PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
leto 2. štev. 456 - Cena 5 lir - 3 jugollre gSo*	1‘.°bU.sčBŽ
TRST, torek, 26. novembra 1946
UREDNIŠTVO In UPRAVA, PIAZZA GOLDONI <5t. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Ustavne določbe naj zajamčijo gospodarsko življenje mesta, da bo lahko vzdrževalo tradicionalne gospodarske vezi s svojim zaledjem, katere so neobhod-no potrebne, da se zagotovi procvit mesta, ki ga tlači katastrofalni zastoj njegovega gospodarstva.
Vsi tržaški	demokrati	se naj
POUTKI SlfOBDSČINflHICDSPOIMIISIIO CHIlliniST
. Dve resoluciji Mestnega osvobodilnega sveta za Trst
Jugoslavija zahteva vrnitev
vseh gospodarskih in produkcijskih sredstev, bi jih je Italija odstranita iz Julijske krajine
Mestni osvobodilni svet za Trst je na svoji seji 20. novembra 1.1. sklenil izdati vsem demokratom sledeči
POZIV
Odkritim demokratom se sedaj postavljajo v rešitev številna, važna in nujna vprašanja. Po junaški osvobodilni borbi, ki se je vodila za ljudske svoboščine, je poldrugo leto po Prenehanju sovražnosti naše mesto še vedno pod vojaško upravo, ki ne dovoljuje demokratičnega razvoja, ki se je sedaj s svobodnimi volitvami povsod uveljavil, celo v premagani X emčiji.
Zaradi tega je potrebno, da se vsi pravi demokrati kakršne koli tendence združijo na tvoji poti za ista načela in' smotre ter zahtevajo predvsem takojšnji umik okupacijskih vojaških sil in začetek normalnih pogojev za javno življenje mesta. Samo na ta način bo možno razviti ono politično delovanje, ki bo pripomoglo k prostemu razvoju do svobode in dela.
Mestni osvobodilni svet za Trst sledi z veliko simpatijo razvoju neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, ki imajo namen rešiti vsa sporna vprašanja med obema državama ter ugladiti pot za odkrit sporazum med dvema sosednjima narodoma, ki bo koristil tudi evropskemu in svetovnemu miru z izključitvijo onih imperialističnih sil, katere hočejo stalno ostati na tem ozemlju in katere bi bile nenehen vir mednarodnih sporov ter krajevnega zatiranja.
Nedvomno se sedaj v tem' ozračju obnovljenega zaupanja vsi demokrati morejo in morajo sporazumeti o nekaterih skupnih načelih, naj bo njihov politični nagib kakršen koli. Pred vsem pa o načelih glede demokratičnega statuta, ki naj ljudstvu zagotovi suvereno oblast in naj postane sredstvo za njegov materialni in moralni dvig, ter polno uživanje demokratičnih svoboščin, ki so glavna osnova, na kateri se morajo ustvariti pogoji za bodoči napredek našega mesta.
Od ljudstva na podlagi splošnega glasovanja izvoljena skupščina in po tej skupščini določena vlada so cilji, za katerih uresničenje se morajo združiti vsi tisti, ki trdno verjamejo o načela demokracije in razumejo potrebo, da ne zapadejo tujemu imperialističnemu vplivu.
Ker pa se Tržačani dobro zavedajo, da ustavne svoboščine niso zadostno jamstvo za Uospodarsko življenje mesta, je potreben skupen nastop za dosego tesne povezanosti z zaledjem, ki naj utrdi tradicionalne prometne in industrijske vezi, brez katerih si ni mogoče predstavljati zopetnega vzpona mestnega gospodarskega življenja,ki je sedaj obsojeno na zastoj, soj je število brezposelnih narastlo na izredno visoko število 30.000.
Politične svoboščine in gospodarsko gotovost!
S tem pozivom se Mestni osvobodilni svet za Trst obrača na vse tržaške demokrate, naj sodelujejo in ustvarijo potrebne pogoje za razvoj normalnega življenja v svobodi in blaginji, do katerih ima pravico naše mesto po tako hudem fašističnem zatiranju.
SVETU ZUNANJIH MINISTROV NEW YORK
Mestni osvobodilni svet za	Trst je na svoji seji 20. novembra 19^6. ugotovil, da	bivanje	vojaških okupacijskih sil v	Trstu	ovira svobodni razvoj demokratičnega delovanja,	ki
je skupno vsem ustavnim državam ter s tem nalaga meščanom tako hude omejitve pri njihovem javnem življenju, katere niso v nobenem primeru opravičljive po tako velikih žrtvah, ki so	jih doprinesli v osvobodilni	borbi	in poldrugo leto po prenehanju sovražnosti.
Ugotavlja, da ne bi bilo bivanje	okupacijskih čet v Trstu v skladu z demokratičnim
statutom, ki naj meščanom zagotovi spoštovanje ustavnih svoboščin, ki so glavna zahteva vsake demokratične države.
Ugotavlja, da mora tržaški statut sloneti na načelih zdrave demokracije, iz česar izvira potreba po skupščini in vladi, ki naj bosta pravi odraz ljudske suverenosti in ki naj se sestavita na podlagi svobodnih volitev, s katerimi bo ljudstvo lahko svobodno izrazilo svojo voljo brez navzočnosti vojaških sil, katere bi lahko že s svojo navzočnostjo vplivale na odločitev volivcev.
Upoštevajoč, da mora statut vsebovati tudi določbe, ki naj zagotovijo gospodarsko življenje in napredek našega mesta, ki bi bilo politično odrezano od svojega naravnega in prvotnega zaledja, na katero ga vežejo stare gospodarske vezi, ki se v izogib popolne propasti ne dado prekiniti, je izglasoval sledečo
RESOLUCIJO
Mestni osvobodilni svet za Trst zahteva v imenu vseh demokratov, ki hočejo demokratično rešitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na upravo našega mesta, od sveta Zunanjih ministrov:
1.) takojšnji umik okupacijskih vojaških sil iz mesta;
2.) demokratični statut, ki naj zajamči svobodno ustavno delovanje skupščine in vlade, ki se morata sestaviti na podlagi svobodnih volitev, ki naj se izvedejo v vsakem primeru brez navzočnosti okupacijskih čet;
3.) ustavne določbe, ki naj zajamčijo gospodarsko življenje mesta, da bo lahko vzdrževalo tradicionalne gospodarske vezi s svojim zaledjem, katere so neobhodno potrebne, da se zagotovi procvit mesta, ki ga tlači katastrofalni zastoj njegovega gospodarstva, iz česar izvira presenetljivo visoka brezposelnost.
Beograd, 25. Tanjug. — Dr. Bartoš je govoril o Julijski krajini hi izjavil, da je nad 100 tisoč Jugoslovanov obubožalo pod ita-lijanskhn gospostvom in bilo prisiljenih izseliti se v inozemstvo.
V zadnji vojni je Italija povzročila v Julijski krajini veliko škodo. Posebno pa, ko je ob priliki represalij proti jugoslovan-
plenila in uničevala komunikacijske napeljave itd.
Ljudstvo tega ozemlja se je zdruieno z italijanskimi naprednimi silami borilo za svobodo in za načela Zdrulenih narodov.
Dr. BartoS je dalje poudaril, da Jugoslavija nikakor ne namerava zatirati Italijanov, ampak spoštovati njihovo privatno lastnino
ski osvobodilni vojski požigala in jo zakonito zaščititi.
vasi, rušila industrijske naprave,
Tito sprejel romunskega veleposlanika
Beograd, 25. Tanjug. — Predsednik min'sti-skega sveta, maršal ju-goslavije Josip Broz-Tito je v petek ob 18 sprejel romunskega veleposlanika v Beogradu Tudorja Vianua in romunskega generalnega sekretarja za prehrano g. Zahario.
Sprejemu je prisostvoval tudi pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit.
Redna seja vlade FLRJ
Beograd, 25. Tanjug. — 22. t. m., je imela, vlada FLRJ svojo redno sejo, na kateri so obravnavali tekoča vprašanja. Seji je predsedoval predsednik vlade FLRJ, maršal Josip Broz Tito.
Krutosti grsKe uoisKe rssszrjs?
proti družinam partizanov
Atene, 25. — V soboto je prišlo do hude borbe med 150 partizani in orožniškim oddelkom v področju
Sarte r.a Peleponezu. Po peturni rbi so se morali. orožniki umakniti iz vasi Vassara, pri čemer so Intel! nekaj izgub. Sele ko so orožniki dobili ojačenja, so se partizani brez izgub umaknili na goroPar-hon.
Poročajo, da ima oddelek kakih 2050 partizanov v rokah pokrajine °h južnem vznožju gore Tsena. Partizani so prekinili tudi zvezo med ■šrdajajem in prednjimi grškimi po-slojnnkami Arhangelos, Notia in ®vropos. Do spopadov je prišlo tlita v področju Nausea. V bitki pri ^assara je bilo ubitih 24 orožnikov kakih 200 partizanov je s strojnlea-nti napadlo redno vojsko pri vasi ®'iurtani v severni Grčiji. Vas Durm 2 okolico je popolnoma pod nadzor-tavom partizanov.
Poveljnik glavnega štaba je izdal ^tožniškemu poveljništvu v Tesailji tikaz, ki jasno dokazuje, da sedajta grška vlada in ničesar pozabila hitlerjevskih metod. Ukaz se Stasi: «Podvzcmite nujne ukrepe, ta zajamete tolpo, ki je napadla ®rožniški oddelek v Rahuli. Aretira j-te člane družin banditov. Ugotovite s požigom un:čite njihove hiše*. Solunski nadškof je danes poslal ta-alju pismo, v katerem zahteva takojšnjo sestavo zdrave vlade. Tsal-tarls je sedaj končal s preosnovo ^roje vlade, ki jo je bil sestavil pred ti^emi tedni in novi ministri so da-1,68 prisegli.
Partizansko gilnnle v Grčiji je sn ošno razširjeno
Pariz, 25. — Kakor poroča agenda France Presse, je objavil list ‘Plgaro* pismo predstavnika EAM-a ^■"kake, v katerem spominja na lz-lav° grškega monarhističnega ge-tarala Ventlrisa, ki jo je objavil isti tat in v kateri je Ventiris izrazil '''oje obžalovanje zaradi lažnih vc-*ti o jugoslovanski pcrr.oči grškim tarfzanom.
- ^ pismu je nadalje rečeno, da ne more želeti Bestave kakršne °U pokrajinske vlade, ker se je tatino potegoval za popolno nedoto-^Jivost narodnega ozemlja. Oboro-*0r|o gibanje grškega naroda za sa ^°ohrambo ni omejeno na podro-"S ki mejijo na Albanito, Jngosla-V j° in Bolgarijo, temveč se pojavlja tal v Tesalijl, srednji Grčiji In na etaponezTj In celo na otokih, kot ^ Pr. na otoku Mitllenl.
kčst »Flgaro* piše ob prtllkt pl-ta1* predstavnika EAM-a: »Ta 'z-’ ta j* zanimiva zato, ker prec zl-k dMatvo, da je partizansko giba-
zažgali dva tramvajska voza v bližini glavnega stana britanske vojske. Med spopadi je bil ubit et, policist, zaradi streljanja policije na
manifest^nt: pc so bili ranj*ni Štirje dijaki. Aretirali so 30 dijakov.
Izidi volitev v PisJoji In Ragusi
Rim, 25. — Prj včerajšnjih volitvah v Pistoji so dobile: komunistična stranka 16.387 glasov; republikanska stranka 970 glasov; neodvisni (liberalci in U. Q.) 3.639 glasov; akcijska 474 glasove; krščanska demokracija 8.783 glasove; socialistična stranka 6.004 glasove.
Pri volitvah v Ragusi so dobile: ljudski blok 8.545 glasov; krščanska demokracija 6.686 glasov; U. Q. 4.457 glasov; republikanci 846 glasov; povratniki 272 glasov.
Izid belgijskih občinskih volitev
Bruselj, 25. — Po prvih podatkih o izid-h. občinskih volitev v Belgiji sklepajo, da je položaj ostal skoraj nespremenjen. Liberalci so neznatno napredovali. V primeri z volitvami 1938 se opaža znaten uspeh komunistov, medtem ko so liberalci in socialisti nazadovali. Dokončni izidi bodo znani v ponrdeljek zjutraj.
MOSKVA. — Na ukaz zdravstve. nega ministra so v neki moskovski tovarni zgradili «radioaktivni tok* novega modela za zdravljenje raka.
Novi model je dosti boljš; od aparatov, ki so jih do zdaj zgradili v tujih tovarnah. Je izredno praktičen in ga je mogoče uporabit: ob kakršni koli legi bolnika. Moskovske tovarne bodo v kratkem izdelale še 4 tovrstne aparate, i jih bodo dale na razpolago zavodom za I govora rekel: «PrekrižatJ moramo zdravljenje raka v Sovjetski zvezi.' načrte reakcije.
Dunaj, 25. . Tanjug — Na konferenci delavskih zaupnikov dunajskih podjetij in četrt; — članov Komunistične partije Avstrije je imel predsednik Komunistične partije Avstrije Johan Koplenig programa, tlčni govor, v katerem je zahteval v imenu partije izvedbo novih vo-.litev v Avstriji.
Koplenig je ' izjavil, da so nove volitve edini izhod Iz slepe ulice, v katero so privedle Avstrijo politične reakcionarne klike v današnji vladi. -Ce želi delavski razred v Avstriji, da bi iprlšlo do odločilnega preobrata, mora zahtevati nove vo. litve. Vse lokalne volitve v zadnjem času dokazujejo, da izgubljajo reakcionarji, k; so zbrani v »narodni stranki*, svoje položaje, medtem ko se sile dveh delavskih strank vedno bolj jačajo. Borbenost delavcev je vedno večja, ker stoj; za obema delavskima strankama večina ljudstva.
Ko je Koplenig razmotrivri sedanjo politično situacijo v državi, je izjavil:
»Delavstvo na Dunaju in na deže. 1; je zelo vznemirjeno zaradi do. godkov na .dunajskem vseučilišču in zaradi stališča avstrijske vlade. Politika teh reakcionarnih krogov je v stvari program vseh reakcionarnih elementov za borbo proti de. lavcem. Cilj njihove politike ni de. mokracija, temveč krepitev reakcije v državnem aparatu. Privilegirana klika izkoriščevalcev, ki ho-čo prodati avstrijsko gospodarstvo tujim kapitalističnim magnatom, ima jasno namero, da dobi za to od njih pomoč v borbi proti delavskemu razredu
Glavna naloga naprednih elemen. tov je vzpostavitev sodelovanja vseh demokratičnih sil*.
Koplenig je na koncu svpjega
PO TREH TEDNIH ZASEDANJA SVETA ŠTIRIH
BISTVENA VPRAŠANJA ODLOŽENA
Nov pododbor štirih bo sestavljal statut
Molotov hoče preprečiti propast Trsta s povezavo z zaledjem
New Yor-k, 25. — Na sobotni seji ni Svet zunanjih ministrov prišel do nobenih sklepov. Komintatorji izražajo splošno mnenje, da dela v Svetu nikakor ne napredujejo. »Tretji teden zasedanja zunanjih ministrov se je zaključi z občutkom globokega razočaranja*, piše Reuterjev diplomatski dopisnik Man-gf-ot. Dopisnik agencije «France Press* pa trd’, da «kaž:ta ameriška in britanska delegacija znake splošne utrujenosti in obupa po toliko neplodnih naporih, da bi konkretno oblikoval: pariške sklepe*. Sovjetski tisk ostro napada zvezo med anglo-saškimi državami in nj'-hovo igro, da bi vsilile svojo voljo Sovjetski zvezi.
Danes se začne četrti toden zasedanja Sveta zunanjih ministrov v mučnem ;n napetem vzdušju. Kršiti je treba še 35 določil mirovne pogedbe z Italijo, od katerih pa imajo samo 5 za vazne.
Nedelja ni izbrisala mučnega vtisa, ki ga je napravil na kroge ZN rr sporazum o najvažnejših vprašanjih glede Trsta. Glede poslednjega vprašanja je Byrnes izjavil Molotovu, da »pričenja dvomiti, da bi ec mogle velesile sporazumeti o mirovni pogodbi.* Pristavil je: Ce bomo nadalj:vali s sedanjim tempom je ne bomo končali do konca leta 1950.» Molotov mu je odvrnil, da je Bvrnescvo stališče pesimistično, a da ni nudilo nobenega kompromisa.
Po odložitvi razprave o vprašanju veta na konferenci petih zunanjih ministrov je tudi Bevin dal prsimistično izjavo. Dejal je: »V Velik) Britaniji smo upali, da nam bo razpravljanje v New Yorku dovolilo izjaviti britanskemu narodu, da smo pripravljeni opirati našo politiko na Združene narode. Kakor
Me
“Clošno razširjeno*.
^°vi neredi v Egipta
»m m izhied dvanajst članov j. ti*°vske delegacije je nocoj ob-Iti' *° izjavo, v kateri formalno od-3U4ntajo sporazum med britanskim s.,tanj;m ministrom Bevlpom in ^ pašo.
^iro, 25. — Po sobotnih teci-
ta;
is;
ta znova napadli policijo ter
med policijo in dijaki so ^ dijaki lz univerze Fuad el
Ameriški sindikati pred sodiščem
Newyo»gki župan napoveduje drast čae ukrepe proti stavkujočim
Washington, 25. — Ameriško sodišč: je poklicalo v ponedeljek na edgovor Johna Lewisa in Zvezo rudarjev, ki jo Lewis predstavlja, zaradi stavke 400 tisoč rudarjev, ki se je pričela in se nadaljuje kljub vladni prepovedi.
Sodna dvorana je bila prenapolnjena. Sodišč: je takoj spočetka zavrnilo zahtevo Lew!sovega branilca, naj se razprava preloži na prihodnjo sredo. Vlada je postavila predlog, da pristane na preložitev -azprave, če bi se rudarji vrn.li na delo. Ta P=goj J* Zv;“ rudar-
kl	je	očitala	Lervlsu	»predan	e	so-
dišča*. Nadalje pravi sicer- v^ izbra nih besedah, zato pa mo manj| od krito, da bi kongres mogel povzeti ukrep*, ki bi pomenili sindikalnih organizacij. Obtožnica meni, da podobnega položaja kot danes v Ameriki še ni bilo.
Lcwlsov branilec je vztrajal Pr' ugotovitvi, da zadeva ne spada v pristojnost sodišča, kajt) sodišče ni
pooblaščeno prepovedati stavke. Branilec Hopkins j: nato zahteval preložitev razprave, namestnik vrhovnega državnega tožilca John Sonnet pa je odločno vztrajal pri ttm, da mu je treba takoj soditi zaradi zanič: vanja sodišča.
Tožilec je nato obljubil Levvlsu, da bo kazensko postopanje proti njemu uknjeno, če pregovori rudarje, da prenehajo s stavko. Le-wis je samo ogorčeno odkimtri z glavo.
Po kratkem odmoru je predsednik sodišča naznanil, da se bo razprava proti Levvisu in sindikatu rudarjev nadaljevala v sredo.
Gospodarsko obsedno stanje v New Yorku
Guverner države New York Joe Hanlejr je proglasil »gospodarsko obsedno stanj« po vsej državi N:w York zaradi pomanjkanja premoga, ki je naslalo zaradi stavke rudarjev. Odredil je ukinitev vse raz svctljavc, k. ni neobhodno pot:eb-
na. V svojem proglasu pravi, da bodo proti stavkujočim podvzeli drastlčn: ukrepe.
Industrija jekla je sklenila, da bo takoj znižala proizvodnjo za najmanj 25 %. V tovarni Jones in Laughlin v Pittsburgu so že zmanjšal! obrat.
V načrtu imajo še druge omejitve. Zaprli so nekaj šol, marsikje pa bodo morali nehati delovati bari, kinematografi in gledališča. Po načrtu bodo ustavili skupno 500 vlakov dnevno.
Britanski minister za prehrano St~ach»y je izjavil, da bo stavka ameriških rudarjev znatno poslabšala prehranjevalni položaj v Veliki Britaniji.
Pomanjkanj jekla v ZDA
pa stojijo danes stvari, se vidi, da to ni mogoče.*
Ta izjava je napravila na kroge ZN zelo mučen vtis. Poluradni »Times* pa tako komentira zastoj drla v ZN: »Glavna skupščina Združenih narodov ne kaže po petih tednih zasedanja nobenih znamenj, da bi se približevala svojemu smetru » List pristavlja, da «izmenjave misli med predstavniki č-‘sto klavrno spominjajo na zadnja' obdobja ženevske razorožitvene konference.*
Diplomatski dopisnik agencije «France Presse* je še boli črnoglrd: «Ce ne bodo nemudoma našli izhoda iz mrtvila, v katerem sedaj tičijo razpravljanja, bo ogrožen obstoj same organizacije ZN.»
Ni prav nič čudnega, če je prišlo hkrati do mrtvila v obeh medr.arod nih forumih, v Svetu zunanjih ministrov in v organizaciji Združenih narodov. Obe ustanovi sta namreč istočasno razpravljali, če že ne o istih vprašanj h, p«. vs*>j o zadevah, ki so tesno povezane. V ZN so pre tresali, vprašanje veta, umika tujih čet iz nesovražnih ozemelj in razorožitve. Hkrati je pa Svet štirih zunanjih ministrov skušal določiti o-blast tržaškega guvernerja, ki je predstavnik Varnostnega sveta (veto!) kakor tudi rok za odhok anglo-ameriških čet iz Trsta in cone «A».
Posebna konferenca petih zunanjih ministrov ni mogla doseči nobenega sporazuma o pravici veta, ki se bo tako vrnila v pretres poll-tlčno-varnostnega odbora ZN. Molotov, ki odločno nastopa proti vsaki okrnitvi veta, je namreč izjavil, da ne more sprejeti niti ameriškega niti britanskega niti francoskega niti kitajskega spreminjevalne-ga predloga Ta položaj ima nujen odmev v Varnostnem svetu, ki temelji ravno na uporabi te pravice. To ima pa zopet svoje posledice na razvoj vprašanja Trsta, kjer črpa guverner svojo oblast ravno v Varnostnem svetu.
Mednarodni opazovalci so mnenja, da je dosedanji napredek v pogajanjih za Trst zavrt, ker je izvajanje dokončnega tržaškega statuta odvisno od domneve, da lahko Varnostni svet preko svojega predstavnika guvernerja izvaja nadzorstvo nad tržaškim svobodn’m ozemljem To funkcijo to pa Varnostni svet lahko opravljal samo v primeru. če bo učinkovit organ za ureditev mednarodnih nesoglasij in ne bojišče zi politiko velesil.
Ne glede na ta splošna načela, katerih izvajanje terja že izgotovljen tržaški statut v tem primeru, je treba ugotoviti, da Je še nekaj najvažnejših vprašanj o statutu odprtih. Pa tudi že doseženi načelni sporazum o demilitarizaciji in nevtralizaciji tržaškega svobodne, ga ozemlja je dvomljive vrednosti, ker se štirje zunanji ministri niso mogli zediniti o tem, kdaj je treba anglo-ameriške čete umakniti iz •Trsta. Ce bi obveljala Byrnesova, po kateri bi anglo-ameriške čete za. pustile Trst »k^dar bi guverner menil, da to dojilrečajo okolnoeti*.
Borba proti jetiki v Jugoslaviji
Beogred, 25. Tanjug. — Ljud-kt oblasti na Hrvatskem so takoj po osvoboditvi sprejele ukrepe za po-b'janje jetike in za zdravljenje te bolezni. Dcsegli so do zdaj znatne uspeh:. Pred osvoboditvijo je bilo na razpolago samo 1200 postelj za jetične bolnike. Danes po 16 mesecih osvoboditve je na Hrvatskem 2039 postelj. Nadalje bodo v vseh bolnišnicah odprli posebne protl-jetičn: oddelke in pred koncem letošnjega leta bodo ustanovili 5 dispanzerjev.
Jugoslovansko ljudstvo je proti gospodarski ohro mit iti tega ozemlja in Jugoslavija zahteva povrnitev gospodarskih in produkcijski sredstev, ki pripadajo temu ozemlju.
Ozemlju, ki pripade Jugoslaviji, je treba vrniti vsa njegova gospodarska sredstva, vStevSi ladje, Železniški park, industrijske naprave, ki jih je Italija odpeljala iz Julijske krajine, to se pravi, tozadevne klavzule mirovne pogodbe z Italijo bo treba formulirati tako, da bodo v korist krajevnega prebivalstva.
Vsa vprašanja, o katerih so razpravljali na sobotn; seji so prepustili svojim namestnikom. To so: vprašanje takozvane francoske črte kot meje mod Jugoslavijo in Italijo določitev meje med tržaškim svobodnim ozlmljam in Ital jo. oblast tržaškega guvernerja v izrednih razmerah, svobedna področja v tržaškem pristanišču.
Britanski zunanji minister je nato. predložil neke vrste začasnega statuta, toda Molotov je Izjavil, da bo o tem pripravljen razpravljat: štl: petem, ko bo dobil pismen predlog. Brez vsake razprave so tudi odložili vprašanje roka za umik tujih čet.
Končno so sklen li, da bo poseben pododbor sestavljal besedilo statuta na osnovi sklepov, k; jih je sprejel Svet zunanjih ministrov. V podod.oru bo zastopal Veliko Britanijo John Sterndalc Bennet, Sovjetsko zvezo Nikolj Novikov, ZDA Samuel Reber in Francijo Vau-chcron.
Sovjetski zunanj; minister je po. novno poudaril potrebo po cim tesnejšem gospodarskem sodelovanju med svobodnim tržaškim ozemljem jn Jugoslavijo. Oblast, ki jo bo imel guverner, bo sicer zajamčila neodvisnost tržaškega o-zemlja, toda gospodarski položaj Trsta bo zelo kritičen, če bo mesto in njegovo ozemlje izolirano od najbližnjega zaledja. Zato se je Molotov ponovno zavzemal za carinsko unijo med Trstom in Jugoslavijo ter za skupno jugoslovansko-tržaško železniško upravo.
Ministri so se ponovno sestal! v ponedeljek zvečer ob pol enajstih, medtem ko namestniki nadaljujejo s proučevanjem členov, ki so jim jih štirje zunanji ministri odstop li.
Dan sovjetskega topništva
Moskva, 24. Tass. — Namestnik vojntga ministra, general Bulgani je o priliki «dneva sovjetske artilerije* izdal dnevno povelje, ki proslavlja zmago sovjetskega topništva za časa vojne.
Samovoljno britansko postopanje
pri čiščenju min v albansk h vodah
London, 25. — Tass poroča: V zvezi z vestmi, ki so bile objavljene v nekaterih britanskih Hitih, da so britanske ladje baje izvršile na podlagi odloka Centralnega komi-teia za odstranjevanje min čiščenje severnega deli Krfskega preliva, je imel Centralni komite za čiščenje min, v katerem so zastopane SZ, ZDA, Velika Britanija in Francija, 14. novembra sejo v Londonu.
Na seji so se razgovarjali o teh vesteh in jih označili kot neresnične. Po diskusiji so izdali soglasno demanti, ki bo objavljen v tisku in katerega je predložil britanski predstavnik in predsednik Centralnega komiteja za odstranjevanje. min, kapitan Nicolas. Demanti se glasi:
»V zvezi z nedavnimi poroč.li, ki so hila objavljena v tisku o čistilnih operacijah, ki so jih izvršile britanske ladje v albanskih teritorialnih vodah v severnem delu Krfskega preliva, izjavlja Centralni komite za odstranjevanje min, da čiščenje min ni bilo izvršeno po njegovem nalogu, temveč je bilo izvršeno-brez njegove odobritve*.
Poveiana proizvodnja jekla v ZSSR
Moskva, 25. — V letu 1946 so v metalurških tovarnah Sovjetske •zveze popravili ali zgradili 50 Martinovih visokih peči, ki bodo mogle skupno proizvajati letno 2 milijona ton jekla. Zaradi mehanizacije proizvajalnih postopkov se j: proizvodnja večine visokih peči zvečala od 127o na 15% v primeri z letom 1940, medtem ko se je število delavcev pri visok h pečeh zmanj-lšča orožja in streliva. Prttskavo šalo za 50%.	nadaljujejo.
Teroristična organizacija t Romuniji
Bukarešta, 25. Tanjug. — Organi javne varnosti so v Transilvaniji odkrili teroristično organizacijo, ki se je sama imenovala «Donavski valovi*. Organizacijo je vodil poveljnik velike vojaška edinice v Transilvaniji, gsneral Peter Geo-> gescu. Aretirali so do zdaj, generala Georgescua, dva polkovnika in tri nižje častnike. Našli so skladi-
LAŽNE VESTI 0 ČSR
Dr. BENEŠ: Naše sodelovanje z vzhodnimi evropskimi državami je zasnovano na skupni varnosti In gospodarskih tnteres h
Praga 25. — Dopisnik Tanjuga poroča: predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Bencš je dal dopisniku lista »Continental Daily Mtul* Izjavo :n nv-d drugim dejal: «Enkrat za vselej želim naglasiti tole: na zahodu krožijo o češkoslovaški najbolj brezsmiselne 'zmišljo-tine in trditve, da je Češkoslovaško okupirala Rdeča armada. V naši državi sploh ni enot Rdeče armade*.
Dr. Beneš Je nadalje omenil govorice. da je ČSR kotnunlsfčna država. Res pa je samo to, da je vlada sestavljena iz predstavnikov vseh političnih strank, po izidih po-
IViii/ uspeli demokracije
v Franciji
New York, 25. — AFP poroča:
Avtomobilska družba »Hudson* je	.
sporočila, da je zaprla svoje tovar- ' se ,U*?^T‘da °*cupacija podaljšati
n« in odpustila 12.000 delavcev za-1' , ' ”7;	,	»	pn , f
,	.	...	vcijavilo	že	sprejeto	načelo
rad; pomanjkanja jekli.	It—n-.-in	‘
nedogled, kar bi prek ično iaz-o n e v.
I tralizaciji tržaškiga ozemlja
Pariz, 25. — Francoski komunisti in koalicijske skupine so dosegli pri volitvah za »velik« volivce* nov uspeh-
Komunisti so sedaj dosegi: 30% glasov proti 28.2%, ki so jih dobili 10. novembra.
Po zadnjih podatkih notranjega minlscrstva so dokončni izid; za vso Francijo razen Korzike sledeči: komunisti, republikanci in odporniško gibanje 24.544 volivcev, MR P pa 24.751.
Izidi z\ Korziko so sledeči: komunisti, republ.kanci in odporniško g banje 244 sedežev, lista levičarskih skupin 209 sedežev, neodvi. sn; republikanci 106 sedežev, dego-listi 5 sedežev, MRP pa 4 sedeže.
član osrednjega komiteja komunistične stranke FlorimQn Bonte je izjavil da ja francosko ljudstvo potrdilo demokratično zmago 10 novembra. S tem da je postavilo komunistično stranko na prvo mestc,
je francosko ljudstvo pokazalo svo. 1o voljo po izvajanju političnega in gospodarskega pollt-čnega programa.
 '$
Demonstracije v Parizu
proti dragimi
Pariz, 25. — Več tisoč članov sin-d kalne zveze je danes 20 minut korakalo v sprevodu mimo največjega trga v Parizu in protestiralo proti visokim cenam ž vil in zaiad' pomanjkanja mesa.
VARŠAVA. — Pred varšavskim vojaškim sodiščem se je začela razprava proti 12 članom tajne teroristične organizacije NSZ.
RAMGARY. — Konferenca med Hindujci in muslimani, ki so jo sklicali na Gandhijev nasvet,. je sklenila ustanoviti »mešane odbore za spravo*, ki bodo imeli nalogo pospeševati duha bratstva med indijsko skupnostjo.
polnoma svobodnih volitev, v katerih je dobila KdEunistična partija Večino. »Po vsem tem je tudi vlada sestavljena in opravlja svoje funkcije demokratično In popolnoma svobodno*, je rekel dr. Beneš.
Predsednik dr. Beneš je nadalje naglasil, da CSR ne more dovoliti, da bi se v bodočnosti ponovil Miin-chen. Nato je poudaril: »Češkoslovaška sa zanaša na pomoč velikih sil in malih držav, ki so v organizaciji ZN, na svoje lastne sile in na pogodibe, ki jih je sklenila s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Češkoslovaška upa, da bo podobno pogodbo kmalu sklenila s Poljsko*.
Predsednik dr. Beneš je nadalje rekel, da je sporazum v Potsdamu pokazal način, po katerem naj Nemčiji onemogočijo ponovno misel na napad. CsR je proti vsaki državi, ki bi hotela ponovno ustvariti močno Nemčijo, da jo izkoristi proti pol tiki neke druge velike sile.
Obsojajoč zlonamerne glasove o nekakšnem ustvarjanju »vzhodnega bloka*, je dr. Beneš odločno izjav-.l: »Naše sodelovanje z vzhodnimi državami Evrope je zasnovano na skupni varnosti in gospodarskih interesih*.
KRATKE VESTI
OSLO. — Norveški vojaški svet se bo sestri, da prouči obtožbe, ki so bjle objavljene v tlaku, da je norveško letalstvo utrpelo v zadnji vojni velike zgube zaradi nemarnosti visokega norveškega poveljstva.
ICOPENHAGEN. — Iz Danske poročajo, da ne movejo prodati svojih velikih zalog rib. Približno 100 tisoč ton rib Je bilo pripravljenih za izvoz v 1. 1946. V promet »o spravili 86.500 ton blaga, ostalih 13.500 ton pa niso mogli prodati.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
26. novembra 1946.
Nameščenci TELVE stavkajo
Nameščenci tržaške družbe TEL. VE so včeraj stopili v stavko, ker niso. uspela' pogajanja za novo delovno pogodbo. Ravnateljsavo družbe TELVE že mesece in mesece zavlačuje pogajanja. Nameščenci TELVE so imeli v soboto svoje Zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo stavkali in si na ta način priborili svoje pravice.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Stavka tramvajskih na meš č encev
V veCini podjetij so nameščenci že dobili izplačano zimsko nagrado v višini 3000 lir. Odrejsno je bilo. da dobijo v soboto to nagrado tudi nameščenci Acegata, ker imajo na njo pravico. Denar za ta namen je bil že pripravljen, toda v soboto je ob izplačevanju mezd izpadlo izplačilo nagrade, kar je nameščence tako ogorčilo, da so spontano stopili v stavko.
Vodstvo stavke Je prevzel Centralni odbor sindikalnega sporazu ma ter sklical v nedeljo ob 10. uri skupščino vseh nameščencev Acegata, da bi pretresli vsa vprašanja v zvezi s stavko ter dosegli čim-prej zadovoljivo rešitev. Zborovanje je otvoril tov. Vojmir. Poudaril je, da je za stavko odgovorna ZVU, ki še ni dala naloga za izplačilo nagrade, čepratr je polkovnik Bow-man na zadnji tiskovni konferenci izjavil, da je izplačilo možno. S stavko nameščenci branijo samo svoje pravice.
V diskusijo so posegli mnogi nameščene^ ter so enodušno sklenili, da bodo nadaljevali stavko. Glavni odbor bo pa poskrbel pri pristojnih organih, da se v najkrajšem časru reši ta nerazumljiv postopek ZVU.
V ponedeljek opoldne so bili delegati telefonsko pozvani k polkovniku Bovmasu, kjer so razpravljali o stavki in o zahtevah nameščencev. Po konferenci je vodstvo stavke pozvalo tramvajske nameščence, naj se vrnejo na delo ob 15. uri včeraj. Pogajanja za izplačilo nagrade se nadaljujejo pri polkovniku Robertsonu.
Plenum Zveze antifašistične mladine
Mladina
v borbi proti
zd ružena
imperializmu
Za sklicanje obilnega zbora Delavskih zadrug
Predstavniki članov Delavskih zadrug v 2. okraju so predložili 13 reoolucij, ki Jih je podpisala večina članov Delavskih zadrug 2. o-kraja. V resolucijah zahtevajo sklicanje občnega zbora. 1. decemhra ob 8. uri zjutraj na določenem, mestu.
V nedeljo ob pol 10 uri se je v krožku »Tomasi* sestal novi razširjeni plenum antifašistične mladine v Trstu, da konkretizira smer. nice in sklepe z II konference antifašistične mladine ter položi trde temelje bodočemu delu. Na sestanku je prišla do izraza iskrena želja po združitvi vse pošteno misleče tržaške demokratične mladine, da s konkretnim dosedanjim skupnim delom doseže ono enotnost, ki bo zajamčila'uspešno borbo proti vsem zasužnjevalnim in imperialističnim silam. Sestanek je pokazal, da je med poštenimi in resničnimi demokrati sporazum vedno mogoč ter da je zlasti mladina sprejemljiva za vse, kar je naprednega.
Sestanek je otvoril tov. Gasparini, nakar je drugi tovariš prebral organizacijsko _ politično poročilo. Na drug; konferenci je mladina jasno nakazala, po kakšni pot; bo mogoče doseči uresničenje njenih zahtev. V zvezi z naglim, razvojem političnih dogodkov mora mladina takoj pričeti konkretno delo. Nenehno in vztrajno mora zahtevati
umik tujih čet iz Trsta, podpirati vse poizkuse za neposreden sporazum med Jugoslavijo in Ital.jo, razkrinkavati reakcionarje. Vsa demokratična mladina se mora zavedati nevarnosti, k; preti Trstu, se združiti ter preprečiti, da bi se drugi vmešavali v naše zadeve. Mladina mora sama odločati o svojih osnovnih življenjskih vprašanjih.
V okviru splošne brezkompromisne borbe med Imperializmom in demokracijo se mora mladina bori. ti za svoje pravice, ki jih ograža protiljudska politika ZVU. Treba je spremeniti stare sisteme v tovarnah, šolah, v športnem delovanju. Mladina mora odločno podpreti de. lavske organizacije pr; pogajanjih za novo delovno pogodbo. Nujno je tudi vprašanje reprezentativnih dijaških odborov, preko katerih bodo dijaki sodelovali s šolsko upravo. Mladini morajo vrniti igrišča, dvorane, telovadno orodje. Pri reševanju teh vprašanj je treba organizirati vso mladino in jo aktivizirati ker so ta vprašanja pri srcu vsem
Slovenska Istra
za ljudsko oblast, za Jugoslavijo
DAROVI IN PRISPEVKI
Za politične pripornike je zbral tov. Jože Terčon med delavci, ki so zaposleni pri pogozdovalnih delih na Opčinah, 3.090 lir.
Za Dijaško matico so darovali uslužbenci Dijaškega doma v Trstu namesto poročnega šopka tov. dr. Škrlju in tovarišici Marici 1600 lir.
V nedeljo je bilo v Kopru veličastno zborovanje. Desettisoče ljudi se je zbralo v trenutku, ko an-glo-ameriški imperialisti mešetarijo z njihovo usodo. To je bil plebiscit ljudstva, potrjen že neštetokrat v borbi prot; fašizmu, proti okupatorjem in vsem ljudskim zatiralcem. Istrani so pokazali svoje srce in izjavili še enkrat: Hočemo Jugo. slavijo, nočemo tržaškega guvernerja, z večjimi ali manjšimi pravicami, hočemo pravico, da si vladamo sami, kot smo se morali sami boriti za svojo svobodo.
Na Titov trg so se že v dopoldan, skih urah zlivale množice manife-stantov iz mesta in okoliških vasi. Ljudstvo je noseč jugoslovanske In italijanske zastave z rdečo zvezdo preplavilo vse mestne ulice. Ste-vilne godbe so spremljale manife-stante, prepevajoče partizanske pesmi ter vzklikale Titu, Jugoslaviji
odločno povedali: «Naša edina rešitev je združitev z Jugoslavijo, no. čemo mejnih kamnov med nami in našimi rojaki, naj sl obdržijo guvernerja s širokimi pooblastili in policijo imperialisti	sami! Mi pa
hočemo, da se nam da svoboda in oblast, zakaj le mi sami si bomo znali ustvariti svobodo, katere prej nikoli nismo imeli!*
Eden izmed mnogih govornikov je poudaril, da je ta borba istrskega ljudstva in ljudstva vse Julijske krajine njihova poslednja borba. Svetal opomin, kaj	pa bi bilo z
ljudstvom In njegovo kulturo, pa naj nam bodo poslednji goriški dogodki, ki 'jasno dokazujejo, kaj bi svetovni imperialisti napravili z narodom in njegovo kulturo, če b; jim ga uspelo zasužnjiti.
Ko so se manifestanti razšli po mestnih ulicah, je vrel iz njih grl klic: «Z našo ljudsko vstajo bomo ter	slovansko-italijanskemu	brat-	1 nadaljevali, borili s?	bomo do svoje
stvu.	Na	tem	zborovanju	so Istrani	| dokonče priključitve	k Jugoslaviji*.
mladincem. Poglabljati je treba bratstvo med slovensko Jn italijan. sko mladino, kar bo možno najlaže doseči s stvarnim delom. Ce bo mladina zavedna, požrtvovalna in vztrajna, se bodo izjalovili vsi naklepi imperialistov, ki skušajo sejati razdor tudi med mladino.
Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero je poseglo mnogo mladincev, ki so obravnavali vsa pereča vprašanja. Zastopnik republikanske mladine se je spomnil sporov, ki so mladino razdvajali in je z ginjenim glasom dejal, da se morajo t; spori prenehati, ker imajo od tega korist le anglo-ame-riški imperialisti. Dejal je:	«Z
iskrenim srcem in poln ganotja pozivam na sporazum med Slovenci in Italijani, med našimi in vašimi organizacijami*. Pridružila sta se mu še zastopnik ASI in socialistične mladine. Sledile so volitve izvršnega odbora, ki mu je plenum poveril nalogo, pogajati se z izvršnimi odbori drugih mladinskih organizacij.
Končno so izglasovali resolucijo štirim zunanjim ministrom v New Yorku. V njej zahtevajo tokojšen umik čet po podpisu mirovne pogodbe, tesno povezano Trsta z zaledjem, ustavodajno skupščino s popolno oblastjo, izločitev vsakega tujega vpliva ter podpiranje neposrednih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
Kako primorsko ljudstvoBriSKa mladina na delu
podpira našega dijaka
Dijaška matica, ki skrbi za zbiranje podpor, se vsetn onim, ki so pokazali tako globoko razumevanje, najlepše zahvaljuje. Prepričana je, da bodo ostali tudi vnaprej zvesti podporniki naših dijaških ustanov.
Posebno se zahvaljuje onim zasebnikom in ustanovam, ki so postali ustanovni člani Dijaške matice in sicer: Rupena Franc 10.000 lir, bufet Tomažič 10.000 lir, Udovič Peter 10.000, Vemcek 10 000, Furlani Edvard 10.000, Obersnel Dana 10.000, društvo Triglav iz Tržiča 10.000, Berger Pavla 10.000, Ze-ga Ivanka 10.000, Centroprom 100 tisoč, in UJVOD 100.000 lir.
Svoje dni je briška mladina sklenila, da bo v teku dvomesečnega tekmovanja obnovila stari kojščan-ski grad in ga preuredila za Dečji dom za revne in nepreskrbljene otroke. Mladina vseh vasi prihaja na delo in vidni so že lepi uspehi, dne 21. t. m. so Imeli udarniški dan mladinci iz Gonjač, Biljane in Brest ja ter opravili nad 130 delovnih ur.
Tudi pri ebnovi v lastnih vasfh noče mladina zaostajati in je pridno na delu, zlasti ko gre za gospodarsko blaginjo. Mladinci in mladinke iz Vrhovelj so popravili otcoli 100 m poti in jo posuli z gruščem. Mladinci iz Dobrovega-Drnovke so popravili 400 m zelo razrite ipoti, v Snežatnem pa 200 m.
VESTI S PODEŽELJA
Policija vdrla na partizanski ples
preteklo soboto zvečer so priredili partizani v Miljah svoj ples. Ob 9. uri je bila dvorana že polna delovnega ljudstva, ki se je mirno zabavalo. Kmalu po 11. uri so pridrveli na hodnik pred dvorano policisti v civilu, oboroženi s puškami in brzostrelkami. Vsi navzoči so morali dvignit; roke, medtem ko je eden Izmed teh policistov ustrelil tik mimo glave neke tovarišice. K sreči niso čuli v dvorano strela in tako se je razburjenje kmalu poleglo. Kmalu nato so prišli tudi civilni policisti v uniformah in preiskali vse ljudi, ki so bili na hodniku. Silili so tudi v dvorano, pa so jim tovariši to preprečili, nakar se je zabava nadaljevala. Policija je za stražila vso hišo ter . ostala na straž; do treh zjutraj. Dogodek je razburil vse navzoče.
F/ZKULTURA
□UBITEUIPONZIANE
ZMAGALI V SARAJEVU
V nedeljo so zaradi medmestne tekme Beograd-Budimpešta odigrali samo štiri tekme jugoslovanskega nogometnega prvestva. Največ zanimanja je bilo za gostovanje tr. iaške enajstorice »Ljubiteljev Pon-ziane* v Sarajevu, kjer so Igrali proti domačemu »Železničarju*. Naše prognoze so se uresničile. Tržačani so v prvi tekmi 15 dnevne tur. neje po Jugoslaviji slavili prvo zmago in si priborili dve dragoceni točki. Zmagali so popolnoma zasluženo v rezultatom 1-0. O poteku tekme bomo še pisali. Slovenski predstavnik »Nafta* je igral v Subotici prot; »Spartaku* in častno zgubil s 4-3. Srečanje v Titovgradu med domačo »Budučnostjo* in »Po-bedo* iz Skoplja »e je po zanimivi igri končalo s 3-3. V zadnji tekmi prvenstva pa Je zagrebški »Dinamo* na svojem igrišču premagal »Železničarja iz Niša s 3-1.
Kvalifikacijska lestvica
Partizan	8	8	0	0	25	4	16
Hajduk	8	«	2	0	19	2	14
Dinamo	9	• l		2	24	12	13
Rdeča zvezda 9		6	0	8	25	12	12
Metalac	9	5	1	3	18	14	11
Spartak	10	5	0	B	18	20	10
Lokomotiva 10		3	2	5	16	18	8
Pobeda	11	2	4	B	18	18	8
Budučnost	9	2	3	4	15	20	7
Železničar	10	2	8	S	10	22	7
Nafta	10	3	0	7	12	26	6
Železničar	10	2	1	7	11	24	5
Kvarner	7	1	2	4	7	10	4
Ponziana	4	1	1	2	3	10	3
Tehnični rezultati: Spartak-Nafta 4-3; Budučnost-Pobeda 3-3; Ljubitelji Ponziane-Zelezničar (S)	1-0
(0-0); Dinamo-Zelezničar (N) 3-1.
Zmaga Rudarja iz Raše nad Montebellom v pokrajinskem prvenstvu
Rudar-Montebello 4:0
Nikdo ni pričakoval, da bo Monte-bello Izgubil s tako visokim rezultatom. Tržaška enajstorica je nale. tela na izredno razpoloženega nasprotnika, proti kateremu ni bilo druge pomoči, kot braniti se. »Rudar* je zabil dva gola v prvem in dva v drugem polčasu, »Montebel-lo» pa je zastreljal enajstmetrovko.
Tržič-Gorica 3:2
Goriška enajstorica je nadvse častno prestala trdo preizskušnjo na nevarnem Igrišču v Tržiču. Predvajala je na oko lep in tehničen nogomet Prvi polčas je potekel v rahli premoči Tržiča, vendar se je končal brez gola. V drugem pol. času pa s prve tri gole zabili domačini, Goričani pa so zmanjšali razliko v 15. in 27. min.
Koper-Gradiška 3:1
Usoda »Gradiške* se je zapečatila že v prvem polčasu, ko so Koprčani, ki so bili v stalni premoči, zabili dva gola. V drugem polčasu pa sta padla še dva gola, eden v korist »Kopra*, eden pa »Gradiške*.
Torpedo-Milje 3:0
Tudi v te j, tekmi so reski nogo-r metaši dokazali, da so najresnejši tekmec za osvojitev prvenstva. Nad vsekakor odlično enajstorico iz Milj so gladko zmagali. Vs; trije goli so padli v prvem polčasu.
Skedenj-Tovarna strojev 0:0
No, in res so nas, kakor smo že pisali, igralci »Tovarne strojev* pre. ser.etili. Iztrgali so »Skednju* eno točko. Igra je potekala v rahli pre. moči »Skednja*, k; pa ni mogel u-kloniti odlične obrambe »Tovarne strojev*, ki ja v tej tekmi igrala za dosego neodločenega rezultata in tudi temu primerno igrala pri čemer sta zvezi pomagalj obrambi.
Gaslini-Krmin 1:0
Edini gol dneva je padel v 36. min. prvega polčasa. Zaman so so Krminčani trudili, da bi izenačili. Odlična obramba jim je preprečila, da bi zabil; zasluženi gol izenačenja.
Ronke-Ajdovšiina 2:1
Enajstorica iz Ajduščine, ki je zadnjo nedeljo prišla do prve točke, je to nedeljo zopet morala položiti orožje pred moštvom Iz Ronkov, ki je s svojo borbeno igro zmago tudi zaslužilo.
Rezultati okrožnega prvenstva: Primorje P-Nabrež;na 3-0; Dreher Sv. Ivan I-Kraljič 2-2; Zol-Primo-rje D 6-3; Sv. Marko-Costalunga 2-2; Tovarna strojev II-Pisoni 2-1; Cebulec-Acegat 8-0; Ponziana-Opčine 4-2; Montebcllo II-VOM 3-2; Rau-bcr-Dreher II 1-0; Roianese-Ske-denj 6-1.
Visok poraz Triestine v Turinu
»Triestlna* je morala to nadeljo ne težavno pot v Torino. Izgubila je proti »Juventusu* z rezulta-
tom 4-0. Vendar pa pravijo, da je rezultat previsoko izražen. Lansko, letni prvak »Tčrino* je Z lahkoto premagal »Vivenzo*. «Bologna», ki je kandidat za osvojitev prvenstva, pa se je morala zadovoljiti samo z neodločenim rezultatom. Rezultati tekem so: Juventus-Triestina 4-0; Venezia-Alessandria 1-1; Sampdo. ria Bari 6-1; Lazio-Nspoli 2-1; A-talanta-Genova 1-0; Inter-Roma 0-0; Modena-Milan 2-1; Livorno-Bo. logna 1-1; Torino-Vicenza 3-0; Bre-scia-Fiorentina 1-0.
Košarka za t,Tomažičev" pokal
V nedeljo je bil odigran popolen spored tekem v košarki za «Toma-ž.čev* pokal. Rezultati: Moški: Col. Tomažič 55-21; Cermclj-Kraljlč 24-20; erOssa-VOM 59-15; Roianese. Vesna 44-13; Chimlci-Rauber 2614. Zenske: Rinaldi- Col 46-6; Tomažič. Vesna 13-6; Barkovlje-Redivo 11-8; Chimicl-VOM 38-7.
Rezultati C prvenstva
Tekma med «Sv. Ano* in »Palmanovo*, k; je bila zaradi neredov prekinjena pri stanju 2-1 za »Sv. Ano*.
Ostali rezultati: Cervignano-Salci 2-0; Sangiogina-Krmin 2-1; Itala-Libertas 00; Picris-Edera 1-1; Tržič-Ronke 0-0.
Beograd-Budimpešta 1 j 1
V nedeljo je bila v Beogradu medmestna tekma med reprezentanco Beograda in Budimpešto, ki se je končala neodločeno 1-1. V tej tekmi je imela Budimpešta srečen dan, kajti Beograjčani so bili vseh 90 mjn. v premoči, kar kaže tudi razmerje v kotih 11-1 za Beograd. Niso pa imeli sreče pri zaključnih strelih. Odlična je bila tudi obram. ba gostov. Gledalcev je bilo 35.000.
GROPADA
Mladina na delu. Mladina iz Grc-pade je priredila koncert in ob tej priliki nabrala 1816 lir prostovoljnih prispevkov za «Našega dijaka*. Ljudstvo se je rado odzvalo klicu mladine; poleg denarja je nabralo še precej živil.
POSTOJNA
Mladinp, se udejstvuje o dramatiki V soboto 16. t, m. je postojnska mladina pod vodstvom režiserke tov. Horvatove uprizorila trode-janko «Naša mladina*. Najbolj jr reba pohvaliti očeta Gašperja, ma-er Katro in gospodično iz mesta. Vsi pa so se potrudili, da je predstava lepo uspela.
Zal pa je treba ugotoviti da niso
Postojnčani pokazali za igro dovolj zanimanja ter s tem omalovaževali delo mladine.
NABREŽINA
Kolesarska nezgoda. Dne 22. t. m. popoldne je neznan kolesar z veliko brzino privozil po glavni cesti iz Sv. Križa prot; Nabrežini in Sc-sljanu Ur z vso silo treščil v tov. Slavo Slavec, ki se je peljala na kolesu z nasprotne strani. Udarec je bil tako močan, da je tov. Slavec padla na sredo ceste, k sreči pa se ni težko ponesrečila in bo ozdravila v nekaj dneh. Ker se take ne-srfče često dogajajo, opozarjamo kolesarje in motorne vozače, da polagajo več pažnje, kadar vozijo skozi vas, ter da ne vozijo prenaglo.
Sporočilain
LAZAR LAGIN
25
Ohlojj ni ca	„Anu
it
e! 2Jatorej dihaj, dihaj kolikar te je Dovolj ga je bilo za vse življenj velja! In Aklejev Je dihal kar naprej, dokler ni razumel Kutovoja, ki mu Je dejal:
»Mislil sem, da je Stefan utonil in da si utonil tudi U 2 njim!* Je klical Kutovoj vzhičeno. »Mislil sem, da sta utonila oba, vidva, vražja mornarja!... Plavaj vendar k čolnu, Nikifor, priplavaj s Ste fanom, vražji človek... Le kdaj je dobil to g:do navado, da skače v morje, kot da hi bilo kak plavalni bazen, ni norec, pa reči, kar hočeš...*
Kutovoj, ki je bil ponavadi molčeč in nezaupljiv, Je postal zgo-goren, kot more postati zgovoren samo človek, ki je bil šj pred nekaj trenutki gotov, da je cetal čisto sam na mali lupini, katerft je gnalo proti obrežju, kjer so bili Nemci. To ni bMa nobena strahopetnost. Kutovoj ni bil bojazljivec. Niti ni bil to kak 2 valski strah pred bližnjo in neizbežno smrtjo. Saj je dobro vedel, da bi vseeno moral umreti skupaj z Aklejevim in Vernlveherjfm, čim bi prišl do obale. Ni bila to strahopetnost, ampak neko strašno občutje esamljenosti, občutje, da j« izgubil oporo, ki daje človeku pogum in moč v najbolj neenakih in brezupnih bojih.
»Zakaj ne plavaš proti čolnu?* je veselo karal Aklejeva. «Zakaj ne plavaš k čolnu, to bi rad vedel?-.*
Končno so Kutovojeve besede našle pot do Aklejevlh možganov. Sele sedaj se Je zavedel in sram ga je bilo, da je popolnoma pozab'! na Verniveherja. e vedno ga je držal krepko aa ovratnik. Spomnil aa je, da je bilo treba izčrpati iz njega vodo čtmprej mogoče, dokler ne bi bilo prepozno, S težavo je priplaval do čolna In tiščal Verni-veherjevo glavo z levico tesno k svojemu tel:su. S težavo je iz. očll človeka Kutovoju, ki se je nagnil čez rob čolna tako močno, da bi
bil skoraj padel v vodo. Pottm je tudi sam splezal prčko-stranice fcina, ki je naenkrat postala nenavadno visoka. Skupaj s Kutovojem sta začela takoj spravljati vodo iz Verniveherja.
Stvar pa ni b!la tako lahka, kot sta si mislila. Težkega in nezavestnega Verniveherja sta morala odnesti v kajuto, kjer sta ga položila r.u klop. Ko sta ga položila na klop, sta videla, da to ni bilo prav. Morala bi ga položiti na tla in ne na klop. Položila sta torej Stefana na tla in tudi to še nJ bilo prav. Nista ga mogla položiti na hrbet radi ran. ki jih je imel na rami in roki. Poskušaj zaviti ranjeno roko nazaj, pa boš takoj usmrtil človeka. Ko sta ga torej prinesla zopet ven na krov, si je Aklejov slekel svoj jopič, ki je bil ves zamazan od potemnelih krvavih madežev in je pričel Verniveherju sistematično tlačiti spodnji del prsnega koša.
»To je Seferjeva metoda*, je razlagal Kutovoju, ki še nikoli ni slu/.il na kakšni ladji in ni vedel, kako je treba pomagati utopljencu.
Aklejev je dejal «Seferjeva metoda* in Kutovoj je iz teh beted razumel, da se mu ni treba bati zaradi mrtvaškega izgleda Vernlveherje-ve zunanjosti; njegove brezizrazne oči so bile namreč široko odprte, udje so bili mrzli, koža zeleno-modre barve, vendar ni bilo umestno, da bi človek obupal nad znanostjo, ki nam je dala šoferjevo metodo, kot vidiš, tov. Kutovoj, da lahko z njo zopet oživimo utopljenca. Glavno je, da človek ne izgubi poguma.
Napel je možgane, da bi se spomnil vsega, kar so ga učili glade umetnega dihanja. Spomnil se je vseh navodil in začel jih je uporabljati skrbno in temeljito. Saj je zelo enostavno. Ni bilo treba drugega kakor pritiskati ritmično (Aklejev se Je točno spominjal, da mora biti »ritmično*) na spodnji del prsnega koš« in vse bo dobro. Ko je delal poskus na krovu, se je de s težavo vzdržal smeha ob pogledu na močno in zdravo telo Vasiljeva, ki je ležal na krovu in ki se je tudi le z težavo premagoval, da se ni zarežal v brk bolničar jem In zdravniku, ki so prisostvovali poskusu. Vendar je bilo vse prav opravljeno in mornar Nikifor Aklejev je bil ocenjen za izbornega v opravljali umetnega dihanja. Se !oto Jel pozneje je bil Akleiev prepričan, da ni nič lažjega kot pripravjti nekoga do umetnega dihanja. Sodil Je, da se stvar opravi lahko v C 'eh ali treh miimitah.	(Se	nadaljuje)
Planinsko društvo v Trstu
vabi v četrtek ob 20.30 uri vse tržaške planinske fotoamaterje na sestanek v ulici S. Vito 17/1. Vsi naj prinesejo svoje najlepše fotografske planinske posnetke, izmed katerih bodo izbrali najlepše za planinsko razstavo na Jesenicah.
Prosvetno društvo «S. Jenko»
priredi nocoj izjemoma Ob 20. uri Gregorčičevo proslavo s predava-r.jfm jn recitacijami. Prosimo točnost, ker se po naši proslavi vrši v istih prostorih prcslava Dneva žene. V četrtek redna odborova seja.
Imenovanje
Akademija za višje študije v Bariju »Minerva* je imenovala prof. dr. Narcisa Smidichena, biologa in sociologa ter predsednika novinarskega sindikata v Trstu, za častnega člane.
Zaslužnemu tovarišu profesorju Iskreno čestitamo!
O gibanju delavstva od francoske do oktobrske revolucije
bo 28. t m. ob 20. uri predaval prof. Narciso Smidichen v kulturnem krožku »DugoUn*.
Cebelorejcem
Odsek za čebelorejo v Trstu ul. Roma 20 sporoča vsem čebelorej-cem, naj se javijo na odseku, da naroče melaso za zimo.
Vsi čebelarji, ki bi si redi preskrbeli melaso, se morajo javiti najkasneje do 5. decembra tl.
Enotni sindikati
Sindikat bančnih, nameščencev. Drevi ob 18.30 sestanek upravnega sveta v ul. Zonta 2.
Sindikat prehrambene stroke. — Drevi ob 18,30 sestanek upravnega sveta.
Sindikat gradbene stroke. Drevi ob 18.30 v ul. Imbriani sestanek upravnega sveta.
Sindikat kovinarjev. Drevi ob 18. sestanek posvetovalne komisije kovinarskih uradnikov.
Sindikat drlavnlh nameSčenoev.
Sestanek vseh referentov Delavskih zadrug bo drevi ob 19. v ulici Imbriani 5.
Boličnica. Glede vpisovanja otrok od 4 do 12 let v seznam za dfčji božič javlja tiskovni urad Enotnih sindikatov naslednje: Delavci, ki pripadajo strokam, kjer ni tovarniških ali podjetniških odborov, morajo vpisati svoje ot-oke pri rajonskih krožkih, h katerim spadajo. Tiskovnemu uradu morajo pošiljati sezname samo tajniki ali zaupniki za svoje stroke ali podjetja.
Naslednji natn'Sienoi javnih skla-diSč naj se zglase v prostorih tovarniškega odbora v sredo 27 ali
RADIO TRST I.
TOREK, 26. NOVEMBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 pestra glasba; 11,30 Dvorakove skladbe; 11.45 življenje v Združenih državah; 12 glasba po željah; 12.30 biseri slovenske književnosti; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 18.45 slov. uradovanje pri sodstvu in upravi JK (1 del); 19 mladinska ura; 19.30 klavirski koncert prof. Mirce Sancinove; 20 napoved časa. vesti v slov.; 23.15 zadnje vesti V slovenščini.
v petek 29 t. m. od 17. do 18. ure: Trst: Ivan Kralj-Carli, Ivan M'z-gur-Missuri, Jožef Kocljančif-Cocia-ni. Jurij Fermo, Vincenc Kavčič-Cauci, Andrej Gombač-Gombaoci, Ivan Trebec-Trobi, Vojmir Cenčič, Karel Glavan-Galvani, Anton Mah-ne-Mani, Alojzij OrUli, Jožef Re-gent-Reggente, Avguštin Skočir-Scozzesi, Leopold Stemberger-Stcm-berghi, Rudolf Vouk-Lupo, Filip Mersek-Mersini, Bartolo Franco, Viljem Švara, Jožef Ustar-Ustari, Franc čtrnigoj, Franc Skočir-Scoz-zier, Valentin Corelli, Franc Pre-hazca-Precacci, Anton Rivierani, Martin Zadnik-Zanini, Jožef Kosič-Cozzi. Opčine: Andrej Skerlavaj.
Rojstva, smrti, poroke
Anagrafsk; urad tržaške občine javlja, da se je dne 24. in 25. novembra 1946, rodilo 11 otrok, umrlo je 21 ljudi, poroka pa je bila ena.
IZVRŠENE POROKE: skladiščnik Thomas Albert in branjevka Albanese vd. Breceva Eleonora.
URMLJ: 83 letni Valentin Danieli, 9 mesečni Aldo Mosetti, 76 letna Marija Rudes por. Ferfoglia, 43 letni Marcel Trevisan, 42 letna Jo-sipina Jagodnik, 38 letna Marija Grili, 80 letnj Ivan Grantsch, 3 me. sečni Angel Battaglia, 68 letni Peter Zikovič, 69 letni Viljem Domin, co, 62 letni Jakob Bisiani, 59 letni Leander Canclani, 70 letna Terezija Scrosoppi por. Serravallo, 63 let. na Angela Suman, 58 letni Josip Postogne, 52 letni Viktor Bevi-lacqua, 29 letni Viktor Giorio, 64 letna Ilma Schuster por. Berstein, 36 letni Oskar Selmi, 80 letni Jeri nej Gherbitz, 43 letni Albeft Va-riaco.
USTANOVNI OBČNI ZBOR
slovenskega gospodarskega udruženja v Trstu
Ze preteklo soboto smo poročali v našem listu o ustanovitvi sloven. skega gospodarskega udruženja v Trstu, ki je od meseca maja, ko je bila dana prva pobuda za njegovo ustanovitev, vzbudilo tako zanimanje in pridobilo toliko članov med slovenskim; gospodarskimi krogi v Trstu in okolici, da je bil preteklo nedeljo sklican ustanovni občni zbor.
Dvorana trgovske in obrtne zbornice je bila do kraja zasedana, ko Je predsednik pripravljalnega od-
Preskrba
Delitev tobaka. Ta teden bodo potrošnikom delili po 2 cigari To-scani, 20 gr tobaka «trinc:ato for-te», 20 gr cigaret «Liberty» in »Cap-tain*. Br;z nakaznice dobe potrošniki tudi 20 švicarskih cigaret raznih vrst.
Živila bolnikom na deželi. Od danes do 30. t. m. bodo v vseh občinah tržaškega področja razen v Trstu delili bolnikom, ki imajo dodatna nakazila za mesec, po 1 škatlo hrenovk na odrezke za meso od 26. do 30. t m. Cena 123 lir za škatlo 681 gramov.
Od danes do 30. t m. bodo bolnikom, ki imajo dodatna nakazila za olje in surovo maslo, delili oljčno clje namesto surovega masla na odrezke za mesec november. (100 g masla = 1 del olja). Cena 420 lir liter.
Razdeljevanje mleka. Od danes 26. t. m. do 7. decembra bodo naslednjim skupinam potrošn kov v Trstu delili sledeče obroke mleka: otrokom do 1 leta, ki jih umetno doje, 12 doz izhlapelega mleka na odrezke dodatne živilske nakaznice; otrokom od 1 do 4 let 4 doze izhlapelega mleka na odrezek št. 2 živilske nakaznice november 1946,-februar 1947.; starim nad 65 let eno dozo mastnega mleka v prahu na odrezek posebne živilske nakaznice od 16. do 30. t. m.; boln kom 8 doz izhlapelega mleka na odrezke dodatne nakaznice, od 16. do 30. t. m.; delavcem, ki so podvrženi nevarnostim zastrupljenja, 3 doze izhlapelega mleka na odrezke za III. in IV. teden tega meseca (mleko deli glavna mlekarna v ulici Pascoli št. 10). Delitev mleka nad '65 Irt starim se mora končati do 31. decembra t. 1. Cene: izhlapelo mleko 21.50 lir za dozo, mastno mleko v prahu 330 lir doza.
Delitev mleka v občinah pokrajine. SEPRAL javlja, da bodo od 26. t. m. do 7. decembra delili mleko potrošnikom v naslednjih občinah v Tržiču, Miljah, Foljanu, Ronklh, v Skocijamu ob Soči, Starancanu in Turjaku, in sicer:
otrokom do 1 leta 6 doz shlape-lega mleka na odrezke dodatne živilske nakaznice, otrokom do 4 let 2 dozi shlapelega mleka na odrezek Št 2 živilske nakaznice november-febraur. Otrokom do 9 let 1 dozo shlapelega mleka na odrezek št 2 živilske nakaznice novembor-fe-bruar. Star cem nad 65 let eno ška tlo mleka v prahu na odrezke posebne živilske nakaznice od 16. do 30. t m.
Bolhiikom 4 doze shlapelega mleka na odrezek dodatne živilske nakaznice roza barve. Cena mleku: shlapelo mleko 2150 lir za dozo, v prahu 330 lir za dozo.
Delitev mUa. Trgovska zbornica sporoča, da so včeraj začeli deliti milo na živilske nakaznice. Vsakdo dobi 100 gramov mila na izkaznico št 25-26. Delitev se konča 30. t. m. Cena milu je 250 lir za kg.
bora tov. Mihelčič otvoril zborovat nje. V svojem poročilu je dejal, da se bo društvo bavilo: 1) S splošnimi gospodarskimi vprašanj; po de. mokratskih načelih. Ojačiti bo treba vse panoge gospodarstva brez protekcije ene ali druge. 2) Popraviti bo treba krivice, ki jih je napravil fašizem našemu gospodarstvu.
Razen odbora udruženja bo delovalo še osem strokovnih odborov, ki se bodo po potrebi lahko razširili. Posamezne skupine si izvolijo svoje odbore v štirinajstih dneh P<1 izvolitvi glavnega odbora.
Pravni zastopnik udruženja dr. Čok je prebral pravila udruženja ki so jih navzoči živahno komentirali ter jih v celoti odobrili.
Sledile so volitve odbora, v katerega so volili deset odbornikov m po enega zastopnika za vsako °d osmih strokovnih skupin. Predhodno sta bili sestavljeni dve listi, kj pa so ju pozneje spojili v eno kompromisno, ki so jo na zboru sprejeli v celoti. Le za tajrnka 10 blagajnika so glasovali. Po Živah01 razpravi sta bila izvoljena tov. dr. Peter Udovič za tajnika in tov. pena Franc za blagajnika.
Tudi pri ostalih točkah dnevnega reda je članstvo pokazalo veliko zanimanje za svojo organizacijo 10 izjavilo svojo pripravljenost, da s0" deluje z vsemi udruženji, katerih cilj ji gospodarski procvit na tržaškem ozemlju.
Udruženje samo ima velike °a-črte za bližnjo bodočnost na vseh področjih gospodarskega delovanja in si obeta velikega uspeha v povezavi raznih gospodarskih panog i° v sodelovanju s podobnimi italijanskimi ustanovam v okviru sloven-sko-italijanskega bratstva, za vedno večji procvit skupne domovine-
Dokler ZVU ne bo dovolila drugih večjih in bolj prikladnih pr®" štorov, bo imelo udruženje svojo pisarno v ul. Fablo Filzi št. 10 v Trstu.
Varčevanje
z električno energijo
Udruženje trgovcev na drobno poziva vse tvrdke, da se strogo drže naredb o potrošnji električno energije, ker bodo v nasprotno® primeru strogo kaznovane. Udruženje pripominja, da lahko vsaka tr govina uporablja 40 watne žarnico za notranjo razsvetljavo, in sicer za vsako izložbeno okno po eno žarnico.
KULTURA
Koncert Slovenskega
vokalnega kvnteta
V petek tt. t. m. je gostoval pri i poslušalcu v spominu. Spored so nas znani (Slovenski vokalni kvin- zaključile tri partizanske pesmi in te*, ki ga sestavljajo tov. Petrovčič' sicer: Kosinova (Vstani mladina»,
Roman, Petrovčič Tone, Grošelj Božo, Sulo Atur in Jug Milan. Koncert je bil v dvorani udruženja tiskarskih delavcev v via Trento s pod okriljem prosvetnega društva (Simon Jenko*.
Kvintet odlikuje redka ubranost vseh glasov in njihovo izvrstno stapljanje v enoto. Razen tega so sl s skupnim študijem in Številnimi na. stopi pridobiti skladno in občuteno podajanje ter čisto intonacijo. Ves spored so odpeli sveže, razgibano ter s potrebnim vživetjem pri vsaki posamezni pesmi. Pozna se, da so vsi pevci Solani solisti z lepimi glasovi, katere znajo podrediti skupnemu izrazu.
Spored je obsegal najprej umetne pesmi in sicer Juvančevl (Slovensko zemljo» in (Fantovsko*, Adamičeve «Završke fante» tn «Kmečko pesem*, Ipavčevo «Danici* ter zanimivo in razigrano Devovo «Zaljubilo se je sonoe». Posebno so ugajale »(tri koroške narodne pesmi, hi so med najlepšimi iz naše narodne zakladnice. Podane so bile v pra-1
Apihova «BUcčanka» tn Kuharjeva «Jutri gremo v napad*. Zadnja je bila zapeta z naravnost virtuozno lahkoto im je izvala tako priznanje poslušalcev, da je moral kvintet dodati še rusko mornarsko pesem «Morje in vihar*.
Želimo si še večkrat slišali v taki vzorni interpretaciji našo narodno, partizansko In umetno pesem, ki jo premore naša literatura v tako obilni meri.	D.	G.
ROSSETTI. 28. t. m. otvoritev s filmom v barvah «Robin Hoodh E. Flynn, O. Havillind. SUPERCINEMA. 16.30: »Nedovoljen paradiž*, C. Boyer, B. Da vi*-FENICE. 16.30: «Capajev». Sovjetski film.
FILODRAMMATICO 16.30:	-<1*
dija*, M Oberon, A. Marshal. ITALIA. 16.30: (Ed dan v živlN nju», M. Lottj, A. Nazzari. ALABARDA. 16.30: »Maščevale«*' R. Warrick, D. Fairbanks ml. IMPERO. 16.30: »Življenje in Pu' stolovščine Jacka Londona*. VIALE. 16.30: »Otroci ceste*. MASSIMO. 16.30: «Alarm v Gib:;«1'
tarju*. V. Romance, E. Stroheiiri GARIBALDI. 16.30: »Na povelj' ščuke* in »Parada 1. maja Moskvi*.	_
NOVO CINE. 16.30: »Delirij*, Boyer.	,
ARMONIA. 15.30: »Upornik; s seo mih morij* ‘Variete.
ODEON. 16.30: »Skot na dvoru velikega Kana*, G. Cooper. . SAVONA 16.30: «Zaljubljen; dvOJ-mk», E. Powell, R. Joung. AZZURRO. 16.30: «Pesem soncu*' tenor Volpi.
Odg. urednik DUŠAN
hresca#
Ob 25 letnici poroke JAKOBA METLIKE
in
MARIJE roj. METLIKA'
jima sina Zlatko in Stanko lita obilo sreče.
Trst. 25. 11. 1946.	_
MALI OGLASI
TRTNICA Tavčarja Stanislava Ivanjem Gradu pri Komnu	.
laga z raznovrstnimi ceplje® j trtami.
ih
Gregorčičeva proslava v Kocolu
Preteklo nedeljo je priredilo prosvetno društvo iz Rocola Gregorčičevo proslavo % govorom, deklamacijo in nekaj pevskimi točkami. Poleg tega sporeda nam je društveni pevski zbor zapel 6 izbranih pesmi raznih skladateljev. Odkar vodi zbor tov. Svat a Vladimir, je znatno napredoval. Naštudiral je mnogo pesmi in jih zelo dobro podal. Ljudstvo ga je nagradilo s ploskanjem. Zbor sicer še ni prav močan,
vendar imajo povoi mnogo dobre vem narodnem tonu, ubrano, toplo I v-olje in prepričani »mo, da bo žel in občuteno in b oda ostale vsakemu | še večje uspehe.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem znancem, ki so ob izgubi nas » dragega
FELICIJANA JUSTA ^ z nami sočustvovali in ga spre® na zadnji poti, se iskreno za° ljujemo.
Pcsebno se zahvaljujemo šem iz Zavelj ter vsem darova® vencev in cvetja.
Trst, 25. 11. 1946.
ŽALUJOČA DRUŽIN*
zahvala	,
Vsem onim, kj so spremili k njemu počitku našo ljubljeno
ŽIBERNA ROZALIJO
sc najprisrčnejo zahvaljujemo-sebna hvala č. g. župniku Iz 1	,
rja, pevcem za ganljive *aloSt ter darovalcem cvetja, sosedom ; vsem onim, ki so nam v tej uri priskočili na pomoč.
Štorje-Trst 25. 11. 1946.
Žalujoči družini ŽIBERNA in RUT AN
KRZNARIJA
UVAŽA-IZVAZA ŽIVALSKE KOZE
NAKUPUJE VSAKOVRSTNE MNOŽINE ŽIVALSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI CENI
Z I L I O T T O
sinjih, plat nskih, rdečih lisic, Uioaovi	TRST.	ulica	Trento 11*
veveric, permlaner
Prodaja vsakovrstna krsnana	Telefon	29-374	—^
plaiče po na|povol|ns)šlh cenah