GDK: 945.25:(497.12 Triglavski narodni park) Naravoslovna učna pot Vrata The Vrata Valley Nature Trail Martin ŠOLAR· Izvleček Šolar, M.: Naravoslovna učna pot Vrata. Goz- darski vestnik št. 3/96. V slovenščini, cit. lit. 7. Zaradi izredno zanimivih gozdnih ekosistemov in drugih naravnih znamenitosti v Vratih, je uprava Triglavskega narodnega parka skupaj z medna- rodno fundacijo Alp Action, Ministrstvom za kulturo RS ter Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, pripravila zavarovanje nekaterih gozdnih eko- sistemov; namen je ohranitev, vzgoja in izobra- ževanja. Gozdovi in naravne znamenitosti doline Vrata so povezani v naravoslovno učno pot. Ključne besede: učna pot, naravna zname- nitost, gozdni ekosistem, izobraževanje. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Mednarodna fundacija Alp Action, ki ima sedež v Ženevi, spodbuja in finančno podpira akcijo "Zelena streha za Evropo". Cilj akcije je ohranjanje gozdnih površin v Alpah in povečanje le-teh. V večini alpskih držav so bile velike površine gozdov iz- sekane za potrebe pašništva, zaradi izko- riščanja gozdov, v zadnjem obdobju pa tudi zaradi turizma oziroma izgradenj smu- čarskih prog, cest in druge infrastrukture. V letih od 1991 do 1995 je bilo v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji in Italiji posajena 481.000 sadik. Drevesca in pogozditev je sponzorirala fundacija Alp Action oziroma njen glavni donator koncern Kraft Jacobs Suchard, nam bolj poznan kot proizvajalec čokolade Milka. Javni zavod Triglavski narodni park je zaradi dolgoletnih sodelovanj v medna- rodnih naravovarstvenih institucijah lahko navezal stike s fundacijo Alp Action. Tudi Slovenija • Triglavski narodni park- je bila · M. š., dipl. inž. gozd, Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, SLO Synopsis Šolar, M.: The Vrata Valey Nature Trail. Goz- darski vestnik No. 3/96. ln Slovene, lit. quot. 7. The Triglav National Park Office, subsidized by the international foundation Alp Action, the Min is- try of Culture of the Repu blic of Slovenia, and the Agriculture and Forest Fund of the Republic of Slovenia has prepared a forest ecosystem con- servation programme and established a nature trail, the so-called Forest Nature Information Trail, along the Vrata valley. Key words : nature information trail, natural peculiarities, forest ecosystem, education uvrscena v program "Zelena streha za Evropo". Način gospodarjenja z gozdom, nekoč in danes, se pri nas razlikuje od drugih alpskih držav. Skozi stoletja smo uspeli ohraniti gozdove. Gospodariti v gozdu je pomenilo vzdrževati gozd za naslednje rodove. V Triglavskem narod- nem parku smo skupaj z gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije ugotovili, da izvedba akcije "Zelena streha za Evropo" s po- gozdovanjem v gozdovih Triglavskega narodnega parka ni najbolj primerna. Fundaciji Alp Action smo predstavili gozdove doline Vrata, v katerih so pri- marne splošno koristne funkcije. Poudarek je na varovanju in zavarovanju obstoječih gozdov. Sonaravni gospodarski gozd, va- rovalni gozd, gozd v ekstremnih rastiščnih razmerah so dejavniki, ki so narekovali odkupe in zavarovanja. Ob pomoči fun· dacije Alp Action, takratnega resornega Ministrstva za kulturo (1993), Sklada kme- tijskih zemljišč in gozdov ter uprave Triglav- skega narodnega parka je bilo odkupljena nekaj zanimivih gozdnih zemljišč ter na- menjenih za vzgojo in izobraževanje. To je bil tudi edini pogoj sponzorja ob tem, da se njegov logotip pojavlja na informacijskih gradivih in pojasnevalnih tablah. Zaradi GozdV 54, 1996 159 Naravoslovna učna pot Vrata izredno zanimivih, a razpršenih gozdnih ekosistemov in drugih naravnih zname- nitosti v dolini Vrata, smo se odločili urediti naravoslovno učno pot. 2 TRIGLAVSKI NARODNI PARK 2 THE TRIGLAV NATIONAL PARK Triglavski narodni park je bil v današnjem obsegu ustanovljen in razglašen z Za- konom o TNP leta 1981. Leži v severo- zahodnemu kotu Slovenije, med Savo in Sočo, obsega praktično cele Julijske Alpe v Sloveniji. Velikost parka je 84.805 hek- tarjev, kar pomeni 4 % slovenskega ozem- lja. Gozdovi v Triglavskemu narodnemu parku imajo poseben pomen. Vseh gozdnih površin v TNP je 56.337 ha (67% celot- nega narodnega parka), od tega 9.950 ha gozdov v borbeni coni alpskih grmišč in Informacijska tabla "Alpski log" na naravoslovni učni poti The "Alpski log" information table in a nature trail Mravljišče v gozdu v ekstremnih rastiščnih razmerah An anthill in a forest in extreme site conditions 160 GozdV 54, 1996 Naravoslovna učna pot Vrata 10.802 hektarja zaraslih kmetijskih površin. Trajno varovalnih gozdov je v parku skupaj 8.243 ha, izločenih pa je tudi 9 gozdnih rezervatov s skupno površino 1.014 h;:i. Varstvo Triglavskega narodnega parka ureja zakon dvostopenjsko. V TNP imamo robno in osrednje območje. Prilagoditev in uskladitev z mednarodnimi obvezami, ki jih Slovenija mora spoštovati, pomeni za TNP postopno prilagoditev mednarodnim varstvenim kategorijam. Zakon o TNP in IUCN kategorije pa določajo vlogo narod- nega parka: varstvo, vzgoja in izobra- ževanje, raziskovanje, obisk in doživljanje narave. Priprava in ureditev informacijskih tabel in parkovnih učnih poti, ki vzgajajo, izobra- žujejo in usmerjajo obiskovalce, je ob varstvu osnovna in ena temeljnih nalog uprave zavarovanega območja narodnega parka. Informacijska tabla "Gozd s sonaravnim gospo- darjenjem" "Co-natural managed forest" information table Sukcesija vegetacije na melišču Vegetation's succession ona scree GozdV 54, 1996 161 Naravoslovna učna pot Vrata 3 NARAVOSLOVNA UČNA POT VRATA 3 THE VRATA VALLEY NATURE TRAIL Strokovne podlage za ureditev Naravo- slovne učne poti Vrata predstavljajo obsež- no gradivo. Na tem mestu bi rad učno pot predstavil tako, kot je predstavljena za vsakdanjega obiskovalca v zgibanki in na pojasnevalnih tablah. 3.1 Vrata 3.1 The Vrata valley Vrata - ledeniška dolina, zasnovana na tektonski prelomnici, je vrezana pod Tri- glavom v smeri proti severovzhodu. Zgornji del Vrat ima tipičen U profil ledeniške doline. Matično podlago v dolini sestavljata predvsem triasni apnenec in dolomit. Vrata so zasuta s kvartarno nasipino, z mo- renami, rečnim prodam in pobočnim gruš- čem. Zatrep doline pod Triglavsko severno steno leži na nadmorski višini tisoč metrov. Relativno visoka nadmorska višina in osoj- na lega sta vzrok za ostro gorsko pod- nebje. Zaradi strmih pobočij in obilice padavin so predvsem v zgornjem delu Vrat pogosti snežni plazovi, ki močno vplivajo na rastlinske razmere v dolini. Gozdovi dajejo dolini Vrata močan pečat. Pokrivajo dno doline in strma pobočja na obeh straneh vse do vznožja sten vršacev, ki oklepajo Vrata. Gozdne površine le redko prekinjajo izkrčeni rovti. Med dre- vesnimi vrstami prevladujejo bukev, smre- ka in macesen. Najbolj razširjena gozdna združba je alpsko bukovje s trilistno vetr- nico. Tretjina gozdov v Vratih je varovalnih, preostalo so gospodarski gozdovi z močno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami, kot so hidrološka, klimatska, estetska, rekreacijska in druge. Gozdovi so kljub izkoriščanju, ostrim rastiščnim razmeram in znanim dejavnikom, ki dandanes pov- zročajo poškodovanost gozdov, dobro ohranjeni. Nekatere gozdne površine so zaradi nedostopnosti ostale popolnoma nedotaknjene in niso bile nikoli gospo- darsko izkoriščane. Ljudje v dolini Vrata so se v preteklosti ukvarjali predvsem s pašništvom, gozdar- stvom in tudi z oglarstvom. Zadnjih sto let, 162 Gozd V 54, 1996 v zadnjem času pa še posebno, sta v Vratih pomembna gorništvo in turizem. Toliko raznovrstnih in privlačnih možnosti ne nudi nobena druga alpska dolina v Sloveniji, zato so Vrata gornikom pri- ljubljena in poznana. 3.2 Slap Peričnik 3.2 The Peričnik waterfall Slap Peričnik je nastal z ledeniškim preoblikovanjem doline Vrata. V zadnji ledeni dobi je ledenik Vrata poglobil in razširil, zato je obvisela stranska dolina, po kateri je že pred poledenitvijo tekel potok Peričnik. Po umiku ledenika je voda začela padati kot slap čez stopnjo v dolino. Tok slapa se je večkrat premaknil, to dokazujejo fosilna ustja, stari zapiski in fotografije. Nad Spodnjim Peričnikom, visokim 52 metrov, si je čez konglomeratno stopnjo vrezal pot tudi Zgornji Peričnik, ki je s 16 metri precej nižji. Nad njim je v konglomeratnih skladih naravni most z odprtino, visoko okoli 3 metre. 3.3 Galerije 3.3 Galleries Konglomeratna stopnja se v dolini Vrata pokaže na levem bregu Triglavske Bistrice nekoliko niže od Turkove planine in se z vmesnimi manjšimi presledki vleče skoraj do Mojstrana. Njena debelina znaša tudi nad 1 OO metrov. Manjši deli konglomerata se pojavljajo tudi na desnem bregu Tri- glavske Bistrice. Pleistiocenski konglomeratni prag se- stavljajo različno odporne plasti, zato se v geološki zgodovini Bistrica vanje ni enako- merno globoko zajedla. Slabše sprijete plasti so ponekod spodjedene in tvorijo značilne galerije. Trdnejše sprijeti pasovi pa so vzrok za nastanek previsov. Konglo- merat sestavljajo večinoma svetlosivi prod- niki različnih velikosti dachsteinskega apnenca, ki so zaradi kratke transportne poti slabo zaobljeni. Zanimivost galerij je tudi drevesna vege- tacija, rastoča na robu previsne konglo- meratne stopnje. Naravoslovna učna pot Vrata 3.4 Sonaravne gospodarjeni gozd 3.4 Co-natural managed forest Gospodarski gozd je kategorija urejanja gozdov. Sonaravni gospodarski gozd v neposredni bližini Poldovega rovta v Vratih je značilen alpski gozd, v katerem se pri gospodarjenju upoštevajo značilnosti dre- vesnih vrst in ekologija rastišča. V gozdu je gospodarjenje sonaravne in zmerno v okviru možnosti, ki jih nudi narava gozda, s ciljem ohraniti vrstno sestavo in sta- bilnost. Glavna drevesna vrsta gozda na izredno dinamičnem valovitem reliefu je senco- zdržna bukev z razvejenim koreninskim sistemom in prilagodljivo krošnjo. Smreka je univerzalna drevesna vrsta, ki je doma v vseh alpskih dolinah. Dobro prenaša mraz, za pomlajevanje pa potrebuje nekaj več svetlobe kot bukev. Macesen je vrsta ekstremnih rastiščnih razmer na gozdni meji. Za svojo rast potrebuje veliko svet- lobe, zato se v gozdu praviloma naseli le v večjih vrzelih. Pomlajevanje v gozdu je naravno. V relativno majhnih vrzelih se pomlajujeta bukev in smreka, to sta sencozdržni dre- vesni vrsti, kar kaže, da je razvoj gozda uravnovešen. Negativnih posledic prosto- živečih rastlinojednih živali in pašne živine na mladju ni. 3.5 Gozd v ekstremnih rastiščnih raz- merah 3.5 A forest in extreme natural site conditions Na desnem bregu Triglavske Bistrice, nasproti Turkove planine, je izredno pes- ter prehod med strugo in gruščnatim vrša- jem. Tu se prepletajo različne oblike pio- nirske vegetacije. Ekstremne rastiščne razmere gozda določajo osojna lega, hlad, kratka vegetacijska doba, nerazvita tla, aluvialna dejavnost vode in navzočnost paše. Zaradi skromnih rastiščnih pogojev so tu vrste, ki jih sicer najdemo na zgornji gozdni meji- rušje, dlakavi sleč, lisičjaki ... Ekstremnost ekoloških dejavnikov se lahko primerja s p~goji rasti v bojni coni gozda na zgornji gozdni meji. Za alpski log, ki ga sestavljajo vrbe in smreka, je aluvialno delovanje Bistrice glavni ekološki dejavnik. Posledica njenega delovanja so plastovita in gibljiva tla, tako da razvoj gozda ne poteka sklenjeno. Mejo med gibljivimi in stabilnimi tlemi nakazuje bukev, ki ne prenese gibljivih tal. Pomen pionirske vegetacije je v tem, da veže tla in ustvarja pogoje za rast drugih vrst. Močan negativni ekološki dejavnik pri razvoju gozda je paša, ki v Vratih še vedno obstaja. Razvoj vegetacije je upočasnjen, gozdni zastor je pretrgan, kar nakazuje tudi spomladansk;;t resa, ki se pojavlja le tam, kjer gozd ni sklenjen. 3.6 Zatrep doline Vrata 3.6 A gable end of the Vrata valley Zatrep doline Vrata obdajajo naravne znamenitosti. Edini stalni vodni vir doline je Triglavska Bistrica, ki dobiva vodo iz okoliških visokogorskih krnic in zakraselih podov. Izvira izpod grušča pod Triglavsko severno steno. V obdobjih obilnejših pa- davin je hudournik Trigl,avska Bistrica izoblikovala širok nanos, v katerem se je potek struge večkrat menjal. V sušnejših obdobjih Bistrica kmalu po izviru ponikne in pride na površje šele pod Turkovo planino. Stalni pritok je le Peričnik in nekateri manjši pritoki, druge vode so hudourniškega značaja in ožive le ob izdatnem deževju. Nad zatrepom doline Vrata kraljuje mo- gočna Triglavska severna stena. Siroka je tri kilometre in povprečno visoka 1 000 metrov. Spada med tri največje stene Vzhodnih Alp. V steni se zvrste številne lepo vidne in različno debele plasti zgornje- triasnega dachsteinskega apnenca. Steno delijo izraziti stebri, poleg njih pa je Tri- glavska severna stena polna grap, pre- duhov, oken in značilnih polic. Triglavska severna stena ali krajše kar Stena pomeni simbol slovenskega alpi- nizma. V polpreteklem času se je v Steni odvijalo tekmovanje med domačimi in tujimi plezalci, ki je imelo tudi velik narodno- buditeljski pomen. Danes vodi prek Stene več kot 1 OO plezalnih smeri in variant. Pomembne mejnike pri osvajanju Stene so postavili domači plezalci. Prvi je prek GozdV 54, 1996 163 j Naravoslovna učna pot Vrata Stene prišel trentarski divji lovec Ivan Berginc že leta 1890, plezal pa je v ob- močju današnje Slovenske smeri. Skalaši so preplezali leta 1928 Gorenjsko smer z Ladjo in leta 1931 veličastno prečenje Stene po Zlatorogovih policah. Joža Čop je leta 1945 preplezal Osrednji steber, danes Čopov steber, ki so ga v šestdesetih letih prvič pozimi ponovili Kunaver, Sa- zonov in Belak. Tudi Sfingo, ta niz plošč in stebrov, steno v Steni, so prvi preplezali domači alpinisti. Lažja in zavarovana pre- hoda prek Stene, namenjena navadnim gornikom, vodita le po vzhodnem in zahod- nem robu Stene čez Prag in prek Luknje na Plamenice. Na meliščih pod stenami osvaja rastje nekdanji plaz. To je tipični pojav rastlinske sukcesije. Pod steno je sveže belo melišče, niže sivo staro melišče, ki ga že prepredajo pritalne pionirske vrste, katerih naloga je vezava tal in ustvarjanje humusa. Nadaljnjo stopnjo rastlinske sukcesije kažejo rušje, rušje z macesnom ter macesen z bukvijo na mejnem gorskem območju bukve. Rastlinstvo se menja z dviganjem nad- morske višine. Pogled na skupino Škrla- tice, Dovškega križa in Kukove špice iz konca Vrat navzdol nam kaže višinske vegetacijske pasove v Vratih. Zaradi snež- nih plazov, erozije, talnih pogojev, mikro- ekoloških razlik (greben, izboklina, graben) in različnih sukcesijskih razvojnih stopenj višinski pasovi niso idealni in v ravnih linijah, pač pa močno dinamični. Ločimo montanski - gorski pas bukve, altimon- tanski pas bukve z macesnom, podalpski pas macesna, ruševja in dlakavega sleča in pas alpskih travišč. Ti vegetacijski vi- šinski pasovi so prekinjeni in prepredeni z 164 Gozd v 54, 1996 melišči, grabni in plaznicami, na katerih že poteka rastlinska sukcesija. 3.7 Bukovlje 3.7 Bukovlje Gozdno območje za Aljaževim domom, katerega meje določajo na eni strani struga Triglavske Bistrice, na drugi vznožje Ste- narjevih sten in se končuje na gozdni meji pod Sovatno in Luknjo, imenujemo Bu- kovlje. Gre za enodoben bukov gozd, ki je nastal po naravni nesreči, plazu oziroma pišu. Vsa drevesa v enodobnem gozdu so približno enake starosti. Gozd v Bukovlju ima izrazito varovalno vlogo. Bukov gozd že v zgornjih 50 -1 OO metrih pod stenami zaustavlja plazove. V tem zgornjem ob- močju rastejo tako imenovane "lavinske" bukve, katerih debla so prvih nekaj metrov poležena po tleh. Bukov gozd uspeva na izredno plitvih in skalovitih tleh. VIRI 1. Gozdno gospodarstvo Bled : Gozdno gospo- darski načrt za GGE Jesenice 1988 -1997 2. Pavšek M., Ogroženost Triglavskih dolin Vra- ta in Kot zaradi naravnih nesreč; FF Oddelek za geografijo- seminarska naloga; 1987 y 3. Počkar B., Stritih J., Robič D., Solar M.; Strokovne podlage za naravoslovno učno pot v Vratih; 1994 4. RamovšA.; Slapovi na Slovenskem; 1983 5. Šolar M., Lukan KlavžerT., Triglavski narodni park - Naravoslovna učna pot Vrata - prospekt 1995 6. Triglavski narodni park; Vodnik; 1985 7. Zorn M.; Fitocenološki popis na gozdni parceli 1482/30 k.o. Dovje; 1995