;tev. 262.
v liuMinni, v petek, dne 13. novembra 1908.
Velja po poŠti:
sa telo telo naprej K 26'— trn pol leta „ „ 13,~ U tetrt leta „ „ 6'50 81 en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu: sa celo leto naprej K '2.40
sa pol leta
pol leta „ M U 20 sa četrt leta „ „ 5.60
«n me*ec
1 90
K« poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h,,
Uredništvo i« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod J«
_ dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi se
sp vračajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona Itev. 74
Političen list za slovenski narod
Leto XXXIII.
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 ti za dvakrat .... '1 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 9l 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo Ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprcjema naročnino, Inserate In
reklamacije. (IpravnlSkega telefona Stev. 188.
3^** Današnja številka obsega 4 strani.
Baron Bienerth preti.
Tudi včerajšnja pogajanja so ostala brez uspeha. Vsa poročila s parlamentarnega sejmišča soglašajo v pesimizmu, da je situacija skrajno resna in da je uradniško ministrstvo skoraj gotovo. Včerajšnja posvetovanja so se tikala izključno le češko-nemškega vprašanja. Nemški poslanci s Češkega so. baronu Bienerthu predložili dolgo vrsto nujnih zahtev. Mej drugim zahtevajo zakonite določbe uradnega jezika pri vseh državnih in avtonomnih uradih, okrožne urade po narodnostnih mejah, popolno razdelitev deželnega zbora in odbora itd. Z drugimi besedami, Nemci hočejo razdeliti starodavno in slavno češko kronovino v dva dela. Ta zahteva je tako gorostasna, da jej nobena avstrijska vlada ne more in ne sme ustreči. Saj celo SchOnerer ne zahteva več.
Baron Bienerth je Nemcem predlagal: Vlada hoče zakonitim in upravnim potoni korak za korakom reševati jezikovno vprašanje na Češkem. Stalen jezikovni odbor naj pripravlja potrebne načrte zakonov in sicer: 1. Reforma češke deželne ustave; 2. reforma uprave z okrožnimi zastopi in vladami; 3. zakonite določbe o uradnem jeziku v državnih in •deželnih uradih in zavodih; 4. izprememba dež. zakonov za ljudske šole, ki bode uredila vprašanje šolskih zgradb in poučrn jezik narodnih manjšin. Dokler pa ti zakoni niso gotovi, naj veljajo za državne urade naslednja načela: Češke stranke se morajo obvezati, da nemškim uradom ne bodo pošiljale čeških vlog in vlagale izmišljenih tožb. Nasprotno se morajo obvezati nemške stranke, da se v občevanju nemških državnih uradov s strankami uvedejo razmere pred Badenijevimi jezikovnimi naredbami. Češki deželni zbor naj bi se sešel takoj po sedanje m zasedanju državnega zbora, da izvoli nov deželni zbor in člane stalne komisije za izdelovanje navedenih zakonskih načrtov.
Ti predlogi barona Bienertha so gotovo dobro premišljeni in odgovarjajo če-ško-nemškim razmeram. Včeraj popoldne ob 3. uri so se zbrali zopet nemški poslanci in po daljši razpravi sklenili soglasno, da odklonijo B i e n e r t h o -ve predloge. Ob 4. uri so poslanci dr. Siylvester, dr. Pergelt, dr. Damni in Pacher ta svoj sklep raztolmačili dr. Lu-egerju v njegovem stanovanju in ga prosili, naj on sedaj izumi kvadratno šestilo. Quem deus perdere vult, dementat.
Ko so Nemci svoj sklep naznanili tudi baronu Bienerthu, je imel ta že pripravljen odgovor. Ze sinoči je bil med poslance razdeljen članek, ki ga je danes objavil ^oficiozni »Fremdemblatt«. Članek pravi: Ze štiri dni se vrše pogajanja o sestavi nove koalicijske vlade, pa brez vsega uspeha. Zahteve strank si odločno nasprotujejo. Nobeno sporno vprašanje ni še bistveno rešeno. Cas pa poteka. Državni zbor mora še pred novim letom odobriti začasni državni proračun ter aneksijo Bosne in Hercegovine. Pa tudi druga veli'ka vprašanja so nujna. Stranke pa menda ne čutijo resnosti trenotka in ne spoznajo cene, za katero igrajo. V nevarnosti je parlamentarizem in sedanji parlament. Stranke so edine, da more vršiti svojo ustavno nalogo le parlamentarna vlada in da uradniška vlada ne najde podpore v parlamentu. Toda parlament odpove svojo delavnost v trenotku, ko mu je predložena največja in najvažnejša socialna predloga, ki v Evropi nima enake. Četudi je narodno življenje v Avstriji jako mogočno, vendar bi široki sloii prebivalstva ne mogli trpeti, da narodna blokada prepreči tako gospodarsko in socialno delo. Prebivalstvo se ne pusti izstradati, ker nc razume, zakaj bi večletni
i narodni prepiri ravno sedaj zavlekli socialno zavarovanje. Tako početje v tako kritičnem času ie tudi zločin proti državi. Po tridesetih letih je Avstrija dobila splošno in enako volivno pravico, parlament pa vladno oblast. Vladar sam je milostno in nesebično storil vse, da omogoči strankam sovladanje. Birokracija je brez ugovora in vesela vajeti prepustila parlamentarnim voditeljem. Ako pa ti sami zavržejo parlamentarno vlado, potem so sami krivi, ako pride uradniška vlada. Tisti, ki nočejo vladati, bodo vladani. Ako si narodi sami nočejo ustvariti pogojev skupnega življenja, morajo jim drugi biti razsodniki. Stranke so na razpotju. Motijo se, ako mislijo, da gre za ministre, osebe in imena. Danes gre za stranke same, za njih vpliv v državi, za temeljne ideje vladavine.
Ta »ultimatum« Bienerthov je kar poparil politične kramarje in inešetarje. To je hud hren za navihane nosove nemških politikov, ki z glavami silijo v stene. Danes se odloči, ali zmaga ustavna ideja ali hlapčevanje.
Za mladino.
Vlada je državnemu zboru predložila načrt o vzgoji in oskrbi mladine. Načrt izpopolnjuje dotične določbe državljanskega zakonika, ki več ne odgovarjajo sedanjim socialnim razmeram in zahtevam. Zakonite določbe o varstvu otrok, vzgoji in oskrbi mladine so bile nujno potrebne. Varstvo otrok je samoobramba naroda. Ako starši, občine, dežele ali zasebni dobrotniki zanemarjajo mladino, sJkrbeti mora za vzgojo tudi država. Mladina mora biti nravno-versko vzgojena, da postane vreden iu koristen član človeške družbe. In taka vzgoja je večkrat potrebna do 21. leta. Taka oskrba mladine je deloma že izvršena na Angleškem, Francoskem in Nemškem. Zanemarjen otrok naj se ne pošlje najprvo v zapor in potem šele v vzgojili zavod. Kazenski sodnik bode odločeval, kaj je potrebneje za mladega iz-prijenca, kazen v zaporu ali izboljševal-nici. Zavodi v varstvo osirotelih in zanemarjenih otrok bodo pod državnim nadzorstvom. Stroške bodo nosili v prvi vrsti starši, dalje dežele in država. Deželni zbori pa bodo mogli zakonito določiti, koliko naj prispevajo občine. Zanemarjenih in zapuščenih otrok jc Okroglo 11.500. Ako bi znašali stroški za osebo 400 kron. bilo bi skupnih stroškov nekaj nad 4 mil na leto. Država bi prispevala okoli 1,400.000 kron, drugo pa dežele, občine in dobrotniki.
Napisi na krajevnih tablah.
V vseh slovenskih listih se je že mnogo pi'salo o napisih na krajevnih tablah.
Priobčilo se je tudi nekaj ukazov političnih gosposk, ki se v svojem besedilu skoraj dobesedno vjemajo.
Ne bomo se vsled tega motili, ako trdimo, da so okrajna glavarstva zavoljo enotnega postopanja v zadevi krajevnih tabel dobila potrebna navodila naravnost iz Ljubljane.
Danes imamo v rokah podoben ukaz c .kr. okrajnega glavarstva v Logatcu, katerega radi boljšega razumevanja dolenje pritožbe priobčujemo tu kar doslovno:
St. 371/Pr.
Vsem županstvom!
Glasom semkaj došlih poročil so bili povodom zadnjih nemirov in demonstracij tudi v nekaterih občinah logaškega okraja nemški napisi na krajevnih deskah odstranjeni, oziroma namazani, nekatera županstva so celo samolastno odstraniti dala dvojezične krajevne deske v svrho, da se jih nadomesti s samoslovenskimi napisi, i
Nakazaje na to, da veleva § 9 zakona z dne 29. marca 1869. 1. drž. zak. št. 67 v ljudskem štetju, da določi deželna vlada, v katerih jezikih se mora napraviti besedilo na krajevnih deskah in da je na podlagi te zakonite določbe deželno predsed-ništvo v Ljubljani z ukazom z dne 18. oktobra 1892. 1., št. 2092/Pr. določilo, da morajo biti napisi na krajevnih deskah dvojezični, slovenski in nemški, naročam županstvu s tem, takoj potrebno ukreniti, da se v ondotni občini odstranjene krajevne deske s slovenskim in nemškim napisom zopet na ona mesta pritrdijo, kjer so doslej bile; da se na krajevnih deskah namazani napisi takoj očistijo, nečitljivo postali nemški napisi popravijo, sploh da se krajevne deske tako napravijo in popra^ vijo ,kakor je bilo županstvu na podlagi zgoraj navedenega ukaza c. kr. deželnega predsedništva svoječasno naročeno.
Temu ukazu ima županstvo najkasneje do 15. novembra 1908. 1. zadostiti in o izvršitvi potem najkasneje do 20. novembra 1908. I. poročati.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, dne 24./10. 1908.
Ekel, I. r.
Ta ukaz je dobila mestna občina Lož dne 30. oktobra 1908.
Vsebina tega ukaza se je hitro izvedela po Ložu in, kar je čisto naravno, vzbudila veliko razburjenje in nevoljo med meščanstvom.
Slovenski meščani slovenskega mesta Loža so pa dali svoji nevolji tudi takoj duška na primeren in dostojen način.
Napravili so na svoje županstvo pritožbo, v kateri so izvajali:
Podpisani meščani in davkoplačevav-ci mesta Loža smo izvedeli iz zanesljivega vira, da je slavno okrajno glavarstvo logaško izdalo mestni občini ukaz, da mora napraviti v svojem okolišu krajevne table z dvojezičnim besedilom, torej s slo-vensko-nemškim napisom.
Ker se krajevne table nabija na hiše in druga poslopja občanov v prizadeti občini. izjavljamo podpisani meščani in dav-koplačevavci iz mesta Loža.
a)	da dovoljujemo, da se sme krajevne table le tedaj nabiti na naše hiše ali druga naša poslopja, ako bode besedilo pisano edinole v milem našem slovenskem jeziku,
b)	da pa ne bomo nikdar dovolili in dopustili, da bi se na naše hiše ali druga naša poslopja nabilo take krajevne table dvojezičnega značaja, na katerih bi bilo besedilo pisano v slovenskem in nemškem ali celo v nemškem in slovenskem jeziku, in
c)	da bomo, če se ne bode upoštevala ta naša, dovolj jasno izražena volja, in če bi se proti naši volji poskusilo s silo ali drugače nabiti na naše hiše ali druga naša poslopja dvojezične krajevne table namesto edino umestnih samoslovenskih, na vsak tak poskus odgovorili takoj s tožbo radi motenja posesti.
To je naša resna volja in beseda, od katere ne odstopimo niti za las, ker nam tako postopanje narekujeta naša slovenska zavest in naš narodni ponos.
Konečno
prosimo,
da naj slavno županstvo naše mestne občine Lož uvažuje to našo resno in premišljeno izjavo, ker bodemo sicer, ako bode vsled nasprotnega ravnanja prišla naša mestna občina v kake stroške ali škodo, vse občinske odbornike za te stroške ali škodo napravili osebno odgovorne.
V Ložu, dne itd.
Slede podpisi.
Županstvo mestne občine Lož je v ti zadevi sklicalo potem sejo mestnega starešinstva, pri kateri se je soglasno sklenilo, da sc vloži proti zgoraj priobčenem
ukazu c. kr. okrajnega glavarstva logaškega utemeljena pritožba na c. kr. deželno vlado v Ljubljani in da se o tem koraku poroča tudi takoj deželnemu odboru Kranjskemu.
Izvršitev teh sklepov se je naročila županu, ki je oba sklepa tudi takoj izvršil ter vložil pritožbo na c. kr. deželno vlado, kakor tudi o tem poročal deželnemu odboru.
C. kr. deželni vladi v Ljubljani namenjena pritožba ima sledečo vsebino:
Tuoblastni ukaz z dne 24. oktobra 1908, štev. 371/Pr. se je vročil mestni občini Lož dne 30. oktobra 1908.
Starešinjstvo mestne občine je v svoji današnji, redno in pravilno sklicani občinski seji, kakor se to razvidi iz prepisa sejnega zapisnika pod A) soglasno sklenilo, da se proti temu ukazu vloži pritožba na visoko c. kr. deželno vlado v Ljubljani in da se zaeno poroča o tem visokemu deželnemu odboru vojvodine Kranjske v Ljubljani ter da se za izvršitev tega sklepa pooblašča župan.
V smislu ravnokar navedenega občinskega sklepa vlaga se v odprtem roku sledeča
pritožba:
Nasproti izpodbijanemu ukazu se uveljavi tri temeljne ugovore in sicer
a)	da slavno c. kr. okrajno glavarstvo zakonito sploh ni upravičeno izdajati takih ukazov,
b)	da se ukaz visoke c. kr. deželne vlade Kranjske z dne 18. oktobra 1892, št. 2092/Pr. ne da utemeljiti s predpisi zakona z dne 29. marca 1869 drž. zak. št. 67, in
c)	da je konečno izpodbijani ukaz tudi neizvršijiv in neizvedljiv.
1. Ne more se prerekati, da so vse krajevne table, katere je najti v okolišu mestne občine Lož, priznana last te občine.
Ravnotako ni nobenega dvoma, da imajo te krajevne table tudi vrednost in da tvorijo torei del imovine mestne občine Lož.
Z izpodbijanim ukazom se pa protizakonito razpolaga s tem imetjem mestne občine Lož, dasi bi po postavi smela ž njim razpolagati edino le mestna občina Lož, odnosno visoki deželni odbor vojvodine Kranjske.
Nasprotno pa nima pravice razpolagati z občinsko lastnino in imetjem niti slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. niti vis. c. kr. deželna vlada kranjska.
Zc iz teh kratkih izvajanj se razvidi vsa protizakonitost izpodbijanega ukaza.
Istotako se z izpodbijanim ukazom nalagajo mestni občini Lož razna, s precejšnjimi stroški združena bremena, ne da bi se moglo ta zaukazana bremena utemeljiti z veljavnimi zakonitimi predpisi.
Vzlic velikemu trudu ni mogla mestna občina Lož najti v zakonu nikjer kakega takega določila, ki bi slavnemu c. kr. okr. glavarstvu dajalo oblast in pravico, nalagati občini taka, s stroški spojena bremena.
Najmanje je pa najti kako tako določilo v ukazu visoke c. kr. deželne vlade Kranjske z dne 18. oktobra 1892, št. 2092 Pr. ali v zakonu z dne 29. marca 1869, drž. zak. št. 67.
Po veljavnih zakonih bi smel izdati ukaze, ravnokar navedene vsebine, edinole občinski odbor, odnosno visoki deželni odbor vojvodine Kranjske.
S tem jc ponovno dokazana protizakonitost izpodbijanega ukaza, s katerim je slavno c. kr. okrajno glavarstvo sploh neupravičeno poseglo v avtonomne pravice mestne občine Lož in s tem seveda prekoračilo tudi svoj, zakonito natančno začrtani delokrog.
Zc zgolj raz to principijelno stališče mora mestna občina Lož, kot zvesta ču-varica avtonomnih pravic, zahtevati z
vso odločnostjo, da se kasira protizakoniti ukaz.
2. V izpodbijanem ukazu citirani ukaz visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dne 18. oktobra 1892, št. 2092/Pr. se nikakor ne da utemeljiti s predpisom § 9, zakona z dne 29. marca 1869., drž. zak. št. 67, vsaj po splošno priznani in veljavni praksi in z ozirom na osnovne zakone ne.
Res je sicer, da imajo po zadnje navedenem zakonu najvišje deželne gosposke pravico do določitve, v katerih deželnih jezikih naj bode pisano besedilo na krajevnih tablah.
Dasi je pa ta zakon v veljavi že skoro štirideset let, vendar se razun Kranjske še nobena druga deželna gosposka ni po-služila te pravice.
In to iz popolnoma tehtnih in neizpod-bojnih razlogov.
Predvsem so vse druge deželne gosposke opustile izdanje take naredbe radi tega, ker bi prišle z izdanjem take naredbe v nasprotje z osnovnimi zakoni.
Ako se je tudi v kak poznejši zakon po pomoti sprejelo kako tako določilo, kot Ije ono § 9 zgoraj cit. zakona, mora biti vendar vsakemu pravniku takoj jasno, da se s takim določilom še niso razveljavili osnovni zakoni, ker se na tak način sploh razveljaviti ne morejo in tudi ne smejo.
To je bil pač poglavitni razlog, da se vse druge deželne gosposke niso poslužile v § 9 zgoraj cit. zakona podeljene jim pravice.
K temu pravnemu razlogu so pa prišli še največjega uvaževanja vredni razlogi praktičnega značaja.
Znano je, da je v širni Avstriji prav malo dežel, v katerih bi prebival le en enoten narod.
Nasprotno so v avstrijskem parlamentu zastopana kraljestva in dežele kaj čudovito pomešana z raznimi narodnostmi, vsled česar imajo nekatere dežele, n. pr. Primorska, kar po štiri deželne jezike (slovenski, hrvaški, laški in furlanski), dočim kaže kranjska dežela glede prebivalstva največjo enotnost, ker je, če se izvzame kočevsko enklavo, v nji samo pičel 1% prebivalstva neslovenske narodnosti; toda še ta neznatni odstotek neslovenskega prebivalstva ni avtohtonega značaja in vrhu tega raztresen po širni Kranjski brez vsake kompaktnosti!
In vzlic temu je visoka c. kr. deželna vlada kranjska smatrala potrebnim in umestnim, s svojim ukazom z dne 18. oktobra 1892, št. 2092/Pr., zadati enotnemu slovenskemu značaju naše kronovine brez potrebe občuten udarec!
Ako bi vsa poprej omenjena kraljestva in dežele sledile svojemu edinemu vzgledu, to je kranjski deželni gosposki, in izdale proti osnovnim zakonom ravno tako naredbo, kot je ukaz z dne 18. oktobra 1892, št. 2092.1'Pr., bi prišlo po teh mešanih deželah do tega. da bi bili napisi na krajevnih tablah kar v štirih jezikih, ako še ne tnorda v petih.
Koliko naravnost nepotrebnih stroškov bi se s tem povzročalo!
Koliko hude krvi bi se pa tudi s tem delalo!
Kaj bi n. pr. rekli vse časti vredni občani . zgornještajerskih občin okrog Adr monta, Marijacelja itd., če bi morali nabijati svoje krajevne table z nemško-slo-venskim besedilom!
Kakšen vrišč bi nastal vsled tega po znanih graških glasilih in v graškem deželnem zboru!
In praktična vrednost take naredbe v prej navedenem vzgledu?
Smelo se lahko trdi, da o praktični vrednosti ne more biti govora, ker bi bili nemško-slovenski krajevni napisi okrog Admonta itd. ravno takega »praktičnega« pomena, kakor so slovensko-nemški v Ložu ali drugod v trdih slovenskih krajih na Kranjskem, koder se n. pr. na krajevni tabli bere, da se zove trda slovenska vas z lepim slovenskim imenom »Družinska vas« po nemško »Gesindeldorf«!!
Iz vsega tega že jasno izhaja, da večkrat navedeni ukaz z dne 18. okt. 1892, št. 2092./Pr., nima prav nobene zaslombe v zakonu z dne 29. marca 1869, drž. zak. št. 67 in je tudi imeti ne srne.
Sicer je pa upravičen tudi dvom, ako jc bil ta ukaz z dne 18. oktobra 1892j št. 2092./Pr. sploh že kdaj v splošni veljavi na Kranjskem!
Ce sem podpisana občina Lož prav podučena, ima mesto Kočevje danes in je od nekdaj imelo, izključno le krajevne table s samonemškim besedilom, ravnotako pretežna večina drugih občin v kočevskem sodnem okraju, tržna občina Tržič in občina Belapeč.
Ako je to resnično, potem je jasno, da oni ukaz visoke c. kr. deželne vlade, na katerega se sklicuje izpodbijani ukaz slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu,.sploh ni bil nikdar v splošni veljavi na Kranjskem.
S tem se je pa nekako impiicite pri-poznalo, da se ta ukaz ne označuje kot »ius cogens«, temveč samo kot nekako »navodilo« brez vsake sankcije, katero se vsled tega lahko upošteva ali pa tudi ne, ne da bi se s tem kaj pregrešilo.
Kakor hitro je pa vse to dognano, je pa jasno, da je izpodbijani ukaz zakonito nevzdržljiv, odpor proti njemu upravičen, in s tem tudi utemeljena predstoječa pritožba.
3.	Izpodbijani ukaz je pa konečno tudi neizvršljiv.
Ako se hoče krajevne table nabiti, more se to zgoditi le tako, da se nabijejo na hiše ali na druga poslopja občanov vprašalne občine.
Teh občanov se pa nikakor ne more siliti, da bi morali pripustiti, da se nabije na njihove hiše ali druga poslopja krajevne table.
Nasprotno je zgolj od njihove dobre in proste volje odvisno, jeli dopuste nabitje tabel na svoje hiše in druga poslopja.
Mislim, da o tem ne more biti nobenega dvoma, kakor tudi o tem ne, da bi se občani, ako bi se hotelo proti njihovi volji s silo nabiti table na njihove hiše in druga gospodarska poslopja, lahko temu ustavili z, uspehom in s skrajno neprijetnimi sredstvi.
Uvažujč v tem pogledu pač enotno judikaturo, bi lahko v tem slucbju vsak občan naperil proti zadevni občini pravdo radi motenja posesti in jo tudi dobil.
Kdo bi pa nosil in plačal vse te ogromne pravdne stroške?
Takoj tukaj povemo brez vsega strahu, da prizadete občine ne, ker bi poslu-žuič se pravice § 21 c. p. r. naznanile pravni spor onim činiteljem, katerim ga je pri popisanih razmerah naznaniti.
In pri nas je že danes jasno in gotovo, da noben občan ne bode privolil, da bi se nabile table z dvojezičnim besedilom na njegove hiše ali druga poslopja!
Istotako je jasno in gotovo, da bode vsak občan takoj vložil proti občini ah vsaki drugi osebi ali oblasti, ki bi poskusila to storiti proti njegovi volji in s silo, tožbo radi motenja posesti.
To se prav na eklatanten način razvidi iz pritožbe, katera je od strani občanov že došla podpisani mestni občini in katere izvirnik se prilaga pod B).
Ker pa se ne morem in ne smem spuščati v kake izgubljene pravde in s tem na naravnost nedopusten način in občutno oškodovati žepe svojih davkoplačevalcev, lahko z ozirom na jasno in v pritožbi pod B) izraženo voljo svojili občanov z mirno vestjo trdim, da je izpodbijani ukaz absolutno neizvršljiv, absolutno neizvedljiv vsaj, ako se noče rabiti prisilnih sredstev.
Prisilna sredstva bi pa imela v sedanjih že itak več kot dovolj razburjenih časih za posledico prav resne nemire, ki bi se raztegnili bliskoma po celi deželi.
Dolžnost visoke c. kr. deželne vlade pa je, da vse stori, da se prepreči take nemire.
Tudi raz to stališče je torej moja pritožba utemeljena.
4.	Končno moram še opozoriti, da sem vposlala sočasno dosloven prepis te svoje pritožbe visokemu deželnemu odboru voj-vodine Kranjske, da se bode mogel takoj energično in brezobzirno zavzeti za nedotakljive avtonomne pravice, katerim preti s takimi ukazi, kakoršen je s tem izpodbijani nkaz, največja nevarnost.
Prepričana sem tudi, da bode visoki deželni odbor v polni meri storil svojo dolžnost in od visoke c. kr. deželne vlade izposloval, da prekliče svoj ukaz z dne 18. oktobra 1892, št. 2092./Pr. in tako vrne mir narodnostno najbolj enotni deželi, to je kranjski kronovini, ki je tega miru že skrajno potrebna.
V	očigled utemeljenosti svoje pritožbe izrekam
prošnjo:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli le-to pravočasno zoper tuoblastni ukaz z dnč 24. oktobra 1908, št. 371/Pr. vloženo pritožbo predložiti visoki c. kr.
deželni vladi kranjski v Ljubljani--vi-
sokoposlednja pa blagovoli pritožbi ugoditi ter izpodbijani ukaz razveljaviti kot protizakonit.
V	Ložu, dne itd.
Poročilo županstva v Ložu na deželni odbor kranjski se pa glasi:
Mestna občina Lož je dobila od c. kr. glavarstva v Logatcu ukaz z dne 24. oktobra 1908, štev. 371/Pr., čegar prepis se prilaga pod A).
Ta ukaz se nanaša na krajevne table.
Proti temu ukazu je mestno stare-šinjstvo sklenilo vložiti pritožbo na visoko c. kr. deželno vlado kranjsko in o tem sočasno poročati visokemu deželnemu odboru; prisiPena je bila pa k temu vsled pritožbe meščanov v prepisu pod B.)
Ta svoi sklep je mestna občina Lož tudi že izvršila in proti gorenjemu ukazu
vložila pod C.) v prepisu priloženo pritožbo.
V	ti pritožbi se zastopa pravno mnenje, da se s takimi ukazi krši v osnovnih zakonih zajamčeno enakopravnost in poleg tega krši tudi avtonomne pravice slovenskih občin na Kranjskem in visokega deželnega odbora.
V	ti pritožbi se je dalo tudi izraza vroči želji, da bi visoki deželni odbor zastavil svojo vplivno besedo, da se odbije take napade na narodno enakopravnost in avtonomne pravice slovenskih občin na Kranjskem.
Te pomoči od strani visokega deželnega odbora s tem prosim in sem uver-jena, da me visoki deželni odbor pri obrambi najsvetejših narodnih svetinj ne bode puščal osamljene.
Izrekam vsled tega udano prošnjo:
Visoki deželni odbor blagovoli to udano poročilo vzeti odobrilno na znanje ter mi nakloniti v ti zadevi zaprošeno pomoč.
V	Ložu, dne itd.
Navedli smo tu zgolj suha dejstva.
Naše mnenje je pa, da je deželni odbor kranjski poklican, da v zadevi napisov na krajevnih tablah takoj stori odločne korake pri c. kr. deželni vladi kranjski in da od poslednje izposluje, da bode prišlo čim preje do preklica onega ukaza z dne 18. oktobra 1892, št. 2092/Pr., s katerim edino upravičujejo politične oblasti I. stopinje svoje postopanje proti samoslo-venskim napisom na Kranjskem kot v narodno skoro najbolj enotni deželi avstrijski.
To bi bilo želeti tudi raz to stališče, da se odstrani povode novemu razburjenju in morebitnim nemirom.
Da se vrne vendar enkrat mir v deželo, mora pa biti konečno posebno pri srcu tudi c. kr. deželni vladi.
Sicer je pa naše mnenje tudi, da se bode morala ta zadeva, ako bi nepričakovano dotlej še ne bila urejena v smislu pravičnosti in dejanskih razmer v narodno skoraj najbolj enotni deželi, spraviti v razgovor v prvem zasedanju našega deželnega zbora in da bode ena prvih in najsvetejših dolžnosti vseh slovenskih poslancev brez razlike strank, da napravijo v zadevi napisov na krajevnih tablah na Kranjskem tako stanje, kakoršno je zahteva čast in ponos slovenskega avtohtonega ljudstva in najsi toči potem krokodilove solze Mihec ali Mihelj.
Dr. A. K.
Izpred sodltta.
RAZŽALJENI BELGIJCI.
Pred okrajnim sodiščem sedi na klopeh vrsta Belgijcev. V okrajnosodni dvorani pa zavzema svoj sedež stotnik 27. pešpolka Schoebinger, znak, da rešuje okrajno sodišče razžaljeno čast belgijskega moštva. Sodi sodni tajnik Bulovec, državno pravdništvo zastopa dr. Zupane.
Miroslav Pajk, knjigoveški pomočnik, je obtožen, da je 11. oktobra pljunil pred korporalom Probstom. Obtoženec izpove, da je šel čisto mirno okolu 11. ure ponoči po Resljevi cesti pri kraju, vojaki so pa korakali sredi ceste. Brez vsakega povoda je stopil k njemu neki prostak in mu rekel: »Was provocieren Sie hier«. Rekel mu je, da ga ne razume, nakar ga je nagnal, češ, naj gre domov. Obtoženec pravi, da je bolan. Nagnal ga je kašdlj in je pljunil. Skočila sta nato proti njemu dva vojaka, eden je grabil za bajonet. Svoje ime je obtoženec nato povedal policiji. Zaslišane priče vojaki desetnik Probst, desetnik Mihael Zechner, infante-rist Kastler in korporal Mitterer so vsi izpovedali, da je obtoženec pljunil pred kavarno »Austrio«. Izpovedali so tudi, da je šel za njimi nekaj korakov. Infanterist Kastler ga je vprašal, zakaj da gre za njimi. Pri kavarni »Austria« je pljunil. Probst, Zechner, Kastler so izpovedali, da je Pajk rekel »pfuj«, Mitterer psovke »pfuj« ni čul. Sodnik je Obsodil obtoženca v 48urni zapor. Mala razprava glede na Pajka se nam zdi velezanimiva. Ne dVo-mimo, da so zapriseženi Belgijci izpovedali resnico, tudi tistih 48 ur je dobil Pajk v smislu postave, ki kaznuje razžaljenje časti. A nekaj drugega je, kar biležimo in najodločnejše obsojamo, zahtevamo pa tudi, da krivce kaznuje vojaška oblast tako, kakor zaslužijo. Pajk je šel mirno po trotoarju Resljeve ceste. Niti ena vojaška priča ni izipovedala, da bi jili bil morebiti Pajk, ki je slaboten človek in bolan na pljučih, kaj izzival. Vojaki so šli iz gostilne pri »Štajerskem Franclu« po Resljevi cesti. Brez vsakega povoda je na-hrulN gotovo v soglasju z gospodi šarži infanterist civilista, kaj da hodi za njimi. To je nekaj tako nečuveno drznega, da kaj takega ne moremo mirno prenesti. Menda borno morali prositi Belgijce za
dovoljenje, če smemo hoditi, kjer hočemo, j Probst je infanterist, ki je krokal v družbi j šaržov. A šarži niso preprečili, da bi ne i bil nahrulil civilista. Najmirnejši človek bi zroji1! ob taki nesramni hrulaciji. Zatr pa zahtevamo, da se Probst s šarži vreu strogo kaznuje. Poveljstvo 27. pešpolka naj pa tudi ne pusti hrulačem, da kroka-rijo čez mirozov po mestu vojaki in iščejo pustolovstev z mirnimi civilisti.
Ažman, mizar v Kranju, ni prišel k razpravi, ker se mu ni moglo dostaviti vabilo. Zaslišal se je seveda nemško v Kranj pristojni četovodja Preisinger, ki je hodil v Kranju z Ažmanom Skupaj v šolo. Dnč 6. oktobra je klical okolu 7. zvečer Ažman na Preisingerja na Marijinem trgu: »Pereat Preisinger! Pereat komarček! Pereat siebenundzwanziger« in mu grozil s pestjo.
Frančišek Glasič, pekovski pomočnik je bil obsojen v entedenski zapor, poostren z dvema postoma in z dvema trdima ležiščema. Zaslišanih je 6 vojakov Belgijcev, ki so izpovedali, da je pred »Europo« dnč 27. oktobra klical obtoženec nanje kakih desetkrat »Fej siebenund-zwanzigerji«! Zaslišan je bil tudi g. dr. Danilo Majaron, ki pa ob dogodku samem ni bil navzoč.
»Slovenski Narod« zopet pred okrajnim sodiščem zaradi cenzure.
Nadzornik pol. agentov g. Kos je dne 6. novembra javil dež. vladi, da sta nesla dolžnostne »Narode« raznašalca ob 4. un 50 minut k drž. pravdništvu in k deželnemu predsedstvu. Ostali raznašalci (6) so šli iz tiskarne od 5. ure do 5. ure 11 minut. Ob 5. uri 5 minut popoldne so dobili dolžnostni »Narod« pri deželni vladi. Obtožen je g. Ignacij Verbajs, faktor »Narodne tiskarne« zaradi prestopka po § 17. tiskovne postave. Obtoženca zagovarja dr. Demšar. Verbajs izpove, da se drži uradnih navodil. Drži se 10-minutna doba, predno se list prične raznašati. Priča Ivan Kos, nadzornik policijskih agentov se sklicuje na svoje pismeno službeno poročilo s 6. novembrom 1908. V zadevnem času je bil službeno pred »Narodno tiskarno«. Cas je konstatoval po svoji uri. Predno sta odšla raznašalca z dolžnostnima odtisoma iz tiskarne, ni opazil, da bi se bilo preje z raznašanjem pričelo Odnašalca dolžnostnih eksemplarov pozna po osebi. Znano mu ni bilo, če je g. policijski svetnik Wratschko dal naročilo, da se sme pričeti z raznašanjem šele 7 minut potem, ko odideta raznašalca dolžnostnih listov iz. tiskarne. Dr. Zupane predlaga uporabo zakona. Zagovornik dr. Ažman se čudi, da se je sploh postopalo proti Verbajsu. Sodnik Bulovec razglasi oprostilno razsodbo.
ITALIJANI PROTI TROZVEZI.
Aehrenthal je obljubil Tittoniju, da obišče avstrijski prestolonaslednik Rim. Vatikan se pa z obiskom ni strinjal, zato pa naš prestolonaslednik ne obišče Rima. Zdaj je pa pričelo italijansko poluradno časopisje iz maščevanja spletkariti proti Avstriji. Glede na priklopitev Bosne in Hercegovine je iredentistiško časopisje napadalo Avstrijo in hujskalo Srbe in Črnogorce na vojsko proti naši državi. Tit-toni se dozdaj ni oziral na napada. Zdaj pa, ko obišče italijanski kralj London, pa izjavljajo Tittonijevi listi, da podaljša Italija trozvezo le, če se zagotove v njej italijanske koristi glede na Jadransko morje in glede na Balkan.
Z BALKANA.
Bolgarija in Turčija.
V Sofiji so vznemirjeni, ker ne napredujejo pogajanja glede na turško-bol-garsko sporazumljenje. Turki zahtevajo za odškodnino 500, Bolgari pa nočejo o tem ničesar čuti in pravijo, da plačajo le 120 milijonov. Angleški carigrajski poslanik je svetoval bolgarskemu zastopniku spravljivost.
Srbski prestolonaslednik
ne potuje v Carigrad. Saj turškim vladnim krogom ni ničesar znano o tem.
Srbski minister za vnanje zadeve
dr. Milovanovič pride na Dunaj, da kon-ferira z Aehrentbalom.
Avstrija in Turčija.
Turški ministrski svet je razpravljal o pogajanjih z Avstro-Ogrsko in Bolgarijo. Turški notranji minister Haki beg je izjavil, da se snide turški državni zbor koncem novembra. Z Avstro-Ogrsko se prično kmalu zopet posvetovanja. Konferenca velevlasti- bo samo potrdila dogovor.
Turške vojne priprave.
Turški vojni minister je brzojavil v Ricovo, naj nadaljujejo vpoklicanje re-zervnikov.
Dnevne novice.
+ Shod zaupnikov S. L. S. se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob pol 10. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Vhod iz Frančiškanskih ulic. Vstop je dovoljen samo z vstopnicami. Vstopnice bodo reditelji pobrali. Onim gg. zaupnikom S. L. S., ki bi se radi udeležili shoda v ponedeljek, dne 16. t. m., pa morda vabil niso prejeli, se sporoča, da bodo vstopnice dobili pri vhodu pred shodom.
+ Sestanek zaupnikov ljubljanske okolico se vrši v ponedeljek Ob 9. uri v dvorarii »Krščansko-socialne zveze«. — Vstopnice se bodo dobile tudi pri vhodu.
f Dr. Hegemann, pastor ljubljanske protestantske občine, roma zdaj po Nemčiji in je v Monakovem predaval o prodiranju Slovencev ter zatiranju Nemcev v Avstriji sploh ter v Ljubljani posebič. Dr. Hegemann bi boljše storil, če bi svoj dopust porabil za to, da bi si na bogoslovnih fakultetah v Nemčiji izpopolnil svoje jako pomanjkljivo znanje v lastni stroki, da ne bo pisal knjižuric, ki jih mora državni pravdnik brez usmiljenja zaplenjati, da ne pridejo v roke poklicanim kritikom. Tolažimo se s tem, da noben pameten nemški list ne omenja Hegemannovih hujskaških govorov v Monakovem, ampak da mora sam zase delati reklamo v obeh graških cunjah. Svetovali bi mu le, ako hoče prihodnjič pri svojih romanjih vsaj v enem oziru kaj uspeha imeti, naj vzame
s seboj gospo Lino. _______ _
Župnija Senožeče je podeljena č. g. Frančišku Oranič.
+ Za »Delavski dom« v Podljubelju je daroval celovški knezoškof Khan 20 tisoč kron.
+ Gostilniški računski listki v korist obmejnim Slovencem. »Slovenska kr-ščansko-socialna zveza« za Štajersko je izdala gostilniške računske listke v korist obmejnim Slovencem. Slovenci, Slovenke, zahtevajte vedno, povsod in v vsaki gostilni računske listke »Obmejnim bratom v pomoč!«
—	Knez Oton VVindiscligraetz je s svojo rodbino došel v Opatijo, kjer ostane celo zimo.
—	Dunajskim Slovencem naznanja odbor »Straže«, da bo društvena sv. maša za žive in mrtve člane prihodnjo nedeljo, 15. novembra — praznik sv. Leopolda — ob desetih dopoludne v cerkvi sv. Antona, XV., Ponthongasse 16. Pri sv. maši bosta pela združena zbora »Straže« in »Danice«. Na obilno udeležbo uljudno vabimo društvene člane in sploh vse dunajske Slovence!
—	Obsodba radi bombe v Gorici. Kakor znano, so bili našli v noči na nedeljo, 12. julija, ko se je vršila kolesarska slavnost v Velodromu v Gorici, bombo v ulici Formica. Ta bomba je bila dolga 20 cm, napravljena je bila iz živega srebra, smodnika in kamenja. Analiza, izvršena na Dunaju, je označila sestavo bombe za jako nevarno, kajti bomba bi se užgala prav na lahko s plamenom, udarcem ali celo le z drgnenjem. Iskalo se je krivca. Slednjič so našli onega, ki je pustil bombo v ulici Formica. Ta je 22-letni Josip Jev-šček iz Gorice, na Placuti doma. Razprava proti njemu se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo v laškem jeziku, ker je pač Lah in ne Slovenec, in Jevščck je pripovedoval v goriškem laškem dialektu, kako je bilo z bombo. Pravil je, da jo je našel ob Soči ter da je bila namenjena za streljanje rib! Jevšček je obsojen na šest tednov težke ječe s postom vsak mesec. — Kakšna je bila bomba, smo povedali zgoraj. Da bi se rabila taka bomba za streljanje v vodo, je malo verjetno. Jevšček je mladenič, o katerem se govori, da je včasih kakor zmešan, vsled česar tudi nima nobenega določenega dela. Kaznovan je bil že večkrat.
—	V Preski se bo prihodnjo nedeljo vršila popoldan veselica v proslavo Papeževe 50-letnice in cesarjeve 60-letnice. Blagoslovljen bo tudi vodovod.
—	Ladja z dinamitom v Opatiji zletela v zrak. Iz Opatije se nam piše: Včeraj ob pol 10. uri zjutraj sprožila se je v Preluki pri Voloskem srednje velika mina. Na morju bila je ladja, katera za seboj vleče tovorno ladjo, naloženo s kamenjem, in ta tovorna ladja imela je, kakor pravijo, tudi dinamit seboj. Ko se je mina sprožila, čul se je v Opatiji tak strel, da je ljudstvo hitelo iz sob, misleče, da je potres, kajti za-žvenketale so šipe — ita takoj nato drugi strel — vnel se je na imenovani ladji vsled silnega potresa dinamit. Na ladji, ki je nosila kamenje za Reko, nahajal se je neki mladenič, katerega je pognalo z vso ladjo vred v zrak ter razdrobilo njega in ladjo na kosce, kateri so plavali po morju. Komisija je na delu. Hvala Bogu, da v istem času ni plula v bližini ladja z osebami, ki prihajajo iz Reke.
—	Krasen zvezdni utrinek se je videlo 12. t. m. ob polu osmih zvečer v bližini Kranja. Frčal je v severozahodno smer. Za njim se je vil liki kača dolg rep isker. Objednern je zažarelo nebo, kakor tudi cela okolica v lepi modrikasti svetlobi.
—	Veliko ogorčenje je po Goriškem, ker je vlada prepovedala točenje novega vina do jeseni. V nedeljo bo več protestnih shodov. Cuje se, da tiče za to prepovedjo bogati furlanski in istrski bogataši in razni drugi vinski trgovci, ki imajo še na tisoče hektolitrov starega vina v svojih kleteh.
—	Kdor ima preveč denarja, naj ne hodi v Gorico. Sinoči se pripelje znani vinski trgovec in župan v KalksJburgu pri Dunaju, g. Weber, na Vipavsko vino kupovat. Ustavi se v Gorici v hotelu »Siid-bahohof«, kjer nekoliko povečerja. Račun plača z bankovcem po 50 kron. Kakor obče znano naš papirnat denar več ali manj barvo pušča. Tako je bil bankovec 50 K, s katerim plača račun, precej obleden. Natakar takoj misli, da ima pred sabo človeka z nepristnim denarjem. Takoj pošlje po policista Tomažiča in — Weber se v imenu postave aretira. Peljejo ga pred dvornega svetnika v Gorico. Ker ni imel legitimacije s seboj, mu je prav tesna predla. Vsi izgovori niso dovolj pomagali. Dvornemu svetniku, kateremu se pozneje pridruži tudi policijski ravnatelj, izroči Weber ves denar, katerega je imel pri sebi okolu 30.000 kron. Med denarjem so dobili še dva obledena tisočaka, katera so si tudi obdržali, češ, da ne morete biti pristna. Po daljšem razgovoru so Wet>ra šele izpustili, obdržali pa vse Obledene bankovce, misleč, da so nepristni. Ker je Weber prišel za en dan kasneje po vino, se ne ve, kdo stroške plača. Vsekako bo pa Weber poskrbel, da pride ta slučaj na merodajnem mestu v razgovor.
—	Sladkor dražji. Komite združenih avstrijskih rafinerij je danes, 12. novembra, liberiral za november nadaljna dva odstotka kontingenta in cene z ozirom na stalnejše cene sirovega sladkorja zvišal za 25 h na 100 kg.
—	Sovraštvo zaradi mejnika. Posestnika 60 let stari Franjo Zaje in France Cebašek, oba iz Zgornjih Pirnič, živita že dalj časa zaradi vrtnega mejnika v hudem nasprotju. Pred nekimi dnevi, ko je Čebašek na svojem vrtu delal, je to Zajca tako razjarilo, da je s sekiro oborožen skočil nad Franceta Čebaška ter ž njo mahnil proti nasprotnikovi glavi. Zajcu se je )pa posrečilo udarec odbiti, a ga je le zadel na levo ledje in ga ranil. Te-pež je ustavila Zajčeva oskrbnica Polona Jenko, katera je svojemu gospodarju izvila orožje z roke. Zadeva bo imela svoje posledice pred kazenskim sodiščem.
—	Razmesarjen od vlaka. Stroj in tender dunajskega brzovlaka južne železnice, ki je predvčerajšnjem prišel ob 9. uri 25 minut zjutraj na postajo v Trst, sta nudila strašen pogled: kolesa so bila poma-zana s krvjo in kosi človeškega mesa. Nesreča se jc pripetila med postajama Rakek in Planina. Nek lSletni kmečki fant je hotel stopiti čez progo, dasi je bila ista zaprta. Gledal je za oddrdrajočim tovornim vlakom in ni zapazil, da se je v istem hipu približal od nasprotne strani bliskoma brzovlak. Kot da bi trenil, je bil nesrečnež zgrabljen c-d sprednjih vozov stroja, vržen na tla in presekan na dva kosa. Vlak se je ustavil in smrtne ostanke so prenesli v bližnjo mrtvašnico.
—	Sumljiv srbski dijak. »Piccolo« poroča, da zasleduje policija nekega srbskega dijaka, ker je nevarno grozil neki osebi na najvišjem mestu, ko se je vozil na parniku iz Metkoviča v Trst. Ko se je izkrcal se je preoblekel v krošnjarja s pipami in izginil.
—	Železniške delavnice v Celovcu so gotova stvar. Načrti so že odobreni.
—	Zagrebški župan ln hrvaški ban. Zagrebški župan dr. Amruš je prišel včeraj v banovo palačo in naprosil za avdi-jenco; ban mu je pa sporočil, da ga noče sprejeti.
—	Izgnani poročevalci. Bosanska deželna vlada je izgnala poročevalce »Ma-tina« in »Daily Telegrapha«, ki so se hoteli nastaniti v Sarajevu.
—	Umrla je v Novem mestu gospa Marija Vaupotič, soproga c. kr. višjega okrajnega zdravnika.
—	Zaplenjen dinamit. V Predealu na sedmograško-rumunski meji so ustavili 6000 kilogramov dinamita, ki je bil poslan na Rumunsko, da bi ga odtod prepeljali v Srbijo.
š Šola v Lajteršbergu. »Marburger Zeitung« poroča, da je šolska komisija dne 18. oktobra t. 1. sklenila, ustanoviti v Lajteršbergu - Karčovini samostojno triraz-rednico z nemškim učnim jezikom, s tem. da ostane poleg tega tudi slovenska štirirazrednica.
Ljubljanske novice.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« je danes točno ob pol 9. uri zvečer!
lj Koncert Godowskega. »Glasbeni Matici« se je posrečilo pridobiti največjega izmed sedaj živečih pianistov za en koncert, ki bode v petek, dne 20. novembra v veliki dvorani hotela »Union«. — Leopold Godowsky je rodom ruski Poljak, rojen v Vilni na Ruskem. Kolikega pomena je Godowsky, spozna se najbolj iz tega, da ga je avstrijsko naučno ministrstvo pravkar imenovalo profesorjem mojstrske klavirske šole na dunajskem konservatoriju. Pogoji tega imenovanja vzbujajo občno senzacijo. Gospod Godow-sky dobi letne plače 20.000 kron; imel bo torej za 8.000 kron več plače nego njegova prednika Sauer in Busoni. Godo\vsky se zato zaveže na leto poučevati samo 200 ur. Imel bo torej od vsake ure 100 K plače. Razen tega bo imel po 20letnem delovanju polno gažo kot penzijo. Sedaj pa se mu všteje že deset službenih let. In tak mojster bode koncertiral pod tvrdko »Glasbene Matice«.
lj Mnogi nemški trgovci so jako zadovoljni z našimi narodnimi damami. Nemški manufakturni trgovec se je javno hvalil: »Sedaj je boljše urejeno kot prej. Prej smo morali v trgovinah komplitnen-tariti slovenskim damam, sedaj pa tega ni treba. Gospe pošljejo kar po vzorca in na sestanku pri kaki odličnejši narodni dami, potem odločijo, kako blago si pri nas naroče.«
Ij Napad častnika na mirnega človeka. Neki častnik 27. pešpolka, baje poročnik Mayer, se je včeraj zopet proslavil z dejanjem, ki ni častno za častnika. — Včeraj zvečer se je vračal v družbi svojih prijateljev domu g. A. J., znan po svoji mirnosti in dostojnosti. Nasproti mu je prišel poročnik, ki se je s klicem »Platz« s tako silo zaletel v g. A. J., da se je ta zgrudil v sneg. Neki prijatelj g. A. J. za-klical je surovemu častniku, naj se legitimira ter mu je hotel dati svojo vizitko, častnik pa se ni niti najmanj opravičil, hitel je naprej, se nakrat ustavil, potegnil sabljo, mahal s sabljo proti popolnoma mirnim ljudem in kričal, da ne sme nihče blizu. V Ljubljani je vsak hlapec tako olikan, da se opraviči, ako napravi kako nerodnost, ta častnik pa tega ni storil, ker jc namenoma na mirnega človeka izvršil pocestni napad. Nekateri gospodje so šli za surovino do vojašnice, kjer je policaj-skemu stražniku straža dejala, da meni, da je bil ta junak poročnik Mayer. Storili se bodo seve primerni koraki, da se izve za napadalca, naj bo to že Mayer ali ne, taka dejanja niso na čast 27. pešpolku, katerega poveljstvo bi moralo z vso resnostjo skrbeti, da se taki prizori in ljudje, ki se na cesti tako obnašajo, onemogočijo. Podrobnejše podatke o tem bodo dobile vojaške oblasti, ki bodo končno morale ukreniti to, kar zahteva navadna -- dostojnost!
lj Novo slovensko trgovino z norim-berškim blagom otvorita gg. Kovačevič in Iršan. Ze sedaj ju priporočamo!
Ij Sprememba posesti. Hišo št. 13, ključarja Martinčiča v Florijanskih ulicah je kupil trgovski sotrudnik g. Jernej Šer-jak za 20.000 kron.
lj Koncert »Slovenske filharmonije«
bode, kakor smo že poročali, v soboto, dne 14. t. m., v veliki dvorani »Narodnega doma«. Začetek koncerta točno ob 8. uri, začetek plesa ob pol 11. uri. Obleka je povsem poljubna; vsakdo dobro došel.
Ij Delo usmiljenja. Po Ljubljani je začel te dni pobirati milodare za bolnišnico v Kandiji usmiljeni brat Nikolaj Kores. Priporočamo ga blagim srcem, ker je bolnišnica v Kandiji ne le za našo Dolenjsko, marveč tudi za celo deželo prevelika dobrota.
Ij Iz gledališke pisarne. Danes, v petek, se poje prvič v sezoni opereta »Netopir«, ki se uprizarja zaradi svoje glasbene cene tudi na dvorni operi na Dunaju. Glavne vloge igrajo gdč. Hadrbolcova. gdč. Sipankova, gdč. Thalerjeva, gg. Ili-čič. Povhe, Bohuslav, Križaj in Florian. -• V nedeljo popoktne ob 3. uri Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«, zvečer opera »Madama Butterfly«.
lj Kap zadela. Danes ponoči je na Dovozni cesti št. 4 zadela kap Ivana Korelca, rojenega v Št. Vidu pri Zatični. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
SISTIRANJE PREDAVANJ NA BEL-GRAJSKEM VSEUČILIŠČU.
Vseučiliščna mladež v Belgradu jc poslala rektoratu prošnjo, naj se z ozirom na položaj prekinejo predavanja. Rektorat baje ugodi prošnji, ker se skoraj vsi vse-učiliščni profesorji bavrjo sedaj z drugimi : posli.	■	1
NOVE LEGIJE V SRBIJI.
Osnovani ste dve novi legiji, ena nosi ime prestolonaslednika, ena je pa dijaška legija.
Telefonska In brzolauna poročila.
PRIZADEVANJA BAR. BIENERTHA.
Dunaj, 13. nov. Baron Bienerth je pograbil za zadnje sredstvo, da sestavi parlamentarni kabinet. Pozval je k sebi v notranje ministrstvo vse načelnike bivših koalicijskih strank. Bienerth je otvoril to konferenco s toplim apelom na stranke ter je kazal na potrebo, da se sestavi par-lainentarični kabinet. Konference so se pričele o 10. uri dopoludne ter sedaj še trajajo, da se če mogoče sestavi stvarno podlago za koalicijski kabinet. Vladi blizu stoječi krogi položaj jako optimistično presojajo ter pravijo, da bo morda vendar le še danes sestavljen parlarnentaričen kabinet.
600 MILIJONOV KRON ZA VODOVODNE ZGRADBE.
Dunaj, 13. nov. Vlada predloži parlamentu predlogo, v kateri zahteva 600 milijonov kron za vodne zgradbe na Češkem in v Galiciji.
CESARJU.
Dunaj, 13. nov. Letošnje škofovske konference se prično na Dunaju 31. t. m. ter bodo trajale cel december. 26. decembra se poklonijo avstrijski škofje pod vodr-stvom kardinala Gruše cesarju, kateremu bo v njihovem imenu čestital kardinal Gruša in mu izročil adreso.
BOLGARSKI ČASNIKARJI STAVKAJO.
Sofija, 13. nov. Ker je dr. Ivan Dren-kov napadel v državnozborski seji časnikarje, so vsi poročevalci zapustili poročevalsko ložo in vložili predsedništvu spomenico, ki zahteva, da mora Drenkov preklicati svojo žalitev, če tega ne stori, časnikarji stavkajo naprej.
TEŽAVE V SRBIJI.
Belgrad, 13. nov. Prihodnji teden se snide skupščina, da čuje poročilo o misijah ministra dr. Milovanoviča. Nadalje se bo pečala z bojevitim govorom prestolonaslednika Jurija, ko se je vrnil n Peter-burga. Vlada je namreč takrat za princi! sestavila zelo miroljuben govor, toda neki častnik je princu podtaknil drugega, kar je seveda napravilo v Peterburgu, Parizu iu Londonu zelo neugoden vtis. Dasi je skupščina sklenila, naj se reaktivirajo protizarotniški častniki, se to ni zgodilo. Vzlic dementijem od uradne strani se ved-nobolj potrja, da bo kralj Peter odstopil in da ga že zdaj drže v konaku kakor jetnika, da se nikamor ne sme ganiti.
BOJKOT NA TURŠKEM.
Carigrad, 13. nov. Zveza bojkotantov je sklenila, da se avstrijskemu Lk>ydu dovoli razkladanje tovornih ladij, ki vozijo neavstrijsko blago; nadalje pa se še bojkotira avstrijsko blago. Nemške in švicarske pošiljatve se mora posebej zaznamovati ter dotični spiski naznanjati evropskim tovarnam in odjemalcem na deželi. Trgovine se opremi z napisi: »Tu se ne prodaja avstrijsko blago!« Poseben odbor bo pazil, da se to izvrši. Vse zavarovalne pogodbe se odpove. Glasilo boikotnega odbora naznanja imena Turkov, ki so bojkot prelomili. »Tanin« zahteva, naj bi se prepovedalo Avstrijcem izkopavanje razvalin v Efezu.
TURČIJA POŠILJA OROŽJE NA BOLGARSKO MEJO.
Solun, 13. nov. Turška vojna uprava je poslala na bolgarsko mejo več stotin brzostrelnih topov, ki jih je zložil in preizkusil topničarski kor.
VELIKA NESREČA NA VESTFAL-SKEM.
Hamm, 13. novembra. Nesreča v tukajšnjem rudniku je večja kot se je prvotno mislilo. Najmanj 360 rudarjev je mrtvih. Včeraj so morali gasilna in reševalna dela ustaviti.
ZAGREBŠKI ZAPORI SO POLNL
Zagreb, 13. novembra. Ker so tukajšnji zapori vsi polni oseb, ki so osumljene velesrbske zarote, se novi aTetirafici odvajajo v Varaždin in drugam. Včeraj jc zopet osem aretirancev pričelo štrajk / gladom. Guič od nedelje ni še nič zavžil.
SMRTNA KOSA.
Zagreb, 13. novembra. Tu je naglo-ma umrl svetnik deželne vlade Milan Smrekar.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 13. novembra
PSenica za april . . ...	I2'60
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	10 77
Rž za april 1. 1909......10-55
Oves za april	.....7 50
Koruza za maj I. 1909. . . . 1	8 50 Efektiv: neizpr.
7 kožuhoulno podloženi krotki soko-i, mestni In potni kožuhi
pa vsaki ceni, kakor tudi koiifekci,oza gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji Izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
| Prihodnjo nedeljo, tS. novembra	v
1 na 2V[artinov večer	
{ v »Rokodelski lom", g	
	
Priznano redilno sredslvo h zdrave inbolne ofroke kakorfudi za botnena želodcu Obvaruje in odstranjuje otročjo drisko inbluvaje črevesni kafer Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE
Dunaj I.Biberstrasse 11.
Najkoristnejši!
Najkoristnejši I
Miklavžev ali božični dar
pridnim otrokom je pač dobra knjiga. Kdo>* hoče vzgojiti dobre otroka, naj Jim, da prebirati koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k dobremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja in povelitujejo čednostno življenje, vplivajo na mladino navadno bolj vpešno kakor beseda bodisi resno opominjevanje ali st'ogo grajanje. Upamo, da nam torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista:
»Angelček"
Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj
urejuje Anton Kržič.
Poleg resnobno podučnih, kratkočasnih pove-stic obsega .Angelček" tudi mnogo gradiva za kratkočasno zabavo in nedolžno šalo. Otroke razveseljujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. Vsak letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost 12'/a X l9'/2 cm. Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik
trdo »eian samo 80 »inarjp*.
S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa vezava itd Vendar pa vel|a ta znižana cena do novega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 189*, pa do leta 1906.
Na .Angelčka' naj bi Miklavž ja ne pozabil, čc podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristi'.
Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa sc posebno priporoča:
„VRTEC"
,,Časopis n podobami za slovensko mladino." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučno in zabavno v prozi in in poeziji, krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo mnogostiansla, oblika še večja kakor pri .Angelčku" in se dobi vsak letnik do novega leta tudi po znižani ceni in sicer
wsak »ezan letnih po K 3.—
Na razpolago so še letniki: 1889, 90, 91 in od letnika 1893 do letnika 1907. Piiporočamo tudi krasne
Spillmanove povesti
in sicer
1.	zv.: Ljubite svoje »ovražnike! II. nat. Cena 40 v.
2.zv.:Maron	krš^.a- ski deček i/L baro a Cena40v.
3	zv.: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora.
Cena 40 v.
4	zv.: PriSki Judek. Povest. II. natis. Cena 40 v.
5.	zv.: Ujet ik morskega roparja. Povest. Cena40 v.
6.	zv.: Arumugam sin indijsk. kneza. Povest Cena4o v.
7.	zv.: Sult no»i suž ji. Cena 60 v.
8.	zv.: Tri indija nske povesti. Cena 60 v.
9.	zv.: Kr*jmin nei:ak Cena 60 v.
10.	zv.: Zve«'i sin. Cena 40 v.
11.	zv.: Rdeča in bela vrtnica. Cena 40 v.
12.	zv.: Korejska brata. Cena 60 v.
13.	zv.: Boj in zimga. Cena 60 v.
14.	zv.: Prisega huonskegi gla-arja. Cena 60 v.
15.	zv.: Anaelj sužnji-*. Cena 40 v. It), zv.: Zl t"kool. Cena 60 v.
17. zv.: P'viC med Indijanci ali vožnj« v Niksraguo Cena 60 v.	2988 10-1
Vsak zvezek velja trdo vezan 20 vin. več.
HI
g Čas opata i aovanja 1		Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	fl JS ■S S B > 3 K ta t a r« ► >
12	9. zveč.	7411	-2 9 sl. svzh.		megla	00
13	J. zjutr. 2. pop	406 —46 40 0 —08		sl. jug 9	» jasno	
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3d(r2 m. »reu. zraCm tlak 736 0 mm.

Vsak torek
o kovornl Leon
koncert
seksteta na lok.
Začetek od pol 10. Vstop prost.
= Vsak dan =====
celo noč odprto!


Za obilen obisk se priporočata 2965 velespoštovanjem 10—1
Leo in Fani Pogačnik.

Dve spretni
se takoj sprejmeta v stalno delo v modnem salonu.	v
Josipina Setino
2992 3-1	Wolfove ulice št. 5.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Llub>jani.
Št. 1055
Vabilo.
Prihodnjo nedeljo, dne 15. nov. 1908
ob 10. uri dopoldne se bode v
domači kapeli zavitima usmiljenih sester iLeonmum) y Vodmatu
kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil 2991 1 1	brala
sveta maša
Ravnateljstvo trgo skega bolniškega in podpornega društva.
Ivan Knez
ravnatelj.
Fran Anderwa!d
tajnik.
gor ■ar
ISOt
izvežban manufak turist, dobi stalno službo v neki tukajšnji trgovini. Pouudbe z referencami in fotografijo, ki se vrne, do (inci.) 14. novembra na upravo tega lista pod »Sotrudnik I. januar«. 2 49 6—5
BS Oddati je pritlično gg
STANOVANJE
obstoječe iz dveh sob, kabineta in pritiklin za februar v Cerkvenih ul. &t. I. 2962 3—2
Denarni promet I. 1907 cez 14 mili|iini>T kron.
Lastna glavnica K 354.64515.
Stanje vlog 30. jun. 1908 čet 14 milijonar kron.
2379
Najboljša in najslgurnejša prilika za štedenje.
Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 na^.ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
•prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan ter jih obrestuje po
II 01 2 0
brez kakega odbitka, tako, da ■prejme vloinik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. janija 1908: K 14,225.902-59. — Denarni proaet ▼ leti 1907: K i4,8l2.i03'92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi »e njih obrestovanje kaj prekinilo.
— Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnicc oi r&ipol&go. 1 1	~
V Ljubljani, dne 30. junija 1908
Dr. Ivan Šulttrili,
predsednik.
Odborniki:
Josip Slika, itolnl kanonik podpredsednik.
Anton Belce, posestnik, pod|elnlk In trg. i Št. Vidu n Ljubljana.
dri in dei poslanec iid Anion Kobl, posestnik In trgovec Rrrg p b. — Hssrol Hanachrgo. velepo v^ Ljuhjlnni. Matija Kolar, stolni dekan y Ljublianl. - Ivan Kregar, sveinik trg In obrt. zbo n v Ljublmnl
Fran Povte. »odja, graiCak, det odbornik, posestnik In trgovec Breg p B. - Karol Kanachrgo. veleposestnik
Franfliek Leakovlc, hiini posestnih in blagajnik l judske posonlnic« - Ivan Pollak ml., tovarnar — Karol Pollak, tovarnar In posestnik v Ljubljani — Gregor Sllbar, iupnik na Rudniku.
I
1 I
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
Pred škofijo štev. 19.
2811 13
Konkurenco!

0«»
lHMOni
Houo ulno lastnega pridelka turcfKe B'. tHnkoulč, rdeče (opolo) 24 ln 28, r meno 32 olnnrJeu pol litra ltd„
1645
se toči u Sodni sklh ulicah Steu, 4. ln na Rimski cesti fteu. 5.
Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne.
===== Dobro vpeljana =====
Zlata »Tetiaje: Berlin, Pnrii, nt.
modna trgovina
na Gwrenj»fcem se radi rodbinskih razmer odda. Gotovina 10.000. Rosne r>r>n,iHhe pod žitro ,,tr g o v i n a" na
upravništvo ..Slovenca". 2981 3—2
Zaradi prevelike produkcije se c«neje proda
okrog 1000 tc. najboljših rjuh
150|200 cm velikih, šest kosov 14 kron 30 h.
Če blago ne ugaja vrntmo denar. Vzorci barhenta, cefirja in vsega bombažastega in platnenega bl»ga zastonj samo v tkalnici
BR. KREJCAR, Dobruška št. 9117, Češko.
Iz v rsene obleke z • neveste.
1■ Pod nepravim naslovom tkalnica platnenega blaga i. t. d, delajo sedaj " trgovci reklame in sredstva za manjveljavne bombažaste ostanke i. t. d. kot platno imenovano in zato navidezno ceneje razprodali. Kupuje naj se samo od znanih, zanesljivih tvrdk, po prejšnjem preglednem vzorcu.
Podružnica !	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnica
- v Splfetu -	priporoča promese na og. premijske srečke (cele a It 12'-, polovice a K 7- , žrebanje 16. novembra. gla\nl j dobitek 300.000 K. promese na og. bipotečne srečke a K 4< —, žrebanje 14. novembra, glavni dobitek 70.000 K, — promese na 3°/,) zemaljske srečke a K 5*-, žrebanje 16. novembra, glavni dobitek 90.000 K. j sprejema vloge na knjižice in na tekoči /AH 1/ O/ i: račun ter Je obrestuje po čistili :: TmHT: /2 /q	- v Celovcu -
- Delniška glavnica -K 2,000.000.		Rezervni fond K 200.000. i