Steu. 96. u Ljubljani, v petek, dne 21 aprila 1906. LetO XXXII). zi _ riHfHH W /illill—" M U HH M W ^^ i 650 nm H RaP^Bl H HI ^PV |HH ^HH „2-20 ^r^ ■ ■ ■ V ^ BI V * ^ : HI ^P Ht ^M U^^mmm ^B^^H ^^^^ za ve? ko trikrat ■■ H BB H 0 ■■HH hi m ■vil 11 I I m I I za en mesec „ „ 170 V| ^fl fl^ ^H ■■ Hj H ■■ javljenju primeren Za na dom 20 h na R^fl ^H |H ^ A ^^mjj^m ^H ^H ^kA Posamezne 10 ^^^^^ JB1HIV W P^B flA 01 HIB ^^^^ popoldne. SSSSPJSP Političen list 7n dnupntki nnrnrl Uredniškega telefona Stev. 74. K Vlllivvli llkll mM ullfJ V Ullbllll 1IUI UU 3 w m w U p r a v n i S k e g a t e I e f o n a Š t e v. 188. Kaj je s hongruo? D u n a j, 26. aprila. Vlada je minolo leto predložila zbornici načrt zakona, s katerim bi se »nižji duhovščini v dušnem pastirstvu« vsaj nekoliko izboljšale plače.. Ker je mnogim nejasno to vprašanje tudi mnogi poslanci ne razumejo vprašanja pojasnimo je s kratkimi besedami. Do leta 1847 ni bila v Avstriji zakonito določena plača katoliške duhovščine. Vse določbe so bili stari cesarski patenti, ki so se izvrševali v vsaki deželi drugače. Splošno načelo je bilo, duhovniške plače naj so »stanu primerne«. In »stanu primerno« je bilo in je še, da morajo marsikje duhovniki prosjačiti od hiše do hiše, kar je neprijetno za ljudi, še v večji meri za duhovnike same. Kier so ljudje dobri, naprosjači duhovni pomočnik ali tudi župnik toliko, da more za silo izhajati. So pa mnogi, ki leta in leta nosijo butaro dolgov na hrbtu. Zakon z dne 19. septembra 1898 je bil prvi korak, da sc »vredi« plača katoliške duhovščine. Paragraf 1. tega zakona pravi: Samostojni katoliški dušni pastirji in pomočniki (kapelani) dobe »stanu primerno« minimalno plačo (kongruo). Ako za to plačo ne zadoščajo krajevni dohodki, doplača država iz verskega zaklada, oziroma iz državne blagajne. Tako določa zakon iz leta 1898 za župnika v Ljubljani 1000 gld. plače, za kapclana 400 gld.; za župnike v mestih in trgih, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, 800 gld., za kape-lane 350 gld.; za župnike v drugih krajih (na Kranjskem) 700 gld., za kapelane 300 gld.; za župnike brez kapclana 600 gld. To je po zakonu določena minimalna plača. Zakon pa pravi: Ako pa ima župnik ali kapelan krajevne dohodke iz zemljišč, ustanov, najemnine, štolninc in drugih prostovoljnih dohodkov, mora to priznati in naznaniti (fasija), kar se mu odšteje od določene minimalne plače. Torej duhovnik ne dobiva iz verskega zaklada določene minimalne plače, povrhu pa šc krajevne dohodke od zemljišč, ustanov, štolnine itd. Tega, kakor sem se prepričal, niti mnogi poslanci ne vedo. Mnogo kapelanov je na Kranjskem, ki niti vinarja ne dobe iz verskega zaklada ali državne blagajne, ker krajevni, ali bolje rečeno prostovoljni dohodki bire in štole zna- LISTEK. Potni listi. (Dalje.) Tu hočem na kratko našteti nekaj važnejših cerkev izvzemši najimenitnejše tri, namreč »Vavel«, sv. Marije in »na Skalci«, katere hočem opisati po vrsti posebej v poznejših listih, ker krijejo v sebi toliko zgodovinskih imenitnosti, da je potreba o njih spregovoriti nekoliko bolj obširno. Ker stanujem v ulici Starovislni, hočem začeti po vrsti od svojega stanovanja. Prva večja cerkev, na katero zadenemo, ako gremo v notranje mesto, je cerkev sv. Trojice ali dominikanska, ena najstarejših in najlepših krakovskih cerkev. Sezidana je bila leta 1222 od slovečega škofa Ivo-ta Odra-važ, ki jo je izročil dominikanom. Prvotna cerkev je bila zidana v prehodnem slogu iz romanskega k gotskemu in sicer iz same opeke, brez kamenja, dovršena je pa bila šele v 14. in 15. stoletju in jc bila krasna stavba, polna umetnosti, bogatstev in starodavnih pomnikov. Toda strašni požar leta 1850. ji je zelo škodoval in tudi uničil mnogo dragocenosti. Poleg velikega oltarja se nahaja nagrobni kameri staropoljskega kralja Leška C r- šajo 350, oziroma 300 gld. na leto. Naravno je torej, da so duhovniki prisiljeni, da morajo beračiti pri ljudeh, sicer bi morali hoditi bosi. V mnogih krajih pa jc bila »bira« jako visoko cenjena, n. pr. mernik pšenice 4 gld., pa si ga prodal komaj za 2 gld. Dalje so se mnogi oprostili birc na razne načine. In navzlic temu slišimo vedno trpko in grenko besedo: Duhovniška bisaga ni nikdar polna! — Ako je katero očitanje neopravičeno, je gotovo to. Prepričan sem, da bi se vsakteri duhovnik z veseljem odpovedal vsaki biri in štolnini, ko bi mu dali »stanu primerno« plačo. In duhovniki gotovo ne zahtevajo plač, kakor jih imajo dvorni svetniki. Vsak najstarejši kapelan bi bil zadovoljen s plačo najmlajšega sodnega pristava in vsak župnik s plačo okr. sodnika. I n pokojnine? Kapelan, ki služi do 10 let in je za delo nesposoben, dobi 225 gld.; ako jc služil 40 let, dobi 300; če je služil nad 40 let, dobi 350 gld. pokojnine. Najvišja pokojnina župnikov, ki so službovali nad 40 let, je 600 do 800 gid. Torej taka je »bisaga«, o kateri trdijo liberalci vseh narodov, da ni nikdar polna. Duhovniki, vsaj slovenski, so molčali, trpeli ter delali tlako za »narod in domovino«. Pisec teh vrstic je svoj čas prodal »Valvazorja« in ovršnik, da je mogel prispevati »mali dar domovini na oltar« - za ljubljanski »Narodni dom«, iz katerega so ga nekoč moralno postavili pred vrata. Prav se mu je godilo, zakaj pa jc tak bedast »idealist«. So posamezne župnije, a teh je jako tnalo, da si more duhovnik za »stara leta« nekaj položiti na stran. In na tc kažejo s prstom: Poglejte ga, koliko si je nagrabil. Tega pa ne pomislijo, da si-ti »rari nantes« pritrgajo tako-rekoč pri raznih prilikah, sicer bi morali v bolezni ali starosti beračiti od hiše do hiše. Takozvanega »narodnega davka« gotovo raz-merno nihče ne plačuje več, ko ravno slovenski duhovnik. Poznam mnoge, ki si izposodi denar, da žrtvuje domovini, ljudstvu na oltar. Bili so češki duhovniki, ki so zadnji dve leti pričeli akcijo za primerno plačo. Vsled te akcije je lani poslanec dr. Stojan dobil nad 250 podpisov od državnih poslancev, ki so zahtevali od vlade, naj predloži načrt zakona, ki bi vsaj nekoliko izboljšal plače »nižji duhovščini v dušnem pastirstvu. Vlada nega, ki je umrl leta 1289., v kapelici, ki se imenuje Skrzynieckich, se nahaja krasen mamorni kip umirajočega generala Jana S k r z y n i e c k e g a na polju bitve načelnika poljske vojske leta 1831 — delo kiparja Scverina 01eszczynskega, in jako lepa slika Kristusa na križu, slikarja Jožefa Sim-tnlerja. V kapelici presv. Dev. Marije sv. Rožnega venca, se hrani slika, ki je bila baje lastnost sv. Stanislava Kostke, krasna je tudi kapelica Zbaražskich, sv. Katarine Se-nenske. V obeh postranskih ladijah se nahajajo namreč kapelice, katere so si dale narediti posamezne poljske plcmenitaške rodovine, in so radi tega tudi po njih imenovane. Tu se nahaja tudi nagrobna plošča slovečega italijanskega umetnika Fi 1 i pa Buonacossi, prijatelja kralja Albrechta, ki je umrl I. 1496. Omeniti se mora še prekrasen gotičen portal, bogato v kamen rezan, slavne mramorne stop-njicc, ki vodijo iz leve ladije do kapelice sv. Hijacinta (J a c k a), krasni barokovi gro-bovec v kapelici sv. Jacha, v katerem sc nahajajo posmrtni ostanki sv. Jacha Odrovaž-a, nečaka ustanovitelja cerkve. Njegova glava se pa hrani v krasnem relikvijarijti v cerkveni zakladnici. Poleg cerkvc je dominikanski samostan. Na hodnikih se nahaja mnogo slavnih slik in nagrobnih spominkov, a v oknih teli hodnikov je predložila načrt zakona vsled poziva nad-poiovične večine poslanske zbornice. To dejstvo moramo pribiti. In kaj sc jc zgodilo? Mnogi, ki so podpisali dotično polo, se danes na vse pretege ustavljajo vladnemu načrtu. In kaj določa vladni načrt? Na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Solnogra-škem, Tirolskem in Prcdarelskcm se določi za župnika v stolnem mestu plače 2400 kron, za kapclana 1100 kron, v mestih, ki štejejo nad 5000 duš, za župnika 1800 kron, za kapclana 1000 kron; povsod drugod za župnika 1600 k ron, za kapclana 1000 kron. Višja »kon-grua« je določena za Nižje-Avstriisko, nižja za Dalmacijo. Kurati in ekspoziti dobe po vladnem načrtu na Kranjskem po 1400 kron. To so, česar mnogi nočejo razumeti, minimalne plače, ki bi jih država n. pr. na Kranjskem, morda nikjer ne izplačevala v celi vsoti. Paragraf 4. zakona iz leta 1898 ostane v popolni veljavi, ln ta paragraf določa: V dohodke (kongruo) se morajo všteti: 1. Cisti dohodek zemljišč, torej dohodek, ki je podlaga za odmerjenje zemljiškega davka; 2. najemnina od poslopij, po odbitku zakonite vsote za vzdržavanje; 3. dohodek iz ustanov, obrtnih podjetij in drugih pravic; 4. dohodki od rent in dotacij v denarju ali naturalijah (n. pr. bira, drva itd.); 5. dohodki iz prebitkov krajevnega cerkvenega imetja; 6. štolnina, ki jo določita deželna vlada in škof, oziroma ministrstvo za bogočastje. Izvzeti so torej le določeni dohodki za ustanovljene ali prostovoljni darovi za manualne svete maše. Iz tega kratkega pojasnila je torej razvidno, da ima duhovnik le pravico do minimalne plače (kongrue), v katero pa se mu vštejejo vsi dohodki iz zemljišč, štolnine, bire itd. Ako ima torej župnik na deželi krajevnih dohodkov iz zemljišč, bire, štolnine itd. 1600 kron, oziroma kapelan 1000 kron dohodkov, sploh ne dobi vinarja dotacije iz verskega ali državnega zaklada. Dalje vladni načrt nekoliko zviša pokojnine, in sicer: Ako so službovali vsaj 10 let, dobe župniki 1000, ekspoziti 800, kapelani 800 kron; do 20 službenega leta župniki 1200, ekspoziti 1000 in kapelani 900 kron; do 30. službenega leta župniki 1400, ekspoziti 1200, kapelani 1000 kron; do 40. službenega leta župniki 1600, ekspoziti 1400, kapelani 1100 K. so se ohranile najstarejše poljske slike na steklo, še iz 13. stoletja. Dominikanska cerkev se nahaja na velikem trgu, katerega deli ulica Grodzka v dva dela. Del pred dominikansko cerkavijo se imenuje dominikanski, a del onstran ulice Grod-zdka se imenuje vseh Svetnikov, zato pa se nahaja na njem cerkev vseh Svetnikov ali frančiškanska. To cerkcv je sezidal kralj Bole-slav Ostidljivi na prošnjo svoje matere CI r i -mislave proti koncu 13. stoletja. Tudi ta cerkev je lik prvotno zidana v slogu prehodnem iz romanskega v gotski in je imela podobo dvoramnega križa. Sedanjo podobo je dobila šele v 15. stoletju s tem, da so ji prizidali prezbitorij. Tudi ona je veliko trpela vsled ognja, zlasti pa še pri požaru leta 1850, ki je uničil velik del mesta. Po požaru so jo popravili in ohranili prezbitoriju gotski značaj, cerkvi pa romanski. Najstarejši del cerkve je romanski patik pri ulici Batski. Sled patikana in presbiterijena se nahaja kapelica sv. Salomeje, sestre ustanovitelja cerkvc, njemu jc pa napravila akademija umetnosti lep nagroben spomenik po vzoru 13. stoletja. Poleg velikega oltarja sta vzidani dve starodavni nagrobni plošči, ena menda vclicega kneza Vladislava Kaližskcga. Dalje se nahaja nagrobni spomenik slovečega staropoljskega zdravnika dr. Boštjana P e- po 40. službenem letu župniki 2000, ekspoziti 1.600, kapelani 1200 kron. Kar pa posebno nekatere gospode bode v oči, je nova določba, sta dve petletnici po 100 kron in nato tri desetletnice po 200 kron. Po vladnem načrtu bi se kongrua za kapelane zvišala letos in prihodnje leto, za župnike leta 1908 in 1909 in šele od 1. januarja leta 1910 bi se pričele petletnice, tako da bi zakon stopil v popolno veljavo šele z novim letom 1912. Ko je minolo leto ta vladni načrt prišel v proračunski odsek, znali so gotovi krogi porabiti razna sredstva, da je obležal na ledu. Prijatelji načrta pa tudi niso smeli preveč dregati v sršenovo gnezdo. V odseku je namreč 10 do 12 članov, ki so in bodo skušali na razne načine zavleči to stvar. Ker protivniki že niso dobili drugega izgovora, predlagali so podod-sek, ki naj prouči to vprašanje. Pododsek je imel letos osem sej. Tu se je vladnemu načrtu resno upiral le dr. S t e i n w e n d e r, kj je zahteval tri stvari: 1. Med dohodke zemljišč se mora všteti pravi, efektivni, ne pa katas-traini dohodek. (Dr. Steimvenderju gotovo ni znano, da je v mnogih kronovinah katastralni dohodek nižji, ko resnični, efektivni. Torej bi bila državna dotacija še višja, kar pa hoče dr. Steinvvender preprečiti); 2. štolnina naj se natančno izračuna vsako leto posebej ter všteje med dohodke, ne pa šestletni povprečni dohodek. Vlada naj torej nastavi nekaj več uradnikov, da bodo hodili od župnišča do župnišča ter šteli kure na dvoriščih in zelnate glave ali »očenaše za matere«; 3. med dohodke se morajo všteti vsi prejemki za ustanovljene in proste maše. Ta predlog poslanca dr. Steinvvenderja pa je pododsek odklonil soglasno. Nato pa je v pododseku poslanec dr. Urban predlagal, naj se izprerneni zakon z dne 7. maja 1874 drž. zak. št. 51. Ta zakon, namreč določa, da morajo imejitelji cerkvenih posestev in re-dovi (družbe) plačevati v verski zaklad, to je, za duhovniške plače določene svote po načelu, ki velja za odmerjenje pristojbinskega name-stka. Ti prispevki za verski zaklad se določajo kakor je znano, na podlagi skupne vrednosti cerkvenega imetja. Dr. Urban pa zahteva, naj se prispevki za verski zaklad določajo po vsakoletnem efektivnem dohodku. Pododsek je po daljšem razgovoru pritrdil predlogu dr. Ur- triča, ki je umrl leta 1616., in Petra Ko-chanovskega tolmača Tassa, ki je umrl leta 1620. V novem času so potniki spominke Janezu Kochanovskemu, največjemu poljskemu pesniku zlate ali Zigumutove dobe, dalje Vin-cencu Polu in Ani Ražycki, ki je umrla v avstrijskem ujetništvu v Theresienstadt I. 1856. Poleg ladije se nahaja kapela, ki je velika kot majhna cerkev, katero je ustanovil hahovski škof Marcin Saysahovski podobna a manjša kapela se nahaja na desni strani glavne ladije, kjer se nahaja podoba Žalostne Matere božje. Ako gremo po ulici Grodzki proti Vavelu, zadenemo na cerkcv sv. Petra, katero je jezuitom sezidal kralj Ziginunt 111. v slogu pozne renesance med 1 1597 1635. S poslopjem samostanskim jc v zvezi nekaj zgodovinskih dogodkov. V obednici, kjer je sedaj začasno nastanjen obrtni muzej, sc jc videla prvič kraljica Jadika z avstrijskim nadvojvoda Vilhelmom; a sto let popred, namreč I. 1289 so pustili menihi čez samostanski zid, ki je tvoril del mestnega ozidja, Vladislava Lokietka, ki jc bil preganjan od kneza Henrika ligniškega. A leta 1461 so v zakristiji tc cerkve ubili razjarjeni krakovski meščani Andreja Tcuezynskega. Na Stenah krasnih samostanskih hodnikov se nahaja poleg mnogih nagrobnih spominkov bana, da se duhovnikom tako dolgo ne dovolijo gori označene petletnice in desetletnice, dokler se ne izpremeni zakon iz 1. 1874 glede prispevkov za verski zaklad. Pododsek je pritrdil predlogu, ker bi sicer vladni predlog padel pod mizo, ker zakon iz I. 1874 res ni na pravi finančno-tehnični podlagi in ker se gospodje jako motijo, ako mislijo na ta način kar koufiskovati vse cerkveno imetje. S temi predlogi se je sinoči bavil proračunski odsek. Poslanec Kaiser pa takoj predlaga, naj se preje reši predlog poslanca Pomerja glede zboljšanja plač pomočnikom v drž. pisarnah. Ti so namreč v torek zborovali na Dunaju ter zahtevali, da se njihove plače urede pred kon-gruo. Dr. Hofmann torej zahteva naj sc kongrua odloži ter reši vprašanje glede pisarniških pomočnikov. Ker smo takoj uvideli v odseku, kam merijo ti predlogi, smo skoraj soglasno odobrili Kaiserjev predlog. V eni uri bi bilo ugodno rešeno vprašanje glede pisarniških pomočnikov. Tu pa se oglasi dr. S t e i n \v e n d e r , ki je v torek na shodu pis. pomočnikom obljubaval svojo pomoč, da ni šeizgotovil poročila za pis. pomočnike dasi so minuli že meseci in meseci, odkar je prevzel referat. Tudi to naj si zapomnijo pis. pomočniki. Torej, kaj sedaj? Načelnik dr. K a t h r e i n nasvetuje: Da se odsek zopet ne razide brez vsake razprave, naj dr. Steimven-der sostavi poročilo glede uravnave plač pisarniških pomočnikov, mejtem pa naj odsek razpravlja o kongrui. Kaj so hoteli protivniki v zadregi? Pritrditi so morali Kathreinu, in poročevalec dr. pl. F u c h s je mirno in stvarno pojasnil zgodovino »kongrue« ter jako toplo priporočal vladni načrt z izpremembaini pododseka rekoč: Opetovano smo že uravnavali plače drž. uradnikom; izboljšali bomo tudi plače pisarniškim pomočnikom, ko dr. Steimvender predloži svoje poročilo. Dajte nižji, revni duhovščini, da more vsaj primerno živeti. Nato je dr. Steimvender nad eno uro, deloma jako strupeno utemeljeval svoje predloge iz pododseka. Končno je predlagal dr. S y I -vester, naj dr. Steimvender pusti natisniti svoje predloge, dasi so že vsem članom znani. Danes dr. Steimvender sostavlja svoje poročilo. Morda zopet preteče teden, preden se zbere odsek. Mnogi so namreč člani tudi odseka za vol. reformo, ki je postala nujno vprašanje. Iz tega poročila pa je tudi razvidno, kako se delajo zakoni. GAUTSCHEVA VLADA PRED ODLOČITVIJO. Položaj še vedno ni pojašnjen. Včeraj so nadaljevali pogajanja s poljskim kolom o vstopu strankinih zastopnikov v ministrstvo. Dopoldne so še sodili, da Poljaki opuste svoje Gautschu nasprotno stališče in da le odpošljejo svoje zaupnike v nameravano parlamentarno ministrstvo. Na Poljake so pritiskali z najmerodajnejše strani, naj odnehajo, ker je želja krone, da izvrši Gautsch parla-mentariziranje vlade in izvede volilno preosnovo. Poljsko kolo je imelo tudi posvetovanje, na katerem je naznanil predsedujoči poslanec Abrahamovicz na Danielakov poziv, naj se posvetuje o volilni preosnovi in o par-lamentariziranju vlade in naj pojasni grof Dzieduszycki, v kakem stanju so pogajanja, da je poziv upravičen. O zadevi bo razpravljalo klubovo načelništvo z Gautschem najbrže v soboto, nakar se vrši plenarna seja poljskega kola. Na nadaljni Danielakov poziv 26 portretov krakovskih škofov, ki imajo veliko vrednost. Na fasadi, ki je vsa iz obsekanega kamna, sc nahajajo kipi iz rdečega marmorja. Bogato ornamentiko, ki se je nahajala v tej cerkvi, je uničil požar 1. 1719. V teku časa je to svetišče tako propadlo, da je služilo vzačetku 19. stoletja za vojaško skladišče, a leta 1813 nekaj časa celo za cerkev za ruske pravoslavne vojake. Poleg cerkve se nahaja 9 kapelic, a v cerkvi se vidi grob največjega poljskega govornika Petra Skerge, ki je pripravil rusko cerkveno unijo in vže v časih poljske slave predvidel njen propad in ga tudi napovedal v preroških besedah. V velikem oltarju se vidi kopija slike Czechovicza, slikana od Brodovskega, starodavno podobo Matere božje, katero so prinesli Jiaje iz Španskega. Nad vhodom v kapelico Matere Božje visi velika slika, ki prestavlja zmago Jana Sobieskega nad Turki. Nekoliko dalje od cerkve svetega Petra stoji, cerkev sv. Andreja ki spada sedaj k samostanu klarisinj in je ena najstarejših cerkev v Krakovu, kajti sezidana je okoli leta 1100. To je edina krakovska ccrkev, ki je na zunaj hranila znake romanskega sloga, v katerem je lik prvotno sezidana. Toda od znotraj niso ostali niti sledovi romantizma, ker je lik prenovljena v 16. stoletju. Ker se je nahajala ta cerkev vže zunaj mestnega zidovja, je bila jc izjavil predsednik, da ne bo vodil pogajanj z Gautschem klubov načelnik sam, marveč se bo pogajalo celo klubovo načelništvo. Abrahamovicz je tudi izjavil, da ni res, da je sklenil del kluba delovati na Gautschev padec. Načelništvo se ravna po klubovih sklepih, ki pa še ni sklenil boja proti ministrskem predsedniku Gautschu, marveč le brani koristi dežele. Popoldne je zaslišal Gautsch načelništvo poljskega kola grofa Dzieduszyckega, viteza Abrahamovicza in dr. Dulembo. Načelništvo poljskega kola je zavzelo stališče, ki izključuje, da odnehajo Poljaki. V sedanje mini-sterstvo so odklonili baje vstop. Poljsko kolo in velik del centra sodita, da bi moralo slediti sedanjemu uradniškemu ministerstvu parlamentarno. Poljska korespendenca izjavlja o položaju, da je položaj še vedno neizpreme-njen in zelo resen tudi po Gautschevi konferenci z načelništvom poljskega kola, ki je trajalo od 4. do polu 6. popoludne. Vodilni krogi poljskega kola nočejo odnehati. Neprestano se vrše konference, ki sc jih udeležujeta grof Potočki in grof Badeni. Odločitev bo padla koncem tega ali pa začetkom prihodnjega tedna. Neki nemški parlamentarec je izjavil, da so postali Cehi konciliantnejši kakor so bili. To dokazuje dejstvo, ker sta se posvetovala Kramar in Pacak s člani odseka za volilno preosnovo in pa okoliščina, da so govorili predvčerajšnjim med seboj češki in češko nemški poslanci, kar se že ni zgodilo leta. Isti poslanec je tudi rekel, da se kompromis izjalovi, ako ne odnehajo Poljaki. Ce se izjalovijo kompromisna pogajanja, se najbrže razpusti zbornica in imenuje novo mini-sterstvo. Ni izključeno po ogrskem zgledu parlamentarno minsterstvo, ki bo vodilo nove volitve in potem izvedlo volilno preosnovo. Poslanec dr. pl. Danielak, ki pripada demokratičnemu krilu poljskega kola, je izjavil o položaju, da je mogoče govoriti o spora-zumljenju, če dobi Galicija 100 mandatov in pa, da dobe šleziiski Poljaki enega poslanca. Demokrati so tudi za parlamentariziranje vlade, a zahtevajo tri ministre Poljake, od katerih naj bi bil eden demokrat, dva pa konservativca. Ce je pa to nemogoče, mora biti poleg poljskega ministra železnični, pravosodni ali pa finančni minister Poljak. Jugoslovanski poslanci sodijo, da mora vlada razpustiti državni zbor že pričetkom prihodnjega tedna, ako se razbijejo kompromisna pogajanja. Z ozirom na poročilo, da je ponudila vlada kranjskim Nemcem (Kočevarjem) eno po-slaniško mesto, izjavljajo Jugoslovani, da o tej koncesiji Nemcem ne more biti niti govora. Včeraj popoldne je zborovala »Slovanska zveza«. Proti nakani, da sc prepusti kočevski mandat Nemcem, se hočejo najodločnejše boriti. Zveza nemške ljudske stranke je imela včeraj sejo, v kateri je poročal načelnik dr. Derschatta o kompromisu glede volilne pre-osnove in o parlamentariziranju vlade. Z ozirom na še ne pojasnjen položaj pa niso sklepali ničesar. Splošno so govorniki naglašali, da so zadovoljni s politiko dr. Derschatte. Ugovarjal jc Ic poslanec Kaiser. češ, da se po splošni volilni pravici Avstrija poslovani in bi preglasovali slovanski ministri v parlamentarni vladi svoje nemške tovariše. Nemški agrar-ci smatrajo za potrebno parlamentarno mini-sterstvo. 2cle le, da ostane grof Buquoy poljedelski minister. Praški listi pišejo različno o parlamentarnem položaju. »Nar. Listy« se vzdržujejo vsake sodbe. Glasilo čeških agrar-cev »Hlas Naroda« svari mladočeške poslance naj se ne prenaglijo. Danes dopoldne je napovedana seja niladočeškega kluba. Splošna sodba o položaju med državnimi poslanci je bila včeraj ta, da sta zagotovljeni volilna p r e o s n o v a in pa parlamentarno in i n i s t e r s t v o. Izključeno pa ni, da izvede obe zadevi kak drug ministerski predsednik, kakor Gautsch. Krščanskosocialna glasila naglašajo, da se boje tajnih spletk, ki merijo na to, da bi se dobila v zbornici večina za takozvani pluralni način volitev, po katerem bi imeli oni, ki imajo utrjena in sicer tako silno, da se je ubranila celo pred Tatarji ki so napadli Krakov leta 1241. Pozneje jc bila pritegnjena do mestnega ozidja, toda ohranila je sledove davne trdnjave. Blizu cerkve sv. Andreja je protestantski tempelj ki jc bil nekdaj katoliška cerkev sv. Marcina in jc bil do 17. stoletja lastnina bosih karmelitank. Sezidali so jo v 13. stoletju Jaksi z Micchova z grbom Grifa. Sedaj nima v sebi nič zanimivega, njegova edina krasota je slika slovečega poljskega slikarja Siemi-radzhega, ki predstavlja Kristusa, kako pomirja morje. Ko je bil samostan zatrt, oddal je senat svobodnega mesta Krakova zapuščeno cerkev 1. 1816 v porabo protestantom. Na koncu ulice Grodske pod Vavelom stoji najstarejša cerkev krakovska sv. Egidija. Sezidal jo je kralj Vladislav Herman proti koncu 11. stoletja. Vladislav Herman jc baje storil obljubo, da sezida cerkev, ako zadobi sina, in ko se mu je porodil sin Boleslav Kri-vousti, postavil je to cerkvico. Stala je v ta-kozvanem »prigradu«, v sprednjem delu grajskega ozidja. Zalibog, niso ostali od prvotne cerkvice niti sledovi, kjer njeni najstarejši deli, kot n. kr. gotski prezbiterij, so še iz petnajstega stoletja. Zanimive so v tej cerkvici slike iz 15. stoletja, iz šole tako imenovanega »cehovega slikarstva« krakovskega. (Dalje prihodfijič.) večje dohodke, pravico, da oddajo več glasov. Izjavljajo se proti tem tajnim spletkam in zahtevajo, naj se uvede volilna dolžnost. Odločitev pričakujejo zadnji čas na torek. ZASEDANJE DELEGACIJ. Dr. Wekerle je poročal včeraj vladarju o nameravani otvoritvi ogrskega državnega zbora. Vladar je odobril Wekerlove predloge. Ogrski ministerski predsednik se je odpeljal zvečer nazaj v Budimpešto. Wckerle se je tudi dogovarjal z baronom Gautschem in pa z Golucho\vskern o zasedanju delegacij. Baje so se dogovorili, da zborujejo delegacije meseca junija. NVekcrle je pa tudi nasproti grofu Gautschu naglašal, da Mažari nc nameravajo ugovarjati, če se zakasni zasedanje delegacij. Z začasnimi zakoni bi v tem slučaju uredili skupne zadeve. Ce se posreči kompromis, bi tak zakon tudi v Avstriji ne zadel na velike ovire, če se pa kompromis izjalovi, bi pa morale zborovati delegacije že meseca majnika in sicer na Dunaju ali pa v Budimpešti. Prihodnji teden pride Wekerle zopet na Dunaj, da nadaljuje pogajanja z Gautschem. MORAVSKE VOLITVE. Moravske deželno-zborske volitve silno razburjajo češko javnost. Del mladočehov je za volilni kompromis s staročehi, drugi del, na čelu mu dr. Stransky, je pa odločno proti in za kompromis z naprednjaki. S tem hoče doseči ponilajenje svoje stranke. Dr. Stransky namreč računa s tem, da bo pri prihodnjih volitvah dobila med Cehi večino s t a r o č e -ška-kat.- narodna stranka. Rajši hoče žrtvovati eno dež. odborniško mesto, le da s tem vlije stranki v okorele ude novega življenja. Na dnevnem redu je tudi kompromis med mladočehi in agrarci, kar bi pa bilo za mladočehe pogubno, ker bi jim potem vsi kmetje ušli k agrarcem. V tem vprašanju so mladočehi v velikih škripcih. Vse stranke so že proglasile svoje kandidate, je torej skoro že izključeno, da bi prišlo sedaj še do novih kompromisov. To mnenje izražajo predvsem agrarska glasila. — Kar se tiče judov, se bodo dali vpisati v nemški kataster in bodo med Nemci volili može, ki niso antisemiti. JUDJE NA MORAVSKEM. Na veliko nedeljo so moravski judje imeli v Brnu svoje zborovanje. Zastopane so bile vse judovske občine. Shod je sklenil, da postavi samostojne judovske kandidate v okrajih Aušpice, v Hodoninu in v Moravski Beli cerkvi. PROTI POSLANCU PACAKU. Poslancu dr. Pacaku je bilo poslanih več protestnih izjav iz mest njegovih volilcev. V teh protestih se zahteva od njega, naj dela na to, da se volilna reforma izvrši tako, kakor to zahteva agrarna stranka. Na protestih sta podpisana 3002 volilca iz 78 ob č i n . BURNO VOLILNO GIBANJE NA OGRSKEM. Volilno gibanje na deželi postaja vedno bolj nemirno. Bilo je že več velikih izgredov. Rumunci so ubili v okraju Resica nekega pristaša ustavne stranke. Zastave vladi prijaznih volilcev so raztrgali in sežgali. V Magyar-Igenu je pravoslavno prebivalstvo tako razburjeno, da so pozvali vojaštvo. Nekega vladnega pristaša so pretepli smrtno nevarno. V Ritbergu pri Temešvaru so zgradili rumunski volilci barikade, ki so jih stražili oboroženi rumunski volilci, da zabranijo prihod kandidatom ustavne stranke. Tudi v raješkem okraju so preprečili dohod kandidatu Košu-tovc stranke. POLITIČNI POLOŽAJ NA OGRSKEM. Za kandidata koalicije v St. Gothardu so postavile koalicijske stranke soglasno Szella. O drugi zvezi z Reko poročajo, da nameravajo zgraditi med Donavo in Savo do Siska prekop, regulirati Kulpo do Karlovca in zgraditi od tu novo železniško progo, ki bi vodila skozi približno 20 km dolg predor. Novi ogrski minister za bogočastje in pouk grof Apponyi je zaslišal evangeljsko od-poslaništvo. Naglašal je, da mu je sveto tudi versko prepričaraje drugovercev in da hoče delati na verski mir v državi, ki ugodno vpliva na intenzivno versko življenje, s katerim se roka v roki tudi razvija narodna kultura. ANGLEŽI ODPOŠILJAJO VOJAŠTVO V EGIPT. Iz Londona poročajo, da je dobil neki na Irskem garnizujoči dragonski polk povelje, da odrine v Egipt. Nadalje odrine v Egipt ena baterija artiljerije in pa tri stotnije fizilirjev na Kreti. Angleška pošilja vojaška ojačenja najbrže zato, ker so zelo napete strune med Turčijo in Egiptom zaradi obmejnih sporov. KRIZA NA SRBSKEM. Včeraj dopoldne je zaslišal kralj Pasiča. Vuič in Milanovič sta izjavila, da ne vstopita v novo ministerstvo. Danes dopoldne predloži dr. Pasič kralju listo novega ministerstva. Za vojnega ministra predlaga tri polkovnike. Vojni minister postane najbrže divizijski poveljnik Zivkovič. Uradno zanikujejo poročilo dunajskih listov, da je odstopilo 70 zarotnikov-častnikov. STAVKE NA FRANCOSKEM. Predsednik Fallieres je zaslišal zastopnike velikih industrijcev, ki so se pritoževali o težavnem položaju zaradi postopanja delavskega sindikata. Odbor podjetnikov je dovolil en milijon frankov za sodnijske razprave za one podjetnike, ki nameravajo odpustiti zaradi 1. majnika svoje delavce. Odbor splošne delavske zveze je dal nabiti z ozirom na 1. majnik oklice, ki poživljajo na splošno stavko, da izvedejo osemurni delavnik. Trgovci po raznih mestnih delih so sklenili, da 1. majnika nc odpro svojih trgovin. Vlada je odredila za 1. majnik v Parizu obširne varnostne odredbe in je pomnožila pariško posadko. V departementu Nord se vračajo delavci na delo. Kovinarji večinoma vsi delajo. Tudi v rudnike se vračajo rudarji na delo. Razburjenje se je poleglo. Pokrajina kaže navadno lice. Oblasti zapirajo one, ki so sokrivi izgredov. Samo v lievinskem rovu III. so zaprli 17 delavcev. Tudi v pais de calaiskem departementu se znižuje število stavkujočih rudarjev. RUSIJA. V Varšavi so bili 25. t. m. pri prvotnih volitvah krvavi poulični boji osobito v judovskem mestnem delu. V Varšavi so zmagali pri volitvah volilnih mož za državno dumo pristaši poljske demokratične stranke in sicer pripada 60 volilnih mož narodno demokratični, 20 pa judovski stranki. Ministerski svet je sklenil, da se za pomoč brezposelnim zvrše javna dela, in je dovolil v ta namen 1,500.000 rubljev. Štajerske noulce. š Opomin državnozborskim volilcem. Volitev poslanca v državni zbor iz splošnega razreda (pete kurije) za spodnje Štajersko bode 29. maja t. 1. Volilo se nc bode več po volilnih možeh, ampak volilci oddajo svoje glasove neposredno izvoljenemu priporočencu (kandidatu). To je direktna volitev. Volilo se bode v vsakej občini posebej. Sedaj je paziti vsakemu volilcu, da bode res vpisan v imenik volilcev. To je treba poizvedeti pri občinskem uradu, kjer volilec stanuje. Voliti sme vsak 24 let star avstrijski državljan moškega spola, ki ni vsled posebnih vzrokov izgubil volilne pravice. Opominjamo zato vse Slovence v sodnih okrajih: celjskem, ptujskem, šentle-nartskern, šoštanjskem, slovenjegraškem, konjiškem, gornjegrajsketn, vranskem, laškem, sevniškern, brežkem, kozjanskem, šinarskem, rogaškem, ormožkem, ljutomerskem in gor-njeradgonskem, naj nemudoma pregledajo vsak v svoji občini imenik volilcev splošne (pete) kurije in skrbijo, da se vpiše vsak, ki bi bil morebiti izpuščen, ker drugače ne bo smel v o 1 i t i. V Celju je razgrnjen imenik do 28. t. m. pri mestnem uradu. š Odbor »Sloven. pevskega društva« v Ptuju se iskreno zahvaljuje p. n. članom ptujskim za blagohotno podarjeno društvenino v znesku 41 K. Bog daj več posnemovalcev! Nabiralne pole so se že razposlale ter se prosijo tem potoni p. n.prejemniki, da blagovolijo pobirati članarino. Kakor je že bilo objavljeno, bo letos 1 5. julija v Rušah pevska slavnost združena z veliko ljudsko veselico, na kar se opozarjajo vsa slavna društva. V kratkem času objavijo se tudi pesmi, katere bodo po večini popolnoma narodnega duha, torej iz naroda za narod z uljudnim vabilom k mnogobrojnemu sodelovanju. š Umrla je 23. t. m. v Celju posestnikova soproga Ana Kolarič. š Deželni šolski svet štajerski je v svoji seji dne 5. t. m. sklenil, da se dvorazrednica v Št. Lenartu pri Vel. Nedelji razširi. Učiteljica na ljudski šoli v Ljubnem je postala učiteljica v Zabukovju Frančiška H rov a t; učiteljici na ljudski šoli v Mali Nedelji sta postali ondotni suplentki Olga Cvahte in Franja J a n d 1; v v Makolah je nastavljena kot učiteljica Olga B r a d a š k a, učiteljica c Selih. š Samoumor upokojenega davkarja. V Radgoni se je obesil 76-letni upokojeni davkar I. Friedl. š Dvojezični napisi. Okrajni zastop Sv. Lenart v Slovenskih goricah na Štajerskem je poslal drž. poslancu Robiču prošnje, naj bi se pri poštnih uradih Sv. Lenart, Sv. Jurij, Sv. Ana in Sv. Barbara napravili poleg nemških tudi slovenskih napisi. Za dvojezični napis v Š t. L e n a r t u so prosili: Okr. zastop, župnijska urada Sv. Lenart in Sv. Rupert, okr. hranilnica in posojilnica, notar Stupica in odvetnik dr. Leščnik, vsi v Št. Lenartu, obč. za-stopi Gočova, Spod. Voličina in Selce, kr. šol. svet in šol. vodstvo v Št. Rupertu. Za dvojezični poštni napis pri Sv. Juriju : Obč. uradi Malna, Zitnice, Jurovski dol in Partinje, kr. šol. svet in šolsko vodstvo v Št. Juriju. Za dvojezični napis pri Sv. Barbari: Tamošnji župnijski urad, kr. šol. svet in šol. vodstvo, obč. uradi Korena, Ziharce, Rogoznica in Jablance. Za dvojezični napis pri Sv. Ani: Tamošnji župnijski urad ter obč. zastopi: Le-dinek, Žice, Kremberg in Gor. Račica. Vse te prošnje je posl. Robič izročil s priporočilom trgovskemu ministrstvu. Ker v vseh imenovanih krajih in občinah bivajo skoraj izključeno le Slovenci, je gotovo povsem opravičena zahteva, da imajo poštni uradi tudi slovenske napise, da jih more prebivalstvo razumeti. Pri tej priliki pripomnimo, da imajo še mnoge čisto slovenske občine samonemške pečate, kar moramo odločno grajati. Kdor se sam zaničuje, podlaga je tujčevi peti. š Samoumor v tujini. Obesil se je v Jo-hannesbergu odgojitelj princev Schwarzen-berg, Blaž Trofl, sin mlinarja Trofla v Lož-nici pri Trojanah, katerega je pred leti umoril Pavel Ferme. š G. Josip Bervar je napravil na Dunaju 25. t. m. državni izpit iz literarne in glasbene zgodovine, petja, harmonije, kontrapunkta in orgelj za poduk na c. kr. učiteljiščih in srednjih šolah z nemškim učnim jezikom. Gospodu rojaku prav iskreno častitamo! š Most čez Dravo v Mariboru je sicer od ministrstva potrjen, a iz krogov interesentov se vedno čujejo še glasni protesti proti temu načrtu, ki jc tako neroden, da bodo ljudje in živali v nevarnosti, kadar bodo na mostu, če se res načrt izvrši. Mariborska magistratova klika ima seveda svoje osebne interese na tein, da se ta načrt izvrši; za prebivalstvo pa to ne more biti merodajno in se temu odločno upira. š Poročil se je v Slov. Bistrici gozdni pristav Prane Glatkovsky z gospodično O z m i č. Dneune novice. + Janez Dermastia. Globoko nas je pretresla nepričakovana vest o smrti enega naj-požrtovalnejših in najdelavnejših naših somišljenikov, č. g. Janeza Dermastia, vika-rija v Plaveh in provizorja v Desklah.Umrl je včeraj ob 1. uri po polnoči v Gorici pri usmiljenih bratih. Pokojnik si je zlomil nogo dne 31. marca. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, pritaknila se je kmalu še druga nevarnost, namreč vnetje pljuč. Ko je bila odstranjena ta nevarnost, pretila jc že druga, namreč za-strupljenje krvi. A tudi to je srečno prešlo. Mislili so že, da ni nobene nevarnosti več. Do torka, t. j. 24. t. m., je bil bolnik prav dobre volje. V torek zvečer se je nenadoma pojavila krčna bolezen. Raditega so mu morali nemudoma odrezati nogo. Krčili napadi so se začeli ponavljati vedno silneje. V strašnih bolečinah je končal svoje mlado življenje. Pokojnik se je rodil v Ljubljani dne 29. avgusta 1871. Posvečen v mašnika je bil dne 11. februarja leta 1894. Bil je nekaj časa prefekt v deškem semenišču, potem je bil imenovan za kaplana v Solkanu, odkoder je prišel za vikarja v Plave, in je tam oskrboval tudi du-hovnijo v Desklah. Pokojnik je stal v borbi za verske in narodne svetinje našega ljudstva vedno v prvih vrstah. Bil je do konca svojega življenja zvest sotrudnik »Primorskega Lista««, katerega je kaka tri leta sam urejeval in ga je hodil celo iz Solkana urejevat v Gorico. Bil je vnet prijatelj dr. Mahniča in pokojnega dr. Pavlice. Ko je dr. Mahnič pričel svoje organizatorično delo, bil je pokojni Dermastia med prvimi, ki so se ga navdušeno oklenili. Njegovo izgubo bomo bridko občutili, predvsem pa je nastala z njegovo smrtjo globoka vrzel na Goriškem. Njegovim vele-spoštovanim sorodnikom izrekamo tem potom najiskrenejše sočutje. Blagi pokojnik pa vživaj večno plačilo za svoja plemenita dela! Pogreb gospoda Dermastia bo, kakor se nam danes nenadno javlja iz Gorice, jutri, v soboto, ob 3. uri popoldne. + »Tovariševa« sodba o učiteljicah. »Večina mlajših učiteljic se prav malo zanima za stanovske interese, ker jim je učiteljski stan le nekak intermezzo, in 'vedno željno gledajo čez plot, odkod pride — princ-rešitelj. Ženska narava je pač taka, da je njen glavni smoter, dobiti moža, in vse drugo ji je potem privrženo.« - Ali niso te besede razžaljive za učiteljice? In vendar teh besed ni zapisal noben klerikalni list, ampak — »Učiteljski Tovariš« tega leta na strani 138. v svoji zadnji številki. Proti temu moramo naglašati, da poznamo vrle učiteljice, ki z vso vnemo in izbornimi vspehi izvršujejo učiteljski poslic, bolje, nego pa junaki »Učiteljskega Tovariša«. To ni bilo kolegijalno, tovariši! + Liberalec ali izdajalec. Hrvaški listi pišejo: »Slovenskim učiteljima »Zveze«, koji su lanjske godine zborovali u našem gradu, te ispucali svoj liberalni gnjev u obrani ne-kojih hrvatskih učitelja u Istri, tobožnjih mu-čenika svojih liberalnih načela, neka posluži u njihovu obranu i ovo nekoliko crtica o bivšem hrvatskom učitelju u Istri Marchi-u (negda Marki), sadanjem občinskom tajniku u Veprincu. Občina Veprinac je napučena čisto hrvatskim pukom, a ipak se naiazi u rukama odroda i italijanskih plačenika. Marki služi pri toj občini i vierno izvršuje naloge svojih gospodara Talijana. On kaže, da nije ni sa-veznik ni plačenik Talijana; on je liberalan hrvatski učitelj i mučenik, kažu njegovi bra-niteiji u »Učiteljskom Tovarišu« — uskočio jc pak pod svemožno okrilje talijanske sinjorije iedjno usljed progonstva hrvatskog klerikalizma, ali je uviek ostao Hrvat, liberalan, radi-kalan, načelan! Po »Našoj Slogi« vadimo, kako Marchi u občini Veprinac ističe svoj liberalni hrvatski karakter. Talijanski ireden-tisti u Istri su parolu, da sve talijanske občine rnoraju protestirati proti vladinoj izbor-noj osnovi. Došao befel i u Veprinac, te držaše i taino sastanak, gdje je Marchi u tali-ianskom jeziku hrvatskom ptiku govorio proti vladinoj izbornoj reformi. Puk ga nije razu-mio dok nije i hrvatski razložio zašto su se sastali i što talijanska gospoda zapovjedajti. To je njegovo hrvatsko poštenje takovo, da je zlorabio materinski jezik neukih seljaka u to, što ih je huškao proti drugim občinama u Uburniji, koje su u hrvatskim rukatna. Iznesli smo ovo samo o liberalnom mučeniktt Mar-chiu, poštediv druge tobožnje liberalne mu-čenike. U ostalom Marchi je pred nekoliko mjeseci sam izjavio u novinama, da je Talijan, pak što bi se puk motio. Nije dosta, da vepri-nački puk znade, da Marchi nije Hrvat. Treba da puk znade i to, da je Marchi Talijan i da za Talijane radi, pak če narod prije iii kasnije več otvoriti oči.« — Naj si te besede zapišeta na uho »Slov. Narod« iu »Učiteljski Tovariš«. +Edino sredstvo proti ogrskemu šovinizmu. V zadnji seji dunajskega občinskega sveta so predlagali kršč. socialci z ozirom na bojkot avstrijskih izdelkov na Ogrskem, naj dunajska mestna uprava zahteva od vsakega dobavitelja naj se izkaže s spričevali, da-dobavljeni predmet ni ogrskega izvora. Kdor bi tega ne mogel izkazati, se 400 „ Ključavničarska dela „ , 420 , Barvarska „ „ „ 70 „ Steklarka „ „ s 115 „ Pečarska „ „ „ 105 „ Šolska oprava „ 325 , Skupaj . . 4225 K Odda se vsako delo posebej, prednost pa ima, kdor prevzame vsa dela. Popravljalna dela se morajo izvršiti o velikih šolskih počitnicah. Zmanjševalna dražba bo v četrtek 17. maja 1906 v šolskem poslopju na Krki. Načrt in proračun je v občinski pisarni na Krki. Od podjetnike se zahteva 10% na kavcija. 947 3—1 Krajni šolski svet na Krki, dne 26. aprila 1906. 1164 61—46 5amo 6 dni Havre - New York g vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18. v novi hiSi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovem. 949 1 se dobž le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Obfoi zborSlovensko katoliško delavskega društva v Ljubljani". Občni zbor »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v Ljubljani se je vršil dne 24. t. m. v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Predsednik tovariš K o s je poročal o društvenem delovanju: Naše društvo je najstarejše kršč. soc. društvo na Kranjskem. Ustanovilo sc je s pomočjo našega prvoboritelja delavskih stanov dr. Jan. Evang. Kreka, da bodi proti prodirajoči so-cial. demokraciji med delavci na Slovenskem, pa da bi zakonitem potom zabranjevalo bolj in bolj se razširjajočo revščino delavskega stanu, da skrbi delavcem za varstvo in zboljšanje njihovega gmotnega in dušnega stanja. Da za-inore društvo dosegati ta svoj namen, uporablja vse zakonito dovoljene pripomočke, zlasti prireja shode, predavanja o gospodarskih in političnih tvarinah. Da je društvo izvrševalo ta svoj namen, od početka pa do danes, lahko vsakdo vidi, kdor zasleduje delovanje kršč. soc. organizacije po Slovenskem. Naše društvo jc pošiljalo svoje govornike po raznih shodih, ki so se prirejali širom naše slovenske domovine, na katerih so dramili in poučevali naše ljudstvo, da so se ustanovila razna koristna društva, katerih je sedaj že nebroj po Slovenskem. In vsa ta društva imajo večinoma svoj izvor iz našega društva, tako da se lahko naše društvo imenuje oče vseh kršč. soc. društev po Slovenskem. V preteklem letu je društvo priredilo veliko shodov tu v Ljubljani, po deželi, namreč v Tržiču, v Kropi, v Kamnigorici, v Vevčah in v Štepanji vasi. Lani, ks smo bili še v Šelenburgovih ulicah v stanovanju, je po zimi vsako nedeljo dopoldne bil shod, kjer se je poročalo o vseh važnejših dogodkih med tednom, posebno o drž. zboru, potem o raznih delavskih stavkah, o rusko-ja-ponski vojski, o ruski državni upravi in o revoluciji, o drugih evropskih državah, posebno o francoskih razmerah. Stojimo na stališču, da moramo tudi mi avstrijski katoličani delovati z vsemi silami zoper brezverce, ki delujejo na to, da bi tudi Avstrija postala brezverska država, kot je sedaj Francoska. Vsled tega je pa dolžnost vsacega katoličana, da ob volitvah gre na volišče in odda svoj glas za prave krščanske može,ki se ne sramujejo svojih krščanskih dolžnosti, ampak jih vestno izpolnujejo, ker edino taki možje bodo delovali v korist in blagor svojih volilcev. Takih mož pa, ki se izogibljejo cerkve, ali jo pa še celo sramote in zaničujejo njene služabnike, pa ne sme nobeden katoličan voliti, zakaj kdor ni zvest Bogu, tudi ljudem ni zvest. V sedanjih prostorih je društvo priredilo več shodov; nekaj jih je bilo ob delavnikih ob pol osmih zvečer, drugi so bili ob nedeljah dopoldne ob deseti uri, nekateri pa zvečer ob 6. uri. Posebno važen in velik shod je priredilo društvo dne 22. oktobra v »Mestnem domu«, pred zasedanjem kranjskega deželnega zbora; na dnevnem redu je bilo: Kranjski dež. zbor, drž. zbor in splošna in enaka volilna pravica. Na tem shodu je bil glavni poročevalec dež. in drž. poslanec dr. Susteršič, ki je naglašal kako so liberalni poslanci pokazali strah pred ljudstvom in sploš. in enako vol. pravico, kakor se je izrazil njih voditelj dr. Tavčar, da je on zato zoper splošno in enako volilno pravico, ker potem 011 in njegovi pristaši več voljeni ne bodo. Kazal je nato kako so liberalci izdali svoj lastni program 29. novembra 1894., kjer zahtevajo uvedbo občne volilne pravice, zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu. Sedaj so pa nasprotni ravno proti temu kar so pred 11. leti zahtevali. Govornik je zavračal očitanje, da smo demagogi in da naše postopanje in naše zahteve niso v skladu s krščanstvom. Po vsej pravici je dejal govornik, da so dosedanji volivni privilegiji protikrščanski. Tedaj smo sprejeli resolucijo, v kateri protestiramo zoper vsaktere privilegije in zahtevamo, da se takoj uvede splošna in enaka vol. pravica za drž. in dež. zbor. Izvoljena depu-tacija je ponesla peticije za uvedbo splošne in enake vol. pravice v sredo pred otvoritvijo dež. zbora g. dež. predsedniku, g. dež. glavarju in klubu slovenskih katol.-narodnih poslancev. Nadalje je društvo priredilo važen shod 13. novembra na katerem je poročal dež. poslanec dr. Krek o zgodovini boja za splošno in enako vol. pravico v dež. zboru. Pojasnil je tudi krivični volilni sistem za drž. zbor, ki ga je izumil Schinerling da zagotovi nemškim liberalcem premoč v Avstriji. Pojasnil je tudi sklep o splošni in enaki volilni pravici po pro-porčnem zistemu v ustavnem odseku za kranjski dež. zbor. Rekel je, da bo treba vsekakor še veliko bojev, predno se uveljavi splošna in enaka volivna pravica za dež. zbor. Na tem tem shodu je prišlo do spora s social. demokracijo praznuje 28. november, ko se snide drž. zbor, in da vsi delavci skupno nastopijo, in manifestirajo za splošno in enako volilno pravico. Žal, da je soc. demokracija to izrabila. Nadalje je bil tudi velik shod 3. decembra v areni »Narodnega doma«, na katerem je poročal dr. Evgen Lampe o novem volilnem načrtu za občinski zastop ljubljanski, katerega pa dosedaj g. župan Hribar še ni razglasil. Poslali smo mu resolucijo, ki je bila na shodu sprejeta in ki graja njegov volilni načrt. Pri tem shodu je prišlo do spora med soc. demokrati. Sodrug Tokan je vprašal kako stališče zavzemamo napram volilnemu zistemu dr. Luegerja na Dunaju, in kako stališče napram tirolskim klerikalcem, ki so se izjavili proti volilni reformi. Dr. Lampe je Tokanu takoi krepko odgovoril: Tu ni nobenega klerikalca, tu je delavski shod, in ne govori se tu o klerikalcih, ampak o volilni reformi. Mi z dr. Luegerjem nimamo ničesar opraviti, 011 ni načelnik krščansko soc. delavstva v Avstriji, ki si svoje načelništvo samo voli. Tudi nas nič ne briga kakšno volilno pravico imajo v dunajskem občinskem zastopu, ker mi smo v Ljubljani, torej se moramo za Ljubljano potegovati, ne pa za Dunaj. Potem je pa soc. demokrat Tokan izjavil, da se po njegovem mnenju še nič ne mudi za splošno in enako volivno pravico za občinski zastop ljubljanski, ker se sedaj gre v prvi vrsti za splošno in enako volilno pravico za državni zbor, potem šele za občinske zastope. (i. župan Hribar pa res po nasvetu sodruga Tokana sedaj lepo mirno čaka. K sklepu želi poročevalec društvu krepkega razvoja. Poročilo tov. Kosa se je vzelo z odobravanjem na znanje. Občni zbor je nato odobril poročilo blagajnika Zabavnika. O političnem položaju in političnih nalogah slov. kršč. soc. delavstva je govoril tov. Moškerc.. Zadnja leta sem je obračalo sl.' kršč. soc delavstvo svojo pozornost pred vsem na stanovsko in pa na gospodarsko delavsko zduževanje. Ni se pa obračala pozornost v popolni meri tudi na politično organizacijo krčš. soc. delavstva. Zdaj pa, ko pričakujemo in so velevažne ustavne izpre-metnbe v demokraškem zmislu le vprašanje časa, je treba močne in vplivne organizacije kršč. soc. delavstva na Slovenskem. Ni se sicer zanemarjalo politično vzgojevalno delo, premalo se je pa delovalo na združevanje delavstva po k. sl. društvih. Potrebno jc kat. sl. delavsko društvo v Ljubljani, da politično združuje ljubljansko kršč. soc. delavstvo. A potrebno je tudi, da se ustanovi »Vseslovensko kršč. soc. delavsko politično društvo. Le politično združeno delavstvo lahko ponosno nastopi za svoja prava, in vpliva nato, da zastopajo zastopniki po postavodajalnih zbornicah z veseljem za delavske koristi. Prostovoljno so storili poslanci sedanje »S. L. S.« že zelo veliko za delavstvo, a gotovo je, da bodo ljudski zastopniki delovali za delavska prava še z večjim veseljem in večjo unemo, ako bo za njimi močna delavska kršč. soc. politična Organizacija. V nadaljnjem svojem govoru se jc dotaknil tudi splošnega svetovnega političnega položaja z oziroin na delavstvo. Novi odbor »Slov. kat. delavskega društva sc je sestavil sledeče: predsednik Jernej Urbar, njegov namestnik Alojzij K o c m u r, zapisnikar M. Moškerc, blagajnik Frančišek Zabavnik, arhivar Fr. Kos, odborniki pa: Jožef Sedmak, Peter Bizjak, Ignacij Zaman, Frančišek P e -z d i r, Ivan M o h a r . Po volitvi odbora sta naglašala Moškerc in Gostinčar potrebo složnega delovanja »Sl. kat. del. društva« in pa »Izvrševalnega odbora Ijublj. slov. kršč. soc. delavstva«. iz slovanskega sveta. sl Proti pangermanstvu. V Rimu je pričel izhajati list »Courier de Balkan«, ki obdeluje zlasti balkansko vprašanje. Vse tega se ti-čoče odnošajc pretresa list v svrho iskrenega pomirjenja in zbliževanja balkanskih narodov, da bi se tako mogla postaviti trdna meja pan-germanskemu napredovanju, ki preti eksistenci balkanskih narodov. List se tiska v francoskem in italijanskem jeziku. sl Novosti o Levu Tolstoju. Tolstoj piše zdaj na svojem domu v Jasni Poljani dvoje večjih del, s katerimi bo v kratkem presenetil svet. Prvo in drugo jc novola in naslov prveje »Božje in človeško«, a druge »Po veselici«. V prvi opisuje smrt treh mož. Eden od te trojicc nosi ime »Lizogub«, ki je daroval svoje premoženje (več milijonov) v revolucionarne namene in je bil leta 1873 obešen v Odesi.. Druga dva sta somišljenika prvega. Druga novela »Po veselici« kaže nasprotje med zunanjo krasoto in notranjo (duševno) podivjanostjo. sl Sobieski in nemški šovinizem. V nemških vojaških listih so bili v zadnjem času objavljeni razni članki, ki poizkušajo zmanjšati zasluge Janeza Sobieskega pri obleganju mesta Dunaja leta 1683. V listu »Danzers Ar-mee-Zeitung« neki nemški stotnik imenuje junaški čin Sobieskega »legendo«, drugi vojaški pisatelj Kerehnave v istem listu hoče dokazati, da bitko pri Dunaju leta 1683 je odločila nemška pehota na levem krilu brez vseh za- slug Sobieskega. Proti takemu zlobnemu obrekovanju izpod peres nemških šovinistov je nastopil Poljak Jagielski, stotnik 3. ulanskega polka v listu »Vedette« ter na podlagi zgodovinskih dejstev z veliko spretnostjo popisal celo bitko pri Dunaju z vsemi njenimi detajli tako, da so nemški šovinisti sedaj popolnoma utihnili in gotovo se ne bodo več upali kratiti zasluge velikega poljskega kralja Sobieskega. sl Štiristoletnica književne delavnosti poljske pisateljice El. Orzeszkowe bodo Poljaki letos v jeseni slovesno praznovali. Pripravljalni odbor za to slavnost je te dni sklenil nabirati prispevke med poljskim narodom in ustanoviti v Varšavi žensko učiteljišče, ki bode nosilo ime Orzeszkove. Poleg tega bode omenjeni odbor priredil v jeseni tri posebne razstave. Ena izmed njih bode obsegala spominke po poljskih genijih; bodo se tu izložili predmeti, ki so bili nekdaj lastnina poljskih velikih pesnikov, učenjakov in umetnikov, ali pa ki so z njihovim življenjem v zvezi. Na drugi razstavi bodo poljske zgodovinske podobe in tretja bode obsegala delo poljskega ženstva v njegovem zgodovinskem razvoju. ^ sl Število poljskih ljudskih šol v Sleziji. V Šleziji je 505 javnih ljudskih šol; od teh je 233 nemških, 128 čeških in 142 poljskih; 24 nemško-čeških in 28 nemško - poljskih. Te šole je obiskovalo 118.742 otrok. V Šleziji biva 220.371 Poljakov, 146.360 Cehov in 296.570 Nemcev. Nemci imajo 233 ljudskih šol, Poljaki pa samo 142. Dvojna mera! sl Boj proti analfabetizmu s pomočjo zasebnega poučevanja. Pod tem naslovom je izdal osrednji odbor »Towarzystva Szkoly Ludo\vej« v Galiciji razglas, v katerem popisuje žalostne prosvetne razmere v Galiciji ter pozivlje poljsko občinstvo, da z zasebnim poučevanjem odstrani analfabetizem iz dežele. V pozivu se trdi, da od 3,002,436 Poljakov v Avstriji je 1,181.726 odraslih analfabetov; 375.899 jih pa zna samo čitati. Velikanski odstotek od te številke pripada na Galicijo, ki sama ima 1,158.282 poljskih analfabetov med 2,789.788 poljskimi prebivalci. V Galiciji je 900 občin brez šole; 104.000 otrok radi nedo-statka šol ne hodi v šolo vobče. Zato sc v pozivu svetuje, da »vsak, ki zna čitati in pisati, nauči enega analfabeta pisati in brati — da tako sčasoma izgine ta sramota poljskega naroda«. sl Poroke med kmeti na Ruskem se manjšajo. Vladimirsko gubernijsko eemstvo« jc razposlalo svojim 383 dopisnikom vprašal-ne pole glede kmečkih porok v letih 1904 do 1905. Vsi odgovori se vjemajo v tem, da se poroke med ruskim kmečkim ljudstvom manjšajo vsako leto. Vzroki so večjidel le slabe gmotne razmere. Nekateri niso se oženili radi-tega, ker premalo zaslužijo, drugi, ker je bila v zadnjih letih slaba letina, ker je požar uničil njihovo premoženje itd. Glavni vzrok tudi je, da 121etni otroci gredo za zaslužkom v mesto in ko odrastejo, oženijo se v mestu. sl Alkoholizem med rusko šolsko mladino. Ruski list »Trud. Pomošč« je v članku »Vyroždenic i narodnoe pjanstvo« objavil presenetljive podatke o razširjenju alkoholnih pijač med rusko mladino v ljudskih šolah. — Upravni pedagoški odbor kurske gubernije je vprašal 800 voditeljev ljudskih šol, ali njih učenci pijejo vodko. Odgovorilo je 486, to jc blizu tri petine učiteljev, od katerih je 396 vprašanju pritrdilo in samo 117 je vprašanje zanikalo. Iz tega sledi, da je samo 23.5 odstotkov šol, katerih učenci ne pijejo vodke, in več nego tri četrtine šol, katerih učenci pijejo vodko, ampak kar cele šole. Neki učitelj je poročal, da od njegovih 56 učencev samo eden nikoli ni pokusil vodke. - Na vprašanje, kako često učenci pijejo vodko, odgovorili so učitelji, in sicer skoraj vsi, da jo pijejo pri vsaki priložnosti. sl Dohodki ruske države. L. 1905. so znašali redni dohodki 2024 milijonov rubljev in bili večji od onih I. 1904. za 5,767.000 rubljev. L. 1905. so bili dohodki sploh največji. Nemiri koncem leta so jih zmanjšali za 83 milijonov rubljev. Izvanredni dohodki istega leta znašajo 793 milijonov, redni izdatki 1937 milijonov in izvanredni 1126 milijonov rubljev. Primanjkljaj znaša 184 milijonov rubljev. Od tega pokrije novo posojilo 180 milijonov. Pri železnicah jc znašal primanjkljaj sicer 6 milijonov, vendar so dohodki meseca februarja prošlega leta za 14 milijonov večji, pri čemur je vpoštetih samo 70 do 80 res obstoječih blagajn. Dohodki po tistih krajih, kjer je divjala revolucija so daleč večji. Književnost In umetnost. * Illyricum Sacrum«. Ravnateljstvo Arheološkega Muzeja v Spljetu razpošilja okrožnico, ki sc tiče enega najvažnejših virov za cerkveno povest starega Ilirika, »Illyricum Sacrum« od Oo. Farlati in Coleti, tiskanega v Benetkah od I. 1751—1819 v 8 zvezkih in folio. To delo sc nahaja šc v prilično mnogih knjižnicah, a ne celotno, ker imajo nekatere knjižnice samo pojedine zvezke. Da pa dobe učenjaki v roke celo delo, sc je sklenilo, da se delo pretiska po takozvani anostatični me- todi ter tako izpopolni. Anostatična metoda jc mehanično-kemično pomnoženje z direktnim pretiskom posameznih listov na litograf-ski kamen, pri čemur sc more doseči do 200 iztisov. Za to pa .ic treba žrtvovati dva iztisa originalnega dela. Zato pa vprašuje ravnateljstvo arheološkega muzeja v Spljetu: Jeli v kaki knjižnici cel in dobro ohranjen iztis dela »ll!yrctini Sacrum«, oziroma kateri zvezki in listi so ohranjeni, ali jc delo naprodaj in po kateri ceni? Dalje želi izvedeti, katere knjižnice bi si nabavile po anostatični metodi pre-tiskan izvod. Prenatiskanje prevzame neka tvrdka v Parizu. Odgovori na ta vprašanja naj se pošljejo naravnost ravnateljstvu Arheološkega Muzeja v Spljetu. * Dr. Richard Spaček: Božtvi Ježiše Krista. Apologeticko-dogmatickd uvaha. (Vz-delavacl knihovna katolicka XL.). V Praze 1906. Cena 1 K 30 h. Apologetična študija dr. Spačka zasluži vse priznanje. Najprej podaje dober pregled moderne katoliške literature o božanstvu Kristusovem s kratko oceno posameznih del. Potem razpravlja o sv. evangelijih kot virih o Kristusovem življenju in zajema iz njih svoje dokaze s posebnim ozirom na moderno kritiko. Ker pozna pisatelj dobro sodobno protestantovsko bogoslovsko literaturo, 11111 je lahko, zavračati vse hibe iu zmote. Za evageliji razpravlja o starokrščan-skem sporočilu in o božanstvu Kristusovem pri raznih nekrščanskih pisateljih. * Odloku kongregacije indeksa, ki jc obsodila roman »11 S a 111 o«, se je pisatelj A 11» t o 11 E o g az z a ro podvrgel. * „Luč", list za hrv. katol. društvo na Dunaju, ima v ravnokar izšli 4. in 5. številki raznovrstno in zanimivo berilo. čistilnim ekstraktom. JCajbelj^c čistile nasuetu. 583 6-4 Oddam velike m svetle flelavnice pripravne za vsako obrt krasna skladišča (transito) |(leti z vodovodom in hlev ZA dva konja po primerni najemščini v neposrednji bližini juž. železnice, t. j. na Sv. Martina cesti it. 20. Pojasnila pri lastniku Jos. pefriČU ravnotani. Prodam dobro kontrolno blagajno (Kontroll-Kasse National) PftVHpl Le »Templjev"- in „Btyrla-vre- f II/III I leo" sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ce nosijo oznamenila ,Templjvv-vre!ec" ali Styria-?relec" in ki se varljivo prodajajo kot „RogaSka kisla /oda", naj se odklanjajo. 437 a 2—1 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. jtftoro železo^ HI baker, cink in me-j denino fl ^ kupuje po najvišjih cenah A Franc Stupica ft ^ trgovina z železnino jjs na Marije Terezije cesti H A v Ijubljani. 863 2ft 1291 121 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja ▼M vrsto rent, »stavnih pisem, prlloritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devic. Promese Izdaja k vsakemu žrebanja. Akcijski kapital K 2,100.0(1(1-. Rezervni zaklad K 200.000 - Zamenjava in ekikomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, itirebane vrednostne papirje ln vnovCvtJe Zavaruj« srefik« proti kurznl ■apale kupone. Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnsko kavcije. mr Eakompt Ib Inkaaao mani*. 1» JUT Bonn« naroSUa. tm Podruinioa v SPLJETU. Denarne vloge aprejema v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet 8 čeki In nakaznicami. Dovoljujem si je sedaj opozarjati slavno občinstvo, da bom te^om meseca maja na testnem trgu jtev. 19 otvoril svoje najelegantnejše opremljene 4 zajtrkov aIne sobe; istodobno bom oskrbel svojo delikatesno trgovino j elo bogato s s vej i m blagom, da bom mogel j zmernimi cenami in reelno postrežbo ustreči vsem jahtevam p. n. občinstva, 2a častite obiskovalce zajtr^ovalnih sob je na razpolago elektriki pianino. 2a številni obirk se ic naprej priporoia J. C. Praunseiss- 944 3—3 a^ Žrebanje ,3-5 nepreklicno 868 17. maja 1906 Glavni dobitek Kron 30*000hron Srečke cesarice Ellzabetlneja Llubllans*. kreditna banka doma po 1 krono priporoča j, c, May er, u Ljubljani. Lepa stanovanja po dve sobi in kar zraven spada, v I. nadstropju, oddajo se v hiši štev. 26 na Krakovskem nasipu za termin maj odnosno avgust. 891 3-3 Pogoje daje »Ljudska posojilnica« na Kongresnem trgu št. 2 ob uradnih urah. (V. to 5 S 03 S ° ftj C -g j. (/) 3 - (V) ~ O *> o 55 ° ^ M i. Si X3 - a — .2. ° «8 w U ta * <* .S f" ►O H — O S »i b 2 ° cd oa « se S 55 »N Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunitju, VVipplInger-strasse 25. 720 39-9 Ivan Jax & sin t LJubljani, Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev voznih koles 2675 52—14 pisalnih strojev Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. „Andropogon"^ (Iznajdltelj P. Herrmann, Zg. PoUskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev r Ljubljani pri gosp. VAŠO PETRIČIČ-u. K m m N N N N Prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej H. Ničman) sio io-4 v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2 priporoča iz svoje bogate zaloge raznovrstnih podob in devocljonallj za pobožnost prve spovedi in za slovesnost prvega sv. obhajila razne n. Za Za spominske podobice pr.: prvo spoved: navadne oblike 100 komadov po K 2—, 240, 4— itd.; večje oblike (10X15 cm itd.) 100 komadov K 120, 5—, T— itd. prvo sv. obhajilo: navadne oblike 100 komadov po K 2 —, 240, 3"—, 4 -, 440; večje oblike raznih predstav 100 komadov.......K v velikosti 10X14 cm 11X16 „ 14X22 „ 19X28 „ 22X30 „ 32X44 „ 5— T— 10 — 20 — 30 — 40-— mm Vsako naročilo se izvrši točno, mm ijjpraigu mpgis 5T&flr9 rt Efcarii r 8 »Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.: Missale Romanum a) za kapele in m an j š e cerkve: Oblika male četvorke. Velikost 30X22 1/2 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem isto z zlato Oblika četvorke. Velikost 31x22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo . . . isto z zlato „ ... bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini isto z drugobarvanimi vložki b) za večje cerkve: Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo ............ „ „ „ zlato „ ........... bogato in lino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki........... Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo ............. isto z zlato „ ............. bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki........... Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . Ritus benedietionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti- ficali romano depromptus. Vezano......... Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano.............. Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . Graduale de tempore et de Sanotis juxta ritum sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano Isto rdeč in črni tisek............ Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine cantu eleg. vezano.............. Kron 2580 27 50 4320 44-40 52-80 57-60 60- 3-84 276 375 33-60 5-28 7-68 9-72 Kanon table krasno izdčlane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele'garniture 16 70 Isto v velikosti 40x27 i/2 cm (stranske 16X271/2 cm). Cena cele garniture..............16-— etm-zz?? Missae pro defunetis. Oblika četvorke 31X22 V2 cm platno, rdeča obreza.............3-48 usnje, „ ...............6-— zlata „ .............696 Isto. Večja oblika 26x25 cm. Platno, rdeča obreza . . 456 usnje, „ „ . . 7-20 826 „ zlata „ . . 8-40 Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts- buch fdr den Ourat-Clerus Oesterreichs. Vezano . . . 24- — Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe-partout robom, velikost 57X44'/2 cm, brez okvirja, z lepim lesenim okvirjem in šipo....... Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jeglič a v isti velikosti in slični izvršitvi z lepim lesenim okvirjem in šipo