GLAS NARODA List slOTenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. miffli PZSABXE: 4M7 OMSLAIDT. Mitttr. S«pUabcr SI, 1903, at the Port Office at New York, K. Y., wider tke Act of Congress of Merck S, 1879 TELEFON PISARNE: 4«87 COKTLAXD1 X«L 77. — ŠTEV. 77. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 2, 1909. — PETEK, 2. MAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVIL — LRIU JfflL 11 delavskih krogov. Premogarji in delodajalci. PENNSYLVANIA h READING GOAL CO., JE POZVALA SVOJE DELAVCE, NAJ NADALJUJEJO Z DELOM. huhwuiM Iron & Steel Co. je znižala evojim delavcem plačo. DRUGA ZNIŽANJA. AhaiDokin, Pa., 1. aprila. Petms-yl-vania & Reading Coal Co. je Janes objavila oglase, s kterimi poživlja svoje promogarje, naj vztrajajo pri delu in sicer pod pogoji, ktere določa sedaj obstoječa pogodba, kojo so pred tremi leti oklenili s svojimi delodajalci. oziroma imenovano družbo. Večja štedljivost pri washingtonski vladi. PREDS. T AFT JE ODREDIL, DA SE MORA V VLADINIH URADIH BOLJ Š T E D I T I . V posameznih oddelkih bodo to dosegli s tem, da združijo posamezne oddelke. KONTROLA VSLUŽBENCEV. Nezgoda na parniku La Touraine. KO SE JE PARNIK NAPOTIL IZ NEV YORKA V HAVRE, SE JE RAZLETELA NA NJEM PARNA CEV. Pri tem sta bili dve osobi nevarno ranjeni; potniki ostali v New Yorku. ZAKASNELO POTOVANJE. ion, P« 4 Stt-li potrt 1. aprila. Lackawa-i'o. je v svojih tuk. lepakov naznanila •la jim je znižala >d=-totkov. Znižanje imenovane ikor * *»eh kontrolira p!a/-<> u deset oibtotko plače * ti*k. tovarnah družbe j« ravno toliko, k druzih tovarnah, ktere imenovana družba. Tudi Semet So!my CV». je ruana-nila svojim delavcem, da jim je znižala plačo za 10 (nlst. Jednaka naznanila sta izdali tudi Cornwall Ore Banka Co. in istoimenska družba v Miners Village. Pittsburg, Pa., 1. aprila. W. P. Snyder & Co., kt»ra družba je med neodvisnimi lastniki plavžev največja, je danes svojim 1100 delavcem nižala plačo od dnevnih $1.60 na $1.45. Tudi Jone* & Louglia Steel Co., je svojim delavcem znižala pla-4o, in sicer od deset do dvajset odstotkov FRANK ZOTTl PRED KAZENSKIM SODIŠČEM. PREDLOG ZA POSTOPANJE PO HABEAS CORPUSU ODKLONJEN. Sodnik višjega sodišča, 0'Gorman, je pri imenovanem sodišču 31. marca v znanej kazenski zadevi proti Frank Zottiju odklonil predlog Zottijevega zagovornika, da se proti obtožencu postopa s postopanjem po takozvasem habeas corpusu. Ta predlog je stavil v imenu Zotti-ja njegov zastopnik Charles S. Whitman. Vsa zadeva gre sedaj pred višjo inštanco, da So končno dožene, kako j« ▼ takih slučajih postopati proti bankarjem, ki pridejo pri razpošilja-■ji denarja v neprilike. Žlice in noži ▼ želodcu. Philadelphia, Pa-. L aprila. V epi-ekopalnej bolnici tukajšnjega mesta eo operirali Georgeja Wojciechow-akega, ker je imel velike bolečine v želodcu, ne da bi se zdravnikom posrečilo dognati, kaka bolezen ga muli. Vsled tega eo se končno odločili aa operacijo in pri tem so našli v njegovem želoden tri žlice in jedne ▼iliee, kakor tudi dva noža. Ko so potem njegov želodec še natančneje preiskali, so s pomočjo Roentgenovih žarkov v njem zapazili še malo posodo, kakoršnjo rabijo kuharji za mešanje jsje. Medtem, ko so odstranili vse druge predmete, se jim posode ni posrečil«, odstraniti. Bolnik l»ode najbrže ozdravi), kajti da-■es ee dobro počuti. Cena vožnja. Austro-Americana proge, kteri vozijo med New Yorkom, Trstom in Reko. Parnik "ALICE" odpluje 14. aprila in parnik "LAURA" 21. aprila. V sinja stane iz Ne v Yorka do: Urala alf Reke $31.00. 4e I^jtbljaoe $31.60 4* Zagreba $32 20. . Washington, 1. aprila. Predsednik ' Taft in člani njegovega kabineta so j puvsem iesno pričeli misliti na to, I kako bi bilo moguče pri upravi več j prihraniti, oziroma urediti vladanje i tako, da bi bilo cenejše in da bi se | ravno toliko dela t torilo. V raznih j oddelkih predstojniki teh oddel- j I kov že dobili namigljaje, da je treba i j n arsikaj preinačiti. Pred vsem bode ! j Taft skrbel, da se uradi, ki v resnici ; j izvršujejo jedno in isto delo, zdru- j |/.:j<>: fM.teii' .-e b>>de pa gledalo tudi ■ a t«>. ila bodo kierki delo. ktero j itn e <».;kj./ami. tudi v resniei izvrse v uradnih urah. in«--t<• da bi čas tratili n tem. da čitajo časopise, romane ; ' ali pa da šivajo med uradnimi ura-I ri . kakor je lo du^duj Jogajalu. , j S takim početjem -e namreč zgubi I ' mnogo dragocenem uradnega -"-asa. . I V mmzih uradih bi se dalo ravno to j : ■ viti. tudi a ko bi se število ! ; klerkov za polovico pomanjšalo, to- i j da pred v-ern je treba paziti na to, j i da se porabi za kterega daje vla- ida plačo tudi za to, da se v resnici j za vlado dela. Da je prišlo do tega, j *o v prvej vrsti odgovorni predstoj- I i niki posameznih uradov, kteri so do- j I sedaj vedno take malenkosti pregle- : j dali. Med kierki je že sedaj opaziti ! nekako paniko in sedaj vsi marljivo | delajo, samo, da se jim ne more oči-ti.ti, da raje čitajo romane in časopise, kakor da bi delali za vlado. Predstojniki so postali sedaj zelo -trogi *in trle daj o na vsako malenkost. -o- NEZGODE NA ŽELEZNICAH j Deset osob ranjenih na St. Louis & San Francisco železnici. Springfiefd, Mo., 1. aprila. Pri Rit-I cheyu, Mo., je brzovlak St. Louis & f San Franeisco železnice, ki je vozil j i; St. Louisa, Mo., v Oklahomo, sko-I čil raz tir in pri tem je bilo deset , osob več ali manj ranjenih. Omaha, Neb., 1. aprila. Osobni i i vlak Union Pacific železnice je pri j j Castle Rock, Utah, skočil raz tir. Po- j | nesrečeni vlak je zgorel. -o- Ruska poljedelska agentnra v Wash-in gtonn. Petrograd, 1. aprila. Gosudarstve-na duma je potrdila naert glede ustanovitve poljedelske agenture v Wash-ingtonu. Namen te agenture bode skrbeti za to, da se ameriški način poljedelstva uvede v Rusiji, kamor sc izvažajo poljedelski stroji v vedno j večjem številu, tako, da je poljedel-| stvo v Rusiji že sedaj na višjej sto-I pinji, kan.r>r v srednjej Evropi. Je-katerinoslavsko zemstvo ima tako poljedelsko agenturo v Minneapolisu, Hfinyi. Bankerot v Clevelandu. Cleveland, Ohio, 1. aprila. Pri tukajšnjem zvezinem pokrajinskem sodišču je danes izjavil Rev. pater William MeMahon, da je bankeroten in da znaša njesrov .500,000. do- čim ima premoženja %le za $75,000. V bankerot je prišel vsled konkurza newyorSke Fidelity Funding Comp.. ktere ravnat dj je bil tudi on. Kot ravnatelj je podpisoval razne menice. Lterib sedaj ne more poplačati. V znamenja ljubezni. Columbia, Mo., 1. aprila. Mrs. Sara Montamat, ki je 64 let stara vdova, je dosedaj dobivala vsaki mesec po $15 pokojnine in poleg tega je zaslužila še vsaki mesec po $20 ker je pri nekej rodbini gospodinila. Sedaj pa je oboje ostavila in se je omo-žila z devetnajst let starim Turner Actonom, ki služi v istej hiii, kakor ona. Ko je včeraj zjutraj francoski parnik La Touraine ostavil svoj pomol v New Yorku, da se napoti proti Havre v Franciji, pričelo je prihajati iz notranjih prostorov vse polno pare. Kmalo se je zvedelo, da se je neka parna eev na parniku razpočiia in da »ta pri tem dva rna-zača v notranjih prostorih velikega parnika zadobila nevarne opekline. •Tednemu je odtrgalo del leve roke. 1'redno zamori paro tapreti, sta bila oba delavca že tako poškodovana. da bodeta najbrže vsled za-dobljenih opeklin umrla. 1'arniški zdravnik jima je prihitei iakoj na pomoč. |>otem t>a oba prekreali na vlačni ptirnik -John Nichols, kteri ju je povedel nazaj na pomol, od Ic.jer ju poslali •»■ francosko bolnico na zap. 34. ulici. Parnik. eegar levi stroj je dokaj poškodovan, se je potem pri St. (itiorgo u -idrai in j>of>oludiie je prišel na parnik. tukajšnji glavni agent trancosk-1 parobrodne družbe ter prijel s preiskavo, nakar se je določilo. da se 400 potnikov, ki so bili na imenovanem parniku prekrea na pariiLk La Bretagne, s kterim'nadaljujmo pot proti Franciji danes po-[X)ludne. La Touraine bode plula prazna in le z jednim. strojem nazaj v Havre, da jo tam popravijo. "Črni papež" pomiloščen. Manila. Filipini, 1, aprila. Generalni governer Smith je smrtno obsodbo. ktera je bila izrečena nad Papa Isio, ali takozvanim ''črnim papežem", ki je vladal na otoku Ne-gros, spremenil v dosmrtno ječo. Governer je namreč mislil, da potem, ko bi Isio umrl, kak njegov pristaš porabil to priliko in bi se pričel izdajati za pokojnega papeža, češ, da je od smrti vstal. Posledica temu bi bili novi nemiri. Domačine je sedaj mogoče pridobiti le na ta način za mir, da se jim njihovega papeža ohrani pri življenju, tako, da se za-morejo vsaki Čas prepričati, da je Mati ima zopet svojega otroka. Middletown, N. Y., 2. aprila. Po petmesečnej odsotnosti iz tuk. mesta in od doma, se je včeraj vrnila mala Dorothy L. Dessauer k svojej 21 let starej materi, ktera je vsled ukradenega otroka postala zelo bolna. Otroka je odvedel njegov lastni oče, Fernando Dessauer, ki je sin nekega bogatega fotografa iz New Yorka. Fernando se je oženil proti volji svojih in njenih starišev. Ker pa s svojo ženo ni lepo ravnal, ga je slednja ostavila in se vrnila k svojim sta rišem. Kmalo na to se je pa njen mož pripeljal z avtomobilom in jej je šiloma vzel otroka ter neznano kam odšel. Dne 19. dec. m. L so ga v stanovanju njegovega očeta prijeli in dne 13. jan. je položil jamčevino r zneeku $1500, nakar so ga do obravnave izpustili. Obravnava je pre-'o'frn n 1'n-nejšo dobo, toda otr-jka V .i«»ra! sedaj izročiti z< pet materi. Njegova žena je vložila proti njemu ••-/.bo na ločitev zakona. Premogarji praznujejo. Wilkesbarre, Pa., 2. aprila. Včeraj so preči ogarji praznovali in tem povodom so uradniki njihovih lokalnih organizacij priredili več zborovanj, pri kterih so premogarjem naznanili, da ni umestno, ako bi sedaj štrajkali. Svetovali so ljudem, naj pred vsem skrbe za to, da izpopolnijo svoje unije in zagotove mir. Iz njihovih govorov je bilo posneti, da ne pride niti do štrajka niti do od--lovitve premogarjev, kakor se je dosedaj večkrat trdilo. Obisk iz Japonske. Brodovje v Californiji. V KRATKEM PRIDE V S AN FRANCISCO, C AL., JAPONSKO VOJNO BRODOVJE NA O-BISK. Brodovju, ktero pride v Californijo, bode poveljeval admiral Ijichi. PRIPRAVE ZA SPREJEM. Guba svobodna. U. S. vojaštvo odšlo. OKUPACIJSKO VOJAŠTVO ZJE-DUN"JENIH DRŽAV JE OSTA-VTLO C U B O . Zvezdina zastava Zjed. držav ne veje več nad Campo Columbia. SLOVO. Washington. 1. aprila. Japonsko vojno brodovje, na kterem je ukrca-nih 180 kadetov japonske vojne mornarice in kterem poveljuje admiral Tjiehi, pride v San Francisco na o-bisk nase mornarice, najbrže že dne 25. aprila. Tako se namreč glasi poročilo, ktero je danes prejela tuk. vlada od japonskega poslaništva. Brodovje je sedaj na poti iz Japonske v Honolulu na otočju Hawaii Ln obstoji iz križarke Aso, ter iz oklop-ne križarke Sova. I/. San Franeisco bodo pluli v Seattle. Wash., da kadet>>m . j mogoči obisk Yukon razstave. Vlada je /t- odredila vse potrebno, .ta --e japonske go>te kar najgosto-Ijnbnejše sprejme. Tudi je vlada dovolila /.a to potrebno svoto. ICako bode prebivalstvo Californije in Washingtona sprejelo in pozdravilo Japonce, je seveda povsem drugo vprašanje, kajti že danes -se lahk^ trdi, da jih ne bode nihče iskreno pozdravil niti sprejel. Japonci se tako Alaska- FIASCO ZEPPELINOVEGA ZRA-KOPLAVA. Novi zrakoplav grofa Zeppelina je ušel v zrak in sedaj ga love. Monakovo, Bavarska, L aprila. — Zeppelinov zrakoplav, ki je včeraj odletel iz Friedrichshafena proti Mo-nakovu, je dospel danes nad tukajšnje mesto, nakar so ga privezali. Ker je pa vel precej jak veter, se je zrakoplav, v kterem je bil Zeppelin sam, utrgal in potem ga je veter odnesel seboj. Sedaj morajo avtomobilisti in konjiča loviti ubegli zrakoplav, za kte-rega je Nemčija delala nepopisno reklamo. Veter nese zrakoplav proti severozapadu. S tem je Nemčija zajedno z grofom Zeppelinom doživela na polju zrako-plovstva zopet jedno blamažo. Avstriji ee zelo mudi. Belgrad, 2. aprila. Avstriji se zelo mudi, da poravna spor, ki je trajal toliko časa med njo in Srbijo. Avstrijski poslanik v Belgradu je včeraj izročil ministru inostranih del noto, ktera izjavlja, da je Avstrija s Srbijo nad vse zadovoljna in zajedno poživlja srbsko vlado, naj določi čas, ko se zamorejo pričeti skupna posvetovanja glede sklenitve medsebojne trgovinske pogodbe. Dosedanja trgovinska pogodba je včeraj prišla ob veljavo in sedaj občujeta obe deželi medsebojno na podlagi visoke carine. Tnkaj se zatrjuje, da je Nemčija Rusijo pridobila za to, da je končno pripoznala aneksijo Hereeg - Bosne po Avstriji, toda iz Berolina prihaja vest, ktera dementuje navedeno trditev in izjavlja, da je med vsem av-stro-rsrbskim sporom vladalo med NeoWdjo in Rusijo najboljše prijateljstva. Nov paznik za Red Star Line. Antverpen, 2. aprila. Iz Belfasta je dospel danes semkaj novi parnik od Red Star Line. imenom Lapland. Novi parnik nosi 18-565 ton in je največji parnik, kar jih je kedaj plulo po tuk. reki. Lapland prida v prvič v New York dne 10. aprila. 1100.000 ukradel. Baltimore, Md., 2. aprila. William Downes, klerk v uradu registratorja, je moral včeraj v ječo, ker je obdol-žen, da je nad $100.000 akradel. Sodišče ga je stavilo pod jamievino ▼ znesku $50.000. Jetnik je star žele 26 let. Havana, Cuba, 1. aprila. Včeraj i opoludne je na Cubi zginol zadnji znak okupacije Cube po Zjed. državah, kajti točno opoludne so odstranili ameriško zastavo, ki je dosedaj vihrala nad vojaškim taborom na Campo Columbia. Tu so se zbrali cubanski in aimeriški vojaki, kteri so pozdravili odstranjeno ameriško in na novo razobešeno cubansko zastavo. Godbe so tem povodom za-svirale ameriško himno Star Spangled Banner, kakor tudi cubansko himno ''Hym-no de Bayamo". Po tej slavnosti so se postavile cuban-ske čete ob cesti v špalir in med tem špalirjem je potem osemsto vojakov Zjed. držav pod poveljem ge-; neraimajorja Barryja odkorakalo do ulične železnice, s ktero so se potem vojaki odpeljali v arzena!, kjer so se ukreali na pričakujoča jih parnika j Sitcriner in McClellan. Oba parnika plujeta v Newport News. Na Sum-j ner se je iik real o pešaštvo. zajedno ' s pijcniiji in nekterimi častniki. Tudi rodbine častnikov so na tem parniku. tako da je na njem vsega skupaj 837 osob. Ostanek se je ukrcal na parnik McClellan. na kterem je . ie 231 osob. Generalmajor Barry se je od svojih čet iskreno poslovil, kajti on o-stane v Havani še toliko časa, da pride sem parnik Mascott, s kterim potem odpotuje v Tampo, Fla. Odhod ameriškega vojaštva iz Cube, se je izvršil natančno po programu. Na Campo Columbia se nahaja sedaj glavni stan novoustanovljene cubanske vojake. Tabor bode pa najbrže dobil drugo ime. V porast generalmajorja Barryja se je vršil včeraj zvečer v hotelu j Miraimar sijajen banket, kterega je I priredil poveljnik cubanske vojske, j general Rivas. i -o- JADRANKA SE JE RAZLETELA. Katastrofa v Inki Marseille; dvanajst mrtvih, mnogo ranjenih. Marseille, Francija, 1. apr. Francoska jadranka za prevažanje petro-lja, Jules Henri, kapitan Escoffler. s-e je danes v tukajšnje j Iuki razletela in je skoraj popolnoma razdejana, Pri tem je bilo dvanajst mornarjev na mestu ubitih in vse polno je ranjenih. Jadranka, ki je prevažala petrolje med Philadelphijo, Pa., in Cette v Franciji, je dospela v Marseille dne 22. marca. Razstrelba se je pripetila, ko je nek zastopnik agenture Varitas ladij o preiskoval. Ta je prišel v spremstvu dveh častnikov v notranje prostore ladije, ko se je pripetila razstrelba, ki je bila tako jaka da je odnesla ves krov in razdejala tudi ves prednji del ladije, ktera ne bode več za rabo. Dvajset mornarjev je ladijo barvalo in vse nesrečnike je razstrelba odnesla visoko v zrak. Iz notranjih prostorov je takoj pričel švigati visok plamen in v par minutah je bila vsa ladija v plamenu. Natančno število ubitih in ranjenih mornarjev že ni dognano. Dosedaj so našli na vodi šest ožganih in razme-sarjenih trepelj nesreinih mornarjev, j Zastopnik agenture iti dru^i rasluik a smrtno ranjena. Roosevelt na potovanju. Za njegovo varstvo. FOLICIJA V NEAP OLJU SKRBNO OPAZUJE VSE ITALIJANE, KI SO BILI V AMERIKI. Tudi tujce, ki se mude v Neapolju, nadzorujejo, da se kaj izrednega ne pripeti. BRZOJAVNI POZDRAVI. Razne novosti iz inozemstva. V PETROGRADU SO PRIJELI 7% REVOLUCIJONARJEV, TMTrp KTERIMI JE TUDI VEČ ČASTNIKOV. Londonske sufragetke sc odšle raje v ječo, kakor da bi kedo za nje položil jamčevino. ŽENSKA OSVETA. Neapolj, Italija, 1. aprila. Oblasti v Neapolju so odredile vse potrebno za varnost bivšega predsednika Zjed. držav T. Roosevelta, ko pride te dni v Neapolj na svojem potovanju na lov v Afriko. Posebno pazi policija sedaj na one Italijane, ki so bili svo-ječasno v Ameriki in ki imajo sorodnike v Ameriki. Nadalje opazuje policija tudi vse tujce, ki se mude v Neapolju. Tukaj jedva čakajo, da pozdravijo Roosevelta. Ameriški konzulat je dobil od raznih organizacij in zasebnikov že vse polno vprašanj, na kak način bi bilo najumestnejše pozdraviti visokega gosta. Rim, 1. aprila. Poslanik Zjedinje-j p.ih držav, Griseom, je poslal na parnik Hamburg, kteri pride tekom današnjega dne v Gibraltar, brezžični ' brzojavni pozdrav bivšemu predsedniku Rooseveltu. Iz Rima so brzo-1 javili najpreje na italijanski parnik j Duca degli Abruzzi. kteri pluje sedaj proti Ameriki, in iz tega parnika so potem brzojavili na parnik Hamburg, na kterem potuje Roosevelt. V soboto odpotuje ameriški poslanik Griseom od tukaj v Neapolj. da tam pozdravi Roosevelta, ko pride v Neapolj dne 4. aprila. Vojvoda in vojvodinja Aosta sta ameriškemu poslaniku naznanila, da sta pripravljena Roosevelta sprejeti v kraljevej palači v Capodimonte, ako bi mu to bilo po volji. -o- SPREMEMBE V RUSKI VOJSKI. Posledica zadnje kritike v gosudar-stveni dumi, Petrograd, 1. aprila. Dne 8. mar-cr. je vodja oktobristov, Aleksander J. Gučkov, v dumi v svojem govoru j kritikoval vojaško sposobnost raznih generalov in njegov govor je sedaj obrodil prve sadove. Včeraj je namreč izšla odredba, vsled ktere se bodo v kratkem izvrš le razne spremembe v najvišjih mestih ruske vojske. Generalni gubernator Heršelman v Moskvi. kteri se je odlikoval pri obrambi umikanja ruske vojske pri Muk-denu, postane vojaški poveljnik v Vilni. Ako pride do sovražnosti med Rusijo in Nemčijo, bode poveljeval prvemu koru. Generalni poročnik Samsonov, ki je najboljši konjenik v Mandžuru, postane generalni gubernator in vojaški poveljnik v Tur-kestanu. On prevzame mesto generalnega poročnika Miščenka, ki je bolehen in ki gre vsled tega v pokoj. General Pleve postane poveljnik moskovske posadke. Mesto generalnega gubernatorja v Moskvi bodo najbrže odpravili. Petrograd, 1. apriia. Tu-, p^.u iji se je posrečilo odkriti zaroto, ktere namen je bil na Kavkazu vprizoriti ustajo. sedemdesetimi n vohu-i- jonarji, ktere *o preIK, Place ti Bwhe« of theoorporetiooand »jffllfllPOi d Above offices: 81 Cortlandt •taW^Boveosh mt Manhattan, Me« York CI itšo veija Not aa Ameriko in Quukdo.........$3.00 .« pal tata.........150 „ mo u nMto New York . . . 4.00 „ pel leta u mesto New York . 2.00 tf srropo M 1*8 leto.....4-50 „ ..pallet*.....2.50 j P( „ oetrt leta .... 1.76 V liiupo poiilj&mo skupno tri itemlke. •4LA6 MAROOA" iafaejA ymk den »«-* senči nedelj in prmxmkov. "QLA8 NARODA" ("Voice of the People") mead s"rr d»y, except Sundays end Holidapa. <4atncription yearly $3-00. ^Adverueement on'apeemeot. ,i>opi«i brez podpise in oeobnoati ae ne »tiwtjp. Doner ae Dlagovoli pošiljati po 4onov Order Pri spremembi kraja naročnikov »rosimo. de ae asm tad i prejšnje b'valiAie naznani, de hitreje naj-iemo nasloveika. Dopiaem in po«! jat v am naredite neelor: "QLAS NARODA" i«]opolnoma odpravila. Oglejmo si pa še drugo stran pro-hibieijonističnega vprašanja, ktera je mnogo važnejša, nego vprašanje, v. koliko škoduje delavcu čaša pive ali whiskey a. To vprašanje je pa sledeče: Boj prohibicijonistov proti porabi pive in drugih opojnih pijač, odnosno proti saloonom, nikakor ni naperjen v toliko proti tem pijačam, kajti vse to je le navidezao. Glavni namen tega nesmiselnega boja je pa pred vsem odpraviti proste nedelje, tako, da se delavskemu ljudstvu pokvari j edini prosti dan v tednu. Vsled tega podpirajo prohibicijonistično gibanje vse eerkvene organizacije ali občine vseh ver in veric, kar jih imamo pri nas. Pobožni bratci in sestrice morajo nabirati denar in s tem denarjem se potem agitira za to, da se spremeni prosto nedeljo v navadno cerkveno nedeljo. Boj prohibicijonistov toraj ni nič druzega, nego konkurenčni boj med cerkvijo in gostilno in pri vsem tem se gre v prvej vrsti xa kofto de-'ivccv. Glavna skrb delavca pa je ta. da /.asnore ob nedeljah, ktore so jedi ni prosti dnevi, živeti, kakor se njemu poljubi. kajfi sedmi dan v tednu je dan [Htčitka. Delavec mora pred vsl* m skrbeti za to, da se za-more ob nedeljah gibati prosto in sicer neodvisno od vsakega vpliva, pa naj že slednji prihaja od kterekoli strani. Nedelja mora biti za delavca dan počitka in dan razvedrila, tako, da zamore ta dan preživeti zajed no s svojimi prijatelji in znanci ter s svojo rodbino na tak način^ kakor njemu najbolj ugaja. Skratka, nedelja mora biti za delavca povsem njegova, ker le na ta način se zamore malo oddahniti od trpljenja med tednom. Ako razmotrivamo prohibicijoni-stično gibanje iz tega stališča, potem zadobi takoj socijalen pomen. Vsi prohibicijonistični nasilni in smešni zakoni so v prvej vrsti naperjeni proti delavcem. Ti zakoni pomenja-jo poslabšanje ameriške nedelje, ktera je že itak dovolj slaba in omejena. Uvedba prohibicijonistične nedelje pomenja pomanjšan je nedeljskega vžitka za delavstvo in s tem tudi poslabšanje delavskega položaja, vsled česar je treba proti temu z vsemi silami nastopiti Delavci nimajo nikake koristi od tega, ako se jih ob nedeljah sili v cerkve, da se njihova beda cam tolaži z obljubo van jem večne blaženosti. Oni tudi ne bodo imeli koristi od tega, ako se v tem boju pridružijo gostilničarjem in izdelovalcem pive iu žganja, toda oni morajo skrbeti za to, da se jim od strani svetohlin-cev ne pokvarijo njihove nedelje. Samo iz tega stališča je toraj dolžnost vsakega delavea nastopiti proti neumnostim prohibicije. Žrtve avtomobilov. Sedaj, ko je zima končana in ko se pričenjajo lepi Časi, se pričenjajo tudi zabave na prostem, pred vsem pa izleti z avtomobili na vse kraje. Kar se vračajo boljši časi, je tudi samoumevno, da se te vrste šport vedno bolj razvija. Vsled tega je pa tudi že skrajni čas, da se nepremišlje-nej vožnji in dirjanju z avtomobili končno stori konec, ker inače bode število žrtev avtomobilov v letošnjem letu še izdatno večje, kakor je bilo v minolem. Te dni je newyorski " World" objavil imenik žrtev, ktere so morale žrtvovati svoje življenje avtomobilskemu molohu. Ta imenik je dokaj velik in skrajno grdo je pri tem. da se je skoraj v vsakem posameznem slučaju dalo dokazati, da so oni lastniki in vozniki avtomobilov, kteri so provroeili nesrečo, pri tem ravnali skoraj vedno tako,, kakor ravnajo strahopetci. Skoraj vsi so namreč svoje žrtve ostavili na ulicah in bežali, ali pa saj skušali bežati, da se tako izognejo itak malenkostnej de-naraej kazni. Mnogim lopovom se je posrečilo uteči, tako, da je ostalo njihovo ime neznano. Vedno se dogaja, da tega ali onega zločinca ni mogoče dobiti, in tako se bo tudi v nadalje dogajalo, da tudi marsikterega avtomobilista, ki pro-vzroči s svojo lahkomišeljnostjo veliko nesrečo, ne bode mogoče izročiti roki pravice. Kjer je pa mogoče kakega takega lopova vjeti in mu tudi krivdo dokazati, naj se ga vedno in povsodi tako kaznuje, da bode ta kazen v svarilo drugim, kajti potem, ko sc nesreča že pripeti, je ni mogoče več preprečiti. Vsekako se pa lahko vsaka nesreča prepreči preje, predno se pripeti, in vsled tega naj oblasti pazijo na to, da se bode v bodoče z avtomobili počasi vozilo. Ako bodo naše oblasti skrbele za to, potem se bode število nesreč kmalo pomanjšalo in življenje mnogih ljudi bode na ta način ohranjeno. Dokler pa bo-demo imeli sodnike, kteri tolmačijo vsako aretaeijo avtomobilistov kot omejitev športne svobode, in lopove, ki provzroeijo toliko nesreč, jedno-stavno oproste, toliko časa bode skrajno težavno preprečiti vsako tako nesrečo. DOPISI. Forest City, Pa Cenjeni gospod urednik:— Ker sem Vaš stalen naročnik, moram tudi priznati, da Vaš list vedno rad prebiram in da ga prej ne de-nem iz rok, dokler ga popolnoma ne preberem, kajti v njem najdem vedno norice, ktere me zelo zanimajo. Zadnji čas so se dopisniki kaj rado oglašali, toda potem so se nekoliko utrudili, in vsled tega smatram umestnim, da je prišel čas, da se tudi kedo iz naše lepe slovenske naselbine v Forest City oglasi. Ker se pa to dosedaj ni zgodilo, sem uverjen, da bodete objavili mojih par vrstic. Poleg Vašega cenjenega lista či-tamo tukaj tudi nektere naše tedni- ' e in v teh sem čital nekoliko dopisov o napredku raznih naših kolonij, zlasti pa o njihovih župnijskili prilikah. Priznati pa moram, da v tem pogledu tudi mi nismo zadnji v A-meriki, kajti vsi tukajšnji Slovenci se dobro zavedamo svoje narodnosti in tako je pri nas društveno življenje lepo razvito. Tukaj imamo tudi lepo slovensko cerkev, v kterej se vrši božja služba prav tako, kakor doma na Slovenskem. V cerkvi imamo tudi lepo slovensko petje in* sicer mo- ški ia ieauke ■bor, ktera ae sedaj marljivo ačita za Veliko not. Da smo ta dosegli, s« imam« zahvaliti našem« župniku. Društvo sv. Barbare dobro napreduje in število udov ae vedno množi. želim Vam, g. urednik, obilo naročnikov in vesel velikonočen praznik. A. L. ZaverL Kar Oastle, Pa. Cenjeno uredništvo:— Tem potom naznanjam rojakom Sirom Amerike, da se nam v tukajšujej naselbini ne godi dobro, temveč prav slabo, kajti v tednu delamo jedva po tri dni, tako da zaslužimo k večjem za hrano in stanovanje. Vsled tega ni nikomur svetovati hoditi semkaj na delo, ker ga je skrajno težavno dobiti. Ko se časi izboljšajo, bodem o tem že sporočil. Želim Vam obilo uspeha. Damjan Garba. Presto, Pa. Dragi gospod urednik:— Naznanjam Vam, da je v tukaj-šnjej naselbini neizprosna smrt tekom dveh tednov pobrala dva naša rojaka in sicer Fran Galičiča in Fr. Dermota, ktera oba sta bila doma iz škofjeloškega okraja. Oba sta bila večletna Člana društva Bratstvo št. 6 S. N. P. J. v Chicagu, IU. Oba sta bila pri svojih sobratih zelo priljubljena, zlasti pa Dermota, ki je bil tajnik imenovanega društva. Udeležba rojakov pri pogrebih je bila velika, kajti pogrebom so prisostvovala tudi društva sv. Barbare št. 4 od J. S. K. J in sv. Josipa št. 21. Obe imenovani društvi sta se udeležili pogreba s zastavami. Nadalje sta se pogreba udeležili tudi postaji sv. Barbare št." 48 iz Cuddy in št. 50 iz Burdine. Pokojnika sta pokopana v Bridgeville na slovenskem pokopališču. Tem potom izrekamo tudi srčno hvalo slovenskemu župniku Rev. Jos. Zalokarju, kteri je blagoslovil ostanke pokojnikov in se tem potom obeh spomnil z lepim govorom. Fran Smolej. Joliet, 111. Spoštovani gospod urednik:— Rojakom naznanjam tem potom, | da se je dne 27. marca pripetila pri nas nesreča in sicer s tem, da se je v plavžu št. 1 razletel zvečer parni kotel. Pri tem sta bila dva delavca ubita, dooim je bilo pet ranjenih. Vsi ponesrečenci so bili domačini ali tu rojeni državljani, kajti naši ljudje ne dobijo tako dobrega dela. Z delom gre pri nas nekako sred-no. Oni, ki delajo, pravijo, da se dobro dela, toda kljub temu kraljujeta v njihovih žepih newjerseyski vrag in njegova žena^ kterej pravimo kriza. Žalostno pri vsem tem pa je, da tukajšnji rojaki, ki delajo, nečejo vprašati delovodje, ako potrebujejo kaj delavcev in tako se dogaja, da dobe drugi delo tam, kjer bi ga lahko Slovenci dobili. Ako bi bili jeden drugemu pri nas tako naklonjeni, kakor so gostilničarji, ki radi vsakemu postrežejo, bi bilo mnogo bolje. Srčni pozdrav rojakom; Vam pa, g. urednik, obilo novih naročnikov iii mnogo napredka, ako ostanete v resnici pri onem programu, o kterem ste nedavno pisali. lSletni naročnik J. M. Bclgrad. S MESNICE. V pogovoru. 41 Oh, ta Kalmus je zelo navihan in podjeten človek: Sedaj v postu te prične snubiti in bi rad zahajal na večerje; po Veliki noči se pa ne bi več prikazal!" Saj nekaj. "Vso noč nisem mogel zatisniti oči, jutri imam plačati menjico." "Zakaj mi niste to preje povedali*" "Ali imate denarje t" "Ne, toda prašek za spanje bi vam lahko dal!" VABILO k PRVI VTITiTKT PLESIH VESELICI, ktero priredi društvo sv. Jožefa št. 86 J. S. K. J. na velik ponedeljek 12. aprila 1909 v prostorih sobrata Josipa Snelerja v West Jordan, Utah. Tem potom najvljudneje vabimo vse člane omenjenega društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje ter vsa bratska društva iz West Jordan in Murray, Utah, ter okolice, da se te naše prve veselice polnoštevilno udeležiti blagovolijo. Začetek ob 9. uri dopoludne in bo trajalo do 9. ure zjutraj druzega dne. Plesni znak stane 25 centov. Vsi, kterih ne veseli- ples, so vstopnine prosti. Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo skrbel bode odbor. Fran Malovič, I. tajnik. (1-3—4) Potopisna slike is leta 1905 in 1906. Napiaal Anton Tratenjak. (Nadaljevanje.) PO SLAVONIJE Potovali smo preko Zagreba naravnost do Zemuna. V Zagrebu smo večerjali, potem se odpravili na pot in vlak je drdral z nami dalje in dalje v črni noči. Ob zori se je razgrinjala pred nami lepa in bogata slavonska ravan. Priroda je ta del hrvaške zemlje bogato obdarila. Ni torej čudo, da je Slavonija obljubljena dežela, v kteri je vse polno kruha. To vedo tujci, osobito Nemci in Ma-djari, ta znana '' prekodravska braca". V zadnjih desetletjih so kar ob-suli deželo. Od 134,000 Nemcev v banovini prebiva jih največ v dolnjem delu Slavonije. A tudi Madja-ri so kar hipoma zasedli deželo. Njih je že 90,000 duš. To pač ni šala, kajti s temi tujci je treba računati. V Vinkovcih, Rumi, Indiji in v drugih mestih imajo Nemci svoje postojanke. V Indiji se na kolodvoru prodajajo nemške razglednice, na kterih j t slika nemške šole v Indiji. V Rumi so Hrvati šele zdaj spoznali, da je njihova narodnost v nevarnosti. Tu so Nemci gospodarji občine. Da bi Hrvatje odvrnili ponemčevanje Ru-me, sklenili so zidati Narodni dom in prosijo, naj jim priskočijo v pomoč vsi Hrvati. Ali bode to pravo sredstvo, ne vem; mislim pa, da z Narodnim domom ne zatro ponemče-vanja. Izkušnje nas uče na Slovenskem, da so tu narodni domi lepa društvena naprava, ali da niso zavodi, ki bi preprečevali ponemčevanje. Edino sredstvo je gospodarska organizacija. Hrvati morajo gledati, da se polaste trgovine in obrta. Med Rumo in Mitrovico sem se vozil s Hrvatom iz Rume in ta mi je pripovedoval, kako so bili tam do zdaj Nemci mirni in pohlevni; zdaj pa, ko so se gospodarski in gmotno utrdili. začeli so rogoviliti in delati pangermansko propagando. Nemci so trgovci in obrtniki in ako potrebujejo sotrudnikov, ne iščejo jih v Hrvatih, ampak jih kličejo iz Avstrije. Ako torej hočejo Hrvati premagati Nemce, morajo si osvojiti gospodarske postojanke. Nemci imajo v Slavoniji Časnikarstvo, ktero je strupeno, kakor nemški listi v nemškem Gradcu. Imajo socijalno organizacijo. Takisto Ma-djari, ki so osnovali mnogo šol. Tako se "dela" nemška in madjarska posest. Madjarski jezik si lasti pravice, ktere ima le hrvatski jezik, a Nemci si že tudi domišljajo, da je njihov jezik deželni jezik. Sklepati pogodbe tu ni z nikomur. Bistroumni Jurij Križanič je že pred dvesto leti rekel: "Ne viruj Nimcu ni Grku u Carigradu. Amen!" Danes bi še moral pristaviti: "Ni Madjaru u Slavoniji. '' Amen. BELGRAD. Vlak se je počasi pomikal z ze-munske postaje proti savskemu mostu in tedaj se nam je prikazala in nas pozdravila srbska prestolnica v svojem naravnem veličanstvu. Belgrad nas je očaral s svojo krasno lego. Mesto se razprotira po hribčku. V solnčnem sijaju so se lesketale hiše. V podnožju mesta teče mirna Sava, po njej hite parobrodi v Dunav. Ravno v podnožju starega in osivelega Kalemegdana izgublja se Sava v Dunav, ki nekoliko obkrožuje Bel-grad. Na sredi mesta dviga se kra. ljeva palača, na njej je vihrala zastava, znamenje, da je kralj doma. Bliskoma zavije vlak preko savskega mostu in stali smo na tleh petsto let zarobljene, a zdaj svobodne kraljevine Srbije. Na bel grad ski postaji pričakovali so nas prijatelji in odposlanstvo- Po srčnih pozdravih zapustili smo postajo. Ni nam trebalo razkazovati prtljage, carinski uradniki so nas puščali dalje, govoreči: "Slovenci! Izvolite, gospodo I" Nastanili smo se po hotelih, potem pa so nas Srbi vodili po mestu in po okolici. Dolgih petsto let je zdihovala Srbija v turškem robstvu in Belgradu je toliko mučnih let vladal polume-sec. Ravnokar (1906) je poteklo 44 let, odkar je Turek zapustil Belgrad. Leta 1876—1878 izvojevali so si Srbi neodvisnost. Srbija je postala svobodna, a leta 1882 se je proglasila za kraljevino. Malo č.-»s« uživa Srbija svobodo, v toli kratkem času ne morejo se čudeži zgoditi, vendar je priznati, da je mlada kraljevina silno napredovala. Se pred tridesetimi leti bil je Kalemegdan pust, a danes se razprostira po njem krasen park. Leta 1867 je zapustila Belgrad turška posadka za vekomaj. Nekdaj močna trdnjava Kalemegdan razpada in ruši se. Tu na Kalemegdanu, kjer so Turki natikali Srbe na kole, rastejo danes drevesa in ni več sledu o nekdanjem trpljenju. Belgrad ima danes evropsko lice. Le par tnrikih j hišic je še spomin turškega bivališča. [ Kalemegdanu je določena oeoda, ka-j koršno imajo stare razvaline. V njem,, vs kakor v Topčideru, izpreLajajo ae hudodelci iz vse kraljevine. Bode jih kakih 2000 nesrečnih dni. Četudi ao šele leta 1829 dobili prvi stol v Bel- (J5 gradu, vendar se danes ne pogrešajo udobnosti velikomestnega življenja. Zgodovinska znamenitost je danea tudi Topčider, letni dvorec knjaza Miloša. Iz Belgrada prideš tja po električni železnici. Na zunaj ni Topčider nič posebnega. Sredi dreves stoji enonadstropna kmečka hišica, majhna in skromna. Poleg te hišice, v kteri je živel Miloš, je teferič, malo dalje par korakov mitropolitov dvor s kapelico in parohov dom. Vse skromno in majhno. Na kneževem dvoru je letnica 1831. V tem dvorcu je živel knez Miloš, srbski metropolit in župnik. Tu je "vladal" srbski knez, dočim je v Belgradu gospodoval Turek. Danes je v Topčideru vse mrtvo. Knežev dvorec je prazen in tih. Spominja nas nedavnih časov, ko so se pred njim, torej pod milim nebom zbirali Srbi, kadar jim je sodil knez. Knez je stal pri oknu in je skozi okno naznanjal narodu svojo sodbo. Ljudje so stali pod platano, ki je s svojimi vejami segala do kneževega okna. Malce dalje od dvorca stoji še danes binjektaš, to je nekoliko iznad tal vzvišen kamen, na kterega je stopil knez, kadar je zajahal konja. Zopet malo dalje je teferič ali uži-valnik kneza Miloša. Teferič je mala in nizka stavba s streho, na tri strane odprta. V tej preprosti recimo lopi je sedel knez, a pred njim, pod milim nebom, igrali so Srbi kolo. Knez je gledal, kako se narod zabava, ako je hotel izvedeti, kaj se godi v kakem kraju, poklical je dotičnika i™ kola k sebi in se je z njim pogovarjal. Tu so mu torej seljaki poročali o položaju. Danes je Topčider pust. Vladar Srbije stoluje v Belgradu. Srbi imajo urejeno upravo in sodišča, imajo par-ament in pisane zakone. Kolika je tc izprememba! Koliko napredka po dolgotrajnem robstvu! Še nedavno je bil knez sam sodnik, parlament, zakonodajalec in vladar. Prej neznatna vasica Topčider, zdaj ponosna prestolnica Belgrad, last svobodne Srbije. Reka Sava, ki se je rodila v slovenskem osrčju, podobna je bisernici, na kteri so nanizani tuji biseri: Ljubljana, Zagreb in Belgrad, središča Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta mesta se bujno razvijajo. Osobito Belgrad. Leta 1890 je imel Belgrad 57,744 prebivalcev, danes (1906) jih ima že 80,744. Srbija je leta 1890 štela 2,161,961 duš, danes jih šteje 2,717,444. Prebivalstvo kraljevine Srbije pomnožuje se vsako leto za 40 tisoč duš. Glavna ulica se razteza od juga do severa in se imenuje na jugu Terazi-ja, na severu pa ulica kneza Mihaela. Na Teraziji stoji kraljeva palača in na tej ulici so razna ministerstva nameščena v navadnih hišah. V ulici kneza Mihaela so glavne trgovine. Trgovina procvita, a državne finan-cije so urejene. Kralj Aleksander je slabo gospodaril, zato pa se po njem ne joče nobena živa duša in vsi Srbi so veseli, da so se iznebili brezvest- Slovensko katoliško podp. društvo o sveteBarban Za ^jediqjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano doe 31. januarja 1902 v državi Pennsyivaaip. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL. P. O. Box 374, Fsrsst CMf, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN Mu±HČ, P. O. Box 537, Forest Oity, 9m. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega sdbora, W«fc, Ka KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest Ottj, Wm. FRAN KNAFEUro, n. nadzornik, 909 Braddock irsa I dock. Pa. ^^ FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 60 Mill St., Lnssme, Pa POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik poietnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box »6, Willock, Pa IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest Oily, Pa Dopisi n«j se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest Oity, Pa Društveno glasilo je "GLAS NARODA' pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to seveda naj raj še v gg. tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York, N. Y. -P odružnica :- 6104 St. Clair Av., N. E., Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako Vam Taš rojak nujboljfie postreže ? Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za $20.55 s poštnino vred. ŽENITNA PONUDBA Mlad vdovec z nekaj premoženjem želi se seznaniti s Slovenko, bodisi z dekletom ali tudi ne prestaro vdovo poštenega značaja. Samo resne ponudbe s sliko, ktere se na zahtevo takoj vrne. Naslov pove: Upravništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (2-5—4) OGLAS. Potreboval sem 30 mož in dobil som jih 35. Zato tem potom naznanjam, da jih imam dovolj. Matevž Žužek, Rumely, Mich., Alger Co., Diemling. (2-3—4) SLUŽBO IŠČE! Slovenec želi dobiti službo v kakem saloonu ali pa v trgovini. Vešč . j je slovenskega, nemškega in tudi an- John Kratsman, R. F. D. 2, Box 169, Latrobe, Pa. POZTV. / S tem poživljamo cenj. slovensko občinstvo v Moon Run, Pa., da se dne 4. aprila ob 11. uri dopoludne, to je po službi božji polnoštevilno udeleže shoda. Dogovorili se bomo za boljše pravice, ker nekdo je črnil cerkveni odbor, kar pa isti tega ni zaslužil. Cerkveni odbor: Fran Maček. Pavel KorenSsn. (31-3—2-4) nega krvoloka. Nič ni ostalo, kar bi spominjalo Srbe na kraljevskega i g!^ega Je»lkf- . Sedaj dela v rud" lahkoživca. Aleksandrov konak, ki je! mk!h zeh dobltl deIo> ^oršnega stal tik sedanjega dvora, razrušili so'^.J6 Se starem kraJu izu5il- VPra-Srbi do tal, in tamkaj, kjer je prej Pr1, stal konak, raste zdaj zelena trava. Aleksander je bil pokopan kakor napaden berač in čez nekaj let se ne bode vedelo niti za grob. Po belgrad-skih ulicah se razvija novo življenje. M<*aje, ki ae ievršill domoljubne dela one 11. junija 1002, šli so radovoljno v pokoj. Narod jih zato sposts^e. Ko smo sedeli na vrtu hotela Paris, prisedel je k sosednji mizi Še mlad civilno oblečen mož, a moj prijatelj mi je rekel: "Glejte, to je tisti častnik, ki je umoril kralja Aleksandra." Skoro potem je prišel drug gospod močne postave kakor poprejšnji, in ta je bil tisti, ki je umoril kraljico Drago. Oba sta še mlada, inteligentna moža in bi lahko še dolgo vrst let služila domovini. Ali Anglija je rovala proti Srbiji in zahtevala, da zarotniki ne smejo biti v aktivni službi- Nihče ni pritiskal na zarotnike; ti so šli radovoljno v pokoj in so s tem činom prinesli narodu veliko žrtev. Zato pa jih spoštujejo Srbi. (Dalje prihodnjič.) POZDRAV Predno se ua parnik podam, pozdravljam svoje štiri brate in druge prijatelje ter vse dobravske fante, kakor tudi Ž. Rčitnikovega Franceta z ženo in Jurkotovega Franeeljna, ki je nekje v Minnesoti. Vsem skupaj kličem: Na zdar! . New York, 1. mal. travna, 1909. Alojzij BorŠtnar. NAZNANILO. Za odrentati imam novo lepo urejeno poslopje blizo tovarne, kjer največ Slovenci delajo. Poslopje je primerno za vsako trgovino, posebno pa za grocerijo in pa za mesarijo. Kdor izmed rojakov si želi napraviti kaj tacega, naj se obrne na: John Rosenštain, 2708 \Y. Walnut St.. Kje je FRAN LUZARf Še avgusta lanskega leta sem prejel od njega pismo iz Nome, AU«W_ Pisal sem mu dva pisma, pa st* mi oba vrnjena. Zato prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — John Rosenštain, 2708 W. Walnut St, Indianapolis, Ind. (2-5—4) Kje je moj brat t Pred enim letom je bil v Wells, Nevada, in Bedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje ae nahaja, da mi naznani, za kar mn bodem zelo hvaležna. — Tony De, Box 52, Ash tola, Pa. (2-i Indianapolis. Ind. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, ^ 301-303 E- Northern Ave- gb Pneblo, Colo Iščem mojega bratranca ANTONA JENKO; doma je is Trnovega na ■ Notranjskem. Imam mu poročati I o neki važni zadevi, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se sam javi. — Frank Beniger, P. O. Box 65, Herminie. Westmoreland Co., Pa. (31-3—3-4) •» >C't slova&j Rojaki, naročajte ae roda", največji in ni fiatt 4aev- Jugoslovanska fcicorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -o—o- URADNIKX: CBA2TC MEDOfi, predsednik, »483 Ewin* Are., 8«. Chisafo, HL CVAN GERM, podprsdasdnik, P. 0. Box 67, Braddoek, Pa. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, Mina. MAES KERŽUSNIK, pomožni tajnik, L. Box 888, Book Spring«, Wyo. FVAN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, m™ NADZORNIKI: ALOJZLJ VIRAJNT, predsednik nadzornega odbora, Cor. lOtk Ave. SLf So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, dragi nadzornik, P. O. Box «41 Eroletk, Min. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 114 — 7tk St., Calami, POROTNI ODBOR CYAN KERZlfiNIK, Predsednik porotna Pa. IVAN N. OOSAR, drogi porotnik, 6S12 Botlor St., (TAN MERHAR. tretji porotnik, Box 95, Ely, odbora, P. 0. Box 188, Pa. ■travnik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. St. Job*, HL —o—o- drmfeva aaj blagovolijo peljati sa glavnega tajnika: GEORGE L, BKOZICH, Box «14, "■r> Minm , po svojem tajnika in anbswm ir^mm Dwarm* potiljatvw naj poiiljaj© krajema iiwkia aa iOHN QGUZE, P. 0. Box 106, Ely, Minn, po svojem —trim +mg 10 aprila ................ a— 17 aprila ...............Clsralanc 21 aprila.........Pi — iilnnl Grant 24 aprila Ksisenm Augusta Vietori* 29 aprila ............ DsatoeUans 13 maraa............. Philadelphia Zdravju 1 najprimernejša pijača je ^»LBISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno kori»t, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh DoljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travaikar-ju 5102 St. Clair Arc, M.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Frank Petkovžek 718-720 Market Street. WAUKEGAN. J* UJUNOOl Prodaja VINA. MjUUfe 2GANJS tav bmtM SHODK£ — PATEKTO-VANA ZDRAVILA. Pošilja p^f * tni:","&" 7a»top mik -Clu Narod*" 82 Cortlandt S tret. New York. 10 aprila 17 aprila 24 aprila T AXTVEIPEN. (M Star proga) finpaoDie eeneraie luiaDimut (Francoska parobrodna družba.) Kroonlaad white staji lutk 7 aprila ................* 14 aprila ................ Oessau [ 21 aprila................Tssttmfc 28 aprila ................ Adriatfe 5 maja .................. Ifijtsttr 12 maja ................. Osasafe 19 maja ................. Tsoftoafe m*js ................. Adris* mm* ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJAHt T BOTTKBDAM. 6 aprila 13 aprila 20 aprila 27 aprila TTrini dsn naravna KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Debre trse vies po 60 do 60 d galon b poeodo vred. Defers bele vise od 60 do 70 ct. galon s poeodo vred. ltvrstss trepavic* od #2.60 do $3 galon b posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Oroer Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vcnsast St.,Srna FrascUcs, CaL >rLa Provence** na dva vijaka 'La Savo i e" uLa Lorraine" "La Touraine" ^La Bretagne Poštni parntiri so:] ----14,200 ton, 30,000 kon*sfci* ......12,000 ......12,000 ......10,000 8,000 25,000 25,000 12,000 9,000 9.000 'La Gasgognc".......................""".*."."** 8,'ooo ** Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraiki »dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. «p isnaUdne Iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton SU, H. I •LA LORAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORKAINl 8. aprila lMft 18. apr. IMi ti. aprila 1M* «•. apr. IMt «, maja lfM •LA PROVENC® •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE 11. M. 17. 8. junija IMt, 10. junija 1900, POSEBNA PLOVITBA Parnik "LA GASCOGNE" na 2 vijaka odpluje dne 10. aprila, 1909. jNrnifca * iwwio sasnamovani i maja pe trt iW* Kozminski, generalni agent aa zapeA, "ya Deaoorn St., ChU'^ Ug, AVSTR0=AME RIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence m Hrvate Novi parnik na dva vijaka "Martha W.vsiii.vc.ton". lŽEGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM N R* fc, v spoaa} navedem novi parobrodi BC»a«>0ŽHlll I IStkO! Iz NEW YORKA Z2 !H. raZFld U (ti CJ aa vijaka Li^jo bres£"-rt bjf ricn. ........................................... ALICE, LAUBa, I U* ....................................... MABTHA "W xSH UN tiTC 2, * ft^v^JE...................................Itt.— A. | ZAGREBA.........'ZZZZZ / .......$20 2 - creeadk majn in jnnijn se bode ta S^BLOVCA * a .'oraj uvedeiemi brodoyjn pri- .............*....................* i nii!a H *hr% potaUka ' n ^ZH® dc P«^ J - ^-----------------$6atfc, m*00 *» MJi Phelps Bros« & Co., Gen. Ageniz, •Z Waibtogtoo Street, NEW Y0RI Spisal IC aro I May. četrta knjiga, V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) £ "Kako pa poznate tako dobro arabske koojet" "Hadii um. Ko sem v Meki opravil svoje molitve, sem «ftpotoval v Tsttf, kjer eem vstopil h konjiči velikega Šerifa iz Meke."_ C* konjiča mi je poznana in znano mi je tudi, kako izvrstne konje ■saj* ti jezdeci. Veliki šerif ima prav sijajno zbirko najkraanejših konj. Y,l,| fce^ ni *udm, da je postal moj znanec tako dober poznavalec konj. Eelo me zanima, da sem se sešel z nekdanjim konjenikom velikega _ iz Meke. "Cemu pa niste tam ostali t" vprašam nadalje. Badecica mu zalije obraz in za trenotak pogleda na won!jo in sprego-samo jedno besedo: "Mahabe — ljubezen!" "Velak — o joj!" "Na 'm hakasa — da, da, take je!" Besedici "o joj" sem spregovoril le v šali, toda on napravi zeio resen obraz in gleda zamišljeno predse, tako, da sem prav lahko uganil, kako je s njegovo stvarjo. Naravno da ga ne izprašujem, temveč pričnem govoriti: Glede konja, se niste prav nič motili; toda ono, kar mislite o jezdeca tli pravilno." "Kako, ali niste Arabecf" "Sedim li na konju, kakor kak Bedavi (Beduin)t" "Ne. To sem takoj opazil, ko sem vas ugledal" "In ste se čudili?" "Da." "Vi ste odkritosrčni!" "Naj li ne bodem?" "I>e bodite v Alahovem imenu in govorite odkrito!" "Nikakor ni-ern zamogei zapopasti. da lastnik takega, konja tako slabo jezdi." "Je že tako na svetu!" On me skrbno pogleda in vpraša: "Saj mi radi tega ne zamerite?" "Nikakor!" "O, vendar!" "Ne skrbite! Ono kar ste mi vi dejali, mi je že marsikedo drugi tudi povedal, ne da bi mu zameril.*' "Čemu se pa neeete učiti jezditi?" "Jaz, seim se mnogo učil, kako se mora jezditi!" "Jumkin — najbrže!" smeja se in me neverjetno gleda. "Morda dvomite?" "Da." "Toraj naj vam povem, da sem vee iet ostavil sedlo le tedaj, ko mb Sel spat." "Alah akb^r! On ustvarja ljudi in da vsakomur kako posebno sposobnost, a zajedno tudi kako posebno pomanjkljivo«*. Tako poznam nekoga, ki na nikak način ne mere žvižgati. Vedno in vedno se je trudil, toda do-•egel ni niti najmanjšega vspeha. Zopet drugi pa žvižgajo, ko so še v zi-beljki. Vam se godi glede jezdenja ravno tako, kakor onemu glede žvižga-nja. Zato vam je pa Alah dodelil kako drugo sposobnost." 44Imate prav." "In ktera je ta sposobnost?" "Piti znam prav dobro." "Piti?" vpraša začuden. "Da, pil sem že, ko sem bil se v zibeljki." "Ne šalite se!" "Morda mi tega tudi ne verjamete?" "Se ne. Sedaj delam nrn, ponudim sultanu v nakup. Tak* W bode potem dobiti v deželi, k^kor je pri sultanu. Ako je kupi, poteča sem preskrbljen." "Toraj umetnost?" "Da." "Toda bodete K 5&>o izgotovili?" "Prav gotovo. Spočetka seta bil v velikih skrbeh; toda sedaj sem prepričan, da ee mi posreči. 1» potem — potem hočem govoriti s Bešakom!" Slednji besedi izgovori nekako grozilno in ime, ktero je izgovoril, me je tudi nekako prestrašilo, kajti tako je ime peku, h kteremu aan namenjeni "Bošakt Kedo je tot" ga vprašam. "Njen oče." "Čem« pa preje a njim ne govorite?" "On me vrže iz hiše, sko pridem sedaj k njemu. Jaz sem namrei zanj preves siromašen.'' (Dalje prihodnjič.) Cenik: knjig, katere m dob« v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLAND T STREET, NEW YORK, N.Y 82 Cordandt Street, New York, N. Y. Podružnica 6104 st. cl,air ave. iv. e.„ cleveland, o* Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsa** oe nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj t ic _ _ __do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k- pošta* hranilnica. Nikdar se Se ni Čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne ulogc ter jih nalagamo v zanesl.ve hranilnice ali posojilnice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico.. Obresti teke od dneva nloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Važno za rojake, DUŠNA PAŠA (pisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obresa 754, brožirana 60^. JEZUS IN MARIJA, vesano vlono-koet $1.50, fino vezano v nanje $1.20, vezano v platno 404. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vesano v slonokoet $1-50. M AT J DUHOVNI ZAKLAD, iafiin, zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50^. I OTROŠKA POBOŽNOST, 254- POBOŽNI KRISTJAN, fino vesano $1. 20. i RAJSKI GLASOVI, 40*. ' SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza ino vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, ves. $1.0«. SV. URA, zlata obreza, fino vezano t $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*. slo-nokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, 26*. i AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITEUA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, tno vezana $1.80- i ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN 8PRACHE, this $1-25. O, zelo rad, kajti to sposobnost imamo itak vsi. Toda na to še ne HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZ-remo biti ponosni. Jahanje je na primer nekoliko težje." i nnvnnT ™nw an^ "To sem opazil." Pogleda me nekako pomilovalno in reče: "Jdi vaš križ zdrav?" "Da." "In tudi vaša prša?" "Zelo." "Čemu pa tako krivite vaš križ in čemu ne izbočite vaših prsi?" "Na tisoče družit ravno tako jezdi" "Ti so zelo slabi jezdeci" "O ne, temveč zelo dobri! Jezdec, ki ima rad svojega konja, ga tndi Sava in vsled tega mu tovor po možnosti olajša. Kako se pa to doseže, pa »e vedo niti Turki niti Arabci" "Tega ne razumem." "Vam verjamem." \ "Toda ali niste Arabec?" "Ne." "Kaj pa ste?" "Nemec." Pri tem pomenljivo i>okima in reče: "Ko sem bil v Štambulu sem videl ljudi iz Alemanje. Oni prodajajo platno, vreče in nože: pijo pivo in pojo. Toda na konju še nisem nijednega ridel. Imajo li v Alemanji mnogo vojakov?" "Več, kakor v Ozmanli memleteki" "Toda njih konjiča mora biti zelo slaba!" "Oni jezdijo tako, kakor jaz." "Res?" "Seveda." "Dovolj žalostno!" Mož miteli pošteno in radi tega se nikakor ne morem jeziti. Gotovo je hhMiI, da je s svojim govorom šel predaleč, k: vsled tega vpraša: "Vi ste tukaj tujec; smem li vprašati, kam ste namenjeni? Morda vam zamorem koristiti.'1 Morda ni bilo varno povedati mu popolno resnico, in vsled tega mu odvrnem: "Najpreje v Džnibašli." "Potem jezdiva lahko še četrt ure sktrpaj, nakar krenem na desao t. - < I * 1 GOVORI, veliki 40*, mah $0*. HITRI RAČUNAR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED IN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. PODUK SLOVENCEM ki • koče jo naseliti n Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 85*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR j 30*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, broiirova no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA ŠTABE IN NOVE ZAVERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 90*. "Stanujete li tamt" - — "Da. in veste kaj semt" "Ne. Toda čuditi se moram, da ste tako mlad služili sultana, nakar ste to zopet opustili." "Čemu sem službo ostavil, vam je že znano. Preje sedaj sem knjigotržec." 1 - * "ImAte prodajfthiico?" "Ne. zalogo nosim seboj v žepih. Tukaj prodajam reči" ZABAVNE RAZNI DBUOE bil ' X urar in namreč sledeče nr KNJIGE. ANDREJ HOFER, SO*. AVSTRIJSKI JUNAKI, nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICUA, 10*. BARON TRENK, 30*. BELGRAJ8K3 BISER, 16*. " -BENEŠKA VT5DEŽEV ALKA, BO*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. j BU^EK V STRAHU, 25*- j i I RHRSKA VOJSKA, 30*. j BOJTEK V DREVO VPREŽEN VI TEZ, 10*. -T- CAR IN TESAR, 20*. ^ .s Pri tem x?žc v ?.Pp. iz kterega prinese listek. Na tem je bila napisana j BRATJE, 20*. fata, oziroma prva jem, na kterei poštni nakaznici ali poštnih znan kah. Poštnina je pri vseh teb ecus' še všteta. /F HARMONIKE bedisl kskortnekoli vrste isdtisfes. i> popravljam pe oaiiiijlh censh, s del' trpsftno is aasesliivo. V psprsse ta nJjlui vsakdo poUje, ker sem le sar 161«t lakaj v tem poils is seda} v rre jean lastnem do os«. V popravek vss nsssi kranjske kaker vse drags harms-site te rsAmasm pe dels kskorlns kdr zahtsva brsK nadafinlh sprslan}. JOHN WENZEL, 1017 C. 62nd Str.. Osrelaad, O Knajpova zdravila ! SetV.."„ ko at o ei p*el»ii«jtmT ako iinaš kak«-vr>t+- katar, ko t rj'tš na kaki tlrujri bolezni in ti ; -niki ne n«<>rejo pomagali. 1.0 oii!t-šaj pi.-ati takoj po knjižit-o: "Navodilo in cenik Knajpovik zdraviT*, ktero >lobi; zastonj ako dopočlje« j*>-štno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi ttiagoe:ov za sve trpeče človeštvo in sikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naalov: AL AUSENIK & CO.. CZ CORTLANDT ST., NEW TOM, K. T.