leto xxii. — Številka 20
Ustanovitelji: obe. konference SZDL 'esenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka |a Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk ^anj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo
kranj, sobota, 14. iii. 1970 Cena 50 par
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od i. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotab
delovnega  ljudstva   za gorenjsko
^kofja Loka, 13. marca — škofjo Loko Je danes obiskal sekretar centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. V spremstvu predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij si je dopoldan ogledal tri vodilne gospodarske organizacije v Selški dolini: Alples ^leznikl, Niko Železniki in Iskro Železniki. Popoldan ob 13. uri Je bil navzoč pri podelitvi odlikovanj in plaket osmim najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem v občini, ob 16. url pa *o člani aktiva družbenopolitičnih organizacij, člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta *** Predstavniki nekaterih škofjeloških podjetij imeli z njim razgovor o tekočih problemih komune. Na sliki: v Alplesu. (-Ig) — Foto: F.' Perdan
S°eg je pri *p pomagali F- Perdan
razstreljevanju plazu zasul postajo žičnice na Zelenici. Pri odstranjevanju snega tudi pripadniki JLA in se jim Kompas ob tej priliki najlepše zahvaljuje. — Foto:
RAZSTAVA^/* POHIŠTVO 411
KRANJ
V DELAVSKEM DOMU V KRANJU OD 12.—22. MARCA 1970 Vabimo vas na ogled najnovejših izdelkov tovarn pohištva:
# MEBLO — Nova Gorica % MARLES — Maribor
% BREST — Cerknica
# STIL - Koper
% MOBILIA — Osijek
O JAVOR — Pivka
0 IZTOK — Miren pri Novi Gorici
# POHIŠTVENA INDUSTRIJA — Idrija
0 GARANT — Polzela £ 8. OKTOBAR - Bečcj
# DIP — Otočac 0 JELA — Sabac
in drugih
Bogata izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinjskih elementov, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz in raznovrstnih drugih delov pohištva. Na razstavi lahko kupite poleg pohištva tudi vso posteljno konfekcijo, preproge, pregrinjala, prešite odeje, volnene odeje ter vseh vrst zavese po konkurenčnih cenah.
Odobravamo potrošniška posojila Brezplačno montiramo Pohištvo dostavljamo na dom
Za obisk in nakup se priporoča KOKRA
Koroška 35
DEKOR,
l\a Zelenici
bo jutri vse nared
Delavci na žičnici se trudijo, da bi druga sekcija čimprej delovala. V petek je bilo delo na stebrih nemogoče, ker je pihala močna burja, včeraj in danes pa dela normalno napredujejo, če bo vreme količkaj ugodno, bo jutri tudi druga sekcija žičnice na Zelenici nared. —J k
J£ PRESENEČENJI.
±\    ZA VAŠE GOSTI-
SEKAVA
ŽIVIL./\
»zadnjega reda« Kranj—Skofja Loka: na levi je začetek, na desni pa konec ceste. — Vmesnega dela pa nismo slikali, ker je prav tale — Foto: F. Perdan
Na predsedstvu občinske konference SZDL na Jesenicah smo zvedeli, da bosta na socialistični zvezi v začetku tedna dve seji, in sicer se bo sestala novoimenovana komisija za popis aktivov Osvobodilne fronte slovenskega naroda in komisija za podelitev odličij OF. -jk
radovljica
Radovljiška občinska skupščina je v sredo imenovala nov upravni odbor za gradnjo osnovnih šol v občini. Odbornikom je bilo tudi pojasnjeno, da vse priprave na gradnjo potekajo normalno. Tako bodo kmalu gotovi vsi načrti za šole. Kmalu pa bodo tudi končani dogovori o najetju premostitvenega kredita za takojšen začetek gradnje vseh osnovnih šol.
Poslanec in predsednik občinskega sindikalnega sveta Radovljica Jože Bohinc je na sredini seji predlagal, naj občinska skupščina do naslednje seje preuči naglo naraščanje cen predvsem prehrambenim proizvodom. Znano je, da so življenjski stroški v Sloveniji v januarju in februarju letos močno porasli in hkrati presegli napovedi oziroma določila republiške resolucije. Podražitve so po mnenju nekaterih že precej ogrozile standard prebivalcev s poprečnimi in manjšimi osebnimi dohodki. — Skupščina je predlog tovariša Bohinca sprejela in bo do prihodnje seje razen analize skušala predlagati tudi nekatere ukrepe.
Bled, 13. marca — V Garni hotelu na Bledu se je dopoldne začel enodnevni seminar za vodstva organizacij zveze komunistov iz radovljiške občine in za člane organov občinske konference ZK. Na seminarju so govorili o aktualnih vprašanjih ZK po prvi seji republiške konference ZK, o organizacijskih vprašanjih, metodah političnega dela in drugem.
škofja loka
Minuli torek popoldan so imeli člani komisije za mednarodne odnose in delavsko gibanje pri občinski konferenci ZKS škofja Loka sejo, na kateri so sprejeli program dela ter razpravljali o vsebini, ciljih in načinu obravnavanja nekaterih tem iz programa. Istega dne ob 16.30 je bila seja občinske zveze za telesno kulturo, na kateri so med drugim izčrpno pretresli program prireditev ob tisočletnici Škofje Loke.
V sredo, 13. marca, popoldan je odbor za industrijo in gradbeništvo pri občinskem sindikalnem svetu na svoji seji sprejel program dela in rokovnik bodočih nalog ter proučil informacijo SDK o nelikvidnosti v gospodarstvu v letu 1969. Na sedežu občinskega komiteja ZMS so imeli člani komiteja ta dan pomembno sejo. Obravnavali so priprave na konferenco in se pogovarjali o bodočem delu občinske organizacije ZMS. Komite je tudi izdelal koncept praznovanja v letošnjem mesecu mladosti.
Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinski konferenci ZKS Skofja Loka je minuli četrtek dopoldan razpravljal o programu dela in rokovniku nalog ter sprejela stališča o solidarnostnih skladih in njiho-' vem delovanju. Člani so podrobno pretresli tudi predlog družbenega plana občine za leto 1970.
Iz dela družbenopolitičnih organizacij
Občinska konferenca ZKS je pripravila razgovore o Resoluciji I. konference ZKS po osnovnih organizacijah na Prim-skovem, Vodovodnem stolpu, na Kokrici, v Naklem, Cerkljah, na Golniku, Jezerskem in na Zlatem polju. Na socialistični zvezi je bil v četrtek sestanek koordinacijskega odbora za proslavljanje 25. obletnice osvoboditve, na katerem so govorili o programu proslavljanja. Občinski sindikalni svet je pripravil več posvetovanj in razgovorov. Omenjamo le najvažnejše: praznovanje prvega maja, nagrajevanje v kulturi, politična akcija pri izgradnji vzgojno-varstvenih ustanov in naloge sindikata pri rekreaciji delovnih ljudi. Na predsedstvu občinske konference mladine so bile seje posameznih komisij, v četrtek pa je bil posvet predstavnikov gorenjskih občinskih komitejev. Jedro dejavnosti občinskega odbora zveze borcev v preteklem tednu so bile letne konference zveze vojaških vojnih invalidov v Stražišču, Žabnici in Kranj-Centru. V sredo pa je bila seja odbora Prešernove brigade, na kateri so se pogovarjali o pripravah na razstavo dokumentov o tej partizanski enoti, o srečanju preživelih borcev brigade ob 25. obletnici osvoboditvi in slovesnem zaključku Kurirčkove pošte na Pokljuki, kjer so padli borci tretjega bataljona brigade. Občinska zveza za telesno kulturo je pripravila nekaj sestankov komisij, pogovarjali pa so se tudi o financiranju vaterpolske ekipe Triglava, ki letos začenja s tekmovanjem v I. zvezni ligi. Aktivni so bili tudi organi občinske skupščine, sestala se je komisija za medobčinsko sodelovanje, žirija za podeljevanje Prešernovih nagrad (sprememba odloka), danes so pa na Veliki planini zimske športne igre upravnih organov skupščin iz Domžal, Jesenic, Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. -jk
Gorenjski pionirji se pripravljajo
Letošnja Kurirčkova pošta, ki je za pionirje Slovenije že postala tradicionalna kot naj-množičnejša oblika proslavljanja vsakoletnega dneva mladosti, se bo letos slovesno zaključila na Pokljuki v nedeljo, 23. maja. Kot je predvideno, se bo ob tej priložnosti zbralo kakih 7000 pionirjev iz vseh krajev Slovenije. Gorenjski pionirji pa se pripravljajo kot gostitelji. Zlasti s sporedom. Na Jesenicah in v Radovljici, kjer so že znani po pevskih zborih, se pripravljajo za tak nastop. Mali umetniki iz Kranja hočejo pozdraviti mlade goste s har-monikarskim zborom, v Trži-
ču pripravljajo nekatere posebno točke. Sodeloval bo celo njihov lokalni radio. V Škof ji Loki so se lotili priprav, da bi z recitacijami in pesmijo prikazali partizanskega kurirja.
S pionirji, kot je predvide no, bodo sodelovale tudi druge skupine mlađih tekmovalcev, športnikov in celo vojaki.
K. M.
Franc Korošec predsednik Okrožnega sodišča
Radovljiška občinska skupščina je v sredo popoldne na seji Franca Korošca razrešila predsedstva občinskega sodišča v Radovljici. Tovariš
Korošec je bil po odhodu to-^ variša Ivana Repinca na Vrhovno sodišče SR Sl6venije imenovan za predsednika Okrožnega sodišča v Kranju.
A. Z.
Tudi za vzgojo in izobraževanje dovolj denarja
Na četrtkovi seji jeseniške občinske skupščine so odborniki sprejeli predlog občinskega proračuna in potrdili predlog komunalnih del, ki bodo narejena letos. Pri tem so poudarili, da bistvenih pripomb na oba dokumenta na zborih volivcev ni bilo. Kjer pa so bile in če so dovolj tehtne, jih bodo uvrstili v perspektivni program razvoja občine.
Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki, ki predstavljajo ustanove s področja vzgoje in izobraževanja, trdili, da Temeljna izobraževalna skupnost ne bo imela dovolj sredstev za svojo dejavnost in. da prosvetni delavci ne bodo prejemali takšnih osebnih dohodkov, kakršne predlaga republiško priporočilo. Po ponovnem izračunu se je izkazalo, da je bila zadnja trditev neutemeljena in da osebni dohodki prosvetnih delavcev v jeseniški občini ne bodo manjši od republiških in da bo imela TIS dovolj denarja tudi ob upoštevanju vseh republiških priporočil. Govorili so tudi o cesti v Vrata, ki je sedaj v
izredno slabem stanju in manjka samo še prometni znak: Prepovedan promet za vsa vozila, kot je dejal eden od odbornikov. Zahtevali so, da se cesta v petih letih uredi, letos pa vsaj toliko popravi, da bo mogoč normalen promet.
Odborniki so zavrnili zahtevo stanovalcev Spodnjega Plavža, ki želijo na površinah, ki so po urbanističnem programu namenjene zelenicam, urediti vrtičke. Prav ta-
ko so podprli sklep o ustanovitvi sveta gorenjskih občin, sprejeli spremenjen odlok o redu in disciplini na žičnicah vlečnicah in smučiščih ter imenovali nove sodnike porotnike jeseniškega občinskega sodišča. Razpravljali so tudi o številu učnih ur osnovnega in dopolnilnega pouka za obrambo nerazporejenih občanov, službe , teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini.
J. Košnjek
Srečanje treh občin
Pod takim naslovom bodo letos skupno proslavljale 25-Ietnico osvoboditve tri sosedne občine — Skofja Loka, Idrija in Logatec. Tako so se domenili na skupnem pogovoru, ki je bil v žireh na pobudo organizacij ZB iz vseh treh središč. Srečanje bo v nedeljo, 7. junija, v Ledinah. Pri tem srečanju sodelujejo organizacije ZB, SZDL, mladine, sindikatov, šol in druge.
To bo hkrati srečanje treh regij — Gorenjske, Primorske
In Notranjske, ki imajo mnogo skupnega ne le iz časa osvobodilnega gibanja. Organizatorji želijo, da bi razen srečanja nekdanjih borcev, aktivistov In prebivalstva sploh taka srečanja oživela tudi sodelovanje v drugih smereh. Sem lahko sodi zlasti usklajevanje v urejevanju pašnikov, gozdov in komunikacij na tem območju, urejevanje in usmerjanje gorskega turizma, pomoč gorskim kmetom, osamelim družinam in podobno. — K. M.
Škofjeloška skupščina v letošnjem letu
Odborniki občinske skupščine v škof j i Loki so na svoji zadnji seji sprejeli tudi program dela skupščine za leto 1970. Namen takšnega delovnega načrta ni v podrobnem naštevanju vseh zadev, s katerimi* se bodo odborniki ukvarjali med letom, temveč se s programom predvidi samo okvir najbolj pomembnih vprašanj. Tako je iz takšnega dokumenta obenem razvidna osnovna občinska politika.
Se v marcu bodo odborniki razpravljali o problematiki dijaškega doma v Skofji Loki. Dotrajano stavbo bodo po načrtih podrli, zato bo treba zgraditi nove prostore. Na
dnevnem redu marčevske seje bo tudi predlog programa praznovanja tisočletnice mesta in osnutek novega občinskega statuta ter poslovnika skupščine in svetov. Prav tako bo skupščini predložen program razvoja otroškega varstva v občini. S priključitvijo žirovskega območja so se težave na tem področju povečale, saj je vrtec v Zireh dotrajan, za novogradnjo pa bi potrebovali blizu dvesto starih milijonov.
Za vsak mesec so torej predvidena osnovna vprašanja, ki jih bo morala reševati občinska skupščina. Odbornik Marko Vraničar je predlagal, da bi se podoben program dela izdelal še posebej
za aktivnost zbora delovnih skupnosti. Na njegov predlog pa so v splošni program vključili tudi poročilo o delu krajevnih skupnosti jn o turistični dejavnosti.
Izkušnje preteklih let kažejo, da se da z delovnimi načrti predvideti nekako 70 odstotkov zadev, ki pridejo pred skupščino, nekaj nalog pa se pojavi med letom in jih ni mogoče planirati v programu. Slednji še vedno vsebuje precej normativnih aktov. Vendar se sprejemanju različnih občinskih predpisov ni mogoče izogniti, ker je zanje skupščina pooblaščena z zakonom. A. Igličar
|s_____
Trideset inženirjev in tehnikov iz ZAR je bilo v Iskri. — Fcto: F. Perdan
Inženirji in tehniki iz ZAR v Iskri
V sodelovanju z Zavodom za mednorodno tehnično sodelovanje v Beogradu je od novembra lani v šolskem centru Iskre Kranj in v tovarnah Združenega podjetja Iskra na usposabljanju 30 inženirjev in tehnikov iz Združene arabske republike. Inženirji se 'usposabljalo za učitelje srednjih poklicnih tehničnih šol, tehniki pa za inštruktorje praktičnega pouka na teh šolah. Vsi so redno zaposleni v Kairu na različnih ustanovah in podjetjih.
V šolskem centru Iskre v Kranju jih seznanjajo predvsem z metodami pedagoškega dela, pri praktičnem delu v kranjski in nekaterih dru-
gih Iskrinih tovarnah pa spoznavajo tudi nekatere strokovne predmete.
Skupina inženirjev in tehnikov, ki je v Kranju, pa ni edina. Podobne skupine iz Združene arabske repjablike so tudi v nekaterih drugih državah. Po 9-mesečnem usposabljanju in spoznavanju našega učnega programa se bodo vrnili v domovino, kjer se bodo kasneje na podlagi izkušenj vseh skupin odločili za najsprejemljivcjši učno-vzgojni sistem za vzgojo mladih strokovnjakov.
V sredo dopoldne smo v kranjski Iskri v obratu ATN obiskali Ahmeda Saida Ware-
! tha in Favvzva Elseesva. Oba • sta zelo zadovoljna in pravita, da jima slovenski jezik ne ! dela vee posebnih težav. O tem smo se sami prepričali, saj je naš pogovor potekal kar več ali manj v slovenščini.
»Vsa predavanja v šolskem centru Iskre imamo v angleščini. Pri praktičnem usposabljanju v tovarnah pa potem izpopolnjujemo tudi pridobljeno znanje slovenskega jezika,« sta nam povedala.
Pravita tudi, da so vsi močno presenečeni nad organizacijo proizvodnje in tudi učno-vzgojnim sistemom pri nas.
! A. Ž.
Razvijati krajevno samoupravo
»Po letu 1964 je to v občini Prva temeljitejša in pomembnejša razprava,« so ugotovili v sredo popoldne na zasedanju obeh zborov radovljiške občinske skupščine, ko so obširno spregovorili o problematiki krajevnih skupnosti «1 nadaljnjem razvoju krajevne samouprave. Uvodno razpravo o teh vprašanjih je Pred nedavnim pripravila že komisija za delo krajevnih skupnosti pri občinski konferenci SZDL, v torek pa so o teh vprašanjih spregovorili tudi na zasedanju občinske konference zveze komunistov.
Na sredini seji skupščine so ugotovili, da je bil v zadnjih letih na področju krajevne samouprave narejen precejšen razvojni korak. To se med drugim kaže v nekakvih nalogah krajevnih skupnosti, zapisanih v njihovih statutih. Zato so menili, da M krajevne skupnosti v občili morale v prihodnje v svoje statute zapisati tiste naloge, ki so značilne za posamezne kraje. To pa najbrž Pomeni, da bi v krajevnih skupnostih morali narediti a'ializo   posameznih potreb.
želja in podobno. Po tem pa bo treba narediti tudi določene spremembe v občinskem statutu, kjer je govora o krajevnih skupnostih oziroma o krajevni samoupravi.
Posebej so na skupščini poudarili, da so krajevne skupnosti v zadnjih letih največjo skrb posvečale komunalnim problemom. Vendar pa je v posameznih krajih v občini tudi več nerešenih vprašanj s področja zdravstva, socialnega varstva itd. Zato bi morale krajevne skupnosti v svojih delovnih programih, ki naj bi jih sprejeli zbori občanov, kot najvišji organi krajevne samouprave, tem vprašanjem posvetiti večjo skrb.
Eden od osnovnih pogojev za večjo učinkovitost krajevne samouprave pa je tudi ustanavljanje novih krajevnih .skupnosti, so menili odborniki. V radovljiški občini je namreč 95 naselij z 28 tisoč prebivalci. Trenutno so ta naselja vključena v 15 krajevnih skupnosti. Zato je razumljivo, da v nekaterih (predvsem večjih krajevnih skupnostih) ne morejo upoštevati vseh že-
Sestanek kluba poslancev
Predsednik regionalnega Kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je za ponedeljek popoldne v Kranju sklical sestanek, na katerem
bodo poslanci govorili o družbenem dogovoru v elektro* gospodarstvu in o stališčih republiške konference SZDL do gospodarjeitja z gozdovi.
lja in potreb občanov v posameznih krajih. Tako so odborniki podprli predlog, naj bi v prihodnje ustanavljali krajevne skupnosti povsod . tam, kjer bodo občani izrazili | željo in potrebo po ustanovitvi.
Večji del razprave, v kateri so sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti, pa je bil namenjen izdelavi novih meril za financiranje krajevnih skupnosti. Vsi so se strinjali, da bi bilo treba do prihodnjega leta oziroma novega proračuna občinske skupščine to sprem:-niti in izpopolniti.
Razen tega pa so ugotovili, da bi bilo v prihodnje treba izboljšati povezavo med krajevnimi skupnostmi in organi občinske skupščine ter drugimi organizacijami in razmisliti o združitvi oziroma o ustanovitvi močnejše komunalne organizacije v občini. — Vsa ta in nekatera druga vprašanja s področja krajevne samouprave bodo v prihodnje še preučili in jih potem vnesli v statut občin?.
A. ŽaL.r
Dogovorimo se za način delovanja — in delo bo steklo
Mar predstavlja sindikat delavsko organizacijo v vsem svojem poslanstvu?, je bilo zapisano z mastnimi črkami v glasilu enega največjih slovenskih podjetij. V nadaljevanju avtor članka meni, naj bi bili izvršni odbori pobudniki vseh akcij in zaščitniki delavcev. Hkrati pa ugotavlja, da se do sedaj te vloge niso zavedali. Njihova skrb je bila usmerjena v organizacijo proslav in nabavo ozimnice. To so glavni povzetki omenjenega članka. Ce sem iskren, to mnenje močno prevladuje med delavstvom po vseh kolektivih. Delo sin-likatov po tovarnah je vse kaj več kot skrb za ozimnico, organizacijo športnih prireditev in proslav. Santo kako se lotiti dela? To so vprašanja, s katerimi se v praksi dnevno srečujemo. Izvršne odbore v sindikalnih podruini-cah običajno tvorijo res najboljši člani kolektiva, ki so vsaj pri volitvah pripravljeni opravičiti zaupanje kolektiva. V praksi pa spoznajo, da jim izobrazba ali pa prevelika odmaknjenost od snovanja gospodarske politike podjetja onemogoča, da bi lahko pravočasno izoblikovali svoja stališča ter vplivali na dogajanja, ki so bistvena za kolektiv. Zato ni nič nenormalnega, če se izvršni odbori, od katerih toliko pričakujemo, pri svojem delu ne morejo uveljaviti ter da največ-
krat nastopajo le še kot neorganizirani gasilci pri morebitnih konfliktih: S temi ugotovitvami se bi verjel no morali spoprijaz niti. če ne bi vedeli, da s članarino, ki ni majhna vzdržujemo nešteto funkcionarjev v občinskih in republiških odborih sindikata. Le-ti bi morali aktivneje bdeti nad delom i:.\ršnih odborov ter jim pomagati. Kako naj bi torej potekalo delo izvrsnih odborov in kako jim pomagati? Člani kolektiva naj bi svoja stališča, mnenja in težave, ki jih ne morejo po rednem postopku prek svojih nadrejenih oz. samoupravnih organov uveljavili, prenesli na izvršni odbor.
Leti pa naj hi sporno vprašanje ski■■•■to z odgovornimi v podjetju obravnavali na svoji seji ter s sklepi seznanili prizadetega. Zapisnike s sej naj bi redno posredovali kolektivu ter občinskemu sindikalnemu svetu. Slednji naj pa, kolikor meni, da je aktivnost majhna oziro-roma da niso konflikti zadovoljivo rešeni — kar bi bilo razvidno iz zapisnika — temu primerno ukrepali. S takim delovanjem sindikatov bodo odpadli vsi očitki na račun izvršnih odborov v podružnicah kot na splošno vlogo sindikatov kot predstavnikov oziroma zaščitnikov delavcev — kot jih radi imenujemo.
N. T.
KRANJSKA GORA — Nova snežna odeja, ki je posebno visoka v zgornjem koncu gornjesavske doline, bo podaljšala letošnjo sezono tja do' srede aprila, vsaj tako menijo poznavalci. Ce ne bi bilo januarja slabega vremena, bi verjetno na žičnici prodali še več kart za vlečnice in sedežnice. Odkar prodajajo karte s popustom — sedaj že drugo leto — prodajo kakih 8 odstotkov več kart. Samo letos so prodali za 10 milijonov starih din več kart kot lani v istem obdobju. — L. M.
\-^sxzs^3EMae»'Ui^um,: .g^a ^toam MHMilMB ■■■.uzzsr^Em
TRŽIČ — Upravi za dohodke pri skupščini občine Tržič je do konca januarja prijavilo svoje osebne dohodke, ki presegajo 2 milijona starih din letno, 240 občanov.' Večina jo prijavila osebne dohodke, ki se gibljejo med 2 in 3 milijone starih din, precej je tudi občanov, ki so zaslužili lani več kot 3 in 4 milijone din. Največ osebnega dohodka 6 milijonov je prijavil zdravnik. — L. M.
GLAS * 4. STRAN
Napotki za prihodnje
V Radovljici jc bila v torek popoldne druga seja občinske konference zveze komunistov. Razen članov konference so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, republiški in zvezni poslanci ter predstavniki medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Seji'pa je prisostvoval tudi član CK ZK Slovenije Andrej Marine.
Na konferenci so govorili o uresničevanju resolucije prve seje republiške konference ZK. Sprejeli pa so tudi delovni program in proračun dohodkov in izdatkov občinskega komiteja za letos.
Uvodni referat na seji konference je imel sekretar komiteja tovariš Matija Mar-kelj, ki je uvodoma dejal, da bi na konferenci morali sprejeti konkretne napotke za nadaljnje delo občinske organizacije zveze komunistov. Poudaril je, da so dosedanje delovne izkušnje organizacije
zveze komunistov pokazale, da se mora v prihodnje delovanje komunistov prilagoditi potrebam in načelom samoupravljanja. Menil je tudi, da aktivnost zveze komunistov ne smemo ocenjevati po številu članov in Številu sestankov, marveč po rezultatih, ki jih dosegamo v družbi.
V bogati razpravi so opozorili, da si morajo komunisti na terenu nenehno prizadevati pri razvijanju krajevne samouprave in aktivno sodelovati pri delu krajevnih skupnosti. Zavzeli pa so se tudi za preučitev sistema samoupravljanja oziroma pravic zaposlenih v tistih delovnih organizacijah v občini, ki imajo sedeže podjetij zunaj občine. Takšnih podjetij je namreč v radovljiški občini okrog deset, samoupravni odnosi v teh delovnih enotah pa se včasih precej razlikujejo v primerjavi z delovnimi organizacijami, ki imajo sedež v občini.
Spremembe v proračunu
Na podlagi predlogov občanov na zborih volivcev in po razpravi na komisiji za proračun ter svetu za družbeni načrt in finance skupščine občine Kamnik so na zadnji seji občinske skupščine odborniki sprejeli naslednje spremembe:
Krajevna skupnost Kamnik je zaprosila 700.000 S din za vodovod Košiše, odobreno pa ji je 400.000 S din. Krajevna skupnost Sela 400.000 S din za mrtvašnico, dobila pa je 278.000 S din. Krajevna skupnost Vranja peč 1,800.000 S din za gradnjo vodovoda, odobreno pa je bilo 1,500.000 S din.
Za odkup zemljišča je krajevna skupnost Komenda za- [
prosila 900.000 S din, dobila pa je 250.000 S din. Za gradnjo trafo postaje je krajevna skupnost Godič zaprosila za 800.000 S din, dobila pa bo 600.000 S din.
Razmeroma visoke zneske sta zahtevala občinski svet ljudske tehnike in občinska šahovska zveza. LT je zahtevala milijon S din, dobila pa 300.000 S din, Šahisti pa so zahtevali 556.000 S din, dodeljeno pa jim je manj kot polovica, in sicer 200.000 S din. Ne želim pa reči, da članom ljudske tehnike in šahistom zahtevana sredstva niso potrebna. Razdelitev sredstev je bila pač v skladu s finančno zmogljivostjo občine.
j. V.
O nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva
Tiskovna konferenca na izvršnem svetu SRS
Na tiskovni konferenci je Boris Vadnjal, član IS SRS, seznanil novinarje z bodočo zasnovo stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji in o nekaterih vidikih dolgoročne politike na tem področju. Po naročilu republiškega sekretariata za urbanizem je gradbeni center Slovenije izdelal studijo Osnovne dileme v stanovanjski politiki SR Slovenije. Smo pred javno razpravo, ki bo morala razčistiti več dilem, ki se porajajo pri načrtovanju stanovanjske gradnje in splošni politiki stanovanjskega gospodarstva.
1965. leta smo zgradili komaj 4,9 stanovanj na tisoč prebivalcev. Vzroki za zastoj so: nagel porast cen, višja opremljenost stanovanj in neuspešni napori za racionalizacijo gradnje. Stanovanjska gradnja v Sloveniji zaostaja za poprečjem v Jugoslaviji, vendar moramo vedeti, da je opremljenost naših stanovanj boljša. Tako na primer smo 1966. leta zgradili 94 odstotkov stanovanj s kopalnico in 47 odstotkov s centralno kurjavo.
Število zgrajenih stanovanj v zadnjih letih počasi narašča, kar se vidi iz podatka, da je bilo 1965. leta v Sloveniji dograjenih 8974, 1968. leta pa 9500 stanovanj. Obenem pa pri nas hitro raste primanjkljaj stanovanj. Če bi želeli imeti na tisoč prebivalcev toliko stanovanj kot jih ima Italija, potem bi morali zgraditi novih 61.000 stanovanj.
Da pa bi dohiteli sedanje stanje v Avstriji, bi morali zgraditi kar 112.000 novih stanovanj.
Spodbudni so podatki, da počasi, raste gradnja lastniških hiš oziroma stanovanj. 1964. leta je bilo le vsako četrto stanovanje zgrajeno v zasebni lastnini, tri leta kasneje pa je bilo od skupno zgrajenih stanovanj že 41/5 odstotka v privatni lastnini. Zasebna gradnja ima prednost, ker so lastniška stanovanja večja, občani sodelujejo pri gradnji s prostovoljnim delom itn. Slaba tendenca pa se kaže v J tem, ker zasebna gradnja ! spodbuja pritisk na komunal- | no politiko občine, ne upošte-vajO sp Urbanistični programi (črne gradnje), neracionalno se trosijo stavbna zemljišča.
V miselnosti večine Sloven- j cev je želja po lastnem stanovanju, po lastni hiši. Po be- i
sedah Borisa Vadnjala je potrebno to značilnost naših ljudi negovati in jih spodbujati k namenskemu varčevanju za pridobitev pogojev za najetje potrebnega kredita pri banki. V Sloveniji je že 25.000 varčevalcev za stanovanjsko gradnjo. Morda se čudno sliši, da je v Jugoslaviji 60 odstotkov lastniških stanovanj, v Sloveniji pa le 37 odstotkov in smo daleč pod evropskim poprečjem (v Švici 85, na Madžarskem 63 odstotkov). Moram pa ponovno reči, da je standard zgrajenih stanovanj v Sloveniji blizu evropskega poprečja (tu mislim na opremljenost stanovanj: kopalnice, centralno ogrevanje idr.).
V zasnovi bodoče stanovanjske politike sta še dva pomembna cilja:
Nujno moramo umiriti in stabilizirati cene stanovanjski gradnji, ki so posebno v zadnjem času močno »zdivjale«. Čimprej moramo stopiti zamrznjene cene stanarin in izvesti novo valorizacijo stanovanj. Pri višjih stanarinah (ki naj bi se oblikovale postopoma do 1975. leta) bomo morali subvencionirati stanarine za tisto kategorijo prebivalcev, ki imajo družinski dohodek nižji kot bo določen na podlagi raziskav
J. Vidic
Težave s preskrbo v bohinjskem kotu
Predsednik občinske skupščine   v   Radovljici Stanko Kajdiž   je   na   sredini seji skupščine seznanil odborni- j ke, da so občinski upravni j organi dobili v zadnjih dneh veliko pritožb zaradi slabega pluženja cest v Bohinjskem : kotu. Prebivalci Stare Fuži- J ne, Srednje vasi, češnjice, Ko-
privnika in še nekateri drugi so bili še do nedavnega skoro odrezani od glavne ceste. Zato so v trgovinah pošle zaloge prehrambenih izdelkov, redna preskrba pa je bila onemogočena.
Na Cestnem podjetju v Kranju so nam v četrtek povedali, da so ceste v Bohinj-
PROGRAM OPLA ZA LETO 1070
KADETT
OLVMPIA
REKORD
COMMODORE
KAPITAN
ADMIRAL
DIPLOMAT
Dobava
s konsignacije
Običčite nas v našem salonu: AVTOTEHNA, Ljubljana, Titova 25 tel. 312-022
skem kotu sicer odprte, vendar je promet močno otežen. ! Za dokaj reden promet jih i  bodo  lahko usposobili šele 1 čez nekaj dni, če bo trajala odjuga. Hkrati pa so nam povedali, da vsa »krivda« ne zadeva le njih. Delno so k slabi prevoznosti menda pripomogli tudi prebivalci, ker snega, ki je v naseljih s streh I zdrsnil na cesto, niso pravo-;  časno očistili.
! Sicer pa nam nekateri naši dopisniki o podobnih težavah poročajo tudi iz nekaterih drugih krajev na Gorenjskem. Tako nam Jože Ambrožič iz Gorij piše, da je pred 8. marcem — dnevom žena v Gorjah primanjkovalo mesa, sladkorja, moke in nekaterih drugih prehrambenih proizvodov. Očitno je tudi na tem področju pomanjkanju, botrovalo slabo vreme.
Sodeč po izjavah Cestnega podjetja v Kranju pa bodo takšne in podobne težave kmalu končane. Ceste, ki po določilih spadajo v prvi, drugi in tretji red glede čiščenja so očiščene (potrebna je le previdna vožnja). Tako bodo že v prihodnjih dneh tudi na drugih cestah na Gorenjskem odstranjene vse večje ovire.
A. t.
V Šenčurju se pripravljajo na krvodajalsko akcijo
Kakor vsako leto je tudi letos krvodajalska akcija v vsej občini Kranj od 16. do 31. marca. Za vasi Šenčur in Srednjo vas je predvidena v četrtek,   19.  in ponedeljek,
30. marca. Na to obsežno akcijo se v osnovni organizaciji RK Šenčur pripravljajo že nekaj mesecev. Po določenih terenih so odborniki zbrali 137 prijav za oddajo krvi, kar
Zbor France Prešeren posnel ploščo
Nedavno je moški pevski *bor France Prešeren iz Kranja posnel za tovarno gramofonskih plošč Helidon 14 gorenjskih, koroških, dolenjskih, goriških, prekmurskih h* kraških narodnih pesmi. Long-play stereo plošča nosi naslov Jaz bi rad rudečih rož.
Med Helidonovimi gramofonskimi ploščami je trenutno za to ploščo veliko povpraševanje. Tako je bila plošča po prodaji na četrtem mestu.
Za pesmi, posnete na tej Plošči, se zanimajo tudi pevski zbori v zamejstvu. Repu-
bliški odbor izseljeniške matice bo na njihovo željo posredoval notni material vseh posnetih pesmi zainteresiranim zborom v Evropi, Ameriki in drugod.
Ta uspeh je vsekakor priznanje kvalitetnemu izvajanju pevskega zbora France Prešeren, ki bo letos 15. maja z jubilejnim koncertom počastil 25 letnico svojega uspešnega delovanja, pa tudi priznanje dirigentu Pe'tru Li-parju za njegovo strokovno vi.lsnje zbora od ustanovitve dalje.
D. Slanjko
pa je še premalo, čc hočejo doseči predvideni program. Zato so se na zadnji seji obvezali še enkrat, da po možnosti vsak odbornik pridobi vsaj še 5 krvodajalcev.
Na imenovani seji je obljubil pomoč tudi predsednik krajevne organizacije SZDL in športno društvo Šenčur. Tudi ostali odbori osnovnih organizacij in društev iz Šenčurja se pripravljajo na oddajo krvi. Ti so AMD, KS, PGD in ZZB NOV. Naknadno se je akciji pridružil tudi pevski oktet DPD Svobode Šenčur, ki bo s pesmijo poskrbel za veselo razpoloženje.
Šenčurski odborniki RK so se spornimi tudi starih, bolnih in onemoglih žena, ob njihovem prazniku 8. marcu. Obiskali so jih na 36 domovih in v bolnišnicah. Nesli so jim skromna darila in čestitke, katere so žene s solzami v očeh navdušene sprejele.
P. Gorenec
Še ena kategorija
Trije dimniki pa še eden. — Foto: j. Zaplotnik
»V sredo, 4: marca, sem bral v vašem časniku, kakšne bodo v prihodnje (od 1. aprila dalje) tarife za potrošnjo električne energije. Obrazložitev je precej jasna, vendar menim, da manjka še ena kategorija potrošnikov električne energije in koliko bodo ti plačali v prihodnje. To so člani delovnih kolektivov za distribucijo električne energije. Le-ti sedaj plačajo minimalno ceno. Pa ne samo to. Tudi njihovi družinski člani imajo ta privilegij, čeprav so zaposleni in imajo dohodek. Ali je to prav? Prosim odgovor v Glasu.«
Tako nam piše naročnik D. Z. iz Ljubljane.
Na podjetju Eleklro v Kra-nju so nam takole odgovorili:
»Delavcem zaposlenim v elektrogospodarstvu pred le' ti porabljena električna energija ni bila meriena in so porabo plačevali pavšalno. Vendar je bilo pavšalno obračunavanje ukinjeno že pred dobrimi desetimi leti. Danes je vsa električna energija, ki jo potrošijo delavci zaposle-ni v Elektro Kranj, merjena in obračunana po I. stopnji tarife za gospodinjstvo. Prva stopnja te tarife pa (kot je znano) ni izključni privilegij delavcev Elektro Kranj, ampak velja lahko tudi za vse druge odjemalce, ki si uredijo ustrezne merilne naprave.* A. 2.
Bodoča Belehar jeva ulica v Šenčurju neprevozna
Bodoča Belehar jeva cesta, ulica z izhodiščem iz centra naselja po cesti proti Brnikom, ni splužena odkar je zapadel velik sneg 3. in 4. marca. Do polovice so jo za silo splazili s traktorji v sredo popoldne, naprej pa so rekli, da ni šlo. Saj tudi ni nič čudnega, razumljivo je, da je pluženje pri 80 cm južnega snega zelo težko. Tako prebivalci zadnje hiše v tej ulici hodijo po celem snegu ali pa naokoli po cesti Kranj— —Kamnik.
Mnogi avtomobilisti in celo tuji turisti zapeljejo po tej cesti z mislijo, da bodo čim prej prišli v Kamnik ali pa še celo dalj, vendar so na sredi poti razočarani in s težavo obrnejo avto ter peljejo naokoli
Kaj sploh krajevna skupnost v Šenčurju misli o lju> deh v tej ulici? če je lansko zimo bila cesta tako zelo slabo splužena, bi se lahko potrudili vsaj letos.
F. Erzin, Šenčur
Go sekcija
Sredi decembra preteklega leta so na kranjski gimnaziji ustanovili go sekcijo. Sekcija ima 30 članov, zbirajo pa se dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Imajo 13 go mizic. Mladinska organizaci-
ja je prispevala 150 din za nabavo mizic, ostalo pa so prispevali sami člani. Na republiškem tekmovanju v goju je Franc Naglic zasedel 4. mesto. To je nedvomno zelo lep uspeh!
Prva Panorama
Po štirih letih so dijaki ekonomsko-administrativ-nega centra v Kranju izdali svoj list Panorama. List je tehnično dobro urejen. V prihodnji številki bi želeli lc, da dijaki nekoliko več napišejo iz lastnega življenja in življenja na šoli. V Panorami sta partizanski zgodbi, ki sta bili nagrajeni na tekmovanju Po poteh partizanske Jelovice! Izredno domiselno pa je izpeljana prva stran. V glasilu ni nikjer napisano, kdo je v uredniškem odboru in število razmnoženih izvodov. Trenutno je Panorama edini srednješolski list poleg Mez-lana, glasila Tekstilnega cen-
tra v Kranju. Zanima me le, zakaj ne izdajo tudi na gimnaziji svojega lista, saj imajo dovolj piscev?
Prihodnja številka Panorame bo izšla konec aprila ali v začetku maja. fp
Ljubi gost, znajdi se sam!
Škofjeloški turizem je otrok, ki kljub smelim načrtom in obetajočim spremembam še ni shodil
Zgodilo se je neko soboto v lanskem avgustu. Zamolkli udarci cerkvenega zvona visoko gori nad strehami Škofje Loke so oznanjali, da je ura 9 zvečer. Rahel veter in tema sta s skoraj praznih ulic pometla še zadnje ostanke popoldanske sopare.
K upokojencu, ki je pridr-sal izza bližnjih vrat ter sedel na klopico pod kužno znamenje, želeč v miru pokaditi zadnjo cigareto pred spancem, so pristopili trije neznanci: možakar srednjih let, dobro oblečena ženska, očitno njegova soproga, in mlado dekle. S čemernih, malone obupanih obrazov jim je sevala neprikrita nejevolja,
»Zagrebčani smo,« so se predstavili. »V Škof ji Loki bi radi preživeli nekaj dni dopusta, a ne dobimo proste sobe. Hotel Krona tamle čez je poln in tudi zasebne postelje so menda oddane. Ali nam morebiti vi lahko pomagate?«
Žal starček ni vedel pomagati in gostje so sedli v avto ter se odpeljali. Toda predstavljajte si očančevo presenečenje, ko je naslednji dan — bolj iz radovednosti kot zaradi česa drugega — spraševal naokrog in odkril, da več Ločanov, lastnikov večjih ali manjših turističnih sob, Že mesece dolgo zaman čaka obiskovalcev. Čeprav ga dobro poznam, sprva kar nisem hotel verjeti, da govori resnico. Škofja Loka velja namreč za gostoljuben kraj, tamkajšnji turistični, kulturni, športni in javni delavci pa za-odlične organizatorje, ki zna- ' jo privabiti in navdušiti ce- | lo največje zahtevneže (spomnimo se samo tradicionalnih motociklističnih dirk Crand prix Loka, izseljenskega piknika, Groharjeve slikarske kolonije ter razstav na gradu). In vendar je imel stari upokojenec prav.
SRAMOTEN POLDRUGI ODSTOTEK
Med nedavnim občnim zborom škofjeloškega turističnega društva so člani UO prisotnim postregli z vrsto zelo zanimivih podatkov, od katerih si velja zapomniti zlasti dejstvo, da je občino škofja Loka lani obiskalo zelo malo stacionarnih (neprehodnih) turistov, saj število ugotovljenih prenočitev predstavlja le 1,5 odstotka vseh prenočitev na Gorenjskem. Nadalje smo slišali, da v mestu pod Lubnikom razpolagajo s 37 privatnimi turističnimi sobami (oziroma z 69 ležišči), ki niso bile doslej še nikdar
polno zasedene. Ob tem bi nepoučeni kaj lahko pomislili, da je tisočletno, zgodovinsko izredno zanimivo freisin-ško »gnezdo« slabo obiskano, da se v njem ustavljajo edi-nole »muhe enodnevnice« — prehodni gostje. Toda oglejmo si raje še drugo plat medalje, plat, ki jo zlasti dobro poznajo gostinci. Slednji pravijo — in ne gre jim oporekati — da v škofjo Loko zaide precej tujih in domačih obiskovalcev. Postelje v restavraciji Krona so oddane skoraj vso poletno sezono. Zasedene so tudi sobe privatnikov, katerih naslove je upravi posredovalo turistično društvo in kamor napotijo gosta, če pri njih zmanjka prostora. Dostikrat se zgodi, da mora turist, ki bi sicer želel prespati v Ško-fji Loki, odpotovati drugam, kajti gostinci ne vedo več, kam naj ga pošljejo. In vendar, kot smo videli uvodoma in kakor je trdil poročevalec na občnem zboru, niso bila minulo sezono niti enkrat, niti v času dirk in izseljenskega piknika, zasedena vsa razpoložljiva ležišča. Celo več! Osem (8) lastnikov turističnih postelj je preteklo leto zabeležilo le štiri (4) prenočitve, medtem ko so jih izbranci imeli po 400 in celo po 600! Zakaj? Ne moremo se znebiti vtisa, da pri vsej stvari nekaj hudo smrdi, da turistični biro, ki ima popoln spisek lastnikov zasebnih postelj in ki tudi sam razme-šča interesente po hišah, dela pomanjkljivo. Je posredoval Kroni celoten seznam lastnikov turističnih sob? Mar res ne pozna privilegijev?
Ampak pustimo vprašanja. Važna so dejstva. Dejstvo pa je, da se mnogim občanom ni splačalo najeti kredita za ureditev tujskih prostorov, saj sedaj z njimi ne krijejo niti tekočih obresti. Predpisi T D namreč določajo, da mora uporabnik kredita biti pripravljen vsak hip sprejeti pod streho goste, ki mu jih pošljejo, da torej ne sme oddati sobe v najem. Ni čudno, če so prizadeti posamezniki naposled zagnali vtfc in krik.
UKINJENA DOTACIJA
Morda nam -bo kdo očital, da smo malenkostni, ker ha dolgo in široko pišemo o drobnih pomanjkljivostih loškega turizma, V primerjavi Z velikopoteznimi načrti, ki že postajajo otipljiva stvarnost, je vse skupaj resnično samo kaplja v morje. Toda ne smemo pozabiti, da tudi
najpopolnejši stroj zaškrta, kadar vanj zaide kamenček. In kamenčkov spotike je v škof ji Loki še veliko. Kot primer lahko navedemo informacijski biro. Zadnji dve, tri leta predstavlja nenehen vir tihih sporov med TD Škofja Loka in ostalimi turističnimi društvi v občini. Nasprotniki mu očitajo, da ni opravičil svojega obstoja, saj se — v primeri s sorodnimi institucijami drugod — ne more vzdrževati iz lastnih virov dohodka. Pod vtisom teh in podobnih pripomb je novopečena občinska turistična zveza sklenila ukiniti dotacijo, ki so z njo plačevali stalnega uslužbenca. Na občnem zboru smo slišali, da ustanova ni delovala najbolje in da bo dobršen del biroje-vih obveznosti tako ali tako prevzela recepcija novega hotela. Vse lepo in prav, ampak . . .
Ampak gornja obrazložitev ne prenese kritike. Čeprav je biro resnično posloval pomanjkljivo, čeprav so njegova vrata pogosto zaprta ravno takrat, ko bi spričo navala priložnostnih obiskovalcev, nedeljskih izletnikov in prehodnih turistov moral delati s polno paro, bi bilo krivično trditi, da doslej ni odigral pomembne vloge. Gost namreč tamkaj dobi potrebne podatke o mestu in okolici, o gostinskih lokalih in izletniških točkah, o stanju cest, o bližnjih prireditvah itd. V biroju zamenjujejo tujo valuto, prodajajo zemljevide škofjeloškega ozemlja, prospekte in razglednice, izdajajo dnevne ribiške karte (samo lani so jih izdali 79.565) ter — kot smo enkrat že omenili — razporejajo ljudi po turističnih sobah. Razen tega se prostor v času motociklističnih dirk in piknika spremeni v pravcati možganski center. Zal je veliko vprašanje, ali bo zaradi pomanjkanja sredstev biro letos sploh lahko posloval. Resda nameravajo njegove funkcije prenesti na hotel, toda le-ta naj bi bil zgrajen šele januarja 1971. Vmes je cela poletna sezona in resnično nas zanima, na koga se bodo obračali turisti. Morda na upokojence?
Čas je, da končam. In nauk? Ga ni. Edino kar lahko zapišem, so besede znanega loškega turističnega delavca, ki dobro pozna trenutno stanje v mestu ob sotočju obeh Sor: neumnost si je z drobnimi spodrsljaji zapraviti težko pridobljeni ugled dobrih organizatorjev.
I. Guzelj
Turizem pod snegom
V začetku tega tedna je zima znova pokazala, »da se še ne da«. Čeprav je sneg bolj moker, pa so imeli snežni plugi komunalnih podjetij kar dosti dela preden so, posebno v zgornjem koncu Gorenjske, usposobili cesto za nemoten promet.
Kranjska gora, eno najbolj obiskanih zimskih središč, med tednom še zdaleč ni tisto, kar poznajo nedeljski smučarji: živahnost, vrste pred vlečnicami, gneča na parkirnih prostorih. Prejšnjo nedeljo na primer je Kranjsko goro obiskalo okoli 2500 ljudi. Z nedeljo zvečer pa smučarski vrvež poneha spet do naslednje sobote. Med tednom, ko smo spraševali po kranjskogorskih hotelih, koliko gefetov imajo, smo zvedeli, da le malo. Največ gostov je bilo v hotelu Slavec — 22, nekaj manj pa v hotelu Prisank iri hotelu Alpe Adria.
O tem, da Kranjska gora ne more in ne bi smela živeti samo od nedeljskih smučarjev, smo se pogovarjali z direktorjem Kompasovega motela Borisom Oizlom. Morda sam nekoliko preveč pesimistično gleda na naš zimski turizem, vendar pa ima v marsičem prav. Sosednja Avstrija znana po smučarskih središčih je preblizu in, preveč mikavna, da ne bi tudi naši turisti začeli uhajati na njihova smučišča.
»Za seda] smučar pri nas smuča še ceneje Kot v Avstriji«, pravi Boris Oizel, »vendar pa pri nas cene tako hitro rastejo, da se bodo kmalu izenačile z avstrijskimi. Seveda pa je precejšnja razlika, kaj dobi smučar za isti denar ti* ali pa na avstrijskih smučiščih. Nekateri naši smučarji so to že spoznali in pridno smučajo tam čez.«
Po mnenju direktorja motela se bo letos Kranjska gora slabše odrezala v turizmu
kot lani, čeprav bo sicer finančni rezultat boljši. Kranjska gora se po njegovem mnenju vse prepočasi razvija. Dokler bo samo okoli 500 postelj v hotelih, ne bo v turizmu posebno velikega kosa kruha za Kranjsko goro. Vse premalo se investira, nikjer ni denarja za nove investicije. Privatnih sob je sicer precej, vendar po njih ni kaj posebno velikega povpraševanja. Sodobni turist hoče le hotelsko udobje. Skoraj neverjetno je, da je imela Kranjska gora še pred vojno več kot dva tisoč postelj, danes pa približno polbvico manj.
K razvitemu turizmu sodijo tudi manjše usluge, brez katerih pa današnji turist ne more. Na smučiščih Kranjske gore nihče noče ponujati vročega čaja ali manjših prigrizkov. Gostinskim podjetjem se to ne izplača zaradi prevelikih prispevkov, privatniki pa oklevajo, kdo ve zaradi katerega vzroka. Takih gostinskih uslug bi bil veseli predvsem nedeljski smučarji, ki jih razen smučanja tarejo še druge nedeljske tegobe: dolge vrste pred vlečnicami in težave s parkirnimi prostori.
Kakšne posebno črne perspektive kranjskogorski turi-rizem vseeno nima, saj se mu na primer v kratkem obeta Kompasov hotel B kategorije z 250 posteljami. Res pa je, da smo v razvoju turizma v marsičem počasni in tam, kjer bi lahko zajemali z veliko žlico raje zajemamo z malo. Vsekakor bo treba še marsikaj storiti, da naša zimska središča ne bodo živahna le ob koncu tedna. Privabiti bo treba tudi stalnega gosta, ki pa ga spet ne bi smeli pustiti umirati od dolgočasja, kadar vreme ni za smučanje ali pa kadar se smuke naveliča.
L. M.
Na Starem vrhu kmalu tudi privatne turistične sobe
Pred kratkim so kmetje iz vasic v okolici Starega vrha, bodočega zimsko športnega centra škofje Loke, organizirali ustanovni občni zbor turističnega društva Stari vrh. Novo turistično društvo bo med prebivalstvom nedvomno imelo »veliko podporo, saj se je na sestanku zbralo toliko ljudi, kot doslej še nikdar.
Kmetje so odločeni pomagati pri razvoju Starega vrha, kajti to jim lahko le koristi. Urediti nameravajo več privatnih turističnih sob — posojilo bodo skušali dobiti pri kreditni banki v škofji Loki — kjer bi bil gost dele-
žen tudi drugih storitev (domača kmečka hrana in pijača). Takšna dejavnost, menijo na občinski skupščini, je nujen in zelo potreben spremljevalec rastočega zimskega turizma, zato so podprli prizadevanja domačinov in obljubili prevzeti del razmeroma visokih obresti (8% )na posojilo za izgradnjo turističnih sob.
Udeleženci občnega zbora so nanizali še celo vrsto drugih, zelo konkretnih predlogov, ki naj bi pripomogli k čim hitrejšemu turist i čjio-go-spodarskemu napredku tega dela občine.
I. G.
/
Dva zlata jubileja
Kranjskogorska smučišča tepta ratrak že dobro leto. Smučarji so z njegovim delom zadovoljni. — Foto: F. Perdan
Vrste pred vlečnicami ln žičnicami v Kranjski gori so ob koncu tedna običajne, žičnica Vitranc pa bo verjetno še letos povečala svoje naprave z novo žičnico v Podkorenu. Nova žičnica, dolga bo 1200 metrov in precej strma, bo povezana z ostalimi napravami te vrste v Kranjski gori
Sredi minulega meseca sta zakonca Zupan iz Sebenj pri Bledu in zakonca Pretnar iz Krnice pri Gorjah praznovala zlati jubilej. Oba jubilanta sta dogodek proslavila v družinskem krogu.
Zupanov ata (po domače Kajdonov) jih ima že osemdeset, mama pa je mlajša. Oba sta še kar pri močeh in vedno dobre volje. Zupanov ata je bil rojen na Blejski Dobravi, izučil se je kolarske obrti, dolgo časa pa je delal v jeseniški Železarni. V Se-benjah sta zakoner. kupila hišico in jo obnovila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. — Kajdonov ata je že precej časa upokojen in čeprav ima močno naduho, pravi, da ga ne moti preveč in da mu kakšen kozarček kar dobro dč.
Tudi Tone Pretnar — čik-lmanov ata iz Krnice — jih ima že čez osemdeset. Rodil se je na Poljšici, pred prvo vojno pa se je izučil za krojača, čeprav je že precej v letih, pravi, da še vedno šiva.
Obleke kroji še vedno brez očal in meni, da ni res, da oči »opešajo«, če človek dolgo časa dela pri petrolejki.
»Letos bo minilo že 67 le* odkar opravljam ta poklic in včasih sem po hišah pozno v noč šival. Pa vendar še vedno brez očal lahko berem.«
Pred prvo vojno je nekaj časa delal v nemških rudnikih, vendar knapovskega življenja ni kaj prida okusil, saj je tudi takrat za mojstre in njihove družine šival obleke. Bil je tudi borec za severno mejo, med drugo vojno pa so bili v njegovi domačiji partizani redni gostje.
Zakoncema Pretnar se je rodilo pet otrok in čeprav Tone nima pokojnine, je kar zadovoljen. »Dokler bom pri močeh, bom šival; pa tudi otroke imava dobre. Zato naju z ženo starost ne skrbi.«
Vsem štirim jubilantom iskreno čestitamo in želimo, da bi zdravi dočakali diamantni jubilej.
J. Ambrožič
Predavanja na Beli in v Preddvoru
Na Beli bo danes zvečer že tretje predavanje za kmetovalce. Inž. Kus bo belskim kmetovalcem pripovedoval o gojenju krompirja doma in v svetu. Organizator, krajevni odbor SZDL upa, da bo to predavanje prav tako dobro obiskano kot vsa dosedanja.
V Preddvoru pa se bo jutri popoldne ob dveh in štirih ponovno predstavil popotnik
Stane Tavčar s tretjim predavanjem, ki se imenuje V peklu Sahare. Predavanje ob dveh je namenjeno otrokom in odraslim, dve ure kasneje! pa bo zanimivosti nam neznanega sveta razkazoval samo odraslim.
Zapisati je treba, da bodo imeli člani pionirsko turističnega društva na osnovni šoli Preddvor prost vstop.
-Jk
Kranjska gora je sicer pripravljena sprejeti ve5 tisoč turistov, vendar pa ima še vedno premalo parkirnih prostorov
OKNA VRATA„JEIX>VICAM?
• zato, ker so finalizirana in embalirana v transportno in vgraditveno embalažo,
• izdelana iz prvovrstnih materialov,
• plod natančnih raziskav tržišča in ker so proizvod : priznanega    proizvajalca    stavbnega pohištva:
»Jelovice« lesne industrije Škofja Loka, tel. 85-336.
Pred gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini
Šolska mreža bo spremenjena
Pisali smo že, da program izgradnje šol in vzgojno-varstvenih ustanov predvideva izgradnjo devetih šolskih In šestih vzgojno-varstvenih objektov. Izgradnja bi po sedanjih cenah v gradbeništvu veljala 35,850 milijonov dinarjev. Vsi objekti pa bi bili po sprejemu ene od predlaganih variant finaciranja končani v petih letih.
Obrazložili smo tudi vse tri variante za financiranje, med katerimi sta najbolj ugodni prva (samoprispevek) ali tretja (posojilo). Tako prva kot tretja varianta pa predvidevata prispevek delovnih organizacij. Pri prispevku pa je predvideno tudi načelo solidarnosti. To pomeni, da bi delovne organizacije z večjo rastjo dohodka oziroma z ugodnejšimi rezultati gospodarjenja prispevale nekaj več na zaposlenega od onih s težavami. Poprečno bi vsaka delovna organizacija prispevala okrog 160 dinarjev na zaposlenega; s tem, da bi nekatere prispevale 100, druge pa okrog 200 dinarjev. Sicer pa za zdaj pustimo besedo o variantah. O njih bo namreč še govora v prihodnjih razpravah v občini.
Tokrat na kratko spregovorimo le o šolski mreži po izgradnji novih objektov. Na to vprašanje je podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik na nedavni tiskovni konferenci odgovoril, da se bo šolska mreža delno spremenila.
»Po izgradnji šol bi bilo v novi šolski mreži treba upoštevati predvsem varnost učencev na poti v šolo in iz šole. Zato bi bili šolski okoliši urejeni tako, da otroci ne bi prečkali najbolj prometnih cest. Razen tega bi z novo mrežo razbremenili tudi nekatere šole na mestnem področju (Stane Žagar in France Prešeren). Skratka, da bi se morala šolska mreža nekoliko spremeniti, nam med drugim pove tudi podatek, da bi po Izgradnji vseh objektov v občini lahko uresničili cilj po eno- do eno in pol izmenskem pouku. Ta pa je sedaj zaradi preobremenjenosti nekaterih šol na mestnem področju in splošnega pomanjkanja učno-vzgojnih prostorov v občini nemogoč.« A. 2.
Po štirih mesecih v mali šoli že v 1. razred osnovne šole. — Foto: F. Perdan
Mala šola v Predosljah
V telovadnici osnovne šole v Predosljah se je prejšnji ponedeljek začela mala šola. Obiskuje jo 60 otrok iz Predoselj, Britofa, Kokrice, Milj in Suhe, ki bodo jeseni že stopili v prvi razred osnovne šole. Strokovna delavka na tej šoli Danica Francelj nam je povedala, da letos obiskujejo malo šolo vsi otroci, ki bodo jeseni začeli obiskovati prvi razred.
»Zaenkrat imamo šolo vsak ponedeljek in sredo po dve šolski uri. Kmalu pa bomo v program vključili še eno uro.«
»Kaj nam lahko poveste o malih Šolah?«
»Male šole niso obvezne. Starši   plačajo   za vsakega
Tesni prostori tržiške knjižniee
Kljub vsem mogočim razvedrilom današnjega časa — od televizije pa do avtomobila — vseeno ostaja knjiga še vedno naša prijateljica. Ne bi sicer mogli reči, da vedno bolj, vendar pa je število stalnih bralcev knjižnic približno stalno ali pa celo počasi narašča. V ljudski knjižnici v Tržiču si je lani izposodilo knjige okoli 6000 bralcev, kar je približno 400 več kot leto prej. K temu so prišteti tudi bralci, ki so si izposodili knjige pri potujoči knjižnici v Lomu, Podljube-lju in Jelendolu. Knjižnica pa si vsekakor prizadeva, da bi •e krog bralcev razširil. Zato
mislijo že letos urediti knjižnici tudi v Lešah in Kovorju, kjer nekaj knjig že imajo, vendar jih ne izposojajo.
Knjižnica ima kakih 10.000 knjig, samo nekaj manj — okoli 8000 — pa jih je v treh knjižnicah trŽiških osemletk. Vsako leto kupijo približno 600 do 700 knjig. Lani je knjižnica kupila 530 novih knjig, približno toliko jih nameravajo kupiti tudi letos. Število knjig bi se brez dvoma hitreje večalo, če ne bi bile knjige pri nas tako drage. Lani so namenili za nakup knjig nekaj manj kot 2 milijona starih dinarjev, le-
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava slikarjev iz Čedada — Luigi Bron t, Aldo Col6, Carlo Mutinelli, Guido Tavagnacco.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa retrospektivna razstava portretov slikarja Marijana Belca.
Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure.
tos pa za približno enako število knjig 3 milijone din.
Med najbolj pridnimi izpo-sojevalci so srednješolci, od odraslih pa najraje posegajo po knjigah delavci. Bralci sicer berejo kaj različne zvrsti, najbolj pa so trenutno »v prometu« Svetinova Ukana, Angelika, slede razni potopisi, znanstvena fantastika in drugo. Med domačimi sodobnimi pisatelji pa so zelo cenjeni Remic, Zidar, Malenškova. Vodja knjižnice, tovarišica Gladek, pa je še posebej poudarila, da bralci radi posegajo tudi po poeziji.
Knjižnica v Tržiču se že osem let, od svoje ustanovitve, stiska v tesnih prostorih. Stiska se razumljivo zaradi nakupa novih knjig, ki jih bralci zahtevajo, vedno veča. Zaradi precejšnjega števila šolske mladine in študentov bi v Tržiču vsekakor potrebovali vsaj čitalnico. Z razširitvijo sedanjih prostorov bi sicer lahko ustanovili pionirsko čitalnico, ki bi bila nekak zametek študijske knjižnice. O tej razširitvi knjižnice pa se govori že nekaj časa, vendar se stvar brez dobre volje in razumevanja pristojnih še nekaj časa ne bo uredila.
L. Mencinger
otroka na mesec 15 dinarjev. S tem pokrijemo vse stroške. Pri nas poteka mala šola že tretje leto. Uspehi pa so spodbudni. Otroci se v mali šoli namreč spoznajo, navadijo se družbe, kolektivnega dela, razvijejo se jim govorne sposobnosti, spretnosti, oblikovanje, spoznavajo glasbo itd. Skratka, po štirih mesecih prek iger in drugih oblik vstopijo že pripravljeni na red in kolektivno delo v prvi razred. To pa je tako staršem kot pedagogom in tudi otrokom v veliko pomoč. Po drugi strani pa nam dvoletne izkušnje kažejo, da so tudi učni uspehi po prvem razredu osnovne šole pri teh otrocih mnogo boljši, kot pri tistih, ki niso obiskovali malo šolo.«
Kakšno pa je pedagoško delo v mali šoli?«
»Program je seveda prilagojen starosti otrok. Pedagoško delo pa ni nič laže kot v prvem razredu. Mala šola pomeni pravzaprav do neke mere nadaljevanje otrokovega življenja v družini. Zato je včasih delo še bolj zahtevno kot v prvem razredu. Vsekakor pa je mala šola zelo koristna, saj potem v prvih dneh oziroma tednih v prvem razredu odpadejo običajne začetne težave. — Težave imamo sedaj edino s prostorom. Kot vidite, telovadnica ni najbolj primerna za takšno delo. Vendar vztrajamo, ker upamo, da bomo z uresničitvijo programa o gradnji šol in varstvenih ustanov v kranjski občini tudi v Predosljah dobili nove prostore in boljše delovne pogoje za razvijanje te in še nekaterih drugih oblik.«
A. žalar
Kranjski komunisti o kulturi
V okviru priprav na plenum centralnega komiteja ZKS, ki je bil v sredo, 11. marca, v Ljubljani, in je obravnaval teze »Nekatera temeljna vprašanja kulture in aktualno politične naloge«, je komite občinske konference ZKS v Kranju sklical v ponedeljek posvetovanje o omenjenih tezah, ki se ga je razen komunistov, Id delajo v poklicnih kulturnih ustanovah, društvih, v skupščini kulturne skupnosti, svetu za kulturo in v komisiji za družbenopolitične odnose ter idejna vprašanja prosvete, kulture In znanosti, udeležil tudi sekretar komisije za idejna vprašanja kulture pri CK ZKS Ivan Hvala.
Udeleženci so menili, da bo moral postati vsak družbeni dejavnik tudi kulturni dejavnik. Tu so mislili predvsem na de-
lovne organizacije, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Ko so ocenjevali teze za sredino zasedanje plenuma, so se strinjali z ugotovitvijo, da so le-te preveč splošne in so zato sklenili, naj se razprava o njih nadaljuje še po plenumu. Končna stališča o temeljnih vprašanjih kulture in aktualnih političnih nalogah na tem področju pa naj sprejme naslednji plenum centralnega komiteja ZKS, ki morajo biti konkretna in predvsem mobilizacijska. Razen tega so se udeleženci posveta dogovorili, da se bodo čez deset do petnajst dni ponovno sestali in pripravili amandmaje k besedilu tez. Drug pomemben dogovor na tem posvetu je bil sklep o ustanovitvi posebnega stalnega aktiva komunistov kulturnih delavcev.
Jk
Sobota - 14. marca 1970
GLAS * 9 STRA^
UHimiiiiiiiuiiiiimiiiiiniiiiuiiium
knjižne zbirke
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJI: ZA LETO 1970
■itt.w*
V
MODERNA DRUŽBA
Zbirka je namenjena tehničnim, gospodarskim, socialnim in političnim problemom našega časa. V njej bodo izšle tri knjige, ki s svojo snovno aktualnostjo in dokumentarno prepričljivostjo načenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. Izšle bodo te knjige: Stane Krašovec: ČLOVEŠTVO, LAKOTA IN KRUH (Včeraj — danes — julil)
John G. Galbraith: NOVA INDUSTRIJSKA DRŽAVA SVET V ĆASU, KI PRIHAJA (1970—1980)
Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno. — (Naročniška cena: platno 200 din (10 mesečnih obrokov po 20 dinarjev)
VVilliahi Shakespeare: ZBRANO DELO IX. - X.
Za leto 1970 je založba pripravila dvoje knjig Shakespearovih Zbranih del: Deveta knjiga:
TROILUS IN KRES ID A (DOBER KONEC VSE POVRNE), MILO ZA
DRAGO
Deseta knjiga:
LJUBEZNI TRUD ZAMAN (KRALJ RIHARD II.), (KRALJ JOHN) BENEŠKI TRGOVEC
V zbirki je izšlo doslej že osem knjig; s tem dvema se zbirka počasi bliža h koncu. Slovenci dobivamo z njo prvič celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov. Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in pohisnje. Naročniki dobe zbirko za 100 din (celo platno) oziroma za 120 din (polusnje). Ceno lahko poravnate tudi v 5 mesečnih obrokih po 20 din (celo platno) oziroma po 24 (polusnje).
BIOGRAFIJA
V popularni zbirki, ki ji ne manjka vnetih bralcev, bodo izšli trije živ- = Ijenjepisni romani in sicer:
Mirni Malenšek: POJOČI LABODI (Kette in Mura) Arthur Luther: DEMON (roman o Lermontovu)
Rudolf Harms: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC
Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in = polusnje. Cena za naročnike: celo platno 200 din (10 mesečnih obrokov = po 20 din) In polusnje 230 din (10 mesečnih obrokov po 23 din).
Vsem, ki se naroče na katerokoli od omenjenih zbirk, nudi založba poleg subskripcijske cene, ki je mnogo nižja od prodajne, še ugodnost mesečnega odplačevanja obrokov.
Prospekt z nadrobnimi podatki za omenjene knjižne zbirke dobite v vseh knjigarnah; založba vam ga pošlje tudi na dom, Če ji pišete.
NAROČILA SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN S PRILOŽENO NAROČILNICO TUDI UPRAVA
DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
I
A. S. Puškin: IZBRANA DELA
Pesniško delo klasika ruske in svetovne književnosti Aleksandra Serge-jeviča Puškina obsega liri ko, epske pesnitve, tragedije, povesti, roman, pravljice, skratka vse osnovne zvrsti literarnega ustvarjanja. Izbor njegovega najpomembnejšega dela bo založba Izdala v šestih knjigah:
1. knjiga: PESMI 4. knjiga: DRAME
2. knjiga: POVESTI 5. knjiga: PESNITVE, PRAVLJICE
3. knjiga: POVESTI, ČLANKI,       6. knjiga: JEVGENIJ ONJEGIN
PISMA
Vseh šest knjig bo' tiskanih na brezlesnem papirju in vezanih v celo platno. Cena za naročnike: platno 350 din (10 obrokov po 35 din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko.
Henrik Sienkievvicz: IZBRANA DELA
Henrik Sienkievvicz je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživila pisateljeva fantazija,- ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov. — Založba bo izdala njegovo Izbrano delo v desetih knjigah: Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga     MALI VITEZ
Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga POTOP — 1. knjiga fOTOP — 2. knjiga POTOP — 3. knjiga
KRIŽARJI — 1. knjiga KRIŽARJI — 2. knjiga QUO VADIŠ
SKOZ PUŠČAVO IN GOŠČAVO
Vseh deset knjig bo izšlo v letu 1970 in sicer v dveh zaporednih ciklih po pet knjig. Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno. Cena za naročnike vseh deset knjig: 650 din. Znesek lahko poravnate tudi v 13 mesečnih obrokih po 50 din.
Izrežite in pošljite v ovojnici
NAROČILNICA
Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1970:
• MODERNA DRUŽBA pl. 200 din
• W Shakespeare: ZBRANO DELO IX. - X. pl. 100 din, pus. 120 din
• A. S. Puškin: IZBRANA DELA pl. 350 din
• H. Sienkievvicz: IZBRANA DELA pl. 650 din
• Biografije pl. 200 din pus. 230 din
Naročnino bom plačal: — takoj, — v predpisanih mesečnih obrokih
•Knjige pošljite na naslov: stalnega bivališča na kraj zaposlitve
(Zbirke, ki jih naročate, in ustrezne pogoje, prosimo, obkrožite)
Kraj in datum: Podpis:__
a
I
* i
•c I
o- =
c =
! I
I 1
Ifl s
""iiimiiiiimiiiiiiiiimmiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiH
Zavarovalnica Sava je rvedla novo zavarovanje
Radi planinarite ali smuča- < te? Gorenjska je idealna za kakršnokoli aktivno rekreaci- 1 jo, zlasti v gorah, kjer se človek po napornem delu sprosti in pozabi na mestni hrup.
Toda pri taki rekreaciji lahko pride tudi do neljubih dogodkov in celo do tragičnih. Ali ste se kdaj zamislili nad tako časopisno novico: do Krvavca se je pripeljal z žičnico, nato se je napotil proti Jezerskem in je padel v prepad ter se ubil. Ali: pri smučanju na Zelenici si je N. N. zlomil nogo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Lahko bi še naštevali, kolikokrat je posredovala gorska reševalna služba. Tudi po več dni ali celo s helikopterji rešuje posamezne ponesrečence.
Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prevozom z avtobusi, žičnicah in vlečnicah ter imajo še svoje urejene smučarske terene, so zahtevale od Zavarovalnice SAVA, naj s primernim zavaravanjem zaščiti vse avtobusne potnike, smučarje in potnike na žičnicah in vlečnicah ter naj omogoči povračilo stroškov zdravljenja za tiste, ki ga nimajo, povračilo stroškov za poškodbo opreme, povračilo stroškov reševanja podjetjem, ki nosijo tako breme, in končno naj Zavarovalnica omogoči tako zavarovanje vsem uporabnikom avtobusov, smučarjem na Voglu, Krvavcu, Zelenici, Kranjski gori, Veliki planini itd. ter potnikom na žičnicah in vlečnicah.
Iz take zahteve je Zavarovalnica SAVA, PE Kranj uvedla novo nezgodno zavarovanje, ki bo stopilo v veljavo že s 14. marcem 1970.
Kakšno zavarovanje je to:
1. Odslej dalje bo vsak potnik v avtobusu imel možnost, da se dodatno zavaruje za 10.000 za primer nezgodne smrti, 20.000 za trajno invalidnost ter do 3000 din za poškodbo ali uničenje stvari ali izguba na zaslužku in stroškov zdravljenja z doplačilom 0,50 din na vozni listek. Delavci, ki se prevažajo dnevno na delo in z dela, lahko doplačajo 2,50 din mesečno in so zavarovani za enake vsote in pod enakimi pogoji.
2. Vsi potniki, ki se prevažajo z žičnico ali vlečnico na Voglu, Krvavcu, Zelenici itd. z doplačilom 1 din za enodnevno rekreacijo, so zavarovani za 100.000 din za nezgodno smrt, 20.000 din za trajno invalidnost ter do 3000 za stroške zdravljeuja, reševanja ali poškodbo opreme. .
3. Pojasniti moramo še obvezno zavarovanje >*>tnikov v avtobusih in na žičnicah oz. vlečnicah.
Zakon o obveznem zavarovanju potnikov je zavezal podjetja, ki se ukvarjajo z javnim prevozom, da morajo odvajati premije za nezgodno zavarovanje potnikov, vendar so zavarovalne vsote zelo nizke, tj. 8000 za nezgodno smrt, 16.000 za trajno invalidnost ter do 4000 za stroške zdravljenja, izgubo na zaslužku itd.
Torej je to zavarovanje dodatno in prostovoljno, vendar je treba pojasniti, kakšne pravice bodo imeli tisti potniki, smučarji, planinci itd., če doplačajo premijo.
če potnik na avtobusni postaji ob nakupu vozovnice ali pri sprevodniku avtobusa doplača 0,50 din in če pride do nezgode neposredno pred pri-četkom vožnje, tj. ob vstopu v avtobus, med vožnjo in neposredno po končani vožnji, je upravičen do naslednjih zavarovalnih vsot:
a) za nezgodno smrt 18.000 din
b) za trajno invalidnost 36.000 din
c) za stroške zdravljenja, izgubo na zaslužku in poškodbo stvari do 7000 din
Praktičen primer: Avtobus je nenadoma sunkovito ustavil in je potnik priletel z glavo v sedež pred seboj ali v kak drug predmet in je utrpel izgubo enega očesa.
Po tabeli invalidnosti mu pripada 33 1/3 % od 36.000 din, kar znese 12.200 din.
Ker se je peljal privatno, je utrpel izpad na OD 20 % od 1000 din mesečno za dobo 6 mesecev, mu pripada še razlika, tj. 200 din na mesec — 6 mesecev je 1200 din.
Pri tem si je razbil očala in tranzistor, kar znese se 800 din — skupaj torej 14.000 din.
Jasno je, da lahko uveljavlja še pravice iz življenjskega zavarovanja, če ga ima, ali kolektivnega nezgodnega zavarovanja, kajti eno zavarovanje ne izključuje drugega.
Drugi primer: Nekdo želi prebiti soboto in nedeljo na Krvavcu kot smučar. Dokler se pelje z avtobusom, če se mu pripeti nezgoda, smo že povedali. Ko pa se odpravi z žičnico in je ob nakupu doplačal 2 dinarja, tj. za 2 din je zavarovan za ves čas vožnje z žičnico oz. vlečnico, kot smo opisali primer za avtobusne potnike, le da je sedaj še zavarovan za izgubo na zaslužku, za to pa nima krite stroške zdravljenja, reševanja in poškodbe opreme. Ko pa zapusti žičnico oz. vlečnico in se ukvarja s konjičkom, ki mu leži, tj. kot smučar, planinec ali kaj drugega, preneha obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu in avtomatično začne veljati zavarovanje, ki izvira iz rekreacijskega udejstvovanja.
če si naš zavarovanec kot smučar zlomi smuči, hkrati
pa utrpi zlom noge, so posledice lahko naslednje:
Zaradi zloma noge je postal 30-% invalid ter je utrpel škodo zaradi zloma smuči din 500. Poleg tega je moral doplačati za stroške zdravljenja in prevoza din 1000. Ker nima brezplačnega zdravstvenega zavarovanja, bo zavarovalnica izplačala:
din
a) za 30% invalidnost 6000 (30 % x 20.000)
b) za poškodbo smuči 500
c) za stroške zdravljenja in prevoza po računih
Skupaj
1000 7500
Za ostala osebna zavarovanja pa enako kot smo opisali prvi primer.
Iz vsega navedenega že lahko sklepamo, da ostanejo nezavarovani le tisti, ki se odpravijo peš v gore. Toda to prepuščamo planinskim in turističnim društvom, da poskrbijo za svoje člane oz. goste pod enakimi pogoji kot so poskrbele delovne organizacije Transturist, Creina in Kompas ter Ljubljana Transport. S tem je torej zajeta vsa Gorenjska.
Vsa pojasnila so na voljo vsem pri že omenjenih delovnih organizacijah in pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj.
Avtobusnim podjetjem in Zavarovalnici SAVA gre vse priznanje, ker je omogočila potnikom, smučarjem in planincem, da lahko za simbolično premijo odložijo veliko skrb posledic nesreče, saj je le brezskrbna vožnja in športna rekreacija pravi užitek.
T. Jotlč
Enakovrednejše mesto poklicnim šolam
Skoraj vse dosedanje razprave o položaju učencev v gospodarstvu ali kratko vajencev so izhajale iz žal že dolgo znanih ugotovitev, da hiter razvoj znanosti in tehnologije, spremembe v proizvajalnih silah in proizvodnih odnosih ter modernizacija proizvodnje terjajo vedno širšo razgledanost in večjo strokovnost kadrov. Vedno večji in pomembnejši del proizvajalcev bi moral dobiti osnove strokovnega znanja v poklicnih šolah. Poklicno izobraževanje naj prerašča klasično privajanje za določeno poklicno opravilo ln postaja vedno širše, bolj sistematično in bolj strokovno. Scdobna tehnološka revolucija zahteva tesno povezovanje proizvodnih in izobraževalnih procesov, med gospodarstvom ln šolstvom pa bi morala obstajati 'tesnejša materialna in vsebinska povezanost ... itd.
Vendar v resnici vedno ni tako!
Ker je kvalitetno poklicno Izobraževanje pomembno za napredek proizvodnje in ker nima nič manjše vloge število vajencev-učencev poklicnih šol, mora postati poklicno izobraževanje sestavni del učno-vzgojne politike in del narodne kadrovske politike ln gospodarskih programov. Poklicne šole pa so danes .le formalno pravno izenačene z ostalimi srednjimi šolami, izenačene v zakonu. Podobno bi morale posebne izobraževalne skupnosti, ki združujejo predstavnike gospodarstva in družbenih skupnosti, materialno podpirati poklicne šole in vplivati na njihovo usmeritev. Tudi to je že zapisano v Zakonu o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Naslednji problem je smotrnost nekaterih poklicnih šol, ki zdaj s svojim, v šoli naučenim kadrom, ne upra-vičujejo obstoja in le v najmanjši meri koristijo potrebam gospodarstva. Pri nas, predvsem pa v svetu, je mnogim že zdavnaj jasno, da perspektivne potrebe gospodarstva odrejajo kapaciteto posameznim poklicnim šolam, le-te pa so odgovorne za zaposlitev svojih učencev. In če že zahtevamo takšno mesto poklicnih šol, mora biti tudi pedagoško delo na teh ustanovah v primerjavi s srednjimi šolami ustrezno in enakovredno nagrajeno ter moralno priznano. Posebno zato, ker zahtevamo, da morajo biti učitelji na poklicnih šolah obenem dobri strokovnjaki in dobri pedagogi, v nekem smislu mentorji.
Se celo vrsto drugih nezaceljenlh ran ima naše strokovno šolstvo. Na primer šolanje in učenje vajencev pri obrtnikih, razmejitev med praktičnim ln teoretičnim delom učenja itd. Zanemarjanje teh problemov je povzročilo in povzroča poglabljanje trenutnih težav in porajanje novih. . J. Košnjek
Nacionalni program zdravstvenega zavarovanja
Pred kratkim je izvršni svet SRS razpravljal o osnutkih republiških zakonov o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanju. Osnutka obeh republiških zakonov sodita v vrsto dejanj, ki so potrebna, da bi uresničili že pred letom sprejeta stališča o samoupravni preobrazbi zdravstva in o izvajanju družbenoekonomske reforme na tem področju.
Istega dne popoldne je bila na izvršnem svetu SRS tiskovna konferenca, ki so se je udeležili Vinko Hafner, podpredsednik izvršnega sveta, Zora Tomič, članica. IS, republiški sekretar za zdravstvo Majda Gaspari in Jože Božič, republiški sekretar za delo. Zora Tomič je dejala, da je zdravstvo posebnega družbenega pomena. Urejanje zdravstvenega zavarovanja je predvsem samoupravna pravica in dolžnost zavarovancev samih. Osnutek zakona predvideva naj zavarovanci sami v svojih skupnostih zdravstvenega zavarovanja določajo zase in za svoje družinske člane pravice iz zdravstvenega zavarovanja. V
dosedanji razpravi se je oblikovalo stališče, da morajo biti obvezne oblike zdravstvenega varstva v načelu enake za vse občane, tako v okviru zdravstvenega zavarovanja delavcev kot tudi zdravstvenega zavarovanja kmetov. Vendar pri obveznih oblikah zdravstvenega varstva ne bi smelo biti soudeležbe (participacije) zavarovancev. Načelno naj bi bil kriterij za delavsko in kmečko zavarovanje enak.
Naš cilj je enotno zdrav-sveno zavarovanje in zdravstveno varstvo vsega slovenskega prebivalstva, vendar se bo to uresničevalo postopoma z dvigom nacionalnega dohodka. Kmečki zavarovanci
naj bi prispevke za zdravstveno zavarovanje plačevali od vseh dohodkov in ne le od katastrskega dohodka ter od dohodka iz gozda.
Družbeni dogovor je osnova za bodoče urejanje zdravstva. Pomembno je stališče, naj bi zagotovili popolno zdravstveno varstvo delavski mladini do 18. leta. Po dosedanjih predpisih je bilo zagotovljeno zdravstveno varstvo mlaj dini do 15. leta. V Sloveniji pa je vsako leto okrog 8000 delavske mladine v starosti 15. do 18. leta, ki po končani osnovni šoli ne dobi takoj zaposlitve, pa je bila doslej v tej dobi brez zdravstvenega varstva.
Osnutek novega zakona predvideva ustanovitev republiškega medicinskega centra in samoupravno združevanje zdravstvenih delovnih organizacij.
J. Vldic
Dobro je, da veste
Za ročno ali strojno pletenje na domu volna vseh barv ln kakovosti na zalogi v prodajalni
MM
Cankarjeva 6
Posebej pni poročamo ■uvoženo češko volno po 71 din za kg ter volne scheepjes, neveda in malon.
XXX
Za spomlad
vas najlepše obleče prodajalna
KONFEKCIJA
Titov trg 7
Izbirate lahko iz naše zaloge spomladanskih plaščev in balonarjev, hlačnih kostimov, kril, oblek in bluz ter moških oblačil za spomlad.
XXX
Ugoden nakup nogavic vam nudi prodajalna
NO G AVI ČAR
Titov trg 18
3 pari nogavic nylon
10,00 din Hola -hop peggv 13,60 din Hol a-hop streč 11,40 din
XXX
V specializirani prodajalni srajc
KLUB
f\   Cankarjeva 5
v prodaji najnovejša bela moška srajca ■ GOLD
# da je povprečna raven stanarin pri nas med najnižjimi v Evropi. Leta 1968. je stanarina v proračunu izdatkov gospodinjstev, ki žive v najemnih stanovanjih, znašala le"4,62 odstotka.
# da vlagamo za 400 odstotkov več sredstev v stanovanjsko gradnjo kot pred desetimi leti, da pa se je kljub finančnim naporom fizični obseg stanovanjske gradnje povečal le za 49 odstotkov.
9 da Slovenci zaostajamo v stanovanjski gradnji in smo na zadnjem mestu med republikami Jugoslavije. Na 1000 prebivalcev letno zgradimo štiri do pet stanovanj.
# da je bilo 1967. leta v slovenskih mestih 265.000 stanovanj, od tega 117.000 v družbeni lastnini, če bi želeli doseči normalno stopnjo urbanizacije, bi morali zgraditi 125.000 novih stanovanj za pol milijona prebivalcev.
0 da v Sloveniji letno zgradimo okrog 3000 enodružinskih hiš. Na prvem mestu so delavci v proizvodnji, ki gradijo 40 odstotkov vseh enodružinskih hiš, individualni kmetovalci 10,6 odstotka, vodilno osebje le „ 1,15 odstotka itd. V bodoči stanovanjski politiki SR Slovenije se
bo s še večjim razumevanjem podpirala gradnja zasebnih stanovanjskih hiš, saj je znana naklonjenost Slovencev do lastnega ognjišča.
O da zaradi nagle inflacije in porasta cen stanovanj, stanarina že za 100 do 200 odstotkov zaostaja za sedanjo vrednostjo stanovanj. Posledica tega nesorazmerja je znana: v prihodnjih letih bo nova valorizacija stanovanj in s tem določene nove višje stanarine. Družine z nižjimi osebnimi dohodki bi plačevale nižje stanarine (subvencionirane).
% da so se cene življenjskih potrebščin letos januarja v primerjavi z lanskoletnim poprečjem dvignile za 7,3 odstotka. Po rclbrmi "smo v prvi polovici 1968. leta dosegli najvišjo stopnjo stabilnosti cen, v zadnjem času pa so cene spet poskočile.
# da je predsedstvo republiškega sindikata zavzelo stališče, naj bi veljal pose- > ben režim cen za naslednja živila: standardni kruh, mast, olje, meso, mleko in sladkor. Sindikati ponovno poudarjajo, da se v sedanjih razmerah črni kruli ne bi smel podražiti.
J. Vidic
Moderni časi, avtomatizacija in motori-zacija so — o tem ni dvoma — človeku zelo olajšali in poudobili življenje. Število motornih vozil skokovito raste. A še hitreje kot gneča na cestah se večajo črni seznami njenih žrtev, spiski mrtvih in ranjenih, ki dan za dnem polnijo stolpce časopisov. Kar nekam brezbrižni smo že, kadar uzremo naslov grozljive vsebine. Kaže, da so nam nesreče prešle v meso in kosti, da predstavljajo nujno
?.I6, ki mu ni moč ubežati. Preprečevanje katastrof je, žal, zares izredno težaven, drag in zahteven posel. Zato pa bi morali več premišljevati o odstranjevanju posledic, o. hitri in učinkoviti pomoči žrtvam megle, nezavarovanih prehodov in lahkomiselnosti. Večkrat bi se morali spomniti oseb, ki ob nujnem pozivu bolnišnic ne oklevajo, ki so vedno pripravljene darovati svojo kri in rešiti bližnjega.
Zadnje čase smo pisali o ribičih, še nekaj zanimivosti! V slovenske ribiške družine je včlanjenih več kot 10.000 članov. Od tega je poldrug tisoč mladincev in pionirjev. V vodah (nižinskih in višinskih) je bilo uplenjenih več kot 300.000 kilogramov rib. Strokovnjaki pa cenijo, da ta številka ni povsem točna!
čeprav slovenska obala meri le 35 kilometrov in čeprav je območje na naši obali za ribolov precej slabo zaradi peščenih tal, je vendarle naš morski lov kar uspešen. V družbenem lastništvu imamo Slovenci 25 ladij in 58 ribiških čolnov. Zasebniki pa imajo 105 ribiških čolnov. Slovenski ribiči so v letu 1968 ulovili vsega skupaj 2473 ton nb od tega 2310 ton plave ribe. Med drugim so ulovili tudi 20 ton rakov in mehkužcev.
Pri nas smo po porabi ribjega mesa še vedno na repu evropske lestvice. V poprečju na prebivalca ne porabimo niti enega kilograma rib Norvežani in Švedi pa kar 20 kg rib na leto.
Prelomno
leto
Q
0BV£ZN£>STI DOLGOVI
8%-
GORENJSKA KREDITNA BANKA
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI na BLEDU — JESENICAH, v KRANJU — RADOVLJICI — SKOFJI LOKI — TRŽIČU
OPRAVUA ZA VAS
vse denarne posle:
ZAUPAJTE nam svoje prihranke  — devizna sredstva, katera vam obrestujemo:
nevezana do 5 % letno vezana do 7,5 % letno
Vlagatelji na hranilna knjižice In devizna računa so zavarovani za primer nezgodne smrti In trajna Invalidnosti.
Vsa posle opravljamo zalo solidno, v največji tajnosti in brezplačno. Z vezanimi vlogami pridobite možnosti sodelovanja v velikih nagradnih žrebanjih.
Pred sestankom med za-hodnonemšklm kanclerjem Brandtom in vzhodnonem-škim premierom Stophom so se konec prejšnjega tedna nakopičile težave. Prejšnji teden se je zahodnonemška delegacija pod vodstvom direktorja iz urada kanclerja Brand-ta, Sahma, pogajala v vzhodnem Berlinu. Ta pogajanja naj bi omogočila Brandtov obisk v vzhodnem Berlinu.
Potem se je nenadoma pojavil temen oblak nad pripravami za sestanek Brandt-Stcph. Springerjev tisk Je objavil novico, da NDR nasprotuje temu, da bi Brandt po sestanku s Stophom obiskal zahodni Berlin in tam imel tiskovno konferenco. Za NDR bi to pomenilo, da si ZRN spet lasti ozemlje zahodnega Berlina.
To zadevo je povzelo glasilo enotne socialistične stranke NDR »Neues Deutschland«, ki Je potrdilo da je B-andt-tova pot postala glavno sporno vprašanje. 2e med prvimi tehničnimi    pogovori, piše
»Tehnične težave«
»Neues Deutschland«, je baje Bonn sprejel predlog NDR, da bi se Brandt po železnici pripeljal naravnost iz ZRN v NDR. Toda zahodnonemška stran je zahtevala, da bi se »Brandt s spremstvom demonstrativno odpravil iz glavnega mesta NDR v zahodni Berlin«. Takega ravnanja, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, NDR ne bo trpela. To bi tudi škodovalo četverim pogovorom o Berlinu.
Vse kaže, da Ulbrichtu nI dosti do sestanka med Brandtom ln Stophom. Pravzaprav so se pogovori o organiziranju tega sestanka začeli šele po Gromikovem obisku v vzhodnem Berlinu. Ali je sovjetski zunanji minister nekoliko pritisnil na NDR?
Vsekakor je razumljivo, zakaj si NDR ne želi prevelike od juge med ZRM ln vzhodnoevropskimi državami. Zdaj Je NDR, kar zadeva trgovanja z
ZRN, v boljšem položaju. Lani je vrednost blagovne menjave med obema Nemčijama dosegla presenetljivo visoko vsoto milijardo dolarjev. Glede tega nima Ulbricht nobenih pomislekov. Toda to, kar je dovoljeno NDR, očitno ni dovoljeno drugim socialističnim državam, razen seveda Sovjetski zvezi. Zakaj bi si dala NDR vzeti v nekem smislu edinstven položaj, da lahko skozi ZRN praktično brez carine izvaža svoje izdelke v Skupni trg. Zato poskuša zavirati pogovore.
Pri tem računa na zaznavno ohladitev, tudi med ZDA in ZSSR, kar zadeva razgovore o omejevanju strateškega oboroževanja, ki bi se morali nadaljevati aprila na Dunaju. Sovjetska stran je posebno nezaupljiva do ameriškega obrambnega ministra Lairda in posredno poziva VVashington, naj pove, ali Je Lairdova politika strateškega
Lani je sindikalistom na Krvavcu nagajala megla. — Kako pa bo to nedeljo? — Foto: F. Perdan
oboroževanja tudi politika Bele hiše.
Pogovori med Boimom in vzhodnoevropskimi državami so samo en kamenček v mozaiku odnosov med Vzhodom in Zahodom, toda pomemben kamenček. Zaradi takih »kamenčkov« se je podrla že marsikatera stavba.
Laos, ki je dolgo zdel v senci Južnega Vietnama vzbuja čedalje bolj zanimanje in strah svetovne javnostL Nenadoma se je marsikomu posvetilo, da poteka V Laosu vojna vzporedno * sovražnostmi v Vietnamu in da sta tam vpleteni obe strani. Nobena skrivnost ni, da ameriško letalstvo že mesece in mesece taktično podpira laoške vladne čete proti oddelkom Patet Laa in Severnega Vietnama, ki se trudijo dobiti čimbolj trdno nadzorstvo nad Laosom.
V sklop teh prizadevanj sodi tudi nedavna ofenziva čet Patet Laa, ki so spet zasedle Dolino vrčev. Z druge strani je prišel poziv premiera nev-tralistične vlade Suvana Fu-me, ki želi, da bi Britanija in ZSSR kot sopredsednici konference o Laosu kaj ukrenili. ZDA so odločno podprle ta predlog Suvana Fume, toda sovjetski tisk je že opozoril Američane, da so bili prav oni tisti, ki so že davno poteptali odločbe ženevske konference o Vietnamu ln Laosu iz leta 1954 bi da zdaj nimajo nobene pravice dvigati prahu.
Ljudje in
cio god ki
Prejšnji torek, 3. marca, je bilo v Škof ji Loki zanimivo posvetovanje o nujnosti povezave turizma in kulture, kajti brez tesnega sodelovanja obeh panog ni več moč .zadovoljiti zahtevne tuje goste. Naslednjega dne zvečer so imeli člani turističnega društva škofje Loke v isti dvorani svoj občni zbor, na katerem pa bi zaman iskali predstavnike občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij, Loškega gledališča in Loškega muzeja, treh vodil' nih kulturnih institucij v ko* muni.
Kajne, tovariši, v enem sfr mem dnevu je težko pretopi ti teorijo v prakso?
Poleg hokeja na ledu in na travi sedaj še hokej na cesti. Posnetek je bil napravljen pred kratkim na Kokri d
MURKA
na Visokem
o?
OOOC
oo
o o
razstavlja in prodaja v zadružnem domu na
Visokem pri Kranju °d 14.3. dO 25.3.1970
»Jekleni krti« rešujejo zasneženo srce Črne gore
Bodo snežni rezkarji naredili konec vsakoletnim zimskim karantenam, ki otežujejo življenje ljudi izpod Durmitorja
šavnik, okrog 700 metrov visoka, z grčavim drevjem obrasla skalnata planina severno od NikŠiča, sodi med najbolj divje in hkrati najrevnejše predele Crne gore. Kakih 30 tisoč ljudi živi tamkaj. Razkropljeni so po večjih aH manjših naseljih, posejanih vzdolž ozke gorske ceste, ki predstavlja edino vez s civilizacijo. In še to cesto vsako leto za nekaj mesecev zatrpa sneg. Hribovci ostanejo odrezani od sveta. Prepuščeni sami sebi kljubujejo naravi in čakajo, kdaj bo spomladanska odjuga razjedla ledeni oklep, ki stiska krhke vasice. Včasih morajo potrpeti prav do srede maja, kajti neutrudljlvi veter, vsakdanji sopotnik črnogorske zime, jemlje sončnim žarkom sleherno moč.
Še do nedavnega se je zdelo, da sta čas in napredek kmetom na Savniku obrnila hrbet, saj življenje teh skromnih gorjanov ni nič manj trdo kot je bilo življenje njihovih dedov in pradedov; kruh jim režejo zaplate nerodovitnih polj, obdelanih z moti-kami in primitivnimi plugi, črede kuštravih ovac, mršavih koz ter malih, belosivih krav, ki so vajene bivati pod milim nebom, ob šopu puste trave in kotanji deževnice. Edino prevozno sredstvo je osel, oziroma ni/ki, žilavi konjiček, sposoben vleči dva ali tri stote težko breme. Pozimi kajpak odpove tudi on. Samo najbolj krepki možje uspejo pregaziti več deset kilometrov dolgo pot v dolino. Toplo oblečeni, s sekiro za pasom in s puško v rokah — planine pod Durmitorjem so namreč domovina krvoločnega volka, ki ne pozna strahu — rijejo skozi sneg, noseč na hrbtu porodnice, bolne otroke, betežne starce ... Včasih, kadar je stiska zares velika, prileti iz Mostarja nasproti
helikopter, »čudesna letelica«, kakor mu pravijo gorjani. Marsikoga je že rešil gotove smrti.
»NAJ SPEČEMO VOLA?«
Poprečnemu Jugoslovanu, vajenemu udobja, zakurjenih sob, toplih kopeli in oblazinjenih avtobusov se zdi skoraj neverjetno, da so kraji, kakršen je šavnik, sploh lahko obljudeni, da več tisoč prebivalcev iz leta v leto mirno, brez hujših posledic, prenaša neprostovoljno karanteno. Ko smo pred dobrim tednom stali sredi puste, zmrznjene pokrajine in spra-šuvali tršatega kmetica, lastnika kamnite domačije ob cesti skozi vasico Bukovik, kako uspe preživeti zimo, je samo zinignil z rameni in nam ni znal povedati ničesar otipljivega. Preživi jo pač in to je najvažnejše. Morda se prav v njegovem obnašanju skriva odgovor na vprašanje, zakaj družba vse do pred krat ki ni ni skušala resneje pomagati tem ljudem. Ce bi, recimo, v
Sloveniji sneg iznenada odrezal od sveta samo desetino ozemlja, velikega kot sta Žab-Ijak in Šavnik, bi reševalne službe ter mehanizirane ekipe cestnih podjčtij nemudoma začele z delom in brž odstranile oviro. V Crni gori pa ni j niheo negodoval. Prizadeti so molčali, misleč, da tako mo- J ra biti, da se naravi ni moč | zoperstavljati. Sele ko je pro- j strano, te/ko dosegljivo ozem- J na ob vznožju Duimitorja ! postalo ovira za rastoče | Črnogorsko gospodarstvo in preraslo v politični problem, so se pristojni organi zdanili. Cestno podjetje Titograd je prek ljubljanskega Autocom-merca nabavilo tri moderne Iniežne rezkarje tipa Schmidt-Unimog in jih januarja letos prvič poslalo na zameteno pot proti Savniku. Svetlolasim nemškim tehnikom in spretnim kranjskogorskim šoferjem, ki so upravljali vozila, je prebivalstvo hribovskih naselij pripravilo pravo pravcato slavje. Cel teden poprej ni nihče spal, vsi so nestrpno čakali, kdaj bo izza ovinka prilezla rdeče rumena, sneg goltajoča pošast. Zupan je zaskrbljeno spraševal inženirje: »Kaj menite, naj spečemo vola ali zakolje-mo ducat ovac?«
No, od tistih dni sta minila že dva meseca in cesto je znova zametlo. Konec februarja so se orjaški rezkarji spet zagnali v snežno strmino. Da pa bi javnost in komunalna podjetja nekoliko pobliže spoznala,^ kaj sploh zmorejo Schmidtovi stroji, je Auto-commerce za slovenske časnikarje in »cestarje« organiziral izlet v črno goro. Z letalom DC 6 smo odleteli proti jugovzhodu in po slabih dve urah pristali v Titogradu. Avtobus nas je potlej odpeljal Čez planino Ostrog, na čigar pobočju cesta spleta vijuge, ki bi ob njih slavne Kačje ride od sramu pordele, ter nas odložil pred nikšičkim hotelom Ono-gošt.
ZAMETI IN SPET ZAMETI
V četrtek dopoldan je bilo nebo sinje modro, brez najmanjšega oblačka. Dobro razpoloženi smo zapustili Nikšič in se, verječ besedam spremljevalcev, ki so zagotavljali, da nas bo veliki merce-dez pripeljal prav do brnečih rezkarjev, odgugali zasneženim pobočjem nasproti. A že po dveh kilometrih je vozilo »padlo« v globok luknjo sredi (asfaltirane) ceste in obstalo. Direktorji in,^novinarji so disciplinirano izstopili, pljunili v dlani in avtobusu pomagali iz zagate. Šofer je nato s pravo črnogorsko hladnokrvnostjo zavozil čez rob cestišča in kar po nasadu, med drevesci, obšel kritično mesto. Nihče od mimoidočih ni niti trenil.
Dvajset minut zatem, visoko gori v hribih, smo na nekem okljuku znova obstali.
Levo zadnje kolo se je namreč spogledalo s prepadom.
»Lopato!« so vpili poklicani, a lopate ni bilo. Šele po desetih minutah je nekdo od nekod privlekel nekakšen za-jemalnik in z njim nasul peska pod gume. Stoteri bodril-ni klici so pospremili vozilo, ki je rohneč lezlo na varno.
Toda ni nam bilo usojeno, da bi vsaj poslej uživali v vožnji prek zasneženih bregov. Visok nanos, sicer pre-glodan do tal, je mcrccdezii kmalu zaprl pot naprej. Peš smo jo ubrali dalje in sredi strmine nad vasico Bukovik končno le dohiteli trojico jeklenih krtov. Pravkar so se zarili v orjaški, kakih pet metrov debel in šestkrat toliko širok zamet, ki je kot" velikanski jezik sekal ' cesto. Poldrugo uro so štirioglati »dimniki« bljuvali sneg na levo in desno, preden je klonil. Bobnu podobna rezila namreč odstranjujejo sneg polagoma, plast za plastjo.
»Cesto Nikšič—šavnik bi očistili tako rekoč mimogrede, če bi ne bilo vmes 15 do 20 žametov, ki nam vzamejo ogromno časa,« je povedal predstavnik Autocommerca. »Unimog stroj s Schmidtovim priključkom zmore v Idealnih pogojih hitrost 75 kilometrov na uro, skozi štiri- do Sest-metrsko gomilo snega pa se prebija devetdesetkrat počasneje.«
Cel roj je spremljal bitko med rezka rjem in debelo, mrzlo »preprogo«. Domačini so glasno komentirali prizor in nam razlagali, da bo treba potrpeti vsaj še teden dni, če hočemo videti šavnik. Bili smo kar malce razočarani, kajti že naslednji večer naj bi zbor časnikarjev odpotoval domov.
»Ni res, da napredujemo počasi,« je kasneje, za mizo v hotelu Onogošt, komentiral dogodek Aleš Mrzel, ki po službeni dolžnosti spremlja vse demonstracije Schmidto-vih izdelkov pri nas. »Kljub zametom in neugodni sestavi snega smo cesto sposobni očistiti v pičlih treh dneh. Toda dvakrat zapored se nam je Zgodilo, da so vozniki pognali motorje šele ob enih popoldne, namesto ob sedmih zjutraj. Prvič ni bilo šoferja, ki nas prevaža na delovno mesto, drugič spet smo zaman čakali domače Cestarje, ki strežejo strojem. Ved?ti namreč morate, da Schmid-tov izdelek kljub popolnontl zahteva določeno nego, t}-\ 'e zares učinkovit samo, kadar ga spremlja dobro Izvcžbana ekipa.«
Besedilo in slike: I. Guzelj
""•"ttmmiuii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
i    reportaža ♦ reportaža
reportaža
reportaža • reportaža
9
Opazila sem, dragi, da tvojemu avtomobilu nikoli več ne zmanjka bencina, odkar sva poročena ...
— O, zdravo! Na čudnem kraju se srečava, kajne?
— In kako mislite preživljati mojo hčer, mladi mož?
T-^
_ Dobro... In kaj *e znate poleg tega? '       1 ■ v    "1
KRVOSES
37
»Mr. Bedfordu se zdi, da bi s sredstvi, ki so vam na razpolago, lahko storili več, da bi našli tisto žensko, ki je bila v mojem bungalovu, če stvar temeljito preudarimo, bi vendar morali misliti, da je Iz mojega bungalova opazovala št. 15 16, šla nato tja in ... in v pravem trenutku odprla vrata sobe št. 16, streljala in takoj nato zbežala.«
»Glejte si no! In kako je prišla do Mr. Bedfordovega revolverja?«
»Da, saj to je tisto! Pravzaprav bi morala najprej iti v bungalov 15,/16, da bi si tam preskrbela revolver ... In čemu tega ne bi storila? Saj je lahko šla noter, potem ko je izginila plavolaska. Videla je, da dr. Mr. Bedford spi, pa je vzela revolver iz njegove aktovke.«
Mason jo je vprašujoče pogledal.
Nenadoma je rekla: »Ali se ne zdi tudi vam, Mr. Ma,son, da zamissl Mrs. Bedfordove, natakniti si črna očala in se zalesti v zadnje klopi v sodni dvorani, ni bila posebno sijajna? Ali bi ne bilo prav, če bi se usedla kam čisto spredaj in dajala možu poguma, namesto tam zadaj kremžiti se, tako da je vsakdo lahko takoj videl, kako se boji, da jo ljudje ne bi spoznali?«
»Saj jo vendar vsakdo pozna,« je dejal Mason, »Od tistega trenutka dalje, ko se je začel proces, so jo novinarji kar naprej in odelo val i za intervjuje.«
»Vem, toda ves ta čas ni imela teh grdih črnih očal. Le poglejte jo! Kakšna je v njih! To so očala z ogromnimi stekli, ki obraz popolnoma skvarijo. Taka Je v njih, kakor... no, vsekakor povsem drugačna kot je v naravi.«
»Kaj naj po vašem mnenju torej zdaj storim?«
»Ali ji ne morete reči, naj se vede kot normalen človek? Dopove j te ji, naj sname očala in naj se usede spredaj — tako blizu svojemu možu kot se le da, tako da mu bo lahko vsaj tu in tam dajala poguma.«
»Ali si je Mr. Bedford to želel?«
»Prepričana sem, da bi bil tega vesel. Mislim, da ga vedenje njegove žene žali. čisto drugače reagira kot navadno... Tako nekam pobit se ml zdi.«
»Razumem.«
Elza Grlffin je nekaj časa molčala, potem pa Je rekla: »Kaj pa ste dosegli s prstnimi odtisi, ki sem vam jih prinesla iz bungalova, Mr. Mason?«
»Bojim ae, da ne kdove kaj? Vidite, težko Je nekoga lndentlficirati, dokler nimate v rokah kompletnih odtisov vseh deset prstov. Ker sta se pa pobliže ukvarjali s pokli-com detektiva, za vas najbrže ne bo nič novega.« j
»Seveda to je res. Vendar pa menim, da je Mr. Brems žensko, ki je vohunila v mojem bungalovu, odlično opisal.«
Mason je prikimal.
»Na nekaj sem postala pozorna ... kako je namreč opisal njeno hojo. Kar nekam zdi se mi, da poznam žensko, čeprav mi je nekam čudno, če pomislim na to. Zdi se mi, da vidim obraz, ki ga sicer zelo dobro .poznam, pa vseeno ne vem, čigav je. Poznaš ga tako natanko kot svojega, pa ti vendar ne šine v glavo ime ... Ne moreš se spomniti! Kot da manjka ud v verigi.«
Mason je spet pokimal.
»Tako blizu pred menoj, se mi zdi, leži vsa zadeva, da bi jo lahko kar prijela, pa se mi vseeno izmuzne vedno znova.«
Mason je molčal.
»Toda zdaj moram iti. Hotela sem vam samo povedati, da bi bil Mr. Bedford zelo vesel, če bi poskusili vse, da bi našli tisto žensko. Poleg tega pa mislim, kot že rečeno, da bi se počutil mnogo bolje, če se njegova žena ne bi kar naprej obnašala tako, kot da se boji, da je ljudje ne bi spoznali. Kot veste, je zelo lepa, njena drža je odlična . . .« Nenadoma je Elza Griffin umolknila in zrla v Masona vedno bolj zmedeno, z vedno bolj velikimi očmi.
»Kaj vam je?« je vprašal Mason.
»Moj bog, saj to je izključeno!«
»Le počasi. Kaj je izključeno?«
Buljila je vanj, kot da je gluha in slepa.
»Vam Je slabo?« Je vprašala Della Street.
»Pri bogu, Mr. Mason! Kot da je treščilo vame. Kar sesti moram!« Sesedla se je na stol in se ozirala po pisarni. Zdelo se je, da jo je nekaj silno pretreslo in popolnoma spravilo iz uma.
»No?« je vprašal Mason. »Kaj je torej?«
»Pravkar sem omenila Mrs. Bedfordovo in mislila na njeno držo in hojo . . . Mr. Mason! Tako ml je kot da sem naenkrat spregledala. Saj to je strašno! Kot da me je zadela strela!«
»Kaj pa mislite pravzaprav?«
»Ali ne razumete, Mr. Mason? Tisto žensko mislim, ki je vohunila v mojem bungalovu. Opis, ki ga je o njej dal Mr. Brems, je do plčice natančen. Ali bi mogel sploh kdo opisati Mrs. Bedfordovo boljše kot je to storil Mr. Brems?«
Mr. Mason je molčal. Pozorno je motril Elzo Grlffin.
Nenadoma je tlesknila s prsti. »Že vem, Mr. Mason! Dobili ste vendar tisto policijsko kartotečno kartico z njeno fotografijo . . . oziroma • fotografijo in prstnimi od-
tisi. Zdaj vam jc treba samo primerjati prstne odtise iz bungalova s tistimi na policijski kartoteki ... pa bomo končno vedeli, pri čem smo.«
Mason je prikimal Delil Street. »Prinesite mi, prosim, kartotečni list s prstnimi odtisi Mrs. Bedfordove, Della. Poleg tega pa prinesite, prosim, ovitek s še ne identificiranimi odtisi. Gotovo se še spomnite, da sva prstne odtise, ki jih je prinesla Miss Griffin oddellla ln označila s številkami 14, 16, 9 ln 12. Prosim, prinesite te odtise, da si jih še enkrat ogledam.«
Della je nekaj časa gledala negibni Masonov obraz, potem pa je šla k tresorju, kjer je pravnik shranjeval zadeve, ki so bile v zvezi s tekočimi procesi. Elza Griffin je naglo vzela ovitek s prstnimi odtisi, izvlekla kartice in jih ogledovala. Potem je pograbila kartoteko kriminalne policije Ann Roane. Naglo Je primerjala odtise na kartončkih in na kartotečnem listu, znova so ji begale oči od odtisov na odtise. Videlo se ji je, da je vedno bolj vznemirjena. Od razburjenja je vsa žarela v obraz.
»Mr. Mason!« je vzkliknila« »Ti prstni odtisi so njeni!«
Mason ji jc vzel iz rok kartotečni list Mrs. Bedfordove in pridržal poleg njega kartice s številkami 14, 16, 9 in 12.
»Prav gotovo so njeni, Mr. Mason, lahko mi verjamete! V prstnih odtisih se spoznam!«
»Upajmo, da se vseeno motite,« Je dejal Mason. »Sicer bi bila to za nas prekleta zadeva!«
Elza Griffin mu je iztrgala prstne odtise iz rok. »Mr. Mason! Zagovornik Mr. Bed-forda ste. Menim, da je predvsem vaša dolžnost braniti njegove interese. Pri tem se nikakor ne smete ozirati na druge ljudi!«
Mason je iztegnil roko pO prstnih odtisih. Stopila Je korak nazaj. »Saj ga vendar ne smete pustiti na cedilu, samo zato, ker hočete čuvati nekoga, ki . . ., ki mu je pravzaprav zasolil vso zadevo!«
»Branilec mora po najboljši volji braniti interese svojega klienta. To pa ne pomeni, da mora nujno ravnati tako kot odgovarja to željam klienta ali njegovih prijate* ljev. Storiti mora pač tisto, kar je za klienta najboljše.«
»Reči hočete torej, da ne nameravate povedati Mr. Bedfordu, da je njegova žena, ki so jo izsiljevalci spravili v obup, končno sklenila .. .«
Poročila poslušajte vsak dan JJ- 5.. 7., 10., 12., 13., 15., *{•. 22., 23. in 24. uri ter razliki dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url J*1* radijski dnevnik ob 9., 12., ,3-. 15., 17., 22., 23. in 1930.
sobota;
14. MARCA
8.04 Glasbena matineja — Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Zavarovalnica Sava svojim poslušalcem — JO-15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan 12.10 Slovenske partizanske in ljudske pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S Pevci in pihalnim ansamblom Francija Puharja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni 'pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje sopranistka Mirka Kla-rić — 16.00 Vsak dan za vas "~ 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pilmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 s knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi-nUte z ansamblom Borisa Kosačica — 20.00 Spoznavajmo ivet in domovino — 21.15 Jurodiscparada — 22.15 Oddaja za naše izseljence — «.05 S pesmijo in plesom v novi teden
program
DrugI
14.05 Revija zabavnih melodij — 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.15 Glasbeni varicte — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — "■SO Kitara v ritmu - 18.00 **sana paleta zabavne glasbe
18:35 Ob lahki glasbi — 19.05 Parada zabavnih zvokov — 20.05 Ljudje med se-b°j — 20.15 V plesnem ritmu po domovini — 20.30 Okno v svet — 20.45 Fantazija za kla-
— 21.15 Operni koncert — 22.30 Nocturno ... - 00.05 Iz. slovenske poezije
nedelja
15. MARCA
6.00 Dobro jutro — 8.05 Ra-rjiska igra za otroke — 8.54 ^elodije za najmlajše — 9.05 |rečanja v studiu 14 - 10.05 |e Pomnite, tovariši — 10.25 Jesmi borbe in dela - 10.45 lesmi borbe in dela — 11.00
Turistični napotki za tuje goste — 1130 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.50 Glasbena medigra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00» V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba z orkestrom VVilliam Gardncr
— 22.40 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz
Drugi program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 Radi sle jih poslušali — 14.35 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete
— 16.35 Melodije iz filmov — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij in musicalov — 19.40 Priljubljeni zabavni zbori — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Vstajenje -opera — 23.15 III. simfonija
— 00.05 Iz slovenske poezije
ponedeljek
16. MARCA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z instrumentalnim triom Silva Stingla — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12-4)0 Na današnji dan — 12.10 Diverti-mento in suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermez/.o — 15.40 Poje moški zbor Zarje iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Beograd — 23.40 Za lahko noč z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana
Drugi program
14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Majhni ansambli in vedri ritmi — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 16.40 Popevke na tekočem traku,— 17.35 Z orkestrom Tivoli — 18.00 Vaši pevci, va-
še melodije — 18.35 Lahka glasba z orkestrom Mantova-ni — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Družabna glasba 13. stoletja — 20.30 Svet in mi — 20.45 Bach in Stokovvski — 21.15 Večer umetniške besede — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poe/.ije
1/. MARCA
8.05 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Mojmira Šepeta — 9.45 Slovenske narodne iz Prekmur-ja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dvajset minut s pihalci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi —1 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvova-nje mladih — 14.25 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere Orfej in Euridika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.20 Lahka glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Zagreb — 23.40 V ritmu divielanda z Ljubljanskim jaz/, ansamblom
Drugi program
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Za razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Heinza Neubranda — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Beethovnovi klavirski trii — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 23.30 Simfonija št. 3 — 00.05 Iz slovenske poezije
8.04 Glasbena  matineja — 9.05 Nenavadi pogovori — 9.25 lz glasbenih šol — 9.45 Z ansamblom Atija Sossa — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Matija Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodno igrajo in po jo narodno-. zabavni ansambli — 13.30 Pri-J poročajo vam —- 14.05 Sim-: fonični orite^er RTV Ljub-' Ijana — 14.35 Naši poslušal-
ci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 23.40 Plesni orkester Radia Hamburg
Drugi program
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Po tipkah in strunah — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Heinz HOttcr — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 18.35 Radi ste jih poslušali — 19.00 šorcrjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.20 Iz Ostcrčevega opusa za klavir — 20.30 Med- i narodna radijska univerza — 21.15 Češka suita — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije
četrtek'
19. MARCA
8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Operetne melodije — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Pianist Claudio Arrau koncertira — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča
— 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov —- 21.00 Vabimo vas na bralno vajo
— 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Za lahko noč igra pianist Borut Lesjak —
Drugi program
14.05 Parada zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek Ob ju-ke boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Minnicha — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Janačkovi  vlaški plesi
— 20.30 Pričevanja o glasbi
— 2045 Iz starejše italijanske orgelske glasbe — 21.15 Majhen večerni koncert — 23.50 Toccata za čembalo — 00.05 Iz slovenske poezije
petek
20. MARCA
8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Weekend — 9.45 Narodni ansambel Dušana Radctiča iz Beograda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan
— 12.10 Škerjančeve skladbe v pomladni zbranosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje vokalni oktet Gallus — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste
— 15.40 Simfonični plesi na domačem   koncertnem odru
— 16.00 Vsak dan za vas —• 17.05 Človek in zdravje —» 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.1.5 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Koncert Komornega zbora iz Pamplone — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz klub
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Melodije iz fijmov — 15.00 Radi ste jih poslušali —■ 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Zaplešimo z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — 18.35 Glasba za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas
— 20.05 Radijska igra — 21.15 Godalni kvartet v d-molu — 22.00 S francoskih glasbenih festivalov — 23.30 Iz naše nove koncertantne literature — 00.05 Iz slovenske poezije
Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucij« 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, rna-Iooglasna ln naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 32. polletna le din, cena za eno številko 50 para. Malt oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% nnoiista. Neplačanih oglasov   ne objavljamo
-B L L D-
S SVOJIMI OBRATI
BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA in PODNART
nudi svoje preizkušene In renomirane proizvode
• žagan les Iglavcev
• žagan les listavcev
• ladijski pod
• stropna In stenske obloge
• vrata vseh vrst
• vezane opazne plošče
za gradbeništvo
• sredice za panel plošče
• lesno moko
• lesno embalažo vseh vrst
• opremo avtomatskih kegljišč
• vse vrste transportnih naprav, čelllnl-ke In gradblščna omarice
sobota
14. MARCA
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.40 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.45 Košarka Crvena zvezda : Olimpija (RTV Beograd) — 18.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 18.30 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Beograd) — 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zlati jelen v Hrašovu, 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Destrv — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
mrjEE
15. MARCA
9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.28 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd)
— 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 12.20 TV kažipot, 12.40 Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani, 17.55 Risanka, 18.10 Zosija — sovjetski film, 19.15 Cikcak, 19.30 Svetovno hokejsko prvenstvo Švedska : CSSR (RTV Ljubljana) — 20.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.40 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.50 Vi-deofon (RTV Zagreb) — 21.05 Svetovno hokejsko prvenstvo
— prenos tretje tretjine (RTV Ljubljana) — 21.45 Naše malo misto — humoristična oddaja (RTV Zagreb) — 22.45 Športni pregled (JRT) — 23.15 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.10 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
ponedeljek
16. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 1535 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Čarovnik iz Ozza, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Po sledeh napredka, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Naš šlager sezone (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Pijanec — TV drama, 22.15 Pariški mozaik Bogdana Pogačnika, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana)
torek;
17. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.20 Veselje v glasbi, 18.10 Obzornik, 18.30 Srečanje v studiu 14, 19.00 Mozaik, 19.05 Prepogosto pozabljamo, 19.25 Osnove, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Žepar — francoski film, 21.50 Veselje v glasbi, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana)
sreda
18. MARCA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.48 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Variete — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Moj otrok je drugačen, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Svetovno hokejsko prvenstvo — CSSR : SZ, 20.50 Propagandna oddaja, 21.00 Svetovno hokejsko prvenstvo — prenos III. tretjine, 21.40 3-2-1, 21.45 Monitor, 22.35 Poročila, 22.05 'Nogomet Schalke 04 : Dinamo posnetek II. polčasa (RTV Ljubljana)
^četrtek
19. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 15.00 Kolesarska dirka Milano—San-remo (RTV Ljubljana) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.35 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd )— 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Preudarne poroke — nadaljevanje, 22.05 Kulturne diagonale, 22.40 Poročila, 22.45 Košarka Olimpija : Lokomotiva II. polčas (RTV Ljubljana)
petek
20. MARCA
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.15 TV   v   šoli   (RTV Zagreb)
— 16.10 Osnove Splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd)
— 17.45 David Cooperfield — nadaljevanje, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Divji veter — ameriški film, 22.25 Malo jaz, malo ti — quiz TV Zagreb, 23.40 Poročila (RTV Ljubljana)
Kvintet izpod Karavank
Kdor še ni slišal Kvinteta izpod Karavank, naj pride v nedeljo, 29. marca, v dom Jugoslovanske ljudske armade v Kranju, kjer bodo fantje izpod Karavank igrali za ples hi se s tem prvič predstavili kranjskemu občinstvu.
Ansambel, sestavljajo ga harmonikar Marjan Eržen iz Podbrezij, bas kitarist Franc Urbane iz Trstenika, ritem kitarist Janez Filipič s Po-savca, klarinetist in saksofonist Marjan Mavric iz Kranja ter trobentar Roman Zor iz Kranja, je narodno-zabavni. Godci znajo zaigrati okrog 100 skladb. Med narodnimi vižami igrajo najraje Avseni-ke ter skladbe Borisa Kova-čiča, kar pa se zabavnih melodij tiče, sestavljajo pravkar nov spored s popolnoma novimi melodijami. Nekaj skladb pa so napisali tudi posamezni člani ansambla, saj imajo-, vsi vsaj osnovno glasbeno izobrazbo.
Kjerkoli so fantje že igrali, največ na Primorskem in Koroškem, so bili gledalci z njimi zadovoljni. Zakaj! Zaigrajo za vsakogar, za ljubitelja polk in valčkov, za ljubitelja modernih zabavnih melodij, za starega in za mladega. Zato fanje računajo, da bo njihov prvi nastop v Kranju uspel in da se bodo lahko še večkrat predstavili. Res je, da v Kranju na prireditvah s plesom prevladuje beat glasba, ki pa za vsakogar ni privlačna.
Odkod njihovo ime? Vsi člani so doma pod Karavankami in vsi imajo radi narod-no-zabavno glasbo. Član ansambla je tudi pevec in humorist Janko Praprotnik-Janče iz Tržiča, ki večkrat pripomore, da so vaje zaradi njegove hudomušnosti veliko manj resne, poslušalci pa se ob njegovih besedah do solz nasmejejo. Tudi pevko preizkušajo, vendar njenega imena še niso izdali.
-Jk
Tržni pregled v Kranju
Solata 6 do 7 din, radič 12 din, špinača 10 din, korenček
2 din, peteršilj 5 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, fige 6 din, pomaranče 5 difli limone 6 din, zel j nate glave 2,50 din, česen 12 din, čebula
3 din, koruza 1 din, pšenica 1,20 din, hren 6 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2 din, Čebulček 12 do 15 din, koruzna moka
2 din, bela moka 2,50 din, zdrob 4 din, smetana 8 din. sir-skuta 6 din, orehi 22 do 25 din, grozdje 5 din, suho meso 25 din, suha slanina 19 din, suhe klobase 5 do 6 din, kisla repa 2,50 din, kislo zelje
3 din za kg, ješprenj 3,80 din« kaša 4,50 din, ajdova moka 4,50 din za liter, kokoši i«* zajci 20 do 30 din, jajčka 0,50 do 0,60 din.
Ponovljen koncert
Miša Kovača
V torek zvečer se jc Kranju prvič predstavil trenutno najpopularnejši jugoslovanski pevec zabavne glasbe Mi-šo Kovač. Spremljali so ga mariborski humorist, ki je obenem tudi napovedovalec na prireditvi, Božo Podkraj-šck, pevka Zora Fingušt i'1 ansambel Allegro. Dvorana kina Center je bila nabito polna, saj se je zbralo v njej 680 ljudi, večinoma mladine.
Ker veliko ljubiteljev petja Miše Kovača ni prišlo na svoj račun, se je Mišo odločil, da se bo Kranju predstavil še enkrat. Ponovljen koncert Miše Kovača bo v ponedeljek, 16. marca, ob 20.15 url v kinu Center v Kranju.
Za nastop vlada veliko zanimanje. Zato si preskrbite vstopnice pravočasno!
-Jk
Prešernovo gledališče v Kranju
NEDELJA — 15. marca, ob 10. uri za IZVEN — UR^ PRAVLJIC, ob 16 uri za IZVEN — Plautus: DVOJČKA-
517934
Kino
Kranj CENTER
14. marca italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 16., 18. in 20. uri, prem. franc. barv. CS filma GUSARSKA LJUBEZEN ob 22. uri
15. marca franc. barv. CS film GUSARSKA LJUBEZEN ob 13. uri, italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. VV filma NEDOLŽNA LJUBEZEN ob 21. uri
16. marca angl. barv. VV film NEDOLŽNA LJUBEZEN ob 16. in 18. uri, nastopa MISO KOVAČ ob 20.10
17. marca angl. barv. VV film NEDOLŽNA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
14. marca franc. barv. CS film SHALAKO ob 16. in 20. uri, amer. barv. film HEROJI GVADALKANALA ob 18.
15. marca amer. barv. film HEROJI GVADALKANALA ob 14. in 18. uri, iranc. barv. CS film SHALAKO ob 16. in 20. uri
16. marca italij. barv. VV film NUNA IZ MONZE ob 16., 18. in 20. uri
17. marca premiera italij. barv. filma VOJNA VOHUNOV ob 16., 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
14. marca amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 20. uri
15. marca amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO, RUSI PRIHAJAJO ob 16. in 19. uri
Tržič
14. marca italij. barv. film DVOBOJ V TEXASU ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
14. marca ameriški barvni CS film JESEN PLEMENA CHEIN ob 18. in 20. uri
15. marca ameriški barvni CS film JESEN PLEMENA CHEIN ob 15., 17, in 19. uri
17. marca franc. barv. CS film   VITEZ PARDAILLAN
ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO
14. — 15. marca kalij. barv. film POT. SLAVE
16 marca amer. barv. film CAT BALLOU
17. marca franc. barv. film NEŽNA LETA
Jesenice PLAVŽ
14. marca franc. barv. film NEŽNA LETA
15. marca jugosl. barv. film MOST ob 16 uri. franc. barv. film NEŽNA LETA
16. — 17. marca italij. barv. CS film POT SLAVE
Mojstrana
14. marca ameriški film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANLIA IN OLIA
15. marca franc. barv. film BENJAMIN
Kranjska gora
14. marca nemški barv. CS film PEKEL V MONITOBIJU
15. marca nemški film SEDMA ŽRTEV
DELAVSKI DOM — Javornik
14. marca franc. barv. film BENJAMIN
15. marca nem barv. CS film PEKEL V MONITOBIJU in amer. barv. film CAT BALLOU
Radovljica
14. marca franc barv. film SREČNI DOBITNIK ob 18. uri, franc. barv film LJUBEZEN MOJA, LJUBEZEN MOJA ob 20. uri
15 marca amer. barv. film HITRI GONZALES ob 14. uri, franc. barv. film LJUBEZEN MOJA, LJUBEZEN MOJA ob
16. uri. amer. barv. film LOČITEV PO AMERIŠKO ob 18. uri, franc. barv. film SREČNI DOBITNIK ob 20. uri
16. marca jugosl. barv. film BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri
17. marca franc.-špan. barv. film AGENT X 13 ob 20. uri
Škofja Loka SORA
15. marca amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 15., 17.30 in 20. uri
16. marca jugosl. film LISICE ob 18. uri
17. marca amer. barv. film NE DELAJ VALOV ob 18. in 20. uri
Bled
14. marca italij .-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU ob
17. in 20. uri
15. marca italij.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 10., 15, 18. in 20. uri
16. marca franc. barv. film MLEČNA CESTA ob 17. in 20. uri
17. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 14., 17. in 20. uri
Rešitev nagradne križanke
1. ISKALO, 7. APOLON, 13. STANIČ EVA KOCA, 15. TARA, 16. KOT, 17. OPIS, 18. NAFTALIN, 21. ASA, 22. 00, 23. IO, 24. OB, 26. TD, 27. TVD, 29. NAGASAKI, 34.0NAJ, 36. TIN, 37. TATE, 39. KITERONSKILEV, 42. IKAROS, 43. ALKOVA.
Rešitev nam je poslalo 98 reševalcev. Od tega so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado — 30 din prejme Jože Cuderman, Tupaliče,-p. Preddvor; 2. nagrado — 20 din: Franjo Golež, Kranj, Planina 30 in 3. nagrado — 10 din Ciril Arh, VP 7640/13 Klana, Rijeka. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti
Male oglase, oglase, osmrtnice, zahvale sprejema uprava Glasa, Trg revolucije 1 v Kranju (stavba občinske skupščine) pritličje, soba 110. Prav tako tu lahko naročite Glas.
Loterija
Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki je bilo 12. marca 1970.
Srečke s končnicami
10 24100 83640 551910
51 2611
10581 1890S'l
2
17632 85512 87902 632712
43
17483
92773 188513 ' 693773
4
43014
99294 415894 444754
45
655 003105 165855 374625 632905 683845
66 4896 33026 100916 520156
37
97 027 60677 98727
8
47858
70748 303828 741268
69 44069 57339 488549
530959
so zadele din
20 1.000 500 10.020
10
200 2.000 10.000
6 506 2.006 506 10.006
10
500
1.000 150.000 10.000
6
1.006 506 10.006 10.006
30 100 10.000 50.000 10.000 10.000 10.030
10
200
500 10.000 10.000
20
10
50 500 500
6 506 1.006 10.006 10.006
10
1.010 500 10.000 10.000
Športne prireditve
SOBOTA
KRANJ — Ob 14. uri se bo
pričelo tekmovanje v okviru ženske republiške kcgljaške lige, ko bosta nastopili ekipi Fužinarja iz Raven in Ljub-ljana-Center. Ob 16. pa bosta nastopili moški ekipi Bresta iz Cerknice in Kranjske gore v okviru tekmovanja za republiško prvenstvo.
JESENICE — Ob 16. uri se bo pričelo tekmovanje ke-gljaških ekip Konstruktorja iz Maribora in Ljubelja iz Tržiča v okviru moške ke-gljaške republiške lige.
Na igrišču pod Mežakljo pa se bo ob 19. uri nadaljevalo tekmovanje za jugoslovanski pokal v hokeju s tekmo Olimpija : Medveščak.
KRVAVEC — Ob 9.30 se bo začelo občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu kranjske občine ter državno in republiško akademsko prvenstvo v veleslalomu.
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO — Ob 14. uri bo na
skakalnicah občinsko prvenstvo škofjeloške občine v skokih za vse kategorije.
KRANJ — V domu SD Iskra se bo začelo popoldne občinsko prvenstvo Kranja za zlato puščico z zračno puško.
NEDELJA
KRANJ — Ob 8. uri se bo nadaljevalo tekmovanje na kegljišču Triglava v okviru republiške moške lige z nastopom istih ekip kot v soboto. Ob 13. uri pa bo drugi nastop ženskih ekip v okviru republiške lige.
Ob 8. uri se bo na os. šoli Simona Jenka začelo namiz-no teniško občinsko prvenstvo Kranja.
Ob 8. uri pa se ho nadaljevalo tekmovanje za občinsko prvenstvo v streljanju za zlato puščico.
Tekmovanje za znak Dobrega smučarja bo to nedeljo, 15. t. m. na Krvavcu! Proga bo ob sedežnici, tekmovanje pa se bo pričelo ob 12.30. Prijavite se lahko že v soboto zvečer ir v nedeljo do 11. ure v Domu na Krvavcu, kasneje pa na startu. Smučarji turisti, pogum!
I JESENICE — Ob J. uri se bo na kegljišču Jesenic nadaljevalo tekmovanje v okviru republiške moške lige z nastopom istih ekip kot v soboto.
Pri Savskih jamah v Planini pod Golico se bo ob 8. uri začelo mednarodno sankaško
I tekmovanje v počastitev 15-
| letnice ustanovitve sankaške-
! ga kluba Jesenice.
j Ob 19. uri pa bo na hokejskem igrišču pod Mežakljo zadnja tekma za jugoslovanski pokal med Jesenicami in Olimpijo.
KRVAVEC — Ob 10. uri bo meddruštveno tekmovanje v veleslalomu z mednarodno udeležbo za člane in članice za ekipni prehodni pokal planinskega društva Kranj.
NAKLO — Ob 9.30 bo na 20-metrski skakalnici mednarodno tekmovanje pionirjev v smučarskih skokih za pokal mesta Kranja.
SEBENJE — 13.30 se bo začelo prvenstvo planiških skakalnih šol z nastopom pionirjev na 20-metrski skakalnici, ob 15. uri pa bodo nastopili mladinci na 45-metr-ski skakalnici.
RATEČE - Ob 8. uri se bo začelo tekmovanje za Roži-| čev memorial, ob 10. uri pa ; bo mladinski tekaški troboj i Koroške — Julijske krajine ' — Slovenije.
I (dh)
Yl< haiiik
priporoča
Kaj so najpogostejše okvare na menjalniku, vam bom skušal opisati v današnjem članku. Vsekakor je na prvem mestu okvara sinhro-nov, ki povzročajo škrtanje zobnikov pri prestavljanju. Sinhroh je element, ki mora izravnavati različne obodne hitrosti dveh zobnikov. Za to svojo nalogo pa potrebuje določen čas in pogoje. Pri prestavljanju iz višje v nižjo prestavo ali obratno moramo prestavno ročico počasi pritisniti na mesto, kjer je položaj določene prestave. Marsikateri voznik pa prehitro vključuje in sili ročico v prestavo in s tem pokvari sinhron, kar privede do škr« tanja sam*h zob. Druga težava pa nastane če je menjalnik hladen. Hladno olje pa sploh otežuje prestavljanje in moramo zato prestavljati v začetku vožnje še počasneje.
JIH, vvhlv* ila luhfaa> mi H'tuuucu
tudi fjoitočt
OBIŠČITE KRVAVEC Urejena smučišča
Izredni popusti od ponedeljka do petka za mladino, smučarske učitelje, tečajnike, tekmovalce, člane •mučarskih klubov In skupin. *
Informacije:
CREINA Kran) telefon 21 022, 73-120
Daleč po svetu znana novinarka preiskuje fenomen, ki resno ogroža nočni mir v zakonskih spalnicah.
že dolgo sumim, da je mnogo več takih zakonskih parov, ki imajo ločene spalnice zaradi smrčanja, kot pa takih, ki i/, raznih drugačnih razlogov počivajo še drug ob drugem.
Nedavno tega sem prejela od bralke naslednje obupno pismo s prošnjo za pomoč:
Ljuba Abby,
danes zjutraj ob treh sem se prestrašena zbudila in se začudena spraševala, komu neki je prišlo na misel ob tej uri z motorno kosilnico kositi na našem vrtu. Pred kratkim pa sem sanjala, da je v naši spalnici nasedla ladja, zbudilo me je njeno obupno tuljenje na pomoč. Tako se mi godi že petnajst let, Abby! Na tisti lepi čas, ko sem še lahko mirno spala, se sploh ne spomnim več. Če zagrozim možu, da bom šla spat v drugo sobo, mi odgovori, da se ni zato poročil Z menoj. Rotila sem ga, naj gre k zdravniku ali pa naj poskusi z bandažami proti smrčanju, ki sem brala o njih, pa noče. Pravi, da jaz smrčim. Svetujte mi! Kaj naj storim? Trpeča žena ob smr-čečem možu.
Abigail van Bul en
Ko bomo vsi bogati, bodo tisti, ki se uveljavljajo z bogastvom,
edini siromaki.
Sreča jc bolha, rada uide, ko jo ujameš, jo pa sam ubiješ.
Koliko mrličev ne bi sploh pokopali, če ne bi živim smrdeli.
človek dvakrat ne ve, kaj bi jedel — takrat, ko ničesar nima in takrat, ko se spreneveda v izobilju.
Nekateri umrejo že pred svojo smrtjo.
Nekateri glodajo svet i zobmi.
Bolezni pomanjkanja upadajo, bolezni izobilja naraščajo.
trušč. Moj mož ne smrči samo, temveč kruli, hrka, gr-i gra, brunda, žvižga, piska... Če ga zbudim in mu povem, pravi, da ni res, da bi smrčal, temveč, da se mi je najbrž kaj hudega sanjalo.
Žena borzijanca je odkrito povedala:
Ne le, da smrči, temveč mi vso noč škripaje z zobmi pripoveduje številke z borze. Če
Ena od žrtev je razočarana nad medicinsko znanostjo:
Pri mojem možu je smrčanje več kot to. To so kombinirane stvari, ki jih počenja z nosom, grlom in zobmi. Poleg . tega vso noč pritiska na avtomobilsko zavoro, ki grdo škriplje in cvili. Pa sem mu rekla, ali greš k zdravniku, specialistu za bolezni grla, nosa in ušes, ali pa...
Kdo kali nočni mir?
ECREinfl
Preudarila sem zadevo ter ▼ svoji rubriki, ki je neke vrste supermarket spovedni-ca, priobčila pismo in prosila bralke, naj se kakorkoli opredelijo glede tega problema.
Prejela sem okrog 150.000 odgovorov. Mnogo žensk je bilo med njimi, ki so priporočale ta ali oni pripomoček, ogromna večina pa je sama tožila o letih brez mirnega spanja. Devetdeset od sto žensk, ki so mi pisale, je izjavljalo;' da spijo ločeno od moža od tistega trenutka dalje, ko so si lahko postavile posteljo v sosednji sobi. Tako sem torej zvedela, da je ljubezen sicer slepa, me pa tudi gluha. Eno pisem se je glasilo:
Pozvali ste nas, naj se na dopisnicah opredelimo glede problema smrčanja. Na dopisnici?! Prosim vas, ko bi lahko napisala debelo knjigo! Devet let že prenašam nc-popisljiv   nočni   hrušč in
ga zbudim, si zaželi ljubezni. I Prosim vas, komu pa še hodi kaj takega na misel po šestindvajsetih letih zakona?
Druga žena toži:
če bi vsaj ritmično smrčal, kot to delajo drugil Pa ne! Do smrti me včasih prestraši, ko nenadoma neha smrčati, obenem pa prestane tudi Z dihanjem. Ob takih prilikah v trepetu premišljam, ali naj prej telefoniram zdravniku ali duhovniku.
Naslednja mi piše o dramatičnih poskusih bega:
Štirinajst let se že umikam smrčalncmu koncertu na skrajni rob postelje. Toda Herbert je tako potreben ljubezni — tiplje in tiplje za menoj in ko me spet najde, se privije k meni in mi smrči v uho. Potem vstanem, tečem okrog postelje in ležem na drugi rob. če ste v eni noči napravili deset ali dvanajst takih krožnih tekov, ste zjutraj zbiti do smrti — to mi lahko verjamete.
Uganite, kaj mu je dejal zdravnik! »Ljubi prijatelj, če bi vedel za sredstvo proti smrčanju, bi ga najprej uporabil sam, ker sem najhujši smrčalec na svetu, tena gre Z menoj na morje le, če ji prej sveto obljubim, da bom najel dve sobi, in to v različnih nadstropjih.«
Kakor mi je pisalo, več zdravnikov, nastaja smrčanje navadno tako, da dihanje skozi usta spravi jeziček v grlu v nihanje. Posebno jc glasno to nihanje pri dvojnem zračnem toku, to je obenem skozi usla in skozi nos. Tudi razne poškodbe ali bolezni grla, nosu ali čeljusti lahko povzročijo smrčanje ali ga stopnujejo. Zdravniki trdijo, da smrčijo tudi ženske — mogoče, vendar mislim, da pride na šestdeset smrčaicev komaj ena srnrčalka. In niti ena ženska — pravijo moški — ne bo priznala, da smrči. Ce ji poveš, da smrči, se ji tb zdi iz neznanega temnega razloga žalitev.
So pa tudi izjeme. Na stotine žen mi je pisalo v smislu naslednjega pisma:
Moj mož smrči. Naj smrči, saj faz tudi. In če on prenaša moje smrčanje, zakaj ne bi jaz njegovega. Poleg tega pa imam tega dedca rada in če ga slišim smrčati, spim še enkrat bolje. Tako vsaj vem, kje je vso noč.
Nešteto antismrčalnih izumov so že dali patentirati, pa se menda še nobeden ni ofo-nescl. Od jeklenih žic, ki naj drže vrat spečega v ravni legi, pa do priprave, ki začepi usta in prisili človeka, da diha skozi nos, so že poskusili, Na spalno srajco so obesili majhen zvočnik, ki možu, kakor hitro se znajde v sila nevarni legi vznak, takoj za-Šepcče ljubeznivo v uho: Vlezi se na stran, ljubček! Neka dama mi je pisala:
To sredstvo je nekaj časa pomagalo, pa ne dolgo. Zdaj setii se spet vrnila na direktno, klasično metodo: Če začne smrčati, ga dregnem pod rebra in zavpijem: Harrv, zapri kljun!
Mi tega ne bomo dočakali, toda nekega dne bodo prav gotovo iznašli uspešno sredstvo proti smrčanju. Do tedaj pa se tolažimo z naslednjim pismom:
Ljuba Abby,
k temi: smrčanje! Nad tem sem se pred tremi leti tudi j jaz bridko pritoževala, dokler nisem nato v vaši rubriki prebrala dvoje prelepili stavkov: »Stnrčanje je najlepša godba na svetu. To vam bo potrdila vsako vdova.«
'■M
I    izbrali smo za vas •  izbrali smo za vas • izbrali smo za vas
■5
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Tako bomo pomagali sebi in organizaciji! To pa je glavno!« pritisne na neprijetno ranico obliž svoje plemenite zamisli ni dejanja, na katerega bi se brez njenega ,bega' najbrž nikoli ne spomnila, vas pod Krnom pa bi bila prepuščena samo molitvam po cerkvah ta tolažbi duhovnikov, naj vaščani sprejmejo to nesrečo kot božjo voljo in milost, ki človeka tePe, da bi ga opozarjala na pokoro in ga vodila k zveličanju. »Pa se da ljudem tudi drugače po-niagati in jih rešiti zla, ki jih tepe«
To bo sicer samo majhno dejanje. Zlo, ki tepe človeštvo, s tem še ne bo izruvano, ker je to zlo Vraščeno v roparsko družbo, ki vlada človeštvu.
»To družbo bo treba odpraviti,« ponavlja štefi besede, ki jih je slišala v pogovoru s sodrugi v Gorici. »Voljo za odpravo tega zla bo treba prebuditi v ljudeh,« razmišlja štefi tudi o tej nalogi, *i jo čaka. »Organizirati delavsko-kmečko zvezo Za boj proti oblasti roparske gospode.«
Ta naloga je pomembnejša kakor dobrodelna akcija.
»Nam bo uspelo?« je vprašuje. »Mora, mora, mora ...« odgovarjajo kolesa, Udarjajoča ob tračnice.
»Ne in ne! Kaj takega pa šc ne!«
Tako se razburja kobariški župnik, ki se je na vrat in na nos pripeljal s kolesljem k borjan-skemu sobratu, čim je prebral v Edinosti članek o nesebični pomoči oropanim kmetom v vasici Pod Krnom.
»Preberi, če še nisi bral! Sam vrag je moral uredništvu podtakniti tole pisanje! Čudim se, resnično se čudim! Kako so mogli objaviti tole zahvalo neki štefi Federlovi iz Borjane, ženski, *i jc na ta način čez noč zaslovela kot največja dobrodelnica v naših krajih! Pa je rdečkarka!
? f
Poleg sina našega pismonoše, največjega rdečkarka na vsem Kobariškem! Iz tvojega hleva je,« pogleda kobariški župnik očitajoče svojega bor-janskega sobrata. »Iz tvoje staje!« poudari. »Zato sem prišel k tebi.«
Borjanski župnik molči. Samo v časopis strmi kakor kakšen preplašen šolarček, ki se še muči s črkami, pa ga učitelj priganja, naj že vendar razbere črke in jih izzioguje v besede, ne da bi počakal, da bi se šolarček umiril in bi se mu nehale tresti roke, črke pa mu nehale poplesavati in se razblinjati pred očmi.
»Kaj praviš? Garjevo ovco imaš v svoji staji, pa je ne znaš odstraniti!«
Borjanski gospod trepeta pred očitki. Tržaška .Edinost' mu frfota v rokah kakor v vetru.
»To je znamenje slabe vesti,« si misli kobariški gospod in strmi na zbeganega in preplašenega sobrata kakor na grešnika, ki bi rad svoj stari greh prikrd, pa ga ne more, ker so ga odkrili drugi. Zato poveša pogled, saj se čuti osramočenega kakor grešnik, ki se zaradi strahu pred strogim spovednikom ne upa izpovedati, pa mu spovednik pokaže sam na njegov prikrivani in neizpovedani greh. Greh, o katerem govori že /ves svet', grešni nesrečnik pa molči, ker mu ,greh', ki ga vidi natisnjenega črno na belem, jemlje sapo. Samo očitke posluša.
»O tej ženski, ki nam bega verno čredo in jo vodi v satanovo stajo, mi nisi nikoli govoril! Gotovo ženska iz kake zanikrne in versko mlačne družine?« vrta kobariški gospod borjanskemu do dna duše.
»Versko mlačne družine? O, ne!« se borjanski užpnik brani, ne zato, da bi branil družino ,gar-jave ovce', marveč svoje duševno pastirstvo in uspehe, ki jih ima pri utrjevanju vere pri svojih faranih. »Njena sestra Marija je vzgled krščanskih žena in je bila moja prva cerkvena pevka in družabnica družbe naše presvete device. Zdaj živi v Solkanu, poročena s prav tako bogaboječim krščanskim človekom . . .«
»Prva pevka in družabnica Marijine družbe?« ga kobariški gospod ne izpusti iz klešč in ga trpinči s trpljenjem, kakršnega trpijo verne duše v vicah. »Ce je bila res, kako je potem mogla trpeti tako sestro, rdečkarko iz antikristovskega hleva? Je ni skušala odvrniti od pregrešnih pre-kocuških misli in jo pripeljati nazaj v naročje svete katoliške in edino zveličavne cerkve?«
»Mislim, da je poizkušala,« izieclja borjanski gospod, ki pa pred razjarjenim kobariškim so-bratom ni ta hip prav nič podoben ponosnemu služabniku svet cerkve, marveč grešniku, največjemu med vsemi grešniki, ki so kdaj v spo-vednici poklekali predenj.
»Misliti se pravi: nič vedeti!«
»Saj ne mislim, prepričan sem, da se je Marija prizadevala,« skuša borjanski gospod popraviti svojo izpoved.
»In brez uspeha, kajpak?« nadaljuje kobariški župnik skoro privoščljivo.
»Žal,« priznava skesano borjanski.
»In jo je kljub temu še priznavala za sestro?«
»Priznavala. Predobra je. Dobra kot angel. Nikogar ni mogla do dna zasovražiti. Celo Kra-guljevih ne, čeprav so Uršičevim povzročili toliko zla. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Ljubite svoje sovražnike .. Ja! Ravnala se je, vselej dobesedno ravnala po teh naukih našega gospoda Jezusa Kristusa,« dvigne borjanski gospod pri teh besedah za trenutek svoj pogled, kobariški pa ga umakne in zahrka, ker ga te besede zmedejo in vržejo iz ravnovesja.
»Dobesedno, dobesedno,« je ponavlja in se lovil v mislih, kako bi obšel ta Kristusov nauk, a se lahko samo jezi na borjanskega sobrata, kakor da mu je nalašč navedel Kristusove besede in ga nalašč opomnil, da bi se moral ravnati po njih tudi do te rdečkarke, ki je v borih štirinajstih dnevih spremenila ne samo nesrečne vasi pod Krnom, iz strogo katoliške slovenske vasi v rdečo vas, marveč jc tudi obrnila nekoč žup-niščem neomajno zvestobo mnogih kmetov kar čez noč v prid kobariških rdečkarjev. »Ti jo braniš, kakor čutim.«
»Ne! Nasprotno! Sam sem šel k njej in jo posvaril. Tudi v njeni štacuni ne kupujem več, odkar jo je spremenila v rdeči konzum . . .«
»Kaj, rdeči konzum? Rdeči konzum v tvoji fari?«
»A kaj morem? Italijanske oblasti so ga dovolile, mi pa smo proti italijanskim oblastem trenutno brez moči.«
»Nismo,« se ne strinja kobariški župnik. »Ali niso prav na tvojo pobudo ustregle nam in preprečile rdeči shod na Rožnico? Ce si se domislil tega, bi lahko preprečil tudi ustanovitev rdečega konzuma v svoji fari! A če tega ne, bi moral odvrniti vernike, da bi kupovali pri njej!«
Skoraj vsaka d kmetija je imela
Nekajkrat sem že bral v vašem listu, da ste pisali o Davči, iztegnjeni vasi- med Poreznom in Blegošem. Nisem pa opazil, ,da bi se bil kdaj oglasil kakšen Davčar. Ko sem predkratkim bral, kako je neki pisec opisoval davške tarice, mi je prišlo n& misel nekaj podrobnosti v zvezi z obdelovanjem lanu, predenjem preje in tkanjem platna. Namenil sem se, da jih °pišem in če se Vam zdi, da bi bilo zanimivo za vaše bralce, Pa objavite.
Najprej naj omenim, da tu-ttstično društvo Davča namerava letos v septembru prikazati, kako so še pred nekaj teti skoraj pri slehernem *metu v Davči trli lan, pozimi predli predivo, tkali Platno, sukali vrvi in še dru-8e stvari. Ta prireditev se bo »nenovala DAN TARIC. Pri nas pravimo namreč tarice in ne terice, kot je nekdo napisal v vašem listu. Pri nas Pravimo, da lan taremo (ore-"e taremo drobimo) in ne teremo.
Torej, pred nekaj leti je ^e vsak večji kmet v Davči fejal lan. Zemlja je pri nas bolj skopa in ne daje mnogo Pridelkov za prodajo, tako tudi denarja ni mnogo, zato i So bili nekdaj ljudje prisilje- j n* sejati lan, izdelovati plat- | fcene rjuhe, srajce, obleke,
celo k poroki so nekateri prihajali v platnenih oblekah. Skoraj vsaka druga kmetija je imela statve za tkanje platna. Kolovratov in trlic (trlica je orodje za obdelavo lanu) pa je imela vsaka hiša več parov. Oče mi je pripovedoval, da je v prejšnjem stoletju živelo pri naši hiši šest stricev, ki so vsi zelo dobro znali vrteti kolovrate. Doma niso pridelali toliko lanu, da bi vsi imeli dela čez dolgo zimo, zato so vsako jesen odšli na Koroško po lan. Bili so menda zelo močni, saj pripovedujejo, da so prinesli po dva centa lanu (to je čez sto kilogramov). Nosili so čez Ljubelj in potem čez Jelovico v Davčo. Vsak je imel v roki primerno palico, da se je nanjo opiral pri hoji, kadar pa so počivali, pa so palico'
ruga statve
podstavili pod breme, lanu, tako, da so počivali kar stoje. V zimskih večerih, ko so predli, so si svetili s suhimi smrekovimi trskami, ki so jih pripravljali s posebnimi oblici. Pri kmečki peči je bilo doma skovano železno stojalo, ki so ga imenovali svetar-nik. V ta svetarnik so vtikali goreče trske. V lesenem stropu je bila odprtina, skozi katero se je vil dim, ki so ga dajale goreče trske.
Lan so v Davči sejali ponavadi na ledino, ker je na taki njivi najmanj plevela. Lan je občutljiva rastlina in so ga samo enkrat opleli, pa še to zelo previdno. Ko je bila njiva posejana z lanenim semenom, so jo z železnimi grabljami nalahno pokrili, potem pa njivo potrosili z zdrobljenim ovčjim gnojem. Stari ljudje v Davči pravijo, da je bil lan najlepši, če je bil tako gosto sejan, da je bilo pod palcem, če si ga položil na njivo, devet semen. Lan je bil najlepši konec junija in začetek julija, j ko je cvetel. Ima zelo lepe ' svetlo modre cvetove, ki cve- i t i jo vedno le dopoldan, popoldan pa se cvet zapre. Ka-
dar je cvetela cela njiva lanu, je bilo videti kakor sinje nebo po nevihti.
Meseca avgusta jc lan dozorel in ženske so ga populile, napravile majhne snopiče in spravile v kozolec, kjer se je posušil. Ko je bil zadosti suh, so s tučilnico (tučilnica je cepec za mlatev lanu) odstranili seme od bilk. Lan so nato razgrnili v tankih vrstah po njivi, da se je godil. Najbolj ugodno vreme za goditev lanu je bilo, če sta se pogosto menjala sonce in dež. Ponavadi je goditev trajala dva do tri tedne. Kadar so lan zopet pobirali z njive, je moralo biti sončno vreme, da so bila stebla čimbolj suha. Naredili so velike snope, težke tudi do 20 kg in jih spravili na primeren suh kraj, kjer so počakali do dneva, ko so imeli pri hiši tarice.
Konec oktobra ali v začetku novembra, ko so ostala dela že opravili, so zopet začeli misliti na lan. Gospodar je pripravil suha bukova drva in naprosil dekleta pa tudi starejše ženske, naj pridejo pomagat otret lan. Čeprav delo ni bilo lahko, delavk za ta dan ni bilo težko dobiti, saj je bilo ob tem delu dosti veselja in dobre volje, pa tudi dobra hrana na ta dan jih je vabila. Za dan.
ko so imeli pri hiši tarice, je bil ponavadi tak jedilnik: zjutraj, ko so se tarice zbrale, so jim postregli z zabeljenimi ajdovimi žganci in mlekom, ter ješprenom, v katerem je bilo meso io jeterne klobase. Okoli desete ure je bila dopoldanska malica. Pri malici so postregli z sadjevcem, čajem, potico iz sorščične moke (sorščica je zmes pšenice in rži), posuta z makovim semenom ali .orehi. Okoli dvartaj-ste ure je bilo kosilo ali ju-žina kot pravimo pri nas. Tudi sedaj so bile na mizi same dobrote — mlečni ril zabeljen z maslom, sladko zelje, štruklji in bela kava. Popoldne za malico so pojedli kar jc ostalo od južine zraven pa so ponudili žganje. Okrog osme ure zvečer, ko so končale z delom, pa so jedli zelnato solato pomešano z krompirjem in koruzni sok kuhan na kislem mleku.
(Se nadaljuje) Lojze Koder Davča
r
Tovari? Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se Je nedoigo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko.
Okrog 7000 letališč
Promet je ena i/med velikopoteznih reči, ki so jo uredili. Tu velja le ena beseda — prozno. Ceste imajo štiri, šest in celo oscmstezne. Na vseh cestah je omejena hitrost — običajno okrog 130 km/h. Zato je na avtomobilskih cestah nesreč sorazmerno malo, vožja pa je varna. Letalski promet — podobno. Tehnično so letališča zelo opremljena in hkrati zelo funkcionalna. Na
mnogih letalskih linijah lete tudi zelo majhna letala. Tudi v največjih mestih redko vidiš luksuzno zasnovana letališča z marmorjem ipd. kot je npr. naše beograjsko, pač pa so izredno funkcionalna. Promet na letališčih je neverjeten. V Evropi je polet še vedno nekaj eksotičnega — V Ameriki je to vsakdanjost. Servan Sehreiber piše o novi civilizaciji, ki da nastaja v Ameriki — dejal bi, da jo je najpoprej moč občutiti na letališčih. Letališč, kjer največji boingi in dougla-si vzletavajo in pristajajo vsakih 15, 20, 30 sekund, je v ZDA cela vrsta. Pripravljajo letala, ki bi naj vozila po 500, 700 in še več potnikov. Na mnogih letalskih linijah kupiš karto kar v letalu, tako kot pri nas v avtobusu, »čas je zlato« tu dobiva svojo potrditev. Zelo je razvit tudi pomorski promet medtem ko železnica počasi izumira oziroma se omejuje na nekatere glavne linije. Letalski promet je za Američana tudi zelo .poceni. Za 300 do 500, dolarjev jc moč prileteli v Evropo in nazaj, za t. i. ameriški srednji sloj pa mesečni dohodek 1000 dolarjev ni nič posebnega.
Govorili smo o cestah. Kdo financira izgradnjo?
Različno. Pogosto ima najpomembnejšo besedo, državni denar.
AH poprečni Američan mnogo potuje?
Da.
Kaj pa Sport?
Zelo razvit. Amerika — in to je pomembno tudi
za nas, doživlja boom v smučanju. V nekaj letih bodo desetine milijonov Američanov smučale. Tu bi imeli tudi mi precejšnje možnosti tako turistične kot tudi glede izvoza smučarske opreme, kar sicer Elan in Alpina že izkoriščata. Morali bi nastopati z gesli — Pridite k nam, smučajte tam, kjer vam (zaradi neznanja) ne bo nerodno. Vendar so tu mnoge ovire. Z Dunaja ali celo z Brnika npr., kamor bi Američan poletel z letalom, bi potreboval več časa in zlasti naporov do Kanina kot npr. iz Nevv Yorka do Dunaja. Čas pa je dragocen.
ČE DAŠ MOŽU RIBO
če daš možu ribo, se bo najedel enkrat, če ga naučiš loviti ribe, se bo hranil vse življenje.
Dovolite, da povzamemo ta moto Jeana Jaquesa Servana Schreiberja za naš razgovor o ameriškem šolstvu.
Na področju šolstva so me presenetile mnoge reči. Naj se uvodoma opredelim. Amerika je v zadnjih letih, zlasti potem, ko so jih Rusi presenetili s sputnikom leta 1957, v izredni ekspanziji šolstva. Tej trditvi v prid govori njihova kadrovska struktura, število študentov in sodobni šolski objekti. Neki profesor mi je dokazoval, da so v ZDA v zadnjih 12 letih odprli v poprečju vsak teden po eno novo visoko šolo. Samo lani so odprli 90 novih koledžev, in ob vseh naših razpravah, ali naj republika prevzame vse šolstvo, sem se v ZDA ponovno prepričal, da je osnovna šola stvar lokalne skupnosti! Pripovedoval sem že, kako je njihova osnovna šola nastajala; tak prvinski odnos, kakršen je bil svoje dni do šole, takšen je tudi danes! Nobene pomembnejše šolske prireditve, tekmovanja ali česarkoli ni, ki mu ne bi prisostvovali tudi starši. Vsaka šola mora imeti svojo godbo, ki mora seveda imeti lepe uniforme (denar zanje zberejo starši), mora imeti svoj j nogometno moštvo.
Osaka vabi na svetovno razstavo 1970
15. marca bodo v japonskem milijonskem mestu odprli svetovno razstavo, prvo na Daljnem vzhodu
Visoko, zeleno bambusovo grmovje na gričih Senri, severovzhodno od Osake, so odstranili veliki stroji-čistilci. Petje ptic se je umaknilo drdranju in cviljenju motornih žag. Fantastične zgradbe so vstale iz ilovnate zemlje. Na tri in pol kvadratnih kilometrih je tu nastala EXPO 70, prva svetovna razstava na Daljnjem vzhodu. Odprli jo bodo 15. marca in v šestih mesecih, kolikor časa bo odprta, računajo s 40 milijoni obiskovalcev.
Japonci so že leta 1890 mislili na tako razstavo, vendar tedaj zanjo po svetu ni bilo zanimanja. Drugič, leta 1912, so se odpovedali načrtu zaradi smrti priljubljenega cesarja Meijija. Tretjič, leta 1940, so morali razstavo v Tokiu odpovedati zaradi izbruha vojne. Prodanih je bilo že 12 milijonov vstopnic, ki bodo tistim, ki jih še imajo, prav prišle zdaj.
Japonska, ki je s svojimi odličnimi tehničnimi dosežki in s svojim delavnim elanom dosegla presenetljivo visoko stopnjo gospodarstva, pripravlja razstavo, kakor je svet še ni videl. Pri gradnji paviljonov sodeluje poleg številnih japonskih podjetij še nad 70 narodov. Od velesil manjka samo Kitajska; ker nima diplomatskih stikov z Japonsko, je niso vabili. V celoti je EXPO 70 objekt, ki stane okrog 2 milijardi dolarjev. Vstopnina — odrasli plačajo 800 jenov (pribl. 2 dolarja), mladina 600 in 400 jenov — bi približno utegnila kriti obratovalne stroške.
CAJNICE IN ZABAVNA GLASBA
Vse je podrejeno motu: »Napredek in harmonija za človeštvo.« Služi naj iskanju sloge križem sveta — med človekom in človekom, med njim in okolico, med ljudstvom in ljudstvom.
K najodličnejšim točkam sporeda je treba Šteti uprizoritve moskovskega BoljŠoj teatra, berlinske opere, ncw-vorške filharmonije, nekega japonskega NO-gledališča in grških tragedij.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo tailandskih slonov in plesne prireditve na ledu in v vodi. Na sporedu so razne folklorne prireditve, plesna glasba iz mnogih dežel ter razni ognjemeti. Tudi izbiranja miss-univerzum ne bo manjkalo.
Dalje bo razstavljenih nad 750 umetnin, med njimi 30 dragocenih japonskih (stenski zasloni, slike, brokati) kot
tudi skulptur in slik, ki jih bo posodil Vatikan in nekateri znameniti muzeji, kot sta Louvre in londonska TATE-galerija.
PROMET
Velika Osaka je trgovsko središče s skoro osmimi milijoni prebivalcev in drugo največje mesto v državi. Nedaleč od Osake sta zibelki japonske kulture, mesli Kioto in Nara, nad njunimi opečnimi strehami še dandanes v mraku donijo glasovi zvonov iz templjev.
Za gradnjo cest in mostov, za izboljšanje železniškega in prometa na podzemski železnici, za razširitev pristanišča, za povečanje in ureditev parkov je Osaka s svojimi satelitskimi mesti žrtvovala ogromno vsoto 1,7 milijarde dolarjev. Lepo, novo, mednarodno letališče je postalo žarišče letalskega prometa.
Ozemlje, kjer je razstava, je plitva kotanja z zaobljenimi vogali. Preprega jo naravna tokava, po kateri vodi šeststezna cesta in železnica do glavnega vhoda, ki leži v sredini EXPO. štiri nadaljnje vhode, razdeljene na periferiji razstavnega prostora, povezuje s središčem polnoavto-matska železnica. Poleg tega pa obiskovalec lahko še uporablja tekoče mostiče, ki potekajo v višini treh do pet metrov po klimatizirani prozorni cevi iz umetne mase. Enotirna železnica lahko prepelje v eni uri 13.000, tekoči mostiči pa 9000 ljudi.
Blizu središča je »simbolično ozemlje«. Pokrito je s 300 x 90 m veliko streho, iznad katere moli stolp sonca. V notranjosti stoji 50 m visoko »drevo življenja«, v njem pa vodijo navzgor tekoče stopnice mimo ogromnih mehaničnih ponaredb prazgodovinskih živali. Skozi dve veji drevesa pride obiskovalec lahko v ostrešne prostore, kjer so razstavljeni modeli hiš in mest bodočnosti, kjer razlagajo fotografije prekletstvo vojne in blagostanje miru. V panorami sveta se vam zdi, da se sprehajate po Mlečni cesti. Od tod lahko stopite, spet po tekočih stopnicah, navzdol, v varno zavetje »stolpa materinstva«. Pod ogromno streho je tudi velika dvorana, v kateri slavijo narodne praznike in druge narodne prireditve.
Obetajo si velikanske množice obiskovalcev — ob posebnih dneh do 700.000 ljudi. Dvoje parkirišč nudi prostor 21.000 avtomobilom. Obiskovalci si bodo lahko izposodili 3000 fotoaparatov in brezplačno — 10.000 dežnikov. Izraču-
nali so, da se bo vsako poprečno nedelj:) izgubilo 210 otrok. Da bi olajšali snidenje s starši, bodo tako otroci kot starši dobili družinsko številko. T/gubljenc otroke bo pobiral poseben avtomobil, ki bo nepretrgoma krožil po razstavišču, jih vozil na določeno zbirališče, njihovo družinsko številko pa bodo objavljali pp vsem razstavišču s pomjčjo posebnih svetlobnih naprav.
BIVALIŠČA IN PREHRANA
V območju enourne vožnje se bo v japonskih gostiščih lahko nastanilo 82.000 ljudi. V hotelih zahodnjaškega tipa je na voljo 18.000 ležišč. V Osaki nudi 350 rodbin, pri katerih vsaj en član govori tuj jezik, prenočišče in zajtrk poprečno za 6—7 dolarjev dnevno. Obiskovalcem, ki nameravajo ostati v Tokiu, priporočajo japonske državne železnice svoj znameniti br-zovlak za dolge proge, hikari, ki prevozi 515 km do Osake v treh urah. Za časa največjega prometa bo vozilo vsako uro po devet vlakov v obe smeri. Prevozili bodo lahko do 25.000 ljudi.
PROPAGANDA, VELIKA IN MALA
Težnja voditelja razstave, industrijskega magnata Taisa Ischisake, kljub njegovim 83 letom še zelo vitalnega moža, je bila, kolikor mogoče zakriti yse, kar diši po ko-mcrcializaciji, in je zelo vplivala na razstavljavce. Tako je velepekarna Fudži zgradila svoj paviljon sicer v obliki na rezine narezanega kruha, znotraj pa je ustvarila resničen svet robotov, ki zabava ljudi vseh starosti. Tu lahko vidiš, kako se igrajo živali-roboti vseh mogočih vrst in od drevesa na drevo se preletavajo ptiči-roboti.
Nehote človek primerja amerikanski in ruski paviljon. Rusi so porabili za svoj paviljon okrog 20 milijonov, dolarjev. Njihov paviljon je stolp, visok 32 nadstropij. Amerikanski arhitekti pa so imeli na voljo le nekaj nad devet milijonov dolarjev in so zgradili stavbo v obliki jajca, ki leži večidel pod zemljo. Paviljon poudarja predvsem uspehe poleta na Luno.
Rešitev nagradne uganke
Dragi mladi bralci! Na vprašanje »Iz katerega slovenskega mesta je ta posnetek?« (sliko smo objavili minulo soboto, 7. marca), nam jc odgovorilo 59 ugankarjev. Prav so imeli tisti, ki so zapisali, da prikazuje motiv iz Kamnika. Očitno tudi tokrat nismo bili prezahtevni, kajti le osmerica dopisnikov je pogrešila; dva trdita, da so fotoreporterjevi prsti pritisnili na spro-žilec v Ljubljani, 2 sta s fotografije »prepoznala« škofjo Loko, dvema se zdi kamniška pošta podobna stavbi občinske skupščine Radovljica, enemu kranjski gimnaziji, bralec z Jesenic pa je na posnetku videl Mursko Soboto.
Žreb smo tokrat zaupali naši novinarki Lei Mencinger. Iz šopa enainpetdesetih pravilnih odgovorov je potegnila pismo Prosen Boštjana, Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje pri Kranju. Srečnemu dobitniku bomo nagrado poslali po pošti.
In sedaj nova uganka!
Delovni dan moje mamice
SLOVENSKA NARODNA NOSA - SAMO ... KATERA?
Odgovore pošljite najkasneje do srede, 18. marca, in sicer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Dopisnica — uporabite raje dopisnico, ne pisma — mora biti opremljena s pripisom »Nagradna uganka«.
UREDNIK
Ko bo svet kakor vrt cvetoč«.
Težko verjamem, da bo svet nekoč tak. Ljudje so različne narave. nihče ni samo dober a'' samo slab, v vsakem se skriva nekaj slabega in nekaj Poštenega. Svet ljubezni, brez s°vraštva, je težko uresničljiv. Upamo lahko le, da nekoč bo tak, če ne bo prej Uničen Danes imamo na zem-jji orožja in atomskih bomb toliko, da jo lahko večkrat zapored opustošimo. Toda vc-ljke sile še naprej tekmujejo v oborožitvi, na svetu pa je 7® veliko narodov, ki se bo-za neodvisnost.
Srečko Kosovel pravi, da J^ora vsak skozi rdečo zarjo j ^rvi.   Xa   rdeča   zarja ponazarja revolucijo. Da,  mi- ' JIIn,   da   bo   moralo   vse I
'°ve$tvo   skozi   neko re-
volucijo, če hočemo doseči blaginjo. Toda vsaka revolucija je krvava. Kako se bodo mogli boriti tisti, ki samo ljubijo, z onimi, ki mučijo in ubijajo? Edino učinkovito orožje v tej bitki je lahko razum. Mislim, da le z razumom lahko premagajo tisoče in tisoče atomskih bomb, ki čakajo v skladiščih. Toda ali ne bode ostala ušesa onih drugih Zemljanov gluha? Ce njihovi nasprotniki ne uspejo z razumom in ljubeznijo, ne bodo uspeli zmagati z nobenim drugim orožjem. Ljubezen in razum sta edino upanje. In ljubezen med ljudmi je edina stvar, za katero se splača živeti. Branko Soklič, 8. razred os. š. Stane Žagar, Kranj
Moja mamica zelo zgodaj vstane, ker mora na delo. Iz tovarne se večkrat vrne šele po peti uri popoldne. Ko pri-
de domov, sede k mizi in poje kosilo, nato pa pomije posodo. Tudi jaz ji večkrat pomagam. Ce je prosta, gleda tele-
V vaški kovačniei
Ob plotu blizu naše hiše stoji zelo staro poslopje. V njem je kovačnica. Zgradili so jo približno pred 200 leti. Postavil jo je daljni prednik današnjega lastnika. Kot sem slišala, sta bili sprva dve kovačniei; v eni so izdelovali žlice, v drugi pa sekire, poljsko orodje in okovje za vozove ter podkovali konje. Sele z nastopom sedanjega gospodarja se je kovačija spremenila. Opustili so izdelovanje žlic in se oprijeli samo kovaškega dela. Vedno so imeli po dva vajenca in več pomočnikov. Delali so cele dneve. Od ranega jutra do pozne noči je iz zgradbe odmevalo kladivo. Toda bolj ko se je
gospodar staral, bolj je obrt pešala. Nazadnje so kovaštvo popolnoma opustili. Nanj nas spominja le še notranjost zgradbe.
Ko stopiš v počrneli prostor, zagledaš najprej veliko, sedaj mrtvo ognjišče. Poleg njega stoji nakovalo, nad katerim visi orjaško kladivo, ki mu pravijo »norec«. Ce pa se ozreš proti stenam, vidiš celo zbirko klešč, ki so rabile za prenašanje razbeljenega že-lczja. Tu človek spozna, kako težko je kovaško delo, zato ga ne more opravljati vsakdo.
Helena Rehberger, 7. raz. os. š. Matija Valjavec, Preddvor
Športni dan
Nedavno tega smo imeli športni dan. Organizirali srno tekmovanje v sankanju in smučanje v Torklji.
Okrog desete ure smo se san kar j i zbrali na določenem mestu. Bilo nas je veliko,, saj smo tekmovali vsi razredi — od prvega do četrtega. Proga je tamkaj precej težka. Nefcaj časa gre po ravnem, da nrno-raš teči ob sankah, nato pat se spusti in začne vijugati. Pred ciljem je bila tistiToratt ledena. Marsikoga je na avinu-ku vrglo v sneg, da je izgtribdD dragocene sekunde. Znak ea start je dajala tovarišica z
zastavico. Na cilju sta tudi stali dve tovarišici, ki sta izmerili čas in zapisali ime tekmovalca. Nastopajoči smo bili razvrščeni po razredih in po abecednem redu. Naš 3.a je vozil prvi. Tekmovanje je potekalo brez zastojev in je bilo hitro končano.
Uro kasneje so se na startu zbrali smučarji iz vseh razredov in se pomerili v veleslalomu. Višji razredi pa so se s smučkami in sankami spustili z Jošta.
Marko Tršan, 3. razred os. š. Lucijan Seljak, Kranj
V hribe
Bile so počitnice. Že sredi dneva sva se z mamo domenili, da greva za konec tedna na Grintovec. In res, v nedeljo sva se odpravila, z nama pa je šla tudi sestrična.
Od doma smo krenile Se navsezgodaj. Nekaj časa. je bila pot prav prijetna. HodElr smo po gozdu, ki pa se je kmalu razredčil. Pot je zavila čez skale in plazove in kmalu utrudila naše noge. Zrak je bil medtem postal vroč in soparen Ko smo končno le prispeli na cilj, smo izmučene sedle v travo in nekaj časa počivale. Odtrgale smo tudi vsaka po eno planinko. Več jih mami ni pustila.
Ko smo tako sedele, so se nad nami začeli gomiliti ob-
laki. Mami je rekla:
»Pojdimo hitro domov, deževalo bo«!
Skočile smo pokonci in se odpravile proti dolini. Na poti smo srečale več zajcev in vsakega sem se ustrašila. Medtem je začelo grmeti. Še bolj smo pohitele. Od vseh treh je kar teklo, tako nam je bilo vroče. Padle so že prve kaplje in ko smo vse premočene pritekle na sestričin dom, je teta rekla naj prenočimo kar pri njej. Zunaj je namreč lilo kot iz škafa.
Zjutraj je mami odšla domov, jaz pa sem ostala pri teti na počitnicah.
Vida Kern, 6. razred os. š. Stanko Mlakar, Šenčur
Mo\ domači kraj
Doma sem v Zgornjem Bit-nju. V našem kraju je veliko lepih, novih hiš. Bitnje, ki leži južno od Kranja, je najlepše spomladi. Takrat rad opazujem šmarjetno goro, kako zeleni.
Ljudje v moji vasi so prijazni. Vsi skrbijo za red in
čistočo. Včasih pridejo k nam znanci. Jaz jim razkažem vas in jih peljem v gozd, kjer spomladi lovimo žabe. Včasih gremo tudi v Pševo po telohe.
Bogdan Cof, 4. razred os. š. Lucijan Seljak, Kranj
vizijo ali pa kaj bere«, Ot nedeljah ostane dolgo v po stelji. Ko vstane, naredi zajtrk.
Za dan žena sva ji z očkom kupila nageljne. Vsako leto ji namreč kaj kupiva. Mamic4 imam zelo rad. Matjaž Keber, 3. razred os. š. Lucijan Seljak, Kranj
Mamin dan
8. marec j« dan žena. Tega dne proslavljajo vse matere, mi otroci pa jim pripravljamo presenečenja.
V šoli pri tehničnem pouku smo izdelali majhne konjičke iz slame. Ko smo jih naredili še sedla in čutarice, so bili kot živi. Toda ker je bilo to premalo, smo naročili še knjige. Tudi jaz sem jo nabavila. Njen naslov je Kaplan Mar-tiv Cedrmac. Vem, da mamica te drame še ni gledala in da je dela zelo vesela.
Potem smo izdelali še čestitke. Iz pločevine smo izrezali okrasek v obliki zvončka in ga prilepili na voščilnico. Naše mamice so bile nad njimi zares presenečene.
Naučili smo se tudi Kaju-hovo pesem Kje si mati in jo recitirali pri Sv. Duhu ter v šoli, kjer so nas poslušale mamice.
Romanca Bobnar, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata
V naši ulici
Ves dan iiviav na naši ulici povzroča kup otrok, ko zjutraj vse še mirno spi, začne veselje se in jok.
Ura bije sedem le,
vesel pričenja nov sc dan,
v šolo vse zdaj gre,
ko iz hiše stopim nasmejan.
Luči po cestah ugašajo; iZ dimnikov se le kadi, ljudje v tovarno stopajo, veselo sonce zažari.
Imam le malo časa, v šolo se mi pač mudi, na veji ptiček se oglaša, veselo pesem žvrgoli.
Cesta tlakovana pred menoj začenja se, ženica nasmejana, perilo le obešat gre.
i Potlej pridem tja do šole, kjer moja ulica se neha, veselim se prve ure kot večera veka.
Bojan Leskovar, 8. raz. os. š. Staneta Žagarja, Kranj
S ŠOLSKIH KLOPI
Tovarna čipk in vezenin Bled že dlje časa izdeluje spalne srajce. Novost pa so letne kratke spalne srajce za žene in dekleta. Izdelane so iz mešanice bombažnega batista in diolena. Ob spodnjem robu so po vsej širini vezene, vezena bordura je tudi na rokavih in ovratniku. Drugi tip spalne srajce pa ima bogatejše vezene našitke. Spalne srajce izdelujejo v svetio modri, rumeni, roza In beli barvi. Vezenine na srajcah so v barvi blaga ali pa so večbarvne. Tovarna pripravlja za naslednjo jesensko zimsko sezono spalne srajce iz lirelurja vezetoe z umetno svilo.
Zdravnik svetuje
Marta odgovarja
Vanda R. iz Kranja — Prosim za nasvet, kako naj si dam ukrojiti jopico iz blaga, katerega vzorec je priložen. Jopica naj bi bila nekoliko daljša in bi jo nosila za šolo. Stara sem 17 let, visoka 163 cm in težka 58 kg.
Marta — Jopico, ki sem jo narisala za vas, vidite na levi strani skice. Dolžina jopice je po vaši želji. Ker je blago karirasto, si dobro oglejte, kako je rezano. Jopica je primerna za šolo, pod njo pa boste lahko nosili tudi hlače ne samo krila in obleke.
Stanka iz Kranja — Prosim, če mi svetujete, kako naj si ukrojim obleko in kostim. Blaga za kostim še nisem kupila. Hodim v šolo, zato bi tudi obleko rada takšno, da bi bila za šolo primerna. Kakšno barvo naj izberem? Stara sem 16 let, visoka 157 cm in težka 60 kg. Rada bi imela tudi hlače, toda bojim se jih obleči zaradi debelosti? Ali jih lahko nosim?
Marta — Vaš kostim je v sredini risbe. Je športen, jo--pica je nekoliko daljša in se zapenja v eno vrsto. Ima pas in žepe. Krilo ima pas in spredaj štiri gube. Mislim, da lahko brez skrbi oblečete hlače, vendar naj bodo zelo temne, najbolje črne barve. Ko boste kupovali blago za kostim, izbirajte med modro, zeleno, sivo, rdečo in oker barvo.
Model obleke pa si oglejte na levi strani risbe. Ker je blago zelo temne barve, vam priporočam kombinacijo s svetlejšim, ki pa se v barvi zelo dobro ujema z obleko. Obleka je krojena tako, da zožuje postavo.
Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic?
Nenavadne in pustolovske so včasih želje fantov, ki bi radi postali piloti, mornarji, detektivi, in dekleta, ki bi rade postale manekenke, ste-vardese in filmske igralke. Te ielje običajno niso edine, ker se mladostniki le zavedajo svojih sanj in realnosti.
,i Ze pomladanska moda
So pa tudi fantje in dekleta, ki osnovno šolo zapuščajo res neodločeni. Preprosto ne vedo, kam bi šli. V sebi ne najdejo nobenega posebnega vzgiba za katerikoli poklic, pa tudi nobenega odločno ne odklanjajo. Otroci so neodločni včasih tudi zato, ker jim niti doma niti v šoli niso razvili interesov. Mogoče sicer interesi so, a niso preveč očitni. Vseeno — taki mladostniki potrebujejo največ pomoči. Naloga matere in očeta je, da najdeta človeški kontakt z otrokom, tu naj bi se izraicda njuna pomoč. Danes večinoma v nobeni družini ni materialnih proble-tnov. Starši si prizadevajo, da bi bili otroci lepo oblečeni, skrbe za prehrano, v družini je televizor, avto in podobno. Vsi si prizadevamo izboljšati svoj standard. Pri tem pa so velikokrat otroci zanemarjeni. V dirki za dobrinami, v preveliki zaposlenosti staršev izven doma, pozabimo na skupne večere z otroki brez televizije, na razgovore in sprehode brez avtomobila. Otrok pri vseh mogočih zaposlitvah matere enostavno »ne*pride do besede« o sebe. Ne sprosti se toliko (ker mu starši zato ne dajo časa), da bi se staršem izpovedal brez njihovih vprašanj.
Medtem ko se pri nas še otepamo velikega snega in se zavijamo v Sale ter tople plašče, so modni krojači že prikazali pomladansko modo. Kot vedno je na pomlad prva mornarsko modra barva t belo, precej je rožnate, nato še drap, rjava in svetlo zelena. Jopica spomladanskega kostima je še vedno dolga, sega čez boke, zelo veliko pa je tudi kostimov s kratkimi jopicami, ki pa imajo pas. Krila so še vedno rahlo raz-širjena, precej pa Je tudi pliseja. In dolžina? Moderna je vsaka, ki pristaja vaši postavi. Torej mini, midi ali maksi ter še tri vmesne dolžine. Nc morete zgrešiti...
Kožna plesen
Drobne gljivice se na koži razmnožijo in oblikujejo se za manjši noht velike pege, ki so rjavoru-menc barve. So okrogle oblike in rahlo dvignjene nad površino kože. Take kožne spremembe vselej najdemo okoli vratu, na prsih, nadlehteh in redkeje na hrbtu. Praviloma nikoli ne segajo pod pas. Pozimi se pege skrijejo, ker je barva kože podobna barvi omenjenih peg. Poleti pa koža na soncu potemni, na mestih, kjer so kožne spremembe, pa ostanejo belkaste lise, ki »o že od daleč vidne. Zato se kopalci s kožno ples-nijo počutijo v kopališču kaj neugodno. Pri otrocih ln starih ljudeh kožne plesni nI, pogostejša je pri mladini ln v srednjih letih. Ni še točno dognano, kako se gljivice širijo s človeka na človeka. Verjetno z obleko In perilom. Zanimivo je, da Jo prinesejo pogosto fantje od vojakov in da Je v internatih in domovih bolj pogosta.
Kožna plesen je nenevarna bolezen, le neprijetna je, saj je nekakšna kozmetična napaka. Srbenje opažajo le tisti, ki ne skrbijo dovolj za telesno čistočo. Zdravljenje je običajno dosti uspešno, če Imamo vsaj malo potrpljenja. Predvsem ne smemo pozabiti na redno umivanje. Priporočljivo je umivanje z žveplenlm milom. Zdravnik predpiše dve različni tekočini, ki se po kopanju uporabita: najprej raztopina natrijevega tio-sulfata, zatem vinska kislina. Kožo namažite na prizadetih mestih zvečer, naslednji dan postopek ponovite. Ce po enem tednu koža ni popolnoma čista, je treba mazanje nadaljevati dvakrat tedensko še nekaj tednov. Ce z zdravljenjem začnemo dovolj zgodaj, navadno zadostuje mazanje s sali-cilnim špiritom, ki kožo lušči in odstrani kožno plesen. Vsekakor ne smemo pozabiti, da je ravno sedaj pravi čas za zdravljenje, da se še pred poletno sezono znebimo kožne plesni.
dr. Tone Košir
DRUŽINSKI POMENKI
V Kropi, Kamni gorici in v Tržiču so sc tudi letos spomnili lepega in častitljivega starega običaja, ki je že začel toniti v pozabo, da na predvečer Gregorja (11. marca) simbolično »vržejo v vodo luč«, kar pomeni, da je v tem času zjutraj že tako zgodaj dan (ob šestih), da obrtnikom, v Kropi in Kamni gorici kovačem, v Tržiču pa Čevljarjem, zjutraj, na začetku delovnega dneva, ni bilo treba več uporabljati luči. V dušku veselja so obrtniki dobesedno »vrgli luč v vodo«. Na desko ali v coklo so nalili smolo, jo zažgali in jo prepustili vodnemu toku, da jo je odnesel. Luč je odplavala, pnevna svetloba je pregnala in premagala temo.
Gorečo coklo s smolo danes le redkokdaj še »vržejo v vodo«. Ta navada je ohranjena le še v Kamni gorici. Dandanašnji izdelajo otroci barči-
ce, ki predstavljajo lične hišice, cerkve, stolpe, nebotičnike, brunarice in križe, okrašene s svečami in živim papirjem, imenovane »šmarne križe«. V barčicah prižgo sveče in jih na predvečer Gregorja spuščajo po vodi. Čeprav je to otroška igra in veselje, pomeni obujanje lepega, delavsko obrtniškega običaja, rojenega v Kropi, Kamni gorici, Železnikih, Tržiču, Beli in še marsikje.
V sredo, na Gregorjev predvečer, smo se napotili v Kropo. V prostorih Kovaškega muzeja je bilo vse živo. Otroci so prinašali barčice. Predstavljale so hiše, cerkve, brunarice, gradove itd., itd. 35 smo jih našteli. Veliko več kot lani, čeprav je sneg neusmiljeno naletaval in otroci iz oddaljenejših krajev niso mogli v Kropo. Kropar in varuh Kovaškega muzeja Justin Ažman nam je povedal,
Veliko truda je vložila Alma Zupan, da ji je uspelo izdelati tako verno kopijo kroparske kapele na hribu nad vasjo
da je letos organizatorjem, muzeju in KUD, pomagala osnovna šola Lipnica, saj so otroci lahko pri tehničnem pouku izdelovali barčice. Kar 176 so jih izdelali, vendar vsi, predvsem najmlajši, zaradi slabega vremena niso mogli na prireditev.
Strokovna komisija je ocenjevala barčice predvsem po izvirnosti, lepoti izdelave in prilagojenosti Kropi ter prisodila prvo mesto Janezu Gomziju, učencu 6. razreda za zares lepo izdelano hišo z »gavtri«. Precejšnjo pozornost je vzbujala tudi kroparska »kapelska cerkev«. Če bi jo primerjali s pravo, ki stoji na gričku nad vasjo, ne bi ugotovili velike razlike.
Nič manj živo ni bilo v Kamni gorici. Barčice so prinesli cicibani, pionirji, nekateri med njimi pa so bili že kar odrasli fantje in dekleta. 48 barčic je plavalo po potoku skozi vas. Med njimi so bili trije »šmarni križi«, cokle s
Komisija je imela pri ocenjevanju dovolj dela, da jc izbral* in nagradila res najlepše barčice. — Foto: F. Perdan
I\a
Gregorjevo
svetloba prežene
temo
smolo pa na žalost letos ni bilo nobene. Duša tega običaja v Kamni gorici Marija Arh
^letod Pogačnik je na svojo barčico, kamnogoriški vigenjc, upravičeno lahko ponosen. Zaupal je, da mu je pri izdelavi pomagal oče, svetoval pa stric Tine šparovec. Brez pomislekov r n.° mu P1"!804*'"" prvo nagrado, čeprav so bile tudi ostale barčice v Kamni gorici izredno lepe. IJk) _ poto: p, Perdan
nas je seznanila, da so coklo zaman iskali. Barčice niso izdelovali samo kamnogoriški otroci, ampak so priromale celo iz Kranja in Ljubljane. Prinesli so jih otroci domačinov, ki živijo v teh mestih in na star običaj niso pozabili. Posebno nas je navdušila verna kopija kamnogoriškega vi-genjca. Izdelal jo je Metod Pogačnik. Metod ni pozabil niti na vodno kolo, na kanale, na prave skodle itd.
Tako kot Justin Ažman nam je tudi Marija Arh pripovedovala, da so jo ljudje prepričevali, da bi zaradi slabega vremena običaj prestavili. Niso ga hoteli. Čeprav bi bil še tako lep dan, ne bi prireditev nikoli tako uspela, kot je prav na predvečer Gregorja, čeprav nas je sneg dobesedno zasipal. Pripravljeni so pa ponovno »vreči luč v vodo«, in sicer pred 1. majem.
! Izvedeli smo, da so tudi v Tržiču   »vrgli   luč  v vodo«.
1 Otroci so izdelali prek 15 bar-
čic in jih na valovih Bistrico pri kinu pokazali številnim radovedneža rv ter dokazali,' da otroci čevljarjev tega obi* čaja ne bodo kaj kmalu pozabili. Vse pionirje so tudi pogostili.
Čeprav mnogi trdijo, da ta star delavsko-obrtniški običaj izumira, so omenjene tri prireditve doka.zaie, da to ni res. Verjetno bo drugo leto še več barčic in ne samo v Kropi, Kamni gorici in Tržiču, ampak tudi v krajih, kjer so nekdaj pela kovaška kladiva, kjer so od zore do mraka vlekli dreto in težko čakali, da zjutraj, na začetku delovnega dneva, ne bo treba več uporabljati sveč ali leščerb. Gregor jim je vedno, vsaj simbolično- prinesel svetlobo in naznanil, da je dnevna svetloba premagala mučno temo. Zato je Vil običaj, ko so »vrgli luč v vodo«, v teh časih tako Čislan in spoštovan.
J.Košniek
Se enkrat o neobjavljenem rokopisu Pavline Pajkove »Prešeren — trpin«
Na vprašanja, tudi pismena, zakaj nisem objavil celotnega sestavka stare slovenske pisateljice, ki govori na povsem nov, ženski način o Prešernovi življenjski nesreči, sem odgovarjal, da sem v prvi vrsti hotel počastiti
spomin na prvo Slovenko, ki se je v javnosti odločno, zavzela za ženske pravice, za enakopravnost obeh spolov v življenju in v družbi.
Prav zato sem prispevek posvetil letošnjemu 8. marcu — dnevu žena.
Klub kranjskih študentov: da ali
Čeprav v Kranju že nekaj let obstaja klub kranjskih študentov, žal v družbenopolitičnem življenju Kranja nima nobene vloge. Ali bo klub še obstajal ali ne, se že nekaj časa sprašujejo v vodstvu kluba. Zakaj klub ne dela in kje so vzroki, mi je v pogovoru poizkušal povedati Jane/. Bauman, predsednik kluba kranjskih študentov.
»Pripravljamo anketo, s katero bi radi ugotovili, ali je študentom klub še potreben. Radi bi izvedeli, na katerih področjih bi študenti aktivno sodelovali. Sedanji klub nima svojih prostorov niti finančnih sredstev. Potrebovali bi le 20 tisočakov, da bi začeli delati.
Klub ni aktivno deloval že od leta 1966, ko so ga zapustili Stane Boštjančič, Fran-ček Bohinc in Peter Ogrizek. Leta 1969 sem prevzel dol-
žnost predsednika kluba, ki je obstajal le še na papirju. Zaradi nedelavnosti in zaradi osebnih nasprotij klub ni skrbel za druge dejavnosti kot za brucovanja in akademske plese, seznanjal maturante srednjih šol s študijem na visokih, višjih šolah in fakultetah in sodeloval z ZŠJ in drugimi študentskimi organizacijami.
Res je tudi, da sc kranjski študentje vozijo v Ljubljano in se vključujejo v tamkajšnje študentske organizacije. Z anketo, pripravljena bo sredi marca, nameravamo zajeti vse študente, ki so vpisani v študijski knjižnici v Kranju. Pripravljamo pa tudi spremembo statuta, saj je sedanji preveč tog in neelastičen Če bi se pokazala potreba po klubu, bi se klub verjetno preimenoval in vključil študente v Radovljici in Tržiču.
F. Perčič
Mezzosopranistka Sabira Hajdarovič gostuje v Kranju
Kranjska koncertna poslovalnica nam je v sredo posredovala koncert vrhunsko dovršenega ansambla Slovenskega okteta. Že dan pred koncertom so bile vstopnice za ta koncert razprodane. Zelo razveseljivo je, da je bilo na koncertu skoraj polovico mladih poslušalcev.
V sredo, 18. marca nam bo koncertna poslovalnica organizirala koncert mezzosopra-nistke SABIRE HAJDAROVIČ. Koncert bo v renesančni dvorani mestne hiše (Doli-narjeve galerije) ob 19.30 po otvoritvi razstave VEDUTE KRAJEV CELJSKEGA OBMOČJA V 19. STOLETJU in razstave kiparjev samorastni-kov JANKA DOLENCA in ALOJZIJA JERČIČA, ki ga organizira Gorenjski muzej.
Ob spremljavi pianista Marijana Lipovška nam bo mez-zosopranistka Sabira Hajdarovič pela skladbe skladateljev G. F. Handla, Richarda
Strausa, Marijana Lipovška, Pavla Sivica, Manuela de Fal-la, štiri madžarske ciganske pesmi Bela Bartoka in črnske duhovne pesmi.
22. aprila pa bo v Kranju koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane.
V letu 1969 je Koncertna poslovalnica posredovala kranjskim občanom 16 koncertov resne glasbe.
Upamo, da bo tudi letošnji koncertni program nastopov solistov ter vokalnih in instrumentalnih ansamblov, ki jih ima koncertna poslovalnica v svojem programu, v celoti izveden. Pri vsem tem posredovanju kvalitetnih koncertov upamo, da bo koncertno občinstvo kakor doslej s svojim številnim obiskom nudilo svoj delež v prid estetske vzgoje občanov in s tem tudi moralno podporo nastopajočim umetniškim skupinam.
-ar
Tako sem menil, da sem se zadostno opravičil — a pred dnevi sem dobil pismo prve slovenske bibliografke: naj vendar v celoti priobčim ves Pavlinin spis, saj obsega le sedem pisanih strani; važno je, pravi, da pride spis s to objavo v prešernovsko bibliografijo — saj o njem, niti kot o neobjavljenem rokopisu, ne govori ne slovenski biografski leksikon, niti urednik Pavlininih zbranih spisov, niti Erjavec in Flere v svoji priredbi del starejših slovenskih pesnic in pisateljic.
In da Glas z objavljanjem takega gradiva pridobiva nesporne zasluge za obogatitev prešernoslovja. — Mnenje vodilne slovenske slavistke, izrečeno na jesenskem kongresu, pa je še bolj laskavo: da postaja Kranj v zadnjih letih vse bolj in bolj središče prešernovskih raziskav in študij.
Glede na povedano, se seveda ne morem več upirati in objavljam celoten Pavlinin spis, brez jezikovnih popravkov, tak kot je — zrcalo svoje dobe, dobe čitalnic, romantike, idealizma, čustvovanja ...
PREŠEREN — TRPIN Spisala Pavlina Pajkova
Medtem ko navadno poveličujejo, časte in slave Prešerna kot genija — velikana, občudujem in obožavam ga jaz še bolj kot trpina, kot mučenika svojega premehko-čutnega in idealnega srca.
Ni ga stanja človeškega srca, ki bi bilo tako neizogibno, kakor ono bolesti. Za boljo pride stanje ljubezni. Trpeti in ljubiti je usoda slehernega zemljana. Tej usodi ni moči se zoperslavljati. Kar je drugih čustev in strasti pretresujočih človeško žitje, morejo se več ali manj za-branjevati, ustavljati, zaduše-vati. Ker se človeka pomalem polaste, je moči jih zatreti še predno vzkipijo. Ne tako bol in ljubav. Ljuto, kakor vihra, se te dve stanji polastita svoje žrtve in jo tako omamljata, da se slepo uda njuni silL Odgnati ju ni moči. Kakor ste prišli nepričakovano in sami od sebe, baš tako sami od sebe morate odhajati. To velja kot občni človeški zakon.
Nahajajo se pa izvoljena bitja, ki okušajo presunjeno-sti neznane vsakdanjim ljudem. Srce takih bitij je bolj dovzetno, zato občutijo življenja zlo in radost živeje in močneje, zato puščata užita sladkost kakor bridkost v njih duši mogočen, ne izbrisljiv sled.
Med ona izvanredna bitja spadajo v prvi vrsti umetniki, osobito pesniki in pisatelji. Skoraj vselej je srce pozvano, da poplača sijaj njih slave. Znameniti mož je malo-kedaj srečen v svojem čustvovanju, in ljubav njegova je skoraj vselej usodepolna! Ker se pa pesnikova duša zrcali v njegovih umotvorih, je čitajoči svet takorekoč deležem njegovega tugovanja, ne da bi spoznal njega misteri-joznega vzroka. Malokdo sluti, da bridko-nežne vrstice, po katerih veje vzneseni dih najgloblje poezije, so bile navdihnjene po žalnih občutkih, da pero, ki je napisalo one bolestno-mile zvoke, ki jih čitatelj smatra kot stvore bogate umetnikove domišljije, je bilo namočeno v solzah in srčni krvi.
Skoro vsi veleumi so poznali ljubav samo združeno z bolestjo. Tudi našemu Prešernu je bila določena ista usoda. O tem nam svedoči njegova lirika, ki drugo ni nego pretresljiva elegija nesrečne njegove ljubezni. Glasovi bolesti se v tej liriki ne nahajajo v manjšini poleg glasov ljubavi. Veselih zvokov iščemo v njegovih ljubavnih pesmih zastonj. Celo one tož.ne slasti in blaženosti v njih pogrešamo, brez katere tudi nesrečna in brezupna ljubezen ni. Iz tega sodi se lehko o brezmejnosti njegovih srčnih bridkosti.
Vsa zgodovina njegove ljubezni obstoji v neutešljivem in neizpolnjenem hrepenenju. Poslušaj mo, kako nesrečen poet plašno upa, malodušen obupuje, kako milo prosi, ponižno očita, kako toži, vzdihuje — nesrečen je v vsakem položaju, vedno nesrečen; saj sc mu niti najmanjša njegovih naj skromnejših želja noče izpolniti.
»Od ielja kako vzdihuje, Po nji hrepeni sreč, Kak mu je veselje tuje, Kak od sreče nič ne ve.«
In kako bi z malim bilo zadovoljno njegovo skromno a ljubavi željno srce.
»Ak nočeš me ljubit': Oči mi vsaj odpiraj, Mi gledat daj njih svit«! —
Brez trpkosti očita ljubljeni devi slepost in gluhost za njegovo neizmerno ljubav. Vsaka stvar, ki živi in diha, ki raste in leze, ki se ziblje in stoji, ve, da on njo ljubi:
»In verjeti neče draga mi devica, — da jo ljubim.«
Tudi ne huduje se nad trdosrčno deklico, ko ji ta ukaže, da je ne sme ljubiti, da jo mora pozabiti. \
»Bogal, deklica bi zala, Ak bi moglo se zgodit'. Al srce mi drugo ustvari, Al počakaj, da to bit' V prsih neha--—
Prešeren je tedaj čutil, da njegova ljubav do drage device ne bo dala izruvati iz srca, četudi brezupna.
»Vgasnit se ne da z močjo nobeno.«
pozneje bridko toži. Znamenje, da se je prizadeval zadušiti pogubni ogenj. Toda zastonj. — Zakaj zastonj? Ker je ta ljubav bila vžgana:
»Iz dveh očes prečistega
platnena.«
Prešeren je ljubil čisto, brc/, strasti, je ljubil idealno. Ko bi bil ljubil strastno, ljubil realno, bi se bil kmalu utrudil breznadne ljubezni. Samo nežna ljubav je trajna, ker duševna. Dejanska pa je minljiva, ker stvarna.
Trdi se, da Prešeren z iz-voljenko svojega srca nikoli niti govoril ni. Bila je torej njegova ljubav idealna in pla-tonična v pravem pomenu besede. Zato se je tembolj čuditi njeni globokosli, iskrenosti in vztrajnosti. Navaden mož bi se bil v Prešernovem položaju, če ne kmalu, vendar pa s časoma naveličal prevzetne deklice ter iskal uteho srca pri drugi rahločut-nejši devici.
Nehote se vprašamo, zakaj je Prešeren, ki je bil prikupen dovolj, da bi vzbujal sočutja in nagnjenja, trmogla-vil baš za deklico, ki ga na nobeden način ni marala?
Zakaj? — Ali ve se, zakaj plava orel med oblake? — Zakaj slap strmoglavi čez pečine in brezna? — Iz baš enako neznanega vzroka se človeška ljubav ugnezdi najrajši ondi, kjer jo čaka vihar!
Pozabiti pa ni, da je bil Prešeren velik idealist. Idealisti ne mislijo z razumom, temveč samo s srcem. Srce pa ni nikoli moder svetovalec. In tako je bilo mogoče, da je njegovo srce ostalo zvesto prvemu vzoru, in da j0
v cvetu svoje ljubezenske dobe ljubilo samo eno deklico-Saj pravi sam:
»Vse misli ,zvirajo' z Ijubezu*1
^r:,.      ene«--*'f
In ta ljubezen ga je dolgo, dolgo trapila in trpinčila-Vsa hladnost, vsa brezbrižnost, vsa trdosrčnost, vsa ošabnost ljubljene deve ne morejo ohlajati vulkana njegovih občutkov do nje. Sele, ko je spoznal, da se jc pre-varil v deklici svojih sanj» ko je izprevidel, da ona ni % marsičem podobna vzoru, kakoršna sta si bila o nje napravila njegovo vroče srce in vznesena domišljija, samo tedaj so začenjali upadati valovi njegove po kipeči ljubezni razburkane duše.
A tudi po izgubljeni vert je ne neha ljubiti. Toda:
»Ak bi živela vekomaj,
Kar si mi b'la, ne boš naprej.*
Menda se potem spoznanji začenja šele prav njegova nesreča. Sijaj, s katerim je navdušen okraševal svoj uzor, ni bil več svetal. Obe* nem z njegovim bleskoi*1 ugaševal je nesrečni pesniko-
vi duši tudi oni plamen Č>' stega navdušenja in blage?2? hrepenenja, ki mu je v bed' bil morda edino sladilo, tešilo,   krepilo:   Vgaševal )e
©LAS  25. STRAN
SOBOTA — 14. MARCA 1970
njegov vzor! A kdo ne ve, da je vzor najmočnejše netilo življenja! Čutil je, da mu bode odslej življenje zastrupljeno. A ni se pritoževal niti ni je obdolžil:
*2a/e misli v srcu ni, Saj ni pred bilo veselo, Ro za tebe se je vnelo, Haj ne bo prihodnje dni!«
S tem nam pesnik odkrije, na ni bil nikoli vesel, in da nadi za bodočnost ne pričakuje, da bode. Vzrok tega nvoma popisuje v prelepem *onetu:
*Komur je sreče dar bila
klofuta,
*dor je prišel ko jaz pri nji
v zamero.«
Vedno bolj se prepričuje, P" vse njegove želje in nade, vsa podvzetja in prizadevala, sleherni njegov napor, «odi še tako plemenit, se končuje pri njem s prevaro.
In res. Prešernu ni nikoli Metila prijazna zvezda. Nezgoda mu je bila vedno za Petami. Nahajajo se bitja, ki Se zde ustvarjena za trpljenje. Skoro vselej so na j blažjo srečo, zasledovani od zle nsode. Prešeren je bil eden *eh. Nič se mu ni hotelo posrečiti. Celo njegove pesmi, *i naj bi mu bile v uteho, ooprinašale so mu obilico neugodnosti. Tudi v javnem in zasebnem   življenju  je prestal mnogo krivice. Najbolj v ^ ga je v zreli moški dobi * -pačila najpotrebnejša a naj-»poniževalnejša sila življenja: borba za kruh. Ta borba mu ie zagrenila še eno malo veselja do življenja, kar mu je °ilo ostalo po svojih srčnih
Porazih. Obupal je.
*Ko brez miru okrog divjam, nese me obup, ne
znam.«
Obupanost je največje znamenje dušne slabosti. Veliki <nih ne bi se smel ukloniti Motivni sili. Toda baš veleli so kaj radi malodušni, *elo v malenkostnih stvareh. *emu je menda vzrok njih ^rvozna,  podvzetna narav.
hrepenijo, ljubijo in trpijo z vso vznesenostjo srca, da takim niti moč časa ne iztera iz duše sledu prestani)) bolesti. Kaj šele, da bi ga miloma izbrisal z nenaravnimi sredstvi!
Mimogredno je morda na dnu kozarca res potopil vso trpkost in t olest svoje duše, a ko se je streznil, kdo ve, če ni osramočen sebi ponavljal lastni prekrasni opomin:
»Bit'hočeš poet, ni ti pretežko Je v prstih nosit' al pekel, al nebo!«
Da, poet, prej nego kdo drug, se mora sprijazniti z gotovim dejstvom, da veselje, radost, sreča so samo prelepe sanje, katere sleherni človek prinese seboj narodivši se, da jih odnese neizpolnjene spet v grob.
Tudi Prešerna so te sanje spremile v rani grob. Preminul je v najboljši moški dobi, tedaj, ko duša še ni nehala hlepeti in želeti, ko ljubav in bolest še nista utihnila v človeškem srcu. Baš zato je bilo še pričakovati obilo plodov njegove navdušene muze, baš zaradi tega toži narod slovenski nad prezgodnjo izgubo svojega genija-velikana.
A njemu kot človeku, kot trpinu, je bila smrt največja dobrotnica. Kako željno je klical to dobrotnico:
»Prijazna smrt, predolgo se ne mudi:
Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,
Ki pelje nas iz bolečine
mesta«---
:rajeni izvrševati z lehkostjo, ^sarkoli se loti njih nemir-^ vstvarjajoči genij, upada l1^1   pogum,   ako zadenejo £UaJ ob zapreke in,teškoče, *aterih ne manjka v vsakda-°Jem življenju. Omamljen po |>*upu  brezupnosti,  je neseni poet, čigar duh je nek-saJ  vzletaval   do najvišjih ni°Pinj božanstva, zdrsnil na nivo žalostne vsakdanjosti.
^ ^onatanjko je izpolnjeval, je peval sebi v tolažbo:
**večer s prjjatelji praznil
\4
o)
■.v &
ver
pt bom bokale,
sanjal z vinom bom skrbi oblake.«
<la ^aj menda še ni slutil, ^a *omur je usojena nervoz-W°°cutljiva, otožna duša,
Pl%r *° ie imel on' m x <Ja teva onim vzvišenim, to-
Vhlo nesrečnim bitjem, ki
Jože se ne da
60 let gasilca, partizana in taboriščnika Jožeta Benedičiča iz Železnikov
Železniki so bili zakopani v globok sneg, ki ga je trdovratna zima pred dnevi poslala nad deželo Kranjsko. Kljub marcu in bližajoči se spomladi bela odeja ni kazala niti najmanjših znamenj solzavosti. Visoki, s streh pometeni kupi so zmrznili v trdo, hrstajočo gmoto in neusmiljeno ožili že tako pretesne ulice.
Njega je res odvedla iz torišča bolečin, njega je res rešila gotovega bodočega zla. Večer življenja je več ali manj za vsacega zavit v meglo malodušnosti in otož-nosti, kako šele za trpina, katerega jutro in poldan nista bila razsvitljena po vabljivem solncu sreče! Saj človeške bolesti se z loti in čem bolj prodiramo v življenja pota, le povečajo in po-množujejo, prav kakor se povečajo in pomnožujejo večerne sence v zahajajočem solncu.
Teh zadnjih strašljivih senc življenja je bil Prešeren očuvan vsled zgodnje smrti. Bila je pa to tudi edina milost, katero so rojenice podelile svojemu Ijubljencu-trpinu!
Zveste bralce naše prešer-novske strani bi še rad obvestil, da je velika bibliografija o Prešernu v končni fazi in da bo izšla v mariborski založbi »Obzorja«.
Glede misli, da naj bi Kranj postal središče prešer-novskih snovanj, smo že pred leti pisali. Takrat smo predlagali, da bi sedanji Prešernov spominski muzej reorganizirali v Prešernov institut v Kranju. Žal je ostala ta misel — vsaj v Kranju — brez odmeva ...
Črtomir Zoreč
»Zares težko čakam lepših dni, ko bom spet lahko šel iz
hiše,« mi je potarnal Jože Benedičič, ko sva minuli torek za njegov 60. rojstni dan s fotoreporterjem potrkala na vrata Gartnerjeve hiše, kjer začasno stanuje.
Benedičič je namreč invalid, brez obeh nog. Amputirali so mu jih lani, potem ko operativno zdravljenje ni dalo nobenih rezultatov. Toda
od dolgotrajne bolezni izčrpano telo si je ta čas že opomoglo. Znova ga prežema nekdanja ljubezen do narave ter želja po soncu in svežem zraku.
»Povejte nam kaj o sebi,« smo prosili črnolasega moža ostrih potez in še zmeraj širokih ramen. In jc začel:
»Redil sem se natanko pred šestimi desetletji. Starši so me dali učit za soboslikarja-
POSREDUJEMO PRODAJO
KARAMBOLIRAN1H AVTOMOBILOV
1. OSEBNI AVTO CITROEN AMI-6 BERLINE,
leto izdelave 1969, s 13.000 prevoženimi km (Začetna cena 9600 din)
2. OSEBNI AVTO CITROEN AMI-6 BREAK,
leto izdelave 1969, s 14.000 prevoženimi km
(Začetna cena 9500 din) Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici SAVA PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 °/o pologom od izklicne cene sprejemamo do 18. marca 1970 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA
Poslovna enota KRANJ
pleskarja, a bolj kot s poklicem je moje življenje povezano z gasilstvom. Leta 1937 sem pristopil k domačemu gasilskemu društvu, ki me je kmalu zatem poslalo v Ljubljano v poveljniški tečaj. Menda sem bil prav spričo tega po osvoboditvi določen za poveljnika občinske gasilske zveze Železniki, kasneje, ko smo se priključili Loki, pa za namestnika poveljnika občinske gasilske zveze Škofja Loka. šele pred kratkim so me razrešili vseh funkcij.«
Potlej je pogovor zašel na druge tirnice, kajti hotel sem zvedeti, kaj sta Jožetu prinesli 2. svetovna vojna in okupacija. Zresnil se je mož in zamislil, ko je pripovedoval o žirovski hajki, med katero so ga kot novopečenega partizana — skupaj z 92 so» borci — ujeli ter odvlekli ▼ begunjske zapore.
»Nismo imeli te sreče, da bi ostali v Begunjah, ampak so nas prek več prehodnih postaj spravili v delovno taborišče I.oa-Tava na avstrij-sko-češki meji. Izsuševati smo morali bližnje močvirje. Taborišče sem zapustil šele ob koncu vojne, ko se je množica jetnikov s pazniki in upravo vred umikala pred prodirajočimi Rusi v Tirole, želeč doseči zahodne zaveznike. No, rdečearmejci so bili hitrejši in so nas po štirih tednih zajeli. Zapornike so' poslali v kraj šopron na Madžarskem. Od tam sem čez Srbijo, čez Beograd, končno le prispel domov.«
Naporno delo v močvirju ni ostalo brez posledic. Cim starejši je postajal Benedičič, bolj so ga dajale noge. Pred dvema letoma je zaradi poapnenja žil moral v bolnišnico vendar zdravniki napredujoče bolezni niso mogli več obrzdati. Amputacija je bila neogibna.
»Sedaj začasno bivam pri Blažu Gantarju, kasneje, ko bo hči dogradila hišo, pa se nameravam preseliti k njej. Med mojo odsotnostjo mi je namreč umrla žen«. Še sreča, da imam tri otroke: ena hči, kot rečeno, živi v Železnikih, druga je v Nemčiji, sin pa služi vojaški rok. Dobivam pokojnino, dodatek za tujo pomoč ln borčevski dodatek, tako da me po tej plati ne mučijo skrbi.«
Benedičič je nosilec medalje zasluge za narod, gasilskih priznanj L, 2. in 3. stopnje ter častne diplome občinske gasilske zveze. Pravi, da se ga organizacija ZB večkrat spomni, da ga dostikrat obiščejo in obdarijo.
»Vam je kaj dolgčas, odkar ste priklenjeni na posteljo?«
»Seveda mi Je. Prebiram časopise, poslušam radio ter čakam, da bo nastopila pomlad ln bom spet šel ven,«
je odgovoril in začel tolažiti triletnega gospodarjevega sinčka, ki zaradi prehlada ni smel na sneg. Velika prijatelja sta, saj Jožetova vedrost \ ne prenese, da bi bil kdorko-I U ob njem slabe volje.
I. GuzelJ
Delavski svet
SERVISNEGA PODJETJA KRANJ Tavčarjeva ulica 45
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1. finančnega knjigovodjo
2. materialnega knjigovodjo
Pogoji za delovno mesto pod točko L:
— višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-lctno prakso na tem delovnem mestu;
Pogoji za delovno mesto pod točko 2.:
— srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-lctno prakso na tem delovnem mestu:
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in o izpolnjevanju zahtev, naj kandidati pošljejo na zgornji naslov do 21.3.1970 v zaprti ovojnici z oznako »Prijava na razpis«.
Tudi letos organiziramo
PREDSEZONSKO RAZSTAVO IN PRODAJO
KMETIJSKE
mehanizacije - strojev
ki bo vsak dan od 14. III. do 5.IV. 1970 od 8. do 18. ure
V KRANJU — CESTA JLA ŠT. 1
(pri kinu Center — bivši Bcksel)
. NA OGLED VABI
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
Kranj
obrat kmetijstvo
prodaja
na javni dražbi:
TRAKTORJE Fe-65 TRAKTORJE Fe-35 TRAKTORJE — PRIKOLICE
In razne druge traktorske priključke
Licitacija bo dne 19. 3.1970 ob 10. uri na delovišču Vrtnarija Zlato polje, cesta proti Golniku.
VSE VRSTE CVETJA lončnic, semen, sadik
nudijo
VRTNARIJE KZ BLED na Bledu in v Radovljici
Se priporočamo!
PODJETJE, KRANJ
Cesta JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ
Delovna skupnost VETERINARSKE POSTAJE ŠKOFJA LOKA
po členu 9 zakona o spremembah in dopolnitvah rZDR (Ur. Ust SFRJ 20/69)
razpisuje
delovno mesto
računovodje zavoda
s skrajšanim delovnim časom. Mesečna zaposlitev pribl. 40 ur.
Obseg dela: obračun OD, finančna operativa, knjiženje in sestava bilanc. Potrebna je srednja strokovna izobrazba. Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
odproda:
1. tovorni avto TAM-PIONIR
s parkinson motorjem, nosilnost 3 t, v nevoznem stanju,
2. poltovorni avto FIAT 1100 kombi
v voznem stanju.
Za družbeni sektor bo javna dražba 19. marca 1970 ob 9. uri, za zasebni sektor pa istega dne ob 10. uzi v mlekarni, Kranj, Smledniška c. 1.
Izkoristite ugoden popust!
Potrošniki, ali že veste, da je v marcu popust na ceno
Količine premoga so omejene, zato ne odlašajte na zadnje dni, ker popust lahko zamudite. Za premog, naročen konec marca, popust ni več zanesljiv.
premoga VELENJE
NAROČILO ODDAJTE TAKOJ, da boste premog po nižji ceni tudi dobili.
Veleželeznina Merkur
P. E. KURIVO KRANJ
Gorenjesavska c. 4 telefon 21-192
lesna   industrija   škofja Loka spreminja proizvodni program in JE31 ^VITO/V   znatno povečuje proizvodnjo svojih izdelkov.
ZA URESNIČITEV NALOG PODJETJA VABI PODJETJE K SODELOVANJU NOVE SODELAVCE, IN SICER:
1. K V mizarje
2. KV tesarje
3. KV vodovodne instalaterje
4. NK delavce ali delavke
5. kurjača parnih kotlov
6. učence v gospodarstvu za poklic mizar
Delavce pod L, 2. in 3. podjetje potrebuje za delovna mesta pri montaži montažnih stanovanjskih hiš. Delo je terensko. Poleg osebnega dohodka za reden delovni čas, prejmejo delavci osebni dohodek za podaljšan delovni čas, terenski dodatek ali dnevnice. Delavcem pod 4. podjetje omogoča vključitev na delovna mesta pri proizvodnji stavbnega pohištva in montažnih stanovanjskih hiš.
Delavec, pod 5. mora imeti izpit za kurjača parnih kotlov z ročnim kurjenjem.
Sposobnejšim delavcem je omogočeno napredovanje do samostojnega odgovornejšega delovnega mesta. Omogočena jc razporeditev tudi na delovna mesta pri montažah stanovanjskih hiš. Nastop dela je možen takoj.
Vlorre za zaposlitev in za uk sprejema splošni od' de'/k podjetja.
4432
Razpisna komisija za imenovanje
direktorja podjetja
KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA
v Mojstrani (Gorenjska)
PONOVNO RAZPISUJE
na podlagi določil členov 70 in 71 statuta prosto delovno mesto
direktorja
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehniške, ekonomske ali pravne smeri in tri leta prakse na podobnih vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
da ima srednjo strokovno izobrazbo tehniške smeri in najmanj osem let prakse na podobnih vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjenih pogojih naj kandidati pošljejo razpisni komisiji podjetja Kovinska oprema Mojstrana.
Razpis velja 30 dni po objavi.
Upravni odbor
Slaščičarne - Kavarne Kranj ,
razpisuje
naslednja prosta delovna
mesta:
1. vodjo
SLAŠČIČARSKE DELAVNICE
2. 3 servirke
ZA POSLOVALNICO V TRŽIČU
Pogoji:
Pod 1. VK ali KV slaščičar 2. KV ali PK servirka
Prijave je treba poslati na naslov: Slaščičarna - Kavarna Kranj, Tavčarjeva 17
KŽK Kranj OBRAT KLAVNICA
razpisuje
več učnih mest za prodajalke delikatesne stroke in vajence mesarske stroke.
sprejem je uspešno zaključena Prijave sprejema uprava obrata
Pogoj za osemletka. Klavnice — Kranj, Maistrov trg 7.
SE NT A
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053
vam nudi:
— najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko
— testenine bačvanka
— vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni
lastnike gozdov, da bodo zbori kmetov na območju Gozdnega obrata Preddvor po naslednjem razporedu
17/3-1970 v Goricah v prosvetnem domu ob 19. uri
17/3-1970 v Cerkljah v zadružnem domu ob 18. uri
18/3-1970 v Preddvoru v prosvetnem domu ob 19. uri
19/3-1970 v Nemiljah v gostilni Podblica ob 8. uri
19/3-1970 v Besnici v zadružnem domu ob 11. uri
19/3-1970     v Naklem skupno s Podbrezjami v zadružnem domu v Naklem ob 8. uri
19/3-1970     na šenturški gori v osnovni šoli ob 7.30 uri
20/3-1970     v Šenčurju v zadružnem domu ob 18. uri.
Na zbor kmetov v Šenčurju so vabljeni tudi gozdni posestniki iz Trboj in Hrastja.
25/3-1970     na Jezerskem v »Korotanu« ob 18. uri
30/3-1970     v Mavčičah v zadružnem domu ob 8. uri
30/3-1970     v Žabnici v zadružnem domu ob 10. uri
TURISTI!
Priložnost vam nudi ugodnost, Za vsakogar nekaj, nekaj za vse, dobite v gostilni in trgovini
Govorimo slovensko! Ugodna menjaval
Dobrodošli!
Jože Malic
Loibltal — Sv. Le-nart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora.
MmiiiiiHiimiiMrniiuiriiiiiMiMiiiiiimuiiiiiiiM
rffl 3
■   - 3
TUDI LETOS BO »AGROTEHNIKA« LJUBLJANA
PRIREDILA OD 14. MARCA DO 6. IV. 1970 NA
GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI    - |
že tradicionalni PRODAJNI SEJEM (
KMETIJSKIH 1 STROJEV 1 IN OPREME j
Iga,. =
Izredna ugodnost:
CENE STROJEM IN ORODJEM BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3 °/o.
Sejem bo odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure. Na sejmu bodo prikazovali strokovne filme. S strokovnjaki Pa se boste lahko pomenili o' najboljši izbiri stroja za vaše potrebe.
[agrotehnika |jk
Izbira strojev in orodij bo precejšnja, zato vam priporočamo, da si sejem ogledate. Telefon: 315-553
IX PO RT — IMPORT, LJUBLJANA« TITOVA 38 '''''"miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiimu
mimmmiimijmmiiniflitBimimiiimn
AUDI 60,60L,60 variant
75L,75 variant. S90 AUDI 100,100S, 100LS
AUDI 60, 60 L, 60 variant
1496 ccm, 65 KM, poraba goriva 8,7 I na 10q km _ navaden bencin, pospešek od o-ioo km/h 16,2 tek., največja hitrost 1« km/h
AUDI 75 L, 75 variant
169« ccm, 75 KM, poraba goriva 8,? I na 100 km — navaden bencin, pospešek od 0-100 km/h 14.S tek., največja hitrost 150 km/h
AUDI S 90
1763 cem, 90 KM, poraba oorlva 8,? I na 100 km — super bencin, pospešek od 0-100 km/h 12,2 tek., največja hitrost
163 km/h
AUDI 100
1760 ccm, 80 KM, poraba gortva 8,9 t na 100 km — navaden bencin, potpetek od C-iOOknVh 13,5 tek., največja hI« Jrost 156 km'h a.
AUDI 10.0 S'
1760 ccm, 90 KM, poraba gortva 8,91 na 100 km — tuper bencin, pospešek od o-iiX) km'h 12,5 tek., največja hitrott
165 km/h
AUDI 100 LS
1760 cm, 100 KM, poraba goriva 8,9 I na 100 km — super bencin, pospešek od o—100 kmm 11,9 tek., največja hitrott
170 km/h
sprednji pogon - majhna poraba -hitri pospeški - visoka potovalna hitrost - odlična lega na cesti
skratka varna in ekonomična vožnja
INFORMACIJE   IN  PREIZKUSNE VOŽNJE PRI
/m n ® © ® m Mmm© e
LJUBLJANA, TRDINOVA 4.
In pri predstavništvih Autocommerce: Beograd, Katanićeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — 'Sarajevo, Kralja Tomislava 15 — Novi Sad, Bul. M. Tita 9 — Skopje, Orce Nikotov 29 — Rijeka,. Račkog 28 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper, Verdijeva 2
V NEKAJ STAVKIH
GORJE — Na večer dneva žena so družbenopolitične organizacije v Gorjah pri Bledu pripravile proslavo v počastitev dneva žena. Udeležile so se jc žene iz Gori j, program pa sta pripravila osnovna šola Gorje in godba na pihala iz Gorij. O dnevu žena je ženam spregovoril sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Radovljica Janez Vari.
J. A.
KOKRICA — Minula redna letna konferenca krajevne organizacije ZB NOV Kokrica je bila zelo plodna in jc dala tudi več napotkov za nadaljnje delo. Preteklo leto je bilo za to borčevsko organizacijo zelo delavno, posebno pa so se izkazali pri urejanju spominskih obeležij NOB, spominskih plošč in grobnic. Organizacija je zelo sodelovala tudi s šolo v Predosljah, za katero je pripravila tudi več predavanj. Na konferenci so govorili tudi o stanovanjskih vprašanjih borcev, o urejanju še nekaterih spominskih obeležij ter o sodelovanju pri proslavi 25-letnice osvoboditve ter o drugem. -an
TRŽIČ — V soboto zvečer bo v Tržiču v salonu restavracije Pošta redni letni občni zbor turističnega društva. Občni zbor bo še posebej zanimiv zaradi predavanja o turizmu v alpskih deželah ter o načrtih za razvoj turizma v Tržiču. — L. M.
Muzej talcev,
Begunje na Gorenjskem
RAZPISUJE
. prosto sezonsko delovno mesto vodnika
v muzeju za čas sezone od 1. aprila do 31. oktobra v letu 1970.
Pogoji:
Kandidati so lahko mlajši upokojenci, gospodinje in
študentje.
Delo vsak tretji dan po 10 ur.
Kandidati morajo dobro poznati zgodovino NOB, bili splošno razgledani in privajeni stalnemu občevanju z ljudmi in ravnanju / denarjem, pošteni, zanesljivi.
Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika.
Pogoj za sprejem je, da kandidat med vojno ni sodeloval z okupa tor. i em, prednost imajo člani ZB. Ponudbe pošljite na naslov: Muzeji radovljiške občine, Radovljica.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO ŠKOFJA LOKA Obrat Posestvo
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. 4 traktoriste — s prakso pri poljedelskih delih
2. 4 delavce — sposobni poljskih in fizičnih del
3. 3 delavce — sposobni za težka fizična dela v mešal niči
Vsa delovna mesta so objavljena za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Samska in skupinska stanovanja v nujnih primerih na razpolago. Vse ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja, Mestni trg 20, Škofja Loka.
Obveščamo
cenjene goste, da sc je s 1. marcem 1970
MLEČNA RESTAVRACIJA PRESELILA V DELFIN, Reginčeva 1, Kranj
Obiščite nas na razstavi avtomobilov, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 14. ir) 29. marcem 1970
r   ¥V Obiščite
|A# SIMnil\»A\SKI SEJEM V KHAVJl L 00 II. 00 20. IV. 1970
SOBOTA — 14. MARCA 1970
GLAS * 29. STRAN
Prodam MODELE /a izdelavo cementnih cevi premera 15,20, 30 in 50 cm. Kramar Anton, Kidričeva 29, Kranj 1026
Prodam TRAKTORSKO KOSILNICO za pasquali. Štednja gora 14, Cerklje 1041
Ugodno prodam skoraj nov Emajliran ŠTEDILNIK gore-nje na dve plošči s pečico, na trdo gorivo. Bencdikova l0, Kranj - Stražišče 1042
Rabljene valllne aparate od 2°00 do 18.000 jajc ugodno Prodam. Zuber Auer, Wels-Whstrasse 17, Klagenfurt — Celovec
Poceni prodam odlično Ohranjen MOTOR DKV 200 Cern ali zamenjam za HARMONIKO, SMREKOVE DESKE ali BUKOVA DRVA. Prodam tudi pol leta stare-8a PSA volčjaka, zelo dober čuvaj. Omejc Mara, Cesta talcev 9, Domžale 1043
Ugodno prodam novo dvodelno dvojno OKNO — zunanje mere 100 X 120 — enodelno enojno ©KNO — zunanje nu-re 75X 120. Ogled vsak dan popoldne Sutna 79, Zab-nica
Prodam SLAMOREZN1CO s puhalnikom in verigo, BIKA in SEMENSKI KROMPIR igor. Vogljc 85, Šenčur 1045
Prodam SEME ČRNE DETELJE in GRAHORE. Suha 18, Kranj 1046 Zaradi selitve prodam rabljeno KUHINJSKO in SOBNO POHIŠTVO, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in ŠTEDILNIK na drva. Avžin Tomaž, Savska Loka 8, Kranj 1047 Prodam dve rabljeni OKNI * notranjimi »polkni« 90 X 50 5m in DESKE za »fabjon«. Zbilje 4, Medvode 1048 Prodam   dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK in STA-■i'CO za 380 din. Sesek, Fran-fovo 70 (Trata), škoija Loka 1049 Prodam SPALNICO z vložki (orehov  turnir)  tudi na °broke ali ček. Konc Vida, Dolenčeva 6, Kranj 1050 Prodam   enoosno kmečko PRIKOLICO  v   dobrem stanju, brez »kiparja«, za 2200 *»• Orehek  Marija, Godič bi> P. Strahovica 1051 Prodam SEME ČRNE DEDUJE  in  GRAHORE. Pra-protna polica 13, Cerklje
1052
Na Podljubelju prodam FARCELO za vikend. Na-slov v oglasnem odelku
1053
p Prodam 24 AZ obljudenih J AN J EV s celotno opremo fiv 2,0*ljivim CEBELNJA-5°M. Konjtdič Franc, st., *ranj, Delavska cesta 39
1054
Prodam 300 kg SEMEN-^EGA KROMPIRJA saški, T0 kg cvetnika in 2000 kg robnega KROMPIRJA za kr-qao- Hrastje 17. Kranj 1055
Prodam  dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalnikom. Ilovka 7, Kranj 1056 Prodam   leseno BARAKO. Ručigajeva 13, Kranj 1057 Prodam   temno hrastovo JEDILNICO.  Stritih Katarina, Bistrica 110, Tržič 1053 Prodam »MOST«, JABOLKA in   večjo   količino SEMENSKEGA   KROMPIRJA igor. Velesovo 4, Cerklje 1059 Prodam ročni GUMI VOZ, nosilnost 500 kg. Posavcc 19 a Podnart 1060 Prodam   dva PRAŠIČKA, stara 7 tednov. Grad 43, Cerklje 1061 Prodam   dva PRAŠIČKA, stara 6 tednov. Pivka 14, Naklo 1062 Prodam   zgodnji SEMEN. SKI KROMPIR saški, sorte*, mo in vesna ter pozni dezi-re, viktorja in igor. Koren-čan, Naklo 39 1063 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico, s teličkom ali brez. Marenk Polde, Dražgoše 16, Železniki 1064
Prodam 8 let starega KO- j NJA ali menjam za goved. Visoko 5, Šenčur 1065 Prodam tri KRAVE. Huje 9, Kranj 1066 Prodam OBRAČALNIK sonce 3 in 20-colski GUMI VOZ. Zasip 11, Bled 1067 Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo in 7 mesecev starega BIKA. Selo 32 pri Žirovnici 1068 Zaradi odhoda k vojakom prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Zabije 2, Golnik
1069
Ugodno prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Piber Ivan, Cankarjeva 13, Bled
1070
Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo, SEMF.NSKI KROMPIR saški, igor in de-zire ter traktorske zbiralne VILE. Pšata 1, Cerklje 1071
Prodam vprežne GRABLJE in KOSILNICO bavc. Zalog 8, Cerklje 1072
Prodam 8 PRAŠIČEV. Sp. Brnik 46, Cerklje 1073
Prodam PRAŠIČKE. Zalog 41, Cerklje 1074
Prodam drobni KROMPIR. Sp. Brnik 54, Cerklje 1075
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 1076
Prodam okrog 600 kg težkega VOLA, vajenega vožnje. Sp. Besnica 26 1077
Prodam SEME ČRNE DETELJE. Kalan, Jama 28, Kranj 1078
Prodam 6 let starega KONJA, sposobnega za vsako delo ali zamenjam za goved. Ilovka 3, Kranj 1079
Prodam 460 kg težkega VOLA. Struževo 5, Kranj
1080
Prodam pet PRAŠIČKOV. Lu/.c 9, Šenčur 1081
V najem vzamem 100-litrski BETONSKI MEŠALEC. Res-• man, JLA 6, Kranj, teleion 22-763 1082
Prodam mlado KRAVO s teletom, težko 500 kg. Bodešče 10 pri Bledu 1087
Kupim italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ponudbe oddati pod »dobro ohranjen« 1083
Kupim dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalnikom. Kokrica 52, Kranj 1084
Kupim 1000 kg drobnega KROMPIRJA za krmo. Jama 32, Kranj 1085
Kupim 18 do 20 metrov šti-rižilnega KARLA za motor. Jezerska cesta 93, Kranj 1086
^Vlptdrna tožili
Prodam   dobro ohranjen VW, letnik 1954. Ogled vsak dan od  16. ure dalje. Erat Vinko, Grajska cesta 2, Bled 1088
Prodam generalno obnovljen MOTOR fiat 600, 24 KM in »KATRCO« 66. Kranj, Ulica mladinskih brigad 18 1089
Prodam STROJ DKV, letnik 54, lahko po delih. Šakič Anton, Brezje 18, p. Brezje 1090
Kupim dobro ohranjen MINI COOPER. Simunac Zdrav-ko, Partizanska 33, Kranj, teleion 21 588 od 15. do 18. ure 1091
Nujno prodam FIAT 1300, letnik 1966 in tridelno OMARO za spalnico. Naslov v oglas nem oddelku 1092
Prodam AMI 6, letnik 68. Likozarjeva 1, Kranj 1093
Prodam FJAT 750, letnik 68. Novinec, Zanova 26, Kranj 1094
Stanovanja-
Prodam vseljivo STANOVANJSKO HIŠO 5 km od Kranja poleg glavne ceste. Informacije pri Golmajcrju v Ljubnem št. 88, Podnart 1095
Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju za dve leti. Zupunski Lazar, Koroška 37, Kranj
10%
Za eno leto iščem v okolici Kranja večjo SOBO, po možnosti tudi kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku 1097
Dekle pred poroko želi opremljeno ali neopremljeno SOBO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1098
Mlada zakonca brez otrok iščeta opremljeno ali delno opremljeno SOBO na Jesenicah ali bližnji okolici. Cena po dogovoru, lahko tudi pomoč pri delu. Ponudbe oddati pod »novoporočenca« 1111
Iščem sobo na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku
rzaposlijlve
Mlajša upokojenka dobi zaposlitev od 9. do 13. ure za vodenje gospodinjstva. Ponudbe oddati pod »Kranj — center« 1099
Hrano in stanovanje nudim ŽENSKI za varstvo dveh otrok. Ostalo po dogovoru. Britof 193, Kranj 1100
Tistemu, ki me redno ali honorarno ZAPOSLI, vložim denar v obrt. Ponudbe oddati pod »spomladi« 1101
Oddam opremljeno ali neopremljeno sobo OSEBI, ki bi v dopoldanskem času varovala tri leta starega otroka. Ponudbe oddati pod »lepa soba« 1102
Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA in mlajšega DELAVCA za priučitev. Zepič, Kranj, Zlato polje 5 1103
Zatekel sc je PES volčjak. Dobi se pri Višnarju, Ruči^.i-jeva 11, Kranj 1105
Žen i t ve
DEKLE srednjih let želi spoznati moškega, ki ima veselje do dela na manjši kmetiji. Ponudbe oddati pod »urejeno življenje« 1107
FANT 22/175 želi spoznati za skupno, življenje primerno dekle, staro od 17 do 25 let. Ponudbe oddati pod »Gorenj ka« 1108
Ostalo
Večje podjetje išče za svoje delavce več opremljenih ali neopremljenih sob v Kranju ali njegovi okolici. Ponudbe pošljite pod »Maj 1970«
izgubljeno
Od samopostrežne Restavracije do Obrtnika v Kranju izgubljeno moško uro darvvil vrnite proti nagradi Obrtniku v Kranju 1104
Iščem 10.000 din POSOJILA. Ostalo po dogovoru. Pohudbe oddati pod »dogovor« 1106
KOTLE za žganjekuho, vseh vrst izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327
AVTOMOBILISTI, POZOR! Opravljamo vso AVTO NEGO hitro, kvalitetno in poceni. AVTO PRALNICA CIRČE
1036
Cenjene stranke OBVEŠČAM, da PLESKAMO stare in nove SPALNICE po najnovejših vzorcih — mahagoni in drugih modernih vzorcih. Pleskarstvo, Čehovin, Prim-skovo 43, Kranj 1109
LETNI DOPUST V ISTRI!
Gostinsko podjetje Turist v Valturi poleg aerodroma Puij sprejema rezervacije za sobe I. kategorije. Možnost pen/iona. Informacije: UGOSTITELJSKA RADNJA »TURIST«, Valtura 143, Pula 1110
Prireditve
GOSTIŠČE pri JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto zabavo s plesom. Igra trio ORFEJ. 1112
PLESNA ŠOLA V KRANJU organizira zadnji začetniški PLESNI TEČAJ v sredo, 18. marca, ob 18.30. v delavskem domu, vhod 4 1113
Naročniki, ali ste že poravnali naročnino za leto 1970?
Tudi letos dve nagradni žrebanji za naročnike
Vlom v trgovski paviljon
V noči od 6. na 7. marec sta neznanca vlomila v trgovski paviljon v Kranjski gori,   kjer   imajo poslovne
prostore trgovina Zarja z Jesenic, trgovina živila Kranj in trgovina spominčkov Ljubljana transport. Vlomilca sta
Zahvala
Ob mnogo prerani smrti ljubega moža, očeta, sina, brata in strica
Jaka Rakovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje, mu izkazali zadnjo čast, ga spremili na njegovi zadnji poti in za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Kemične tovarne Podnart za vsestransko pomoč, družini Premru, zdravniškemu osebju iz jeseniške bolnice in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Cvetka.in Branka, sin Niko, mama in drugo sorodstvo.
Podnart, 12. III. 1970
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Mane Marko
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ji izkazali zadnjo čast ter jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vadnjalu, č. duhovščini in gasilcem. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: hčerka Pavla, sinova Lojze in Franc z družinama, sestra Micka in sedem vnukov
Zg. Brnik, Cerklje, Šenčur, Bled, 10. marca 1970
prišla v notranjost skozi zračna okna nad zadnjimi vrati. V trgovini Zarja sta iz predala nezaklenjene mize priročnega skladišča vzela dnevni izkupiček 4.142,70 din. V trgovini Ljubljana transporta sta poskušala vlomiti v železno blagajno, v kateri je bilo 15.000 din, vendar jima to ni uspelo. V trgovini Živila sta prav tako iskala denar, vendar ga nista našla.
Strelivo kot oklep
Pred kratkim *> cariniki na jeseniški železniški postaji pregledali turškega državljana, ki je prispel z vlakom iz Nemčije in je bil namenjen za Turčijo.
Cariniki so ga malo bolje pogledali in se nemalo začudili, ko so v šivih njegove srajce našli zašitih nič manj kot točno 500 9-mm nabojev za pištolo. J. V.
Ogenj zaradi kuhalnika
V torek, 10. marca, ob drugi uri ponoči, je začela goreti hiša Jožeta in Andreja Cun-drlča na Bledu, Pod kuhovni-co 49. Jože Cundrlč je bil v ponedeljek na podstrešju topil loj na kuhalniku. Z raztopino je mazal čevlje. Po opravljenem delu pa je kuhalnik pozabil izključiti. Zaradi tega je začelo na podstrešju goreti. Pogorel je del ostrešja. Škode je za 4000 din.
Zahvala
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Smoleja
iz Luž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem, ki so nam izrekli ustno in pismeno sožalje, poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, zdravniku dr. Beleharju, uslužbencem UJV Kranj, kolektivu Agrokombinata Emona, gradbenemu podjetju Megrad Ljubljana, g. župniku za spremstvo in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh.
žalujoči: žena Štefka, sinovi Franc, Marjan in Lojze z družinami, hčerke Tinka z družino ter Mici in drugo sorodstvo
Luže, Skaručna, Medvode, Cleveland, 4. marca 1970
Zahvala
Ob prerani in boleči izgubi ljubega moža, atka, brata, strica, svaka in starega atka
Franceljna Zemlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga prišli pokropit, mu poklonili cvetje in ga spremili k počitku. Posebna zahvala dr. Lubeju, č. duhovščini, sosedom in vaščanom ter pevcem in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Vsem še enkrat prisrč-
nfM^WmM m tMf^llltiirTiTM ££ m   rip   m I.mi        4Efc4a Ht*
Žalujoči: žena Francka, hčerki Iva z možem Janezom in Janjo, Branka, bra-Zasip, Vrba, Kranj, 10. marca 1970      ta in sestra ter sorodstvo
Po poti golfuffife
Pred kratkim je bil pred občinskim sodiščem v Kranju obsojen na leto in 6 mesecev zapora 43-letni Stanislav Bohinc iz Zg. Dupelj.
V zadnjem času so mu kar štiri sodišča pri nas izrekla kazen večinoma za enaka kazniva dejanja — goljufije. Vsa kazniva dejanja je navadno naredil na že preizkušen način. Pojavil se je pri znancih ali tudi pri tujih ljudeh in jim natvezil, da je pravkar karamboliral in da bi potreboval naposodo
nekaj denarja. Lahkoverni ljudje so mu posodili, vrnil pa jim seveda nI. Na ta način se je preživljal. Ljudi pa je obiral po celi Jugoslaviji. Imel je zelo prepričljiv nastop, celo potrdila je pisal in pošiljal telegrame sorodnikom za denar.
Od leta 1946 je bil Bohinc, ki je po poklicu fi-nomehanik, že enajstkrat kaznovan. Skupaj je bil obsojen že na 14 let zaporne kazni, vendar kot vse kaže brez posebnega učinka. L. M.
Sam v planini
Deset članov gorske reševalne službe Tržič je v sredo ponoči uspelo priti do planinske koče na planini Sija. V koči je bil že od 1. marca letos Ivan Stular, star 44 let, doma iz Tržiča. Reševalci so našli Štularja že povsem iz-
črpanega, saj v koči ni imel več hrane, že ponoči so ga prek Završnice prenesli v Žirovnico in Tržič, od tam pa v bolnišnico na Golnik. Zdravnik Je ugotovil močno podhranjenost, ozebline na nogah in izčrpanost.
Tele je hotel ukrasti
V noči od 10. na 11. marec je neznanec hotel iz nezaklenjenega hleva, last Marije Trobec iz Smartnega pri Cerkljah, ukrasti tele. Teden dni
staro žival je privlekel iz hleva, jo tam zaklal, vendar pa je kasneje teleta pustil na tleh, ker ga je pregnal pes.
FILM
LJUBEZEN IN KAKA KLETVICA VMES
jugoslovanski v barvah Režija: Antun Vrdoljak Igrajo: Boris Dvornik, Ružica Sokič, Boris Buzarčič Po dolgem času se bomo srečali z našim proizvodom, ki je po zamisli in izpeljavi vreden pozornosti izbirčnih in malo manj strogih opazovalcev. Mladi, nadarjeni režiser Vrdoljak se v svojih filmih ne spušča v pretirano eksperimentiranje in igračkanjc s s potrpežljivostjo gledalcev, temveč poskuša pripovedovati preprosto, v jeziku, ki ga vsi razumejo. Včasih njegova preproščina celo moti, vendar nikdar ne zasenči in ovrže režiserjevih vrlin ter poštene umetniško navdihnjene ustvarjalne moči. Sproščene vesele prizore je težko posneti, če nisi mojster. Avtor je nalogo opravil zares zanosno. Z rahlim ironičnim prizvokom nam posreduje življenje v mestecu, kjer se orožnik ob osmih otrocih želi še devetega in ob tem dogodku naj bi mu kraljevski boter pomagal iz gmotnih težav. Med vse se pomeša še cirkuška skupina z vabljivo umetnico, ki sproži nad opravljavkaml in mo-ralistkinjami val ogorčenja. Zapletov in smešnih slikic jc na pretek. Film je vesel in zabaven, daleč proč od »črnega vala«, ki že nekaj časa vznemirja druge jugoslovanske ustvarjalec.
Na kratko naj omenimo Se dva filma, ki sta iz izbora distribucijske hiše Inex. Prvi se imenuje Gusarska ljubezen« drugi pa Vojna Vohunov. te naslova zgovorno pričata 0 vsebini. Posneli so jih Italij3' ni. Lepa Antonella Lualdi s svojo privlačnostjo popolnoma zmede vrlega pomorščaka — gusarja, vrh policijski agent pa mimo vseh težav odkrije nevarnega zločinca. O obeh posnetkih se ne da več napisati — razburila bosta le tiste, ki bi se radi kratkoča' sili ob nezahtevnih in n* strogo akcijsko usmerjeni!1 prizorih.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Bekscl
obveSča
vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalo-gi krmila za:
H kokoši  nesnice  in P'' ščance
$ krave molznice in teleta
£ koruzo v zrnju, pšen'' co, tropine itd.
Cene zmerne Dostava hitra
Pogovor tedna
Jože Meglic: Še več treninga na snegu
Na letošnje mladinsko državno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki je bilo v Mavrovem v Makedoniji, so slovenski mladinci in mladinke odpotovali z letalom z Brnikov do Skopja. Med osmerico tržiških smučarjev je bil tudi 16-letni Jože Meglic, trgovski vajenec v trgovini Peko v Tržiču. Domov sc je vrnil z bronasto kolajno v smuku in z osvojitvijo petega mesta v veleslalomu. Hkrati pa je bil tudi najuspešnejši tržiški smučar.
Q Kdaj si pričel s smučanjem?
»Na smuči sem stopil pred desetimi leti. Že v prvem razredu osnovne šote sem se udeležil smučarskega tečaja med semestralnim! počitnicami. Tu sem pod vodstvom profesorja Janeza Vagnerja dobil prvo znanje. Že z osmimi leti se je tako začela moja smučarska kariera. Sedaj pa nad mano bdita trenerja Janez Kr-melj m Janez Laibacher.«
% Tvoji dosedanji uspehi?
»Vsekakor je tretje mesto v smuku in peto mesto v veleslalomu na letošnjem državnem prvenstvu moj največji uspeh. Letos pa sem osvojil tudi prvo mesto v smuku in tretje mesto v slalomu na republiškem prvenstvu med mlajšimi mladinci. Doslej pa sem bil tudi že večkrat republiški pionirski in conski prvak.«
% Tvoje želje?
»želel bi, da bi se razmere v klubu izboljšale, da bi lahko več trenirali na snegu.«
Mladi tržiški smučar bo prihodnjo sezono stopil v vrste starejših mladincev. Tudi v tej kategoriji mu želimo, da bi dosegal podobne uspehe, kot jih je pri pionirjih in mlajših mladincih. D. Humer
Norma za Trento — Janez Slavec
Pred nedavnim so imeli kranjski plavalci in plavalke prvi javni nastop v letošnjem letu. Nastopilo je več kot 60 pionirjev in pionirk. To je bilo hkrati tudi nekako izbirno tekmovanje za nastop na neuradnem zimskem pionirskeni prvenstvu Evrope, ki bo 14. in 15. marca v Trentu. Predpisano normo so dosegli za ta nastop: Janez Slavec, Boris Stariha, Sandi Troha in Jože Strgar. Vodstvo kluba pa se je odločilo, da bo n* tem kriteriju nastopil le Janez Slavec, lanskoletni neuradni Prvak Evrope na 200 m mešano. Najboljše rezultate so dosegli: ^nez Slavec na 100 m delfin s časom 1:22,7, Sandi Troha na *Q0m mešano v času 3:01,7 in Jože Strgar na 100 m prsno 1;30,9.
Zmagovalci v posameznih disciplinah pa so bili: PIONIRJE — 100 m prosto: Draksler, 100 m prsno: Maric, 100 m Jrbtno: Draksler, 50 m hrbtno: Kopač; STAREJŠI PIONIRJI: JU«m prsno: Strgar, 100 m hrbtno: Cermelj, 100 m delfin: Sla-j!0' 200 m mešano in 100 m prosto: Troha; MLAJŠI PIONIR-^ ~~ 50 m hrbtno: Praprotnik, 50 m prosto: Jakopin; MLAJŠI MLADINCI — 100 m prosto: Malovašič, 100 m prsno: Vidic; ZAČETNIKI — 50 m prosto: Klari. P. Didič
Zdenek Remza namesto Omana
Iz Oberstdorfa je prišla pred dnevi zelo razveseljiva novica, da bo v novi sezoni prevzel vadbo naših najboljših skakalcev v svetu najbolj priznani strokovnjak *a smučarske skoke trener Zdenek Remza iz CSSR. To so izjavili naši predstavniki, ki so se z njim pogovarjali v Oberstdorfu oziroma Garmischu.
Češkemu zveznemu trenerju Zdeneku Rcmzi namreč letos poteče pogodba s češkoslovaško smučarsko zvezo jn so mu glede na to že dovolili, da bo lahko odšel
države. Imel je namreč poleg Jugoslavije še dve ponudbi, in sicer smučarskih zvez Kanade in ZRN. Odločil Se je za Jugoslavijo, ker bi želel delati z mladimi talentiranimi jugoslovanskimi skakalci. »Pri vas bi želel ostati več let,« je dejal našim predstavnikom. Kot vse kaže bomo torej res dobili že za novo sezono novega Zveznega trenerja za skoke, ki bo zamenjal Mirota Omana. J. Javornik
Spopad najboljših za pokal
Po povratku s svetovnega hokejskega prvenstva bomo vse najboljše hokejiste lahko zbrane gledali ta teden na Jesenicah. V tekmovanju za jugoslovanski pokal se bodo spopadla najbolje uvrščena moštva z letošnjega državnega prvenstva — Jesenice, Olimpija in Medveščak. Svojo udeležbo pa je odpovedal beograjski Partizan.
V predprodaji bodo vstopnice za posamezne tekme po 7 din, karta za vse tekme skupaj pa 21 din. Sicer pa bo veljala običajna vstopnina za kvalitetnejše tekme 9 dinarjev. Vstopnina za šolarje bo 3 din, vendar se vstopnice zanje lahko dobijo le s priložitvijo spiska imen, da ne bi na dijaške karte vstopali tudi odrasli.
V nedeljo bodo pred tekmo Jesenice : Olimpija in med posameznimi tretjinami za razvedrilo poskrbeli domači člani drsalnega kluba, pa tudi gostje iz Ljubljane — med njimi Gazvoda in Švaj-ger, ki sta nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju.
Vsa srečanja bodo brez dvoma na moč zanimiva in vsi tekmeci bodo želeli poravnati stare račune iz preteklega državnega prvenstva. Zanimivo bo tudi srečanje Olimpije in Medveščaka, saj je Olimpiji s tem moštvom bolj slaba predla.
Jeseničani bodo jurišali na prvo mesto, ki jim ga je lani presenetljivo iztrgala Olimpija. Upamo, da bodo zaigrali v boljši formi kot na svetovnem prvenstvu in dokazali, da so še vedno najboljši v državi ter v svojo vitrino spravili tudi naslov letošnjih pokalnih prvakov.
Z. Felc
Šah
Zaplotnik že v vodstvu
Na šahovskem prvenstvu Kranja je v preloženi igri iz desetega kola Zaplotnik premagal Rebolja in si s tem izboljšal možnosti, da bo osvojil prvo mesto. Zadnje, to je 11. kolo, bo na sporedu v sredo, 18. marca, v klubskih prostorih ŠK Borec Kranj. Trenutni vrstni red pa je naslednji: Zaplotnik 9, Kokotovič 8,5, Zbil 7, Požar in Matjašič 6,5, Ivanovič 6, Valjavec 5,5, Marko in Sire po 4, Rebolj 2, Fišer 1 in Strman brez točke.
Po končanem prvenstvu bo v petek, 20. 3. v klubskem prostoru proglasitev zmagovalca, nakar bo sledil mesečni nagradni dvokrožni brzopotezni turnir za posameznike. Na osnovi tega turnirja bodo izbrali najboljšo ekipo, ki bo zastopala Kranj na brzopo-teznem turnirju za prvenstvo SRS v nedeljo, 22. marca, v Domžalah.
F. šlagar
Haška in IMapalkov v Planici
Na planiški 90-metrski skakalnici bo v nedeljo, 22. marca, četrto mcmorlalno-tekmovanje za pokojnim državnim reprezentan-tom v skokih Janezom Poldom. Letošnja udeležba bo izredno kvalitetna, saj bodo nastopili skoraj vsi najboljši skakalci, ki v svetu nekaj pomenijo. Zlasti bo zanimiv nastop le-
tošnjega dvakratnega svetovnega prvaka Rusa Na-palkova, katerega bodo skušali za zaključek sezone v dolini pod Poncami premagati češkoslovaški skakalci, saj jih bo prišlo v Planico kar osem. Na prireditvi bo nastopilo okoli 60 skakalcev iz 13 dežel. Več o prireditvi bomo še poročali.      J. J.
Vinko Bogataf:
Še letos b! rad tekmoval
Letošnji poleti v Oberstdorfu niso uspeli zaradi slabo pripravljene skakalnice in neugodnih vremenskih prilik. Le v soboto je uspelo organizatorjem, da so skakalci z največjo težavo opravili vse tri serije. Nedelja pa je prinesla še hujše neprilike, tako da so z veliko napora in ob dveh hudih padcih pripeljali do konca samo poskusne polete, pa še teh se niso udeležili vsi prijavljeni skakalci. In prav so imeli! Če niso biti organizatorji toliko pametni, so bili vsaj skakalci! Kranjčan Vinko Bogataj jo je na tekmi nedvomno najbolj skupil. Imel pa je veliko srečo v doslej enem izmed najhujših padcev v zgodovini poletov. V torek ga jc v bolnišnici v Oberstdorfu obiskal vodja jugoslovanske reprezentance na letošnjih poletih v Oberstdorfu tov. Dejan šink. Po pov-atku domov nam je dejal naslednje: »v torek |e bil Bogataj že dobro razpoložen in bi že lahko
zapustil bolnišnico, ker so zdravniki ugotovili, da je utrpel le lažji pretres možganov. Kljub temu pa bo ostal v bolnišnici še do nedelje in se nato skupaj z zahodnonemškimi skakalci vrnil domov oziroma v Planico. Lahko še povem, da se je takoj po padcu zavedal in nam je povsem jasno razložil, kako je prišlo do tega, skoraj bi rekli edinstvenega padca.«
Q Kakšne so bile njegove želje, ko ste se poslovili?
»Njegova največja želja je bila, da bi lahko čimprej zapustil bolnišnico in da bi se spet čimprej vrnil med skakalce, zlasti pa še, da bi ie no Poldovem me-morialu 22. marca lahko nastopil na planiški skakalnici.«
To so nedvomno lepe želje tega pogumnega kranjskega skakalca. Tudi naša želja je, da bi ga spet kmalu videli na »Skakalnicah.
1. tovornik
Danes tri rekreacijska
tekmovanja
Krvavec
Napovedane tretje sindikalne športne igre, ki jih prirejata komisija za šport oziroma občinski sindikalni svet Kranj in so bile minulo soboto zaradi na novo zapadlega snega preložene, bodo danes pod nespremenjenimi tekmovalnimi pogoji na Krvavcu. Za tekmovanje je prijav-ljeinih 330 tekmovalcev. Startne številke so izžrebali že minuli teden. Pokrovitelj tekmovanja pa je Turistično prometno podjetje Creina Kranj. Predsednik in tajnik organizacijskega odbora sta Jaka Vehovec in Slavko Kalan, predsednik in tajnik tekmovalnega odbora pa Medja Franc in Dore Oražem.
Krpin pri Begunjah
V Krpinu pri Begunjah bo ob 10. uri dopoldne tradicionalno občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje prirejata TVD Partizan Begunje in športno društvo sindikalne organizacije Elan pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica, ženske in moški bodo razdeljeni v tri tekmovalne skupine. Najboljše ekipe bodo prejeJe prehodni in spominske pokale občinskega sindikalnega sveta, posamezniki pa medalje občinske zveze za telesno kulturo in praktična darila.
Velika planina
Na Veliki planini pa se bodo ob 10. uri začele že VII. zimske športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin. Organizator letošnjih sedmih športnih iger je sindikalna organizacija občinske skupščine Domžale. člani upravnih organov gorenjskih občinskih skupščin sc bodo pomerili v veleslalomu in sankanju. Ekipni prvak bo prejel prehodni pokal. Do sedaj je ekipa občinske skupščine Radovljica že osvojila en pokal v trajno last, razen tega pa dvakrat še prehodni pokal. Če bodo tudi danes najboljši, bodo v trajno last prejeli že drugi pokal.  A. Ž.
Midva pa bova tekmovala, kdo bo prej prišel do vode, do snežnega otoka.— Foto: J. Zaplotnik
iimiiiiiiiiiiiimiiiimmiimiiiimm
ALMIRA
ALPSKA MODNA INDUSTRIJA
ZIMSKA RAZPRODAJA PLETENIN
V TOVARNIŠKI TRGOVINI V RADOVLJICI
z velikim popustom
Radovljica
«ifflniwmiiiiiuiiiiiii»iiimi^