Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^^ ^ flHHHH^^^ Ček. račun: Ljub* 2? za i nožem- J^^T^^ ^^^^^^^ ^^^ ^ ^ ^^ I lana deljske ce- ^^M MB M ^PH^ M ^^M ^^Uflk J^B l^m M m ^^^LM ^^m ZaKr.b inozemstvo 120 Din ^^ ^^^BB ^^M fl^V ■ Praga-Dunaj 24.79? Uredništvo je t ^^ JBv oJHLmB^ Uprava: kopitar- Kopitarjevi «L 6/II1 jeva 6. telefon 2999 Telefoni arednlitvas dnevna služba 209« — aočna 299*. 2994 ln 205* ■ Izhaja vsak daa zjutraj. razea ponedeljka ta dneva po praznika Zaključek Lavalovega obiska v sovjetski Rusiji Kaj je dala Moskva Franciji Po Pilsadskijevi smrti nov lov na Poljsko, da pristopi h vzhodnemu paktu s Rešitev brez rešitve Srca tistih Francozov, ki so po tradicijah svoje domovine, najstarejše hčerke katoliške Cerkve, vprav danes najprepričanejši glasniki prvenstva zapadnega krščanskega duha in naj-duhovitejši branilci njegovih nenadomestljivih vrednot, so te dni čudno razdvojena. Varnost Francije in vsega omikanega sveta, ki ga ogroža bojeviti nemški nacionalizem, je prisilila njene državnike, da so v svojo obrambo ustvarili alijanco z rusko sovjetsko unijo, najhujšo nasprotnico zapada in njegove nravstvene omike tor ustroja. Da rešijo mir, 60 morali skleniti najtesnejšo zvezo z ono diktaturo, ki ima kot prvo točko na svojem programu revolucijo, ki naj do temelja podere dvatisočletno stavbo zapadne kulture. Zato pač ni čudno, da veselje francoskega patriotizma, ki je za čas zasigural sebi in vsej Evropi dragoceni mir, ni neskaljeno in da se bržčas tudi oni, ki so hiteli v Moskvo sklepat alijanco s Stalinovo Rusijo, dobro zavedajo, da so morali plačati za to zelo drago ceno. V enakem položaju so pa gotovo tudi vsi, ki, združeni s Francijo, ne vidijo iz sedanjega zamotanega mednarodnega položaja, ki bi mogel po krivdi nemške agresivnosti dovesti do najusodnejših posledic, drugega izhoda, kakor v tem, da se je Rusija pritegnila v sistem kolektivne varnosti, dasi se je s tem nehote izzvala druga, nič manjša nevarnost: nov, skrajno ojačen poizkus komunistične internacionale, da po drugi poti doseže cilj kulturne in politične boljševizacijc zapada. Brezdvoma jc treba krivdo, da si je francoska diplomacija skupaj s svojimi zavezniki odločila v tej hudi dilemi za to, kar ona sama označuje za nujno zlo, pripisovati politiki hi-tlerjevske Nemčije. Saj so Nemčiji, ki so jo ves čas spremljale simpatije Velike Britanije, od Brianda dalje bile odprte vse možnosti, da se zopet povzdigne do položaja enakopravne velesile v Evropi, če bi bila hotela počakati naravnega razvoja, ki mora premagati velike psihološke ovire, potekajoče iz minule vojne, preden bi se mogla upostaviti evropska vzajemnost, ki leži v osnovi Zveze narodov, in ki bi bila ob dobri volji, potrpežljivosti in iskrenem stremljenju od obeli strani gotovo privedla do uspešnega rezultata še v dogledni dobi. Hitler-jevska Nemčija je ta razvoj z nerazumljivo gesto, ki se predstavlja kot odkrito junaštvo, je pa v resnici nepremišljen izziv skoro vsej Evropi, prekinila in je tako sama povzročila, da sedaj sovjetska Rusija v koncernu evropskih velesil zavzema tisto važno mesto, ki bi fa mogla zavzemati ona in na katerem bi jo ranči ja sama gotovo rajši videla, nego zastopnike Krenilja in Mussolinijevega Rima, kjer so pravkar padle zelo ostre besede, ki so v Londonu in v Parizu zbudile veliko presenečenje ... Po pravici! Zveza z ognjiščem svetovne revolucije in z italijanskim fašizmom, ki že grozi z izstopom iz Zveze narodov, ako bi Evropa ne odobrila njegovih afriških načrtov, krije v sebi nevarnosti, ki se morejo po našem prepričanju parirati le, če se Nemčija odloči za pristop v sistem kolektivne varnosti, kakor sta si ga zamislili Francija in Anglija. V tem slučaju bi bilo najbolje preskrbljeno za nemške interese, ki jih Hitler vidi ogrožene po francosko-ruski alijanci, po Rusiji pa bi bil obenem postavljen jez eventualnim prekomernim željam italijanskega zaveznika, ki bi ne samo v Afriki, ampak tudi v Podonavju mogle priti navskriž z načeli evropskega ravnovesja. Ostati izven take vse-evropske kombinacije, ki je edino solidno jamstvo za mir, pomeni igrati se z ognjem in noben evropski državnik ne bi smel vzeti nase odgovornosti za tak usoden razvoj, če mu je res na evropskem miru, kakor Hitler z vso odločnostjo trdi. Nemčija se ne more izgovarjati, da se ne more pridružiti takemu mirovnemu sistemu, ker ji je Anglija zasigurala v njem mesto, ki je dostojno velesile, Francija pa gotovo tudi ne izključuje možnosti, da se gotove določbe mirovnih pogodb primerno prilagodijo razvoju časa in njegovih potreb. Ta proces Nemčija v svojem smislu lahko pospeši ravno s tem, če se ne izolira sama, kakor se sedaj, ampak če se uveljavi kot enakopraven faktor v evropskem koncernu, mesto da se trmasto sama zapre v svoj kot. V tem oziru moramo reči, da Poljska zasleduje pravilno smer. Nihče ne more in ne sme od Poljske zahtevati, da meni nič tebi nič privoli v pakt, ki bi dovoljeval rdeči armadi, da v slučaju vojske z Nemčijo koraka skozi poljsko ozemlje. Poljska dobro ve, kako so jo podobni pakti v zgodovini stali njeno odvisnost Na drugi strani pa poljska politika nikakor ni proti vzhodnemu paktu in njega vključitev v vse ostale evropske pakte za osiguranje miru po medsebojni pomoči, ako se vpošteva njen poseben položaj in njeni življenjski interesi: menda v Varšavi najbolje razumejo, kaj je korist Poljske. Poljsko stališče bi bilo gotovo najboljša podlaga za to, da bi se mogel ustvariti vsestransko zadovoljiv vseevronski pakt, seveda, če bi narodnosocialistična Nemčija znala tako krotiti svoje preveč razvnete nacionalne instinkte, da bi vstopila v franco-sko-rusko-italijansko-anglcški koneorn kot peti partner. Če do tega ne pride, smo glede nadaljnega razvoja mednarodnega položaja pesimisti, ker mislimo, da bi se nasprotstva v Evropi le šc poostrila, če se ne posreči Nemčije izvleči iz kota, kjer igra danes srdečo se pepelčico. Anglija pri francosko-ruski alijanci, izvzemal Chamberlainovo skupino, ni zraven s polnim •rcem in zaupanjem. Italija ima interese, ki niso popolnoma v skladu i. neštevilnimi interesi zaveznikov Francije in jih ni lahko z njimi uravnovesiti v eno skupno voljo. Sovjetska neznanka krije vse polno problemov, kojih rešitev bi evropski mir ne prenesel, ako bi se Rusija ne prilagodila zapadli tako, kakor želi njena najnovejša zaveznica — to pa je težko verjetno. Nemčijo more alijanca med Parizom in Moskvo le še !x>!j zakrkniti. Trajne in trdne podlage za zaželjeno poiuirienjc Evrope ne vi- Moskva, 15. maja. c. Ce je včerajšnji dan La-valovega obiska v Moskvi potekel ves v znamenju političnih razgovorov, ki naj podpro delo francoske in sovjetske diplomacije, potem je bil današnji dan od strani sovjetskih oblasti prirejen tako, da ".aj predvsem francoskim gostom pokaž ■ vojaško moč sovjetske Rusije. Pri tein so sovjeti pozabili samo eno majhno dejstvo. Vsi delavci v sovjetski Rusiji imajo po zakonu določeno 6 urno delo na dan. Ta določba zakona tokrat ni veljala za Lavala najbrž zato, ker je prišel v Moskvo kot zastopnik zapadne buržuazije. Laval je moral včeraj delati 20 ur in še niso imeli sovjeti časa dovolj, da bi ga dovolj prepričali o vsem, kar jim je na srcu. V tiskarni ,,Pravde" do 4 zjutraj Velik sprejem s plesom v francoskem veleposlaništvu se je končal ob 2 zjutraj. Toda Lavala so nato povabili v tiskarno velikega dnevnika komunistične stranke »Pravde«, kjer naj bi prisostvoval tiskanju časnika, ki izhaja v 1 in pol milijona izvodov na dan. V tiskarni so mu razkazali vse moderne stroje, s katerimi lakho natiskajo 25 milijonov izvodov »Pravde« na dan. V vsej tiskarni je bilo tako organizirano, da so ob manifestaciji fran-cosko-ruskemu prijateljstvu od strani delavstva in ob razkazovanju moderne tehnike francoski gostje komaj prišli do sape. Na letališču v Kunino Dasi je šel Laval spat šele ob 4 zjutraj, so ga že zbudili ob 8. Hkrati so sklicali skupaj vse 1 /.n-coske časnikarje in jih naložili na avtomobile. Kam jih fieljejo, jiin niso povedali. Dolga vrsta avtomobilov z Lavalom na čelu se je odpeljala na tajno sovjetsko vojaško letališče Kunino pri Moskvi, ki je 40 km izven Moskve in kamor dosedaj še ni bil pripuščen noben inozcmec. Tudi noben tuj vojaški ataše še ni smel -ia to letališče. Okoliško prebivalstvo se mora temu letališču izogibati v razdalji treh kilometrov. Pri vhodu na letališče je Lavala pozdravil sovjetski vojni komisar Vorošilov. Ob vhodu je bila postavljena častna četa sovjetskih vojaških pilotov in pilotinj — v sovjetski Rusiji so tudi ženske v vojaški službi — in vsi so pozdravili Lavala v glasnimi »Hura« klici. Čudovita parada 3000 letal Točno ob 9 se je nato pred radovednimi Francozi začela razvijati največja letalska parada, kar jih je dosedaj doživela sovjetska Rusija. Sovjeti so Lavalu v zraku razvili vso silo svoje modernizirane armade. Vsega skupaj se je v zrak dvignilo 3000 letal, ki so ob zaključku parade napravili v zraku izredno alegorijo. Najprej so sestavili v poletu črki FR (znaki francoske republike), nato pa 4 črke SSSR. Pod vtisom izredne tehnike so bili Francozi naravnost poraženi. Največje presenečenje zanje pa so bila velika bombna letala. Pred Lavalom se je dvignilo v zrak več eskader teh ogromnih bomb iih letal. Vsako letalo ima posadko 40 m^ in je opremljeno s topovi in strojnicami. Nato so sovjetski padalci letal zopet izvedli v zraku čudovite akrobacije. Dvignili so se v zrak 4000 m visoko in se nato spustili na tla. Mlad padalec in mlada Novi francoski poslanik grof de Dampierre odhaja v spremstvu šefa protokola od nastopne avdijence pri knezu-namestniku dimo nikjer kakor v duhu in delu Zveze narodov, ki pa je danes okrnjena in oslabljena, tako da sVojo nalogo le težko vrši. Slejkoprcj smo mnenja, da v Evropi nikoli ni bilo in ne bo resničnega, kulturne vrednote ustvarjaiočega miru v smislu napredka krščanske omike iu na njej sloneče demokratične družbe, če se ne posreči pomiriti med seboj fruncoskcga in nemškega duha. V tem so si edini francoski in nemški katoliški misleci, ki niso krivi, če se to pomirjen je danes /.di skoro nemogoče. To je velika apsreč« 7-a Evropo iu vso njeno kulturo. padalka sta si celo dovolila tole izrednost: Pri I padanju iz raka sta tako sijajno manevrirala, da sta prista a tik ob tribuni in med padanjem izročila Lavalovi hčerki vsak šopek cvetic. Ta vojaška parada jc trajala tri ure, nato pa so Lavala odvedli v letalsko kadetnico, kjer se izobražujejo mladi piloti in mlade pilotinje. Laval si je vse podrobno ogledal in oslal pri njih nad dve uri. Pri moskovskem županu Iz Kunina se je Laval vrnil v Moskvo, kjer je bil ob 14.30 gost moskovskega mestnega sveta. Moskovski župan Gemin je pozdravil Lavala z navdušeno napitnico, Laval pa mu je odgovoril s sledečimi besedami: »Ves sem pod vtisom izrednega sprejema, ki so mi ga priredili "arodi sovjetske unije. Želo sem vam hvaležen. Posebno me je ganil navdušen sprejem moskovskega prebivalstva. Zahvaliti se moram posebno za navdušen sprejem, ki mi ga je priredilo delavstvo v avtomobilski tovarni »Stalin«. Pri letalski manifestaciji sem pravkar čutil, na kaj vse lahko Francija računa pri prijateljstvu s sovjetskimi narodi. Vesel sem, da sem mogel v lepi Moskvi i Litvinovim delati za skupni id?al svetovnega miru. Mir je cilj naše politike. Prepričan sem, da bo politika sodelovanja med našim narodom in sovjetskimi narodi temelj vsemu delu za mir med človeštvom. Kljub razliki naših režimov so naši ideali skupnega d?la za mir in varnost isti in dvigam čašo na zdravje moskovskega mestnega svela in vsemu prebivalstvu glavnega mesta, kakor tudi vsem narodom sovjetske unije.« Iz mestne hiše se je Laval malo pred 16 odpeljal v francosko veleposlaništvo, kjer je sprejel ]x> vrsti najprej italijanskega veleposlanika, nato pa še ameriškega in poljskega veleposlanika. Angleški veleposlanik trenutno ni v Moskvi. Pač pa je sprejel Laval še romunskega in češkoslovaškega poslanika. Uspehi obiska Nova pogajanja za vzhodni pakt Goring-Laval v Krakovu ? Uspeh Lavalovega obiska v Moskvi se lahko zaključi takole: 1. Laval je v Moskvi tudi tokrat odbil predlog sovjetske diplomacije, da naj se zveza med Francijo in Rusijo i/premeni v močan vojaški blok. 2. Laval je zopet prepričal Litvinova, da je treba organizirati Evropo v sistemu kohktivne varnosti. Zato bosta sovjetska Rusija in Francija takoj začeli diplomatska pogajanja za vzhodni pakt. Ta pogajanja se bodo vršila običajnim diplomatskim potom. K pogajanjem za sklenitev vzhodnega pakta bodo takoj povabljene sledeče države: Nemčija, Poljska, sovjetska Rusija in Češkoslovaška. Tudi v Moskvi so ostala vrata odprta in Ha-vasov dopisnik nocoj že poroča fioluradno, da se bosta v Krakowu v soboto na pogrebu Pilsudskega sestala Goring in Laval in načela razgovore v tem smislu. Priznati pa se mora, da je za te razgovre želja mnogo večja na francoski strani, nego ua nemški strani. 3. Dalje so bili francoski gostje zelo zadovoljni nad vojaško silo, ki so jo pokaza i sovjeti. Se bolj pa so se Francozi zanimali za tako zvane moralne osnove sovjetskega režima. Francoski časnikarji in diplotnatje zaključujejo, da je nemogoče razumeti militaristično navdušenje v Rusiji, če se ta ne opira na globeko čustvo domovinske ljubezni in odgovornosti napram domovini, katero bo treba braniti, Stalin sam je v tej sineri zadnji čas dal že zelo značilne izjave, ko je rekel, da v obrambi sovjetske Rusije ne računa samo na komuniste, atnpak na vse ruske državi'"ne. 4. Francoski po .s so tudi zelo opazili, da » Moskvi in v Rusiji komunizem danes ni več in ni isto, kar si pod komunizmom predstavlja zapadna Evropa. Boljševiki in vera Posebno zanimiv je v tem oziru razgovor dopisnika »Intransigeanta«, ki ga je imel ta snoči z enim izmed glavnih urednikov vladnih »Izvestij«. Govorila sta o stališču komunizma do religije. Ta flavni urednik mu je med drugim na ugotovitev, da je brezbožna propaganda v sovjetski Rusiji propadla, rekel sledeče: »Mi v sovjetski Rusiji mislimo, da je naš politični režim tisti, ki lahko ljudem zagotovi vso možno srečo na tej zemlji. Toda mi danc,s že priznamo, da ni dovolj in da so ljudje, ki iščejo metafizičnih razlogov in jih ti razlogi lahko obračajo čisto drugam. Lahko vam rečem, da mi že prihajamo do spoznanja, da ne sme biti nasprotstva med komunizmom in religijo. Seveda bo ta pot razvoj« še dolga, vendar pa vas lahko zagotovim, da imamo danes v Rusiji že komuniste, ki so obenem tudi dobri verniki.« Ta izjava se je kmalu izvedela med navzočimi in ie vplivala silno presenetljivo. Ne ve se še, v koliko je ta sovjetski publicist govoril iskreno, vendar pa dovolj jasno nakazuje, kako se sovjetski vladarji skušajo približati tistim problemom, ki sc najpomembnejši za evropsko miselnost. Tako se ie danes tudi izvedelo, da Stalin ni mogel dati Lavalu posebnih garancij glede rovarjenja komunistov v Franciji. Pač pa je to izrazil ua drug način, ko je izrecno povdaril Lavalu, da z velikim zadovoljstvom spremlja oboroževanje Francije, kakor to izvaja seda la francoska vlada. S tem, da se oja-čuje Francija, se ojačuje tudi Rusija. Stalin je pov-daril, da se ta njegova izjava lahko javno izpove povsod proti rovarjenjem komunističnih anarhistov, ki na zapadu Evrop? ne gledajo dovolj realno. Ni izključeno, da bo ta del Stalinove izjave objavljen že nocoj v zaključnem komunikeju. Odkod iz Moskve Laval zapusti Moskvo nocoj ob 22.45. Se prej bo v operi zopet prisostvoval svečani predstav-ruskega baleta. V četrtek zvečer bo prišel v Varšavo, kjer bo ostal v petek, v soboto pa bo v Krakovvu prisostvoval pogrebu maršala Pilsudskega. V ponedeljek zjutraj ob 6.34 se bo vrnil v Pariz. Uradno poročilo o pogajanjih Moskva, 15. maja. c. Ob 20.15 zvečer je zunanji minister Laval povabil k sebi vse časnikarje in jim prečital uradno sporočilo o razgovorih, ki jih je imel v Moskvi. Uradno sporočilo je zelo obsežno in obsega v bistvu sledeče stvari: Obe vladi izjavljata, da je bila ob iskreni izmenjavi misli, ki je dosegala že meje prijateljstva, ugotovljena popolna istovetnost mišljenja med francosko in sovjetsko republiko, kako treba doseči njun cilj, ki je mir v sistemu kolektivne varnosti. Zato sklenitev pakta med sovjetsko Rusijo in Francijo ne sme preprečiti iskanja novih garancij, da bi se zboljšalo mednarodno mirovno razpoloženje. Zato obe vladi nasvetujeta, da se sklene regionalni vzhodni pakt in da se o tem takoj začno diplomatska pogajanja po običajnem potu. h katerim se povabijo Nemčija, sovjetska Rusija, Češkoslovaška in Poljska. Končno izjavljata obe vladi, da ne bosta pod nobenim pogojem dopustili, da bi se poslabšalo mednarodno stanje, dokler se ne bo trenotni mednarodni položaj popolnoma razjasnil. Zato je tem važnejša izjava voditelja sovjetske države Stalina, ki je_ francoskemu zunanjemu ministru ponovno izjavil, da popolnoma odobrava sedanjo francosko politiko oboroževanja v vsej tisti meri, ki jc potrebna za varnost Francije. Zanimiv komentar, hi ga Pertinax pošilja v Pariz Moskva, 15. maja. c. Največja senzacija Lavalovega potovanja v Moskvo je vsekakor važna izjava Stalina, ki jc bila sprejeta v besedilo uradnega sporočila, ki zaključuje Lava-lov obisk v Moskvi. Nikdo ni pričakoval, da bo vrhovni poglavar komunizma na tako jasen način odobril politiko oborožovanja. V kratkem času je to sedaj že druga Stalin iva Izjava, v kateri Stalin v marsikaterem oziru popušča od pravoverne politike mednarodnega komunizma. Dopisnik »Echo de Parisa« pravi, da je komunizem živel sedaj na dveh principih, ki sta se mu zdela doslej najbolj sveta. To je bil princip o zasebni lastnini in pa o boju proti mititan-stičnemu imperializmu. Kar se tiče militarizma, je sedaj Stalin na področju mednarodne politike popolnoma desavuiral politiko kom interne. Kar se i>u <'če zasebne lastnine, pa je Stalin izvedel že toliko poskusov, da je jasno, da v tem oziru ne išče več rešitve v okviru pravovernega komunizma, ampak da stremi predvsem za tem, da normalizira ruski komunizem. Vsak drugi politik bi že zdavnaj padel, če bi si dovolil takšne skoke, kakor si jih dovoljuje Stalin. Isti dopisnik sporoča, dn je računati s tem, da se bo kominterna tej Stalinovi politiki skušali upreti in da bodo nekateri inozemski komunisti gotovo poskusili, da rešijo sedež III. internacionale iz oportunistične Moskve. Sedaj ima Stalin na čelu kominterne svo- t'ega zaupnika Manoilskcga. Tu jc sedaj sklical ongres kominterne, in sicer že za mesec junij. Ta naglica se more razumeti samo na ta način, da hoče Stalin prehiteti morebitne opo-zicionalce in na tem kongresu presenetiti svet z enim svojih znanih govorov, katerim se je tako težko protiviti. Stalin lahko sedaj računa tudi na podporo francoske diplomacije, kateri je sedaj mnogo na tem ležeče, da ostane sedež kominterne v Moskvi. S tein se še ne sme reči, da bi francoska diplomacija podpirala komunizem. ampak hoče le vplivati tako, da politika komunizma nc bi bila več destruktivna, ampak vsaj toliko realna, kot je Stalinova v Rusiji. Isti dopisnik sporoča, da bo Litvinov že v Ženevi na tem zasedanju, ki se začne 20. maja. podpisal s Češkoslovaško slično pogodbo, kot je bila podpisana med Francijo in Rusijo. Protinemški teror v Ukrajini Berlin, 15. maja. b. Tukaj vlada veliko razburjenje radi terorja proti Nemcem, ki se je pričel v Rusiji, posebno v Ukrajini. Razburjenje je tem večje, ker so že pričeli streljati kmete v okolici Odese. Zvedeli smo, da so bili kmetje ustreljeni zato, ker so sprejeli hrano od mednarodnega katoliškega odbora, ki ima sedež na Dunaju in ki mu je pokrovitelj kardinal Innitzer. Ustreljeni kmetje so se nahajali v takem položaju, da so morali sprejeti pomoč, sicer bi bili ob življenje. Pričakuje se, da bosta nemška in avstrijska vlada protestirali, posebno radi preganjanja pastorjev, ki so bili ustreljeni. Dunajska vremenska napoved. Nevarnost mrazov je minila. Vreme se bo postopoma zboljševalo. -Stran s >S1>0 VENiiČ«, d n p 16. maja ID.T). ftle-v. 111. Uspeh francoskih komunistov Modtem< ko ae. g. Laval ves vzhičen in očapin. /init bOljJaviaktl kulturo sprehaja po Moskvi 'tn se nad vso prisrčno- rokuje s tovarišem Litvinovom, att-iuu |ia francoski komunisti na domačih fran-cnakih tleli pripiayili presenečenje, ki ga. lio nekoliko manj vest;!. Kajti uspch-frffftcoskegd^TtOinu-mzma pn sedanji"!) občinskih volitvah je izredno velik. Meščansko časopisni'»viza/j«-ia-stvlv^. Vrste se dolgi članki, ki v dovolj živih barvali slikajo tJorašt elementov, ki so ptttM |HM>bofl1 1n 'laniokrnciji,- ki -imajo -v .vvujem . programu .revo-, lucijo, diktaturo in teror. V Moskvi so imeli vzroka dovolj, da so Lavala kar moč slovesno sprejeli. Saj je istočasno, ko se je on izkrcava! na kolodvoru, komunistična , internacionala sprejemala izredno ugodne in vesele vesti iz Francije. In g. Laval je zastopnik vlade, ki se v glavnem opira na radikale, to je stranko, ki je 's svojim šefom Herriotom storila največ, da je prišlo do prijateljstva t. njed Francozi in boljševiki in 1o zadnjih uspehih okrepljen šo drznejo dvigal. glavo. In Francija bo z notranjimi boji tako zelo zaposlena, da bo težko mogla osredotočiti vse svoje sile v obrambo zunanjih svojih interesov. Da so pri zadnjih volitvah povsod tudi socialisti pod Leonom Bluniom pomagali komunistom in se z njimi v njihov prid vezali, je le znamenje. da je tudi francoski socializem že popolnoma gnil in dozorel za razpad. Marksove zastave \"Frnnnji ne vihte več socialisti, ampak je prešla v roke komunizmu. Francoski komunizem 1}0 poslej še vse odločnejše lahko nastopal tudi radi tega, ker je ofi-cielna Francija postala zaveznik in velik prijatelj lioljševikov. Naj Moskva še tako slovesno obljub-' -Jjfi, da ne bo podpirala revolucionarnega gibanja 111. interliacionale, je čisto gotovo, da tudi v temi primeru ne bo držala besede. Pa tudi uradna Francija ne ho mogla nastopati proti domačimi revolucionarjem tako. kot bi morala, ako R) bo! .Jiotela ohraniti prijateljstvo svojega boljševiškega zaveznika. Za francoski narod, tisti, kar ga sloji .izven območja združene framasonerijo in komunizma. pa vstaja daljnosežno vprašanje, ali naj; se, mirno pusti zaliti od bol jševiškega vala, ali pa j . na"j'v Jej odločilni uri mobilizira svoje moralne sile proti grozeči nevarnosti. Toda, ako se me-i ščanstvo ogorčuje nad vdorom komunizma prav' pred'vrata' Pariza, naj nikar ne pozabi, da "je lo prvi otipljivi sad zavezništva z Moskvo! — Nemogoče so' je otresti vprašanja, kako je j jirjSlo do tega, da je v "Franciji naenkrat poslal komunizem tako velika sila. S samg_goHpodarsko krizo, ki je navadno vzrok sociSTnili prevratov, se vsega ne da razložili, zlasti, ker je bila Francija od gospodarske stiske med vsemi evropskimi državami razmeroma še najbolj« obvarovana. V/Tnlrl so "torej drugod. 1'reitvsetfi" 'HmpriTO~prp-zreli, da že cela desetletja komunizem sistema-tjčno-pli|jr»Tjjttjo tevičurski' stranke, lo sta v-frrvf vrsti Iferriotova radikalna stranka in pa socialisti pod vodstvom l.»orin ttluma. TI dve stranki, ki sla v glavnem .bazirali..ua .meščanskimi liberalizmu kljub vsem levičarskim geslom, sla v sedanji meni časov, ko se brezidejni liberalizem ruši na celi črti, ostali brez idej iu brez privlačnosti za maše, ki sta -jih vedno levičarsko, uspioj;jali. Nehote strt si v borlteiienn komunizma vzgojiti svojega dediča, kakor so jokazale že nedeljske občinske volitve. Glavna zasluga za |>ornsl komunizma pa gre fraucoskenni lajioiziiui. in pa broiverski šoli. Od NValdeck-BouSSeaujevih časov so pozitivno verni -katoličani ■veljali-sta najhujše in edine sovražnike republike in domovine. Čim bolj je bil kdo radikalno iu levičarsko usmerjen, boljši republikanec in patriot, je • hib hi—tako je'-smel vsakdo-^v šolo, vsakdo je lahko vzgajal francosko mladino, samo katoliški duhovnik ni smel prestopiti šolskega praga, Lajicizeln, vzgoja btez Koga, brez religije, brez krščanske morale je obhajala svoje triumfe. Mladino so Vžgafli v novi veri v večno dobro človeštvo , pitali so jo ■/. znanimi framasonskiini humanističnimi ffazalnl iti etiko, ki ne. pozna nravnosti, združene z moralno odgovornostjo priHl 130goni, ahlpak se v praktičnem življenju navadno istoveti z najbolj'odurnim niaterializmom. Učilelj-stvo. kateremu je velikanska večina francosko mladine zaupana, je z 80% vključena v marksistični strokovni in kulturni organizaciji. Po idejnih smernicah, ki jih ta dobiva, vodi m vzgaja mladino. Ni čuda, ako so učilnice često semenišča marksizma in komunizma, naravno, da so šolski prostori post&li središča komunistične propagande po celi državi. Očetje levičarskega kartela. ki je 25 let neomejeno vlada! Francijo in ima še danes odločilen vpliv na vodstvo državne politike, so z vso silo podpirali lajicizem in uciteljstvo, ki ga je vcepljalo v tnase mladine, zlasti, ker je to učiteljevo bilo med narodom za karteliste tudi najbolj izdatna in delovna politična priprega. Danes je položaj Seveda nekoliko drugačen, ker je šlo učiteljstvo v svojem levičarskem razvoja še korak dalje in prestopilo odkrito v iabor komunizma. tako da politično ruši še včerajšnje svoje politične patrone. Celo flerriot je pri nedeljskih volitvah komaj še obsedel na svojem županskem stolen v .Ly6iiu. Posledice oficielne politične nedoslednosti bodo vedno hujše. Ni mogoče eno in isto stvar /. .desnico, blagoslavljat L z levico pa prekli njati. 5i niogoče vezati se s sovjetskim komunizmom in mu dajati politično, finančno in celo vojaško oph-ro. ne ila bi tako vrtoglava politika imela najusodnejše posledice tudi na domačih tleh. posm,u Priprave za pogreb končane maršala ________________ , * Varšava, 15. maja. Pripravo za varšavske jipsnirtno svečanosti in za svečani pogreb maršala Pilsudskega se bližajo koncu. Mnoga uglednih umetnikov, prostovoljno sodeluje s jminoŠj«- študentov umetniške ukiiilMnije. jiri dekoriranju katedrale in Belvederske i>a-_Jače. Iz K ca tu j-M Jl|.'i?*l,clu_'u.aj)aziuitiNi sre brna krstit, k i bodo vanjo" |>oložili i>rvpgu loročilo: -Ob krsti velikega Poljaka pripngihajo glave neštete vrste naroda, da dajo poslednjo čast temu, ki je bil voditelj naroda v usodnih trenutkih in jc položil temelje poljski državi. Pokojni maršal, ki .ie imel v novi Poljski vso politično moč v rokah, je spoštoval kulturno oslabilo stare Poljske ih jc mnogo storil za medsebojno soglasje države in Cerkve. Poznanje kulturnega poslanstva Cerkve in prepričanje, da poljska trdnjava, postavljena na vzhod, mora najti podporo in pomoč v največji moralni sili, ki je katolicizem. To sn bili brez dvo- ma listi činitelji. ki so poleg tradicij*-, prinesene » družinskega doina, usmerjali velikega organizatorja nove državo in so mil nalagali dolžnost, 'da spoštuje cerkvene pravice, -O polnem rnriime-v.anju pokojmsgii maršala za cerkvene zadeve priča njegovo razmerje dn konkordata. Maršal ja.poUkžil veliko osebnega truda iu dolge lire svojega dela, ila jc z iastnpnlkrtin' katoliških škofov, škofom Szelaskijem, jiripravljjil. konkordal. V času, ko mu jo se zdravje dopuščalo in so ]e maršal udeleževal širšega javnega življenja, smo gn videli v VnrSavi na katoliškem shodu in prav lako v Vilni pri kronanja čudodelne sliko Matere božje Ostrobr/uiske-Pripogjba jjnt_ a«)a• pred voličastvoni smrtj, .upamo, da lio duša "poKojnega "maršala"dobila"zagovornika pri Materi božji Ostrohranski,.kater« častilec je bil Pibuilški vse svojo življenje.«' /..'"" '-. Na mrtvaškem odru drži mafšal pilaudski' v svojih -rokah rožni venec i a podobi cd Materi božje OSlrrtbranske. Proč od Nemčije? y London, lo. maja. SK. »ftevvs Clrroiiicle«",poroča, da Im .- smrtjo maršala Pilsudskega padla tuli i njegova osebna politika z ozirom na Nemčijo in Rusijo. Treba je računati.š tem, da se Vodo odnosa ji pied Poljsko in Nemčijo v bližnji bodočnosti močno ohladiti. List pravi, da bo francoska diplomacija lahko v kratkem začela nova pogajanja za splošni evropski varnostni pakt iii da bo pri Poljakih naletela na popoTuo razumevanje in "podporo. Treba je namreč pripoznati, da poljsko ljudstvo kol lako nemške politike ni odobravalo. Poljski narod jc s simpatijami navezan na' Francijo, •Zveza s Francijo jc dčdščina davne zgodovine. X odhodom maršala Pilsudskega. ki je vsled svoje osebne avtoritete mogel naložiti narodu zunanjo politiko, ki je ta ni maral, so Sedaj padle največje ovire, da se poljska zunanja polilika vrne nazaj na slara izhojuna pola. Zadušnica za Pilsudskim Belgrad, 15. maja. m. Dne 18: t. Tn., na dan prenosa posmrtnih ostankov jiOkDjnega maršala Pilsudskega iz Varšave V Krakov, se bo ob 11 v tukajšnji cerkvi Krisliisa ' Kralja pM' skivosfii re-kvijem za pokoj njegove duše. ■Kekvijeiit bo opravil tukajšnji papeški mirtc.fj Pellegrinctti. prisostvovali pa mu bodo tudi 'zastopniki naših vojaških in civilnih oblasti, diplomatski zbor ter prijatelji poljskega naroda. MussoUm o „900.000 mož zadostuje za našo varnost v Evropi" Rita. Ip. maja. AA- Agencija Štefani poroča: • V' .govoru,- ki ga je i.niel v senatu o fx>iožaju v - vzhodni- Afriki. je_ [predsednik vlade Mussolini. i?-jnvil, Ua vprašanje italijansko-abesinskih odnosov tie spada samo na dnevni red Italije. Mnogo tega, !<«"■ je rečeno, ali kar stoji napisano, je dejal Mussolini. ni vredno, da bi omenjali, kaj sele. da bi tu v senatu zavračali. Energično pa je treba odbiti glasove, ki jih širijo neki krogi v inozemstvu. Seht-kjlj spadajo predvsem |>oročila o francosko-atiglcški dcinarši v Rimu, Beseda demarša« je sila neprijetna in hi jc radi želeli neki izven naših mej. Resnica pa je. da do t?ga trenutka ni bilo nobene take demarše. Verjetno je, da zaradi sedanjih odnošajev med Italijo, Francijo in Veliko Britanijo ludi v bodeče take demarše nc bo. Nobene potrebe namreč ni, da. bi se tak diplomatski način dobilo od Italije ekspoZe o njenem stališču, čeprav bi se to hčtelo iz najčistejših prijateljskih in prisrč -ih med-sebciniti :-agibov. Medtem pa sc je treba vsem tistim. ki skrbe po bratski za našo vojsko, češ, da bi jo morebitni spepad v vzhodni Afriki utegni! oslabiti, kar moči f>risrčno zahvaliti. Tem skrbem in neprizadetim svetovalcem, ki smatrajo našo prisotnost v Evropi za nujno, odgovarjamo, da smo istega mnenja. Da bi mogli živeti v miru v Evropi, nam jc potrebna popolna varnost v Afriki, Ker je .Eritreja oddaljena od Rima 4000 km, Somalija pa šc mnogo več, mora biti vlada previdna. Po drugi strani pa je treba jsovdariti, da ie število delavstva, ki je odšlo v vzhodno Afriko, morda večje od števila vojakov. Moram j>a takoj jasno in svečano pristaviti in izjavili, da bomo jio jiolrcbj poslali vse naše vojake, pri tem ne 1x3 smel uiliče nastopiti kot nestrpni sodnik, da sodi o značaju in obsegu naših varnostnih ukrepov. Nihče, razen Italije, ne more biti v tej kočljiv stvari sodnik, kajti Italija v svoji dramatični in krvavi zgodovini ni "pozabila izkušnje, ki jo j-2 ze enkrat doživela. Raje Dvoboj Japonska-Amerika bi videl, da se mLočilajo nedostatki glede varnosti naših kolonij in življenja naših vojakov doma in -onstran litoijA. - v '.j :. Kar se tiče diplomatskega razvoja tega sjxira. VC ves svet,"da nismo odklonili razgovorov s predstavniki abesinske vlade in da smo nedavno tega prcsiii v Addis-Abebi, naj tudi Abesinija daloči svoje predstavnike v odbor za pomiritev. Naša dolžnost pa vaur ne dovoljuje, da bi se vdajali prevaram, ker veuio; da >; Abesinija segla jmt neverjetni oborožitvi in izdala priprave za mobilizacijo. V Addrš-Abebi. zlasti med manjšimi poglavarji, vlada lako stanje duhov, ki preprečujejo vsak sporazum t Italijo.' " Kar tiče Evrojse,. iti žalostnih, možnosti, ki bi se lahko dogodile, želim pred, senatom vnovič jjo-vdariti, da bOmo cbdržali |x>d zastavami letnike 1911, 1Q13„ m.1914 in ko<_rezerv0 letflik ,1912 vse dotlej, dokler bg io.poJrebno,.Smatram, da ?adoš.ča 000.000 vojakov za našo varnosti Mobilizirani vojaki so izvrstno opremljeni in je njihova morala sijajna. Zato lahko br:z pretiravanja rečemo, d.i so i izredni. Vrhu tega so naše najmodernejše tvornice opremile našo -vojsko s potrebnim orožjem, ker ne prikrivam, da je naša voj "a industrija delala zadnje inesecc s polno paro. Opirajoč sc na našo vojsko, mornarico in letalstvo* hočemo nadaljevali politiko iskrenega iu potrebnega scdelovanja.: z vsemi evropskimi, velikimi in malimi, sosednjimi in oddaljenimi državami, da ustvarimo taka ravnovesja iti sporazume, brez katerih bi svet in evropska celina strmoglavila v ponor. Naša vojaška ..pripravljenost, ki smo ji posvetili vso svojo skrb, ne bo nikogar ogrožala, marveč bo .le okrepila mir. I Mussolini je končal svoj govor z besedami, da i deli ta njegova izvajanja tudi- senat: Senatorji so ' MussOliriiju-priredili impozatilive manifestacije. Zaenkrat manevri Bombna letala nad Tihim ■MMMMMMMMHaanMm morjem bodo odločevala TVashinglon. 15, innja. SE. -1'nited Press« objavlja zEnimive podatke o velikih mornariških vajah na Tihem morju. Manevri ameriške mornarice so sc začeli s 1. majem in bodo najbrže trajni! do srted« junija. S 1. julijem pa začnejo mornariške vaje japonskega brodovja in bodo trajale tudi do stede avgusta. Obe brodovji bosta imeli vežbe na bojnih poljih, ki ležita drugo ob drugem. Zdi *e, da bi si bili Amerika in Japonska razdelili Tihi ocean v dve polovici, ki si jih vsaka lasti en del. Pre-rezna četa med japonskim in ameriškim delom morja gre nekoliko zapadno od Havajskih otokov čez otočje »Midway« (srednja pot). Obe brodovji molčita o manevrih in njihovem podrobnostnem načrtu. Toda zdi se, da hočeta ot)e bradovjl v prvi vrsti preizkusiti moč pomorskega letalsva. V zadnjih letih je pomen letalstva tako narasel, da je postalo za bodočo volno med Ameriko in Japonsko odločilnega pomena. Velika pfekoocear.ska prometna črta, ki pelje Iz ameriške Kaliiornije mimo Havajskih otokov ih Filipinov na kitajsko obalo, danes nikakor nI vc£ varna. Na zapadu jo lahko ogrožalo japonska letala, ki imajo svoja opiralisča ca malih severnih otokih, na vzhodu je pa pod oblastjo ameriških letal, ki imajo svoja opirališča na malih tihomnrskih otokih. Iz lega sledi, da Irthko japonska ali ameriška letala s svojih oddaljenih ot>ii alisč mifito napadejo nasprotu« bru- dovja in jih uničijo, predno so posegla v baj. Pred vojno ni bilo ničesar braniti v Tihem oceanu. Brodovja so se po njem svobodno kretala. Danes je to drugače. Zato sta obe, Japonska in Amerika sklenili, da bosta, Ameiika svoje Aleute in Alasko, Japonska pa svoje Kurile in otok Sahalin utrdili za !e'alska opiialiSca. Kolikor je znano, se udeležuje ameriških manevrov okrog 500 pomorskih velikih letal, ki bodo imfcfa nalogo izvršiti izvide in napade na velik& razdalje in v najhujših vrsmenskih neprilikeh, ker hoče Amerika vedeti, koliko sc sploh more zanašati na svoja letala. Tudi na japonski strani se bo manevrov udeležilo okrog 400 velikih pomorskih bombnikov, ki bodi Imela svoja opirališfa na japonskih otokih KokkaidsJ, Amori in Ominato. Najnovejše Iz poteka ameriških manevrov je polet 40 velikih ameriških bombnikov iz Kalifornije pa M1d-way otifjž, oddal|eno 2U0 kni Cd Ameriške obale. 7. vodstv im maittVfOv je lo bro-dovfe zvezano samo s šiirlrBhlmi radiabrzojavi. Bržkone jc njegova naloga »branili Midway otočje od sorrainega napada kakor tndi odbiti napad sovražnega letalstv,a<. Istočasno pa se nahaja drugo 'etalsko brodovje v Dutch Harbourju ha Alaski, ki ' ima nalogo, da od tam »napada ameriško bojno in letalsko brodovje na Mldway otočju«. »United | Press pristavlja, da mdra biti človeka strah pred i "mi pripravami za boj za lasi Tihega morja. KuUurni boj v Nemčiji Pariz, 15. tnala. AA. Iz Koblenza poročajo, da so tamkaj obsodili na pet let zajx>ra nekega katoliškega duhovnika, ker se je v neki svoji pridigi šolski omladini žaljivo izrazilo voditelju nacionalno socialistične mladine Baldurju v. Schirachu in o načelniku zunanje-poliOiČnega oddelka nacionalno socialistične stranke Alfredu Rosenbergu. Hitlerjev govor 20. maja Berlin, 15. maja. b. Priprave ža sestanek Reichstaga se pospešujejo. Narodni poslanci šo že dobili pozive. Večina 6d njih je že v Berlinu, iiz zaupnega vft-a.sriio zvedeli,"da bo Hitler govoril o "SplcSrrih- žtrnafijih problemih V zvezi s poslednjim sklepom nemške •vrade '0" povečanju "obofožiTVe "In uvedbe splošne vojaške službe. General Blomberg bo govoril o povečanju oborožitve in uvedbi sj>loš-lie vojaške službe s posebnega stališča vodstva nemške vojske. Njegov govor se v diplomatskih vrstah pričakuje z zanimanjem, ker' bp vrgel nekjij več svetlobe v to temo. Pričakuje se, da bo prišlo do presenečenj ža luje'generalne štnbr-. ; | Uradno se poroča, da se bo Rciehstag sestal: j '20. maja ob 20. uri. Na dnevnem redu je edina j točka, tn je deklaracija vlade. Nemška vlada je i otu-estila Foreign Office, da bo seja Reiehstnga i 20. rtiajit, tn je en dan poprej, preden se prične v | poslanski zbornici debata o angleškem oborožc- ! " vanju.- Hess na Švedskem Berlin. 15. maja. b. Ministra Hessa je v Stock-holmu sprejel kralj. Hess-je imel 'snoči predava--t'je o sedanjem stanju v-Nemčiji, Govoril je tudi o , cerkvenih vprašanjih, ki najbolj zanimajo prote-! stantško Švedsko. Zatrjeval je, da vsi politični nasprotniki sedanjega režima tvorijo cerkveno opozicijo. Ni res, da so protestantski verniki nezadovoljni z reorganizacijo cerkve. Pač pa so se vrinili v protestantske vrste brezbožni marksisti, ki napolnjujejo vrste nezadovoljnežev. Boj s tolovaji Včeraj, v torek zvečer okoli 11 je srečala orožniška patrulja iz Starega Loga. pri Kočevju na cesti blizu Smuke večjo skupino nočnih popotnikov, nekako 15 mož. Na jioziv, odkod in kam gredo, so se vsi poskrili iii iz grmovja začeli streljati na orožnike, ki so se tudi začeli braniti na isti način. Vendar se tolovaji niso upali spustiti se v daljši hoj, ker so orožniki šli poklicat vaščane, naj pridejo s puškami na poihoč, ter so zbežali. Na mestu, kjer se je vršila nočna prftskn, so našli drugi dan nahrbtnik s klobasami in drugim živežem, eno čepico, kakršno nosijo jetniki, eno flobertovko in par drugih predmetov. Tolovaji so bržčas istovetni z nočnimi tatovi, ki so pred par dnevi Vdrli pri knezu Anerspergu I v Soteski. Zbežali so skoroda v obsežne gozdove Kočevskega Roga. Ojačene orožniške patrulje jih zasledujejo. Nesreča v rudniku Požarevac, 15. maja. m. Včeraj zjutraj žara na se je pripetila v klenovaškeni rudniku težka nesreča. Ponesrečil nc je rudar Štefan Cvnr. doma iz Snšja pri Kočevju. Pri razširitvi rova Sibirija sc je od trgu Ia večja plast prenibga ter poškodovala C vara ji a nogah Cvara si> ostali rudarji I a k o.j pretiesli v bolnišnico. Kljub težkim poškodbam po zdravniškem mnenju'ni njegovo življenje v nevarnosti. Novi zakonski predlogi Belgrad, 15.' maja. m. Kakor doznavamo iz notranjega ministrstva, se pripravljajo spremembe iu dopolnitve žnkoita o liiiielškili in mestnih občinah. Dnbrti informirani krogi tuili zagotavljajo, da jc v iz«kiln revizija uradniškega zakona. Zaijre.bškii yi;chiehskii najened. Preložim jas lio, lOjilejše. Poliiika v Lurdu? Zadnje dni so v nekaterih narodno-sočialističnih listih v Nemčiji izšli članki z gornjim naslovoiji. Prisrčni sprejem jiapeževega legata kardinala Pa-cellij-a od strani oficielnih francoskih jjpJitičirih krogov je izzval v Nemčiji n^jraznovrslnejše politične kopientarje. V resnici je trdi težko, da nebi kdo ojDazil zgovornega kontrasta, ki se, zadnje čase kaže v odnosih; med Parizom, in Vatikanom ttr Berlinom in Vatikanom. Kardinal Pacelli in visoki cerkveni doslojah-stveniki ujso našli primernih besed, da bi izrazili globok vtis, ki so ga dobili, od vsega, kar so videli in slišali na francoskih tleli: Veliko, ii} sjioštljivo jx>zornost, ki so jo jim izkazali zastopniki francoske vlade in druge krajevne oblasti; izrazi toj>le vdanosti iiaj)rav sv, Stolici, ki jo je kazalo domače prebivalstvo; mogočna. jiianifestacija katoličanov vsega sveta, med katerimi pa so vseeno prevladovali Francozi, za svetovni mir; vihar navdušenja, ki je sledil jjapeževim besedam po radiu iii velikemu mirovnemu govoru kardinala. Razumljivo, da" so dogodki v Lurdu izzvali tako v oficielnih valika'n-skih krogih, kakor tudi pb vseiii svetu med kato-'.ličaiii najugodnejše lno svečan sprejem in jim razkazal tudi vse znamenitosti mesta in okolice. Tudi moštvu bodo razkazali lepote našega Primorja in bližnjega ozadja. Tako bodo po dosedanjem sporedu obiskali vsi nekdanjo Črno-goro, nadalje Sarajevo in če bo čas dopuščal, tudi Zagrelb. Po vsej državi vlada veliko zanimanje za prihod junaške francoske mornarice, ki je sodelovala pri osvoboditvi Jugoslavije na tako junaški način, in mnogo je ljudi, ki bodo to priliko izkoristili, da obiščejo Jadran in si ogledajo bojne ladje, ki spadajo med najmodernejše vrste. Obtožen uboja - oproščen Ljubljana, 15. maja. Mali senat je danes med drugimi zadevami obravnaval tudi nesrečen strel, ki ga je oddal čevljarski pomočnik Jože Močnik proti svojemu znancu Janezu Perku in ki je bil tako usoden, da je Perko bil zadet naravnost v srce. Žalosten dogodek se je 14. P ril a letos odigral na cesti pri Seničnem, občina Križe pri Tržiču. Omenjenega dne so fante sedeli v Zupanovi gostilni. Bili so veseli, a drugače mirni. Po policijski uri so odhajali narazen brez prepira. Trije fanje, Jože Močnik, Janez Pcrko in Peter Gregorc, so skupaj odhajali. Na cesti pa je prišlo do incidenta med obema prvima tako, da je bil Perko ustreljen. Zaradi zločina uboja je bil obtožen Jože Močnik, ki se je danes zagovarjal. Močnik je prostodušno pojasnjeval sodnikom cel dogodek. Priznal je, da je streljal. Do tega je prišlo, ker je Janez Pcrko na cesti začel njega odrivati in je celo z nožem skočil proti njemu. Segel je v žop po bro\v-ning in ga naperil proti nasprotniku. Hotel ga je samo ostrašiti. Perko pa se je vanj zakadil in ga pahnil tako, da je vznak padel na tla. V tem trenotku se je sprožil revolver in strel je po naključju zadel Perka v srce. Padel je na tla. Pristopil je k njemu in ga vprašal: »Janez, kaj je s teboj?« Videč, da ne da odgovora, je stekel na orožniško po- Si li zamorete predstavljati užitek in delovanje na zdravje, ako se kopljete v znameniti RADENSKI in jo piiete pri samem izviru, kolikor si želi srce? PredBezona (ma), luni; DJn 700,— deset dni, stanovanje, hrana rhotelska ali di)e-tetična), kopelji, vse takse in zdravniški pregled. Srce, ledvice, živci, obča starostna slabost, notrante žleze, katnenci, skleroza, nervoza. Direktno « železnico v Radence s prestopom v Ormožu ln Ljutomeru, ali z brzini vlakom v Maribor in z auto-busom v Eadence. Autobua ima takoj zvezo na brzi vlak ob 4. uri popoldne ln pripelle ob 6. uri v Radence, a ne vozi v nedeljo in praznik. Idealno za odpočitek, krepitev duševnih in telesnih delavcev. stajo v Tržič in tam prijavil dogodek. Z av-totaksijem so se nato odpeljali nazaj. Perko je bil mrtev. Obtoženca so priče opisale kot mirnega in treznega mladeniča. Ker so tudi druge okolnosti govorile za to, da je bil Janez Perko, posestnikov sin, le po naključju ustreljen, je mali senat Jožeta Močnika popolnoma oprostil od obtožbe. Ivan Knop - 80 letnih Maribor, 15. maja. Skoraj se nam zdi, da bi brez Ivana Knopa, ki slavi te dni 80 letnico svojega rojstva, nekatera mariborska društva ne imela pravega življenja. Saj je Knop še vedno neumoren delavec pri mariborskem Olepševalnem društvu, še vedno deluje živahno pri češko-jugo-slovanski ligi in še mnogo drugih je društev, kjer bi ga le težko pogrešali. Saj se zanima za vsak pojav javnega življenja. Knop jc bil rojen 16. maja 1855 v Držkovu v čeških Ivrko-noših. Po končani realki v Pragi je odšel v tujino, dokler ni končno prišel leta 1877 med Slovence, bil je nameščen pri davčnem uradu v Celju. Iz Celja je bil premeščen v Ptuj, kjer se je takoj oprijel z največjo vnemo narodnostnega dela. On je veliko pripomogel, da so leta 1883 zmagali Slovenci pri volitvah v okrajni ptujski zastop. Vsled svojega narodnega delovanja in mišljenja je bil premeščen v Ormož, pozneje pa v Gradec, kjer je ostal do prevrata in povsod pomagal slovenskim ljudem na Južnem Štajerskem. Po prevratu je prišel v Maribor, kjer je prevzel vodstvo davčnega urada, po petih letih dela pa je stopil v zasluženi pokoj. Lahko bi jio prevratu ostal v Gradcu in so mu tam nudili lepe službe, moral pa bi zatajiti svojo narodnost. Tega ni hotel, bil je zato odpuščen iz službe, nakar je prišel v Maribor. Zvestemu narodnemu delavcu, velikemu ljubitelju domače češke zemlje in sorodne slovenske domovine želimo šc mnogo let, ki naj jih vse preživi v zdravju, sreči in zadovoljstvu! Avtomobil zgorel Jezersko, 15. maja. Danes dopoldne ob pol 9 je začel pri km 34, na cesti, ki vodi na Jezerski vrh, goreti osebni avtoon-bil št. 1238, znamke Ford, last g. Nadižarju, trgovskega jiotnika iz Kranja. Požar je povzročil najbrž krutek stik, radi kuterega jc najprej nastala eksplozija, nato pa se je vnel ves avtomobil, ki je dobesedno zgorel. (VI vsega jc ostala rabna samo ena pnevmatika, dočim je ves ostali del zogljenel. Na licc mesta je prišla orožnišku patrulja z Jezerskega pod vodstvom komandirja Vrbljanca, ki je zaslišal šo/erja g. Nadižarja in njegovega sopotnika g. Markiča i/ Kranja. Obenem z avtomobilom jc g. Nadižarju zgorela tudi suknja, v kateri je imel po njegovi izjavi denarnico z nekaj gotovine. C>. Nadižar je dobil opekline na glavi in levi roki, ki pa niso težkega značaja. Avtomobil je bil zavarovan pri zavarovulnici >Feniks«. Škoda znaša okoli 20.000 Din. Sv. Janez Nepomuh v Rogaški Slatini Sveti Janez Nepoinuk, zaščitnik zdravilnih vrelcev, vsako leto poživi Rogaško Slatino. V parku se začuje zdraviliška godba, pomladno sonce razcvete in razzeleni gredice in druge nasade, zdravilni studenci zašume v polnih napojih, zakaj prve skupine gostov prično s predpisanim pitjem in zdravljenjem. Prijetna in skoraj ponosna je zavest prebivalcev, ko vidijo, kako cenijo tujci slatinsko mineralno vodo. Letos se je ob tem času nabralo na Slatini žc okrog 100 gostov. Lep je večerni pogled na domove, ko že tu in tam v oknih žare svetle luči in pričajo, du se je začelo gostovanje. Po teh prvih začetkih sodeč, bo letošnja sezona, kljub krizi, ki straši še vsepovsod po deželah in državah, vendar ugodna in zadovljiva. Da bi le vremenski in drugi sezonski preroki vedno le vse lepo napovedovali in seveda, da bi se njih najiovedi tudi spolnile. To stoji: Rogaška Slatina je pripravljena, da sprejme goste v kar največjem številu in s kar najboljšim gostoljubjem. Čevljarski stan v krizi Celje, 14. maja. Te dni je zborovalo v hotelu Pošta celjsko združenje čevljarjev. V tem združenju je organiziranih 114 mojstrov iz Celja in bližnje celjske okolice. Ti mojstri zaposlujejo 40 vajencev in 45 |x>močnikov. Da čevljarski stan zaradi vedno večjega razširjenja Bat'ine in druge čevljarske industrije vedno bolj in bolj propada, je razvidno tudi iz sledečih številk: V zadnjem letu je padlo število čevljarskih mojstrov, ki so organizirani pri celjskem združenju, za 12, vajencev pa za 25 in (>omoeiiikov za 15. Ostre besede so padale tudi na račun šušmarstva. Sprejeta je bila resolucija, zadevajoča obrtno nadaljevalno šolstvo. Pov«arjalo se je, naj na tej šoii tudi v bodoče kakor doslej poučujejo ljudsko-šolski učitelji. Sklenjeno je bilo, da se pobira za združenje doklada v znesku 30 Din za mojstre in 10 Din za vajence in pomočnike. Nadalje se je povdarjalo, da postajajo davki vedno občutnejši in so tekom nekaj let narasli za okroglo 100%. Pred- Do 20% več svetlobe za mani denarja TUNGSRAM nitka ▼ dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalomenih D sednik jc povdarjal, naj vsi člani, ki so obvezani jKxlajati najioved, to store stvarno in da podprejo napoved s potrebnimi podatki. Občnega zbora se je udeležilo od 114 mojstrov 70 in je jioteklo zborovanje popolnoma v miru in stvarno. Združenju predseduje g. Jager. Društvo absolventov drž. trg. šole v Celju je te dni polagalo obračun o svojem delovanju v zadnji fioslovni dobi. Društvo so zelo lepo razvija in širi, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da se jc število članstva pomnožilo za 40%. Promet blagajne znaša v tej |ioslovni dobi nad 40.000 Din. V društvu so razne sekcije, ki zelo pridno delajo. Najvažnejša je pač kulturna sekcija, ki je priredila za svoje člane razne jezikovne in druge tečaje. Socijalna sekcija iz raznih okoliščin ni dosegla posebnih uspehov. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Vučer Leopold, za podpredsednika g. Presinger Mirko, za tajnika g. Su-szinskv Maks, za blagajnika pa g. Weixler Oton. Nadalje so bili izvoljeni v odbor šc sledeči gospodje: More, Strupi, Mutec, Žolgar. Cijan, Veble, Weixler Leopold, Pleteršek Ferdinand, Denisa Kari ter gdč. Modičeva in Ra-dejeva. Popoldne so napravili člani izlet \ Laško. Mesto dežja je Zofija prinesla slano Ljubljana, 15. maja. Kmečki vremenski reki označujejo dan sv. Zofije, 15. maj za vremensko kritičen dan, zlasti za izredno deževen dan. Običajno so dnevi sredi maja prav deževni, letos jo velika izjema. Prvič ni bilo še letos nobenih katastrofalnih pomladanskih povodnji. Letošnja pomlad je v pogledu dežja prav ubožna, večji-dol suha, a precej hladna, kar ovira bohot-nejšo rast rastlinja, že vsajenih poljskih pri: delkov in zelenjave. Vse kaže in mnogi tudi računajo, da' bo prinesel prihodnji mesec , hujše nalive in vremenske nevihte, kajti sploh j je junij zaznamovan kot mesec, ki prinese v ' naših krajih, zlasti v tako zvanem ljubljan; skem padavinskem ' pasu sekundarni^ letni maksimum padavin, ki znaša povprečno —■ 146 mm. Letošnji maj je suh, hladen in reven na dežju. Dočim je iani padlo maja 154.9 mm dežja, je lotos padlo šele 15.9 mm, največ v ponedeljek na Servaci.iev dan, namreč 12.5 mm. Ledeni možje so bili drugače hladni, toda jutranja temperatura ni nikdar padla pod ničlo, kar se je primerilo lani. Mokra Zofija je lani prinesla do 30.2 mm dežja, dočim je letos ostala suha, hladna in vetrovna. Davi K rivoprisežništvo V belgrajski »Pravdi« jc izšel te dni vele-aktualen članek o »epidimiji krivoprisežništva«, izpod peresa g. Dušana Staniča, kjer pisec z žalostjo ugotavlja, da se je pri nas po vojni strahotno razširila epidemija krivega pričevanja. Pisec trdi, da se pred vojno ni prodajala vest za vsako malenkost, kakor je to danes slučaj. Moralna zavest posameznikov in tudi družbe je stala pred vojno na višini, ako jo primerjamo z današnjo. Po vojni so sc razmere temeljito spremenile. Zavladal je nov način življenja in usidrali so se novi pojmi. Najrazličnejša zločinstva so po vojni narastla in je imelo za posledico, da so se morali znatno poostriti tudi kazenski zakoni v vseh državah, ki so bile prizadete v svetovni vojni. Vendar pa je ostala v pisanih zakonih šc ogromna praznina, kajti same represivne mere niso biljj v stanu zločinov preprečiti, kar velja zlasti pri zločinu krivega pričanja. Država lahko pobija s preventivnimi merami razne zločinske tolpe in jih preganja s pomočjo svoje oblasti in jih s tem omejuje v izvrševanju zločinov, dočim tega ne more pri zločinu krivega pričevanja. Kajti človek, ki se jc odločil, da prodaja svojo vest, tega nikomur ne pove in tega ne kaže na zunaj, da bi ga mogla država motiti pri izvršitvi zločina. Krivoprisežniki sc nahajajo med vsemi narodnimi sloji, a relativno jih jc najti največ med socijalno boljše stoječimi sloji. Zato zakon nc more predvideti zločina, pač pa ga more kaznovati šefe po storjenem delu. Krivo pričevanje je tedaj (»osebna vrsta zločina, katerega zakonodajalec z nobeno odredbo ne more predhodno pobijati, pač pa šele z. represivnimi merami po storjenem in dokazanem delu omejevati. Po mišljenju pisca je v tem pogledu državi onemogočen sleherni zakonski viiliv na današnje zmaterijaliziruno človeštvo, ki se je oddaljilo od moralnih temeljev družbe, na katerih je slonela skozi dolga stoletja. Devetnajsti vek je bil doba razuzdanega indivi-dualizma, v katerem se je svobodna osebnost dvignila na stopnjo božanstva. Nove pravne in državne doktrine priznavajo odslej edino le dogmo, da je samo družba nosilec vsega prava. Vsako subjektivno pravo sc na podlagi te dogme zametava. Po teh novih doktrinah ne obstojajo družbene ustanove kot izraz subjektivnega prav a posameznikov, ampak kot izraz so-cijalne funkcije, v katere službi samo more posameznik delovati in se duhovno razvijati. Gornje pravilo pn je življenje postavilo na laž. Saj v tem, v kolikor se je pričakovalo, da bo taka tesna zajednica v stanu dvigniti moralo posameznikov. Socijalni progres, kakor se danes giblje, ne bo imel za jjosledico podviga morale. Današnji politični red in v njegovi zvezi stoječa gospodarska odvisnost v družbi ustvarjata posebne tipe državljanov, kateri izgubljajo sleherni stik s svojo vestjo in katerim se moralna osnova izpotlmika. Težke ekonomske in socijalno stiske, ki tarejo današnjega človeka, rahljajo polagoma fundamente morale v posameznikih. Temu se ni treba posebno čuditi. Kadar je očitno, da bi bil vsak odpor, ki ga proži posameznik v borbi za svoje človeško dostojanstvo, brezuspešen, sc ne more več upirati. Sila more kot povzročiteljica strahu vplivati na človeka, da hote popusti v odporu proti sili. Seveda se sila sama po sebi ne more dotakniti notranje svobode, ki jo ima volja v svojih neposrednih dejanjih. Toda ni prav nič čudnega, ako človek iz bojazni, da ne izgubi svojega bornega kruhka, popusti sili. Saj gre črstokrat za blagostanje tisočev in tisočev družin. Vendar |>a človek v takih okolnostih, v katerih se stalno stavlja nu kocko njegovo dostojanstvo, pologoma popolnoma otopi. Vest mu ničesar več ne očita in v celcni svoie.ni po- stopanju ne vidi ničesar drugega kot — osebne koristi. Njegova osebnost postaja le še raztrgana krpa, vsakemu na prodaj in za vsako ceno. Fiziognomija takega človeka je značilna. Tak človek nosi stalno masko na svojem obrazi. in človek nikdar ne ve, s kom ima opravka. Oskar Wikle pravi v svoji »Sliki Dorijana Greja«, kako pušča vsaka grda misel svojo nakazilo črto na licu človeka. Vendar pa popolnoma pravilno trdi, da pri človeku, ki laže ali krivo prisega, ne moremo zaslediti adekvetnih izrazov na obrazu. Psihološko popolnoma razumljiv jiojav: krivoprisežniku se nikdar nc treseta roka in glas, ko kliče Boga za pričo njegove lažnjivc izpovedi, pač pa se trese glas in roka pravičnika pri prisegi, ker sc boji, da ne bi obtožil z lažjo svoje vesti. Današnji čas je posebno značilen z ozirom na strahotno posplošcnje laži in neiskrenosti. Vendar pa oni, ki so prisiljeni, da delajo proti svojemu dobremu prepričan ju, vsled višje sile in radi večjega zla, ako bi se ne vdali, niso pred Bogom odgovorni v taki meri, kakor oni. ki jih silijo v to. Silijo v to s tem, da ogrožajo njihov življenjski obstanek, da prete s preganjanji njim in njihovim družinam. Ali ni to eden največjih in najglobljih vzrokov, da se jc izkrivljen jc resnice tako razširilo? Ali ni največji zločin, spraviti človeka v jjopolno gospodarsko zavisnost in mu iztisniti iz njegove trpeče duše izpovedi, ki se proti-vijo njegovi vesti? Ali ni to začetek konca v. ake morale, vsakega človeškega dostojanstv a in začetek konca vsake družbe? G. Stanič vidi sicer rešitev te stiske v neki megleni morali, izogiba pa se skrbno naziva krčanske etike. Za nas katoličane pa je jasno, kje tiče pravi vzroki epidemije krivega pričevanja! Zato so nam pa tudi težke posledice tega zlu pojioinomu razumljive. n—g. je znašala najnižja temperatura 2—4°C nad ničlo. Po mnogih krajih je padla slana, ki pa ni napravila po ljubljanski okolici večje škode, ker je pozneje nastopivša megla preprečila, da ni moglo sonce z vso močjo pripekati na rastlinje in zelenje. Drugod pa pravijo, da je slana škodovala zgodnjemu krompirju in koruzi. Potniki iz dolenjskih krajev so pravili, da je na Dolenjskem davi padla prav močna slana in se je bati, da je napravila večjo škodo. * Sodba v procesu Hinterlechner: mestna občina Sodišče je zavrnilo zahteve vet. nadsvetnika Hinterlechnerja Maribor, 15. maja. Okrožno sodišče v Mariboru odd. L jc pod predsedstvom sos. Franca Pcčnika ter v prisotnosti sos. dr. Ivovče Franca in Habermuta Avgusta kot sodnikov v pravdni zadevi Hu-gona Hinterlechnerja, mestnega veterinarskega nadsvetnika zojier mestno občino mariborsko radi Din 371.354.05 in Din 50.570,— razsodilo: Tožbeni zahtevek: Mestna občina mariborska je dolžna plačati vet. nadsvetniku IIu-gonu Hinterlechnerju Din 371.354.05 s 5% obrestmi ter Din 50.570,— ter mu povrnit: pravdne .stroške — se zavrne. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki poleg že s prvo tožbo z dne 16. XII. 1932 nn Din 19.533 odmerjenih pravdnih stroškov še nadaljne stroške v iznosu Din 23.855. Rž kosijo Zadnja slana v nočeh 2., 3. in 4. maja je prizadejala povsod veliko škodo, tako v sa-donosnikih, kakor tudi v vinogradih, jia tudi na žitnih poljih, kjer jc bilo žito že v klasju. Zlasti v Apaški kotlini je škoda na žitnih poljih velika. Rž je že takrat, ko je padla slana, bila večinoma v klasju in vse to mlado klasje je pomrznilo, tako da je uničeno v Apaški kotlini skoraj 75 odst. rži. Stari ljudje pravijo: Toča uniči četrtino, suša polovico, slana pa tri četrtine pridelka. Ržena polja izgledajo, kakor bi bila pobeljena od snega, vse klasje je pomrznilo in prebivalstvo ne ho imelo niti za kruh, prodati ne bo mogoče žita niti najmanj. Žalosten je pogled po Apaški kotlini, ko kmetje kosijo sedaj spomladi rž za krmo živini. Pokošene njive bodo na novo preorali in posejali s koruzo. Tako prihaja nad kmeta nesreča za nesrečo in vsaka bolj mu jemlje upanje na boljše bodoče dni CIHEAN Občudovali bodo Valo polt, te bo negovana s Hormonsko kožno kremo« Ljubljanske vesli: Letalska sezona otvorjena V mariborski okolici: 30 milijonov škode zaradi mraza Maribor, 15. maja. V mariborskih okrajih, lovi in desni breg, se je končala te dni cenitev škode radi mraza. Številke, ki so se ugotovile ter o njih strokovnjaki trdijo, da niso nič pretirane, naravnost presenečajo: škoda znaša ogromno vsoto 30 milijonov dinarjev. Okraj Maribor desni breg ni bil tako prizadet, kakor okraj levi breg. V prvem okraju se cenj koda na okroglo 9 . milijonov Din, povzročili pa so jo mrazovi večinoma iia Ozi-inini hi v sadnnosnikihr v nizkih legah. Vinogradi-se v. teto okraju nahajajo po večini v visokih legah ter j iin . je mraz prizaiiosel. Mnogo usodnejšo škodo .je po.vzročila slana, ki je padla 1., 2. in 3. hiaja v okraju Maribor levi breg. Tir se ceni škoda na 21 milijonov dinarjev. Pridelek orehov, ki se ceni .normalno »a 810,000 Din jo pozobol v 100%. V vinogradih znaša pozeba v nizkih legali 80 do j)0%, v visokili 0—1'0--25%, na splošno 45%. Če se računa v tem okraju normalni pridelek vina 30 hI na ha, 'znaša škoda v vino-grudih lO.milijonov. Sadje: zgodnje 100% uničeno, pozno'jesensko 111 zimsko neka j manj. Računa se povprečen izpadck 40% in se je lotos predvidevala dosti boljša letina, kot lani, bi bilo škode 9 milijonov. Na erešujah znaša pozeba 80% in škoda 200.000, pri slivah in hruškah 00%, marelicah 70% in škodu pri vseh teh treh sadnih vrstah 500.000 Din. Od poljskih pridelkov je trpela največ rž, ki je pa v okraju veliko ne sejejo. Okrog Št. Lenarta so morali rž pokositi za živinsko krmo. Uničena je tudi gorčica; močno so trpeli tudi travniki in detelje. Vrednost vsega pridelka v srezit se računa na 100 milijonov Diu, vrednost čistega doprinosa pa okrog 35 milijonov (zemljarina, ki znaša 12. del čistega doprinosa, znaša za ves okraj 2,800.000 Din), tako tla je mraz uničil ves čisti donos kmetijstva v okraju. , To škodo pa je povzročil samo mraz začetkom maja. Danes pa so nam javili kmetje iz Pesniške doline, da je bila zjutraj v vsej dolini po nižavah zopot slana, ki je uničila še to, kar je od prvih mrazov ostalo. Najhuje so prizadete zopet občine Biš, Sv. Bolfenk, Sv. Rupert, Sv. Lenart in Sv. Benedikt pri Sv. Kungoti pa Langental. V nižaval je mraz uničil fižol, krompir in travo, vinogradi pa so znova pozebli do sredine hribov. Gotovo gre tudi ta škoda v milijone. Ljubljana* 15. maja. Lotos se jc zaradi neugodnih vremenskih razmer letalska sezona pričela 15 dni pozneje kakor prejšnja leta. Danes je proti Sušaku letelo prvo pbtniško letalo. Ob 6.45 so bili na letališču že prvi potniki, ki so tako neoficielno otvorili letalski promet. Bila sta to dva ljubljanska trgovca in en trgovski potnik, ki so imeli opravka na Sušaku ter jim jc letalo kot najhitrejše prometno sred-prišlo kar prav. Za začetek so trije potniki tudi dobri, ker za pozneje vemo, da bo letalo skoraj redno polnoštevilno zasedeno. Ta teden opravlja službo letalo tipa »Špartan«, ki je bilo pred lanskim kupljeno v Londonu. V jeseni so ga naši piloti odpeljali v londonsko tovarno, kjer so letalo v tovarni temeljito pregledali in ga modernizirali, tako, da je sedaj kakor novo in jc brezhibno. Ima prositora samo za pet potnikov, poleg pilota pa je na letalu urejena šc ra- Obleko ati površnik po svoji želji dobite pri priznano solidni Ivrdki J. Maček, Aleksandrova c. 12. 0 Vstopnice za evharistično akademijo, ki jo priredi dijaštvo vseh ljubljanskih srednjih in meščanskih šol v nedeljo, 19. maja ob 8 zvečer v IJnionu, se dobe v predprodaji v trgovinah Sljli-goj, Sv. Petra cesta, in Nieniau, Kopitarjeva ulica, v salezijanskem zavodu na Rakovniku in v žup-nišču v Šiški. Cene sedežem 20, 15, 10 in 8 Din, stojišča po 4 Din. Zanimanje za akademijo med občinstvom je ves čas priprave živahno. Zulo s priskrbo vstopnice pohitite, da ne zamudite! 0 Borci koroške legije sc naprošajo, da pridejo drevi ob 8 na sestanek v restavracijo Slamič radi osnovanja pododbora. Podpolkovnik v p. Dra-gotin Milivojcvič. .. . 0 Za božjepotni izlet v Crngrob in na goro Sv. Jošta, ki ga priredila v nedeljo 19. t. m. dve organizaciji stolne župnije: Krščanska moška kon-gregacija in podružnica krščanske šole, vlada v naših krogih veliko zanimanje in je pričakovati lepe udeležbe. Odhod z gorenjskim vlakom ob I 7.18 do postaje Škofja Loka. Za kosilo na gori Sv. Jošta se treba priglasiti najkasneje do petka opoldne pri enem izmed društvenih odbornikov. , 0 Odlikovanje bivšega predsednika Ljubljanske borze g. Iv. Jelnčina. V zastopstvu borzne uprave sta borzni predsednik g .dr. Ivan Stoika r in borzni tajnik g. Jože Kovač 14. t. m. izročila bivšemu dolgoletnemu predsedniku Ljubljanske borze /.a blago in vrednote g. Ivanu Jelacinu krasno diplomo v priznanje njegovih zaslug za razvoj naše borzne ustanove, /Jasti /a pridobitev devizne in valutne koncesije. Por-tret-diploma umetniško dovršeno delo našega renomiranega slikarskega mojstra g. Božidarja jakca, jo razstavljeni! v izložbenem oknu tvrdke M. ličar v šejeriburgovi nlici. 0 Ruski film »Čeljuskinci« bo od jutri naprej v kinu Kodeljevo. 0 Slavospev slovenski zemlji se morejo po pravici imenovati slike, ki jih je razstavil Srečko Magolič v Jakopičevem paviljonu. Po pravici se je ta najstarejši naš umetnik, ki pa je še ves mladosten, tako priljubil našemu občinstvu, da vsaka njegova razstava vzbudi največje zanimanje. Kakor pojmuje in podaja našo naravo on, lako živi v duši vsakega našega, tudi najpreprostejšega človeka. Lepota njegovih slik je pristen izraz nepokvarjenega nattrrnega gledanja sloven- Halo! ~~ Dandng »Nebotičnik" Od lfi. maja dnevno artistični program Vstopnina prosta, četic običajne Uprava dijska oddajna postaja, ki jo uporablja poseben radijski telegrafist. Poleg dosedanjega letala pa bo opravljalo službo še npvo letalo, ki je bilo letos kupljeno v Londonu in je istega tipa kakor dosedanje. Novo letalo, ki bo na progi Ljubljana—Sušak prvič letelo prihodnji tedeh, je veljalo 1,400:000 Din. Poleg petih potnikov more letalo sprejeti še 80 kg prtljage in 40 kg poštnega blaga. Danes jc prvi letel naš stari znanec, pilot Striževski, ki bo vodil "naše potniška letalo do sobote, prihodnji teden ga izmenja pilot Jarošenko, nato pa prevzame tretji teden letalo ing. 'Stani-slavski. Ti -trije"piloti se namreč medsebojno izmenjujejo na domačih in' mednarodnih letalskih progah. Letos je za Ljubljano na razpolago samo tura Ljubljana—Sušak—Zagreb in sicžr""dvakrat" dirtvno. Letalo se je ob 11 vrnilo v Ljubljano ter jc z njim priletel cn potnik, neki trgovec s Sušaka. Ob 13.10 jc letalo ponovno odletelo na Sušak ter je vzelo s seboj ava polnika, nekega vojaka in nekega državnega uradnika. Drugič se vrne letalo s Sušaka, oziroma Iz Zagreba zvečer ob 6.45. Začetek letošnje letalske sezone je torej ugoden in upajmo, da sc ho vse poletje ugodno razvijal, tako, da bo moralo biti podje-tje »Aeroput« Ljubljani bolj naklonjeno, kakor pa jc bilo dosedaj in da bo poskrbelo za-čimveč boljših letalskih zvez Slovenije z drugimi pokrajinami države in z inozemstvom. ~ skega človeka in zato ni čudno, da Magoličevo umetnost vsak razume. Njegovo slike niso uganka, ampak iz njih z vso silo narave same govorila naša zenilja iu naše nebo Razstava bo odprta le še do 19. t. hi. iii nihče naj ne zamudi, da si nč bi ogledal mojstrskih del našega Magoliča! © Velik dovoz (lrv. Včeraj je bil v Ljubljani živinski "sejem, zalo je bilo inešto jx>lno kmetskih ljudi in tudi živilski trg je bil prav živahen. Posebno velik jc bil dovoz drv. Cene drvani v nasprotju s tendenco tui svetovnem trgu v Sloveniji še vedno padajo, tako, da kniel ne dobi za kubični meter drv Več kakor 60 in največ 05 Din, torej dobi plačano le vožnjo in morda lastno delo, drva sama pa daje zastonj... Večja lesna podjetja na deželi sploh dobavljajo le malo drv, ker cena komaj krije režijo.. Šteyilni. kmetje, ki so včeraj pripel jali drva v mesto, so jih morali ponujati še po ulicah posameznim strankam, ako niso boleli oditi s polnim vozom domov.. Kmetje upajo, da bo cena drvani pričela počasi .dvigali navzgor, ker se drva po vsem svetu draže iii se bo njihova cen« morala popraviti tudi v Ljubljani. ..... . • .. 0 Rekrut padel z vlaka. S popoldanskim vla-J kom se je peljala proti Zidanemu mostu včeraj ob pol dveh vetja skupina rekrutov, ki so so nekoliko vinjeni šalili med seboj. V lej šali je eden j izmed rekrutov pahnil 23 letnega rekruta Albina Cepudra, po poklicu čevljarskega pomočnika, doma iz Št Ruperta na Dolenjskem, s lako silo, da je Cepuder v bližini viadukta na Šuiartliiski cesti padel i vlaka ter obležal s hudimi poškodbami na glavi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Pri tem dogodku je le malo manjkalo, da ni Cepuder padel pod vlak. 0 Avto podrl otroka.. Na Stožicah je včeraj neki dosedaj neznan avtomobilist s svojim vozilom podrl triletnega Antona Turšiča, sina železniškega uradnika š Stožic 120. Otrok je pri padcu dobil resne notranje "poškodbe ter je moral v bolnišnico. Ljubljansko maslo 15. maj je bil v Ljubljani krasen, solnčen dan, čeprav je ta dan med ljudmi razvpit glede vremena kot kritičen dan prve vrste. Lepo vreme pa jc napravilo na živilskem trgu precejšnjo zmešnjavo, zlasti med prodajalci masla. Ljudje so namreč uganili, da bo po lepem 15. maju nastopilo stalno lepo vreme.. Lepo vrcnic pa bo Ljubljančane in Ljubljančanke spravilo na noge, da jih sploh nikdar ne bo doma; tako bodo hodili in Se pasli na toplem solncu. Hoja pa dela vročino, v vročini se pa človek poti, da vse ceri od njega. V vročini pa sc topi tudi maslo, pa ne samo tisto v loncih shranjeno maslo, ampak tudi tisto, kar ga imajo Ljubljančani in Ljubljančanke na svojih glavah; tega stopljenega naglavnega masla pa bo to-i liko, da sc kravjega masla sploh ne bo več izpla-' čalo prodajati. Stopljeno ljubljansko naglavno maslo bo pre-pajalo tudi ljubljansko perilo in ljubljanske obleke in kakor je nekdo na ljubljanskem trgu pripovedoval, so si v Bizoviku perice že omislile posebne stroje, ki bodo lovili maslo iz namočenih oblek v posebno posodo. Če bo to maslo le količkaj po-rabno, ga bodo prodajale Bizovičanke nazaj v □ Francoska čajanka. Preteklo soboto se je vršila v tukajšnjem Francoskem krožku v Vesni zelo dobro uspela in svečana prireditev, ki sla jo počastila s svojim obiskom tudi francoski konzul g. G. Remčrand in lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Lacroix. Po pozdravu društvenega tajnika g. prof. Gasparina je francoski konzul v daljšem govoru podčrtaval |>omeu in važnost francoskih krožkov za jugoslovansko-francosko zbli-žanje, nakar je izročil gospema D'Akarojevi in Vre-čkovi v priznanje za zasluge, ki sla si jih stekli za razvoj francoskega krožka v Mariboru, insignicije reda »Palmes academiques«. Lepo setavljen spored je pod vodstvom sedinošo!ca Neraliča otvoril dijaški pevski zbor, ki je zapel dve ljubki francoski in eno slovensko narodno pesem. Nato sta z občutkom deklamirala hčerka ge. D'Akorojeve in sin ge. Vrečkove, oba šestošolca, dve Irancoski pesmi, petošolec Lj. Košir pa je s svojimi violinskimi točkami dokazal, da je vreden učenec ge Brandlove. Osmošolec V. Jenko je ob spreinljevanju gdč. Vo-merjeve zapel najprej Dalcrozejevo »Marinette«, nato ]» arijo iz Fausta »Faites-lui mes adieux«, za kar ga je številno občinstvo nagradilo s toplini ploskanjem. Ob koncu pa so učenci dr. J. Kotnika prav učinkovito in v lepi francoščini igrali nekaj prizorov iz L in IV. dejanja Labichejeve veseloigre »Le Vo-yage_ de M Perrichon« (potovanje gospoda Peiri-cho.na). Vse točke sporeda so topot izvajali dijaki in dijakinje mariborske realne gimnazije. Posrečeno prireditev ie zaključila, ob prav veselem razpoloženju, čajanka in prosta zabava. □ Popis prebivalstva. Mestna občina razglaša: V svrho poprave raznih seznamov prebivalstva, ki jih mora občina voditi, bo pojii-sala v času od 20. do 30. maja vse mariborske prebivalce. Popisani bodo vsi civilni prebivale! in častniki ter podčastniki redne vojske, ki bodo v četrtek, dne 23. maja o polnoči stalno bivali v Mariboru. Pri popisu se bodo popisovale, družine. Posebni organi mestne občine bodo od ponedeljka 20. f. m. naprej razdeljevali po hišah in stanovanjih posebne popisnicc, ki jih morajo izpolniti družinski glavar v državnem jeziku in čitljivo po posebnih navodilih, ki bodo natiskana na po-pisnicali. Od 23. maja naprej bodo popisovalci izpolnjene pole zbirali in kontrolirali vpisane odgovore, oziroma sami vpisovali manjkajoče podatke. [I) Ljubljanska drama gostuje. V četrtek 23. maja vprizore znano slovensko komedijo »Matiček še ženi« v režiji dr. Branka Gavelle. v petek 24. maja Zweigovo dramo »Siromakovo jagnje« v režiji Brat-ka Krefta. Za ti dve predstavi razpisuje gledališka uprava predprodajo vstopnic. Ta predprodaja se zaključi 20. maja in se tedaj odloči, ali pride do teh zanimivih gostovanj, ali ne. Zato se naj mesta rezervirajo takoj. To je prvo oficielno gostovanje ljubljanske drame v Mariboru in naj bo začetek stalnih izmeničnih gostovanj, kar bo vsekakor dvignilo tako v Mariboru, kakor ludi v Ljubljani, za- Ljubljano po silno nizki ceni. Če pa ne bo dobro, ga bodo pa porabile za »biks«. Strah pred ljubljanskim maslom, kakor so ga imele na ljubljanskem trgu prodajalke masla zaradi konkurence, pa po našem mnenju ni upravičen — ljubljanskega masla gotovo ne bo dovolilo prodajati mestno tržno nadzorstvo, ker bo preveč smrdelo — smrdelo do neba! nimanje za gledališče in jKipestrilo repertoar. -— Zato rezervirajte vstopnice še ta teden. Bloki iie veljajo. □ Predavanje o sadjarstvu se bo vršilo v nedeljo popoldne ob 4 v krčevinskj šoli. Predava banovinski referent A. Flego. Istočasno se bo vršil popis škode na sadnem drevju in v vinogradih in naj prinese vsak udeleženec podatke o površini vinograda, oziroma sadottosnika v svrho skupne vloge za odpis davkov. □ Avtobusi na Mariborski otok vozijo do nadaljnega z Glavnega trga in no s Trga Svobode. □ Žrtev Drave. V Šarmanovem lesnem skladišču v Vurmatu, občina Selnica ob Dravi je potegnil delavce Boris Robič vtopljenko, ki jo je nosila Drava mimo skladišča. Žrtev Drave .je 18—20 letno kmečko dekle srednjo postave iu močno razvito, okrogleda obraza in kmečko oblečeno. V vodi je bilo truplo. 2 do 3 tedne. Pokopali so jo pri Sv. Ožboltu. □ Žrtev saharina. Te dni smo poročali o smrtni žrtvi tihotapstva v Koprivni. Sedaj se je ugotovilo, da je ustreljeni tihotapec doma iz Remšnika ter sc piše Ivarol Pop. Bil jo znan na meji kol. eden najdrznejših prena-šaleov saharina. Imel je s sebo.j 8 kg saharina v nahrbtniku in pištolo. Ustrelili so ga kakih 1200 m vstran od mejo na našem ozemlju, dočim so jo njegovemu tovarišu, rtekeilm Andreju Sadovniku, posrečilo pobegniti nA-zaj v Avstrijo. "' □ Smrten strel. Pred malim senatom, ki so ga tvorili vss, Lenart, dr. Kotnik in Kol -šek, se je zagovarjal včeraj 31 letni šofer Martin Straka iz Moribora-, ki je dne 17. februarja letošnjega leta sprožil v Z i niči smrtonosen strel v Konrada Polanca. Straka so je nahajal v Zimici na. obisku ter je s-prijatelji prišel na gasilsko veselico. Ker so nekateri fantje napadli njegovega .svaka, jo Straka potegnil iz žepa samokres ter za-klical: »pazite,.bom streljal«. V tem hipu pa .ie že počilo in Konrad Polanec, ki je prihjtel k razburjenim fantom, da. bi jih pomiril, je padel smrtno zadet iu po nekaj trenutkih, izdihnil. Straka_ sc zagovarja, da je hotel fante samo ostrašiti in da se je samokres slučajno sproižl. ker ga je nekdo od zadaj sunil v roko. Sodišče je obsodilo tSraka' na 4 leta robije, ■ Ptuj Zadnja jiot Einice Smodičcve. V jjonedeljek 13. maja so ob veliki udeležbi občinstva spremiH-k večnemu jračitku komaj 25 letno Emico Smodičevo. Pogreba se je udeležil med drugim tudi profesorski zbor ptujske gimnazije, čije gojenka je bila fjokpj-nica do mature. Po maturi je bila slušateljica na filozofski fakulteti v Ljubljani. Radi bolezni jim je morala študije prekiniti. Bolehala je več let. Pri odprtem grobu se je v srce segajočih besedah po slov i 1 od blage pokojnice g. kaplan Močilnik, ki je vodil pogreb in opravil ludi cerkvene obrede. Nai v miru počiva! Žalujoči družini Sniodičevi izrekamo naše globoko sožalje! Smrt kosi. V Sarajevu je umrl 22 letni Hubert Togn io, sin trgovca s teklom v Ptuju. Pokojni je služil kazenski rok kot dijak v Sarajevu, kjer jc umrl nagle smrti. Truplo so prepeljali v Ptuj in ga Izkopali na domačem pokopališču. Pilot Striževski Kulturni obzornik Koncert »Maribora Slovensko pevsko društvo »Maribor« v Mariboru je te dni praznovalo desetletnico svojega obstoja in glasbeno-kulturnega delovanja. Ob tej priliki jc polet; razvitja društvene zastave priredilo društvo tudi slavnostni koncert. Sodelovali so koncertni solisti gospa Pavla Lov-setova, gospa Franja Bernot-Golobova in g. Marjan Rus, orkester mariborske Glasbene Matice in vojaške godbe ter zbor pevskega društva Maribora«. — Koncert je vodil društveni dirigent g. Janez "Ev. Gašparič. Spored jc obsegal Sattnerjevo kantato za zbor, soli iu orkester »Oljki«, arijo za alt-solo iz 2. dela llandlovega oratorija Mesija« in Dvorakov »Te Deum« za zbor, soli in orkester. Sattnerjeva kantata .Oljki«, ki je manj prozorna in pevna kot na pr. njegova »Jeftejeva prisega«, ie dosegla pri tem solidnem izvajanju dober uspeh in lep učinek. Iz vse cclotc se jc dobro odražal značaj našega priljubljenega skladatelja p. llugoli-na. Odlomek iz »Mesije« pa jc bil menda višek večera. Blagi glas gospe Bernot-Golobove, o čigar vrlinah je bilo na tem mestu že ponovno napisanega obilo priznanja, se je lako lepo prilegal stilu izvajanega dela, da je moral s svojimi glasbenimi in estetičnimi vrednolami neposredno prepričati in prevzeti slehernika. Mogočen in ob slikoviti orkestralni sjiremljavi zelo učinkovit je bil Dvorakov »Te Deum«. Zbor, ki šteje nad 60 ficvk in pevcev, ima v ženskih vrstah precej mladih grl. kar ie bilo opažati v barvi in manjši polnosti glasov. Vendar so bili soprani zelo enotni in dovolj močni, alti sočni, pa .noclnmo mnni pflnlni orlficnvnn i lili ivi ......v...- ..—..j .........> - - - * — i ■ p,----- ■■ - ...... i — manj mehki, basi zanositi in zboru dober funda-ment. V celoti zasluži tx>hvalo jasna in razločna iz- reka, vzorna jKizornost in discipliniranost zbora ter enovitosl posameznih glasovnih skupin, ki zelo pripomore k zvonkosti iu jx>lnosti zbora. V intonaciji je zbor z uspehom rešil svojo nalogo, v predvajanju pa naj bi bilo več pažnje na linearno melodiozno plat, ker ]>ride tako dinamika vse bolj do veljave. — Gospa Lovšetova jc odjiela svoje pari i je s priznanim mehkim, jasnim in zvonkim glasom; gospa Bernot-Golobova je žela s svojim krasnim, enovitim altom obilo zares zasluženega priznanja; g. Marjan Rus je ugajal v srednjih in višjih legah, njegov si-ccr mogočni bas pa se je v nižini izgubljal. V ter-cetu je bil alt v primeri z ostalima dvema mestoma prešibek. — Orkester je v »Oljki« pokazal manj preciznosti, enotnejši in pofiolnejši je bil v ostalih točkah. • - Glasbeni večer, ki nam ga je priredil -Maribor«, je nudil vsem obilo pravega umetniškega užitka in je vseskozi dostojno proslavil desetletno kulturno delovanje in glasbeno umetniško prizadevanje našega pevskega društva, ki mu želimo na njegovi nadaljni poti vsega napredka in uspeha. Bb. P. S. Kot jc pri vseh glasbenih prireditvah brez izjeme v Mariboru zadnja leta že skoraj navada, je tudi tokrat »mlajši« del koncertnega občinstva spet pokazal svojo nekulturnost in revno sliko družabnega čuta dostojnosti. Stalna nemirnost med izvajanjem vedno jasneje dokazuje, da bo menda res morala kaka oblasl posredovati in napraviti red zlasti na galeriji. Bb. Aljaževa akademija Ljubljanska Glasbena Matica «je počastila te dni sjKjniin zaslužnega slovenskega skladatelja Jakoba Aljaža, ki je s svojo iskreno, romantično občuteno pesmijo bogatil našo glasbeno umetnost z akademijo, ki so jo izpolnjevale različne reprodukcije, Godalni orkester je izvedet dve sklad-I !>i: oker juncev Preludij in fugo \i dveh tem Ituj-| drihove pesmi »Buči, morje adrijansko". Delo iz-I daiu iuvencioznega avtorja, ki obvlada izrazna sredstva, dasiravno mu polifonija ni tako blizu, kot harmonska barva, šanllova Belokrajinska se-renada v treh stavkih pa je izliv čutečega mu-zika, ld zna graditi iz snovi ljudske glasbene motivike. Orkester je obe skladbi podal pod diri-girko prof. Škerjanca ne sicer v popolno izdelani obliki, pač pa v stvarni interpretaciji, (Ta repro-duktivni ansambl v zadnjem času zelo pogosto nastopa. Mar ne bi bolj poredki, pa dovršeno izdelani nastopi neprimerno več koristili naši arke-stralni reprodukciji?) — V spored je bil vpleten življenjepis Jakoba Aljaža, ki ga je govoril prof. Janko Mlakar. V oris življenja vpletena zdrava dovtipnost, ki je danes tako redka, je iskreno poživila splošno razpoloženje. — S])ored je nadaljeval pevski zbor Glasbene Matice, ki je pod vodstvom ravnatelju Polica zapel več Aljaževih pesmi, in sicer v mešani glasovni zasedbi: Vjetega ptiča tožba, Siroti, Oj zbogom, ti planinski svei, v moškem zboru pa: Na bregu, Divna noč, Oj Triglav. Pevci so poleg polne ubranosti pokazali tudi jire-clzno reproduklivno izdelanost, lo pa točno v smeri dirigentovega pojmovanja. Slednje pa vendar še vzbuja pomisleke. S stališča čiste muzikalne estetske zakonitosti se upira pevski interpretaciji raz-sekanost fraz in subjektivno samovoljno vnašanje inaniriranih zunanjih efektov. Po vsebinski strani pa je iskreno, loplo in zaneseno možato čuvstvo preveč nadomestil patos in sintiment. — V spored se je uvrstil ludi Slovenski vokalni kvintet, ki je zapel Aljaževe Občutke in Dneva nam pripelji žar. Polna barva glasov je odlika te komorne skupnosti, ki zmore tudi ž lepo ubranostjo nuditi dovolj užitka. V. U. Pianistični koncert Koczalskega O Raoulu Koczalskem, poljskem skladatelju in pianistu, čigar novo opero je v preteklih dneh vprizorilo ljubljansko gledališče in ki se je ob lej priliki mudil v Ljubljani, gre glas. du spada med prvovrstne Choplnove inlerprele in zato smo pozorno pričakovali njegovega samostojnega kon- certa, ki se je v resnici vršil v ponedeljek v Filharmonični dvorani. Pianist, ki v svojem izrednem ninzikalneni spominu hrani vse Chopinove, pa tudi drugih komponistov klavirske skladbe, je sestavil spored svojega koncerla zaključeno s perspektive osebnega stila: Friderik Chopin, veliki Poljak m še večji glasbeni tvorec — predstavnik romantičnega umetniškega nazora, nam je bil tli predstavljen s strani svojega klavirskega ustvarjanja daljših oblik (sonata — b-mol v Štirih stavkih), pa tudi krajših enostavkovnih skladb, ki so prav za romantiko značilne (Fantasie - linpromptu, Valček, tri Elude, Scherzo, Nadurno, Polonaise). Tako nam je bilo dano po eni strani vživeti se v tčga zasanjanega, globoko občutljivega in napelo eks-paniivnega umetnika, ki spada v krog najvišjih izbrancev, po drugi strani pa. doživeti njegovo unretnost pod rokami velikega klavirskega virtii-oza, kot je Koczalski. Nedvomno spada pianist v |irvc vrste repro-duktivnih umetnikov. Njegova tehnična stran je dovršena in jo umetnik igraje obvladuje, pa jo obenem tudi dosledno postavlja v službo vsebinskim izraznim momentom prav, kot zahteva resno umetniško podajanje. Z ozirom na vsebinsko izraznost pa sloji na stališču skrajnega subjektiviz-ma, zanašajoč se na svojo silno razgibano čtiv-stveno osnovo, ki je tipično romantično začrtana, ter jo označuje nagnjenje do skrajnih kontrastov v dinamiki pa tudi v ritmiki. Zato jo razumljivo, da se more Chopinovi glasbi ozko približati. Zdi Se le, kot da črpa njeno vsebino pretežno i/ čuvslvenib emocij, kar daje izvedbi neko nasilne razgibanost, na čije račun pa se mestoma zastre čista niuzikalna jasnost vsled nestalnosti ritma bučnega udarjanja in poudarjenega pedaliziranje Seveda ie io gledanje naslonjeno na objektivnost, ki jo ima pianist iz svojega osebnega gledanj; pravico preiti in s tem goditi predvsem sebi so- II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Kongresna knjižica in znak sta za vse udeležence obvezna razen za otroke. Otrokom kupite samo znak v spomin, pa tudi ta za nje ni obvezen. Knjižica in znak tvorita enoto, ne zadostuje tedaj samo znak in tudi ne samo knjižica. Bfez znaka in knjižice ne bo mogel nihče na Stadion, celo v sprevodih ne bo mogel nastopiti. Zakaj to? Glavni pripravljalni odbor bo prodal v naprej samo toliko knjižic in znakov, kolikor je na Stadionu prostora, to je za okoli 100.000 ljudi, te pa bi smeli iti k prireditvam na Stadion tudi taki, ki nimajo knjižice in znaka, bi ti zasedli najboljši del Stadiona, a oni, ki so z nakupom knjižice in znaka za kongres prispeval/ bi ne dobili morda niti prostora. Neglede na to tedaj, da je izkupiček za knjižice in znake nujno potreben za kritje stroškov kongresa, zahteva to dvoje tudi ozir na red in pa na odgovornost, ki jo nosijo prireditelji. Ali bodo pač mogli biti otroci toliko časa tešč? Dne 29. junija pri njihovem nastopu namreč. Tako nekateri sprašujejo. Mislimo, da bodo zmogli. Kar je zmoglo 107.000 otrok na buenosajreškem svetovnem kongresu, bodo gotovo zmogli tudi naši otroci. Sicer pa pomislite na dneve prvoobhajancev ali na dan sv. birme. Otroci pod vtisom svečanosti pozabijo na vse, tudi up hrano. In stadionska prireditev mladine bo gotovo napravila na vse najmogočnejši vtis. Poskrbljeno pa je, da prireditev ne bo predolga, a takoj po .prireditvi bodo dobili otroci okrepčilo. , Sedeži na Stadionu. Na Stadionu bo pred ol-tarjejn pripravljenih judi nekaj tisoč sedežev, za katere bo treba nabaviti posebne vstopnice j3o 10 Din,-ki bodo veljale za vse prireditve na Stadionu. Te vstopnice si morate vnaprej rezervirati potom župnijskega pripravljalnega odbora pri Glavnem pripravlialnerii odboru v Ljubljani. Ko bosle prišli v Ljubljano, bo skoroda že prepozno. Pustite pa te sedeže res potrebnim, to je starejšim in slabotnej-šim ljudem. Molitvice in pesmi za otroke. Glavni pripravljalni odbor je dal tiskati vse molitve in pesmi, ki jih bodo molili in peli otroci pri svoji služb"! božji ha Stadionu. Besedilo molitvic in pesmic lahko dobi sleherni otrok, ki se bo udeležil mladinske prireditve. Poleg tega dobite pri Glavnem pripravljalnem odboru tudi note za vse mladinske pcsmice. Oboje dobite brezplačno, sanio oglasite sc! V petju in molitvi vadite otroke tako, da bodo ob> je znali na pamet. Tako bo vse šlo bolj od srca in bo vse toliko lepše. Z vstopnicami za koncerte in za g'edališke predstave ne razjiolaga Glavni pripravljalni odbor, temveč prireditelji sami. Za koncert »Pevske zveze« boste tedaj dobili vstopnice pri »Pevski zvezi«, za oba koncerta Cirilo-Metodovega kora pri upravi kora in za gledališke predstave pri upravi Narodnega gledališča. Glede vsega tega bomo še objavili podrobnosti. Handlov oratorij »Mesija«, veličastno skladbo za zbor. soli in orkester, bo 3. junija zvečer izvajalo v veliki dvorani hotela »Union« glasbeno društvo »Ljubljana« |>od vodstvom svojega dirigenta g. prof. dr. Dolinarja. la nastop bo v prvi vrsti namenjen Ljubljančanom. Ob evharističnem kongresu bo >-Ljubljana« ponovila koncert za udeležence kongresa. Polovična vožnja vetja v časa od 24 junija do 10. julija. Lahko-pridejo-tčdaj udeleženci kongresa tudi že nekaj dni prej v Ljubljano. Se enkrat: tri dinarje za ves čas kongresa stane prenočišče na skupnih- ležiščih. Te tri dinarje bodo plačali oni, ki. se prijavijo za .prenočišče, v naprej. Prav tako bodo skupine .plačale v naprej Jirano. Glede tega dobite še navodila. Z.a Vas milostl/iva gospa! Zdravo in mladostno polt dobite, ako pig-mentirate svoio kožo. Večja količina pigmenta da koži lepo, toplo barvo in večjo odpornost. Nivea Vam napravi svežo in lepo kožo ter pospešuie obenem tvoritev pigmenta, NIVEA-CREME U-4J--- Koledar Četrtek, 16. maja: Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, škof. Novi grobovi •j" V Ljubljani je v častiti starosti 80 let umrl goSp. Tomaž Ehrlich, železniški sprevodnik v p. -Pogreb bo danes 16. maja ob 4 popoldne z Vidovdanske ceste 9. + Na Ščnvnici v župniji Sv. Ane v Slov. goricah je umrl nitgle smrti krščanski oče . viničar Kranerjeve viničari.ie Anton Lampl. Dosegel je visoko starost 80 let. Pokojni je bil kljub visoki .starosti izredno marljiv pri delu. Vsi njegovi otroci — zapušča dve hčeri in tri sinove — so vzgojeni v pravem krščanskem duhu. Umrl) je bil viničar v Krarier-• jevi vinienriji polnih 18 let, lcar je dokaz njegove. ftia r-1 j i vos ti jH-i del o. Pogreb j e poka za L tli je bil umrli viničar spoštovan v vsej zifpiiiji, Naj počiva v miru! Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! Osebne vesli — 70letnico svojega rojstva je obhajal g. Mihael H a I n e r v Ljubljani, Polakova 13. O. Hafner je imel svoj čas posestvo v Polhovem gradc.u in ilolgo vrsto let vinsko trgovino v Ljubljani. Po ne.*eči pa je prišel ob vse svoje premoženje. Hodil se je 15. maja 1865 v Kranju kot sin dacarja. (i. Hafner je bil vedno odločen katoliški mož in več desetletij naročnik -.Slovenca«-. K življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi ga Bog še dolgo vrsto let ohranil zdravega, srečnega in zadovoljnega. Poročil se je v župni cerkvi v Toplicah na Dolenjskem v ponedeljek 13. maja gosp. Albin Bar bič, trgovec v Loški vasi pri Toplicah, z gdč. Angelo Pečjak, hčerko veleugledne in obče spoštovane rodbine g. Adolfa Pečjaka, trg., posestnika in bivšega dolgoletnega župana v To-lilicali. Novoporočeneniu paru čestitamo ter želimo obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu. = Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti pomočnika blagajnika zetske-ga orožniškega liolka voj. pisar IV. razr. Anton Črnk; na službo v štab 7. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. I. razr. Stanislav Ba-lanč; za poveljnika 2. čete, 1. bataljona, 2. Iiont. polka niž. kap. I. razr. Oskar Ibriks; na službo v maritimno-tehnični oddelek poveljstva mornarice inž. kap. I. razr. Ivan Rejnik; na službo v san. oddelek poveljstva mornarice san. kap. 11. razr. dr. -Jožef Kiajn; na službo v mornariški odred poveljstva mornarice strojni podporočnik Rikard Damiani; na službo na kr. brocl »Dalmacija« — za vr- rodni skupini ljudi. Pri vsem pa si gotovo vzdržuje priznanje velikega klavirskega virluoza. Filharmonična dvorana je bila nabito polna poslušalcev, ki jili je pianist deloma toliko osvojil, da je končno komaj ušel njih neponiirljivi .zahtevi po nada.jaii.ju. šilea dolžnosti upravitelja stroja — strojni kap. I.'razr. Adolf Kubiček; nu službo na kr. V. U. Cezuer, SV1JETLO DANA GOSPODNJEGA Kratke pouke za sve nedjelje, Zagreb, 1935. Str. 330. — Vrhbosenski duhovnik Diuro CeznCr je v tej knjigi izdal pridige za vse nedelje v letu, tn sicer, za tri leta. Pridige so. izpolnjene z mnogimi citati, so lahko umljive in za naš čas primerne. Pisec tudi bogato uporablja primerne pridigarske zglede. Knjiga dobro služi duhovniku za pomoč pri cerkvenem govorništvu, je pa primerna tudi za duhovno čtivo duhovnikom in lajikom. Broširana slane s poštnino 63 Din, v okusni platneni vezavi 15 Din več. Naroča se pri »Hrvatski Straži«, Zagreb, Trenkova ulica L IZŠLO JE: r>ofgo'lč.s: Leseni krili. Prevedla I. Klemene i Sov a. ljudska knjižnica 38. Jugoslovanska knjigarna. Strani m. fHonair: Scinško-slnvenski, sloVeiisko-neinUki sin mr. Umetniška propaganda. S trumi: I. del 310, 11. it el 342. I)r. I. Ksiji: Tipologija. Zagreb, lo:t."> (Separat iz rSavroinene Škote-, str. :iti.) i>r. Mul: Boljepotiil spomini in »odpustki.. (Soparni iz -Etnologa , VII, 1!W.) Dr. Polč: Praktična pritlična :al(o)tlkn u sudukoln krlvičnoin posh/pku. (Odgovori na ml vprašanje.) Bel-gvu«l, 10.1.) Cena 13 lliin. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA - Začetek ob 20 Cotrfrk. 10. mala: I' i'usti nbiskanjn. lied Cfttrteik. Petek, 17. maja: Zaprlo. OPERA - Začetek ob 20 Celrtek, 10. maja: Mala Florami/. Gostovanje gospe Lu-hejeve hi g. Hubajiču iz Zagrebu. Kod A. MARIBORSKO GLEDALlščF Četrtek, iti. maja oh iti: Hnlf nianuove pripovedke. I.Vd B. Oostnje Jože Uostif, prvi tenor liublj. onnre. kr. brotl »Orao« — za učitelja gojencev — poročnik bojnega broda I. razr. Andro Vrklian; na službo na kr. brod »Kobac« poročnik korvete Borivoj Šrajer; na službo na kr. brod »Sitnica« poročnik korvete Vekoslav Majer; lia službo na let-, brod »livar« poročnik korvete Božidar t;i'ejc;*lia službo na kr. brod »Jadran« poročnik bojnega broda II. razr. Vinko H mleček, strojni poročnik Martin Potočnik in snn. poročnik mornarice dr.-Andrej Štev-ka: na službo v poveljstvo rečno flotilje poročnik korvete Ladislav Lah; /.a poveljnika vedete »Graniear« poročnik fregate Bruno šegvič; na službo v mornariško poveljstvo za brod »Neretva« — poročnik fregate Adolf Menčiik: na službo v mornariško poveljstvo • za gradbeno sekcijo nižji voj, tehn. uradnik IIL razr. Dragotin Veličan: na službo v zavod za orožje poveljstva pomorskega arze-nala — za vodnika 2. čete — poročnik korveto Viktorlvobbl; Ila službo v gradbeni urad poveljstva jiOiUOrskega arženala inteiidantski major Ivan Dernič; na službo v glavno mornariško skladišče poveljstva pomorskega ar--zetiaJa strojni kap. I.- razr. .Ivan Jazbec; na službo v 2. hidroplansko poveljstvo — za tehn. referenta strojni kap: L razr. Feliks . Volfce-tel; za vršilca dolžnosti kontrolorja štaba bo-senske divizijske oblasti nižji voj. uradnik III. razr. ekou. stroke Bornim Hrečin in k isti oblasti za vršilca dolžnosti interidanta nižji voj. uradnik II. razr. ckon. stroke Fran Žagrbvič; na službo v.štab mornariškega poveljstva — za Doboeniške i Kisle — poročnik fregate Friderik Bambič in na službo k poveljstvu pomorskega arženala -— Za tornodni biro _ strokovni kap. II. razr. Štefan Jakil. Ostale vesli — V prošnjah za francosko štipendijo je treba predvsem navesti sledeče: poklic prosilca, če je že diplomiral iposestno stanje prosilca in pa rede, dosežene pri izpitih. — Za spominski žebljiček na zastavi oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani, ki bo .slovesno razvita rta njenem jesenskem kongresu, so že prispevali številni dobrotniki svoje plemenite denarne darove. Naj nikdo ne zavrže prošnje, ki jc bila pravkar razposlana vsem slojem, in se pridruži s svojim denarnim prispevkom armadi jadranskih stražarjev. Čisti dohodek te zbirke je namenjen izključno socialnemu mladinskemu skladu Jadranske straže. Spominski žebljički bodo zabiti v umetniško izdelan ščit. Zabijanje bodo lahko opravili darovalci osebno ob kongresnih dnevih. Jadranska straža y Ljubljani kliče: En spominski žebljiček za našo najpotrebnejšo deco, da pojde uživat na morje solnce in zdravje! — Binkoštni izlet Jadranske straže! Opozarjamo prijavljene, da je. generalna direkcija državnih železnic dovolila za.izlet poseben vlak. Na t.a način je vožnja po železnici popolnoma zasigurana in Jadranska plovidba nam je dovolila za vožnjo po morju zelo ugodne- cene, Kakor-smo že objavili v programu našega izleta, se ..vrši .vožnja po moriu izključno jamo s parniki, tako da so izletniki glede vožnje po morju lahko popolnoma brez skrbi. Vsaka skupina bo imela- svojo številko in na posebnem bloku bo naveden hotel za prenočišča in re-stavrant za prehrano tako, da je vsako zmešnjava nemogoča. Vožnja po morju bo z udobnimi parniki. Ker nas od dneva izleta loči Ie malo časa, prosimo vse tiste interesente, ki so zahtevali programe, posebno pa tiste, ki so se prijavili bre-zobvezno, naj sporočijo, svojo končno odločitev, sicer bomo mesta izpopolnili, ter za ostale ne bo potem nika-kega prostora. Vseh udeležencev mora biti 400, ker po novih pravilih za poseben vlak je potrebno toliko izletnikov. Oni, ki sc mislijo izleta udeležiti, naj ne čakajo zadnjih dni, ker to ovira delo in težkoče pri razvrstitvi po vozovih. Upamo, da se bo ta naš apel upošteval, ter da se bodo prijavili vsi tisti, ki imajo namen se udeležiti tega epega izleta. Za prijave je na razpolago v p:sarni- ških prostorih Jadranske straže uradnik, ki da vse potrebne informacije. — Predavanje o modernem čebelarstvu. Slovensko čebelarsko društvo, podružnica Ptuj, priredi v nedeljo, dne 19. maja t. I, v okoliški ljudski šoli v Ptuju znanstveno predavanje o modernem čebelarstvu. Predaval bo gosp. Peternel, župnik iz Celja. Predavanje se začne točno ob 2 popoldne. Predavanju bodo sledili praktični nasveti pri enem bližnjih čebelnjakov. Čebelarji ne zamudite tega zanimivega predavanja. — »Veriga sv. Antona Padovanskega«. Nekateri .pidje, ki imajo v sebi premalo prave, pu preveč nfazne veri;, pošiljajo na razne naslove neknko nepopisano listke, ki j'h < imenujejo verigo svetega Antona Padovanskega«. Kdor te «v^rtge* 13 krat ne prepiše in ne odpešije na 1-3 naslovov — bo nesrečen, drugače pa bo srečen. ■— Tako prerokujejo v tisti »verigi«. Katoličano opozarjamo, da je »ta veriga« veliko priznoverje, ki je tem grše, ker se sklicujejo na tako velikega svctn:ka katoliške Cerkve. Vedite, da sv. Cerkev tako praznoverje obsoja ter da vSako p aznoverje pomeni -pomanjkanje prave in žive vere. — Od 8 .mesecev- na' 18 mesecev zvišana kazen. Mjzarski pomočnik Ajidrej Boštijančič jo bil pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča obsoje.n zaradi usmrtitve na 8 mesecev zapora. ker je lelos 28. januarja, na nedeljo, na svojem stanovanju rut Brdu pod Šmarno goro ustrelil v glavo svojo izvoljenlcb Štefko Mlinarjevn na njeno zahtevo iu prošnjo. Hotel si je tudi sam končati življenje, pa mu je samokres odrekel. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo vse olajševalne okolnosti. zlasti da je Boštijančič izvršil usmrtitev na izvoljenkino zahtevo. Državni tožile«.1 se je proti tej sodbi pritožil na ljubljansko ape-lacijšl o sodišče, ki je Sedaj kazen zvišalo od 8 mesecev na 18 mesecev zapora. — Zanimivosti izpred sodišča. Na državno tožilstvo prihajajo r. dežele ovadbe proti gostilničarjem, ki so za časa zadnjih skupščinskih volitev ob treh prejiovedanih dneh točili goslotn razne alkoholne pijače, Proti gostilničarjem bo uvedeno kazensko postopanje v smislu volivnega zakona. — Na razpravneni programu malega senata je za prihodnje tedne razpisanih več Zanimivih razprav, tako razprava proti ponarejevalcem kovanega denarja, ki so ga spravljali v promet zlasti med branjevci in trafikanti na periferiji Ljubljane. — Enajst odpovov k lavrctanskim litauijam, za mešani zbor priredil dr. Franc Kimovec, cena part. 5 Din. Naše cerkvene pevske Zbore opozarjamo, da se med temi odpevi nahaja tudi ljubki odpev *Le za Jezusom hodimo-, ki se bo pel pri litanijah na evharističnem kongresu. Mnogi zbori želijo in naročajo samo ta odpev. Sporočamo torej, da posebej la skladba ni izšla, temveč se nahaja v omenjeni zbirki, ki se dobi v zalogi Jugoslov. j knjigarne v Ljubljani. — Kodak kamera, ki stane samo 75 Din. Na-j posled je prišel čas, da si lahko vsak nabavi foto-; grafično kamero. Tudi vi si sedaj lahko privoščite veselje, ki ga uživajo drugi pri foto^rafiraniu. Kodak Baby-Brownie kamera je tako preprosta pri upo-I rabi, da lahko z njo tudi otrok napravi dobre sli-! ke. Zahtevajte od najboljšega fototrgovca, da vam f" pokaže Kodak Baby-Brownie kamero. Format je zelo lep, velikost pa 4 X 6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Važna in radostna vest za vse je tudi znižanje cen fotofilmskega materijala. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Celie es Dar Vincencijevi konferenci. Rodbine g. Oskarja Černelea, ravnatelja Hranilnice dravske banovine je darovala Vincencijevi konferenci sv. Da-niela na mesto venca na grob prerano umrlega akademika g. Svetozarja Likarja 100 Din. Bog plačaj! -©- Dijaški kuhinji so darovali stanovalci v po-slopju Pokojninskega zavoda v Celju 275 Din namesto cvetja na krsto tragično j^onesrečenega viso-košolca Svetozarja Likarja. j© Padec z vlaka. Včeraj dopoldne je padel pri železniški čuvajnici št. 525 v Tremerjih z vlaka, ki prihaja v Celje okrog 10 rekrut Sevšek Jožef, doma iz Cerkelj pri Krškem. Sevšek se je močno poškodoval na glavi, nos ima ves razmesarjen jn je obležal v nezavesti. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali na amhulanco na vojnem okrožju. Med vožnjo se je nekoliko zavedeL a govoriti~«i mogel. -© Rezervnim in upokojenim oficirjem. Mestno poglavarstvo poziva vse rezervne, upokojene oficirje in vojaške uradnike, kakor tudi one v ostavki, ki se dosedaj še niso prijavili, da to store najkasneje do vključno 22. maja, ker bi jih sicer zadela kazen. Javiti je- treba vsako spremembo bivališča. & Konjj so se splašili. V torek je šel posestnik Lednik Martin iz Lo krovca dopoldne z Brega na Savinjo po gramoz. Po progi je tedaj privozil vlak. konji so -se splašili. Ledtiik je padel pod konje, jtf so ga pohodili .Lednik je dobil poškodbe na glavr ltt ostalem delu telesa in je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. -■er Umrl je v Slovenjgradeu, kjer se je nahajal na zdravljenju-g,-Moser-Albert, 36 letni mesar iz Zavodne .47. Prepeljan bo v Celje, kjer bo pogreb j danes ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj počiva v miru!" e- Pedagoški krožek učiteljstva (n staršev se sestane v petek 17. maja ob 16 v mestni šoli. Razpravljalo se bo o resnici, laži in kazni. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Leseni križi francoskega pisatelja Rolanda Dorgelesa, ki so pravkar izšli v založbi »Jugoslovanske knjigarne« kot zvezek Ljudske knjižnice, so najboljša knjiga o strahoviti žnlo-igri minule svetovne voine, kar smo jih dozdaj brali. Opisuje se življenje francoske čete v jarkih takšno, kakršno je v resnici bilo, toda tako, da se sme knjiga dati v roke vsakomur. Čudovito življenjsko zajeti so vsi prizori, zlasti pretresljivi pa oni, oni, kadar žrela smrti sipljejo ogenj, mesarijo telesa v krvavo kašo in se dostojanstvo človeka tepta v blato. Skozi vso to grozo pa sijejo zopet žarki nalurnega humorja, dobrosrčnosti in požrtvovalnosti ter vdanosti v neiztfibno usodo, kakor jih izžareva duša frontnega vojaka, ki tudi v najstra-hovitejših polžajih ne izgubi vere v človeka in v smisel življenja sredi najhujšega nesmisla. Vojska se nam v luči lega romana, ki jc gola resničnost, razodeva kot brezumno razdejanje, ki nima nobenega višjega smotra kot samo sebe in kot tako jo jc pisatelj f>odal tako, da bo vsak, ki jo je sam doživel, rekel: »To so iudi moji spomini.« Knjiga "4,ane broširana 30. vezana ua 45 Din. SPOCI: LahhoaUetshi miting V- vr/itfi/rt hi nedeljii nft Primorju V metih in skokih smo nekoliko šilikejii! Naj. močnejša disciplina izimnl teh io brez itvonui skok v viSirtrt. Ra. iffiiiino,- tlu si MaMini zanesljivo pribori v riMT^AfMitauv-o Ljublja-noj borba srn drugo nutsl-o se bo vršjlu jnojl Slanino in Zgui;jtmi, dvomu tatento-"mu, ki sta danes v sfanju, da preŠKOčita višino l.fio ni Hui)»n»Hž hr Marek K. trmutno ne bivata v L1nlrl,ifl«i: .prvi .jo pri vvjakib, drugi pn na Stii-dijaJi v inozemstvu, zaradi česar ne prideta v postov. Od mlajših moči .ie ivirmzH talent firpUV ni pn že sedaj rafrimaiH, da m utegnil ogrožtui. dmctlauJs alcbre. v sinku v višina Ako so to zgodi, Tii to bilo veliko iznenadoiijo. V skoku v daljavo Tn&riotngamo z nekaj prav do brinu mniMiu, toda dosedanji nastopi so pokazali, da «1 se izveu lHiine kuutlieije. Zaradi tega Jo vjura&aujc. Uu-torog-a br dofetoln i\T-t zastopati barve LJubljane. Mar. lvoi. 1'utlnja, Ste-pUuiik. Konta, MuliiariO, ItniO Ud. «A atleti, ki pridejo prvenstveno v poštev. Ista slika tudi v troskoku. IVrpar, naš najmorifejši '/.a.stopaik v 11\ dUohita-1. n.v tJ oijjni,. kur. se pripravlja zu diplomo. Zu njun pnde v i«)štev Korve. Martini, uveljaviti P a tri xamo£li tndi Or?ržvm, Teršnr, Požar iW. Meti ^tvorijo pri nas noselmo poglavje! Z velikimi težavami gremo pogasi naprej (izvzomSj kladiva). V riiet-n kopja razpolagamo z nokoltko atleti, ki \Ttijo. okoli 50. m, toda naprej ue gre. Marko .">0 ni so . doslej v minulem letu preskočili Brimot, Martini in Slapar. Sleillijl Je Trt-eZ itVolna naš najizrazitejši me tabu: kopja...toda bb-zuru na rodvi, ki jo jo zadohit prinl dvomu letoma, ga stalilo iKlhwnJo resnejšemu treningu. Putlnjfl, Deennrn, Orelidk šljši reznllnt v letoJnJi se/oni. Pri varil metalcih illsSa ;e bilo opu/.iij veliko pouianjkanjo trq-ninsra,''zaradi teca ne^igurno in potnainjk-IJivo tehniko, ki se vidno izraža tndi v metu krogde; v tej disciplini prideta po vsej vorjotnosti prvenstveno v poštev Ste pišnik in jeglič. Sodnik je letos sleor pokazal veli), naprede-k, toda dan os ni še v stanju, da bi 02rT07.11 prvti dva. Predpogoje za dobregu metalca ima tud« Maveik K., ki pu bo to pot odsoten. Omen ieuim voditlniln atletom naj se n« tam izbirnem mitingu priilruil veliko število juniorjev iti seniorjev! V borbi z moeuejsiuii si Is hI o pril>orili rutino, ki jn hdlo-iilma za vsnk veCJi na--top. nnpredirvnli bodo v liv.ultntili in v opnzevan.iii boljših telmičarjev itauini mnogo dotirega in koristnega. Atleti! Veliki iu pomembno važuu tekmovanju v teti sezoni vas kli Pojo na rešiio 111 marljivo delo! S-port.no občinstvo! T: pa močno podpri idealna stremljenju mladih pionirjev temeljno tel osno-vzgojno panoge: lahke atletike in vsa. enkrat, ker ti to omogoča propagandno nizka vstop lilna, naiiolni igrišče! Primorie - Slovita (S) Nedeljska tekma med Primorjem in sarajevsko Slavijo bo brez dvema odločilna in težka za našega ligaša. Obe moštvi so zavedati daleko sežnih posledic nedeljskega uspeha ali neuspeha! Primorje bo imelo v nedeljo nasprotnika, ki predstavlja fizično močno in borbeno moštvo. Naši fantje se morajo zavedati, da ne branijo samo slovesa kluba, marveč sloves celokupnega nogometa v dravski banovini. Mlačnost v igri, katero so pokazali minulo nedeljo v tekmi z Rapidom, ne sinejo ponoviti v borbi s Slavijo. — 90 minut igranja jih mora prešinjati volja do zmage. Če bodo napeli vse svoje sile, potem ni dvoma, da ostaneta obe točki v Ljubljani in naš ligaš $e bc oddaljil za stopnjo višje od nevarnega repa v tabeli. Moštvo Primorja naj se pa tudi zaveda, da lio s tem poklonilo svojemu vodstvu o priliki pro slave 15 letnice obstoja kluba najlepši dar, če bo s svojim nastopom zagotovilo klubu nadaljnji obstoj v nacionalni ligi. S to zavestjo in z voljo do zmage, mora stopiti moštvo v borbo, dobiti bitko in obenem zadovoljiti vse pristaše Primorja. ki stalno podpirajo ž obiski vsa tekmovanja našega ligaša. * Motoeiklistiene tjorshe dirke se bodo vršile na dan Vnebohoda 30. maja ob 13 v Poljanski dolini blizu Gorenje Va-s: nad Šiknfjo Loko. Priredi jih agilna mu. tosekeija zsk lle.ruiesa prvič rja gorski, zelo vijugasti progi Todra'ž-T."iičue. Za le dirke so se prijavili že številni naši motociklisti, ki se hočejo ta dan kosali po sebno.v spretnosti obvladanja motorja na dokaj osti.Hi ovinkih Ker se nahaja proga za izletnike v zelo pri jotnciii krujn, je upati, da bo poset isbih obilen, za kar Ijo organizator poskrbel udobno iu ceneno avto biusno vožnjo iz Lj ubija nc. Obenem se opozarja, da priredi imenovani klub 9. im 10. junija velike med klubske motociklistične dirke na dirkališču v Šiški. M otoki ub Ljubljana priredi v nedeljo 19. maja otvoritveni izlet rta Javorje nad Litijo. S-t-art oh pol l zjutraj nu Kongresnem trgu pred kino Matico. Proga vodi-po -Rokuijsiki ce«ti do Rndohove vasi, kjer se od cepi proti Ijltiji, ter pri S. km na Javorje. Od tn peš izlet ha rili tč vrli s krasnim razgledom na Novo mesto Proga, je dolga «e.m im t,in okrogJo 100 km. .Va.ui.rn sc člani, kakor tudi os1a,li sportmiU in prijatelji klubu, da. se tega Izleta udeleže. Kvenlnelne informacije "pr: tajniku Gjtidu, KongTesmi krg 6, JSci&nanilci Liubtiana t Trnovski oder v Ljubljani ima drevi »b 20 v društvenem domu v Karunovi 1-1 sestanek vseh članov ln prij al uljev društvo. Za člane iii članico je udeležba obve7jnn. Spretiemado so tudi novi člani. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob ai važno i.kupno vmjo in sestnnuk vsega »bora. 1 O 01 nattizaciji priprav ~a evharistični kongres ho pvivlavanje drevi ob iifl.I.i v SulozUanskem nvladin skeiu domu na Ivodel.iovem. Vstop prost. 1 Čclist Bogomir Leskovia in pianist. Marijan L>-povieh igrata na svojem sonntinem vceru v petek 17. nui.ia 3 lleethovuorvc sonate. Prva totnka siHireda je eelo-sonata v f-duni <»11. 3. št. 1, tej sledi sonata zn klavir v c-duni <»p. ,Vt (\ValdMcin), zmtnja točka je zna, uteuita eelo.sonat.u v a-duru oji. 6». \k ljubitelje komorne glasbe vabtmo na ta koti i'črt. Vstopnice v pred prodaji v knjigarni OlanK-no Matico po 10 in 3 Din. 1 Od danes naprej so v predprodaji v Matični knjigarni vstopnice sa koncert bolgarskih pevcev, ki bo v lorek 21. maja v veliki uniontki dvorani. Prvič poseli LJubljano ta dan bolgarski mešani zbor, k nam prinaša povečini bolgarsko in nusko narodno pe sem. Poleg svoje narodne pesmi, goje Bolgari z naj večjo vnemo ludi rusko pesem, to prav gotovo (iti*I vsem iz hvaležnosti du velikega ruskega naroda in njegove kulturo, ki jim je pred več. kot 30 leti prinesel osvoliojenje i7. stoletno sužiiosti. Točen spored koncert« priobčimo jutri. Bolgarukih gostov pride v LJubljano sto pod vodstvom naniteinega polkovt'ka dr Hitov* in dirigenta Sorokinu. Sedeži v Matični knjigarni. 1 A'iuo Kodeljevo ho od Juitrl napTed igral znameniti ruski film --Celjusklnclt in «Mada«no B m. ter 11 y . Silv Ijo Sidiiej-. 1 votlin /»t/Trjijetrt imaj-i Ichnmc.* mr I^s?*- stetk, ntvil^pva cosfa 1; mr. Uahovec, Kongresni tr«: 12, iu mr. Komot-ar, Vič. Hobichter presedel | i Ali je bil nekdanji avstrijski nadpo-A v lv( ročnih Hobichter po krivici obsojen? Dne 23. maja bo preteklo 25 let, odkar je bil na Dunaju sojen avstrijski nadporočnik, češ, da je iz jeze, ker ni bil sprejet v generalni štab, deseto-rici svojih tovarišev, ki so bili sprejeti, poslal kroglice s cijankalijem, da bi jih umoril ter bil nato sam poklican v generalni štab. Obsojen je bil na 20 let ječe, ker mu vojaško sodišče dejanja ni moglo točno dokazati, ampak so ga sodili le na podlagi indicijev. Ker ni bilo trdnih dokazov, ga niso obsodili na smrt. Hofrichter je še aprila leta 1910 pred sodnikom priznal, da je res to storil, (oda svojo izjavo je potem preklical. Preklic je tako-le utemeljil: Priznal sem, ker so z menoj vred zaprli tudi mojo ženo, ki je pričakovala otroka. Da bi jo rešil, sem vse priznal, da bi njo pustili v miru. Ko je sedaj otrok rojen, lahko povem resnico, da sem nedolžen. Dne 15. novembra je generalštabni stotnik Ri-liard Mader na Dunaju dobil po pošti hektografi-rano pismo in dve škatljici kroglic, češ, da je to dobro sredstvo za pomirjenje živcev. Pošiljatelj — podpisan neki angleški drogist — zatrjuje v pismu, da je stvar čisto nedolžna in da jo pošlje na poskušnjo. Stotnik je res eno kroglico užil in takoj umrl. Preiskava je ugotovila, da je v kroglicah toliko cijankalija, da bi lahko umoril deset ljudi. Kmalu so ugotovili, da je po pošti take kroglice dobilo še deset drugih generalštabnih častnikov, vsi iz letnika 1905 vojne šole. Da je angleški drogist pri tej stvari nedolžen, so vedeli vsi. Kdo je krivec? Preiskavo je vodila vojaška oblast. Sklepala pa je takole: Leta 1905 je avstrijsko vojno šolo obiskovalo 150 častnikov. 25 izmed njih je bilo 1. novembra sprejetih v generalni štab, 58 pa jih je dobilo zagotovilo, da bodo sprejeti pozneje, kadar se kako mesto izprazni, ter naj za sedaj služijo pri četi. Eden izmed teh 58 je 1» mnenju vojaškega preiskovalnega sodnika bil storilec. Po mnenju preiskovalnega sodnika je hotel spraviti s sveta deset častnikov, da bi bil potem sam poklican v generalni štab. Pisava na hektogra-firanem pismu je bila podobna pisavi v vojaških pisarnah, prav tako črnilo. Grafologi so primerjali ponarejeno pisavo hektografiranega pisma z nalogami obiskovalcev vojne šole letnika 1905. Ugotovili so, da je ta pisava precej podobna pisavi nadporočnika Hofrichterja, ki je služil v posadki v Lincu. Papirna trgovina v Lincu je res prodala več takega papirja, kakršen je bil tisti s hektografira-nim pismom. Hofrichter je bil tedaj 33 let star in oženjen. Upal je, da bo 1. novembra sprejet v generalni štab, pa ni bil. Dne 14. novembra je v ci-vilu skrivaj potoval na Dunaj. Blizu zahodnega kolodvora na Dunaju pa je neznani storilec prav dne 14. oktobra oddal svoje smrtne kroglice na pošto. Zato so Hofrichterja prijeli. Pri njem so našli še nekaj takih škatlic, v kakršnih je neznanec poslal strup. Izgovarjal se je, da je iz teh škatlic delal košarico za šivanje svoje žene. Ugotovilo se je, da je v drogeriji v Lincu kupil oblate. V oblatih so bile zavite strupene kroglice. On pa je rekel, da je oblate kupil zato, da bi psu dal neko zdravilo. Ker je bil Hofrichter tudi amaterski fotograf, je vsekakor lahko dobival ciankalij. Na podlagi teh indicijev je bil Hofrichter 23. maja 1910 sojen pred avstrijskim vojnim sodiščem. Obravnava je bila tajna. Javno pa je bila razglašena obsodba 23. junija 1910 med ropotanjem bobnov in pri odprtih oknih. Kmalu potem, ko je bil Hofrichter obsojen, so sc začeli oglašati glasovi, da je bil morda le po nedolžnem obsojen. Njegov svak, ki se je zanj posebno zavzemal, je bil zaradi tega klican pred sodišče, a je nenadoma umrl. Pri njegovem pogrebu so že bile velike demonstracije proti vojaški sod-nijski preiskavi. Čeprav na zunaj vse kaže, da je bil Hofrichter res storilec, vendar strogega dokaza nikjer ni. Pri tem je treba omeniti tole: Meseca januarja 1910, preden je Hofrichter prišel pred vojaško sodišče, je neki nadporočnik v Trstu na vso moč zagotavljal, da je Hofrichter kriv. Vojaško sodišče je tega nadporočnika zato klicalo na Dunaj k zaslišanju, mož pa se je ustrelil. Ta nadporočnik je bil tudi sošolec nadporočnika Hofrichterja v istem letniku vojne šole. Na drugi strani pa je tedanja iredenta dokazovala, da Hofrichter ni kriv, ampaK, da je generalštabne častnike hotela zastrupiti vohunska organizacija neke sosednje države Od tedaj je minilo 25 let. Nekdanji c. in kr. nadporočnik Adolf Hofrichter še živi ler je sedaj blizu 60 let star. Kazen je že prestal, toda kot 60 letnik se je sedaj po 25 letih zopet zavzel za to, da se obravnava proti njemu obnovi, ker hoče dokazati, da je bil po nedolžnem obsojen ter da se tako prva sodba razveljavi. Omenili smo ta primer, ki je že četrt stoletja star, ker na eni strani živi še polno ljudi, ki so tedaj doživljali to senzacijo, na drugi strani pa je ta primer poučen, kako težka je sodba, ako ni na razpolago dovolj jasnih dokazov, ampak je treba soditi le na podlagi indicijev. Prva brzojavna slika o strahovitem potresu na otoku Formoza, kjer je bilo ubitih več tisoč ljudi. Na sliki vidimo uničeno vas v provinci Taihu. (O tem potresu je »Slovenec« takrat obširno poročal.) Tragedija starega angleškega aristokrata Za kraljev jubilej so v Aldershutu na Angleškem priredili veliko zgodovinsko parado. Na naši sliki s te parade vidimo angleškega kralja Henrika VIII. na čelu njegovih vitezov. Lord v ječi Srednji vek oživljen Visok angleški aristokrat, vojvoda Manchester-ski, tajni svetnik angleškega kralja, je bil pred kratkim obsojen na devet mesecev težke ječe. Ko so mu razglasili sodbo, se je lahno priklonil ter se mirno dal odvesti. V spremstvu ječarjev je stopil v avto. To je bila edina prednost, katere je bil visoki aristokrat deležen. Sicer bi se bil moral peljati v kaznilniškem vozu. Vrata jetnišnice so se zaprla za njim. V kaznilnici Wormwood Scrubs je njegova vojvodska visokost postala preprosta številka. Njegovo elegantno sivo obleko so spravili v skladišče ter mu vzeli celo perilo z vtisnjeno vojvodsko krono. Moral se je okopati v leseni kadi, kakor se mora okopati vsak kaznjenec, ko pride v jetnišnico. To formalnost je moral izvršiti, čeprav se je njegova visokost še isto jutro okopala v kopalnici svojega gradu. Potem so ga oblekli v obleko kaznjencev ter mu dali obed, kakršnega so deležni kaznjenci. Kakor drugi kaznjenci, je moral tudi on po obedu pomiti svojo lončeno posodo in leseno žlico. Vse to je obsojeni vojvoda mirno opravil. Takoj nato ga je prijel srčni krč in sedaj leži v jetniški bolnišnici. Zdravniki ne vedo, ali ga bodo rešili. Ti udarci so bili prehudi za starega kavalirja. Rodovina manehesterskih vojvodov je bila dolga stoletja med prvimi na Angleškem. V zadnjih treh rodovih pa je začela propadati. 2e stara vojvodinja Consuela, mati sedanjega obsojenca, je bila skoraj avšasta. Spočetka je bila velika prijateljica velike angleške kraljice Viktorije. Odkar pa je vojvodinja Consuela nekoč po londonskih ulicah jezdila kozla, je bilo prijateljstva konec. Nazadnje je vse svoje veliko premoženje zapustila dobrodelnim in javnim ustanovam, sinu pa je prepustila le pravico, da sme do konca svojega življenja prebivati v rojstnem gradu in da sme njegova žena nositi rodbinski nakit, ki pa po njeni smrti postane last dobrodelnih ustanov. Zato se je njen sin Viljem Manchesterski vse žive dni moral boriti z denarnimi težkočami. Danes je 58 let star in je bil že dvakrat na bobnu. Zadnjikrat je svetovno časopisje o tej rodovini pisalo, ko je mladi lord Montagu, sin vojvode Manchesterske-ga, jx) pustolovskem življenju hotel stopiti v francosko tujsko legijo. Stari vojvoda Manchesterski, ki je bil sedej obsojen, je bil obsojen zaradi goljufije. Lani namreč je v veliko londonsko zastavljalnico prinesel dragoceno zapestnico in demanten diadem ter za to dobil 650 funtov posojila. Izjavil je, da je ta dragocenost njegova. V resnici pa to ni bila njegova last, ampak je bila zapestnica in diadem del tistega rodovinskega nakita, katerega po materini oporoki sme njegova žena sicer nositi, ne sme ga pa prodati. Rodovinska dragocenost namreč je bila zapuščena angleškemu kraljevskemu zavodu za po-končevanja bolezni — raka. Ker je torej to hotel prodati, je s tem oškodoval zavod in zastavljalnico. Angleške postave so stroge. Zaman so si vojvodovi prijatelji prizadevali, da bi zastavljalnici vrnili 650 funtov ter tako zadevo poravnali. Alorda bi bila stvar zaspala, ko bi bil posredoval angleški dvor, čigar tajni svetnik je vojvoda Manchesterski. Toda angleška krona nikdar ne posreduje, da bi kak zločin potlačila. Tajnega svetnika angleškega kralja, ki se je pregrešil zoper angleške postave in s tem omadeževal tudi čast dvora, so prepustili njegovi usodi. Zadnje čase obsojeni lord ni več prebival v svojem gradiču, ki ga ni mogel popravljati. Najel si je stanovanje v nekem hotelu, kjer so mu pa odpovedali, ker že šest mesecev ni plačal najemščine. Vsi poskusi, da bi prišel do denarja, so se mu ponesrečili. Pri vsetn tem pa je dostojanstveno odklanjal vsak poskus, da bi na iieplemiški način prišel do denarja. Prihajale so bogate Američanke, ki so mu ponujale cele kupe dolarjev, če bi jih kot tajni svetnik angleškega kralja peljal v kraljevsko palačo. On pa je vse ponudbe ponosno odklonil, češ, da se to ne sklada s častjo njegovega stanu. Zato sodijo, da njegovo dejanje, s katerim si je zaslužil devetmesečno ječo, ni bilo storjeno v jasni razsodnosti. Mož, ki se za take stvari morda še nikdar ni brigal, ni vedel, da je storil nekaj kaznivega. Toda sodišče je bilo trdo in neizprosno. Sedaj leži v jetniški bolnišnici, potrt na duhu in telesu. Ce bo še kdaj zapustil to jetnišnico, jo bc zapustil kot živ mrlič. Najbolj ponosno ime angleške kraljevine je izbrisano iz zgodovine Anglije. Maršal Pilsudski leta 1915 kot poveljnik poljskih legij, ki so se borile za svobodo Poljske. Primož Trubar 47 Kranjski deželni stanovi so sklenili, da sprejmejo Dalmatina kot predikanta v Ljubljano. Z veseljem se je odzval mladi učenjak temu vabilu in dospel leta 1572. na Kranjsko. Veliko misel, da bi prevedel vso biblijo v slovenščino, je uresničil z vztrajno pridnostjo v treh letih (1572—1575). Toda nastalo je vprašanje, kje bi dobil tiskarja in kako bi skupaj spravil nemale stroške za izdajo. Čakati je moral dolgih osem let, preden je bila ugodno rešena ta važna zadeva. Tačas je opravljal slovensko in nemško pridigarsko službo v Ljubljani. Poleg tega so ga prosili tudi plemiči iz radovljiškega okraja, da bi prišel v grad Katzenstein pri Begunjah za predikanta. Te prošnje jim ni mogel spolniti, ker ni rad pustil službe v Ljubljani. Rad pa jim je postregel na ta način, da je vsak mesec ali vsakih pet tednov jahal v Begunje ter v ondotnem gradu Katzenstein (kjer je dandanes ženska kaznilnica), imel službo božjo. Ljudje so vedno bolj zahajali k Dalmatinovim pridigam in nastala je nevarnost, da dobi luteranstvo še več pristašev. Po pravici se je pritožil radovljiški župnik-prošt Gašper Freydenschuss pri nadvojvodu Karlu v Gradcu, da motijo shodi v Begunjah katoliško božjo službo v sosednjih duhovnijah. Deželni stanovi pa so spričo oblasti, ki so jo še tista leta imeli, znali to sporno zadevo tako ublažiti, da je ostalo vse kakor je bilo poprej. Glede izdaje vsega svetega pisma sc je obrnila stvar na bolje, ko so bili stanovi pripravljeni za pokritje stroškov, ako dovolita tudi deželna zbora v Celovcu in Gradcu primerno podporo. Ko sta obljubila tudi ta dva prispevati za tisk, so bile predpriprave kmalu dovršene. Izvedenci, zbrani iz vseh treh dežel, so natanko pregledali Dalmatinov prevod, izrekli svoje odobrenje in določili, da se tiska biblija v 1500 izvodih. Delo ie prevzela tiskarna v Lutrovem mestu WitteiPiiiiMi>-Din čistega dobička,- dočim je znašal 1033 0.11 milij. Din. Bilančna vsola podjetja se .je radi zmanjšanja upnikov in zalog znižala od 19.95 na 11.75 milij. Din. Fuzija, Delniški družbi Pražarna in kemična lovarna- v Celju ter Rude in kovine v -Ljubljani sklicujeta za 29. maj glavni skupščini, na katerem bo sklenjena fuzija obeli družb. Tvrdka Rude in kovine poveča svojo glavnico od t na 2 milj. Din in izpremeni tudi ime in pravila, Pražarna in kemična tovarna pa se kot delniška družba razdruži. Njena glavnica znaša 1 milj. Din. Predsednik Pražarne iu kemične tovarne je gosp. Avgust Praprotnik, dočim je član uprave irr ravnatelj Rud in koviri g. Evgen Lovšin. Pri obeh podjetjih je udeležen inozemski kapital. Oltčni zbori. Tovarna kemičnih izdelkov, d. d. v Hrastniku 29. maja ob 10 v Celju v prostorih družbe (bilanca, volitev enega člana uprave, sklepanje v ustanovitvi podružnice v Erveniku), A^ NVesten. d. d. v Celju 29. maja ob 10. v. Gaber ju (bilanca, 'volitve enega člana uprava. iu.__račiu>-skila preglednikov). Hranilnica savske banovine v Zagrebu izkazuje za lansko leto znaten dvig vlog: hranilne vloge so narasle od 29.2 na 35.8 milij., upniki-pa. od 41.65 na 48.33 milij. Din. Od tega znašajo naložbe banske uprave 24.9 (24.1) milij. in naložba ustanov, ki so pod nadzorstvom banske uprave, 12.5 (f>.37) milij. Din. Zavod je lani vrnil ves svoj re-eskontni kredit Narodni banki, katerega je imel 1988 1.53 milij. Din. Med krediti je'bilo 11.55 (11.8) milij. meničnih, od tega zadrugam in zvezam 11.34 .11.5) milij. Din. Komunalna posojila so znašala 37.0 (39.25) milij. Din. Cisti dobiček zavoda se je zmanjšal od 1.15 na 0.64 milij. Din. Gasilska razstava. Letos priredi Gasilska za-jerinh^--rlTTrvske--banovtnp;"ob priliki Ljubljanskega velesejma od 1. do 11. junija t. 1., veliko gasilsko razstavo. Vsi bratje gasilci, kot posamezniki, vse edinice, čete, župe, naj že sedaj priskočijo razstavnemu odboru na pomoč, da lahko pokažemo vsej javnosti naš postopen gasilski razvoj. Za sedemdesetletno delo na gasilskem polju bo razstava zelo nazorno prikazala vse porodne bolečine začetka, tako na organizatoričnem, kakor tudi ' tehničnem polju, clo današnjega dne. Posla s pripravami bo ogromno. Razstava mora odgovarjati v. vsakem pogledu,. da častno uspe v ponos gasilcev dravske-banovine.-- . Dobava: .Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v L jubl jani +>pwjen-ia -de dne 17. maju t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg. SM. plamen železu, 1 kom.- latnele. 2-kom.- kotno železo, 20 kom. U-žcleza in 600 koiji. matičnih vijakov. Predmetni oglas-1. Rivtimčnejšimi podatki jc v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesen- Italija kupuje pšenico v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo, da je prišlo med Italijo in Romunijo do sporazuma, po katerem bo Romunija dobavila Italiji 4000 vagonov gšenice. Dne 15. maja 1985. Denar V današnjem prometu so oslali hebpronieirjfflll tečaji Amsterdama, Berlina, Cnt-lha, Londona, Pariza in Prage, popustila sta IVtrs^tJ in Vuvork, dočim je narastel Trsi. V zasebnem kliringu imamo dvig vseli tečajev. lako je avstrijski šiling narasle! v Ljubljani na 9-9.10, v Zagrebu na 9.0Ž-. 0.12, v Belgritdu pa na 8.95 -9,05- Urški boni «i notirali v Zagrebu HlMO—iMiK-h-v- -Hfhjrnttu pa 3?t.H8.- AnaloSki funt je bij v Ljubljani 283 234.60. v Zasrebu 233.84 235.44, v Belgradu 233.82« 285.42. Španska pezetn v Zagrebu 6.025 -6.12."), v Belgradu (i.175 blago. Ljubljana. Amsterdam 2976.41 -2991.01. Mer itn 1756.08 1789.95. Bruselj 7-I2.64-- 747.70 Curih 14«1.01—1.428JD8, London 2l3.78--215.St. Neuvurk 4358.98 - 4395.30. Pariz 280.6 »1M-.03. Prag« 183.06 —184.16, Trst '3tW»-304.07. Promet ua zagrebški borzi 304:432 Din. Curih- IloTgrad 7.02. Pariz 20.38. London 15.08, Ne\vyork 31 «».25, Bi ušel j 52.31, Milan 25.462.1, Madrid 42.225, Amsterdam 209.475. Berlin 124.30, Dunaj 58, StocIthOlni 77.75. Oslo 75.75, Kopenhagen 67.30, Praga I2".89;-Varšava 58.325. Mene 2 92. Carigrad 2.49. Bukarešta 3.05. Helsiugfors 6.66. Bue-nos-Aires 0.795. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje jo poslala, čvrsta in so danes narasli največ 'invest. posojil«, vojne škode ler dolarskih papirjev. Tudi tečaj 7^ stabilizacijskega- jiosojila se "Je: izenačit 'n!i naših borzah ter je v Zagrebu narastel na višino bel-grajskih notacij. Promet Je postal znatnejši. Čvrsto tendenco izkazujejo tudi delnice Narod, banke. Ljubljana. 7% inv. posojilo 78—79, agrarji 16 —47, vojna škoda promptna 370—373, oegluške obv. 65.50—66, 8% Bler. pos. 77—79, T% Bler. pos. 67 —68, 1% pos. DHB .71.50.-73. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78.50—80, agrarji 46 den., vojna škoda promptna 371.50—374, 5., 6., 7.. 8. 371.50 den., begi. obv. 65 den., 8% Bler. pos. 78.50-79.50 (79), 7% Bler. pos. 67.50— 68 (68). 7% poa DHB 71,75 don., 7% stabilizacijsko pos. 75—77.50. — Delnice: Narodna banka 61)00 den., Priv. agr. banka 228—229, Os j. sladk. tov. 140—165, Trbovlje 125 den. Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. pos. 79 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 373— 373.50 (373. 371.50), 5. 372.50 —373 (372.50), 6. 373 -373.50 (373), S. 373.50-37-1 (373.50), begi. obv. 65.75—66 (66), 8% Bler. pos. 78.50 bi.. 7% Bler. pos. 67.25—67.50 (67.50), 7% slab. pos. 75—77 (75). Delnice: Narodna banka 6150 den. (6100), Priv. agr. banka 228.50—229.50 <229.50). Žitni trg Položaj tia -žitnem trgu je ostal v glavnem ne-izpremenjen. Razširjajo se sicer vesti o velikih škodah, ki so jih napravili zadnji mrnzovi, vendar je treba te ves»ti jemati na znanje z rezervo, škoda je- v resnici velika na vinogradih, znatna najbrže ludi na koruzi, manjša pa na -pšenici, riti in ječ-monu,;ki so bili ?.e_lepQ zrasli ju jim rtirazovi niso toliko škodovali. Danes zahtevajo za pšenico v Vojvodini 127—128, zu koruzo 72—73 in za moko 205 do 220. Sovi Sad. Vse je neizprem. Tendenca neizprem. Promet slab. Živina Ljubljanski živinski sejem 15. maja. Na ljubljanski živinski sejem 15. t. m. so prignali (v oklepajih število prodanih glav): 126 (25) konj. 51 (20) volov, 40 (14) krav,- 15 (10) telet in 432 (265) prašičkov za rejo. Cene so ostale popolnoma neizpre-menjene: voli 1. 3.50—4, 11. 2.75—3.50. III. 2—2.75, krave debele 2—£30, klobasarice 1.50—2. teleta 4.50-^5.50 (vse v Din za kg žive teže), prašički za rejo 6—12 tednov stari 85—140 Din za komad, konji od 500—1000 Din po kakovosti in velikosti. Mariborski sojem 14. maja: Prignanih je bilo 17 konj, 17 bikov, 98 volov, 454 krav in 19 telic. Skupaj 605 komadov. Cene so bile za kg žive teže: debeli voli 2.75—3.75 Din, poldebeli voli 2—2.75, plemenski voli 2.25—2.75, biki za- klanje 2.25—3, klavne krave 2.50—3.25. plemenske krave 2 -2.25, krave za klobasarje 1.25—1.50. molzne krave 2.25 do 2.80, breje krave 2.25—2.80, mlada živina 2.50 j do 3.50, teleta 3.50-4. Prodanih je bilo.325 glav. — Mesne cene za kg: Volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, volovsko meso-II. vrste l-^^-iuesa od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8 clo 10, II. vrete 5—6, svinjska .meea. sy.eže. S— U Din- Radio 7.8 ttr»K fns (BivH.Mtl orke«!r>rl l*.(vi Tnni tiir*kijtl srrifum i • t»juik* ,.•• -• • i<■ t- mi ;,h) l^.-.ii SloveuSi^lna Mr. Iliutoli k«liivl,'i '--.-Iii (''«-. i'».ro-ilH, obvestila IS.w Puslii-iiijiii" iiuziiuiki (1'eiran l^amler) 10.110 ,N'aeioualna ur« -d.lid PreiMNi ; ll«ltrr«rn liriitn '-"!,00 Dom«!1« iduMiMi irln«bu (Itmlljski ork,■■•tur) Drugi pragrami t CKTKTr.K, Ki. majii. Hi li/riiil: 'JO.mi Koucerl nn >H ai.im Voknlni koncert SI.tO Zbor i>o.(<' 1'lof.na ul.i-.ha '/.(iiirih: Ul.cn Belgrml Dunaj: 17.:iil lllas.hu rn klHiinel 20.00 Ponnl i/. Hvutrijsklli d.^,'1 JJ.HI koiioiti lici .1 Mur\n -^l.lti ,1 uri. - llurlimiicfta: l».:ill Olieru cuh-ou.iu . Pouehielli .-:1.10 ('Utaiiskn irlimlm -Milan-Trsl: 17.115 It i.n) 'j).,Vi 1'renos ojiorc Itim.Huri: 17ii.') 1'rvski in liisli-uiiuvil.-ilni konci-rl 20.5« Simioniviii koueert l'iuaa: 1!' :in Vojn.iku Kodbn SO.lj Zbor jioje 3100 Simfonični koni-er: 22.1;, Sriunel — M/»o; 21.00 IV siru iu-u- - Ui■atitlavui 21.tki l.nlikn trlusbn 21..Hi Klav-lr ski koncert 22.110 Srttini'1 - i uriiini: Provriun i»i na l>ov«li, rtwli tiurodne inlosti - Ucrlin: 19.00 Deklico pojo 20.10 1'lesnu Khi.bn (Berlin, Slookholm, Tinin) — ■l\iiniii*limti: 111.;>« l)«khc> i>oJo 20.lr, I>ns|,,r veAer — Hamburg: 111.(111 Opor« llalka , Mnniu.-.-/.ko Jfi.tU 1'losai« Klftslia - fratlnlni-n: 20.10 RerMn T.tptko: 19.!« Mini foiuJtii konec; 1 3rt.,10 \'o»ol«iirra iltiubiti vrč-. K|e|«t Kii1 n: lfliio ZIhiV poje Jip.Iii lilushii i/. Ojiv.-i Friilurika ViO. 20.» Dnuuii K nt tn . Iturtc Frank/vrl, Stull-l/iut: 10 00 Ic-ra o mai« 20 15 llcethovnov konerrt 21.15 IlM-liii - Monakom: tfi.tKI lirr« v JUiIcktu "0.10 500 let /abavue iiliu-.be /.iiriili: 19.15 lMoAec 19..V1 Dnnitjska /aliavpa. iJlaslni 21.10 Godalni kvartet Tobačne srečke Dne 14. maja so bile izžrebane zu amortizacijo te-le serije tobačnih srečk: "'6 58 34 273 279 4-30 379 1026 1223 1314 1369 14(11 1302 1313 1324 1357 1391 1729 |"4t) 1976 -166 2302 2370 2501 2569 2?bS 2806 3127 3(79 3409 34+4 3468 ^<>44 3915 4-111 4785 47S9 5129 514« 5270 3285 5370 5793 5932 6(H)7 6223 6288 6354 6774 6863 7034 7259 7347 7413 774-1 7957 8058 8110 8116 8138 8402 8497 8624. 8778 9008 9532 9342 9540 9821 9856 Izžrebani pa so bili dobitki: ser. 6767 št. 66 Din 2U.OOO. ser. 9880 št. si Din 1000. ser. 2144 št. 1 Dni 500, ser. 2360 št. 37 |)in 300 Po 10(1 Din: ser. 120 št. 94. ser. 1597 št. 85. ser. 1977 št. SO, ser. 2684 št. 86, .ser. 5658 št. 7r! sor. 5384 št. 17, ser. 729) št. 50, ser. 8510 št. 20, ser. 8960 št. 66, ser. 9616 št. 30. Po 50 Din: ser. 705 št. 50. ser. 1601 št. +t. 5er. 2104 št. 54, ser. 2488 št. 7. ser. 597" št. 4", ser. 5178 Št. 28, ser. 5971 št. 32, =cr. 6669 št. 43, ser. 6699 št. 91, ser. 7542 št. 7. Oseba srednje starosti, ki ie vel let oskrbovala službo hišne strežnice — snažila sobe, kurila peči, ličila tla t dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba*. Zahvala Vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda Josipa Krašovca na zadnji poti, najprisrčnejša zahvala Ljubljana, dne 16. maja 1935 Žalujoči ostali Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 16. maja: 12.00 Šaljapin prepeva 1111 plo-38nh 12.45 Poročila KI.00 Cas, obvestila 13.20 Zasvirajnio Najina Vanda je umrla. V tihi žalosti in globoki bolesti jo bomo pokopali. Pogreb bo 16. maja 1935 ob 17.30 iz hiše žalosti št. 10 v Pokopališki ulici (poleg Sv. Krištofa) k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. maja 1935. Medica Nikolaja in Lidija, mati in sestra. Dolores Vieser P» E VČ E K 28 Ljubeeenslca zfjodba mlade duše Janko pa deliti po nadaljnjih žrtvah. Friderik Brega r stopi umerjeno predenj, sam šteje 111 dvigne orožje tako mirno, kakor da se ga vsa stvar nič lie tiče. Ostri, bledi obraz so mu le prav polagoma barva na rdeče — o?i mu zro tako hladno, da bi človek menil, da precenjuje kote, ki jih udarjajo meči drug ob drugega. Prav tako hladno in mirno se brani. ,Turka mine potrpežljivost. »Pazi, ti rečen) — ali k ^ . . - ..... Friderik pazi, o da, toda tako nalaiiciio"in pravilno,~ da je nasprotnik prisiljen, napadati; prav tako natančno in pravilno. Zdaj je Jurko tisti, ki pričenja žareti. Postojanko obvlada, to se mora reči. Glava mu ne kloni niti za palec, toda oči mu sipljejo modre in "zelene zublje. Pljune — in slednjič zarjove: »Nimaš nič korajže, da se tako strahotna braniš!-Ta beseda izpodbode Bregarja — sam napade — in naslednji trenutek mu preluknja konica Jurkovega meča črno sukuo nad srcem. Brez vsake strastljivosti položi Brega!" svojo orožje v rahlo trepetajočo levico nasprotnikovo. Ta se viteško pokloni z izrazom najglobljega spoštovanja. — — — O da, dvoboju,je,jo se. kakor dn je visoka šola Pevski doni šentviški. Ko Jurko tretjič pozove na dvoboj, zadoni zvonec čez, dvorišče; k večerji kliče. Močnik je kuhan, /. obžalo-. Vanjem obesi junak s slavo pokriti meč nn steber in jo ubere za vihrajočim krdelcem. Ko pn mu zareže v obraz ostri zimski mraz, začuti tudi lakoto v želodcu in se še bolj požuri. V tesnem prostoru, ki nosi ponosno ime •Tefektorijt, čeprav imajo v njem prostora komaj klopi ob zidu in miza na sredi, se že kndl' šlcTedirTflTšnffit^gnr močnika'. Nasproti"vrnt viSJ Lriž, pod njim stoji magister. S repo zre lačne fantičke, ki se urno prekrižavajo in odmolijo angelovo češčenje. Potem se potisne vsak na svoje mesto,"seže po pločevinasti žlici, ki tiči zataknjena za njim med naslonjalom in steno, in zdajci naskočijo obširno skledo kar od dvanajstih strani hkrati. Magister "skrbno pazi, ~da jedo v taktu — čeprav se dolgemu N«-. cetu. pozdOVa, da bi pospravil trikrat toliko kakor drugi. Alf, skrivaj čuti vsak, da bi pospravil trikrat toliko. Pa slednjič se človek sčasoma navadi, da neha v sredi, ka ui več lačen, pa tudi ne še sit. In nadejajo se božičnega drevesca^ stavijo nade v patra rektorja in v prvo priliko; ko. bodo zapeli kje kakšno podoknieo. — Potem fantički vstanejo iu se. z molitvijo zahvalijo Bogu. Mirko Krasnik, ki-je vprav zdaj • tednar«, prinese vedrico vroče vode, ki si v nji vsak omije žlico, in nazadnje oplakne še Mirko ram že tako in tako snažno postrgano skledo. Potem veli magister: % • " - -pa naj bo konec vika in krika tam čez! Vzemite s seboj knjige v kuhinjco, da ne boste jutri sedeli po klopeh kakor mutasti psi k Jurko nekaj zagodrnja, se pn preudarno potisne med prvimi skozi vrata. Fantički gredo po knjige v učilnico in hite čez mrzlo dvorišče. Domače žare tli majhna okenca črne kuhinjce skozi temno noč. Ali, in kako prijetno toplo je tu notri! Ogenj sicer ne plapola več tako sijajno, pač pa leži velik kup tihe žrjavice in praski ja na ognjišču. Fantički po-sedejo po klopeh in kmalu se preliva vnet šepet sem ter tja pod obokom. Ivan ima posvaljkano knjigo pred seboj. Opis starega sveta. Evropa. Nekateri bakrotiski kažejo meje, reke. gore, mesta v zapletenih črtah, ki se Ivanu šo vedno dozdevajo nekam zagonetne. Zdi se 11111 knr čudno, ko vidi tukaj črno na belem dežele, koder je sam ' hodil. Pred letom dni -sto"Sla z očetom čez Karpate na " Poijslor — Ne da M s,uit opazil kdaj. mu zaidejn-rrrirdr I vstran od zemljevida v^t(ve--*p(rtiHne -tj« Kako globoko zametene so takrat strmele jelke v samotnem gorovju! In mraz, mraz je bilo. Kaj so.ljudje tam- govoril«; -nista- razumela. - Kako samotna se je potem razprostirala pred njima poljska ravan, ko sla končno prišla iz gorskih dolin! — Krakovo — ali, Kra-~kwoL Tam -je-iboleL oče, ker sta morala prenočevati v snegu. — Plaho strmi Ivan v žrjavico. Tu sedi tako na 'topTeni in'je'veseViilSogi o?« pa je moral sto- Tn stokrat prenoč«aati^i)o_Jinalilj . skediijih in negostoljubuib gostilnah. Spet se mu odpre rana, ki 11111 je umorila detin-stvo — -SfhuriTrepenenjo ga prevzame, da bi zbežal ven, na očetov grob. Toda ne sme. Tako poredkoina sme iti. Zdaj pač leži sneg na gomili in na golih bezgovili vejicah tožijo lačni ptički, — Na misel mu pride peseniea iiz stare pravljice, ki mu je pripovedovala gospa Lilja, "ko ji je znašal drva V kuhinjo: 1"> rt '57 c ~ « JU v rt Um t/3 6 O O X 8 •sc C •tt cfi C d K c a S S _rt ^ S) o ■ot E 3 .5 >-5 a > -o £ c 5 > n ■o .2 w c > « B S > > S 0 N s .£ •O« Q ■s § 1 S g o C 0 4> n >n u O rt g - O * O. S i> N jO 3 £ u -1 CL iC C MAM OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — mm\ Pekovski vajenec se takoj sprejme s celo oskrbo. Učna doba 3 leta. Naslov pove uprava »Slovenca«, podružnica Celje. 1 llužbodobe Za takoj iščem restavracijsko natakarico z večletnimi spričevali — 6taro do 35 let. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« Maribor pod »Natakarica piva« št. 5522._(b) Restavrac. kuharico prvovrstno, staro do 40 let, iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Prvovrstna kuharica« št. 5521. (b) Manuiakturista neporočenega — mlajšo zmožno moč, z znanjem nemškega jezika — sprejmem takoj v mestu na deželi. — Ponudbe pod • Stalno« št. 5537 upravi »Slovenca«. (b) Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Stanovanja Stanovanje eno- in dvosobno, se odda s 1. junijem. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 5532. (č) Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani zamenjam za Bano-vinsko 200.000 Din. Ponudbe poslati upravi »SI.« pod »Banovinska« 5515. d Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd. Letovišča Planinska kočica privatna — opremljena — se odda za poletje v najem v bližini Kofc nad Tržičem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5542. (L) ČITAJTE TN ŠIRITE »SLOVENCA« Najprijetncjše letovišče na morju nudi Hote t VILA LUCIJA Aleksandrovo, na otoka Krku Pension od 50 Din naprej (vse takse vštete). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Restavracijska terasa nad samim morjem. Hotel je last rcnomirane slovenske tvrdke. Zahtevajte brezplačno prospekte pri Putniku ali pa pri direkciji hotela. ■■■■■■■■■■■■■■■■ Sobo opremljeno, sončno, takoj oddamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5531. rBETEBI HHHBMV^BMIHBii Lokal v Vošnjakovi ulici št. 4 se odda s 1. junijem. Več pri hišnici istotam. (n) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab ČERNE, juvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3. Sladko seno — nekaj vagonov — kupi za takojšnjo dobavo in plačilo Josip Kirbiš, Celje. rTHTffffiffl Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Zelo lepe venčke in pajčotane priporoča v veliki izberi tvrdka Ig. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. Za trgovce popust. Turbino, ventilator in sesalko z motorjem — prodam. — Josip Kirbiš, Celje. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Razprodajam večjo količino letnih us-njatih čevljev z gumi podplati, v vseh veličinah, v beli, rjavi in črni barvi, od 26 Din do 39 Din za par. Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. (1) KOLESA si oglejte pri tvrdki Ivan Jax in sin, Liubliana Gosposvetska c. 2. Cena od Din 1000'— naprej. Istotam Vam je tudi na razpolago mehanič. delavnica. Spargeljne vsako količino, lastnega pridelka, vsak dan sveže, nudi W. Friedrich, Zagreb, Ilica 232/111._(1) Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P. Strgulec, Gosposvetska 13, Kolizei — Ljubljana. (1) + Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je božja Previdnost poklicala k Sebi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda josipa MArr>*'~.\ žel. pleskarja Pogreb bo v čertrtek, 16. maja I 1. ob 17 iz hiše žalosti, Moste, Zaloška cesta 71, na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 16. maja 1935. Žalujoči ostalL ZAHVALA. Ob smrti in pogrebu naše nepozabne mamice, stare mamice in tašče, gospe Marije Pavlin roj. Malev se vsem za vsa sožalja in sočuvstvovanja iskreno zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so spremili drago nam rajnico k večnemu počitku in zanjo molili. V Ljubljani, dne 15. maja 1935. Žalujoči ostalL Tinčkove in Tončkove prigode 31. Sredi noči. Sredi črne noči je na krovu ladje nastalo silno vznemirjenje. Neki mornar je začel kričati: »Gospod kapitan! Gospod kapitan! Dečka sta nam s svojim splavom pobegnila!« Kapitan je ves prestrašen prilomastil iz svoje kabine. Na sebi je imel samo spalno srajco in pisano nočno čepico. Bil je videti dokaj smešen. Tako smešen ali še bolj je v spalni srajci marsikateri imenitni gospod — katerega ljudje podnevi na vso moč občudujejo, tako se ves lesketa v dragoceni uniformi ali v črnem fraku. Ilojej, če bi tega ali onega izmed njih vsaj enkrat videli ponoči! Gotovo bi potem polovico spoštovanja in občudovanji splahnelo v njih ... Kapitan Mrhar je nastavil daljnogled na oči in napeto iskal splav malih ubežnikov po širokem morju, ki ga je mornar razsvetljeval z žarometom. Bil je sveto prepričan, da sta dečka res pobegnila. Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! UPRAVNI SVET in RAVNATELJSTVO JUGOSLOVANSKIH TEKSTILNIH TVORNIC MAUTNER D. D., LJUBLJANA, izpolnjujeta bridko dolžnost in javljata tužno vest, da je dolgoletni član upravnega sveta družbe, gospod Josip Mleva dne 14. t. m. popoldne nenadoma podlegel srčni kapi. Blagopokojnega, ki je dolgo vrsto let žrtvoval vso svojo delavno silo naši družbi, bomo težko pogrešali. Zato obžalujemo bridko njegovo izgubo ter mu ohranimo trajno hvaležen spomin. Zemeljski ostanki blagopokojnega bodo blagoslovljeni v petek, dne 17. t. m. ob 10 v Zagrebu v mrtvaški veži Mirogoja, nakar bodo prepeljani v Graz. Zagreb, dne 15. maja 1935. m i Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel Ceft. 'zdajateli: Ivan Rakovec. Uredniki Viktor Cenčič.