PSI, ki je pripravilo zasedanje direkcije, ki se bo sestala jutri.
Razpravo socialdemokratskega vodstva je otvoril politični tajnik Ta-nassi, ki je zagovarjal znano sta: lišče, da je treba napraviti vse možne poskuse, da se obnovi vlada levega centra V isti sapi pa ie Ta-nassi govoril tudi o pogojih in e mnenja, da mora vlada sloneti na cim širši demokratični osnovi ter da mora biti odločno zaprta v odnosu do skrajne desnice in skrajne levice. Zaradi tega naj bi se vlada levega cenira povrnila k svojemu originalnemu izvoru in zaradi tega je Ta-nassi kritiziral zadnjo izjavo tajnika PSI Mancinija o značaju komunistične stranke, da ima pomembno vlogo pri obrambi demokracije.
Tanassi je tudi govoril o volilnih izidih in je dejal, da so socialdemokrati zabeležili «relativni neuspeh*, da pa je PSDI ohranil svoje glasove na levi. medtem ko po njegovem mnenju socialistom ni uspelo, da bi nadoknadili svoje izgube, kljub temu da so pridobili psiupovske glasove.
v vzhodnem Berlinu dejal, da polj- , V bistvu pa pravi, da je ostala po-ska vlada ima za obvezno samo | litična teža PSDI nespremenjena,
Voditelj zahodnonemških socialdemokratov kancler Brandt (levo) in voditelj demokristjanske opozicije Barzel (desno) med razpravo v parlamentu
PO ODPRTJU HIDROENERGETSKEGA IN PLOVNEGA SISTEMA PRI DJERDAPU
Pogovori med predsednikom Titom in Ceausescom o medsebojnem sodelovanju in svetovni politiki
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. goslavije Josip Broz Tito in predsednik glavnega sveta Romunije Nikolaje Ceausescu sta danes dopoldne s svojimi sodelavci v dvorani federalnega ravnateljstva hi-drocentrale Djerdap pričela uradne razgovore, ki so se kasneje nadaljevali med kosilom in po kosilu na romunski ladji «Mihail Vitseu* Po končanih razgovorih se je Tito Oršavi poslovil od Ceausesca in ostalih romunskih voditeljev ter od potoval s soprogo z avtomobilom do Negotina in od tod z vlakom v Beograd.
Tito in Ceausescu sta med razgovori izmenjala poglede o d o-stranskih odnosih in o aktualnih vprašanjih, kjer je prišla do izraza enakost oziroma velika podobnost pogledov. Po poročilu agencije Tanjug, sta se predsednika izrekla za nadaljnji napredek vsestranskega sodelovanja med obema drža vama, posebno glede nadaljnje gradnje donavskega hidroenergetskega in plovnega sistema (gre verjetno za graditev sistema Djerdap 2 blizu Prahova). Zvedelo se je nadalje, da se pripravlja sesta nek predsednikov obeh vladnih komisij, na katerem bi se konkretno dogovorili o oblikah nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov. V pregledu mednarodnih vprašanj sta se predsednika med seboj seznanila o aktivnosti njunih držav na mednarodnem področju. Pri tem je Ceausescu obvestil predsednika Tita o rezultatu svojega obiska v ne katerih afriških državah in nedav-
nega razgovora s predsednico iz-_	,	,	r	i	raelske vlade Goldo Meir. Po in-
PredsecImk Ju | formacjjj Tanjuga je predsednik Tito pri poslovitvi v Oršavi povabil Ceausesca in njegpvo soprogo na obisk v Jugoslavijo. Ceausescu je vabilo sprejel.
V skupnem sporočilu, ki je bilo nocoj objavljeno o srečanju in razgovorih obeh predsednikov pri Železnih vratih, je med drugim rečeno, da sta predsednika z zado voljstvom ugotovila, da se tradicionalni prijateljski odnosi med o-bema državama vsestransko razvi jajo in razširjajo na osnovah polnega spoštovanja načela neodvis nosti, suverenosti, teritorialne celovitosti, nevmešavanja, enakopravnosti in medsebojne koristi. Predsednika sta se dogovorila, da pristojni organi obeh držav pripravijo nove konkretne predloge za napredek gospodarske kooperacije. Tito in Ceausescu sta izrazila odločnost njunih držav, da nadalje razvijajo prijateljske odnose in sodelovanje z vsemi sosedi in da na osnovi znanih načel razvijajo prijateljske odnose z vsemi socialističnimi državami in z drugimi državami na svetu neodvisno od njihove družbene ureditve. Predsednika sta poudarila pomen globokih družbeno - gospodarskih in političnih sprememb na svetu, v katerem se vedno bolj uveljavljajo sile napredka, miru in socializma. Ugotovila , pa sta, da se kljub pozitivnim tendencam v nekaterih delih sveta nadaljuje s politiko sile in domina cije, kar ogroža neodvisnost, svobodo in varnost narodov in držav.
Predsednika sta odočno obsodila najnovejše vojaške operacije ZDA v Vietnamu, potrdila polno soli-
darnost z junaško borbo vietnamskega ljudstva in se izrekla za takojšnjo prekinitev napadalnih akcij proti demokratični republiki Vietnama in za umik vseh tujih čet iz Indokine.
Tito in Ceausescu sta izrazila zaskrbljenost zaradi nadaljevanja podaljšanja krize na Bližnjem vzhodu, izrekla sta se za njeno rešitev na o-snovah resolucije varnostnega sveta.
Vsaka nadaljnja zaostritev bi po njunem mišljenju lahko imela nedogled-ne posledice na položaj na tem področju v Sredozemlju in na Balkanu, j drskega orožja. Istočasno sta predsednika opozorila, l
da se mora pri pravični rešitvi krize na Bližnjem vzhodu upoštevati zakonite pravice in koristi palestinskega ljudstva. Predsednika sta izrazila zadovoljstvo zaradi ugodnega položaja v Evropi. Sodita, da so pogoji za večstranske priprave konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki bi se sklicala v bližnji bodočnosti ob enakopravni udeležbi vseh evropskih držav, ZDA in Kanade.
Romunija in Jugoslavija vlagata napore za vzpostavitev odnosov prijateljstva, dobrosesedstva in vsestranskega sodelovanja z narodi na Balkanu za njegovo spremenitev v pod-
da se je ohranilo demokratično bril resolucijo, ki _ določa, da bo področje in da ni nobene nujnosti iskati zavezništva na levi in na desni.
Po poročilu tajnika PSDI je za opozicijo govoril Preti, ki pravi, da predlaga Tanassi, da se preizkusi PSI in da se ugotovi, če je možno obnoviti levi center na drugih osnovah. Istočasno na je Preti mnenja, da obstajajo v parlamentu tudi druge demokratične možnosti, v kolikor bi PSI vztrajala pri znanih stališčih. Glede zmanjšanja glasov pa je Preti govoril o ,«napaki», ker so pričeli volilno razdobje tako, da so zamenjali tajnika stranke Ferrija.
Razprava se ho jutri nadaljevala.
Po sestanku tajništva PSI so izdali sporociio, v katerem pravijo, da so preučili politični položaj in da je potrebna vlada, ki bo temelji la na trdni parlamentarni večini
Danes se je sestal tajnik PRI La Malfa s tajnikom PL1 Malagodijem.
Po sestanku je La Malfa dejal čas nikarjem, da so resno preučili po ložaj in da morajo demokratične stranke poglobljeno preučiti stanje, predno bodo sprejele ustrezne sklepe Malagodi pa je izjavil, da se v celoti strinja z La Malfovo oceno političnega položaja.
Predstavnik «Manifesta» Luigi Pintor je v intervjuju s tednikom «Espresso» govori o njihovem volilnem neuspehu. Dejal je da bi bila zmana nekaj izrednega, neuspeh pa ni nekaj posebnega. Po njegovem se je 7. maja volilo za relativno stabilizacijo, pri čemer se je izkoristila fašistična nevarnost, katero so precenjevali. Nato ie Pintor govoril o težavah njihove skupine, češ da ni bila pripravljena za volitve, ker obstaja komaj tri leta. Priznal pa je, da za njih mladi volivci niso volili v večjem številu, kar naj bi bila posledica gibanj 1968-69. Zavračal je odgovornost, da zaradi njihove liste niso bili izvoljeni poslanci PSIUP in je obtožil KPI, ki ne dopušča dialektike na levici. Glede perspektive pa je Pintor omenil številne težave in med njimi tudi resne težave, da bodo ohranili dnevnik.
V sredo 24. maja se bo sestala vlada.
kongres stranke šele v prvih dneh marca 1973.
Za to resolucijo so glasovali re publikanci, socialdemokrati in pri padniki avtonomistične struje socialistov, proti pa socialisti.
Tajnik Beoevento je ostro obso dil omenjeni jsldep in dejal, da pomeni rušenje sindikalne r intnosti, kot so jo predvideli na skupnem zasedanju generalnih svetov UIL, CIGIL in CISL v Firencah.
Canes stavka
državnih uslužbencev
RIM, 17. — Sindikalne organizacije državnih uslužbencev so napo vedale za jutri im pojutrišnjem vse državno stavko okrog 300 tisoč u-radnikov in zaposlenih v državnih ustanovah. Sindikati pravijo, da je vlada z zvišanjem plač visokih državnih uradnikov prekršila obveznost o globalni rešitvi tega vprašanja. Predsednik vlade Andreotti Dr prihodnji teden sprejel generalne tajnike CGIL, CISL in UIL, s ka terimi bo razpravljal o ureditvi položaja državnih uradnikov.
sodelavcu, ki je vozil ukradeni avto. Po prvih pričevanjih je kazalo, da gre za mlajšo žensko srednje postave, pozneje pa se je izkazalo, da so očividci videli samo dolge lase, iz česar pa se ne da zagotovo sklepati, da je v resnici šlo za žensko. Vsekakor pa preiskava poteka v najstrožji tajnosti ter je zato nemogoče reči, ali policija ne razpolaga z bolj konkretnimi. indicijami. Slišijo se trditve, da je bil morilec «poklicni ubijalec*, vsekakor pa zelo spreten v uporabi orožja. Dejstvo, da so bili vsi trije streli smrtonosni, čeprav sn bili izstreljeni iz revolverja kalibra 38, ki ima zelo močan odboj, ter proti padajoči osebi, naj bi jasno kazalo na skoraj «poklicno» spretnost.
Kdo pa je bil in kaj je delal dr. I uigi Calabresi? Rojen v Rimu leta 1937, kjer je diplomiral na pravni fakulteti, je leta 1966 prišel v Milan, kjer je bil dodeljen političnemu uradu kvesture. Njegovo ime se je pojavilo 'na prvih straneh časopisov po tragični noči med 15. in 16. decembrom 1969. nekaj dni po krvavem pokolu v milanski banki, ko je anarhist Giuseppe Pinelli v še danes nepojasnjenih okoliščinah «padel» skozi okno iz četrtega nadstropja milanske kvesture. Nekateri listi so pisali, da je sam Calabresi pahnil anarhista skozi okno, ali celo. da ga je prej ubil ali vsaj ranil z udarcem «karateja» ter nato truplo vrgel na dvorišče, da bi uprizoril samomor. Komisar je vložil tožbo proti listu »I-otta continua*, ki ga je brez ovinkov obtožil Pinellijevega u-mora, proces pa je trenutno blokiran, potem ko je Calabresijev branilec odv. Lener pred kasacijskim sodiščem »zavrnil* sodnika Biottija. V teku je tudi sodna preiskava proti komisarju zaradi »namernega uboja* Pinellija na osnovi tožbe, ki jo je vložila anarhistova vdova.
(Politične komentarje o umoru komisarja Calabresi ja objavljamo na 6. strani.)
ročje mira in sodelovanja brez je-
B. B.
UIL sklenila odložiti kongres
RIM, 17. — Centralni komite UIL je danes z 41 glasovi proti 31 odo
Zahodnonemški parlament je včeraj z glasovi sociaidemokratsko-liberalne koalicije potrdil pogodbi s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Do potrditve je prišlo po dogovoru z demokristjansko opozicijo, ki se je v velik, večini vzdržala glasovanja. Ta zgodovinski sklep Bundestaga je imel velik in izredno ugoden odmev tako na Vzhodu in na Zahodu, saj bo omogočil tudi uresničitev sporazuma štirih velesil o Berlinu.
S potrditvijo obeh pogodb so bile odstranjene vse resne ovire za nadaljnji razvoj odnosov in mirnega sožitja v Evropi, kar je tudi izrecno poudaril kancler Brandt.
Umor komisarja Calabresija je odjeknil kot strel v že tako razburkanem povolilnem političnem življenju. Policista, ki je bil v središču polemik v zvezi s smrtjo anarhista Pinellija, so ustrelili sredi ulice pred njegovim stanova-
.............................................
Odložen proces proti vojnemu zločincu Lerchu
(Od našega posebnega dopisnika)
CELOVEC, 17. — Proces proti ese-sovskima višjima oficirjema in vojnima zločincema Ernstu Lerchu in Helmutu Pohlu je bil danes nepričakovano odložen za nedoločen čas. Tako je odločil predsednik porotnega sodišča dr. Kugler, ker se glavna obremenilna priča Hermann Worthohh najbrž ne bo pojavil pred sodiščem. \Vorthohh je namreč prav tako v preiskavi v Wiesbadnu zaradi enakega zločina kot Lerch — ustrelitve okrog 1000 Judov iz geta Maiden - Tararski v nekem gozdu pri Krepiecu na Poljskem. Worthohh v svoji izjavi zelo obremenjuje Lercha, saj trdi. da je kot najvišji esesovski oficir skupaj z
Obersturmfiihrerjem Hlaacenom vodil ustrelitev.
Med zaslišanjem prič in branjem njihovih izjav so prišle na dan podrobnosti tudi o drugih ekzekucijah. Tako so na primer ob »prazniku žetve* v novembru 1943 s streli v tilnik v treh dneh ubili okrog 52.000 Judov, med njimi okrog 150 otrok. Vendar pa Lerch zanika, da bi sodeloval pri ustrelitvi. Trdi, da ga je Vordhohh najbrž zamenjal s Hlaace-novim prijateljem Obersturmfuhrer-jem Goethom, kajti on ni bil takrat najbrž na Poljskem.
Na današnji razpravi je javni tožilec dr. Schausberger najprej zah . teval, naj Wordhohha ponovno za
sliši kako nemško sodišče. Temu je nasprotoval branilec, češ da je Wordhohh že bil zaslišan. Vztrajal je, da bi moral Wordhohh kot glavna obremenilna priča osebno priti pred porotnike.
Predsednik porotnega sodišča je razpravo odložil za nedoločen čas, ni pa ugodil zahtevi branilca, da bi se proces proti Lerchu ločil od procesa proti Pohlu. Pohl je namreč obtožen, da je v času od marca 1942 do julija 1942 v okviru o-peracije »Reinhard* selekcioniral judovske transporte. Za delo spo sobne moške je odpravljal v delov na taborišča, za delo nesposobne moške, ženske in otroke pa v tabo-
rišče Belzec in v druga taborišča, kjer so jih umorili.
Vprašanje je sploh, kako bo z nadaljevanjem procesa, če Word-hohh ne bo hotel ali ne bo mogel nastopiti kot priča pred celovškim porotnim sodiščem, ker je celotna obtožba grajena največ na njegovi izjavi.
Celovški časopisi posvečajo procesu proti Lerchu sicer precej pozornosti, venda* se omejujejo v glavnem le na poročanje o poteku samem. Le «Volkswille» ugotavlja, da poteka tudi Lercbov proces v klasičnem stilu vseh procesov proti nekdanjim esesovskim zločincem ZVONE ZORKO
njem. Demokratične in napredne sile so soglasno obsodile zločin, medtem ko se z desne slišijo histerične reakcije in pozivi k »lovu na čarovnice«. Pričakovati je, da bodo sile javnega reda čim-prej odkrile morilca ter na ta način preprečile nadaljnje špekulacije.
Socialdemokrati so včeraj na seji vodstva stranke razpravljali o obnovitvi vlade levega centra In to seveda na osnovi njihovega znanega stališča, ko bi se morali socialisti v bistvu ukloniti centri-stični politiki. Danes se bo sestala direkcija PSI in bo razpravljala o političnem položaju.
Danes in jutri bo po vsej Italiji in tudi v Trstu stavka vsega državnega osebja, ki sledi navodj-lom sindikatov CGIL, CISL in UH. in nekaterih samostojnih zvez. S stavko terja državno uradništvo korenite reforme ustanov, znatne gmotne poviške in odpravo diskriminacije na račun nižjih kategorij. Stavka bo v našem mestu paralizirala predvsem finančno službo, carino in periferične urade osrednjih ustanov. Po stavki pristaniških delavcev v torek, so včeraj stavkali v Trstu tudi uslužbenci SIP.
Danes od 20. do 1. ure po polnoči bo na Trgu Goldoni bedenje v znak solidarnosti z vietnamskim ljudstvom v boju za svobodo. Manifestaciji, za katero je daj pobudo odbor za mir in neodvisnost Vietnama, so se pridružile številne politične, sindikalne in prosvetne organizacije.
Včeraj in predvčerajšnjem se je mudil na Tržaškem znani slovenski partizanski pisatelj in avtor trilogije «Ukana» — Tone Svetina. Predvčerajšnjim je bil gost krožka »Pinko Tomažič« v Prosvetni dvorani v Nabrežini, sinoči pa p.d. «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu. Pri obeh srečanjih sta bili dvorani do kraja polni.
VISOKIM FUNKCIONARJEM NAGRADE, NIŽJIM LE DROBTINICE
Danes in jutri stavka državnih uradnikov za preosnovo ustanov
Pristanišiniki zahtevajo uvedbo «kratkega delavnika» - Stavka uslužbencev tele-Ionskega podjetja - Zdravniki bodo izmenično v poliambulatorijih tudi med stavko
Danes in jutri bo po vsej Italiji in tudi v Trstu, stavka vsega državnega osebja, ki sledi navodilom sindikatov CGEL, CISL, UH, in nekaterih samostojnih zvez Stavko so oklicali zato, ker želijo s tem opozoriti na vrsto nerešenih vprašanj državnega uradruštva ki terja korenite reforme ustanov, znatne gmotne poviške in odpravo diskriminacije na račun nižje birokracije. Državne uslužbence je brez dvoma razburil odnos vlade, ki je šla na roko visokim državnim uradnikom in funkcionarjem, popolnoma pa je prezrla stotasoče nižjih uslužbencev.
Stavka bo v našem mestu paralizirala predvsem finančno službo, carino in periferične urade osrednjih ustanov.
Prejel; sm# tudi sporočilo sindikatov CGIL in CISL, v katerem ambulatorijski zdravniki, ki so člani teh dveh sindikatov, napovedujejo novo obliko boja, ki v nobenem primeru ne bo oškodoval bolnikov. Izjavili so namreč, da se bodo vrstili v poliambulatorijih in s tem zagotovili delavcem ustrezno zdravstveno oskrbo. Zdravniki menijo, da njihov boj ne sme v nobenem primeru oškodovati bolnikov in delavcev, istočasno pa zahtevajo uresničitev korenite zdravstvene reforme, ki naj sloni na osnovi enotne državne zdravstvene službe. Popolnoma pa zavračajo zbirokratizirani sistem bolniških blagajn, ki je samo balast in zavora na poti zdravstvene re forme.
Snoči so se sestali predstavniki delavcev pristaniških družb in ravnateljstva pristaniške ustanove. Gre za drugi sestanek, ki sledi 24- urni stavki v tržaškem pristanišču. Delavci so namreč stavkali v torek ves dan, ker zahtevajo, naj EPT prizna — kot določa pogodba — pravico do «kratkega dne». Pristaniški delavci so namreč že od samega začetka izjavili, da se odpovedujejo »kratkemu tednu*, ki je v pristanišču anahronističen, zahtevajo pa, naj bi delovnik preuredili na osnovi izmen. Vsaka naj bi trajala šest ur in pol za skupnih sedem dni.
Ravnatelj pristaniške ustanove dr. Colautti naj bi sindikalistom izjavil, da ustanova (kakor tudi finančna služba, železnice in dru-
gi) niso pripravljeni na prehod k »kratkem dnevu*, češ da bi to pomenilo zaposlitev najmanj 150 novih delovnih moči.
Ravnatelj EPT naj bi sindikalistom ponudil neke vrste »most* do
julija: do tedaj naj bi v prista-
tel. 741-350; Sv. Ivan; Lonjerska cesta št. 1, tel. 744-221 ter Rotonda del Boschetto št. 3/F, tel. 790-802; Stara mitnica: Ul. Foscolo 7, tel. 768-535; Kjadin - Rocol: Ul. Mauroner 2, tel. 772-008, Sv. Jakob: Ul. del Vento 13,
nišču delali v dveh izmenah. Prva naj bi trajala 8 ur in pol, druga pa od 17. do 23. ure zvečer.
To so delavci zavrnili in oklicali stavko.
Sledila je vrsta mrzličnih sestankov s predstavniki pristaniške u-stanove. Ravnatelj dr. Colautti naj bi sindikalistom ponudil zaposlitev nekaj desetin norih delavcev, medtem pa naj bi do julija (najkasneje) delali tudi od 17. do 23. z nadurami.
Teh pristaniščniki nočejo. Zbrali so se na dveh skupščinah, ki sta se končali brez izdelanih stališč. Dali so le mandat sindikalistom, naj se še dalje pogajajo, Ustanovili so tudi komisijo, ki bo preučila zadevo. V njej so zastopniki vseh zainteresiranih (sindikalisti, EPT, železniška uprava in brodarska podjetja).
Včeraj so stavkali tudi uslužbenci telefonskega podjetja SIP. V okviru vsedržavnega stavkovnega gibanja so prekinili delo za 4 ure neposredni uslužbenci telefonskih central, kakor tudi delavci ,ki pripadajo »koncesijskim* podjetjem. Med stavko so se zbrali v sedežu delavske zbornice CGIL v Ul Pondares. Poudarili so predvsem zahtevo, naj telefonsko podjetje sprejme v neposredno režijo vse »koncesijske* skupine in torej odpravi diskriminacije v notranjosti podjetja.
tel. 794-689 - 790-766; škedenj-čarbola:
Ul. Roncheto 77, Sv. Sobota - Naselje sv. Sergija: Stara istrska cesta 42, tel. 810-203 in Trg XXV. Aprila 3, tel. 820-734.
Prebivalci v mestnih okoliših v starem mestu, Novi mitnici in Kolonji -Škorklji se lahko obrnejo tudi na o-srednji urad, Passo Costanzi 2, n. nadstropje, soba št. 221, tel. 31-121. Vsekakor je pa razumljivo, da se vsi lahko obrnejo na katerokoli decentri-rano upravno enoto, neglede na kraj bivanja.
Rigoletti predsednik trgovskega združenja
Vodilni svet Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine, v katerem je včlanjenih 17 stanovskih organizacij, je imenoval za novega predsednika združenja A. Rigolet-tija. Dosedanji predsednik dr. R. Hausbrandt je načeloval organizaciji dobra tri leta ter je sam izrazil željo, da bi bil razrešen te naloge. Za podpredsednika je vodilni svet imenoval G. Dei Rossija in dr. L. Paschija. Grigoletti, ki je bil dalj časa podpredsednik Združenja trgovcev, je znan zlasti v turističnih krogih, saj je med drugim tudi predsednik tukajšnjega združenja hotelirjev, predsednik odseka za turizem pokrajinske gospodarske konzulte, član upravnega sveta Konzorcija za tržaško obalo, pokrajinske turistične ustanove in tržaškega velesejma. Poleg tega vodi Konzorcij hotelirskih združenj iz Trsta, Gradeža in Lignana. Novi izvršni odbor združenja tržaških trgovcev sestavljajo E. Avanzo, A. Bregant, S. D’Agnolo, P. Eccardi, I. Famea, L. Mendes, G. Naibo, J. Panjek, G. Petrucco, N. Prisco, E. Puppi in E. Vatta.
AVTOR TRILOGIJE «UKANA* MED NAMI
PISATELJ TONE SVETINA V P. D. «S. ŠKAMPERLE»
Po svojem enournem kramljanju je odgovarjal na mnoga vprašanja prisotnih, ki so do kraja napolnili dvorano
Kako je partizanski pisatelj Tone Svetina, avtor <aUkane», pri nas poznan in priljubljen, je poleg pred-sinočnjega večera v Nabrežini, po kazalo tudi njegovo srečanje z na Šimi ljudmi v dvorani prosvetnega društva vSlavko Škamperle» pri Sv, Ivanu, saj je bila dvorana skoraj premajhna, da bi lahko v njej vsi udeleženci srečanja sedeli. Mnogi so morali stati več kot dve uri, kar pa jim spričo klenega in obenem pestrega načina pisateljevega pripovedovanja prav gotovo ni bilo težko.
Uglednega gosta je občinstvu nekaj besedami predstavil predsed nik društva Niko Škamperle, nato pa je pisatelj Svetina razvijal svoje misli v bolj ali manj neposredni zvezi s trilogijo cUkana». Svetinovo pripovedovanje je povsem

NA SEJI TRETJE DEŽELNE KOMISIJE
Overovljenje podpisov tudi v upravnih enotah
Tržaška občina sporoča, da bodo od četrtka, 18. maja dalje, decentralizirane upravne enote poslovale tudi za overovljanje podpisov in dokumentov za javne upravne posle. Te decen-trirane upravne enote so tako porazdeljene: zahodni Kras: Prosek št. 220, tel. 225-212 — Križ št. 274, tel. 225-140; vzhodni Kras: Proseška ulica št. 28, tel. 211-098; Rojan - Greta - Bar-kovlje: Ul. S. Ermacora, tel. 412-248; Sv. Vid - Staro mesto: Ul. Colautti 6,
MNiimiiiniiiiiiiiiiiim
NOCOJ 00 20. 00 1. URE PO POLNOČI
Na Goldonijevem trgu bedenje v znak solidarnosti z Vietnamci
Manifestacijo prireja odbor za mir in neodvisnost Vietnama - Udeležile se je bodo politične, sindikalne in prosvetne organizacije
Pozivu tržaškega odbora za mir in neodvisnost Vietnama za bedenje na Goldonijevem trgu v znak solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, so se do snoci odzvali tržaški odbor za mir, CGIL, deželno tajništvo tega sindikata, PSI, KPI, PSIUP, socialistično, komunistično in sodalproletarsko mladinsko gibanje, MPL, Zveza demokratičnih žena, ANED, ANPPIA in ANPI, FIAP, center za kulturne izmenjave s tujino, SKGZ, SPZ, Primorski dnevnik, Delo, krožek «Morandi», krožek »Tomažič*, krožek «Che Guevara*, deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in radikalna stranka.
Shod bo danes ob 20. uri na Goldonijevem trgu, kjer bo bedenje trajalo do 1. ure po polnoči. Namen bedenja je izraziti solidarnost tržaškega demokratičnega prebivalstva vietnamskemu ljudstvu v trenutku, ko se stopnjuje ameriški vojaški napad nanj. Odbor za Vietnam ugotavlja v svojem pozivu da se od vsepovsod dvigata protest in odpor proti Nixonovemu napadu in da mora tudi naše mesto dati svojo podporo Vietnamcem proti napadu, ki ogroža mir. Italijanska vlada se mora ograditi pred ameriško napadalno politiko in mora priznati sevemorietnamsko vlado. To pomeni, da je treba obenem nadaljevati z bojem za drugačno usmeritev italijanske zunanje politike in onemogočiti načrte, s katerimi hočejo spremeniti tudi našo deželo v utrjeno vojaško postojanko z vojaškimi služnostmi, z nastanitvijo atomskih min na Krasu, kar škoduje gospodarstvu Furlanije - Julijske krajine.
Namen nocojšnjega bedenja je tudi podrobna seznanitev tržaškega prebivalstva z resničnim stanjem v Vietnamu in razkrinkanjem dobro znanih krogov, ki branijo in potvarjajo stvarnost ameriškega napada na miroljubno ljudstvo.
Odbor sprejema prijave političnih, kulturnih in sindikalnih organizacij in zasebnikov še danes od 17.30 do 20. ure v svojem sedežu v Ul. Torbandena 13 (tel. 29-403).
Isti odbor za mir in neodvisnost Vietnama bo priredil v soboto drugo javno manifestacijo, z namenom, da poveže junaški boj vietnamskega ljudstva proti ameriškemu imperializmu in sajgonskim plačancem z našim odporniškim gibanjem in s spominom na tiste, ki so v tem boju padli. Ob 16. uri s« bodo zbrale v Devinu, Gabrovcu, Dolini in Miljah avtomobilske kolone, ki bodo dospele do Ul.
Cumano pri Montebelu. Ob 17.30 bodo krenili v koloni do Sv. Justa kjer bodo položili vence na spomenik padlim v osvobodilni vojni.
Tudi prijave za to manifestacijo sprejemajo na sedežu v Ul. Torbandena 13.
Snoči sta bili dve zborovanji v znak solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Na Trgu Venezia je govoril predsednik svetovne zveze demokratične mladine Roberto Viezzi, v Miljah pa senator Paolo Šema.
Zakon o socialnem zdravstvu jabolko spora med KD in PSI
KD je skupaj z MSI skušala vsiliti prisotnost delodajalcev v odboru za zdravstvo dela
Včeraj se je že drugi dan sestala tretja stalna deželna komisija, ki ji predseduje svetovalec Zanin, in soglasno odobrila ponovno finansiranje zakona o družbeni pomoči umsko in fizično zaostalim otrokom.
Za triletje, ki se zaključi 1974, so predvideni večji izdatki, predvsem zato, ker se je izkpzala potreba po kakovostno boljši in bolj razvejani oskrbi. Zakon sta predložila deželni odbornik za zdravstvo Devetag (PSI) in svetovalka Pitti-no (KD).
Včerajšnja seja komisije je potekala v pomirjenem vzdušju, kljub incidentu, do katerega je prišlo v torek, ko so svetovalci KD (razen Cociannija), skupaj z MSI vsilili prisotnost delodajalcev v komisijah službe za medicino dela.
Gre za zakonski osnutek, ki u-stanavlja deželno središče za preprečevanje in zdravljenje socialnih bolezni. Poročevalec Urli (KD) je v svojem poročilu povedal, da je besedilo, ki ga je pripravil deželni odbor, v bistvu upoštevalo pripombe sindikalnih organizacij.
Razprava se je zataknila že pri odobritvi čl. 2, kateremu je sam Urli predložil spreminjevalni predlog. Izvirno besedilo predvideva prisotnost sindikalistov v upravnih odborih cen tra, nikakor pa ne delodajalcev. Urli. jev spreminjevalni predlog je to logiko postavil na glavo, kar je razburilo duhove in sprožilo ostro debato, v katero so posegli Martinis (KD), Puppini (MF), Bergomas (KPI). Trau-ner (PLI), Pellegrini (KPI) in sam predsednik Zanin.
Bergomas je oporekal predlogu KD, ki je bil v nasprotju s sklepi deželnega odbora leve sredine, da je sploh nesprejemljiv, ker je v nasprotju s statutom o pravicah delavcev. Močno se je razburil tudi deželni odbornik za zdravstvo Devetag, ki je dejal, da je predlog KD v nasprotju s sporazumi in zagrozil, da bo zadevo sprožil v okviru deželnega odbora.
Kljub resnosti spora se demokristjani niso umaknili. Pri glasovanju so za spreminjevalni predlog glaso-
vali demokristjani skupaj z misovci in liberalci, proti pa levica.
Takoj nato so glasovali o besedilu člena v novi formulaciji. Očitno so svetovalci spoznali, da bi odobritev člena v novi obliki pomenila hudo notranjo krizo levosredinske koalicije. Tako so zavrnili člen in prekinili sejo. Za popravljeno besedilo člena (ki vključuje delodajalce) so glasovali predstavniki KD (brez Cociannija), proti pa KPI, PSIUP, PLI. Drugi so se vzdržali.
Obvestilo
za učitelje suplente
■m im m iitiiiiim
iiiiiiiimiiiimiiiiittiiiiiiiiimiiiiiiniiimiiiiiiitiiimiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
VPRAŠANJE TRŽAŠKE UNIVERZE
KPI in PSDI obsojata podžiganje napetosti med Trstom in Vidmom
Zahteva po razpravi v deželnem svetu
Tržaško javnost se vedno razburjajo polemike zaradi ustanavljanja druge, videmske univerze. Pa ne zato, ker bi Tržačani bili tolikanj kampanilisiti in bi ne privoščili Vidmu univerze. To so večkrat povedali tako študentje, kakor politična levica: ustanovitev videm
Cadetto ob podpori določenih furlanskih krogov, skupaj z rektorjem Grigonejem in delom docentov tržaške univerze.
Cadetto in tisti, id ga podpirajo, se zavzemajo za zgolj demago-ško rešitev, ki le navidezno okorišča Videm, v resnici pa škoduje
ske univerze v današnjih pogojih znanstveni raziskavi tako v Trstu, pomeni samo dejanje prestižnega kakor v furlanslr prestolnici. S
in klientelamega značaja, ki slabi že tako šibke strukture deželnega vseučilišča in v prvi vrsti škoduje možnostim razvoja resne znanstvene raziskave, ki je v naši deželi pastorka, kakor drugod v Italiji.
Zabeležili smo že sporočilo akademskega senata »baronov*), ki odlaga vsak sklep na prihodnji teden. Govori se o ostrih sporih med docenti na sami univerzi, ker se vsi vendar ne morejo strinjati z reakcionarnimi in zainteresiranimi stališči določenega dela senata
Politične stranke polemizirajo z akademskimi oblastmi in KD, ki glede tega vprašanja nima enotnega stališča v Trstu in Vidmu. Tokrat se je v polemiko oglasila socialdemokratska 'tranka. Deželno upravo spodbujajo, naj se izreče, komunistični svetovalci Cuffaro (iz Trsta), Baracetti (iz Vidma) in Bosari (iz Pordenona).
Socialdemokrati so se tudi sestali na deželni ravni. Deželno tajništvo stranke, ki ga vodi Lonza, je namreč ugotovilo, da je v teku »kampanilistična akcija*, la jo vodi videmski demokristjanski župan
cepitvijo fakultet se ustvarjata vseučilišči »druge kategorije...*
Tudi PSDI meni, da je rektor Origone, skupaj z akademskim senatom, kriv zato, da ni bil izdelan razvojni načrt vseučilišča. Znano je namreč, da se je akademski senat v ponedeljek skliceval na neobstoječi »razvojni načrt*.
Rešitev, ki jo predlaga PSDI, je predvsem hladnokrvnost in nepre-nagljenost v odločitvah.
Stališče komunistov je tudi skupno. V interpelaciji predsedniku deželnega odbora Berzantiju in odborniku za šolstvo Giustu zahtevajo Cuffaro, Baracetti in Bosari sklic deželnega sveta in takojšnjo razpravo o smernicah razvojnega načrta deželne univerze.
Komunisti obsojajo »igračkanje* večinskih strank s tako resnimi vprašanji, predvsem pa poskuse podžiganja kampanilizma med Vidmom in Trstom.
Samo po potenciranju in izpopol
Letošnja odredba za namestitve začasnih učiteljev na slovenskih osnovnih šolah deli učitelje v štiri skupine:
a)	učitelji, ki ne morejo biti odpuščeni (non licenziabili);
b)	učitelji imenovani za nedoločen čas;
c)	učitelji, ki so vpisani v stalni
pokrajinski lestvici na podlagi ocen učiteljskega natečaja; č) učitelji suplenti .
Za skupini a) in b) ni predvidena nobena formalnost za sprejem v službo v šol. letu 1972-73.
Za skupini c) in č), kolikor niso bili v službi v tekočem šolskem letu, morajo predložiti proš njo do 27. maja t.l.
Prizadeti dobijo podrobna pojasnila na sindikatu vsak torek od 17. do 18. ure in vsak petek od 18 do 19. ure.
Sindikat slov. šole
Včeraj popoldne, okrog 17. ure, je 23-letni Franco Parentin iz Ul. delle Ginestre 10 delal v mehanični delavnici v Ul. del Veltro 59. Opravka je imel z varilcem, ko ga je plamen oplazil po desni roki. Z rešilcem RK so ga takoj od peljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi opeklin I. in II. stopnje sprejeli na dermatološki oddelek. Tu se bo moral zdraviti dobra dva tedna.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiinifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimm
OPOZORILO TRGOVINSKE ZBORNICE
Do 21. julija rok za vpis v uradni register trgovcev
Do istega datuma je treba zaprositi tudi za občinsko dovoljenje - Koliko znašajo ustrezne davčne pristojbine
Tržaška trgovinska zbornica opozarja trgovce na nujnost vpisa v novi «spisek» trgovcev, ki je bil uveden na podlagi zakona štev. 426 z dne 11. junija 1971. Vpisati se morajo vsi trgovci ,ki so v posesti občinskega dovoljenja za razpečevanje blaga na debelo in na drobno, imetniki prefektume ali deželne licence za supermarkete, lcroš njarji in imetniki dovoljenja javne varnosti za javne lokale.
Vpis v register trgovcev, ki ga vodijo pri trgovinski zbornici, je predpogoj za izposlovanje novega občinskega dovoljenja po zakonu štev. 426, ki bo zamenjalo sedanje dovoljenje za opravljanje trgovine na drobno. Zamenjavo dokumentov je treba opraviti najkasneje do 21. julija letos. V istem roku morajo poskrbeti za vpis v register tudi trgovci, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo. S tem pa so taki trgovci že zadostili zahtevkom novega zakona, saj je bilo občinsko dovoljenje za trgovce na debelo odpravljeno.
Gospodarske organizacije, ki imajo status družbe, marajo poleg tega zaprositi za vpis osebe, ki bo vodila trgovino. V primeru več poslovnih lokalov, mora družba navesti za vsak lokal po eno osebo. Ta je lahko tudi zakoniti zastopnik družbe. Za vpis v register mora vsak trgovec, krošnjar ali lastnik javnega lokala vplačati — na podlagi že omenjenega zakona štev. 426 in enotnega besedila štev. 121 z dne 1. marca 1961 — fiksno pristojbino 15.000 lir in 6.000 lir davka na državne koncesije.
V register se morajo vpisati tako lastniki licenc kakor tudi osebe, ki so prevzele trgovino v neposredno režijo. Trgovski zastopniki, ki so v posesti dovoljenja kvesture (javni lokali), pa se morajo vpisati v poseben spisek ,in to na prošnjo ustreznih imetnikov dovoljenj (licenc).
Prijavnice (na navadnem papirju) so na razpolago pri trgovinski zbornici (Trst, Borzni trg 14), kjer deluje poseben urad vsak dan (tudi ob sobotah) od 9. do 12. ure. Prošnji, ki jo mora sestaviti lastnik tvrdke, je treba priložiti potrdilo o vplačani fiksni pristojbini, potrdilo o rezidenci in državljanstvu ter fotokopija sedanje licence.
Zbornica vabi interesente, naj vložijo prošnjo za vpis v register čim-prej ter v tej zvezi opozarja, da
nitvi	struktur tržaške univerze. | zapade 21. julija rok tako za vpis
meni KPI, je možna razprava o j v omenjeni register, kakor tudi za ustanovitvi druge univerze v Vid-1 vložitev prošnje za izstavitev novemu.	'ga občinskega dovoljenja. Na obči
ni je za izdajo dovoljenja pristojen »Ufficio Licence* (Oddelek V), interesenti pa naj upoštevajo, da zahteva občina tudi vrsto spremnih listin, vključeno potrdilo o vpisu pri trgovinski zbornici. Kdor ne bi pravočasno zadostil zahtevkom novega zakona o trgovini, bo izgubil pravico do opravljanja trgovske dejavnosti.
Nalezljive bolezni
Občinski zdravstveni urad javlja, da so v obdobju od 8. do 14. maja 1972 zabeležili naslednje nalezljive bolezni: 9 primerov škrlatin-ke, 1 primer nalezljivega vnetja črevesja pri otrokih (izven občine), 37 primerov ošpic, 16 primerov noric, 4 primere nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 4 primere rdečic, 11 primerov srbečice in 28 primerov nalezljivega vnetja jeter.
Še se pripeti...
Šovinizem in sovraštvo do Slovencev tu in tam še živita. To nam dokazuje primer, ki se je predvčerajšnjim dopoldne pripetil gospe Josipini Šiškovič. V znani slovenski pekami pri Sv. Jakobu je gospa vprašala za 100 lir kruha, ko jo je starejši prenapetež nahrulil, češ da bi morala govoriti v italijanščini, češ da je tukaj italijanska zemlja. Gospa je bila tako presenečena, ker si v slovenski pekami ni pričakovala kaj takega, da mu ni takoj vrnila milo za drago, včeraj zjutraj pa se je zglasila na našem dnemiku in nam povedala dogodek.
Izvedeli smo, da gre za starejšega moškega, čigar ime nam ni znano. Po pričevanju prisotnih pa ta človek stanuje nekje blizu karabinjerske postaje na Istrski cesti in vsak dan pelje črnega psička na sprehod. Gre pa za človeka, ki mu njegova rasistična načela ne branijo, da bi hodil preko meje in kupoval živila ter bencin po ugodnejši ceni in da bi se mastil v slovenskih gostilnah preko meje. Na svoj rasizem je tudi pozabil, ko je peljal ženo v bolnišnico v Valdoltro, da bi jo tam zdravili. Torej res človek, ki se strogo drži svojih načel.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
svojevrstno, na videz mogoče koliko neurejeno, toda njegove misli marsikje in marsikdaj odkriva jo pristne človeške resnice, mimo katerih ne more in ne sme nihče, ki hoče človeku in človeštvu dobro. Svetina zna biti oster in piker, ko ve, da udarja po nečem, kar ni prav in pravilno, in ko kritizi ra kapitalistično družbo zna najti hibe tudi v socialistični na splošno in v slovenski še posebej, toda iz njegovih besed diha trdno prepričanje in trdna vera v pravilnost socialistične ideje in socialistične samoupravne prakse, če je ta u-smerjena k humanizmu in k dejanski človekovi svobodi.
Druga misel, ki jo je Svetina v svojem prikupnem izvajanju posebej poudaril, je antimilitaristična. Za svoj roman je dejal, da je vojni roman proti vojni, kajti svet in človeštvo lahko rešita le mir in ljubezen, brutalna sila kot odraz vseh močnih, pa ga lahko pahneta samo v totalno uničenje.
Tretja misel, ki se mi zdi, da jo lahko povzamem iz njegovih be sed, pa je posvečena pravičnemu boju malih narodov. Iz našega slovenskega primera, ko našega partizanskega boja ni mogel streti tisočkrat močnejši vojaški stroj nacističnega in fašističnega kolosa z vsemi svojimi izdajalskimi pomočniki ,je prešel na vietnamsko vojno in na zaključek, da tudi vietnamskega ljudstva in njegovega boja za svobodo ne bo mogla streti nobena brutalna sila.
In še bi lahko naštevali misli, ki jih je nanizal o ideologijah, verah in raznih izmih in jim navajal primere iz svojega romana, pa bi najbrž ne mogel izčrpati vsega, kar je natresel tudi tako mimogrede, pa vendar v zaokroženem kontekstu svojih pogledov na družbo in svet danes in v preteklosti, pa še v bodočnosti.
Po svojem predavanju, ki pa je bilo vse bolj kramljanje, je izčrpno odgovarjal na mnoga vprašanja prisotnih, ki so se zanimali zlasti za posamezne like iz «Uka-ne», kot m primer za majorja Wolfa, za Ano, mitraljezca Primoža in druge. V svojih odgovorih je ilustriral tudi metodo svojega pi sanja oziroma oblikovanja svojih likov, pri čemer je dejal, da gre v bistvu za resnične osebe, ki pa združujejo v sebi poteze več istovrstnih, prav tako resničnih oseb, tako, da so tfcsoae osebe v romanu nekakšni simbolizirani resnični liki iz naše veličastne revolucije in boja za svotodo. Na eno izmed vprašanj je ‘fudi povedal, da trenutno piše kar dva romana: enega o gorništvu oziroma o Jožetu Čopu in solkanskem alpinistu in filozofu Klementu Jugu, drugega pa o razpadu stare Jugoslavije. Čeprav ga pisanje zelo okupira, se je vendarle zelo rad odzval vabilu naj pride na Tržaško, ker se med primorskimi ljudmi, med katerimi je prebil glavni del svojih partizanskih let, dobro počutil.
Med občinstvom, ki je Toneta Svetino, kateremu je predsednik društva na koncu poklonil v zahvalo knjižno darilo in cvetje, nagradilo z dolgim in prisrčnim a-plavzom, so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, konzul Drago Žvab, predsednik SKGZ Boris Race in številni bivši partizanski borci in aktivisti.
j. k.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Danes, 18. t. m. ob 15.30
SAŠA ŠKUFCA
TRNULJČICA
(pravljica v treh dejanjih)
EH
Danes,
18. maja ob 20.30 v mali dvorani
Kulturnega doma predvajanje najboljšega filma vseh časov:
Eisenstein
OKLOPNICA POTJOMKIN
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Slovenska prosvetna zveza - Trst
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ PIRANA
BALET
AH se spominjaš sonca
V soboto, 20. maja ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu Koreografija: Lidija Pogačar Izbor glasbe: Ana Fink Scenograf: Janez Lenassi Tekst: Andrej Jelačin Razsvetljava:	Roman Jazbinšek
Izdelava kostumov: Jožica Laus
AMATERSKI ODER - Prosek-Kontovel
Jutri, 19. maja ob 20.45 v Prosvetnem domu na Proseku
PERO BUDAK
KLOPČIČ
Veseloigra v treh dejanjih
Dobiček prireditve gre za postavitev spomenika padlim borcem na Proseku.
Kulturni krožek DEVIN - ŠTIVAN in pevski zbor »FANTJE IZPOD GRMADE*
prirejata v soboto, 20. t. m. v župnijski dvorani v Devinu kulturni večer, na katerem bo član Slovenskega stalnega gledališča Stane Raztresen pripovedoval
SLOVENSKE BRIDKE IN PIKASTE
Kulturni večer bosta dopolnila naštoiT1-dekliškega zbora iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča in moški zbor »Fantje iz-ppd. Grmade*, ki ga vodi Ivo Kralj. Vstop prost.
Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine
priredi v soboto, 20. maja ob 20. uri ter v nedeljo, 21. maja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA. Vodja tečaja Anica Cak. Nastopalo bo 50 gojenk. Vabljeni otroci, starši in prijatelji mladine.
Izleti
Lep koncert Tržaškega okteta v P. D. Barkovlje
Snoči je občinstvo napolnilo do kraja dvorano barkovljanskega prosvetnega društva in kot je dejal predsednik Marjan Gregorič, bi bilo prav da bd bilo vedno prisotno tako številno občinstvo tudi ob drugih priložnostih, cfe bi se tako spet okrepilo delovanje društva samega. Sicer pa je treba pomisliti, da je bil snoči na programu zelo zanimiv in kvaliteten večer in sicer koncert Tržaškega okteta pod vodstvom Ivana Sancina.
Oktet je znan na Tržaškem in tudi preko meje v matični domovini zaradi številnih uspelih nastopov, tako da bi bilo res težko povedati kaj novega o snočnjem koncertu. Pripomnili bi samo, da je še enkrat prišla do izraza mladostna svežina glasov in ubrano petje, ki dokazuje kolikšna je ljubezen teh mladih fantov do petja. Program je obsegal vseh vrst pesmi, od značilnih slovenskih, kot ,e lahko Aljažev »Oj Triglav moj dom* do črnskega »Look Away», od ruske «Dvenacat razbojnikov*, so jo morali ponoviti zaradi burnega navdušenja občinstva, do poldfonske Lassove »Matona mi a čara*, od balkanskega Mirkovega »Kola* do Vrabčevih »Komen*, »Zdravica* in drugih.
Uspel večer je navdušil starejše in mlajše poslušalce in vsi so izrazili upanje, da bi se podobni večeri ponovili čimprej.
SPDT obvešča izletnike na Matajur, da je zbirališče z avtomobili na Oberdankovem trgu ob 7.30.
Dokumentarni film v časnikarskem krožku
Danes ob 18.45 bodo v časnikarskem krožku (Korzo Italija 12) predvajali za predstavnike oblasti in povabljence dokumentarni film: «Pietre di Capodistria*, ki so ga posneli pod okriljem odbora za Pretorijsko palačo. Predvajanja bodo sirAVn no sporedu, Id bo naknadno ■ibjavljen.
Slovensko planinsko društvo v Trstu
priredi dvodnevni izlet (1. in 2. 6.) v Begunje in dolino Drago z vzponom na Begunjščico. Planinci bodo prenočevali v Roblekovem domu. ki je 3 ure hoda od Drage. Neplaninci bodo imeli prenočišče v Domu v Dragi. Ogled muzeja v Begunjah m sprehod do pianine oziroma do Sankaške koče. Vpisovanje do 24. t. m. pri Nor« ZavadlaJ v Ul. Geppa 9.
SPD »Tabor* Opčine priredi v nedeljo, 28. maja enodnevni izlet v Begunje na Gorenjskem. Vpisovanje vsak dan v Prosvetnem domu od 20. do 21. ure. Izletniki brez potnega lista naj prinesejo s seboj osebno izkaznico ali prepustnico, zaradi podatkov, ki so potrebni za skupni potni list.
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 18. t. m. ob 15.30 Saša
Škufca »Trnuljčica*.
V soboto, 20. t. m. ob 16. uri Slovenska prosvetna zveza priredi gostovanje Mladinskega gledališča iz P'ra' na z baletom «Ali se spominjaš sonca*.
KASTA priredi danes, 18. t. m- 0,5 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predvajanje najboljšega filma vseo časov »Oklopnica Potjomkin*. Vstop brezplačen.
Koncerti
VERDI
Danes ob 21. uri, za red A sim fonični koncert v okviru spomladan ske simfonične sezone orkestra 6* dališča Verdi s pianistom Dinom L nijem, ki velja za naslednika velikega Alfreda Cortota, in dirigentom Bern zom Wallbergom. Spored bo obsega* Koncert v d-molu za klavir in ster J. Brahmsa, Webrovo uv"V. »Eurianthe*, suito iz baleta gelnik* De Falle in Ravelov Bolero Isti dirigent Wallberg bo v sobom ob 18. uri za red B dirigiral cert, ki bo v celoti posvečat Johana Straussa.
Kino
Nazionale 16.30 »Maria Stuarda, reg di Scozia*. Barvni film. Vane Redgrave, Glenda Jackson, Patn McGoohan.	.
Fenke 16.00—22.10 »Si puo fare... a®1' go», Bud Spencer in Jack Palanee-Eden 16.30 «Domenica, maledetta menica*. Barvni film. Glenda Ja son, Peter Finch. Prepovedano m“
dini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 »Un'apprezzato P fessionista di sicuro avvenire*. 1 v barvah. L. Capolicchio, B- . 0 ciola in Femi Benussi. Prepoved
mladini pod 18. letom.	■
Excelsior 16.00 «XY & Zi.» Bani film. Elisabeth Taylor, Michael>a ne, Susannah York. Prepove«
mladini pod 14. letom.
Ritz 16.30—22.00 «Decameron n. 2»
altre novelle del Boccaccio). BarVI?
film. Prepovedano mladini pod
letom.
ni#
Alabarda 16.30 «Senza famiglia- ^^
tenenti, cercano affetto*. — ^ film v barvah. Vittorio Gass in P. Villaggio.
Aurora 16.00 «11 braccio violento « legge*. Barvni film. G. Hachma •
de®
Impero 16.30 «Zia vuoi far Par*gySSel
CIA*. Barvni film. Rosalin in David McCavn.	. c(lp
Cristallo 16.30 »La morte camrnin® i tacchi alti*. Barvni film. “ vedano mladini pod 18. tet0.ffl'pjj-Capitol 16.30 »Appartamento al za*. Barvni film. W. Matthau. ^ Moderno 16.30 »Love story»-barvah.	o.
Vittorio Veneto 16.00—22.00 »Una lo per 1'ispettore Klute*. ®ahcr. filrrfT Jane Fonda in Donald S«1 ^ land. Prepovedano mladini P°® letom.	.p.
Ideale 16.00 »La ragazza del P Barvni film. Nicola di Bari k1 bella Biagini.
Astra 16.30 »Un uomo da marciapi®^ Dustin Hoffman. Film v bari^
Prepovedan mladini pod 18- e jgj Abbazia 16.00 »La spietata legg® ^ ribelle*. Barvni film. D. Wamer
Anna Karina.
KINO NA OPČINAH
"P
•Pi
4t
itn
Po
Danes ob 19.00:
«IL SERGENTE FLEP, INDlA^ ribelle*
Barvni film. Igra Anthony
KINO «|RIS» PROStll
A
H
M
h
n
Ib
No
N'
Danes ob 19.30:
»LA CORTINA Dl BAMBC' Duri®
Technicolor. Igrata Don in Louis Leclettam.
vPtl
1*6
Šolske vesti
V okviru tečaja o usmerje'8'11^
Razstave
Drevi ob 18.30 bo v galeriji Cartesius odprl razstavo svojih del slikar Mario Tudor, la bo dva dni pozneje, v soboto, 20. t. m. odprl razstavo tudi v občinski galeriji. Razstava v galeriji Cartesius bo trajala do 2. junija, v občinski galeriji pa do 31. maja.
V palači Costanzi retrospektivna razstava del tržaškega slikarja Piera Marussiga.
Prispevki
Ob 50. obletnici smrti drage matere daruje hčerka Marija Kalc iz Gropade 3.000 Ur za doprsni kip Karla Destovnika-Kajuha.
Ob 18. obletnici smrti Željka Milkoviča daruje družina 10.000 Ur za doprsni kip Karla Destovnika - Kajuha.
Za doprsni kip Karla Destovnika-Kajuha darujejo družine iz Gropade: Kalc, št. 73, 3.000 Ur, Kalc 53, 1.000 Ur, Angel Kalc, št. 48, 1.000 Ur, Mu-žina, št, 46. 1.000 Ur, Gojča, št. 49,
1.000	lir, Svetko	Kalc, št.	48,	1.000
Ur. Verša, št. 87, 2.000, Kalc. št. 69,
5.000	Ur, Stranjščak št. 111, 3.000 lir,
Natural št. 51, 1.000 Ur, Kriimančlč, št. 40, 3,000 Ur, Jelušič, it. 68, 1.000 lir, MUkorvič,	št.	38, 3.000	Ur,	Kalc,
št. 66, 1.000	Ur.	Kalc, št.	35,	1.000
Ur, Gojča, št 95, 1,000 Ur. teta Kraljeva, 34, 3.000 Ur, Kalc. št. 83, 1.500 Ur, Milkovič,	št	76, 2.000	Ur,	Križ-
mančič, št 43, 3.000 Ur.
delu na šoU bo jutri, 19. t-20.30 na srednji šoli »Simon G ( čič* v Dolini dr. Drago Ganto.r f daval o temi »Možnosti zapos*1
naši dežeU*.
Po
S
!ji
Po
pfy
p
pj
us
f*
Včeraj-danes
js
“p;
Danes, ČETRTEK, 18. niai»
DUBRAVKA	j
Sonce vzide ob 4.30 in zaU®e pr
sDro
I?
19.32 — Dolžina dneva 15.02	n jj
o»
na vzide ob 9.43 in zatone Jutri, PETEK, 19. maj« PETER CEL.
Vreme včeraj: najvišja temp®®)j,) *" -	.........- -	— uri
19,3, najnižja 12,2, ob 19- ar‘ v* stopinje, zračni tlak 1017 sta ter 12 km na uro, jugozahodni'
57-odstotna, nebo 7/10 morje rahlo razgibano, temP®*" morja 16,2 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN P0®0^
Dne 17. maja 1972 se je v
rodilo 8 otrok, umrlo je 8 oS\^l UMRLI SO: nnu cmfwypet® ®pjf UMRLI SO: 85-letna Barbar® g,-rer vd. Iona, 75-letni France*^ fi bich, 81 letna Ada Maria MarlŽ^oS*' letna Caterina Sincovich vd. fj>’ 82-letni Domenico Causer, 73-1«^)^ ria GaUuzzo vd. Di Pasquale. a “ Maria Giadrossich - Zorovich. Girolamo de Gravisi.
%
S
$

h
DNEVNA SLUŽBA LEKA^ (od 13. do 16. ure) . ^ A. Barbo, Trg Garibaldi ta. Ul. Bonomea 93, Gorina Ul. Ginnastica 6, S. Luigi. Gl-46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKA®*
(od 19.30 do 8.30)	^t
All'Alabarda, Ul. Istria 7, Aj P' no. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Leitenburg, Trg S. Giovanni zan. Trg Venezia 2.
I
V"
K

$
GORIŠKI DNEVNIK
TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH
Za uresničitev prve faze del potrebujejo 390.000 kv. m zemlje
Konzorcij ima na razpolago 1,390.000.000 lir - Nekaj zemlje so že odkupili - Na prizadetem zemljišču stoji danes 8 stavb
Si
Načrt avtoporta pri Fernetičih
joJ* je začrtan del tovornega 4ti * • ča, k* ga nameravajo zgra-vj r™.Fernetičih. Načrt predvide-O^azširitev sedanje državne ceste SčgJ16 ' meja, ureditev širše plo-(w_.,0“ mejnem prehodu, speljavo 111 Priključkov za postajališče,
ureditev parkirišča za carinske operacije s prostorom za 200 tovornjakov in ureditev zemljišča izven carinskega področja (to je četverokotnika med mejo, državno cesto in občinsko cesto Fernetiči - Repenta-bor), kjer bodo vzrastle kasarne,
prenočišča in stavbe za razne sto- | zemljišče med carinsko cono in že-
nitve in kjer nameravajo urediti tudi zunanje parkirišče za tovornjake. V tem četverokotniku naj bi pozneje uredili tudi posebno postajo za veterinarski pregled živine. V prvi fazi del nameravajo uravnati tudi
PO DVEH TEDNIH OD URADNEGA ODPRTJA
Upepeljevalnik na Pantalejmunu tatel postopoma sežigati smeti
Sedaj deluje ena sama peč, v kratkem bo začela še druga - Upepeljevalnik bi moral zadostovati potrebam mesta do leta 2000
Odkar
so uradno odprli novi Zvalnik smeti na Pantalej-potekla že dva dobra 4$, je minilo skoro teden tovofjr kar so prižgali prvo peč, šo /.J.i občinske službe za mest-
pa še odlagajo v veselit* sme^ P1* Trebčah, h ittkanska naprava za sežiganje ^eVanje sme^ ie začela s počasnostjo, ki je na-^ . Za vse velikane: od treii 4 ^ Peči, deluje samo prva, ne s Polno paro. Tempe-'h ^Postopoma dvigajo, dokler ^ iSl °Ptimalnih 800-900 sto-thstojJ^edtem se šamotne opeke ™°toi? *navajajo» na visoko vapje ’ *b je potrebna za upepelje-Toplota pa ne sme *Hetf.F000 stopinj, sicer se
*®boj. ^Pijo in potem strdijo med i skrk,3, točno temperaturo bo-?i m,,., ' avtomatični »elektron-
i, * rtvv; . aviAMiiaucn
H 2 8aai», ki bodo samo jav-30 toniaarvn™* lučkami, če se ^ji,	približevala nevarni
ki je
ne da bi se ovirali. Ker je zmoglji- interesenti pošljejo prijavnice za to
vost peči zelo velika, bo moralo biti delo hitro opravljeno, od 9.30 do 17- ure.
Vse kaže torej, da bi moral biti čez mesec dni grič pri Trebčah le grd spomin. Vprašanje je že sedaj manj občutno kot pred enim ali dvema letoma. Občinska uprava je že poskrbela, da so prekrili vso nesnago z debelo plastjo zemlje, razen seveda tam, kjer še odlagajo smeti. Uvedli so tudi skrbno uničevanje miši in podgan, ki so nadlegovale ne samo Tre-bence ampak tudi prebivalce sosednjih vasi, celo do Sežane. Kaže, da so dosegli dobre uspehe prj tej uničevalni akciji, raz°n če se niso podgane skrile po jamah v pričakovanju boljših časov, kot pripominjajo hudomušneži.
Odgovor na pismo kriških žena
V nedeljo, 30. aprila, smo v na-
lezniško progo Opčine - Sežana, ki ga pa naša slika ne obsega. Cesto Fernetiči - Repentabor bodo dvignili, tako da bodo pod njo speljali cestna priključka za tovorno postajališče.
Za prvo tranšo del, za kar je na razpolago skupno 1,390.000.000 lir, namerava konzorcij za postajališče razlastiti 390.000 k v. m zemlje od predvidenih skupnih 526.000 kv. m. Na zemljiščih, ki jih nameravajo razlastiti v tej prvi fazi, je tudi cserr. stavb (industrijska lopa, trije poslovni prostori, zasebna stanovanjske hiša ter trije mejni uradi), Na-az fiq ‘asffls s uapiAzej ai' pj 'j.io
uradno sprejet, pozneje pa so strokovnjaki predlagali varianto, ki zadeva speljavo cestnih priključkov pod cesto Fernetiči - Repentabor. Varianta ie na sliki nakazana s svetlejšim pasom in črtano. Z njo bi precej poenostavili problem dovo za na postajališče, saj bi ostala onkraj ceste tako carinska kasarna kakor tudi sosedni kamping ob cesti na Repentabor, Četverokotnik pa bodo tudi v primeru, da bi bila varianta sprejeta, razlastili v celoti oziroma ie z manjšimi popravki ob kompingu.
V vsoti 1,390.000.000 lir je všteta tudi odškodnina za nepremičnine in za razlaščeno zemljo. Nekaj zemlje je konzorcij že odkunil, in sicer od nekega Tržačana, ki ie na tem področju posedoval večje površine, Z nekaterimi drugimi lastniki pa se vodijo pogajanja Področje spada zenal — Sv. Marko zaključil dela pretežno pod renentabrsko občino.
razstavo na sledeči naslov:
Wiener Messe — Aktiengesellschaft, Postfach 124, Messeplatz 1, A — 1071 Wien 7, Austria; telef. (0222) 93-15-24. Telex 01 - 3491 (vvmesse a).
lenaf zaključuje Vlasovo naročilo
Prve dni junija bo Tržaški ar-
ŠTANDREŠKA ZEMLJA IN INFRASTRUKTURI!
«Zivimo v popolni temi»
Kmetje ne vedo, po koliko jim bodo plačali zemljo iti kdaj bodo prejeli denar - Hud udarec za gospodarsko in s tem narodnostno moč naše skupnosti
srŠSSLtS:
. dnevno, kar ustreza
« štiriindvajsetih mestnih ' ®t>rje tovornjaki dovaža-
,-m ^ dvojna vrata, preko ka jn ^OTe uhajati smrad, svoj
^ n v ko
w iUTl ®.a odlagajo v jamo. Od "ivj erJav z velikim grabežem ciio. p Samo peč, kjer se upe-< ePolne ostanke, ki pa so strjeni, tako da jih ve-kzpiha, postavijo najprej krp Bp'nc . jame, od tod pa jih bf1 do ^až.ati v zaprtih tovornja-nJ0rja pred čistilnico Esso ta^° Pr>Pravili prostor za t^Jadjj*1 razphnjevanje tanker-
Soj^a pe4 j,; moraja začeti de-kratkem, morda že ta i? tfoK.,1 tretjo peč pa bo verjetji bo d ^udakati nekaj več časa. r°vala vsa upepeljevalna dv’e tosta stalno prižgani sa-^»stovaitodt- kar bo popolnoma b? ki ki-°- ?a Potrebe našega meji Zg ‘lznie okolice. Tretja peč ,ezervo», oziroma bo de-o '' dnin- todo popravljali in
J v,','*™-
na dan: 2.200 stotov od-J,Vno čistočo, dobrih 300 jv11; ki dlagajc zasebniki. Tudi Sedaj odlagajo smeti pri ta- Ocli-f lastnimi vozili, bodo t alnik^i svoje tovore v upe-seveda če bodo sme-

* javn
^•aiku,
KoVl'ute' da se lahko upepe-ih? nk, P°sta delovali s polno
Uk? obp ijSta delovali s polno tok ,,'^či, bo kakih 70 tovor-ck?talej L'Vn° dovažalo smeti na Za Zato urejujejo nove Hj1 Se .dohod in odhod. V teh tUjN, ^v°mjaki križajo na edi-
^tsiJ k* Pelje iz Ul. Flavia na V? k-stk1’ sedaj pa pripravljajo tttV(*rni i .Povezave, tako da bo-Jaki vozili po krožni poti,
ter iz Križa, ki opisujejo razmere v otroškem vrtcu ter poudarjajo zahtevo po novi zgradbi. Podpisnice pisma pravijo, da je sedanji prostor premajhen in nehigieničen, da morajo nositi hrano za otroke iz italijanske šole na drugi strani vasi itd.
Občinski urad za stike z javnostjo nam je včeraj sporočil, da je v zvezi z omenjenim pismom odbornica za javno vzgojo prof. Elvira Faragunova dala naslednja pojasnila. Prof. Faragunova pred vsem pripominja, da gre za otroški vrtec ustanove ONAIR.C, ki je kot gost v občinski zgradbi. Občinska uprava je pred 4 leti poskrbela za ureditev prostorov (16 mil. lir) in je s tem napravila vse, kar je bito v njeni moči ter pri stojnosti. Glede delovanja in orga nizacije v otroškem vrtcu pa lahko da pojasnila prizadetim materam samo vodstvo ustanove ONA IRC. Ob zaključku svojega odgovora pravi odbornica Faragunova, da glede higiene slovenski ^*;ški vrtec v Križu ni prav v tako po raznem položaju, kot je omenjeno v objavljenem pismu kriških žena
Mednarodni velesejem prehrambene industrije
Od 24. junija do i• julija bo na Dunaju mednarodna jestvinska razstava AIDA Wien ’72. Do sedaj se je za to azstavo prijavilo že 200 jestvinarjev iz 33 držav. Grosisti in prodajalci na drobno na prehrambenem področju si od te razstave pričakujejo bogato izbiro in veliko vspodbudo na področju ekonomije in drugih informacij.
Avstrijski urad za zunanjo trgovino v Trstu sporoča, da lahko
v zvezi s predelavo in obnovo dveh 22.000-tonskih ladij, «Carinthia» in «Sylvania», po naročilu družbe «Sit-mar Cruises» ladjarja Borisa Vlasova iz Monte Carla. Ladji so prekrstili v «Fairwind» oziroma «Fair-sea» in bosta pod novim imenom odslej križarili po Pacifiku. Delo je stalo okoli 22 milijard lir. Kakor smo poročali pred dnevi, se Tržaški arzenal — Sv. Marko sedaj pogaja za naročilo, na podlagi katerega naj bi si zagotovilo gradnjo nove naprave za vrtanje za nafto na morskem dnu.
Mlada vespista
poškodovana
Mlada vespista sta se prevrnila v sredo zvečer v Ul. don Bosco. ker sta se izognila kolesarju, ki se je pripeljal z njune desne. Alfio Marchesan, star 20 let, doma iz Ul. generale Pappa 2 se je udaril v koleno in se bo zdravil 10 dni, njegov prijatelj, ki je sedel na zadnjem sedežu, 18-letni Giuseppe Sergianpietri pa se je udaril v glavo in bo ozdravel v 5 dneh.
Avtomobilist podrl
dijaka s Peči
Neznan avtomobilist je snoči nekaj pred 21. uro zapeljal tako blizu pešca, da ga je dregnil in mu zlomil komolec. Nesreča se je pri pefcila Pri Tomažu, gostilni v Gabr-jah. Ponesrečenec je 16-letni dijak Pavel Malič s Peči, Ul. 29, Ottobre št. 27. Kakor je povedal ranjenec, je ob tisti uri - 'T<™a prijateljema hodil ob robu ceste. Mimo njih se je pripeljal avtomobil in ga dregnil Po nesreči je nadaljeval pot. Dijaka so odpeljali v bolnišnico in ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v enem mesecu,
V bolnišnico so pripeljali 77-let-nega Rudolfa Brajnika iz Ul. Tri-vignano 15 Na Korzu ga je podrl avtomobil. Udaril se je v elavo, vendar so poškodbe tako malenkostne, da ni hotel ostati v bolnišnici.
Zaradi neprevidnega zavijanja ns Majnici je avtomobilist iz Trevisa povozil kolesarja, 60 letnega Severina Lestanija iz Ul. Brigata čvel-iino. Kolesar, ki je vozil tako neprevidno, da je zakrivil nesrečo, se je udaril v glavo, prša in si polomil nekaj reber; okreval bo v enem mesecu.
del pa pod tržaško (katastrska občina Bani). Na to vprašanje, ki .ie precej zamotano, saj se tod krijejo regulacijski načrti repentabrske občine, načrt za postajališče, načrt o kraških rezervatih (zakon Belci) in načrt o velikih prometnih zvezah, ki ga je svoj čas pripravila tržaška občina, se bomo povrnili z novim sestavkom.
Izgradnja avtoceste, dovozov, državne ceste in «cestne luke» pri Štandrežu že lep čas razburja duhove in sprevlja v stisko lastnike zemlje na tem področju. Čeprav so v različnih telesih že pred leti opozarjali na gospodarsko in človeško stran tega vprašanja, mu še vedno ni videti rešitve. Če pa ga je skozi zapletene odnose morda lahko slutiti, se prikazuje škodljiv, zelo škodljiv za slovensko skupnost v Štandrežu in v Sovodnjah.
Pred nekaj tedni so tehniki zakoličili traso avtomobilske ceste, ne da bi bilo poprej urejeno lastništvo zemljišča. «Živimo v popolni tem:*, so nam povedali Štandrežci. «Pogovarjald smo se na raznih uradih, v občni, na pokrajini in deželi, toda izhoda ne vidimo. V nobenem primeru ne moremo prodati zemlje za vsak denar, ki nam ga bodlo pu-nudili. Ne samo zato, ker je vredna veliko več kot nam ponujajo zanjo, ampak tudi zaradi kruha, ki nam ga daje.*
štaridrešfai kmetje, ki bodo z izgradnjo teh cestnih infrastruktur najbolj prizadeti, sicer obdelujejo svojo zemljo, kot da se nič ne dogaja in da ne bodo nikoli obnjo. Če pa se razgovorijo okoli tega vprašanja izdajajo stisko, ki jih obdaja. Negotova prihodnost se jim obeta, se celo pa t>odo v težavah njihou otroci, ki so se ogreli za dobro kmetijstvo, kakršno danes u-speva v tem goriškem predmestju.
■s če bodo nam pobrali njive, bomo lahko najmodernejše stroje prodali za staro železo. Zemlje bo premalo za sina, ki se je posvetil kmetijstvu. Kakšna bo njegova bodočnost in kaj bodo počeli tisti kmetje, ki so nekoliko v letih, če jim bodo odvzeli zemljo?* se sprašujejo domačini.
Osrednje težave nastajajo z odkupno ceno. Cene so menda različne in se sučejo med 400 in 1.000 lirami ter naj bi za celotno površino okoli 300 njiv — toliko bi jih namreč razlastili — znašala poprečno okoli 800 lir za kvadratni meter,
Kako krivična je, dokazuje tudi dejstvo, da plačujejo kmetje za svoje potrebe zemljo v bližini tega območja po 2.000 lir. Lahko si predstavljamo, po koliko bi šla, če bi jo prodajali za gradnjo.
Na pogovorih s predstavniki raznih upravnih in političnih teles so se kmetje lahko prepričali, da so njihove koristi vedno manj upoštevane, ker jim nočejo plačati zemlje po tržni vrednosti, ampak se hočejo poslužiti zakonov, ki so odločno proti koristim kmetov. Govorijo o razlastitvi zemlje za javno korist ali celo o začasni zasedbi, ki so se je poslužili pri izgradnji Grandi motori v Trstu. V vsakem primeru je kmet tisti, ki plača davek industrializacije. V našem primeru je breme toliko hujše, ker ga plačujejo slovenski kmetje. S šibitvijo gospodarskega položaja slovenskega kmeta se slabi tudi njegova narodnostna odpornost. Tega se moramo zavedati v vsej resnosti, ki ga to vprašanje predstavlja za našo skupnost na Goriškem. Morda se nam sedaj dogaja prvič, da smo postavljeni pred tako hude preizkušnje, zato moramo ravnati odgovorno, da preprečimo vsestransko škodo, kakršno so utrpeli naši ljudje na Tržaškem.
Če vam štandreški kmetje danes odgovarjajo, da živijo v popolni temi, kar zadeva usodo njihove zemlje, hočejo s tem reči, da ne vedo niti po koliko nameravajo zemljo plačati, niti kdaj bodo zanjo prejeli denar. Zato naj se nihče ne čudi in ne huduje, če nočejo podpisati nobenega papirja in če so tudi skrajno nezaupljivi. Skušnje so jih naučile, da bodo svoje koristi najbolje branili sami v okviru svojega Kmečkega društva, ki ga že toliko
let uspešno vodijo in s tem najbolje dokazujejo, kako dobri gospodarji so.
Podaljšan rok za prošnje za stalna profesorska mesta
Zaradi težkoč, ki so jih interesenti imeli pri dobivanju pot-dii za službena leta na raznih šolah, ker so bile slednje zaprte zaradi minulih volitev, je ministrstvo za šolstvo izdalo okrožnico, s katero se podaljšuje rok za vlaganje prošenj za stalna mesta, po ministrskem dekretu z dne 30. junija 1971, do 24. maja.
Prav tako je bil zaradi volitev podaljšan rok za sprejemanje prošenj kandidatov, ki bi kot priva-tisti hoteli opraviti izpite za nižjo srednjo šolo. Ta rok, ki bi moral zapasti 15. maja, je bil podaljšan
za nedoločen čas.
Na prošnjo zainteresiranih je mi nistrstvo za šolstvo podaljšalo do 5. junija tudi rok za vlaganje prošenj na šolsko skrbništvo za namestitve pomožnega osebja v šolah. Zato je bil rok objave začasne lestvice podaljšan do 15. julija, rok dokončne lestvice do 5. oktobra, do 15. oktobra pa rok za prošnje za suplence.
Na povabilo Mladinskega krožka-Gorica bo jutri, v petek, ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič* gostoval Mali oder Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice z Genetovim delom v režiji Iztoka Toryja
POOSTRENI NADZOR
Teden Rdečega križa
Z nedeljo, 21. maja se bo pričel teden Rdečega križa. Ob tej priložnosti je dolžnost vsakega poštenega človeka, da se spomni na to ustanovo, ki živi že več kot stoletje v neutrudljivem delu v vojni in miru in katere edini namen je nepristranska pomoč bližnjemu.
Pokrajinski odbor goriškega Rdečega križa, si želi, da bi se v tem trenutku državljani zavedali pomembne vloge, ki jo ima ta ustanova pri pomoči potrebnim in da bi temu primemo za to ustanovo tudi prispevali, v jasnem prepričanju, da to delajo v korist bližnjemu in potrebnemu.
Poletni urnik pokrajinskega arhiva
Ravnatelj pokrajinske biblioteke in arhiva v Palači Attems na Kor-nu obvešča vse zainteresirane, da bodo uvedli, kot -'sako leto, nov urnik v poletnih mesecih. Od 29. maja do 30. septembra bo občinstvu možen vstop v biblioteko in v arhiv vsak delavnik od 8. do 14, ure. Popoldne bosta urada zaprta. Muzej pa bo odprt po običajnem urniku.
........m.....II..........................i.........
PO GLASOVANJU V OBČINSKEM SVETU VČERAJ PONOČI
Razkol v koaliciji KD-PSI v tržiški občinski upravi
Za resolucijo PSI so glasovali svetovalci KP1, PSI in PSDI - Relativno večino dosegla resolucija KO - Socialistična odbornika zapustila svoji mesti in sedla med svetovalce
iiiiiiiiiiiiHuiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiimmiMiiiiuitiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiii
OB PONATISU «ZGODOVINE TOLMINSKEGA»
V nedeljo v vasi Krn počastitev Simona Rutarja
Svečani govor bo imel akademik prof. dr. Bogo Grafenauer - Goriški muzej je dobil za faksimilirano izdajo knjige veliko naročnikov
V nedeljo 21. maja ob 11. uri bodo na Rutarjem domačiji v vasi Km pri Kobaridu slovesno predstavili jaksimilirani ponatis *Zffo-dovine Tolminskega», ki ga je pred devetdesetimi leti napisal krnski rojak in slovenski zgodvinar Simon Rutar.
O zgodovinarju in arheologu Simonu Rutarju bo govoril univerzitetni profesor akademik dr. Bogo Grafenauer. Sledil bo krajši kulturni program. Ob tej priložnosti si bodo obiskovalci in naročniki knjigo lahko nabavili.
Prireditelj je Goriški muzej v Kromberku, ki je ponatis znamenite kn/ige tudi pripravil. Akcijo za nabiranje naročnikov so pričeli v■ lanski jeseni in kmalu dosegli tudi lep uspeh. O tej akciji in o delu Simona Rutarja je bilo pred nekaj meseci tudi predavanje v goriškem klubu «Simon Gregorčič» in ob tisti priliki so se tudi Goričani oglasili z naročbo knjige.
Za Tolminsko, za vso Primorsko, je ponatis te knjige znameniti dogodek in morda bi bilo prav, da bi se podobna dela, ki j?i ni več najti na tržišču, ponovno tiskala. Rutarjeva «Zgodovina Tolminske-ga» je pošla, najdemo jo le v kaki knjižnici, zaradi tega bo vsakomur, ki jo bo nabavil dobrodošla.
Še nekaj zemljepisnih podatkov o dostopu v vas Km. Za avtomo-
bile je mogoč dostop po 4 km dolgi poti z Vršna. Rutarjeva domačija (Km, hišna štev. 17) je od središča vasi oddaljena 15 minut zmerne hoje; do hiše cesta ni prevozna. Za avtomobilske obiskovalce je najprikladnejše, če se z vozili pripeljejo v bližino planine Kuhinja nad vasjo Km, kjer je možno parkiranje. Od tu do Rutarjeve domačije je deset minut hoje po označeni stezi.
Hudo ranjen
tržaški financar
Predsinočnjim se je v Paparianu hudo ponesrečil 23-letni financar Gino Roncaglia, ki službuje v Dolini pri Trstu. Iz nepojasnjenih vzrokov je Roncaglia s svojim fiatom 128 zavozil najprej na levo, nato na desno stran ceste, na koncu pa je avto zaneslo še v bližnje drevo. Ponesrečenca so v tržiško bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo zaradi hudih notranjih poškodb in poškodb na hrbtu.
Za 20 dni na zdravljenju so pridržali 24-letnega orožnika iz Tržiča Pasqualeja De Roso. Orožnik se je s službenim motorjem vozil po državni cesti 305 in se ni zavedel, da mu je iz motorja puščalo olje, ki se mu je cedilo na zadnjo gumo. Zaradi spolzkosti je na blagen ovinku zdrsnil. Poškodoval se je po ramenih in nogah.
Tržiška občinska uprava je v krizi. Po glasovanju o dveh resolucijah, socialistični in demokrščanski, do katerega je prišlo malo pred eno uro včeraj zjutraj, sta socialistična odbornika Semola in Vcr-tovese zapustila odborniški mesti in sedla med svetovalce. Socrialistič-
ko napadli absolutistično politiko krščanske demokracije.
Pozno ponoči sta bili predloženi dve resoluciji s strani PSI in KD. Za prvo so glasovali trije socialisti, osem komunistov, dva socialdemokrata, proti pa demokristjani in en liberalec. Ta resolucija je
ni načelnik skumne odv. B^nadon-j bila zavrnjena s petnajstimi glaso na je tudi dejal, da do nadaljnjega vi, zanjo je glasovalo trinajst sve-pristaši njegove stranke ne bodo i tovalcev. Svetovalec PSIUP je bil sodelovali na sejah ož.^ga odbora, I odsoten. Za demokrščansko resolu-čecav niso do s^daj še daM for : o:,jo pa je glasovalo Ie štirinajst malne ostavke. Kriza v tržiški ob-1 demokrščanskih svetovalcev, libe
čini utegne imeti posledice tudi v drugih krajih na Goriškem, če bi utegnilo priti do nove dvostrankarske koalicije med KD in PSDI v Tržiču.
Vzroke krize je treba iskati v preteklosti, ko je moral takratni župan Romani, vodja desničarske grupe v tržiški KD, deti na svoje mesto ostavko. Rrm"ni pa ni vrgel puške v koruzo m nel?aj časa po zneje je bil imenovan za predsednika upravnega odboja za tržiško inchr'-'cciio. Kčt energičen mož je pričel vedid v tem konzorciju določeno po’it’ko, dosegel tudi uspehe s tem, da ie pritegnil vrsto industrijcev, da bi v Tržiču zgradili svoja nova podjetja. Pri tem pa večkrat ni upo šWal mnenja večine upravnega odbora.
Teko je bilo pred približno mesecem in pol dni, ko je upravni odbor z večino glasov sprejel odločitev komisije, ki je izbrala na javnem natečaju ravnatelja omenjenega konzorcija. Verjetno ta od ločitev Romaniju ni bila všeč, zaradi tega je, po glasovanju, bil mnmia, da mora o tem sklepali širši odbor, ne pa upravni. V širšem bi bil imel Romani večino za svoje teze. V znak protesta proti takemu samovoljnemu ravnanju so predstavnika tržiške občine, socialista prof. Morena in Zuppan ter predstavnik okoliških občin, komunist Padovan, zapustili sejo upravnega odbora.
O stvari je bilo precej govora na sedežih političnih strank v Tržiču. Tako socialisti kot komunisti so zahtevali, da se občinski svet izjavi o tej zadevi. Socialisti, ki vladajo v tržiški občini skupno z demokristjani (socialdemokrati so izven večinske koalicije), so zahtevali podporo občine za svoja predstavnika. Seveda niso hoteli o tem demokristjani ničesar slišati, ker niso hoteli ožigosati svojega člana, predsednika konzorcija.
Razčiščenje so zaradi predvolilnega časa preložili (medtem so na nedavnih volitvah socialisti svoje pozicije izboljšali, demokristjani pa so kljub povečanemu številu glasov v odstotkih nazadovali). Seja občinskega sveta je bila napovedana za torek, v ponedeljek zvečer je bil sestanek med predstavniki KD in PSI, prisostvovala sta mu tudi pokrajinska tajnika omenjenih strank De Simone in Dellago. Sporazuma na tem sestanku niso dosegli.
V torek popoldne se je sestala demokrščanska svetovalska skupina. Na njej so predstavniki levičarsko usmerjenih skupin predlagali besedilo resolucije, ki sicer daje podporo predsedniku Romaniju, dopušča pa tudi določen sporazum s socialisti. Skupina desničarskih svetovalcev z Romanijem na čelu pa je bila proti tej resoluciji, končno je pristala, da bo v občinskem svetu zanjo glasovala.
Do sporazuma med predstavniki dveh vladajočih strank pred sejo občinskega sveta ni prišlo. Sporazuma niso dosegli niti pozneje, čeprav si je v neki meri župan Ver sace to prizadeval.
Seja je bila zelo živahna. Socialist Bonadonna je dejal, da mora sloneti sodelovanje med strankama na medsebojnem spoštovanju. V konzorciju industrijske cone pa je prevladovalo osebno vodenje, ki ni upoštevalo volje drugih članov u-pravnega odbora To je na torkovi seji poudaril sam Romani, ki je tudi občinski svetovalec, ko je hva lil svoje osebne dosežke v vodenju konzorcija. Komunisti so prav ta-
ralec se je vzdržal, svetovalci KPI, PSI in PSDI pa so glasovali proti. Odobrena je bila ta s sicer zelo pičlo večino enega glasu.
Po glasovanju sta, kot smo že omenili, socialistična odbornika, zapustila svoji odborniški mesti. Glasovanje je dokazalo kompaktnost demokrščanske skupine, čeprav se v njej Romanijevo delovanje ostro kritizira.' Da ' je'''prišlo ‘do tega je krivo aktivno delovanje demokrščanske desnice,- ki. ima v Tržiču Svoj center. W<j<*»~i¥iinister Pieco-li, v svojstvu ministra za državne udeležbe, dobil nekaj pristašev v ladjedelnici in že pred nekaj meseci je ta skuDina v krajevnem in rl-ž?'nem merilu pričela izvajati politiko, ki jo v vsedržavnem merilu zagovarja sam Piccoli.
V-- •■-!<! ^ič-no, da se bo kriza za-rc'~i’a in da
Danes zvečer bodo «Ples v maskah* ponovili ob 21. uri. Jutri zvečer bodo nh sporedu «Glumači», ko bo v glavni vlogi nastopil znani tenorist Giuseppe di Stefano; poleg tega bodo predvajali še glasbeno farso Dina Milelle «La far sa della tinozza*.
Lepo priznanje šahistom iz Štandreža
Šahovski krožek iz Štandreža, ki deluje v okviru prosvetnega društva O. Župančič, je bil v teh dneh deležen velikega priznanja.
Pod pokroviteljstvom turistične u-stanove je bilo namreč v nedeljo v Lignanu šahovsko tekmovanje med predstavniki Furlanije - Julijske krajine in predstavniki Veneta. Srečanje, ki so ga odigrali na 20. šahovnicah, se je zaključilo z 11,5 proti 8,5 v korist Veneta.
Hvale vredno za štandreške pro-svetarje je pa to, da je bil v deželni reprezentanci prisoten tudi predstavnik njihovega šahovskega krožka.
Ob zaključku meddeželnega turnirja, ki je prvi tovrstni šahovski turnir v Italiji, je bilo slavnostno
nagrajevanje zmagovalcev, katere-
bo skušala tržiška! ga so se poleg oblasti udeležili tu-
i »n i »vi rw t	o - ’ r-\ i:	* J : : i. _ i • :  i ■ v i	. i • ___•
KD najti sporazum z dvema socialdemokratskima in liberalnima svetovalcema. Možen bi bil torej centristični odbor, ki bi imel ve-č;no v tamkajšnjem občinskem svetu.
V prihodnjih dneh bodo sestanki posameznih zainteresiranih strank
v krajevnem in pokrajinskem me-' ^ riioistri rilu.
di vidni italijanski šahovski mojstri.
Ker smo že pri šahu. moramo povedati, da bo 28. maja v mali dvorani UGG 6. mednarodni ekipni šahovski b-zoturnir, katerega se bodo udeležili poleg italijanskih tu-j di jugoslovanski in avstrijski šahov-
Uspešna operna premiera v Verdijevem gledališču
Na nocojšnji predstavi Verdijevega «Plesa v maskah* bo v vlogi Ameiije pela Adriana Ciani
Goriško občinstvo je bilo s sinočnjo Verdijevo premiero «Ples v maskah* zelo navdušeno. Prisotni so bili predstavniki oblasti in tudi zastopniki iz Nove Gorice.
V tem delu, s katerim se je odprla letošnja operna sezona, se je kot Riccardo še posebno izkazal tenorist Giorgio Casellato Lam-berti, zaradi pristnega vživetja, glasbenega podoživljanja, predvsem pa zaradi prijetnega in obenem polnega glasu. V pomembnih vlogah je namreč nastopal že v veronski Areni in v milanski Scali pa tudi v drugih znanih italjanskih opernih gledališčih.
Tudi baritonist A. Protti in Adriana Ciani sta bila deležna velikega odobravanja občinstva, na splošno pa je bilo občinstvo navdušeno nad vsemi pevci, ki so skupaj ustvarili zares lep glasbeni mozaik, ki ga je dopolnjeval še orkester pod vodstvom Adalberta Toninija. Prav tako pristno dopolnilo celotnega mozaika je bila tudi scena, ki jo je pripravila Clotilde Baroni in luči v rokah Enrica Susanija. Delo je režir.d Riccardo Cecchetti.
Kino
or i ca
VERDI ob 21.00: «Ples v maskah*, Verdijeva opera.
CORSO ob 17.15—22.00: »Fratello sole, sorella luna*, G. Faulkner in J. Bower; barvni film.
MODERNISSIMO ob 17.15-22.00: «11 «Decamerone proibito*, O. De San-tis in C. De Carvalho; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.00-21.30: «11 corsa-ro della mezza luna*, J. Derek in J. M. Canale; barvni film.
VITTOR1A ob 17.15-21.30: «Una far-falla con le ali insanguinate*. H. Berger, E. Stewart, ameriški film.
Tržič
AZZURRO ob 17.30: «Ciao GuUiver*. Barvni film.
EXCELSIOR ob 16.00: «Un papero da un milione di dollari*. Barvna Walt Disneyeva slikanica.
FRINCIPE ob 17.30: «Come, quando, perche*. F. Lee Roy; barvni film.
J\ova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Čamango», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA: »Ljubezen v troje*, francoski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE: «Rdeči rubin*, danski barvni film - ob 17. in 20.
RENČE: «Krvava mati», ameriški barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: «Zakon v Pecosu*, francoski barvni film — ob 20.
KANAL:	«Onemogočiti inšpektorja
Sterlinga», italijanski barvni film - ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 21. maja družinski izlet na Koroško z obiskom Beljaka. Svatne (rojstne vasi Miklov« Zale) in Vrbskega jezera. Na razpolago je še nekaj prostorov, ki jih lahko zainteresirani rezervirajo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel 24-95.
Razna obvestila
Za doraščajočo mladino v Gorici priredi SPD v Gorici filmsko popoldne v soboto 20. maja ob 16.30 v Prosvetni dvorani. Vrteli bodo drugi del I filma »Bratovščina sinjega galeba*.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
KOROŠKA
A. P. OGAREV: PRIPOVEDUJEJO VODNIKI I. PODREKA IN DRUGI DOMAČINI
«Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik jaz...»
Spomini na leta, ko smo se še kot otroci spoznavali z vojno - Protiletalske baterije v «zaledju» bojišča
10.
Ko je avstrijsko-nemško poveljstvo pozno poleti leta 1917 pripravljalo načrte za prodor pri Kobaridu, so tudi v šebreljc poslali baterijo štirih protiletalskih brzostrelnih topov in štiri protiletalske strojnice. Posadko pri topovih in strojnicah so sestavljali Nemci - Bavarci. Bili so zelo dostojni in disciplinirani. Skušali so se razgovarjati s starejšimi, vendar se niso razumeli, ker nihče ni znal nemški.
Italijanski izvidniki in bombniki znamke «Caproni» so večkrat prileteli s soške fronte. Zgodilo se je, da so štirje bombniki «Caproni» preleteli fronto in se usmerili proti vzhodu. Avstrijsko protiletalsko topništvo na soški fronti je enega zadelo. V hipu je zagorel in se prelomil na dva dela, ki sta treščila na zemljo nekje pri Plavah v Soški dolini. Ostali trije so pot nadaljevali. Ko so prišli nad Šebrelje, so odvrgli pet bomb. Tri so padle na pašnik, kjer so avstrijski vojaki pasli
Gregorčičevo Vrsno
200 konj, ki so jih pripeljali s soške fronte, da se malo od počijejo in opomorejo od naporov. Dve bombi sta padli na Meriščeh, ena tik ceste, druga pa pred hišo župana Rejca
VOJAŠKA POKOPALIŠČA
Na soško fronto — po več kot petdesetih letih — sporni njajo številna vojaška pokopališča in spomeniki po vaseh Nizki cementni križi ali majhni polokrogli kamni spominjajo, da pod njimi počivajo vojaki. Ponekod so cementni križi polomljeni in nagnjeni. Napisi na spomenikih so zbledeli, da jib skoro ni več mogoče prebrati.
Na pokopališču v šebreljah je mladina leta 1921 postavila lep marmornat spomenik 46 padlim vaščanom v svetovni vojni 19141918. Na marmornati sprednji plošči je tale napis:
Vi naši dragi, ljubljeni po svetu ste razgubljeni,
Bog ve, kje pokopani a v naših srcih zbrani.
Na betonski ograji dolgega mostu čez Sočo pri Peršetu pod Tolminom sta vzidana dve spominski plošči. Na prvi je napis v italijanščini, na drugi v latinščini. Besedilo napisa je naslednje:
Dove si accani la furia della guerra distruggitrice ma fecondatri-ce di germi nuovi e rinnovellatrice di ideali e magnanime gesta ad incremento di civili e paciticbe opere dopo la guerregiata vit-toria — il ponte di Tolmino ricostrui — 1'Ufficio militare lavori ponti III. sezione. Maržo MCMXX.
Po naše:
Kjer se je z vso silovitostjo rabesnela uničevalna vojna, toda oplo jevalka novih kali, obnavijalka idealov in velikodušnih del za pospeševanje mirnodobnih dejanj — [to izvojevani zmagi — je tolminski most obnovil vojaški urad za obnovo mostov, III. sekcija. Marec 1920.
Prepisal sem si napis in se zamislil. Vprašal sem se: Kdo je to uničevalno vojno želel in sprožil?
Spomnil sem se zapisa angleškega zgodovinarja A. J. P. Taylora o primorskih Slovencih:
•Narod izpričuje svojo pravico do življenja s tem, če pokaže voljo, da hoče živeti. Noben narod ni te pravice bolje pokazal kakor Slovenci zahodno od Julijskih Alp.... Tu srečamo plebiscit, ki traja več kot dvajset let... o katerega rezultatu ne more biti dvoma. Slovenci niso pristali na to, da umrejo, kot narod, oni se niso nikdar sprijaznili z italijanskim obiastvom.»
OBISK NA VRŠNEM IN V KRNU
Kako močno občuti popotnik bližino Gregorčičeve poezije, ko po strmi, kamenibi stezi — bližnjici, pride iz doline na greben Vršnega. Mogočno ozadje krnskega pogorja, prostranost razgleda na Soško dolino, planinska tišina — vse je tako privlačno, vabeče. Visoko v tem gorskem prostranstvu šele prav občuti in razume pesnika.
Nekdo je nekje zapisal:
«Korenine njegovih pesmi in ljubezni so se zapletle v te zelene gorske pašnike, v sive skale, ki kipč v široko odprto nebo, šume v slapovih navzdol in napajajo Sočo.»
In še to sem nekje bral:
((Gregorčiču je tiho domotožje budilo spomin na rojstno vasico pod Krnom. Z vsemi čutili je hrepenel nazaj v kraj, kjer mu je življenje potekalo tako naravno. Tega sveta mu ni mogla nadomestiti nobena, še tako lepa pokrajina. V svojih življenjskih težnjah je bil Gregorčič zdrav človek. Po njegovih žilah se je pretakala zdrava kri. In ta kri je hotela ostati zvesta zemlji, iz katere je privrela. Hotela in želela se je precepiti še naprej in vreti dalje v bodočnost.»
Tri žičnice režejo modro nebo nad peskovitimi melinami nad Vrsnom. Popotnik gleda, premišljuje in ugotavlja. Kot bi bilo Vrsno s temi žičnicami privezano v mogočno skalovje in ostenje Krna, da ne zdrsne v dolino k Soči.
Vas zgodovinarja Rutarja je uro hoda oddaljena od Vršnega. Pesnik Gregorčič in zgodovinar Rutar sta bila dobra prijatelja. Ko je Rutar pripravljal knjigo: Zgodovina Goriško-Gradiščanske, je pesnika naprosil za nekaj pojasnil o Renčah Gregorčič mu je z dopisnico sporočil odgovor:
((Potok pri Renčah, o fatetem si hotel natančneje vedeti, imenuje ljudstvo 'dzren'. Nahaja se blizu tudi drugi votok 'Renec' imenovan, odtod pač Renče.»
Vsako leto obišče dom zgodovinarja Simona Rutarja več turistov in planincev. Svoje vtise zapisujejo v spominsko knjigo. Prelistal sem nekaj strani in med drugim prebral zapis generala Jake Avšiča:
«Na predvečer odkritja spominske plošče — ob dvanajsti in trinajsti obletnici v spomin borb na Krnu Gradnikove in Gregorčičeve brigade — se klanjam, delu velikega sina krnskih planin, znamenitemu in zaslužnemu delavcu na polju znanosti, zgodovine, arheologije in geografije.
Borili smo se za Tvojo in našo zemljo in drage planine, čigar vrednost si nam Ti odkrival in priborili smo jih slovenskemu narodu. Tvoji napori in žrtve naših borcev niso bile zastonj. Slava spominu Simona Rutarja.»
(Nadaljevanje sledi)
DR. KREISKY SPREJEL DELEGACIJO SLOV. MLADINSKIH ORGANIZACIJ
Stališče mladih Korošcev do dunajske zvezne vlade
«Vlada nima programa», «nima metode» - €Folklorna šablona» - Dosedanje izkušnje glede dvojezičnega šolstva - Gospodarski pritisk na socialno nižje sloje
Zvezni kancler dr. Bruno Krei-sky je v četrtek, 4 maja sprejel delegacijo slovenskih mladinskih organizacij, ki so jo sestavljali Feliks J. Bister za klub Mladje, Vinko Wieser za Klub slovenskih študentov na Dunaju ter Avgust Brumnik za Slovensko kulturno - politično organizacijo (Kladivarsko skupino).
Imenovane tri organizacije, ki nastopajo kot Delegacija slovenskih mladinskih organizacij, se potegujejo, da bi bile zastopane pri uradnih razgovorih zvezne vlade s predstavniki slovenske manjšine.
Dr. Kreisky je izrazil svojo pripravljenost, da so lahko zastopane tudi mladinske organizacije pri takih razgovorih, v intervjuju z ljubljanskim Delom (10 10. 1971), vendar Delegacija slovenskih mladinskih organizacij na u-radne razgovore 6. aprila t. 1. ni bila povabljena.
Pri sprejemu delegacije slovenskih mladinskih organizacij je dr. Kreisky povedal, da nima nič proti, če se uradnih razgovorov u-deleži tudi mlada generacija, vendar je odvisno od obeh centralnih organizacij, če se s tem strinjata.
V svoji vlogi je delegacija slovenskih mladinskih organizacij razložila svoje razmerje do zvezne vlade ter v čem bi obstajala rešitev manjšinskega problema.
Delegacija slovenskih mladinskih organizacij je v odnosu do zvezne vlade v naslednji situaciji:
1.	zvezna vlada nima programa: koroški Slovenci v vladni izjavi za to zakonodajno dobo sploh niso omenjeni;
2.	zvezna vlada nima metode: zvezna vlada goji tajne pogovore in stike z raznimi uradi, ne da bi pritegnila k sodelovanju, prizadeto manjšino;
3.	namesto programa: foklori-stične šablone, kot je to neprimerno rezervatsko mišljenje zvezne vlade (205 vasi in zaselkov!).
Zato delegacija slovenskih mladinskih organizacij si ne dela iluzij glede izboljšanja položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem s strani odgovornih vladnih organov.
Pri reševanju problema izhaja delegacija s stališča, da je potrebno ustvariti z dosledno demokratičnim postopanjem takšno stanje, ki izključuje možnosti nacionalne diskriminacije.
Pri nezadostni rešitvi zdajšnjih demokratičnih zahtev koroških Slovencev ni bil upoštevan teritorialni princip. Čeprav kot posledica zatiralske manjšinske politike obstaja videz, da je jezikovna podoba tega področja že popolnoma deformirana in ni več zaključenega teritorija, obstaja deformacija le glede političnega odnosa prebivalstva do uporabe slovenskega jezika, zato je poznano strnjeno slovensko in jezikovno mešano področje podlaga za reševanje vseh problemov slovenske narodnostne skupnosti.
Ker izkušnje gonj proti dvoje-
zičnemu šolstvu kažejo predvsem gospodarski pritisk na socialno nižje sloje slovenskega prebivalstva in ker je naselitveni prostor koroških Slovencev, kot je znano, nerazvit, je treba skrbeti za to, da bo odgovarjala industrializacija na tem področju naraščanju prebivalstva in da bo v javnem življenju in na delovnem mestu dosledno izvedena enakopravnost slovenskega jezika.
Enakopravnost jezika zagotovi le zakon, ki dopušča, da se mladina celotnega slovenskega in jezikovno mešanega področja nauči obeh deželnih jezikov.
«Da bi v šolskem vprašanju končno prišli do zadovoljive rešitve, si je provizorična deželna vlada vzela vzorec v nekaterih švicarskih kantonih. Nikoli se ne bi končali prepiri, če ne bi kratko in malo bil sprejet sklep, da se mora vsak otrok na tem področju učiti obeh deželnih jezikov. Prav takšna rešitev je bila sprejeta tudi za jugovzhodno Koroško. Tako mora v nekaj letih vsak človek na tem področju obvladati oba jezika in vsakdo se lahko svobodno odloči, h katere-
mu narodu pravzaprav hoče pripadati.* («Neue Zeit* z dne 11. 11. 1945, cit. po J. Tischler, Die Sprachenfrage in Kamten vor 100 Jahren und heute).
Nova hidrocentrala pri Borovljah
Pri Borovljah so se začela dela za gradnjo tretje elektrarne v sklopu programa štirih central na »srednji Dravi*, ki predvideva eno v Bistrici - Bilčovsu, drugo med Rožekom - in Št. Jakobom, tretjo, o kateri je govor, v Borovljah, četrto pa v bližini Ga-
licije na mestu Aninega mostu. Z razstrelitvijo zadnje ovire so pred nedavnim preusmerili Dravo in jo speljali v novo strugo Ko bo nova elektrarna nared, bo imela zmogljivost 76.000 kilovatov in bo dajala na leto okoli 335 milijonov k\Vh električne e-nergije. Dela se bodo končala nekje poleti 1975. Jez za centralo bo stal kakih 700 metrov zahodno od pritoka ljubeljske Borovnice v Dravo. Za jezom se bo ustvarilo umetno jezero, ki bo dolgo kakih 11 km in se raztezalo na površini malo manj kot 4 kvadratnih kilometrov. Južno stran umetnega jezera bo obrobljal skoraj 10 km dolg nasip.
PREDSEDNIK ZS0 DR. ZVVITTER NA OBČNEM ZBORU
Mesto mladih je v organizaciji
ZS0 je odprta vsem - Stati od zunaj ali ob strani, ni dobro
Ko smo v nedeljo poročali o občnem zboru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, smo v samem začetku zabeležili, da je bila dolga diskusija v trenutkih tudi polemična. Pri tem smo mislili na dokaj živahno in ostro diskusijo med skupino mlajših in mladih delegatov ter samim vodstvom osrednje organizacije slovenskih društev na Koroškem, ki mu mladina očita premajhno dejavnost, premajhno zavzetost in še marsikaj. Čeprav se je polemika kmalu utišala in so bili prav predstavniki te živahne mladine vključeni v novo vodstvo organizacije, se bomo vrnili k tistemu delu poročila, ki ga je predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter
uiimiimiiMimmiiiiiimmiNimiiiiiiiimimmmmiimmniiiiuiiiiimmmiiiiiiiimnuiimmimmiiimimummmiimiiHiiiimmiiimiiiuiiiniimmimiiiiiinii
DA BI SLOVENSKA BESEDA NE ZAMRLA
Prosvetno društvo v Ločah je slavilo svojo 50-letnico
Nastalo je in se razvilo v dobi po prvi svetovni vojni - V
času nacizma je moralo utihniti - Po vojni spet oživelo
V soboto 13. t. m. so v kulturnem domu v Ločah na Koroškem slavili 50-letnico slovenskega kulturnega društva «Jepa - Baško jezero*. Petdeset let je dolga doba, posebno v razmerah, kakršne so na Koroškem in če je vmes tudi vojna doba, doba nacizma in druge svetovne vojne. Poglejmo nekoliko nazaj v zgodovino tega društva, ki je nastalo leta 1922 v Dobju.
Društvo si je tedaj nadelo ime Slovensko izobraževalno društvo «Jepa» po bližnji gori Jepi. Svoje prireditve je društvo tedaj pripravljalo v glavnem pri Hajnžlnu v Ledincah in je, kot piše Rehs-man v svojih spominih, moralo nato prenesti svojo dejavnost v Loče, kjer si je postavilo leseno stavbo, da bi imelo vsaj oder in ostale potrebščine za igre pod streho. Tu je društvo uprizorilo na prostem več zahtevnejših del, kot n. pr. «Desetega brata*, »Divjega lovca* itd. Deset let je to društvo prirejalo uspele uprizoritve tudi zahtevnejših odrskih del.
Leta 1932, ko je bilo društvo staro deset let, se je krepko o pomoglo, ker je prišlo do dvorane pri Ročičniku v Ratenčah, to se pravi v vasi, ki je bila tedaj pretežno slovenska. Tamkajšnja gostilničarka je namreč dala slovenskemu prosvetnemu društvu na razpolago dvorano, tako da je društvo imelo primeren oder in prostor za nastope tudi izven lepe sezone. Društvo je sicer moralo lastnici dvorane odšteti najemnino, toda privoščilo si je lahko tudi velike uprizoritve, med drugim celo. Miklovo Zalo*.
Ti uspehi so vzpodbudili tudi druge prosvetne delavce, tako da so prav v tem času ustanovili moški pevski zbor, ki je gojil lepo slovensko pesem skoraj vse
do začetka druge svetovne vojne. Hkrati s tem je začelo društvo tudi s tamburaštvom in je ustanovilo tamburaški ansambel, v katerem so igrali miajši člani društva, ki so si sami nabavili inštrumente.
Dejavnost društva, ki je močno zaživela leta 1932, ko je društvo dobilo v dvorani pri Ročičniku primernejše prostore, je doseglo svoj višek leta 1936, ko se je pomladilo in štelo nad 180 aktivnih članov.
Toda približali smo se že drugi svetovni vojni. Ko je društvo leta 1938 pripravljalo uprizoritev «Vrnitve* in imelo že dovoljenje za uprizoritev, je prišel protiukaz, ki je uprizoritev preklical. To je bilo prvo tovrstno «srečanje» društva z novo nacistično oblastjo.
Izbruhnila je nato vojna in člani pevskega zbora, tamburaškega ansambla in odrske skupine so drug za drugim odhajali na bojišča, od koder so začele tudi prihajati žalostne vesti, da je ta ali oni padel, veliko jih je padlo, skoraj vsi člani tamburaškega ansambla, predsednik društva Franc Pock je padel kot partizan v Dobju, njegov brat in njegova mati pa sta umrla v nacističnem taborišču Dachauu. Ko so nacisti prepovedali društvu delovanje, so se tudi polastili njegovega premoženja.
Po drugi svetovni vojni je prosvetna zveza skušala ponovno o-živeti vsa prejšnja prosvetna društva in v Ločah so ponovno postavili kulise in dvignili zastor. Posebno bivši prosvetni delavci so rade volje poprijeli za delo ali priskočili na pomoč. Obnovljeno društvo je kot prvo delo ponovno uprizorilo »Desetega brata*, ki je bil tako rekoč tradicionalna predstava v Ločah. Pozneje
so prišla na vrsto še druga dela, n. pr. «Tri sestre*, «Sin», »Revček Andrejček*, »Srenja* itd. Društvo je tudi gostovalo po raznih krajih po Koroški. Tudi pevski zbor je obnovil svojo dejavnost in tako dramski oder kot zbor imata sedaj na razpolago za svoje nastope »zdraviliško dvorano* v Kulturnem domu, ki ga je bek-štanjska občina postavila v Ločah. V tem domu gostujejo tudi pevski zbori iz drugih koroških vasi. Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza pa sta, kot piše celovški «Naš te-dnik», oskrbeli več gostovanj iz drugih koroških krajev in iz matične domcvine Slovenije.
Smrt
znanega pevca
V Dvoru pri -Šmihelu je pred dnevi umrl po dolgi hudi bolezni Jože Apovnik, ki so ga daleč naokrog poznali pod imenom Ženitlar. Bil je star 72 let in se je rodil v Nončivasi. Pokojni Jože Apov nik je bil znan kot človek vedre ga značaja in kot dober pevec. Ko so leta 1931 ustanovili v Pii berku slovenski pevski zbor, se je vanj vključil kot tenorist in bil dolgo let eden izmed stebrov zbora. Ko se je pozneje preselil Dvor, je tu sodeloval kar v dveh zborih in sicer v dvorskem mo škem ter v šmihelskem zboru. Kei je bil zares dober pevec, so ga pritegnili tudi k osrednjemu pevskemu zboru SPZ s katerim je bil tudi na turnejah izven domo vine. Ko so ga pokopavali na šmihelskem pokopališču, so mu prišli poslednjič zapet tudi tovariši, s katerimi je toliko let gojil na šo lepo koroško pesem.
posvetil problemu mladine. V svojem poročilu je med drugim rekel:
«Zveza slovenskih organizacij se dobro zaveda važnosti in pomena mlade generacije in je zato pokazala vedno razumevanje za mladinsko dejavnost. Pri tem ne mislim le na gmotno podporo, ki jo je dajal in jo daje Klubu slovenskih študentov na Dunaju, skupini okoli «Kladiva» ter mladinski reviji «Mladje», mislim tudi na pozitivno podporo študentom v zvezi z dogodki okoli »Korotana* in na intervencije in nedvoumno podporo o priložnosti procesa proti predsedniku slovenske mladine Marijanu Borutu Šturmu. ZSO je tudi omogočila študentovski skupini proučevanje socialne gospodarske strukture nekaterih naših krajev, kar predstavlja prvi zarodek znanstvenega krožka ali, če hočete, znanstvenega inštituta koroških Slovencev*.
ZSO pa je bila kljub temu izpostavljena hudi kritiki mladine, celo hujši kot vsaka druga slovenska organizacija, ki niti od daleč ni pokazala tako širokega razumevanja za mladino in njeno dejavnost. Nič nismo hudi — je nadaljeval dr. Zvvitter — zaradi tega, marveč celo priznamo, da je v ozadju bolj borbenega razpoloženja koroških Slovencev zlasti odločnejši nastop mladine, ki je s tem vsekakor vplivala na celotno politično življenje koroških Slovencev. Ob tem priznavanju pozitivnih aspektov aktivnosti mladine pa ZSO kot odgovorna, napredna osrednja organizacija koroških Slovencev tudi kritično presoja razne mladinske nastope Id jih ne more v celoti o-dobravati. Zlasti je ZSO mnenja, da je mesto mladine znotraj obstoječih slovenskih organizacij in ne izven le teh kot nekaka tretja sila ali izvendruštvena opozicija. Zato se je ZSO tudi iskreno trudila, da bi mladino vključila v svoje vrste*.
Ko je nato dr. Zvvitter ugotovil, da prvi poskusi v tem niso uspeli, ker da je del mladine videl «možnosti obstoja Slovencev samo v spremembi današnje družbe*, je nadaljeval:
iMladost sama pa še ni program in čakanje na spremembo družbe je le izmikanje konkretnemu delu v danih razmerah. Izvendruštvena opozicija pa je še prav posebno izmikanje odgovornosti, ki ga ima osrednja manjšinska organizacija ne le pred sv0jimr -’člani, marveč tudi pred narodno celoto, pa še pred državo in konec koncev celo pred zgodovino*.
Potem ko je dr. Zvvitter pozval mladino, da naj se «vključi v prizadevanja in delo obstoječih organizacij*, je tudi dodal da je ZSO «vedno odprta za mladino, ki je iskreno pripravljena skupno se boriti za enakopravnost našega ljudstva* in «odprta ne le za članstvo v njej, marveč so zanjo odprte možnosti tudi v vodstvu*.
In kot smo že poudarili, se je to tudi zgodilo, kajti v novo vodstvo ZSO so bili izvoljeni tudi predstavniki prav i,e mladine, ki bo s svojo mladostno vnemo prav gotovo pozitivno vplivala na nadaljnje delovanje zveze in v njej včlanjene organizacije.
Življenjski
jubilej
dr. Tischlerja
m., i£
Pred tednom dni, S. t. praznoval lep življenjski jubtjl 70-letnico — predsednik
ga sveta koroških Slovencev
Jožko Tischler, ki je vse
svoji
življenje posvetil narodni s
stal profesor na
in nato v Beljaku. Posebno v Ijaku je zaživel življenje na
nega buditelja, ker se N med svojimi ljudmi. Znana 3? gova vnema v prosvetni dej sti tedanje Krščansko - soC in pozneje Slovenske proso
ze. Njegova dejavnost Jn
nost ga je pripeljala do
avstrijskimi nemško govorec državljani, dokler ni tudi A zajel nacizem z vso svojo
) 1000
državljani, dokler ni tudi "“Vnit-svojo oKI -■azila
......... c
poslali za profesorja v
nostjo, ki se je odrazila tem, da so današnjega
na Koroško, kjer se je P01
svetni ter politični
V okviru letošnjega XVH-
do-
lenjskega kulturnega fes}iva^re-pred 10 dnevi, 6. maja, P ..
dili cvečer koroških književni0..,
na katerem so bila v pi'°9 ^ dela koroških literarnih u^ajeir jalcev Milke Hartmanove, 1 ^ tina Polanška, Gustava ^a,llt0h/}-Floriana Lipuscha, Andreja ta ter Janka Messnera■ podela so posredovali občinstvu V venski umetniki Štefanija čeva, Miha Baloh in
Kralj, o sodobni literarni "v m nosti med koroškimi Slovenc^
je spregovoril strokovnjak z°. jf.
dovino slovenske književnost1j : Matjaž Kmecl, ki je Pre“:I, vp-
leti sodeloval tudi na Prv^eioi”
roških kulturnih dnevih v cu s predavanjem o ,;s Koroški plebiscitni knjHeVn
..
................................niiiimn..........................................................................I.........I......II.......................................................................................mu...............................m.......................................■iiiiiiiiii.....mi.......mi.........im""
„....
Slovenci na Madžarskem
Petindvajset let «Narodnih novin
Čeprav porabski Slovenci na Madžarskem nimajo svojega glasila, o njihovem življenju in dejavnosti občasno piše organ Južnih Slovanov — »Narodne no-vine», list, ki izhaja tedensko v Budimpešti in ki je nedavno praznoval 25-letnico svojega izhajanja. »Narodne no vine* so v prvih letih po svojem nastanku v posebni rubriki objavljale tudi krajše članke v slovenščini, pozneje pa so to prakso opustile, ker je tudi zanimanje za list v dokajšnji meri splahnelo. Zadnja leta se je ob živahnejši kulturno - prosvetni dejavnosti v Porabju znova zbudila tudi zainteresiranost za ta list. Glede na to in pa glede na pouk slovenskega jezika v porabskih šolah so v »Danici*, prilogi «Narodnih novin* za otroke, uvedli tudi poseb-
no stran z naslovom »Za naše Slovence*. Na tej strani objavljajo v slovenskem jeziku prispevke iz Porabja, pesmice in prozne sestavke iz slovenskih mladinskih in drugih listov ter programe Radia Ljubljane. Žal, da tiskarski škrat in površna lektura večkrat iznakazita književna slovenska besedila.
Porabski
Slovenci
v novem
podjetju
V mestecu Monoštru, gospodarskem in trgovskem središču Porabja, je te dni začelo delovati


Vznemirljive ure v Slovenski Vasi
umo tudi mi Slovenci * veseljem zvedeti, dft je !><•-mokmtičun zveza Južnih Slo vanov objavila tekmovanje
dova h PednpiHke akademije v Mariboru. Veselile ne, ko
* T*
F ut
pesmih namdlUMrti. Prijavne
t * m
ite mo poslali ravnateljam kulturnih domov, ki mo zbirali prijavljene«. Rok prijave je bil 30. oktober. Že prvo dni no vembra urno zvedeli, da jo za* nimanje veliko. Nekateri prijavljene! mo že te dni začeli vaditi, da bi z uspehom tekmovali. A nikdo so ni preveč trudil. ker smo vedet!, da bodo priredil! pokrajinsko revijo Sele meser« januarja.
eH—t-n-l ,	mR—- — * . c.—“
h ta slišali njim poznane ljudske poemi. BiH sta prvikrat v tem domu, med nepoznanimi obrazi. nam, učiteljem pa «tn zelo poznani in nas je tudi veselilo to arečanjo, kor vedno čutimo hvaležnost zaradi njihovega del«, saj nos učita, nam pomagat« pr» učenju alo\ enakega jezika od onega poletja do drugega m zato nudimo vedno z ljubeznijo na njih.
Tekmovanje se je zučelo zvečer ol> feestih. Program m je .JSSe.ljLileklUOirftDjs:!?! JhUiL....
*rrt
ni
l!url Irtu« !»rut»< h t Anlcu GrrbrnAr
i malrutnei 12.40 V<xlH zvoki t. doroaMiriii Mirt M f 5 14.30 Y> ansamblom Si Sfingin : 20.00 ^ Prodajalna m
slovenske strani Iz budimpeštanskih »Narodnih novic*
IZ KAOIJSKOG PMNUUMA
LJUBLJANE
(Od JJH. doenmlrm 15)71. do I. januarju 1972. g.)
ZA NEDELJO : A.06 V«wti to-lx»gan ; J0.26 l\*mi borb.- in d.-la; 13.60 domačimi unaambll; 14.06 V tv bi zvoki z vuliklmi orkestri ; 17.06 V svitu opornih
m ;
melodij ; 20.00 V m«Mi« gvofer. ZA VONEDKUV.K : 51.Oj v\mn
»vet n.nvljif: in zgodb ; 0.40 /, *» havinin orkestrom HTV 1
Ljubljana;
»v nun ork
12.40 Vilmini orkestri i»h'koncertnem odru • 14.36 NnAt pimluAaU-i in po/dravhujo - jfcif, Ob lahki ghiBbi. '
<6A TOREK-: 9.36 Hiov«>i>ake
narodne ; 12.10 Slovenski ljudski napevi v izvedbah ti« instrumenti;
s polno zmogljivostjo v dveh izmenah novoustanovljeno konfekcijsko podjetje madžarske industrije svile (ki ima sicer posebno tovarno v Monoštru). V novih delavnicah izdelujejo kravate in dežnike ter planirajo, da bodo v letošnjem letu dosegli okrog štiri milijone forintov brutto - prometa (nad 2 mil. novih din).
Glede na gospodarsko pasivnost Porabja in znaten višek delovne sile je razumljivo, da so porabski Slovenci še posebej zainteresirani za sleherno možnost zaposlitve v bližini svojih domačij. Zategadelj tudi ni nič čudnega, da je v majhnem kolektivu novega konfekcijskega podjetja v Monoštru, našlo zaposlitev blizu dvajset kvalificiranih in priučenih slovenskih delavcev in delavk iz Slovenske vesi, Sakalovec ter ostalih krajev. Te delavke in delavci se sleherni dan vozijo na delo bodisi z avtobusi bodisi s kolesi, vendar jih to nič ne ovira pri izpolnjevanju proizvodnih nalog. Porabski Slovenec iz Sakalovec, Karel Nemeš, ki se je prej ukvarjal s krojaško obrtjo, je v novem podjetju postal obra-tovodja in skrbi za strokovno izpopolnitev svojih sorojakinj.
V monoštrski tovarni svile in v novoustanovljenem konfekcijskem podjetju je zdaj zaposlenih že več kot 150 slovenskih delavk in delavcev, se pravi, sorazmerno največ, kar jih je iz porabskih vasi našlo zaposlitev v industriji svojega okoliša. Dokajšnje število Slovencev iz teh krajev si je namreč moralo poiskati zaposlitev v notranjosti Madžarske.
ti.
Uspeh porabskih Slovencev na festivalu južnoslovanskih ljudskih pesmi v Budimpešti
Mešani pevski zbor iz Gornjega senika
Na nedavno končanem festivalu ljudskih pesmi in melodij južnoslovanskega življa na Madžarskem, ki se ga je udeležilo preko 250 tekmovalcev, so predstavniki porabskih Slovencev zabeležili lep uspeh.
Poleg pevskega zbora iz Gornjega Senika so na festivalu v Budimpešti nastopili tudi pari in posamezniki iz Verice in Sakalovec. Njihov program je obsegal malo znane narečne in že popularne slovenske ljudske pesmi, ki so se priljubile tudi mladini v Porabju.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali ugledni madžarski in juž-
noslovanski glasbeniki	jjir
gogi, je med solisti prisod*	ji
go nagrado Margiti	&
Verice, v skupini manlse*' pri-
stava pa je prejel tretjo g/ do duo Erike Glanc in R60 ber iz Dolnjega Senika- ^ rabi*,
Nagrajeni pevci iz P®ra,J; do nastopili še na festiva reditvi vseh narodnosti,
na Madžarskem. To zaklju^^jf'
reditev bo prenašala tudi 1 - * ska televizija. Ta pKjmern“^"ev ;
speh mladih slovenskih PeV jpiid"
vzPf ir™,
Porabja bo nedvomno
no vplival na razvoj kul1^# prosvetne dejavnosti med
skim življem na Madža
sa rske01'
tvori t«
vzgoji mladine.	.	..
Dr. Jožko Tischler izhaja iz vedne koroške kmečke družine. ;;t
nižjih in srednjih šolah,^
je končal v Celovcu, se je -• na dunajsko univerzo, kjer se^
v akademskih letih močno stvoval v Akademskem slov.el). klubu. Po končani univerzi je
celovški P*r
ziji, vendar mu tam razmere so bile kdove kako naklonjene ^
se je veliko bolje počutil kotjL telj v Furstenfeldu na
čtilil
Dr. Jožko Tischler
nih mest v teh organizacijah { tudi do plodnega sodelovanj.^
/rmjfriicZriiTji nemAJcn nOVOT&& -it.
tudi *
jjbilun v Bre9efi’
vic v lepi domači Koroški- ^ ko je stopil v zasluženi zfv pr pokoj, ni odnehal s svojo ^ ,i nostjo in je danes, kot srI! rekli, predsednik A'SKS.
kjer je preživel strahote VOJ,‘^rnil
Brž po končani vojni se jengVlic oo
vključil v dejavnost in se - - m.
- i aktivno* Z, ril za uveljavitev slovenskih
Nli
Pt
<ba
i*ri
Ho
5
i
S
H,
£
?!
H
$
S
s.
n
N
S
S
§
h
*
8
i
s
PRIMORSKI dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
18. maja 1972
EVROPSKI POKAL NARODOV
Madžari v polfinalu po zmagi nad Romuni
v	17. — Madžarska je
Beograd premagala Romunijo z v tretji tekmi med tema S^ntencama. Po prvih dveh •z®1* je bil namreč izid neodlo-in 2:2).
J® Madžare sta bila strelca Ko-jj. («• min. p.p.) in Szoke (43. n-' a p.), za Romune pa Neagu d*->'
oalc^110 S* ie gledal0 45.000 gle-
^adzari se bodo v polfinalu poten ?. S°vJetsko zvezo, v dru-Polfinalu pa bo na vrsti tek-^ “elSija - Zah. Nemčija.
* * *
17. - Angleška enaj-
j^f^htočlč je standardni član nogometne enajsterice
sterica Tottenham Hotspur je osvojila pokal UEFA, potem ko je danes v povratnem srečanju dosegla proti moštvu Wolverhampton Wan-derers neodločen izid 1:1 (1:1). Tottenham je namreč v prvi tekmi zmagal z 2:1.
V	1. jugoslovanski nogometni ligi
Dragoceni točki za Olimpijo
V	28. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. zvezne lige so dosegli take izide:
Olimpija — Velež	1:0
Radnički (N) — Hajduk 3:1 Sioboda — Sarajevo	4:1
Radnički (K) — Črv. zvezda 0:2 Partizan — Vardar	2:1
Vojvodina — Sutjeska	0:0
Borac — Čelik	2:0
Željezničar — Beograd	2:0
Maribor — Dinamo (danes)
Lestvica:
Željezničar 41 Crvena zvezda 38 Beograd in Vojvodina 36 Velež in Partizan 31 Sioboda 29 Hajduk 28
Olimpija, Dinamo in Čelik 25 Sarajevo, Vardar, Sutjeska in Borac 24 Radnički (N)	23
Radnički (K)	20
Maribor 18
• * *
BARCELONA, 17. — Nogometaš Manuel Rios (juintanilla je bil izbran za najboljšega španskega nogometaša. Izbrali so ga športni u-redniki dnevnika «E1 mumdo de-portivo*.
Nogometna enajsterica Primorca je
pripravila letos svojim navijačem uspehi v 3. amaterski ligi
iz Trebč mnogo zadoščenja s svojimi
d.....iiiitiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiMiliniiuiiniiillliniilii.....MimiMuiiiiimiliiimiiliiimiMiiiimiiiiiiiniuiiiMinii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiii
V PRIJATELJSKI TEKMI Z GROSISTOM
Ameriški košarkarji nastopili v Šempetru
Domača ekipa je kljub porazu zadovoljila
V nedeljo je gostovala v Šempetru pri Gorici ameriška profesionalna košarkarska ekipa Gillette, in se je v prijateljski tekmi pomerila z domačim moštvom Grosist. Tekma sama je bila zelo zanimiva in napeta, saj so gostje iz Amerike, sicer učenci slovitega McGregorja, prikazali takšno košarko, kakršne v Šempetru še niso videli. Jasno je da so gostje zasluženo premagali domačine z
"Hiuiiimimmiimmi,	iiHUiuiiNimiimiiiiuiMiiHi
iimiimiiiMtfiiniiimiiiiiiii
ATLETIKA
MET KROGLE PRED LETOŠNJO SEZONO
Al FEUERBACH OBLJUBIL REKORD
Amerikanci so v tej disciplini še vedno pred vzhodnimi Nemci
tsu 1®t°šnjo
r4 so tudi v metu krogle A-
s
atletsko sezono je vse
nekako propadli v korist ■hc Nemcev, dosedanji rezultati čajj iPa so pokazali, da so Ame-«e boljši.
Nemci so posebno silovito £ho?a lzvedli lani, ko sta kar dva S Predstavnika presegla 21 me-Sn j* uvrstila takoj za Ameri-^ v&ftk , sonom na lestvici najbolj-
šl . ie dvoranska sezona v 7® mimo brez izrednih prese-1 *■ ’ o je v ZDA občutno popravil
Hi
do lani šesti na svetu j'1". Feuerbach je v dvora-Se j. ^krat presegel 21 metrov 6VfJ|krat tej meii tudi pribli-,ve^f je v ZDA vedno zmagal, ■	ne vrhunske dosežke pa
Hije .tojule tudi zelo zanesljive
M.
Prostem je v ZDA dober ■ tie 5* uašo in vesti o metu kro-vUUjka. Kar štirikrat je že ^ metrov in njegov osebni ^avil do 21,42 m, torej pre-od -
t^ijij. Nemcev in blizu rekorda '-["'k. juatsona. Prav nred dnevi je
^‘•‘^ona. Prav pred dnevi Hn a odkrito povedal, da misli Ilaja sam postati svetovni re-
■ *° Nemci za sedaj izlo-n rhe za zmago na olimpijskih t%li A arn' Pa so precej nenadoma ci j^jJPtočani še z drugimi me-1 še B 800 je še vedno drugi, ni 1 °8roiesege( 21 metrov in od blizu V?'8 De Bernardi (20,50 m) .. (20,44 m). Za olimpijsko se bo moral torej po-LTftoiti.
da* naiboljših na svetu iz-tako:
mr
21,78 m 1967 21,42 m 1972 21,12 m 1971 21,08 m 1971 21,01 m 1967 20,73 m 1968 20,68 m 1964
Gies (NDR)	20,64 m	1969
Hoffmann (NDR)	20,60 m	1969
Komar (Poljska)	20,55 m	1971
Razen Steinhauemja in Longa so še vsi metalci aktivni, od Nemcev sta Gies in Hoffmann nekoliko «skrhana^, Rothenburg pa običajno nezanesljiv.
Nekaj novega obetajo v SZ. Odkrili so 24-letnega Aleksandra Ba-rišnikova, za katerega je krog.. *«, metanje preozek ker ima lepo telesno višino 200 cm. S trenerjem sta izdelala poseben način metanja, ki sicer ni povsem nov v zgodovini atletike. Metalec se v krogu obrne kot pri metu diska.
Barišnikov je na ta način svoj osebni rekord popravil že za skoraj pol metra in se bliža meji 20 metrov. Do MUnchna še ne bi smel nevarno napredovati, kolikor se bo uvrstil v sovjetsko olimpijsko ekipo pa bo vsaj zanimiva tehnična privlačnost.
K. B.
ODBOJKA
FIRENCE, 17. — Italijanska odbojkarska državna reprezentanca se bo prihodnji teden udeležila mednarodnega odbojkarskega turnirja v Nemčiji. Med izbranimi igralkami je tudi Camillottijeva, ki nastopa za Casagrande iz Sacileja
ske komisije za šport nezakonito. Predlog, naj bi ponovno sprejeli Kitajsko v olimpijski komite, mora sedaj odobriti še japonski olimpijski odbor na skupščini, ki bo proti koncu junija.
«LR Kitajska v M00 !>
TOKIO, 17. — »Ljudska republika Kitajska je edina prava predstavnica celotne Kitajske in mora zato zamenjati Formozo v Mednarodnem o-limpijskem odboru*. Do tega zaključka je prišla komisija japonskega o-limpijskega odbora po večmesečnem preučevanju celotne zadeve. Kitajska je izstopila iz mednarodne olimpijske organizacije leta 1958. Leto kasneje so predstavništvo poverili Formozi, kar pa naj bi bilo po mnenju japon-
KOSARKA
PEKING, 17.	- Jugoslovanski
košarkarji so danofe pa svojem gostovanju v LR Kitajski zabeležili dve zmagi. Pri moških so premagali kitajsko reprezentanco s 127: 81, pri ženskah pa z 89:77.
TENIS
BANGALORE, 17. - Avstralija vodi v srečanju za Davisov pokal nad Indijo s 3:0 in je praktično že uvrščena v naslednje kolo, kjer se bo srečala s finalistom evropske A skupine.
rezultatom 146:92. Kljub vsemu pa domačini niso igrali podrejene vloge, ter so se enakovredno borili z odličnimi gosta.
Kljub porazu so domačini (in predvsem gostje) napravili na gledalce odličen vtis.
ODBOJKA
V 2. ZVEZNI LIGI
V	Splitu poraz Salonita
V	trinajstem kolu 2. zvezne odbojkarske lige je moštvo Salonita iz Kanala gostovalo v Splitu proti moštvu Kašteli in srečanje zgubilo z najtesnejšim izidom 3:2. Kljub temu porazu pa Salonit še ni zgubil možnosti za obstanek v ligi, saj so zgubila srečanja tudi ostala moštva, ki tekmujejo v tej elitni družbi. Trenutno se Salonit nahaja na 7. mestu prvenstvene lestvice. V nedeljo pa sprejme v goste moštvo Jesenic in v primeru zmage, si s tem skoraj zagotovi obstanek v 2. zvezni ligi
tudi za prihodnjo sezono.
# ^ *
PARIZ,:, LrtiL~o Nizozemski prvak Amsterdam je zmagal na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Parizu. Nizp?emci piso bili nikdar poraženi, v zadnji tekmi pa so premaga!’ Ruin> iz Firenc s 3:0.
Končna lestvica: 1. Amsterdam 6 točk, 2. Ruini 5, 3. St. Maur 5, 4. Sete 3.
ATLETIKA
TURIN, 17. — 2. junija bo v Turinu mednarodno atletsko srečanje, za katero je do sedaj poslalo prijavo 15 držav, ki so vpisale svoje najboljše predstavnike.
*
ttAE SVETIMA


TRETJA KNJIGA
^ ^S.J° Je ostra bolečima vrnila k zavesti. Trudno Je ^ otrok Je v spanju kriknil. V soju brlivk© je • da ob njej sede Tinka, mama in Marico In da vsem
licih solze.
,v0de
L}at. je zaprosila.
^ Ji je ulila v razbeljena usta čaja. iou?a spomina se je spet pričela odgrinjati... Ljudje, ki H,?!1- opičjaki, ki se vrtijo v krogu... gorila za volanom... itoa kovinski oklep in je brez srca...
^ tooram umreti?» so se ji premaknile ustnice.
1 ne boš umrla. Oče bo pripeljal zdravnika,)) Je ra
' <?eniln zvenom je bila ura enajst. Do Ane so priha-Ali
tlaJavija požare... ah ni j a	^
Nho1 loku nad črnim obrisom njune gore?... O, saj Je na tem svetu...
^ je akniia je glavo. Mati Je privila stenj ln Anin bledi . «kj6	rumena svetloba.
Ha Je oče?» je vprašala, čeprav JI je Tinka že prej po-ua se je z rahlim nasmeškom.
^6 Kr,
vJ? 10 kriki nočnih ptic, ki se jih je vedno bala? Tu-'etW' ,ki najavlja požar?... Ali laja na mesec, ki se blesti
Grosist iz Šempetra sodi med zelo obetajoče primorske košarkarske ekipe
((Pokopljite me pod macesnom na robu... da bom gledala najino goro...,» je zlogovala. «... Primož naj mi vsadi brezo na grob...»
Ko so ji obljubili, se je njen bledi obraz umiril. Roke so se ji rahlo zganile. Skušala je pritisniti k sebi otroka. Zaprla je oči, kot bi hotela zaspati. Prsi so se ji še vedno rahlo dvigale...
Mati je zastrla luč. Molče so bedeli ob njej vso noč.
Ko se je nad kopasto goro prelomil svit in so obledele zvezde, so zakikirikali petelini. Otrok se je zbudil in kriknil, kot bi ga nekaj preplašilo. Mati je privila stenj. V rumeni svetlobi je Anin obraz okamenel v čudovit smehljaj. Bil je takšen ko takrat, ko ji je pokazala otroka... toda bel in mrzel...
«Mrtva...,» je zastokal Marko, ki se je dobro spoznal na smrt.
Zjutraj se Je vrnil Travnikar z zdravnikom.
((Notranja krvavitev,» je ugotovil stari mož in se vrnil v dolino.
Travnikar in Marko sta uresničila njeno zadnjo voljo. Na robu — kot si je bila zaželela — sta ji izkopala groD. Pokopali so jo sami domači, brez hrupa. V krsto so ji nainžm cvetočih češnjevih vej, da je bila videti kot nevesta. Ko so grude prsti zabobnele po ravki, ni nihče spregovoril besede. Marko si ni mogel kaj, da ne bi izstrelil častne salve, saj je bila borka in Je z brigado prehodila nešteto poti v snegu, dežju in viharju, obvezala nešteto ran in nič kolikokrat potešila tudi njegovo žejo.
Potem so odšli. Moža sta se od žalosti napila do nezavesti.
Ostala je sama... V daljavah pred njo se je kot demon neznanega dvigala gora. Njen vrh je zajel teman oblak nizkega neba, ki je zalilo gorovje kot valov j e razbesnelega oceana. Slepeči jeziki strel so oglušujoče udarjali v goro. Zabobnelo Je, grom se je valil vse do temin Jelovice. Ulil se je dež. Pila ga je žejna zemlja, ki ga je potrebovala za novo rast.
V izbi je Jokal otrok, neutolažljivo. Travnikarjeva mati ga Je dvignila v naročje, ga prekrižala na čelo in ga poujoala. Potem ga je zibala, dokler se ni umiril...
ATLETIKA
AK Gorica na Reki
Minuli teden so gostovali atleti AK Gorica na velikem mednarodnem mitingu na Reki. Na tem mitingu so sodelovali nekateri odlični atleti iz vse Jugoslavije in Avstrije. Novogoriško zastopstvo je štelo 6 atletov, ki so dosegli nekaj odličnih uvrstitev.
Bizjak je bil v teku na 110 m ovire odličen drugi s časom 15”0. Prav tako je bij Bizjak dober v skoku v daljavo, saj je skočil 6,78 m, medtem ko je Makarovič bil z rezultatom 7,06 m tretji. Grilanc pa je v metu krogle z rezultatom 14,03 m zmagal.
Pri ženskah pa je bila Pelhano-va solidna četrta v skoku v daljavo z rezultatom 5,40 m.
Rajmund Kolenc
l KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
V Borovi četrtoligaški ekipi so se letos uveljavili mladi
Nepričakovan spodrsljaj poletovcev - V 1. diviziji so «plavi» doživeli tesen poraz
D LIGA
Zaključilo se je prvenstvo košarkarske D lige, v katerem sta nastopali med drugimi tudi dve tržaški peterki: Bor in Cianocolori. Zaradi izidov, ki so jih borovci v tem prvenstvu dosegli, bi lahko ocenili nijihove nastope za neuspešne. «Plavi» so namreč predzadnji na lestvici, s štirimi točkami, kar je res skromen izkupiček. Edini zmagi, ki so jih naši košarkarji dosegli, sta bili proti Cianocolori ju in CUS Padova.
Če prvenstvo ni prineslo točk Borovi peterki, pa je bilo gotovo u-spešno zato, ker je trener Mari že v začetnih kolih vključil v ekipo več mladih igralcev, ki so se kaj kmalu uveljavili v tej zahtevni ligi. Prav ti košarkarji bodo nosili tudi v prihodnjem prvenstvu glavno brane ekipe.
Trener Mari namreč pravi: «Smi sel tega prvenstva je bil in je mo ral biti v tem, da so igrali predvsem mladi. Letos ni bilo bojazni pred nazadovanjem. In prav mladi igralci so bili naše največje zadoščenje.*
Kot predvideno je v višjo ligo napredovala ekipa Tigers iz Gorice. Za določitev drugega C ligaša bo potrebna naknadna tekma med Castelfrancom in Friulano iz Vidma. Poraženec tega srečanja pa bo imel še možnost kvalifikacije s tem, da se bo udeležil posebnega turnirja za določitev še enega mesta za C ligo.
Žal, letos ni disciplinskega pokala, ki bi tudi tokrat pripadel Borovi peterki. Za uteho pa naj bodo
besede predsednika deželne zveze D lige, Alfonsija: «Prekasno smo pomislili na disciplinski pokal. Sicer pa že sedaj lahko rečem, da je bU prav Bor najbolj športna in korektna ekipa naše skupine.*
IZIDI: CUS Padova - Cianocolori 59:90, Bor - Pro Pace PD 51:70, Tigers GO - Virtus PD 61:62, Tre-viso - Friulana UD 53:77, Šanson VE - Hannibal 71:66. Počitek: Ca-stelfranco Veneto.
KONČNA LESTVICA: Tigers GO 30, Friulana UD in Castelframco Veneto 28, Cianocolori 26, Hannibal 25, Virtus Padova 24, Šanson VE 20, Pro Pace PD 18, Treviso 14, Bor 4, CUS Padova 1.
Hannibal in CUS Padova imata točko manj zaradi napačne registracije nekaterih igralcev.
PRVA DIVIZIJA
»Plavi* so v nedeljo proti Liber-tasu igrali dobro in bi lahko zmagali, če bi bili točnejši pri metanju prostih strelov. Zgubili so namreč le za boro točko razlike, sicer pa je bil trener Mari z nastopom zadovoljen.
Do konca prvenstva manjka še kdo. V zadnjem srečanju se bodo namreč «plavi» pomerili s prvim z lestvice, z ekipo Tricolore.
IZIDI: Bor - Libertas 41:42, Tricolore - Servolana 54:31, CGI - Fer-rovi ar io 47:54.
LESTVICA: Tricolore 18, -Ferro-viario 12, Servolana 8, Bor in Libertas 6, CGI 2.
PRIHODNJE KOLO (21. 5.): Bor-Tricolore (11.00), Servolana - Fer-roviario, CGI - Libertas TS.
uiiitiiiiiiiiiiiiitiHiiiimmimiinHimininimiiiiiimtiimiiiimiimiiiimiiimiiiiiiiniiiiMiimiiii
Danes tudi Breg in Sokol na pokrajinskem delu Ml
Slovenski šesterki bosta igrali v A skupini z ekipo OMA B - V treh skupinah bo nastopalo devet ekip
Danes se bo pričel pokrajinski del mladinskih iger za žensko odbojko. Ekipe, ki so opravile občinski del iger, so bile razdeljene na tri skupine. V prvi skupini nastopajo OMA B, Sokol in Breg, v drugi Časa del Fanciullo, UGSS in Caprin, v tretji pa OMA A, Brun-ner in S. Giacomo.
Težko je predvidevati, kdo se bo prebil v finale, saj so vse ekipe prava neznanka. V prvi skupini ima Breg precej možnosti za nadaljnjo uvrstitev, saj je doslej po kazal lepo in zrelo igro.
Drevi bosta dve tekmi, obe na stadionu «1. maj* na Vrdelski cesti. Ob 18.15 se oosta pomerila Sokol in Breg, v dragem srečanju ob 18.45 pa Breg in OMA B Po teh dveh tekmah, ki bi ju morale osvojiti Brežanke, bomo takoj vedeli ,če dolinske predstavnice lahko računajo na uvrstitev v finalni del tekmovanja.
V ženski C ligi
Mlade igralke Sloge premagane v Št. Petru
Corridont — Sloga	3:0
(15:1, 15:10, 15:7)
CORRIDONI:	Bottignon, Bon,
Montena G. in C., Pahor, Bonaz-za, Pagotto, Bertogna, Visdntin R. in G., Matiaza in Cristin.
SLOGA: Čuk, Žagar, Padovan, Busleta, Kralj in Grgič.
SODNIK:	Fornasar, zapisnikar
Vaccari.
Po uspehu v predzadnjem kolu ženske tretje lige so - odbojkarice Sloge prepustile zmftgo , CerridfMi-, ju. Po tem uspehu so Cejeve varovanke dosegle izjemen uspeh: v 18 prvenstvenih nastopih so prav tolikokrat odšle z igrišča kot zmagovalke. Okrnjena postava Sloge ni zmogla preprečiti zmagovite poti domači ekipi, ki je dokazala, a je končna zmaga v tej skupini v pravih rokah Sedaj čaka Cjrridoni najbolj zahteven sklepni 'urnir za napredovanje v višjo ligo in ni rečeno, da naša dežria ne dobi no vega drugoligaša, kar bi bilo izredno dobrodošlo Bregu in Boru (zaradi potovanj v prihodnjem pr venstvu).
Nekoliko neobičajna postava Še-sterke Sloge se v prvem setu ni mogla dostojno upirati razigranim domačinkam, ki so nizale točko za točko kot na tekočem traku. Ko jih je Corridoni nabral 13, je gost jam uspelo prvič in obenem zadnjič v tem setu zadeti v črno. Lepši in tudi bolj izenačen j ’ bil drugi set. Slovenske odbojkarice so se le otresle začetne bojazni in zaigrale tako kot resnično znajo. Bile so stalno v vodstvu vse do 8. točke in z največjo razliko 7:3. Do prvega izenačenja je prišlo pri os mici in kasneje desetici. V odločilnih posegih se je Slogi posrečilo še trikrat dokopati se do žoge, a sta nje v točkah je ostalo žal nespremenjeno. V tretjem in obenem zadnjem nizu so domačinke bile ponovno odločnejše že v samem začetku, kljub temu, da so to pot
I
zaigrale brez mlade Trevisanove, kt trka na vrata mlade državne reprezentance. Njihovo vodstvo je vse bolj naraščalo in so tako nezadržno korakale proti 18. zmagi. Gostje so tu pa tam odščipnile očko in na koncu so jih nabrale 7.
Po vsej verjetnosti bo Sloga "vo-jila na končni lestvici desetih ekip, kolikor jih je igralo v tej skupini, zadovo’iivo 8 mesto. V 18 tekmah so predstavnice novega združenja 4-krat zmagale, 14-krat pa so potegnile krajši konec. Slovenske i-gralke, ki so branile barve Sloge, so še n-ade in neizkušene in temu primarna je tudi njihova končna uvrstitev. Pokazale so občasno odlično igro, toda dobrim nastopom pa so sledili tudi slabi. Tako se pač dogaja pri vseh mladih in neizkušenih šesterkah.
G. F
MLAJŠI MLADINCI
Poletovci so v soboto doživeli nepričakovan poraz proti ekipi Lloyd Adriatico A. Tudi v tej tekmi so se ponovile okoliščine nesrečnega srečanja z ekipo Ricreatori.
«Zakaj, trener Tavčar?*
«Vzrokov za poraz proti Lloydu A je več. V glavnem so ti: ekipa je imela veliko smolo (izključitev Jugoviča, zaradi petih osebnih napak), slabo sojenje, odsotnost enega standardnih igralcev, Edija Daneua.*
Kljub temu pa mislimo, da bi poletovci lahko zmagali, če bi v poslednjih minutah igrali umerjeno Vse pa kaže, da se naši košarkarji ne znajo zadržati v končnih minutah tekme, prav tedaj torej, ko je premišljena igra boljše orožje kot hitrost in iznajdljivost.
škoda, kajti bila je to velika prir ložnost za naše košarkarje, da bi utrdili svoj položaj na sredini lestvice. Do konca prvenstva namreč čakajo poletovce le težka srečanja.
Zveza je sporočila, da bo Polet v nedeljo igral proti tržiški peterki POM in ne proti Ital sidru, ker bosta verjetno tako Lloyd kot POM končala z enakim številom točk. Potrebna bo torej naknadna tekma za določitev končnega zmagovalca.
IZIDI: Lloyd A - Polet 56:53, Ricreatori - POM 64:71, Don Bo-sco - Italsider 42:59. — Počitek: Lloyd B.
LESTVICA: POM in Lloyd B 16, Italsider 12, Polet in Don Bosco 6, Ricreatori in Lloyd A 4.
PRIHODNJE KOLO: Uoyd A. -Ricreatori, Polet - POM (11.00), Lloyd B - Don Bosco. — Počitek: POM.
MLADINSKE IGRE
Borovi košarkarji so v soboto o-digrali zadnje kolo košarkarskega turnirja pokrajinskega dela mladinskih iger. «Plavi» so v zadnjem srečanju nastopili proti favoritu SABA in so zgubili dokaj častno. Borovci, ki so zaradi šolskih izletov, bolezni itd., nastopili skoraj v vseh srečanjih v okrnjeni postavi, so še kar zadovoljivo opravili svojo nalogo.
KONČNA LESTVICA: Ricreatori Nordio 6, SABA 4. Vasari 2, Bor 0.
MINIBASKET
Borovi košarkarji minibasketa Do-do jutri, ob 18. uri, igrali proti ekipi Ferroviaria. Srečanje bo na igrišču Ferroviaria v Miramarskem drevoredu št. 59, in bo služilo borovcem kot priprava za bližnje prvenstvo minibasketa.
b. L
TENIS
PARIZ, 17. — Od petka do nedelje bodo na sporedu teniška srečanja, veljavna za drugo fazo Davisovega pokala. Tekme ne bodo preveč zanimive, saj je prevelika razlika med posameznimi nasprotniki. Favoriti za uvrstitev v polfinale so Romunija, Italija, Sovjetska zveza, Španija, Češkoslovaška in Z. Nemčija.
Italijani se bodo v petek srečali z Nizozemsko, ki ne bi smela biti pretrd oreh. «Azzurri» se zanašajo predvsem na mlade igralce in pa seveda na izide prejšnjih medsebojnih srečanj, ko so v petih spopadih kar štirikrat zmagali.
Iz zbirke »Knjige znanja« je pred kratkim izšla prva
KNJIGA O ŠPORTU
Izdala jo je Državna založba Slovenije.
Knjiga obravnava razvoj telesne kulture in športa, telovadbe, atletike, košarke, rokometa, nogometa, tenisa, odbojke, bezbola, streljanja, lokostrelstva, boksanja, jadranja in drugih športnih veščin. Je bogato ilustrirana in nam prvič vsestransko predstavlja šport pri nas in po svetu.
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792
SEDMI DEL
ZENICA SONCA
Naloga zgodovine je, da sedaj, ko je izginil onstranski svet resnice, vzpostavi resnico tega sveta.
Karl Marx
Da je vojna minila, sta se Primož in Vojko zavedela šele pod vrhovi Krnskih gora. Tja so ju poslali s četo KNOJ na demarkacijsko črto med cono A in cono B, kakor so za zeleno mizo razdelili Slovensko primorje zavezniki.
Nastanili so se v gorski vasici Km nad Sočo. Varovali so mejo od Tolmina do Trente. Meja je tekla — kot vedno, kadar je za mizo potegnjena — kar naravnost po zemljevidu, od kote do kote visokih vrhov. Tako so bili odrezani od vseh cest ta so se morali oskrbovati z mulami prek sedla na Mrzlem vrhu, po težko prehodnih gorskih poteh.
Vojko je bdi komisar rajona, Primož in Travnikar jev pa sta bila komandirja oddelkov, vsak v svoji karavli. Da so prišli iz mesta v gozd in v gore, je bilo vsem po volji. 2e prve dni sta se Vojko ln Primož v zgodnjem jutru povzpela s fanti na dva tisoč dvesto petinštirideset metrov visoki Km, da bi preiskali prehode čez ta predel gorovja. Med potjo proti vrhu so si ogledali planine in se pogovarjali s pastirji. Više gori med stenami in v skalovju pa so ogledovali podzemske utrdbe iz prve svetovne vojne. Pod njimi se je vijugala linija soške fronte; dobro so videli klin, kjer so Nemci izvršili preboj pri Kobaridu.
Preznojeni in ne preveč trudni so se vzpeli na vrh |9r obstali pod spomenikom italijanskim vojakom, prislonjenim k vrhu gora. Po dva para italijanskih orlov je opiralo stebre,
med katerimi je bilo napisano: Monte Noro. Nekoliko m (to je bilo na zidu napisano z rdečimi črkami: Viva Italia.
«še danes in nikoli več,» je dejal Vojko in vzel kurirju padalsko brzostrelko MP 44 ter užgal po napisu. Okruški ometa so odleteli na vse strani. Noben arheolog ne bi več prebral, kaj je tu pisalo!
Ogledali so si zavetišče. Na stenah so se še nedavno podpisovali italijanski alpdnoi. Seveda ni manjkaio opolzkih seksualnih simbolov in risb ter izrekov straniščne modrosti. Napise jim je prevedel fant, ki je svoj čas služil italijansko vojsko. Vojko je pljunil v onečaščemi prostor, napolnjen s preperelimi človeškimi iztrebki. Obrnili so se in se vzpeli na vrh ploščadi spomenika. Bila je ograjena s surovim kamenjem, dostop do roba pa je bil prepleten z žico. Vojko je že hotel ukazati, naj zmečejo vse, kar je odveč, s ploščadi, ko ga je ustavil minerec, tisti, ki je bil zaminiral nemškega stotnika. Imel je sokolje oči in opazil je, da ima žična ograja žico dvojne vrste. Menil je, da je kamnita pregraja le minska past, kdove koliko stara, saj je bila žica že vsa zarjavela. Pol ure se je zamudil, da je razmontiral pet nekaj kilogramskih min, ki ba lahko sesule v prah spomenik z njimi vred. Po izvoru min so videli, da so jih nastavili Nemci, najbrž takrat, ko so napadali Gregorčičevo brigado na Rdečem robu in Mrzlem vrhu. Eno za drugo so jih zmetali z roba v prepad. Nekaj sto metrov globlje so eksplodirale kot letalske bombe. Še dolgo potem so poslušali, kako je kamenje treskalo v prepade.
Za las so ušli smrti. Sonce se je dvignilo v zenit in čeprav je bilo jesensko, je toplo grelo. Slekli so se in se potak-ndild po skalah. Bil je čist dan in v daljavah se je lesketalo morje. Spominjalo jih je na Trst. Nihče ni govoril, le bolečina je sama od sebe vzniknila v prsih. Celih štirideset dni so imeli mesto zasedeno. Nekega dne pa je prišel ukaz, da se mora jugoslovanska armada umakniti. Tržaške Slovence j« vojsko, ki je mesto osvobodila, je zajela globoka žalost. Slovo je bilo tragično in nepozabno.
(Nadaljevanje slediJ
TRST Ul. Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 793 808 GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon
TRST	Ul.	Montecchi 6/II
TRST	Ul.	Montecchi 6/III
794 638 33 82 Telefon 795 823 Telefon 761 470
Uredništvo Podružnica Uprava
Oglasni oddelek Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Ljubljani 501-3-270/1
Za SFRJ	TekoUi račun pri Narodni banki v ujuoijani
»ADIT* - DZS, Ljubljana Gradeče 10/11 nad. telefon
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 'ir	«Mal' °9
80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P. oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija Pr'
Stran 6
18. maja 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaia in tiska Z1T • ^
PRED MOSKOVSKIM SREČANJEM MED NKONOM IN SOVJETSKIMI DRŽAVNIKI
Nezmanjšan pritisk osvobodilnih sil Vse demokratične stranke odklanjajo
na vseh frontah v Južnem Vietnamu
Pogovor med veleposlanikom SZ in Čuenlajem - Srditi boji na raznih frontah - Predsednik Nixon v SZ od 22. do 29. maja
SAJGON, 17. — Sedem ameriških letalcev je danes zgubilo življenje pri ponovnem bombardiranju letališča pri Kontumu. Vest je sporočilo ameriško poveljstvo, ki je še omenilo, da je raketa, ki so jo izstrelile enote vietnamske osvobodilne frotne zadela a-meriško letalo tipa »C-130*. ki je bilo na letališču. Malo prej je eksplozija neke druge rakete, ki je padla na letališče, ranila nekega ameriškega vojaka.
Sporočajo, da sta dva bataljona juž-novietnamske vojske, ki so jih prepeljali s helikopterji, danes ponovno zavzela neko oporišče pri Ra Ksanu, kakih 24 km zahodno od cesarskega mesta Hue. Zdi se, da so južnoviet-namski vojaki vstopili v oporišče brez pomembnega odpora svojih nasprotnikov.
Južnovietnamsko poveljstvo je nadalje sporočilo, da so vietnamske o-svobodilne sile ojačile svojo dejavnost. Vsega skupaj so baje sprožile okoli 70 napadov, od katerih jih je 43 spremljalo bombardiranje s topovi in raketami. V prejšnjih 24 urah so zabeležili samo 44 napadov, od katerih jih je bilo 20, ki so jih podprli s topništvom in raketnimi izstrelki.
Glavne napadalne akcije so enote vietnamskih osvobodilnih sil izvedle na področju zahodno od Sajgona, in sicer v bližini Pleikuja, južno od Dananga ter v dveh obalnih pokrajinah, ki ležita skoraj 400 kilometrov severovzhodno od Sajgona. V raznih pokrajinah je prišlo do spopadov med osvobodilnimi silami in sajgonskimi vojaki, toda na splošno je šlo le za manjše spopade.
Ameriško poveljstvo v Sajgonu pa je sporočilo, da je v zadnjih 24 urah opravilo osem bojnih poletov z letali tipa «B 52» proti domnevnim oporiščem osvobodilnih sil v bližini Kon-tuma. Druge štiri polete so opravili proti domnevnemu osredotočenju osvobodilnih sil kakih 5 km jugovzhodno od An Loca, kjer se južnovietnamske vladne sile še vedno upirajo, medtem ko je 21. južnovietnamska divizija že prišla blizu mosta ter je v tem trenutku oddaljena kakih 13 kilometrov od položajev južnovietnamske vojske.
Ameriški in južnovietnamski poveljstvi sporočata o raznih akcijah z letali na področju blizu An Loca ter navajajo visoke številke padlih nasprotnikov. Res pa je, da je v zadnjih 24 urah padlo na južnovietnamske položaje pri An Locu kakih 2.300 topniških in raketnih izstrelkov. Vse to pomeni, da se še vedno nadaljuje močan pritisk sil osvobodilne fronte na področje, ki je zelo blizu Sa.igona. Pri tem je treba omeniti še eksplozijo velikega skladišča municije pri Pleikuju, ki so jo baje povzročili oddelki vietnamske osvobodilne vojske.
Južnovietnamske oblasti so že zaprle osem južnovietnamskih vseučilišč ter mobilizirale vse študente in študentke.
Iz Severnega Vietnama sporočajo, da so ameriška letala bombardirala razna področja do 80 km od Hanoja.
Ameriški podpredsednik Spiro Ag new se je danes ustavil za kratek čas v Sajgonu, kjer se je razgovar-jal z južnovietnamskimi predstavniki.
Taka je splošna slika na južno-vietnamskem bojnem polju v trenutku, ko se ameriški predsednik Richard Nixon pripravlja, da bo obiskal sovjetsko prestolnico ter se začel pogovarjati s sovjetskimi vladnimi in partijskimi predstavniki. Še preden bi navedli spored Nixo-novega obiska v Sovjetski zvezi, menimo, da je potrebno omeniti, da je iz Pekinga odpotoval v Moskvo sovjetski veleposlanik v LR Kitajski Tolstikov, ki se je malo prej razgovarjal s Ču°nlajem. Ne ve se o čem sta se Tolstikov in Čuenlaj razgovarjala, domnevajo pa, da je šlo v glavnem za pomembna vprašanja, ki zadevajo dostavljanje vojaške pomoči Severnemu Vietnamu in južnovletnam-skim osvobodilnim silam. To vprašanje je postalo pereče, potem ko so Amerikanci položili mine pred vsa glavna sevemovietnamska pristanišča. V tem trenutku, če nočejo sprožiti kakega hujšega mednarodnega zapleta, postaja ozemlje LR Kitajske izredno pomembno za nadaljnje oskrbovanje bojnih e-not na vietnamski fronti.
V	nekaterih krogih, posebno za hodnih, domnevajo, da sedanja o-fenziva vietnamskih osvobodilnih sil skuša v bistvu bojkotirati moskovska srečanja predsednika ZDA Nixona s sovjetskimi predstavniki. Res je, da je v tem trenutku splahnel vsak poskus sporazumevanja med ZDA, oziroma sajgonskim režimom s predstavniki Hanoja in južnovietnamske osvobodilne fronte. Očitno je, da gre za zadnji poskus uveljaviti s silo določene politične zahtevke v pričakovanju pogovorov za zeleno mizo v Kremlju.
V	glavnih obrisih je že znan spored Nixonovega obiska v Sovjetski zvezi. 22. maja bo ameriški predsednik prispel na letališče Vnukovo pri Moskvi, kjer ga bodo sprejeli Brežnjev, Podgomi in Ko-sigin. Sledili bodo vsaj dvakrat dnevno pogovori med Nixonom in sovjetskimi najvišjimi predstavniki. 27. marca bo Nixon odpotoval Leningrad, 29. marca pa v Kijev. Nato bo ameriški predsednik odpotoval v Teheran, od koder se bo z letalom vrnil v vzhodno Evropo, toda to pot v Poljsko.
Ameriški bombni atentat na železniški most flai Duong v Severnem Vietnamu
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
PO IZJAVAH ZUNANJEGA MINISTRA GHALEBA V PARIZU
Egipt še vedno naklonjen miroljubni rešitvi krize
Zaključen obisk Grečka v Kairu - Kuvajt dal Siriji finančno podporo - Politični položaj v Egiptu
PARIZ, 17. — Egipt je še vedno naklonjen miroljubni rešitvi krize na Bližnjem vzhodu, v okviru Jarringovega posredovanja ali pa v kakšnem drugem okviru, vendar pod pogojem, da Izrael sprejme resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1967. Znano stališče kairskih voditeljev je potrdil danes egiptovski zunanji ministre Ghaleb, ki je na uradnem obisku v Franciji.
Ghaleb, ki je prispel včeraj v Francijo, se je danes dolgo pogovarjal s francoskim kolegom Schumannom o bližnjevzhodni krizi in o položaju v Sredozemskem morju. Nato je egiptovskega zunanjega ministra sprejel tudi francoski predsednik Pompidou.
Kaže, da bo Ghaleb obvestil francoske državnike o rezultatu Sada-tovih pogovorov v Moskvi, Alžiru in Tripolisu.
Po obisku pri francoskem predsedniku je egiptovski državnik izjavil, da se je s Pompidoujem pogovarjal o ukrepih, ki bi lahko
pripomogli k rešitvi krize na Bližnjem vzhodu in o gospodarskem sodelovanju med Francijo in a-rabskimi državami.
Zaključil se je obisk sovjetskega obrambnega ministra maršala Grečka v Egiptu, ki je odpotoval danes v Moskvo. Sovjetski državnik se je mudil v Kairu 4 dni in se je sestal z najvidnejšimi egiptovskimi voditelji. Pred prihodom v Kairo je Grečko bil na štiridnevnem uradnem obisku v Siriji
Radio Damask je sporočil, da bo Kuvajt dajal vsako leto Siriji denarno podporo za boj proti izraelskemu napadalcu in sicer v višini 10 milijonov kuvajtskih dinarjev (približno 15 milijard lir). To je prvič, da Sirija dobi denarno podporo od kake arabske države. Do sedaj je podobne prispevke za borbo proti Izraelu dobival Egipt in sicer od Kuvajta, Ubije in Saudske Arabije. Do pred kratkim so te države dajale podobno podporo tudi Jordaniji, po objavi Hussei-novega načrta za pomiritev Biiž-
Milini mi 11111111 n n m m milil iiiiiiimii mi iiiiiHiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiuiiiniiii mi iii mHliiniiiniiiiiiimii
REPRESIJA PORTUGALSKEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA
Brutalen napad policije na zavod za gospodarstvo
V ostrih spopadih je bilo 50 dijakov in profesorjev ranjenih Policija je nagnala proti študentom tudi pse
LIZBONA, 17. — Represija portugalskega fašističnega režima ne pozna meja. Včeraj popoldne so brutalnost policije okusili dijaki, dijakinje in profesorji višjega zavoda za gospodarske in finančne vede. Pozno popoldne je skupina kakih šestdesetih policistov, ki so bili oboroženi ,z brzostrelkami, vdrli v šolsko naslopje in napadla študente. V ostrih spopadih je bilo približno 50 dijakov in profesorjev ranjenih.
Takoj po spopadu s policijo so se dijaki in profesorji ponovno sestali in so izdali dokument, v katerem so ostro obsodili brutalen policijski napad na šolo. V dokumentu zahtevajo tudi, naj oblast uvede strogo preiskavo in naj kaznuje tiste, ki so odgovorni za ak cijo policije, ki je vdrla v šolski zavod brez dovoljenja rektorja in ministra za šolstvo. Profesorji poleg tega poudarjajo, da bodo na daljevali s svojim delom na zavodu za gospodarske 'n finančne vede, vendar ugotavljajo, da so oblasti s to akcijo odpravile tudi tisto minimalno avtonomnost, ki ga vsak vzgojitelj potrebuje pri svojem de lu.
O brutalnosti policije je spregovoril tudi ekonomist profesor Francisco Periera de Moura, ki je po Salazarjevi smrti predložil svojo kandidaturo za predsednika države. Po izjavah Periere sta najhujše ranjena fant in dekle, katera so
napadli psi, ki jih je policija' v notranjosti zavoda nagnala proti študentom in profesorjem. Biyši kandidat za predsednika je tudi dodal, da so se dijaki začeli braniti z metanjem kamenja, ko so opazili, da je do zob oborožen oddelek policije vdrl v poslopje.
Brutalni napad portugalske policije je poškodoval poslopje. Policisti so predvsem razdejali rektorjevo pisarno ter dve zbornici profesorjev, kamor so se zatekli študentje. Kaže, da so bili med spopadi hudo ranjeni tudi nekateri na padalci, vendar oblasti še niso potrdile te vesti. Vlada do sedaj tudi ni sporočila števila aretirancev.
riških in sovjetskih voditeljev. Izraelski voditelji pripisujejo namreč egiptovskemu predsedniku strah, da bi med moskovskimi pogovori po zabili nanj, zaradi napetega ozrač ja v Vietnamu.
Število žrtev železniške nesreče naraslo na osem
BEOGRAD, 17. — V včerajšnji že-lezriški nesreči na postaji Prikraj blizu Novega sela pri Zagrebu, ko se je tovorni vlak zaletel v iztirjene vagone potniškega vlaka, je zgubilo življenje osem oseb. Za nesrečo sta, kot kaže kriva kretničarja Jure Hodak in Ivan Oštovič, ki sta takoj po nesreči pobegnila in sta se šele danes zjutraj prijavila oblastem. Med okrog desetimi poškodovanimi ni težje ranjenih. Materialna škoda je velika. Proga je bila usposobljena za promet šele danes zjutraj.
njega vzhoda, pa so odrekle Ama
nu finančno pomoč.
Kaže, da je devet vidnih egiptovskih voditeljev podpisalo peticijo o kateri je spregovoril tudi predsednik Sadat v svojem nedeljskem govoru. Tega dokumenta do sedaj še niso objavili, iz predsednikovega govora pa je razvidno, da pod pisniki zahtevajo, da se Kairo oddalji od Sovjetske zveze in se približa državam zahodnega bloka. Kaže tudi, da so v peticiji podpisniki ostro napadli vladnega predsednika Sidkija
Sadat je v nedeljskem govoru ostre obsodil podpisnike omenjenega dokumenta bodisi za vsebino peticije, bodisi za način, ki so ga izbrali za predložitev te listine. Egiptovski predsednik je v tej zvezi poudaril, da ti politiki napadajo edinega prijatelja arabskega ljudstva, ki ni nikoli skoparil ne s finančnimi ne z vojaškimi pomočmi. Dodal je tudi, da bi lahko podpisniki predložili svoj dokument v ljudski skupščini, katere vrata so odprta vsem. Ta organ bi nato obširno razpravljal o predlogih in bi poskrbel za tiskanje in razmnoži-tev peticije. »Podpisniki pa so poslali listino meni skrivaj in zahtevajo, da jo jaz predložim ljudski skupščini*, je zaključil Sadat.
V teh dneh izraelski tisk obširno piše o možnosti izbruha nove vojne na Bližnjem vzhodu. Telaviv-sko časopisje trdi, da bo skušal Sadat sprožiti vsaj nekaj manjših vojnih akcij, da bi tako pritegnil Bližnji vzhod pozornost ame-
PO UMORU KOMISARJA CALARRESIJA
atentat kot način političnega boja
Levica poziva delavce in demokratično javnost, naj budno pazi
MILAN, 17. — Umor milanskega komisarja Calabresija je izzval ogorčenje v vseh italjanskh političnih krogih. Vse stranke in organizacije so se takoj sestale in so dale politično oceno dogodka, Id je presenetil italijansko javnost.
Zvezna tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so izdala skupen dokument, v katerem ostro obsojajo umor in nasilje kot sistem političnega boja. Zavračamo te barbarske metode bodisi ko prizadenejo delavce bodisi ko so naperjene proti policiji in kateremukoli drugemu državljanu. Ta ponovni teroristični atentat dokazuje, da prevratniške sile, za katerokoli krinko se skrivajo, skušajo neposredno ali s pomočjo provokatorjev pripraviti v državi tak položaj, ki bi omogočil likvidiranje demokratičnega sistema in ustave. Milanski delavci, ki so bili že podvrženi tolikokrat terorističnim dejanjem in nasilju, bodo morali še enkrat s svojim zgledom zavreti provokacijo in braniti sindikalne in demokratične pravice*, zaključujejo zvezna tajništva v svojem dokumentu.
Takoj ko je zvedel za Calabre-sijev umor je načelnik demokrščan-skih senatorjev Spagnolli izjavil, da umor milanskega komisarja ni samo atentat proti eni osebi pač pa napad' proti državnim ustanovam. . «Politično maščevanje je obrodilo tragične sadove, atentatorju pa so pomagali tudi tisti, ki so vedno zanikali obstoj nasprotujočih si ekstremizmov. Feltri-nellijeva senca, diaboličen prevratniški načrt oboževalcev nasilja, bomb in razdejanja so postali tragična realnost, ki jo je treba iz-fiti iz naše države ne glede na pdlitično prepričanje*, je dejal senator Spagnolli.
Časnik «Manifesto» bo v svoji jutrišnji številki objavil komentar o umoru milanskega komisarja Calabresija. «Do sedaj ne vemo še ničesar o odgovornostih in o okoliščinah v katerih je umrl Cala-bresi, vendar lahko izrazimo politično prepričanje, da je bil komisar žrtev sistema, kateremu je služil. Njegov umor je izraz logike in načrta, ki skuša ustaviti spoznavanje resnice o umoru na Trgu Fontana in sprožiti ponovno ter močnejšo gonjo proti levičarskim silam*, trdi časnikar Manifesta in nadaljuje: »Nepojmljivo je, da bi izvenparlamentame levičarske sku-
pine organizirale umor, ker je danes ofenziva proti njim najostrejša, poleg tega pa se dobro zavedajo, da imajo v svojih vrstah številne provokatorje. To je naše politično prepričanje o dinamiki umora. Mi nismo nikoli prikrivali prepričanja, da je bil Calabresi odgovoren za Pinellijevo smrt. Zato ne bomo jokali nad njegovim grobom, vendar smo prepričani, da kdor ga je ubil Je ali provokator ali blaznež*. Časnik zaključuje svoj komentar z ugotovitvijo, da levica ne sme ponoviti napak, ki jih je zagrešila po Feltrinellije-vi smrti. »Nihče ne sme dati povoda za kampanjo, ki jo bo desnica sprožila proti ljudskim strankam, da bi zvrnila nanje odgovornost atentata, ki je sad nasprotne politične logike. Zato se morajo tudi tradicionalne velike levičarske stranke zavedati, da je v tem trenutku potrebna enotnost. Desničarska kampanja bo prizadela tudi nje in ne bo cikala samo proti izvenparlamentarnim • levičarskim organizacijam*, trdi «Manifesto*.
Milanski župan Aniasi je ostro obsodil terorizem in vsako kriminalno dejanje. «Milan je presenečen zaradi zločina, o katerem je sodil, da je tal mogoč le v drugih državah in. v drugačnih časih. Naši meščani, ki so prestali ze nekaj hudih preizkušenj, pa bodo dokazali s svojim zadržanjem in vedenjem, da zahtevajo miroljubno sožitje in razvoj*, je zaključil župan Aniasi.
Komunistični senator Cossutta je po umoru milanskega komisarja izje vil: «KPI je vedno nasprotovala terorizmu, zato obsojamo zločin, ki je bil izveden s tipično tehniko ameriških gangsterjev. Čeprav je Calabresi jev umor š.e ..zavit, v temo, vendar ima jasen pečat. Ta umor je sad provokacij in zločinskih dejanj, ki so jih vzpostavile tuje vohunske organizacije in italijanska desnica v naši državi. S tem umorom pa so provokatorji prekoračili vse meje. Mi komunisti zahtevamo od državnih oblasti, naj storijo vse kar je potrebno za odkritje in kaznovanje avtorjev t>redvsem pa organizatorjev tega zločina in tragične verige umorov, ki se že dve leti prepreda po vseh italijanskih deželah*.
Podtajnik socialistične stranke Bettirvo Craxi je dejal, da se je atentat s političnimi nameni ponovno pojavil v Italija in je dodal,
da je treba na vsak način zavreti in ustaviti to tragično stopnjevanje napetosti, ki skuša vreči državo v kaos.
Vodstvo stranke PSIUP je izjavilo, da je umor Calabresija zelo hud dogodek, ki ga ne more opravičiti kakršna koli ocena komisarjeve o-sebnosti in delovanja. «Umor milanskega komisarja je zadnji člen verige terorizma, ki že nekaj let vlada v državi in se vključuje v okvir napetosti, provokacije in nasilja, katerega so hoteli ustvariti v Italiji. Zato je potrebno stalno nadzorstvo delavcev in vseh demokratičnih sil, da se prepreči načrt prevratniških sil*, zaključuje dokument stranke PSIUP.
Ponovne aretacije v Grčiji
ATENE, 17. — Grška polidjaj* aretirala deset študentov zarft~X nedeljkove poidične demonstr ®

ulicah
giasoe, začela pa atenskih kričati gesla proti sedanjem šističnemu režimu. Univerzitetni študentje
medte®
vztrajajo s svojo zahtevo Pf skem sodišču, da lahko sarm izvolilo voditelje svojih otg_	.
cij. Po državnem uctaru	^
vlada polkovnikov imenovala ^ naklonjene voditelje, ki se iza. predsedujejo študentskim org .[0 eijam. Sodišče je enkrat ze v. zahtevo študentov, ki so sedaj žili priziv.	uA-
Prihodnji teden bo atensko ^ htevi vlade,^
šče tudi odločilo o zah
je terjala od sodnih orgrmov,
dve organizaciji ^
razpustijo ave uigain/.a^ tualcev, češ da so ti podprli stracijo študentov. Gre za Jj, štvo za preučevanje h^ropsko
problemov in za Grško evro £
mladinsko gibanje. Predseduj® -dveh organizacij sta v zaporo
Predsednik republike Leone in
obtožbo protidržavnega delovanj®^
Atensko prizivno sodišče
predsednik vlade Andreotti sta tudi zelo ostro obsodila umor milan-
bivše stranke EDA obtožbe ^ gršse vlade. Teodorakis rn . ^ drugi obtoženci niso bili P1? ,
skega komisarja in sta izrazila njegovi družini svoje iskreno sožalje.
■•■iMutfinllllliAililgNilliNiilMJiliaiMliMttlMMIlilIMnillltrailiniailMMIttltltlMMMMMM
PO ATENTATU NA ALARAMSKEGA GUVERNERJA
prccesu, ker so v izgnanstvu,.
VVallace prvi na volitvah v Marylandu in Michiganu
Volilni uspeh v dveh konservativnih državah je v precejšnji meri posledica atentata
NEW YORK, 17. — Comelie WaUa-ce je sporočila svojemu možu, ki leži na postelji v bolnišnici Holy Cross Hospital (bolnišnica svetega križa), da je zmagal na primarnih volitvah ' v Marylandu in Michiganu. George Wallace se je malo nasmehnil, potem pa je spet zadremal pod vplivom pomirjevalnih sredstev, ki jih zauživa v velikih količinah. Alabamski guverner je prestal operacijo, ki je trajala pet ur ter se je razmeroma hitro opomogel, čeprav obstaja še vedno veliko vprašanje, če bo v bodočnosti lahko še hodil. Blizu hrbtenice, oziroma prav v njej. kot je izjavil neki zdravnik, tiči še vedno ena od štirih ali petih krogel, ki so ga zadele. Ne ve se še. kdaj bodo zdravniki opravili operacijo. Na vsak način pa bodo šele tedaj lahko ugotovili, če je poškodba hrbtenice huda ali ne.
•n>ef
Zelo verjetno alabamski =- ^ ne bo mogel aktivno sodelovat' ^ hodnji predsedniški kampanji- ,jjj daj pravijo, da ga bo nado ^ ^
njegova 33-letna žena Comeli®.
zvezi pripominjajo, da je
Wallaceova žena, ki je umrla za
pred štirimi leti, prav tako y sodelovala na političnih volih®. ^ labami. Bolniške oblasti so da ^ vemerjevi ženi na razpolag ^ oziroma majhno stanovanje bolnišnici.	iMiP
Ne ve se še. kakšni s0 rezultati primarnih volitev de ^ ske stranke v Marylandu u*

ganu. Gotovo pa je. da ie “j, t< Wallace doživel precejšen (te
teh volitvah, saj je v določen®^
:e /o? *
nutku prejel 40 odstotkov S'3*	*
kandidate demokratične stra tfP
0
skupnem okviru 90 odstotko volilnih upraivčencev. Na drug , stu je bil demokratični K tjjtf Rumphrey s 26 odstotki, na ...kipa McGovern z 22 odstotki- ^ , ganu, kjer so volivci v	f
beralno usmerjeni pa je
ueramo usmerjeni pa jc alaS0' preštetju več kot polovice s ^ pt bil na čelu z 49 odstotki. s. > 25 od
bil na čelu z 49 odstotki, sta mu McGovern s Humphrey z 18 odst.
Ta rezultat ni seveda mer0<® |(t/ dokončen izid volitev za dern° prr
ga Kanaiaata, ki do naswr-.^ ,• hodnjih ameriških predsednic -ji litvah. Pripomniti je treba ^ $0 da gre za primarne volitve zveznih državah, ki sta konse ji
usmerjeni. Poudariti je še ^
je bila Wallaceova zmaga .
čeprav ne v taki množični 0 ^ kar pa se ima alabamski zahvaliti predvsem atentatu, je bil žrtev.
Atentator Arthur Breme/ J?
v zaporu v Towsonu (okraj ,_/;iStifč
ra). Za njegovo začasno 1 ^ na svobodo je sodnik zahtev®* <£ jo v znesku 200.000 dolar® ' el> roma 120 milijonov lir. Breffl® ^ • moral zagovarjati 24. maj®, krajnim sodiščem v Baltinio®- \f ga. da je prekršil zakon iz up/ (ki spada v pristojnost zV ve) ter da je ranil nekeg® (j i. V državi Marija
nega agenta.
se bo moral zagovarjati zar® 0,
_______
Puščica kaže mesto, kjer se je v mlaki krvi zgrudil komisar Calabresi
prekrškov v zvezi z namer<l^r'®sJ Federalni agent Nicholas im
ni V
oil tudi operiran, pač P® . ^ življenjske nevarnosti. Drug' sp
bi, ki sta bili tudi ranjeni-zapustili bolnišnico.
TRST A
7.15, 8.15. 11.30, 14.15. 17.15, 20.15. 22.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.10 Zgodovina it. političnih strank; 19.25 Pisarni balončki; 20.00 Šport; 20.30 Popovič: »Skopuh ali Kir Janja*; 22.05 Zabavna glasba. TRST
t si «i=li
y//ysssssZ's/s//ssjV/Jvys/*s/tr/A
l kdkafm'
NACIONALNI PROGRAM ČETRTEK, 18. MAJA 1972
12.10 Plošče; 14.40 Trettia stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.15 Duo Dapretito Gherzed.
KOPER
6.30, 7.00. 10.00, 12.00. 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Naši pevci; 8.30 Barok v glasbi; 9.15 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.15 Operni odlomki; 12.00 Glasba po željoh; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15 00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnih; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 17.10 Radijska igra: 18.00 Operni odlomki; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22:35 Jazz; 23.00 Prenos RL.	-	i
7.00, 8.00, 12.00, 15.00. 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.3 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 četrtek; 14 00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.30 Državni arhivi.
M. PROGRAM
7.30,	8.30. 9.30,	10.30,	12.30,
13.30, 15.30 17.30.	19.30. 22.30.
24.00	Poročila; 7.40 Pojejo M. Ranieri in Middle of the Road; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Plošče; 13 50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.15 Plošče; 16.00 Ddaga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 Janaccijev potret;
21.00	»Supereonik*; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.45 It. sodobna glasba; 12.20 Sekstet Chi-giano; 13.00 Medigra; 14.00 Sopranistki A. Curci in G. Sciutti; 14.30 Plošče; 15.30 Glasba XIX. stoletja; 18.45 Dospassova Amerika; 19.15 Vsakovečerni koncert;
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Polifon-ske skladbe; 10.20 Avantgarda; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Franckove komorne skladbe; 13.15 Bottachierijeiva o-pera; 14.10 It. sodobna glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Opema matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih na-
rodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz jugoslovanskih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 I-grajo pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom A-tija Sossa; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.00 »Vrtiljak* 16.40 Z orkestrom Mantovani; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz hrvaške simf. literature; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah., ITAL. TELEVIZIJA 10.50 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 jas sonca; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.20 TV v šoli; tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Zgodbe v slikah; 17.15 Čudežna žogica; 17.30 Dnevnik;
JL V m utruivc.	* k pr,
jo zgodbo; 18.15 Medved" jj.1'
18.45	Anketa o poklicih' ^ P Kulturna oddaja: Začetki hj# vilizacije; 19.45 Šport 'nj7 ^ 20.30 Dnevnik; 21.00 Zgod1® cev; 22.10 Glasbena odda®'
n. kanal l
21.00	Dnevnik; 21.15 oddaja; 22.30 Mislimo z
JUG. TELEVIZIJ 9.35 TV v šoli: čas jfo Ivo Lhotka Kalinski. Pr . ^ ■ pomočki; 10.30 NemščinfVin: Angleščina; 11.00 Fr®!
14.45	TV v šoli; 15.40 15.55 Angleščina; splošne izobrazbe;
17.45	Globina zvona: v JK pravljica; 18.00 Ri*®"**. K Boj za obstanek, hary!r? r;
19.00	Realizem in romsh^jdjj vna oddaja iz cikla
20.00	TV dnevnik 20.35 . razgledi: 21.35 Bos
japonska nadaljevanka na ekranu: Kvartet B°° -i 22.40 Poročila.	V.
KOPRSKA BARVN* K
20.00	Mr. Piper_P*£v«$
20.15 Poročila: 20.30 L^jrf) film: Prijateljeva smrt: Čanje z Giovamnijem 22.30 Tečaj francoščine.
>
»I
5'
"jo
h
»lij
&
‘t*l
'L
S
«li
vWj
S
X
Ne
>*
S
Si
N
N
%
$
N

S
£
$
s
s