List 1
Kako murbe ravnati, da bomo pridelovali
čedalje več svile.
Večletne skušnje so do dobrega dokazale, da je vpeljanje svlloreje (pridelovanje Žide) na Kranjskem in po vseb slo-
venskih deželah inogoče, ker murbe, v pripravni svet sajene, cversto rastejo, svilodi (zidni červiči) se dobro sponašajo, in pazljivo ravnani svilo posebne vrednosti dajajo. Kar je pa se poglavitno, je to, da so se v naši deželi najzdraviši prihranili in da torej Lahi zarod naših svilodov nenavadno drago skupuje. V Ljubljani so lansko leto Lahi svilne mešičke (kokone) plačevali funt po 4, 5, tudi po 6 gold., po tej ceni pa tudi lot jajčic.
Iz tega vsakter lahko prerajta, kako naglo, namreč v šestih tednih, mu je mogoče obilo denarca si skupiti. V eni sami hiši se je skupilo za prirejenih 156 funtov mešičkov čez 600 gold.; kmetijska dražba je skupila tudi za svoj  pridelek  blizo 400 gold. itd.
Kdor pa želi se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na za saj o murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče,  o kteri hočem par besed govoriti.
Znano je, da murba ljubi nun, kamnit, peščen, kremenast svet in da ji močviren, ilovat, mahovit svet ni všeč. Murbe se sadijo plitvo, toliko da so korenine zakrite.
Pervih pet do šest let je treba od debla dva do treh čevljev okrog zemljo do korenin prekopati in z dobro udelanim ali s cestnim blatom namešanim gnojem pognojiti, vsako spomlad vse odrastke z debla gladko odrezati, in verhove vsako leto proti na dva do tri pavce konec mesca sušca prirezati.
Bodi si murba cepljena ali pa divjak, na tem je malo ležeče. Cepljen ka da lepše perje, pa tudi več perja, divjak pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani.
Še le po šestem letu se da pirje za klajo červičem rabiti,  ko je drevje že kerpko.
Najpripravniši svet murbe saditi so ob potni ne. Potov je povsod brez števila; koliko bi se znalo murbinega drevja in klaje za svilorejo zarediti, ako bi se poleg potov po dva do treh čevljev proč na obeh straneh murbe posadile, in po gori danem  svetu  perve  leta opravljale!
Tako nasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal.
Zdaj pa prevdarite, ljubi rojaki, ali ni ta moj svet premislika vreden. Nam in zanamcom našim je pot poka-zana,  z malim trudom si velik dobiček prisvojiti.
Kmetijska družba v Ljubljani je že veliko let vedno skelbela, da se je murbino drevje na njenem vertu redilo in po Tiizki ceni prodajalo; tudi sedaj more manjših drevesc oddati, ker so velike oddane, ali pa velikih oskerbeti od drugod.
Tedaj le jaderno po murbah, da bo slovenska dežela kadaj ?.židana dežela"  imenovana.
------   2   -----