rečji sloven-" tednik v Zedinjenih državah
Ishaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, 11L
s
The largest Slov enian Weekiy is the United State« of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
115! W. 22ad Plate Chicago, Dl
No. 52. Stcv. 52.
i ^Lokalne vesli.
f. — Iz policijske kronike novoletnega jutra posnemamo sledeče: Prvi otrok, (deklica,) se je ra-rodil Mrs Mary Law ley stanujoči na 915 So. 5 Ave, in sicer minuto v tekočem letu.
Prvi ogenj je nastal istočasno v neki hiši na Madison in Rock-well cesti.
Prva aretacija se je izvršila kmalu po polnoči na zapadni 23.
[ in Armour cesti. Aretiran je bil neki Charles Campbell, ker je nosil pri sebi nabasan samokres.
Prvi cestni roparski napad se je izvršil letos v našem mestu na 3740 So. Wabash, Ave ko je neki zamorec pobil na tla O. E. Ro-gersa in mu odnesel zlato uro ter nekaj denarja.
— V tekočem letu 1916 bodemo imeli v Chicagu še 14 postavno določenih praznikov in sicer:
12. februarja — Lincolnov rojstni dan.
22. februarja — Washingtonov \ rojstni dan.
29. februarja — Mestne primarne volitve.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered m Soeond-Cla* Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, Illinois, under the Aet of August 24, 1912.
Chicago, 111., 5. januarja (January) 1916
Leto 1. Volume 1.
"Aneona" h koncu. Avstrijska vlada se je namreč v celem obsegu udala zahtevi Zedinjenih držav ki so ji bile poslale že druge ostro noto v tej zadevi.
Avstrija hoče na vsak način obdržati še v prihodnje prijateljsko razmerje med Zedinjenimi državami ter bode:
1) plačala zahtevano denarno odškodnino za izgubo onih Američanov, ki so se potopili na Anconi.
2. Avstrija bode strogo kaznovala poveljnika dotičnega podmorskega čolna, ki je povzročil razstrelbo ozir. potop Ancone brez kakega višjega ukaza.
3) Avstrija ne bode več zasledovala s podmorskimi čolni potniških parnikov, ako se bodo ustavljali na dane jim opominjevalne ukaze. —
Vsled tega nepričakovanega u-godnega odgovora vlada v vladnih krogih v Washingtonu velika zadovoljnost.
povprečno po 36 bušljev koruze na aker.
Skupni pridelek koruze v tej državi je znašal 1. 1915 320,111.-011 bušljev v vrednosti $173,026.-637 ako se računa 54e povprečno ceno pri bušlju. Da se ni na 8,966.-842 akrov obdelanega zemljišča pridobilo več koruze, je bil vzrok hladno vreme, ali mraz.
Ozimne pšenice za 1. 1916 je zasejane v naši državi na 1,812.432 akrih, rži pa na 165.775 akrih.
Orožen umor.
Danbury, Conn. 30. decembra 1915. Včeraj popoldne je zamorec Arthur Steele ubil s sekiro 4 svoje sorodnike: svojo ženo, svojega svaka in dve pastorke; konečno je pa še sam izvršil samomor.
Obsojeni mirovni agitatorji. New York, N. Y. 29. dcecm bra 1915. Včeraj popoldne je sta lo pred tukajšno veliko zvezno poroto več članov Delavske mi 4. aprila — Mestne volitve1 rovne zveze, koji so hoteli v pri
(glavne.)
11. aprila — Predsedniške primarne volitve. 30. maja — Venčanje grobov. 5. junija — Volitev sodnikov.
log svetovnega miru zanetiti stav ke po raznih ameriških tovarnah Spoznani krivim tega prestopka in obsojeni so bili sledeči Frank Buchanan, kongresnik dr-
4. julija — Spominski dan žave Illinois H. Robert Fowler, "Proglašenja neodvisnosti." 'bivši kongresnik; Frank S. Mon-4. septembra — Delavski dan. nett bivši generalni pravdnik dr-13. septembra — Okrajne pri-1 žave Ohio; David Lamar in Jacob mame volitve.	'C. Taylor, predsednika Delavske
, 12. oktobra — Kolumbov dan.
7. novembra — Predsedniške in okrajne volitve.
30. novembra — Zahvalni dan.
25. decembra — Božič.
— Jutri, dne 6. januarja se bode vršilo v Great Northern hotelu posvetovanje med lastniki premogovnikov in premogarji zapa-
mirovne zveze; Franc von Rinte-len, H. D. Martin in Herman Schulteis.
Najvišja kazen za take prestop ke znaša 2 leti zapora in $10.-000 globe.
Velika zaplemba opija. San Francisco, Cal. 4. januarja dne države Pennsylvania, Ohio, Carinski uradniki so zaplenili v
Jind. in Illinois. Na tem zborovanju se bode ukrepalo, kaj bi bilo storiti, da se ne bo v teh državah letos dne 1. aprila prenehalo z de-Jom, ko poteče pogodba med pre-Tnogarji in premogarskimi družbami.
— Tekom leta 1915 je došlo po reki Chicago v naše pristanišče 4158 raznih tovornih ladij in parnikov z 4,322.869 registriranimi tonami; v pristanišče ob Calumet reki je pa došlo v tem času 1077 , _ raznih tovornih parnikov. [C. — Dne 31. decembra proti pol-: Fdnevu je nastala v tovarni lane-nega olja v Chicagu velika raz-strelba vsled katere je bila na me-? stu ubita ena oseba in sicer delovodja William Mellis. Med številnimi ranjenci so bili tudi trije Slovani: Ban Lukič, stanujoč na 10808 Torrence Ave; Pangačnik Hihael, stanujoč istotam in kurjač Mihael Bernik. Ker so ranjen-ei hudo opečeni na obrazu in rokah, bode preteklo več časa, pre-dno okrevajo v bolnišnici. i — Dne 3. t. m. je umrla v okraj-lpi bolnišnici 221etna znana gleda-I tiska igralka Miss Isabelle de | Armand vsled zadobljenih opek-lin, katere je zadobila dan preje *a svojem domu, 417 N. Clark St. Navedenka je šla namreč s tle-• eigareto v postelj, kar je pov-«Uo, da se je postelj užgala.
leriške vesti.
>rna zadeva glede "Ancone". rešena.
Washington, D. 0. 31. decem-1915. Ameriški veleposlanik ield na Dunaju je danes svo-i semkaj brzojavno nazna-da se bliža sporna zadeva potopa potniškega pamika
tukajšnem pristanišču ogromno količino utihotapljenega opija, ki je došel semkaj s parnikom "Sei-yo Maru" iz Kitajskega. Veščaki sodijo, da znaša skupna vrednost tega utihotapljenega opija $850.-000. Vlada bode to blago uničila, sokrivce pa občutno kaznovala.
Povišanje prevoznine na železnicah.
Razne centralne železniške iru-žbe so z dne 29. decembrom 1915 povišale cene za prevoz potnikov po raznih državah. Po starem se je plačalo 2 centa za 1 miljo; po novej določbi pa znaša prevozni-na sledeče: 2 in 4 desetine centa za miljo po železnicah v državi 111., Wis., Mich., Minn., Iowa. Neb., Mo., (severno od Missouri reke) in Kans. severno od Union Pacific glavne proge.
2 in 6 desetin centa: za miljo v južnem delu države Mo. in južnem Kansasu.
2 in en četrt centa za miljo za takozvane "mileage" tikete za kraje severno od reke Missouri, v državi Mo. in za severne dele U-nion Pacific proge v-Kansasu.
2 in pol centa "mileage" tikete za južne dele gori označenih dveh držav.
Vsled nove cene, velja sedaj n. pr. vožnja iz Chicaga v Milwaukee, Wis. $2.04, preje $1.70; v St. Paul, Minn. $9.66, preje $8.05; v Detroit, Mich. $8.16, preje $6.80 itd.
Razne železniške družbe bodo imele vsled tega na leto od 7 do 8 miljonov dolarjev več dohodkov.
Pridelek koruze v državi Illinois.
Državni poljedelski urad v Springfieldu poroča, da se je v naši državi pridelalo minulo leto
Potres na jugu.
St. Louis, Mo. 31. decembra. 1915. Na tukajšni državni potresni opazovalnici je danes zjutraj ob pol 7 uri seismograf zaznamoval več 15 minut trajajočih potresnih sunkov. Potres se je vršil kakih 1700 milj južno-iztočno od St. Louisa.
Uvedba prohibicije.
S 1. januarjem 1916 so postale popolnoma suhe sledeče države: Colo., Iowa, Wash., Oreg., Idaho, Ark., in Južna Carolina. V teh državah prebiva po zadnjem ljudskem štetju 8,254.043 ljudi.
V državi Colorado je vsled tega prizadetih 1600 gostiln in 11 velikih pivovaren. Ondi se bo smelo alkoholne pijače dajati le še v zdravilne svrhe. V Iowi je moralo zapreti vsled te odredbe svoja vrata 483 gostiln in 16 pivovarn v Arkansas pa še preostalih 136 gostiln. V Idaho je 200 gostiln zaprtih. Skupna glavnica pivovarn po označenih državah je znašala $4,236.963 in je izgubilo vsled nove prohibicijske odredbe več tisoč natakarjev svoje delo.
Ko bode letos 1. nov. postala tudi država Virginia suha, bode znašalo skupno število vseh tako prizadetih držav 19.
Glasovanje za splošno prohibi-cijo se vrši letos še nadalje v sledečih državah: Neb., Cal., Mich., So. Dak., Vermont in v teritoriju Alaska.
Guverner države Minn, umrl
Clinton, La., 30. decembra. Danes je tukaj umrl vsled'srčne kapi guverner države Minn. Winfield Scott Hammond v starosti 52 let in neoženjen.
Pokojnik je bil demokrat, ter 18. guverner države Minn. Njegovo truplo bodo prepeljali v St. Paul, Minn, kjer bode slovesno pokopano.
Povodenj v Indiani.
Wabash, Ind. 3. januarja. Ker je pričela včeraj in danes reka Wabash silno naraščati, je poplavljenega že več sto akrov zemljišča ob njenih bregovih. Ljudstvo v onem kraju je vsled tega tako prestrašeno, da zapušča tru-moma svoja domovja in si išče zavetja.
Razpisana nagrada za prijetje morilca.
South Bend, Ind. 3. januarja Razne podporne družbe in trgovci tega mesta so razpisali sedaj že 5000. — denarne nagrade za prijetje morilca, ali morilcev, ki so dne 30. decembra m. 1. ustrelili znanega meščana Henry A. Muessela in Frank Chrobata.
Dasiravno išče morilce tukaj-šna policija z vso vnemo, še ni do-sedaj o zločincih ne duha. ne sluha.
Dar
nesrečne
Rockefellerja za Belgijce. New York, N. Y., 4. januarja. Znani milijarder John D. Rockefeller je daroval za nesrečne Belgijce zopet $200.000, ter je določil, da naj se s tem denarjem nakupi več obleke in obuvala, kar se bode izročilo belgijskemu Rdečemu križu v razdelitev.
Henry Fordov povratek. New York, N. Y. 2. januarja Danes se je povrnil semkaj iz Evrope s parnikom "Bergensfjord" znani ameriški mirovni agitator Henry Ford, ki je mislil, da bode sedanjo evropsko vojno s svojo ekspedicijo na mah ustavil. Napram časnikarskim poročevalcem se je Ford izrazil, da je ljudstvo samo krivo sedanjega velikega gorja, ker daje preveč oblasti in moči svojim vladarjem.
General Huerta na smrtni postelji.
El Paso, Tex. 2. januarja. V neki tukajšni bolnišnici je bil včeraj operiran bivši začasni predsednik in diktator Mehike, general Victoriano Huerta, ker je bolehal že dlje časa na žolčnem mehurju. Ker se je operacija slabo obnesla, je pričakovati Huer-tove smrti sleherni dan.
PARNIKI, ki vozijo avstrijsko pošto.
Sledeči parniki, ki bodo vozili tudi avstrijsko pošto, odplujejo iz New Yorka ob naznačenih dnevih:"
"Bergensfjord", sobota, 8. januarja.
"Nieuw Amsterdam," torek, 18. januarja.
"Noordam," torek, 25. jan.
'' Kristianiafjord,'' sobota, 29. januarja.
"Hellig Olav," četrtek, 3. februarja.
"Oscar II.," četrtek, 17. febr.
"Bergensfjord," sobota, 19. februarja.
Inozemske vesti.
artilerija sovražniku mnogo škode; streljalo se je zelo uspešno z našimi možnarji v okolici Dunes. To streljanje je povzročilo, da sta zleteli v zrak dve veliki zalogi streliva.
V Argonne okraju se je moral sovražnik tudi umakniti nazaj proti Avancourtu. Istotako se je naše topništvo dobro obneslo na višinah pri Meuse. Na višinah pri Hartmanns-Weilerkopf so se naši pomaknili za 200 metrov dalje na frontni črti brez kakih znatnih iagub.
Bolezen nemškega cesarja.
Pariz, Francija, 3. januarja. — Iz Švice in Italije se semkaj poroča, da je bil nemški cesar zadnje dni zopet operiran na vratu. Bolezen cesarja je postala tako opasna, da bo moral ostati več tednov v postelji.
Rusi zopet napredujejo.
London, Anglija, 3. januarja.— Iz Petrograda se semkaj poroča da ruske čete v okolici reke Stripa zopet uspešno delujejo poc vrhovnim vodstvom generala Iva nova. Ondi je prišlo zadnje dni med rusko in sovražno armada do hudih spopadov, tako, da so se morali Nemci in Avstrijci daleč nazaj umakniti.
Rusija ima za zimsko vojno kampanjo na razpolago zopet dosti svojega vojaštva, s katerim namerava zasesti in nazaj pridobiti vse izgubljene kraje v Galiciji, v Karpatih ra na Poljskem. Sedaj je pričakovati vročih bojev v oko lici mesta Černovice v Bukovini kajti Rusi so zasedli že vse važne strategične točke tega mesta.
Bukarest, Rumunija, 31. dec. — Glasom poročil, ki prihajajo semkaj, se pomikajo številne ruske čete proti rumunski meji, od koder se bodo skušale pridružiti četam četverozaveznikov na balkanskem bojišču. IV mestu Reni, ki je zelo važno rusko pristanišče ob Donavi je ves promet za civilne potnike ustavljen, ker .se pri čakuje novih ruskih čet in vojnega materijala.
ANEKSIJA SRBIJE.
Curich, Švica, 3. januarja. — Ker so centralne vlasti določile, sedaj že do cela okupirano Srbijo Avstriji, je danes imenoval avstrijski cesar Franc Josip dunajskega vojaškega poveljnika grofa Salis Sewisa generalnim guvernerjem Srbije.
Umestna resolucija. New York, N. Y. 3. januarja. Včeraj se je vršila tukaj letna se-ia Zveze pismonoš našega mesta. Na tej seji se je sprejelo resolucijo, da naj bi preds. Wilson in generalni poštar dovolila pismono-Scra nositi na levi strani vrh suk-ijiča majhen znak z ameriško zastavico. Temu izgledu bodo ne-Ivomno sledili tudi poštarji iz drugih mest
Z zapadnega bojišča. Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Med La Bassee in Bethune so včeraj nemške čete na celi fronti uspešno obstreljevale francoske zakope. Tako se je vsled razstrel-be zasul nek večji francoski strelni jarek, kjer je našlo smrt več sto francoskih vojakov. Iz drugih jarkov se je pa moral sovražnik umakniti.
Dne 1. januarja je francoska irtilerija obstreljevala mesto Lutterbach v Alzaciji. Pri tem je bila neka deklica ubita, neka žena s tremi otroci pa težko ranjena, ko so se vračale iz cerkve.
Paril, Francija, 2. januarja. — (Uradno poročilo.) Na belgijski meji je povzročila včeraj naša
Potopljeni potniški parniki. London, Anglija, 1. januarja.— Ko je plul včeraj veliki angleški potniški parnik "Persia" po Sredozemskem morju, ga je blizu egiptovskega obrežja potopil nek turški podmorski čoln, da se je "Persia" na mestu potopila; vsled tega je našlo smrt v valovih okoli 300 potnikov. Med potniki ste, se nahajala tudi ameriška konzula Robert N. McNeely in Charles H. Grand iz Bostona, ter več drugih Američanov.
Zatrjuje se, da ni dala turška torpedovka nič opominjevalnega znamenja, predno je pričela na "Persio" streljati. Na tem par-niku se je baje nahajalo dosti mu-nicije in streliva za zavezniške čete.
London, Anglija, 3. januarja.— Včeraj se je potopil v Stredozem-skem morju eden izmed največjih potniških parnikov "Glengyle", ki je zavzemal 9000 ton. "Glengyle" je bil zadet od nekega avstrijskega torpeda. Izmed številnih potnikov raznih narodnosti se jih je samo 100 rešilo, preostali so pa z moštvom vred utonili.
Razstrelba na angleški križarki.
London, Anglija, 31. decembra. Včeraj popoldne je nastala m veliki angleški križarki "Natal" razstrelba, ki je povzročila, 3a se je križarka tekom nekaj minut potopila. Od skupnega števila 704 mož posadke se je rešilo samo 400 mož.
Avstrijci potopili francoski tor-pedni čoln. Berlin, Nemčija, 31. decembra. Glasom uradnega avstrijskega poročila, se je vršila v Jadranskem morju blizu albanskega obrežja huda pomorska bitka. Avstrijska pomorska flotila, sestoječa iz križarke "Helgoland" in pet rušil-eev je pri tem potopila francoski
torpedni čoln "Monge".
j
Japonske križarke odplule proti sueškem prekopu. Tokio, Japonska, 3. januarja.—
Tri velike japonske križarke 'Kasuga", "Tokiwa" in "Chito-se" so te dni odplule proti sueškemu prekopu na pomoč entent-nim zaveznikom.
Velike izgube parnikov na morja. Berlin, Nemčija, 3. januarja. —
Glasom poročila neke poluradne časnikarske agenture, je bilo od od začetka vojne do konca novembra 1915 že 734 raznih sovražnih parnikov uničenih, ali potopljenih, ki so zavzemali 1,447.628 ton.
Od tega števila je pri tem po-uničenih po podmorskih čolnih 568 parnikov, vsled min pa 93.
Najbolj značilno je pri tem poročilo, da so izgubili dosedaj Angleži največ parnikov, namreč 624 z 1,231.944 tonami, kar znaša skoraj 6 odstotkov od^akufrne angleške trgovske mornarice oziraje se na skupno število ton.
Številne izgube Angležev.
London, Anglija, 3. januarja.—
Uradno se naznanja, da so znašale skupne izgube Angležev v sedanji svetovni vojni do 9. decembra 528.227 mož in častnikov in sicer: V Franciji in na Flanderskem je bilo ubitih, ranjenih in pogrešanih 387.988, v Dardanelah 114.555, drugod pa 25.684. Zelo velike so skupne izgube angleških častnikov, namreč 23,181, ki so v gornjem izkazu tudi upošteti.
Uboge slepe žrtve vojne.
Dne 29. decembra 191 o sp je povrnila iz Švice v New York ameriška zdravnica Helena Nolen, ki zatrj.ije, kako veliko nemških in avstrijskih vojakov je že oslepelo v sedanji evropski vojni. Po njeni sodbi znaša skupno število teh žrtev najmanj 40.000 mož.
Smrt grabi ujetnike na Ruskem. Berlin, Nemčija, 3. januarja. —
Kakor poroča, neki, iz ruskega ujetništva semkaj došli avstrijski častnik, vladajo v ujetniških taborih v Sibiriji neznosne razmere. Ker ne skrbi ruska vlada dovolj za snago in sanitacijo med raznimi ujetniki, se je pojavila v raznih krajih epidemična bolezen. Tako je umrlo samo v mestu Novo Nikolajevem že 7000 vojnih ujetnikov za legarjem.
Važne iznajdbe v vojne svrhe. Bremen, Nemčija, 3. januarja.—
Na letnem zborovanju tukajšne Trgovske zbornice se je pomča-o, da se ni na Nemškem tekom zadnjih 8 mesecev porabilo niti 1 tg ameriškega bombaža pri izde-ovanju streliva za topove. Nek cemik je iznašel v nadometilo celulamo, ali dre-i sedaj pri izde-.^udi terpenti-in sal petra se več ne Amerike in Japonske, e snovi prideluje a na Nemškem kemič-
>ombaž vesno sni ovanju s na in kafi uvažuje ter se sedaj do
mm potoi
Rim, Italija, 3. januarja.—Ita-ijanski duhovnik Ariano Destro je sestavil posebne vrste plašče in obleko za vojake, ki je povsem varna pred kroglami. Ta obleka :ie narejena iz rastlinskih snovi in ; o bo italijanska vlada skoraj gotovo uvedla za svoje vojaštvo.
Ker sem prevxel s X. januarjem t, L uradniiko mesto II. tajnika pri društvu sv. Štefana štev. 1 K. g. K. J. Chicago, HL prosim s tem ▼se člane navedenega društva, da iug se v slučaju bolezni obračajo na podpisanega in ne več na sta rega društvenega II. tajnika.
Kdor zboli, ali rabi bolniški list, istotako tudi kdor ozdravi, naj meni pravočasno pismeno, ali kaki drugi osebi naznani, da mu bode bolniška podpora v redu izplačala pri seji.
Konečno prosim še vse one so-brate, ki bodo določeni za obisk bolnikov, da naj svoje dolžnosti točno in pravilno izvršujejo in da naj pri vsaki seji poročajo o svojem obisku pri bolnemu Članu.
Sobratski pozdrav Anton Stonich, II. tajnik.
1630 W. 22 Str. Chicago, 111.
to po
se
dec. 1915 svojo letno sejo in volitev odbora za leto 1916. Izvoljeni so bili sledeči:
Ivan Lekan predsednik; Domen Blatnik podpredsednik; Math Zakrajšek L tajnik; Franc Godec w II. tajnik; Anton Škufca blagaj-" nik; Jože Lekan zastopnik; Franc Smrekar I. nadzornik, Franc Pe-trič II. nadzornik Janez Vidrih III. nadzornik; Alojz Gorenc vratar.
Ob enem tudi opominjam člane našega društva, da naj mi izročijo stare certifikate, kateri jih še niso, — tako, da bode stvar pravočasno v redu.
Konečno želim članom in članicam K. S. K. J. obilo uspeha in sreče v novem letu 1916!
Math Zakrajšek, tajhik.
ZAHVALA.
Podpisana tajnica društva Marije Pomagaj št. 78 K.S.K.J., Chicago, 111. se tem potom v svojem imenu in imenu vseh članic pripadajočih v bolniški sklad najtoplejše sahvaljumem vsem onim, ki ste se trudili in pomagali pri našb dne 26. dec. p. 1. prirejeni dramatični igri "Nežka z Bleda", ki nam je donesla hvala Bogu okoli $150. čistega prebitka.
Veliko se je pri tem trudil Mr. J. Kosmač, za kar se Vam iskreno zahvaljujemo in Vas prosimo, da bi bili nam še nakljonjeni ob kaki taki priliki. Lepa hvala Vam Mr. Martin Kremesec, ker ste tudi pri tem pomagali in tako pokazali, kakor še vselej Vašo naklonjenost do društva. Najtoplejša zahvala tudi vsem igralkam, dekletom, gdč. in sicer Manici Zupan, (mati) ; gdč. Emici Jorga, (Nežka); Ernestini Volka* (Lojzka) ; A. Ko-zjek, M. Janež in A. Zelj (Kmečka dekleta), ki do danes še niso pri društvu a so nam vseeno pomagale. UJ>am, da bodo kmalo tudi naše društvene sosestre. Najtoplejša zahvala tudi Mrs. Iv. Terše-lič, ker se je zelo veliko trudila ▼es čas pri temu poslu. Iskrena zahvala Mr. M. Millerju, ker je tudi pokazal svojo nakljonjenost do društva s sodelovanjem pri tej igri. Posebna hvala gre pa še Mr. Fr. Mravljatu za njegov trud kot režiser pri igri in Vam spoštovani g. urednik, ker ste mi šli v mojem poslu tudi na roke!
S spoštovanjem
M. Kobal, tajnica, 2040 W. 22. Pl.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa štev. 112 K. S. K. J. Ely, Minn, je imelo dne 19. decembra 1915 svoje letno zborovanje, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1916.
Paul Bukovec, predsednik; Nik Matetich, podpreds.; Joseph Ag-nich, I. tajnik; Nik Chernich. II. tajnik, Štefan Agnich, blagajnik; Josip J. Peshel, zastop.; nadzorniki: Frank Jerich, John Kuzma, Leopold Majerle; redar: Anton Metež; zastavonoša: Alois Rom.
Vsem uradnikom, članom in članicam K. S. K. J. voščim veselo novo leto!
S 8obratskim pozdravom Joseph Agnich, I. tajnik Box 266 Ely, Minn.
Iz urada društva sv. Ane štev. 156 K. S. K. J. Chisholm, Minn.
Naše društvo je imelo dne 5. decembra 1915 glavno sejo, na kateri se je tudi izvolil novi odbor za leto 1916 in sicer:
Predsednica: Marija Barko-vich; podpredsednica: Marija Vi-rant; I. tajnica: Katarina Stau-dohar, II. tajnica: Katarina Stau-dohar 2; zastopnica: Marija Cvar; blagajničarka: Marija Puzel; odbornik: Ivana Kochevar, Olga Znidarsich in MflK^J/h^ich: bolniška obiskovalka:Mijpy Kordi^n.
Ker naše društvo lelo napreduje, vabimo torej vse SJovenke iz Chisholma in okolice, še niste pri nobenem društvu, da pristopite k našemu, kjer bo^ete dobro zavarovane za smrtnino in bolezen.
Sosestrski pozdrav
Katarina Stattdohai*, tajnica.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. Cleveland, Ohio.
S tem naznanjam, da je imelo zgoraj omenjeno društvo dne 19. i
NAZNANILO.
Društvo sv. Ane štev. 123 K. S. K. J. Bridgeport, O. je imelo svojo letno sejo dne 19. dec. 1915 in volitev odbora za leto 1916.
Volitev se je vršila v najlepšem redu. V odbor so bile izvoljene sledeče članice:
Marija Hoge, predsednica; Frančiška Gričar, podpredsednica; Josipina Hočevar, I. tajnica; Ivana Hočevar, II. tajnica; Joha-na Rutar, zastopnica; Ana Legan, blagajničarka; nadzornice: Terezija Sterk, Veronika Simončič in Karolina Straus. — vratarica: Marija Koren ml.
Kot večletna tajnica društva se staremu odboru zahvaljujem za njih marljivo delovanje pri društvu, novemu odboru pa želim veliko napredka in božjega blagoslova v letu 1916!
Vsem članicam gorinavedenega društva, katere se niso zadnje seje udeležile naznanjam, da je društvo na tej seji sklenilo, da plača vsaka članica v mesecu januarju 25c v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov.
Vse oddaljene članice prosim, da naj vsa pisma, in denarne pošilja tve tikajoče se društva zana-prej naslovijo na podpisano novoizvoljeno tajnico.
Sosesterski pozdrav
Josephine Hočevar,
R. F. D. 2 box 11^4 Bridgeport, Ohio.
Društvo je v zadnjih 2 letih bolj počasi napredovalo. Vzrok so bile slabe delavske razmere v tem kraju. Sedaj gre z delom malo boljše. Upam torej, da bodemo za-naprej v društv. oziru imele lepše uspehe.
Vse žene in dekleta iz naše naselbine in okolice, katere še niste nikjer zavarovane prijazno vabim, da pristopite k našemu društvu sv. Ane štev. 123 in k naši slavni K. S. K. J ki je najstarejša. Ta Jednota dan za dnevom o-tira solze sirotom in vdovam. Zar varujete se lahko za $1000. — $500. — ali $250. — kakor katera želi. V društvo se lahko pristopi od 16. — 50. leta.
Ako želi katera več tozadevnih pojasnil, naj se posvetuje s tajnico društva.
K sklepu pozdravljam vse članice in članice K. S. K. J. ter jim voščim veselo in srečno novo leto.
Marija Hoge,
bivša tajnica.
Anaconda, Mont.
Pri zadnji seji društva sv. Jožefa štev. 43 K. S. K. J. Anaconda, Mont. so bili izvoljeni za prihodnje leto sledeči odborniki:
Predsednik Frank Petelin. Podpredsednik John Urich. Tajnik Michael J. Kraker. Podtajnik John Deržaj. Blagajnik Markus M. Mogus. Zdravnik M. W. Fee-nan. Nadzorniki: Mike Daničieh, Martin Kočevar, Michael J. Bol-kovatz. Bolniški odbor: George Frankovich, John B. Požega in Joseph Ujčich. Redar Anton Ne-manich in Mike J. Sestrich. Zastavonoše Steve Sprajcar in Joseph Blažičevich. Vratar Frank Stup-ca. Govornik: Matija Kramarsich.
Pri tej seji se je tudi govorilo za uvedbo otroškega oddelka pri K. S. K. J. Naše društvo je s tem predlogom popolnoma zadovoljno. Dobro in umestno bo, ko bomo imeli tudi otroke pri naši Jedr^ti zavarovane.	T
Časi še tukaj niso preslabi, dela se precej, ker ima baker ugodno ceno. Vreme je tukaj tudi lepo in bolj toplo. Zime še ni bilo.
Želim prav srečno in zadovoljno novo leto vsem članom ki članicam K. S. K. J., da bi v vseh zadevah dobro napredovali v . tem, letu!
S pozdravom ostajam Vam uda-ni sobrat
Klike J. Kraker
^ >	tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da je imelo društvo sv. Veronike štev. 115 K. S. K. J. Kansas City, Kans. dne 12. dec. 1915 svojo glavno letno sejo, ki se je vršila v lepem redu. Za leto 1916 so bile izvoljene slede če uradnice:
Terezija Cvitkovič, predsednica, 518 Durago St., Marija Mile, podpredsednica, 415 Ann Ave, Marija Maurin, I. tajnica, 449 Ferry St., Frančiška Mikulič, II. tajnica,588, Elizabeth Ave, Mary Majerle, blagajničarka, 413, North 5th St, Ana Sajnic, zastopnica, 322, Ann Ave. Nadzorniški odbor: Terezija Novak, 431 Ferry St., Marija Drčar in Josepina Zupau. Bolniški odbor: Predsednica, Marija Košmerl. Obiskovalke: Katarina Požek, Marija Bukovac in Mary Šnelar st. Zabavni odbor: Katarina Medved, Marija Šnelar ml. in Katarina Novak. Redarice: Ana Guštin in Marija Janeš. Vratarica Maggie Francol. Zastavo-nosilke: Marija Šterk III in Mary Šterk H.
Vse tukaj imenovane članice so naprošene, da se udeležijo glavne seje dne 9. januarja 1916 kjer bodo prisegle za dotična uradniška mesta. Katera ne prevzame kakega urada, se kaznuje z globo 2 dol. kakor je v društvenih pravilih določeno. Tudi vse ostale članice se prosijo, da se te' seje udeležijo polnoštevilno.
Zaeno opominjam vse članice katere kaj društvu dolgujejo, da dolg še pred glavno sejo poravnajo, da bodem mogla dati nadzornicam čisti račun po sklepu leta.
Konečno pozdravljam vse člane in Članice K. S. K. J. in Vam želim srečno in veselo novo leto 1916.
Mary Maurin,
I. tajnica.
Iz urada tajnika društva sv. Alojzija štev. 95 K S. K. J. v Broughtonu, Pa.
Na seji dne 19. decembra 1915 je bil izvoljen sledeči odbor za 1. 1916.:
Predsednik: Anton Ipavec; podpredsednik, Frank Možina, tajnik, Anton Kozleuchar ml.; zapisnikar, Anton Kozlevčar, st.; blagajnik, Mihael Mali, II. blag. Fr. Posega, zastopnik, Jacob Brule. V nadzorni odbor so bili izvoljeni sledeči: I. nadz. Tony Demshar, II. nadz. Frank Mahnik; III. nadz. Frank Trobec.
Na isti seji je bilo sklenjeno, da se člane ne bo nič več čakalo na dolgujočem asesmentu, ampak se jih bo takoj prvi mesec suspendiralo.
H koncu želim vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. J. srečno novo leto 1916.
Ant. Kozleuchar. I. tajnik.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. 8. K. J. Joliet, DL
S tem se naznanja, da je imelo naše društvo svojo letno sejo dne 19. decembra 1915 na kateri se je izvolil za leto 1916 sledeči odbor:
Brat Frank Terlep, predsednik: br. Bartin Kambič, podpredsednik; br. Matthew Bučar, I. tajnik; br. John Barbič, zapisnikar; br. John Gregorič, blagajnik; br. Steve Stukel, st. zastopnik; nadzorniki: br. John Petrič, Martin Lozar in Lovrenc Roštan; bolniški odbor: br. Ant. Planine, Louis Zaletel in Jakob Terpelp, br. Jakob Ancelj reditelj; br. John Kralj, poslanec; zastavonoše: tr. John in Joe Valentinčič, in John Stukel.
Seja se je vršila v najlepšem redu in slogi.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., in srečno ter veselo novo leto 1916!
Matthew Bučar, tajnik
Iz urada društva Marije.Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J.,.
Pittsburgh, Pa.
Dne 26. decembra 1. 1. je imelo zgoraj omenjeno društvo svojo redno mesečno sejo in volitev no, vega odbora za 1. 1916. Izvoljene
so sledeče uradnice: Marija Lo-kar predsednica, 4823 Hatfield 3t, Pitsburgh, Pa. Ana Frankovič ^odp redsednipa, 4900 Qatfield st, Pittsburgh, Pa. Josipina Fprtun t. tajnica, 4822 Plum Alley, Pitsburgh, Pa. Marija Gerlovič II. tajnica, 5126 Natrona Alley, Pitts-jurgh, Pa. Ana Adlešič blagajnič-ka, 5209 Dresden Alley, Pittsburgh, Pa. Ana Golobič zastopnica, No. 6 Martha St., Etna, Pa. Jdbornice: Ana Jugovič, Marija Adlešič in Katarina Skender. Predsednica bolniškega oddelka: Marija Balkovec, 5206 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
Ob enem opominjam cenj. sosestre našega društva, da če ktera ■sboli, — naj se naznani pri predsednici bolniškega oddelka.
S sosterskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Josipina Fortun, tajnica.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam, da je naše društvo Vitezi sv. Martina H. 75 K. S. K. J., La Salle, 111., na ivoji zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se popolnoma strinja z nasvetom glavnega tajnika K. S. K. J. glede uvedbe otroškega oddelka.
La Salle, 111. dne 30. dec. 1915.
John Novak, tajnik.
Standard, DL
Cenjeni sobrat urednik:—
Morda mislite, da sem užaljen, ker ni več slišati glasu iz našega kraja? — Saj mi je bilo naznanjeno, da ne bo zagledal ta moj dopis belega dneva v 1. 1915.
Ne, nisem užaljen; še celo vesel sem vsled tega, ker bode dopis prihodnje leto priobčen in da sem se s tem že za naprej preskrbel. Morda me bo 1. 1916 že krila hladna zemlja. — —
In zopet se je odela narava v belo odejo.—Gorki poletni in čar-ni jesenski dnevi so minuli. Utihnilo je petje veselih ptic. — Zima in mraz sta postala zopet naš vsakdanji gost; pa saj donaša tudi zima nestrpni mladini svoje veselje. — Pa prijezdil bode zopet čez nekaj mesecev sv. Jurij semkaj čez zelene poljane. Tedaj se bomo opetovano razveselili vstajenja matere narave, če istega še dočakamo. —
Kar se dela tiče tukaj v naši naselbini, moram povdarjati, da je naš premogovnik obratoval s polno paro 14 dni, — a se je zopet ustavil. Sicer delamo nekoliko sleherni dan, da se zamoremo preživeti. In prav to je povzročilo, da se je zadnji čas nekaj rojakov izselilo od tukaj. V naši naselbini
ima neki Slovenec dobro idoče gledališče premikajočih slik (kino gledališče); vse drage trgovine imajo pa Polentarji v svojih rokah, saj je teh^ največ tukaj. Mislim, da teh nikjer ne primanjkuje t Samo tam pred Gorico jih še ni dovolj* da bi v tem mestu za stalno kuhali svoje makarone in polento. — — .
Sedaj v zimskem času koljejo naši rojaki tukaj v Standardu pridno prašiče. Treba se je preskrbeti z okusnimi suhimi klobasami, kračami in pa šunko za Veliko noč. —
Da, omenil sem že, da se nam bližajo zopet dnevi, ko bodemo stopili čez prag starega leta. Da, v starem letu si nismo dosti pripomogli, ker smo bili večjidel doma. S takim letom ne more biti zadovoljen noben delavec, ki si rad služi kruh v potu svojega obraza. Upajmo, da nam donese prihodnje leto 1916 boljših časov in več zadovoljnosti.
Staro leto slovo jemlje, Novo stopa v večni tir: Da bi srečo vsem doneslo, Zdravje, zadovoljnost, mir!
Cenjeni mi bratje in sestre K. S. K. J.! Marsikdo izmed naše sredine je danes že ločen od nas, ki si je morda pred časom mislil« da bo praznoval še tudi letošnje božične praznike in novo leto, zdrav in vesel. — Pa krije ga že tuja črna zemlja! — Naj nas to vzpodbuja na to. da tudi nas še čaka slična usoda. Bodimo torej vedno pripravljeni, ker nesreči se je težko izogniti, ker človek ne ve, od katere strani da pride. — Najboljše je, da pristopi pravočasno sleherni Slovenec ali Slovenka h kakemu podpornemu društvu, da je na ta način saj deloma zavarovan v slučaju bolezni ali smrti. —
Dovolj za danes, zglasim se zopet ob priliki. K sklepu pozdravljam vse prijatelje in znance v Carbon Hill., 111., želeč jim prav srečno novo leto 1916, kakor tudi vsem cenjenim bratom in sestram K. S. K. J.
Valentin Fortuna.
Popravek.
V zadnji številki se nam je urinila med društvenimi naznanili neljuba pomota in sicer pri naznanilu novega odbora dr. sv. Janeza Evan g. št 65., Milwaukee Wis. Pravilno se ima glasiti: Frank Frančič, zastopnik in Josip Win-dishman, blagajnik.
Uredništvo.
CZA VSEBINO OGLASOV n' odgovorno ne uredništvo, ne 1 pramištro."13
Belokranjski in reki
tanea.
Bog ne daj s koli (vozom)
peč!
Bog ti se ne daj zoholiti, nit
oholije na niš dojti!
Hrastov les nima brata.
Kada je Božič vam, je vuzen hiši.
Kada je vuk v selu, ni spanja.
Kada mlade kite (veje) njajo, morajo stare odpasti.
Kadi ni slog, tam ni Bog.
Kaj je više (več) vredno od dobro je digniti (pobrati;.
Kaj stojiš, ko da si došel prosit!
Kako se gusla, tako se
Ki k soboti delo špara, ni den, da je v njem para (kar lahko storiš, ne odlašaj na
Ki počasi hodi, daleko dojde.
Ki se pozimi dobro hrani, se leti lahko muham brani.
Ki pita (vpraša): "češ li"!, t* ne da.
Ki zadere, ta pobere.
Kako je živel, tako je zažhtf (končal).
- Gorja zanaščina, nego je ščina (ne zanašaj se na nikogar)
.Groš, kega človek doma naj ga poljubi.
Lažec i tat se skupa paj<
Na kumov plot se je grdo ti (grdo je kumstvo zlorabljali)
Ne moli se k onemu Bogu, ki ti pomoči neče!
Ne pritiskaj se k mrzli peči!
Od rana do mrkla (od jutra do noči).
Pazi o veliki maši, s čim pojdei
veliko soboto k maši! (iz česa boš imel speči kruha, pogačo za "že% gen" veliko soboto, t. j. pšenieo spravi že o mlatvi).
Pes on, ki je, i on, ki gleda (1 vreden je ta, ki je, pa potrebnei ne da, da bi ž njim jedel).
Pes pesa ni j oš ugriznil (kavka kavki ne izkljuje oči).
Slaba ovca, ki svoje vune ne more ndsiti.
Trn, ki kani bosti, izza rana dobro bdde.*
— V njem ni moža, kaj ni v soda.
Več velja ranek, nego celi nek (rana ura, zlata ura).
Voli se veselijo, kada krmo zijo (ker takrat niso^gl^dni a kada vino.	/
Vsakemu človeku je smrt za tami, a hajduku za vratom.
Za zajčjim gnojem neče nič rasti (brez gnoja nič ne raste).
Zetovlja streha kmalu proenri (na zeta se ne zanašaj dosti).
V Adlešičih zapisal L bL|
-—-1-S
emH
jrs. 1 1 -i- 1 - r- • - • ■ - K? ■ -:!;t 1 - !i - i - . - i - i -V- , i - i - i ■rJr- i ^f- i -štr- I rl\
VRNIMO SE!
V LEKARNAH
•miNEKS
bitter-wine
/»'^iiS
T*INt*OVO
HORKE VINO
krJOSEPH
CENA $1.00
Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja ia življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeški. raj, poln sreče ia veselja sa nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo para o skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoanost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilna Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejlnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —	•
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAOA PBEBAVLJATL
OKREPČA PREBAVNO MOČ,
OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV MENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično j ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Aiti
Jos. Triner
Izdelovatel) 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
.if
idcjanje Gorice.
o poročilo "Slovencu".)
, gorica, 21. novembra 1915. Naša solnčna Gorica.
Težko kakor kamen je padlo na Qača srca, ko smo jo videli goreti našo solnčno lepo Gorico, biser oaše slovenske zemlje, biser cele Avstrije. Z ognjem in mečem — V«e stoji pod vtisi tega strašnega dogodka, begunci iz Gorice se umikajo v zaledje in pripovedujejo o teh težkih, strašnih dneh. In Italijani že zopet napovedujejo, da bodo še ostanke nekdanje Go-j rice porušili in požgali. Iz aero-planov so v soboto metali letake po Gorici: Reši naj se hitro kdor more» Gorico bomo v prihodnjih
dneh popolnoma požgali.--
^ Poleg že navedenega naj omenimo, da so naše krasne stavbe, braniki Slovenstva v Gorici, Šolski dom, Gregorčičev dom in Mali dom postale žrtev italijanskih granat. Bogoslovje je porušeno. Pri Bolkovi vojašnici ni ostal kamen na kamenu. Dalje močno poškodovana justična palača, demo-lirana kavarna Dogana in cela i Tržaška ulica — razvalina. Hotel 4'Tri krone" v Gosposki ulici — kup razvalin. Dr. Breclju je priletela na verando laška granata. Gorjančeva hiša porušena, Kopačeva hiša je poškodovana, a ne hudo. V kapucinski samostan so padle granate ravno med službo božjo., Znani kapucinski vratar brat Sabas je obvezoval ljudi. A ravno ko je po maši v zakristiji je tudi ob njega obdiegnila laška je tudi ob njega obregnila laška granata in ga močno ranila na
*	čelu in na rami. Kostanjevica zopet močno Jjstreljevana. Na Trgu sv. Antona in Rabutišču konjska mrhovina in močni sledovi člove-
I ške krvi. Zemlja razkopana--
A hvala Bogu, vest o škofovih zavodih moramo v toliko popraviti, da čeravno je laški letalec vrgel bombo, se zdi vendar škoda le neznatna. Poslopje kaže do sedaj še svojo krasoto. Kako dolgo T In dalje drugi deli Gorice, naša srca krvavijo pri pogledu na cvetoče, a sedaj uničeno mesto. Ali verujemo trdno v renesanso, v pomladitev lepše nove sohične Gorice.
Solkan v ognju.
Kakor Gorico, tako so Italijani
*	v četrtek in petek obstreljevali tudi Solkan. Ljudstvo se je iz Solkana po večini umaknilo v zaledje, a čaka in upa, da se v kratkem zopet povrne. Kaplan č. g. Likar je že v Solkanu. 0. g. župnik Rejec, ki je bil cel čas do sedaj na svojem mestu, se je umaknil v četrtek v Sv. Križ na Vipavskem
^in prebiva pri tamošnjem č. g. ▼župniku, a upa, da se v kratkem zopet vrne na svoje mesto. Posebno so trpele v Solkanu hiše okrog cerkve. Med drugimi hi-mi je porušena Stabilova hiša. Pri Koršičevih (Zdrovih) in v hiši dr. Frankota so vse šipe popokale. A slavnoznani solkanski železniški most stoji še popolnoma nedotaknjen in kljubuje vsem viharjem. Tudi sosednji Kronberg močno trpel. Znani, mogočni Coroninijev grad v Kronbergu je požgan in porušen.
Letalci Plačilo za Gorico.
Italijansko-francoski letalci razvijajo živahno svojo akcijo. Sicer so se te dni omejili bolj na Gorico, a prišli so tudi v vipavsko dolino, n to celo v soboto kljub močni vipavski burji. V noči od četrtka na petek kmalu po polnoči je pri-vršal nad vipavsko dolino italijanski vodljivi zrakoplov sistema "Citta di Ferarra". Plul je zelo nizko nad hišami s strašnim šumom in ropotom, a bomb ni metal. A kmalu za njim so se dvignili v vPrvih jutranjih urah naši letalci, ^da vsaj nekoliko poplačajo Lahu dolg za Gorico. Vse ozemlje je bilo polno brnenja motorjev.. Izvršili so uspešno svoje delo v oko-ci Vidma, Videm zažgali in ob-elovali z bombami druga laška veljstva. Francoski letalci so jih fedovali. Prispeli so brez ško-in zgub na svoja mesta.
Strašna kanonada.
i Ogenj artiljerije naših in la-ikih
najtežjih topov je bil pretekli teden strašen. Brez prenehanja. Eden strel se je zlival v drugega v strašno grmenje, muziko, akorde, v
marš žalobnih elementov, kot še slutili nista o njem slavni ustvarjajoči sili genijev Chopin, Beethoven. V tem malem prosto-

toru od Plav do morja strašna morija, najboljfie italijanske dete padajo kupoma. A naši junaki, posebno Dalmatinci, Bošnjaki in Slovenci vihrajo kot vbc podirajo-ča nevihta. Da < bi jih videl vek, kako so vzplamletla njihovo srca pri pogledu na laško barbarstvo nad Gorico. Si fractus illabi-tur orbis — oni se<ne umaknejo. Stoje kakor nepremagljiv zid. O njih veljajo besede izrečene v bitki pri Waterloo: Garda umira, a se ne umakne niti za ped. In pri pogledu na take junake, na čudovite junaške čine, pri pogledu na celo zadnjo orjaško borbo za Sočo. smo za usodo in bodočnost Goriške, naše zemlje, Avstrije mirni. Sovražnik ne pojde naprej!
Sveta Gora.
Marijino svetišče, vir moči in sile naših junakov, uničeno, po-žgano. Naša svetišča gorijo. A glej, svetišča, posvečena Kraljici Kraljic, Mariji, je uničil sovražnik, a našega zaupanja v našo za-vetnico Marijo ne prežene, ne uniči nobena sila. Sub tuum prae-sidium confugimus — pod Tvoje varstvo se zateka tako težko udarjeno naše ljudstvo ob meji, cela Slovenija. In Svetu Goro bo naše ljudstvo zopet se t i dalo v večen spomin na te žalostne, težke, a tako zmagonosno slavne dni, v večno slavo naše svetnice, Kraljice Slovencev, Mmije---
Bombe v Mirnu.
Iz Mirna poročajo: Dne 4. novembra so Italijani streljali na Grad. Romarska hiše je zadeta od težke granate v polno. Fasada, klet in nadstropje je sedaj od spredaj odprto. Druga granata najtežjega kalibra je priletela v vogel pred fasado nove hiše, razrušila velik del dveh betonskih zidov, vogel hiše poškodovala, vse šipe, ki so še od prej ostale cele, so popokale, okna in vrata so poškodovana. Jaz sem ostal še cel. Tudi veliko okno od cerkve je porušeno. Granata je imela tako strašen učinek, da človeka preletava mraz, ako samo misli na to.
Bombe na Krasu.
Italijanski letalci pridno mečejo bombe na Kras brez posebnega uspeha. Njih namen je, da kolikor mogoče mnogo civilnih in vojaških oseb ubijejo. Tu in tam je res bila katera oseba zadeta, a na splošno je škoda teh bombnih napadov minimalna.
Dne 12. novembra so prišli štirje sovražni letalci nad Dutovlje na Krasu in so v par sekundah vrgli 10 bomb. Vspeh tega bombardiranja je bil ta, da ni bila niti ena oseba poškodovana. Ravno isti dan so metali sovražni letalci bombe tudi po drugih vaseh na Krasu brez vsakega uspeha. Velike luknje so napravile bombe na Krasu, drugega nič.
Sicer pa se sedaj prikazujejo skoro vsaki dan sovražni letalci po Krasu in mečejo bombe.
Lahom povemo pa, da s temi bombami ne pridejo ne v Komen in ne v Nabrežino in ne v Gorico. Če hočejo priti kaj naprej, morajo začeti tam spredaj v ognjeni črti in ne zadaj. Tudi če vse občine na Krasu požge j o z bombami iz aeroplanov, jim to nič ne bo pomagalo. Naprej morajo pobiti naše nepregledne vrste spredaj v ognjeni črti. * To je pa težko, jako težko! Če pade eden naš, jih pade Italijanov najmanj 10. Tam je polje italijanskih letalcev. Tam naj pomagajo. Če bodo pa samo od zadaj metali bombe, ne bodo s tem še nič dosegli. Pač pa bodo s tem svojim početjem naše letalce nagnali doli v Benetke in v Bre-scijo in doli po Italiji, da bodo plačali z bogatimi obrestmi te bombne obiske.
Ljudstvo na Krasu se je že privadilo italijanskim bombnim napadom in se malo več zmeni za to. Ko zagleda kakega letalca, teče v kritje ali v klet, ali pod kako skalo ali kam drugam. Zato pa je škoda italijanskih bomb in aeroplanov prav malo.
Spomini na Gorico in goriškega slavca.
Spisal M. Pogorele.
Kdo bi si bil mislil pred nekaj | leti, da bodeš postala ti predraga nam Gorica v svetovni zgodovini tako znamenita in tako slavna. Tekom zadnjih 7 mesecev se neprestano piše in čita o tebi. da si bila imenovana že tiso« in tisočkrat —
.1
čemu pa tudi net--Pohlepni
tvoj italijanski sosed te je že več kot 50 krat zavzel in osvojil samo
na--papirju. Res si danes do
cela porušena kakor nekdanji J«-; ruzalem.'4 Podrte so tvoj* krasne zgodovinske palače in hiše, da stoji kamen ob kamenu. Svetopisemski Jeremija bi gotovo pel danes tudi nad teboj žalne pesmi kakor nekdaj nad razdejanim Je ruzalemom...
In navzlic vsemu temu še nisi v sovražnih krempljih. Gorica, biser našega Primorja si še vedno ostala trdna postojanka in brani-teljica Soče kakor nekdaj.
Koliko gorja in strahu si že prestala predraga nam Gorica? Tvoje ljudstvo je zbežalo v druge kraje iz strahu pred sovražnimi topovi, tvoji vrli sinovi pa prelivajo kri na bojnem polju za cesarja in
domovino.--Ubogi slovenski
narod. Čemu te nemila usoda ve dno tako preganja! Nehote mi pride pri tem na misel pripovedka o vladarju in Slovencih.--- Nekdaj je Vladar neba in celega sveta naročil narodom, da naj si zberejo svoje kralje. Temu ukazu so se skoro vsi odzvali; ko je pa prišel čas odločitve tudi za Slovence in Slovane, so dali večnemu Vladarju ti sledeč odgovor: "Nismo se že zedinili!" — — Da, da, še se nismo zedinili, niti v starem kraju, niti tukaj v Ameriki! —
Pa pustimo to. Namen mojih skromnih vrstic je, napisati danes nekoliko spominskih^ podatkov iz leta 1908.» ko sem se mudil na Goriškem povodom mojega obiska v starem kraju. Bival sem tedaj med prijaznimi Slovenci v Gorici, na Brdah, okoli starodavnega gradu grofov Coronini, ter po lepih vinskih goricah. Tedaj sem vži-val domače veselje med gostoljubnimi goriškimi Slovenci, ki so odpirali svoje vinske hrame in mi dajali pokusiti žlahtno goriško vinsko kapljco. Mudil in hodil sem tudi okoli sv. Lucije. Kaka domača slovanska gostoljubnost je vladala med ondotnimi prebivalci. Šel sem dalje proti tudi danes sve-toznanemu Tolminu in Kobaridu, ko sem obiskal razne ondotne gorske vasice in trge.
V teh krajih sem se mudil tedaj, ko se je odkril našemu preroškemu pesniku Simon Gregorčiču spomenik na hribu blizu Kobarida. Ta hrib je podoben velikemu hlebu kruha. Tedaj je stala na vrhu tega hriba lična bela eerkvica sv. Lovrenca, v ozadju cerkve pa, na pokopališču grob pesnika Simon Gregorčiča. Gotovo je ta cerkvica danes že tudi razdejana! — Grob je bil vzidan v zid cerkve in je bil izdelan iz treh velikih kosov kraškega marmorja. Na pročelju je bila slika Simon Gregorčiča z napisom, spodaj pod tem je pa umetnik izklesal brodarja, ki vodi čolnič v razburkanih valovih z napisom: 1 Naš čolnič otmimo!' — Ta napis pomeni vsekako našo tužno Slovenijo, ki plove dalje že od nekdaj in še danes — po razburkanih valovih življenja.
Preveč prostora bi mi vzelo, a-ko bi hotel ta svoj pomenljivi o-bisk, ali ta pomenljivi dan natančno opisati. Omenim naj le> da sem se vozil k tej slavnosti z vozom od sv. Lucije. Bilo je na i-stem vozu več učiteljev in drugih rodoljubov. Govorili smo vsi le o pok. Simom Gregorčiču. — Pravili so mi, kako lepe poduke je vedno dajal ljudstvu naš goriški slavec Gregorčič in to najraje slovenski mladini. Svoje učenke v šoli je kaj rad pok. Gregorčič kaznoval, če so bile poredne s tem, — da jim je nalagal kako majhno denarno globo v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. In ta dan so mu nesle iste učenke na grob cvetja v poeast in spomin. Tudi jaz sem nabral tedaj priprost šopek z že orumenele lipe in druzega cvetja in ga položil na grob.
Vso to slavnost v cerkvi ter pri odkritju nagrobnega spomenika Sim. Gregorčiča so vodili trije svečeniki; občinstva je bilo kar poln hrib in Soča voda je veselo šumela v nižini, ko so romali Slovenci na grob svojega narodnega preroka.
Potem smo se napotili gori proti meji sosedne italijanske kraljevine na dom. ali rojstno hišo pesnika Gregorčiča v planinsko vasico Vršno. Rojstna hiša Gregorčiča je zelo priprosta lesena in s slamo krita koča, ki stoji blizu globoke-ge prepada. — Doli v nižavi pa pada velik in šumeči slap, ki se odtaka v Sodo. Malo višje naprej
je skalovito grebenasto gorovje Od ene strani na slovenski meji, na drugi pa na laški. Onkraj meje živi na tisoče beneških Slovencev še izza zadnje beneške republike. In ti Slovenci so ločeni od nas že od 1. 1866. Dandanes se ti vojskujejo proti svojim lastnim rodnim bratom in nasprotno, da teče slovenska kriv potokih v razburkano Sočo.--
Omenil sem že, da je Gregorčičeva rojstna hiša večinoma le lesena, le malo ima zidu od tedaj, ko so vzidali \ to hišo spominsko ploščo Gregorčičevo. — To spominsko ploščo je tedaj odkril prof. in dr. Ilešič iz Ljubljane; po odkritju je tudi deklamiral krasno Gregorčičevo pesem: "O nevihti," ki se končuje nekako takole: "Gorje ti, ubogi kmet» gorje!" —
Ta dan sem opazoval vsakojako ljudstvo, izobraženo in priprosto, kako so obhajali svoj narodni praznik in kako spoštljivo se je vse povsod govorilo o pesniku Gregorčiču. V neki gostilni blizu Vršna so se ljudje pomenkovali, kako težko je bilo za Gregorčičeve stariše in sorodnike, da se je Gregorčič izšolal. Njegova mati ga je baje nekoč karala: "Ti boš gospod T — ti T — ko še meha ne moreš v mlin nesti?" — Gregorčič je bil namreč v mladosti zelo šibke postave, da ni nikdar zamogel dvigniti vreče žita, nameMjfcne za mlin.
Spotoma srečaval sem tudi več, na pol odrašene mladine in starih ženic, ki so modrovali o spominski knjigi v Gregorčičevi rojstni hiši. Menili so namreč, da se ude-ležniki Gregorčiče slavnosti vsled tega podpisujejo v isto knjigo, da bodo sorodniki pokojnega pesnika več miloščine ali darov dobili T --Naravno da sem isti mladini in ženicam pojasnil, čemu je ona knjiga v Gregorčičevem rojstnem domu.
Kakor povsod po slovenski Goriški, tako sem bil tudi v Gregorčičevi rojstni hiši dobro postrežem — Prinesli so mi domačega okusnega kruha in mi postregli s fino> črno vinsko kapljico. Tako so mi pokazali tudi prostor v hiši, kjer je bil Gregorčič rojen dne 15. oktobra 1844. Govoril sem tudi z nekaterimi sorodniki pok. pesnika n. pr. z bratom, ki ima eno roko hromo. Za vso uljudnost in postrežbo niso računali ničesar, zato sem pa malo obdaril omenjenega brata. —
Gorico sem bil obiskal že enkrat poprej in to, nekako ob sklepu šolskega leta. O tem obisku imam nekaj podatkov samo še v spominu. Bilo je menda meseca junija 1. 1908. Šel sem s svojo sestro tudi iz Amerike na obisk v staro domovino in sva se nekoč napotila na znano romarsko pot na Sv. Goro pri Gorici, — ki je danes žal popolnoma porušena. — — Zvečer v hladu sva dospela na vrh tega svetišča; kosci so ravno kosili travo po skalnatih senožetih, ker na to goro vodi ovinkasta pot med bornimi kočami. Vrh gore je bila poleg cerkve neka znana gostilna. Slučaj je nanesel, da sem se tedaj sešel na onem gostilniškem vrtu z neznano mi dvojico. — Poprosil sem že sedeča gosta, gospoda in gospo, če se smeva s sestro bližje prisesti T da večerjamo pri eni luč-ni svetlobi. In prisedla sva zraven. Tujo gospo sem zatem vprašal, če je z naročbo zadovoljna, nakar mi je odgovorila v angleščini. Bili smo skupaj nato dolgo časa v prijaznih pomenkih. — Gostilničar mi je kasneje povedal, da sta bila to goriški glavar grof N. in njegova soproga, o čemur sem se naslednji dan sam prepričal* ker je glavar pričakoval šolsko mladino, ki je naredila povodom sklepa šolskega leta izlet na sv. Goro. Srečal se drugi dan šolsko mladež, ki je sparoma korakala proti hribu, prepevaje lepe slovenske pesmi. Učiteljica jih je vedno navduševala: "Le pojte glasno, ko dospemo na hrib, da vas bo g. glavar bolj vesel. Pokažite svetu, da ste Slovenci!"
Iz sv. Gore sem se podal zopet v Gorico, od tam pa dalje proti Vipavi, v katerem kraju kakor nam pripoveduje zgodovina so že stari Rimljani zasadili žlahtno vinsko trto.
V Vipavi sem naletel na neko svatbo ,kjer smo rajali prav po vipavsko. Ženin mi je pokazal vinograd, kojega je dobil poleg bale za doto z nevesto; — od tam sem se pa odpeljal dalje preko Postojne v svoj rojstni kraj — Planino. Predno pa končam te vrstice,
ozrimo se še enkrat v duhu na nekdanje prijazno mesto Gorico in okolico. Danes, ko to pišem, so opustošeni krasni vinogradski vrti in nasadi. Mesto same je v razvalinah ! Žab da se je tako kmalu uresničilo prerokovanje v Gregor-čičevi pesmi "Soči." — Tudi njega, ki je vedno bodril svoj narod ni več med živimi. Kaj rad je pe-val o svetobožičnem miru ljudem na zemlji. In letos so grmeli pa laški topovi nad njegovim grobom. Hrib sv. Lovrenca, kjer počiva naš nepozabljeni pesnik, so si baje že Italijani osvojili? — Kje je danes ona mladina, ki je leta 1908 tako lepo prepevala na Sv. Gori? — Koliko teh slovenskih mladeničev že počiva pod, s krvjo opojeno zemljo, — ali pa zdihuje vsled hudih ran v kaki bolnišnici!
Pred mano leži danes številka Ilustrovanega Glasnika z dne 29. julija 1915. Slika predstavlja Simon Gregorčiča, zročega globoko
v prepadu se pomikajočo Sodo. Is žepa mu gleda kos papirja, pod pazduho drži palico; — na.dragi strani je pa slika s skupino vojakov, ki obstreljujejo obrežje Soče. Pod to sliko je pa čitati njegovo preroško delo pesem 4Sočo.' Druga zanimiva slika je pa v tem listu z dne 30. sept 1915. kjer se vidi krasne planine okoli Soče. Na grebenih tega hribovja se bije z o-beh strani mož ob možu z nožem ob nožu, nad njimi sikajo šrapneli m topniške krogle. V tem strelnem dimu je pa videti pri vrhu sliko S. Gregorčiča. — Zdolej se kaže tudi njegova rojstna hiša in njegov grob, vasice in goriškemu slavcu nad vse draga Soča. Pod to sliko je napis povzet iz Gregorčk čeve pesmi:
Moj dom je lep, moj rod krepak, Za robstvo ni roj«n junak!" — Da zares žalostne slike in spomini* katere opisujem o Božiču leta 1915. in ob novem letu 1916!--
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo M Šloveneem, da ulagajo denar pri aao fcodUi aa tokovni ali obrestmi ra&ua ia jim sagoterimo reelej kalaata«
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovomoo Is m torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri aao lahko nalagate denar te ftivite v Jolietn ali pa v katerem drugem kraja Zdrni. driav.
Dva Slana K. 8. K. Jed note rta naia dolgoletna ueluAben-ca: g. Joe. Duada, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. Joe. F. 8kriaar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
PoiUjomo denar v staro domovino saneeljlvo In po na juliji Oddajamo v najem varnn«tne ikzlnjice po S3.00 na leto ta shranjenje vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno varme prod ogajem Is tatvino. Isdajamo menjice na vse krajo.
Poolopje, v katerem so aaii uradi je lastnina to banko. Naia banka jo d*po*itni urad sa mesto Joliet, m okraj Will, se driavo mineta in sa vlado Združenih driav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital »50,000. Rezervni sklad »00,000.
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva In aa|stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, lih
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Pozor krafevna društva K. S. K. J.
pisma ali koTtrU, vstopnic« m
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lic« ali drage tiskovine, obrnit« a« tudi na:
Narodno Tiskarno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vam bode iarriila vse tiskovine t najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri naa je vse osobje unijako. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižica" za člana, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri meaečnib sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako draitvo. Imajo pesebno razdelbo vplačeStnj in potrdila aa 10 ali 20 let. Razdelba aaca-mentov j« narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice ao tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in ao trdo vezane. Piiite po ria-rec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V aaii tiskarni se tiaka "Glaailo K. S. K. Jedaote."
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
1T80-82 E. 28tti St.,
CONCORD RDEČE VINO	CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	80c. galona

Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek ze vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar aU Money Order.
■a
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranj sko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih
_državah ameriških._
Uredništvo in uprav nifitvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na teto.............$0.60
Za nečlane.................$1.00
Za inozemstvo..............$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ' *	of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
tem samo našega petrolejskega
kralja John D. Rockefellerja.
Pred razpustom že navedenega trusta je imel Rockefeller 247,692 delnic te družbe, ali 25 odstotkov vseh 983.383 delnic v prometu. Leta 1911 so bile Rockefellerjeve delnice vredne $167.192,100; da nes pa dobi Rockefeller lahko zanje $421.056,400 torej je naredil 'easy" tekom 4 in pol let 254 milijonov dolarjev ali nekaj nad 4 milijone vsak mesec kar znaša $133,333.33 na en dan. Človek bi kar ne hotel verjeti tem številkam a so povsem resnične in zaneslji ve. Ni ga menda na svetu kralja, ali cesarja, ki bi imel tako velike
83. junija. Avstrijici zopet kreatorijev, ki so bila za sloven-i mesto Lvov v Galiciji. |ske otroke prava potujčevališča Dne 30. julija. Italijanska kri- Sedaj, ko ima gospod cesarski ko žarka 4 4 Giuseppe Garibaidi" po-|arisar vso moč v rokah, naj bi
topljena po nekem torpednem čolnu. Dne 0. avgusta. Zavzetje mesta
avstrijskem j tudi v tem oziru dal Slovencem, kar nam gre; vsaj nekatera zaba višča naj bi dobili Slovenci, n. pr.
Varšave po Nemcih in Avstrijcih Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, kjer
8-mesečnem napornem oble-1 imajo Lahi kar dve skupaj.
Merodajne osebe naj bi se za Angleška trans-[stvar zavzele ter storile potrebne korake, ki gotovo ne bodo brez uspešni. Sedaj je čas!
I. V. S.
po
ganju. Dne 14. avg,
portna ladja "Royal Edward" potopljena v egejskem morju 1000 oseb utonilo.
Dne 19. avgusta. Avstrijci in Nemci zavzeli rusko Bre8t-Litovsk. Dne 16. septembra. Centralni
trdnjavo Blagor mirnim.
Owned by the Grand Carniolian Slo-venion Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
dohodke. Navzlic temu da zaslu- zavezniki obkolili francosko trd-| ži Rockefeller že pri svojih delni- njavo "Verdun", cah lepo svoto, se mora poleg tega Dne 6. oktobra. Bombardiranje j še upoštevati ogromne dividende, Bel grada. 150.000 avstrijskih in katere mu družba vsako leto pla- nemških vojakov prekoračilo Sa
Spisal A. K.
Ta prelepa beseda se premno-gokrat izgovarja v različnih •okoliščinah. Najprej se mirno ime
y X'Jr A vJ Jtt *	I	vvi v UiU Ui uiih/u T owav IVVV l^4** I UUlllOlalli f V/JUAVi V J/i VAV/1 CIvllV/ KJ%* I
1951 We»t 22nd Plač«, Chicago, III. čuje od čistega prebitka. In to še vo in se utaborilo na srbskem o- ?uje kar 8e Prav ?e &iblJe
_Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year.....
For Nonmembers
niso vsi Rockefellerjevi dohodki, zemlju. Znano je, da lastuje on tudi mno- Dne 9. oktobra. Srbsko glavno
ter ničesar ne dela. Mir n. pr. vlada v tihem večeru, kadar je
flioo go premogovnikov v Zedinjenih mesto Belgrad padlo Avstrijcem f"^^0 tihoten» da.se celo topo^
For Foreign Countries........$1.50 državah, osobito v Coloradu. Ko- in Nemcem v roke.
si
liko milijonov dolarjev čistega le- Dne 11. oktobra. Bolgarija na-
lovi listi ne premikajo, ko so po-dnevne živalice že vse v skritem
tnega dobička mu spravljajo sku- povedala 'vojno Srbiji in entent- P°lčitku1tf 8e P°nočne še niso za
Deset sklepov ob novem | leta.
V nekem chikaškem dnevniku
_	čele oglaševati. Mirno je tudi v
Dne 12* oktobra. Angležinja E-|šinii fuščavi' kadar vroče 8olnce
Bruslju I PrePeka puste in prazne goličave Iter ni ne v zraku šumnih vihar-
5ieT novembra. Zavzetje srb- jev\De na	živalskega giba-
'nja in zuborenja.
Te vrste mir je v grobu; zato se
grobišče imenuje mirodvor, kjer
mrtvi počivajo od svojega truda
in znoja. O takem miru mi tukaj
navajamo tudi mi v slovenskem kolikor nam reVnim delavcem cn Bitolj.
paj razni njegovi delavci, ali pre-1 nim zaveznikom, mogarji, — to je svetu neznano.
Marsikdo bo vzkliknil: to nildith Cavell ustreljena v pravično da grmadi jo nekatere | vsled špijonaže. posamezne osebe milijone na mi-
lijone. — Res je tako. Pa stara I skega mesta Niš po Bolgarih. Ite je bilo te dni čitati deset važnih navada je ta, da kdor ima dosti lijanski pamik "Ancona" potop-sklepov, katere naj naredi vsak- kapitala, mu denar sam raste. Če ljen v Sredozemskem morju. 208 do ob pričetku novega leta. Ker hastuje kdo n. pr. 50 milijonov, bi oseb mrtvih
so ti trdni sklepi za vsacega po- jih imel rad ge 50 zraven. Finan- Dne 2. decembra. Nemci in Av-, »ameznika važni in umestni, Jih gnim kraljem so stotisoči toliko, strijci si prisvojili srbsko mesto 8eveda ni dalJe S0™1^ ker živ-
* —1 —1-----1------I	ljenje naše ni leni počitek, ni
smrtno spanje; marveč govoriti mi je o onem miru, ki se kaže v delu, v gibanju, — življenju. Tu di v tem pomenu rabimo besedo mir 8toinstokrat ter govorimo o mirnem delovanju, mirnem potovanju, mirnem življenju itd.
Oblaki na nebu, pravimo, se mirno dalje pomikajo, ako mirno
t - ii. i-i	»» • • .sapica pihlja in ni hudih vihar-
Ljubljanski "Slovenec je pri-1 jey ftU nasprotnih vetrov Voda
mirno teče po svoji strugi, ako ni strmine, da bi se s preurno silo za
prevodu:
1.)	Smehljaj se sleherni dan in bodi dobre volje, čeravno te skušnjave napadajo ter silijo k res nim pogledom.
2.)Ne	obsojaj svojega bližnje-
dolar.
Poleg Rockefellerja je še več|peter zbežal v drugih delničarjev, ki so pomno-1 kem. žili pri Standard Oil družbi zadnji čas svoje milijone. Vrednost teh delnic, ki jih lastuje Charles
Dne 25. decembra. Srbski kralj i Brindisi na Laš-
ga, kajti noben človek ni popo- p^ ge je zvi§aia z $35,600.000 len na svetu ; vsakdo je bolj k na $89,700.000, C. W. Harkness
Kako je sedaj na tržaških šolah.
Kje J. mesto slovenščine?
In med temi si morda tudi tit 3.) Pomagaj svojemu bližnje
nov dolarjev, William Rockefeller 12 milijonov dolarjev, H. N.
mu na noge, če omahuje. Bogu|Flagler pa 31 miijjonov dolarjev, je znano, da sem že tudi jaz omahoval, in če bi mi tedaj prijatelj ne priskočil nš pomoč, — bil bi tudi jaz padel.
4.)	Bodi marljiv in vesten pri delu. Skrbi za svojce če le moreš in spominjaj se jih sleherni dan.
5.)Živi	sleherni dan tako, kakor bi ti bilo treba še danes zvečer umreti. Živi tako, da bi ti ob ve
Važni vojni dogodki leta 1915.
Najbolj važni vojni dohodki minulem letu 1915 so sledeči:
občil zadnje dni sledeči dopis iz Trsta:
Ko somi predstojniki mi noli I le tavala ob "brlgl^rVotirll*
pvnrk A	lr A«*A M *> Al^ A *VI AOTA rw Q T\A_ I	*
Dne
mesec odkazali neko mesto za poučevanje v slovenski šoli bližnje [tržaške okolice, sem upal, da stopim v šolo, v kateri mi bo zado-dostovalo znanje slovenskega je-jzika. Toda glej prevaro I Na pro-
na ladja
1. januarja. Angleška boj- čelju ^ke stavbe vidim napis: SV?" ja "Formidable" potoplje-hm;,,;««	" Qt™in,l^reaa
mostove in jezove; če ni celo glo bokih prepadov, da bi se s *ume čim bobnenjem zlivala vanje. Bar čica mirno plava po morju, ako je ne podijo prehudi viharji in je ne vznemirjajo razburjeni valovi
- v. .. . u«! . i . i na po nekem nemškem podmor-čeru življenja ne bilo potreba ni- . * v	K	I notri.
,	.T. j w _. ___skem čolnu. 600 moz utonilo.!
kogar prositi odpuščanja — Boga.
razun
Civica scuola slovena". Stopim Na hodnikih dobim razne! nabite pozive, oglase, zadevajoče Pomorska J starge jn njihoven otroke, toda
Dne 24. januarja.
6.)Ogibaj se naglice in nezmer-1 b.itka .na anglefkem °J>režju, v ko-|vse laško Tudi navodilaglede ob-nosti v vseh zadevah. Pazi na £J? potopila nemška križarka našanja šolske mladine na poti v
svoi um in telo. Ne trati do neJ ®luecher \ Pri *enJ. Je "t™1}0 Solo in domov so le italijanska. In	.
700 mornarjev. Tudi angleška od vseh vpisanih otrok niti eden catl na človeško življenje, le s tem
križarka "Lion" je bila v tej bit- Tt^liian! Nadnisi nred razredi Prevažnim pristavkom, da člove-
svoj um in telo. Ne trati po nepotrebnem tedaj časa, ki bi ti lahko največ hasnil. 7.)Drži zaupanje v celi svet,
se mirno pase okrog pastir ja, ako mu nobeno živinče ne na gaja in ne uhaja v škodo, marveč vse lepo povrsti pobira zeleno hra no po dobrem pašniku, ako je no bena reč ne plaši in ne bega. Vse to in enako se da tudi obra
ki hudo poškodovana.
Italijan! Nadpisi pred razredi) seveda tudi italijanski. Ni še do-
slavo in resnico. Sledi vedno zn l ^ * f?br^a' P°toP an»H sti! Grem v razred. Pogledam na U___1________:______I sne KrizarKe -*<Jian Mac «augn-|„™;L- in Korom • "fiinvo^i • r»r»m -
ton'
korakom uspeha in napredka.
8.)	Delaj vsled tega in tako, za-|™ kar so tvoje roke in razum ustvar jene. Delaj tako, da se te bodo nekoč tvoji otroci ponosno in hvaležno spominjali rekoč: "To je bil moj oče. Ponosen sem nanj!"
9.)Bori	se za človeško pravico in prosi Boga za razsvetljenje.
10.)	Bodi napram svoji ženi ve dno dober in ljub. Sleherni dan ji povdarjaj, da jo imaš rad. Čc-ravno to tvoja žena dobro zna, jo bo vedno zelo razveselilo, če ji I škega. svoje spoštovanje in ljubezen sle
'Giovedi: com-
ku ne jemlje miru samo to, kar mu nasprotuje zdaj, ampak tudi takrat nima miru in pokoja, ka
Dne 4. februarja. Proglas vojne j zone v angleškem kanalu po nemški admiraliteti.
njavo Przemysl na Poljskem.
Dne 24. februarja. Bombardira-1 nadpis. nje Dardanel po zavezniški mor-f narici.
dar se nezgode le boji ali po pra vici ali pa samo v domišljiji. Clo vek je torej v sredi najlepšega miru vendarle večkrat nemiren, ker
urnik in berem: v vodovju Velike Britanije. | posizione, religione, disegno" itd.
Vse laško! Za božjo voljo, ali nismo v slovenski morda kje v Kalabriji t Ni še konca. Tednik se vodi v laškem jezi- «a 8tražl prihodnost. Dne 24. februarja. Avstrijci in|kuf istotako razredna knjiga. Sol- Koristno nam bo, ako si vsaj Nemci so si prisvojili zopet trd- ske tiskovine, namenjene otrokom površno ogledamo nekatere takih 1	'(pisanke i. dr.), imajo italijanski |primer.
Človeško življenje se večksat Celo pozivnice, ki jih vodstvo I primerja tekoči vodi, ki je v zače-starsem nemarnih otrok pošilja, I tku neznaten studenec, potlej na-Dne 1. marca. Razglas Anglije, I s0 italijanske. Tako dobi sloven- raščajoč potok, dalje večja in ve-'c"|da bode ustavila vse parnike, ki ska mati na dom poziv: "La sig- čja reka. Pri nekaterih je vse plujejo proti Nemčiji, ali iz Nem-|n0ra Križmančič s Invite a pre- mirno: studenec se mimo pretaka
sentarsi itd." Ali ni to smešno? | po lepo dolini, potok se krotko vi-
oi^	^ m«— o-1 Dne 14. marca. Pomorska bitka Ali ne bi mogU Šolski nadzorni-! je po travnikih med pisanimi eve-
nerni aan tudi ustmeno razode- med Nemci ^ Angleži na obrežju ki in voditelji nastopiti, da se te Ulicami in mogočna reka se zložno
'■'C"	I .Tn firt/k Amamlra Kltim Pkiln Irinii I_________ ! 1 1 •» •	I « • •	•<	-V 1	.	•
dalje pomika med rodovitnim po-
Dodatni sklep: Skušaj pridobiti sa društvo in K. S. K. J. tekom tega leta vsaj enega člana, ali eno članico 1
Južne Amerike blizu Chile, kjer | razmere izboljSajo. je bila nemška križarka " Dresden" potopljena.
Dne 18. marca. Potop angleške bojne ladje "Irresistible" in "O-
Srednje in ljudske šole, c. kr. pripravnica.
Cesarski komisar korenito re-l
ljem. Vselej pa ni tako, marveč večjidel voda že v začetku drvi med kamenitim pečevjem, potlej se nemirno pretaka po strmih bre
Kako se dela milijone?
cean", ter francoske bojne ladje f1or.miraxTse. šolstvo» ki je bilo do-1 ih in glednjiž ima preskočiti
lBouvet" v Dardanelah.
______ ________________________Vrženo protiavstrijskega marsikak slap in premagati pre-
.. „	_ .	. duha. To je vse prav, mi se tega I	V r,
^ine 22. marca. Rusi zavzamejo] veaeHmo ^	^ y p^|mnc^o zaprek, preden pr.de v sir
Največja trgovska korporacija po hudem obleganju avstrijsko osnavljanju tržaškef?a šolstva na celem svetu je nas jeklarski | trdnjavo Przemysl.	1
trust, ali United States Steel Cor-
pre-nei
jemlje tudi Slovencev v ozir? Vse
poration; temu pa sledi petrole- dardanelski ožini angleško bojno jev trust (Standard Oil Compa- ladjo "Lord Nelson'
Dne 5. aprila. Turki potopili v|šole, ljudske, meščanske, srednje |
in licejske šole edinole nemške in
ny) z znanim milijarderjem John D. Rockefellerjem na čelu.
italijanske. Ali niso vredni Slo-1 Dne 28. aprila. Francoski par-1 venci, ki jih je z okolico vred 60 [ nik "Leon Gambetta" potopljen v do 70 tisoč niti ene slovenske
no morje.
Človeško življenje se premno-gokrat primerja potovanju, bodisi potovanju po vodi, po železnici, po vozni cesti ali po pešpoti. Ko bi človek potoval vedno le po ravni in gladki cesti, ko bi se v svoji
Poleg raznih drugih podjetij v jadran8kem morju od nekega av. srednje šole! Ali ne zasluži 35 ti-Pfspameti nikdar ne prenaglil, ko
Zedinjenih državah se sedanje ev ropske vojne osobjjfe^jggseligo delničarji Standar^Oil oj!We kajti bas ta vojna je uplivalajfia so dosegle zadnj1. čas delnice Ae družbe neverjetno visoko borzao ceno. Danes velja ena sama ujca delnica okoli $2000.
Odkar je zvezna vlada 1. 1911 razpustila to družbo v znani tožbi Rockefellerja, se je vrednost teh delnic skoro potrojila, ker je cena skočila z $675. na $2000. pri delnici.
Kako iz lahka delajo naši ameriški denarni mogotci milijoner
strijskega torpednega čolna, mož mrtvih. Dne 7. maja. Potniški parnik Lusitania" potopljen v angleškem vodovju. 1100 oseb utonilo.
Dne 14. maja. Italijanski kralj napovedal Avstro-Ogrski vojno.
500|soč mestnih Slovencev niti ene
ljudskeršole v mestu t
C. kr. pripravnica je velik ab-
surdum. Slovenski otroci hodijo
štiri leta na Ciril-Metodove ali v
okoliške slovenske šole, potem
zgube dve teti v c. kr. pripravnici
Dne 25^ maja." Angleška" bojna I	80 njihovi nemški kolegi že
v Dardanelah I e letl na ^mnaziJi- Pripravnica, ta prava mučilnica uboge mla-
razvidimo, ako upoštevamo pri I Przemysl.
ladja "Triumph" potopljena.
Dne 28. maja. Velika angleška bojna ladja "Majestic" torpedi-ra v Dardanelah.
Dne 3. junija. Nemci in Avstrijci so si zopet prisvojili trdnjavo
dine, naj se odpravi in ustanovi naj se v mestu slovenska ljudska in meščanska šola ter slovenska! gimnazija!
. .Zabavišča. Magistrat je bil ustanovi! pred leti več zabavišč takozvanih ri-
bi mu ne nagajalo slabo vreme in ga ne bi strašili viharji in nevihte, ko bi imel samo ljubeznive in blage sopotnike, ko bi se mu v premnogih krajih ne bilo bati sovražnih napadov in drugih nesreč: tedaj bi bilo seveda mirno njegovo potovanje! Toda koliko je tako srečnih potnikov?
Človeško življenje se dalje primerja oblakom, ki urno izginja-vajo izpred naših oči; mnogokrat se mirno dalje pomikajo, odsevajoč se v soinčni svetlobi; premno-gokrat pa se nagloma naprej drvijo očrneli in temni, žugajoč hudo uro. — Huda ura — prijatelj,
— to je strašna reč. Iz oblaka oblak švigajo strele; grom pretre ia nebesne sirjave; ploha se ulije tu, tam se usuje toča; nesreča je itrašna, kjer zadene! In potlej Oblaki, črni oblaki, izginejo izpod neba, kakor izginejo mogočni tri nogi in ljuti prelivalci človeške krvi s pozorišča: — na nebu posi je milo solnce, na zemlji se po hu di vojski upehano človeštvo zo pet oveseli mirnih dni!
Zato pridenem slednjič , še pri mero, ki ima v sv. pismu podlago svoje resničnosti: Človeško življe nje je vojska na zemlji.—Vojska —strahovita beseda! Vojska je miru ravno nasproti. Pa miru tu di tam ni, kjer se je vojske le ba ti, kjer ni varnosti pred so vraž nim napadom. Pač velika nesre ča je za zbegani svet, da pravega miru pravzaprav nikjer ne najde mo, ko bi ga šli iskat križemsvet po vseh deželah vesoljne zemlje Četudi ni vedne vojske, vendar strah pred njo nikoli ne mine, kar nam dovolj izpričuje mnogo vrst no morilno orožje in brezštevilno vojaštvo po vseh državah. Mir, ki ga mora neprenehoma stražiti in varovati toliko najmočnejših ju nakov s takimi pripravami, se pač ne more imenovati mir, kvečjemu nekako — premirje. In še srečne se štejemo, če je tako. Kaj pa je zgodovina posameznih držav? Poglej v zgodovinsko knjigo: vojska — mir, vojska — mir ... ta tužno-vesela pesem se vedno ponavlja "da capo".
Taka je tudi v življenju posa meznega človeka. prav popolnoma mirnega ne poznam nobenega; vse, kar se da doseči, je tudi tu neko modro osnovano premirje in polegtega močna straža in pogu mna bramba, ki je vedno priprav-jena, ko bi se spet vojska pričela v nemirni deželi našega srca, pla niti nad sovražnika, ga premagati in zopet napraviti mir. Nad vse pa je modrost, ki se ne spušča v nepotrebne vojske, ampak jih zna že naprej kolikor mogoče preprečiti in odvrniti. Zmagoslavje za daljše in krajše boje — stalno in večno zmagoslavje —? bomo seveda obhajali šele v netiesih. Življenje na zemlji je in ostane vojska ter ima le to tolažbo za nas, da se z vojsko napravlja mir.
Vsak človek ima pa zlasti tri nasprotnike, zoper katere se vojskuje: samega sebe, ljudi in Boga. Zato imamo navado govoriti o trojnem miru na zemlji ter naštevamo : mir z Bogom, mir z ljudmi, mir, ki ga imamo s seboj. Srečen, kdor ima ta trojni mir! Potrudimo' se zanj, kolikor nam je mogo če tu na zemlji: odškodnina za trud, ki ga stane ta trojna vojska, je velika in vabljiva, imenuje se zadovoljnost, lahko naravnost rečem — sreča.
ne volje; mir pa nastane, med njima ena misel, ena Pravi mir je med neenakimi le daj mogoč, ako se šibkejši i noma vda volji močnejšega, bo torej človek takrat imel t gom, če izpolnjuje voljo božjo zapovedi, če živi po božjem ku: kajti sv. pismo odločno trdi-"Grešnik nima miru!" Vest nanu reč mu vedno očita in strah za-stran večnosti ga vznemirja po. vsod. Zato je že Job vprašal« "Kdo se zoperatavlja Bogu, in j. ma mir?"
Vendar to se ni zadosti za pravo srečo, da kdo ni le velik grešnik, — sovražnik božji; marveč t biti mu mora tudi v prijateljski! zvezi, z njim enakih misli, enake volje; ker hoče Bog sam biti čle?f jveku dober Oče, mu mora biti sni dober, poslušen in ljubeč otrokjk Le potem mu bode sreča v delež,' kakršno more imeti otrok najboljšega in najmogočnejšega 0-geta.
§To prijateljsko, to detinsko pdanost pokaže pa človek s tem, da se popolnoma vda v njegove presveto voljo. Druge poti do pravega miru in zadovoljnosti v jsredi preobilnih zemeljskih ne- $ zgod ne poznamo, kakor je popol-Ina vdanost v voljo božjo.
Razne stvari. >
™T™-" Šolske knjižnice.
Minister za bogočastje in nauk je izdal dolg ukaz o nadzorovanju in porabi šolskih knjižnic. Vodstva morajo natančno pregledati vse knjižnice, Če so spisi popolnoma sposobni za vzgojo in morajo odstraniti vse druge, ki bi v državnem ali verskonravnem oziru le količkaj pomislekov vzbujali.
Učni jezik v po naših četah ni Poljski.
B'Czas" poroča, da so avstrijske vojaške oblasti v zasedenih krajih Poljske odločile, da se mora učni jezik v šolah ravnati po večini tamošnjega prebivalstva. V irajih, kjer prevladuje poljsko prebivalstvo, mora biti učni jezik poljski, kjer so Nemci v večini, se mora poučevati v nemščini, v krajih vzhodno od Lublina, kjer so otroci po večini rusinske narodnosti, pa v rusinskem jeziku.
• Mir z Bogom.
Ne čudi se, dragi čitatelj, če se drznem tudi Boga imenovati človekovega sovražnika. Kako, ali mar tudi neskončno dqbrotljivi Bog napove komu vojsko? On ne, toda uboga stvar se drzne to storiti. Lucifer je bil prvi, ki je pričel to neumnost. Je pa tudi prvi izvedel, kaj se to pravi, z Bogom se spustiti v prepir in nasprotje. Strašna vojska nastane v nebesih; najhrabrejši vojskovodja, veliki angel Mihael, se ponudi za generala z bojnim geslom "Mi cha El" ("Kdo kakor Bog"). Kakor bi trenil, je bil v nebesih mir napravljen in pri tej priči so bili u-jorniki v strašnem brezdnu večnega neugasljivega ognja, zazme-raj brez pokoja, brez miru.
Satan je zdaj iz lastne izkušnje izvedel, kaj se pravi, z Bogom se vojskovati; zato gre brž in iz same nevoščljivosti naščuva še Evo, naj tudi ona poizkusi kaj enakega. Tudi Eva, in celo Adam, se zoperstavi Bogu ter oba jesta, kai jima je Bog prepovedal jesti. Nesreča, ki sta jo s tem nakopala prva človeka sebi in vsemu človeštvu, vam je dovolj znana, in jo dosti bridko čuti vsak izmed nas. n tak norec, ki Bogu napoveduje vojsko, je vsak grešnik. Da je res brez pameti, mi ni treba še dokazovati. Prijatelj, ali bi se ti ne smejal, ko bi n. pr. Črnogorec vojsko napovedoval vsem cesarjem in kraljem in vladarjem vesoljnega sveta kar hkrati ? In vendar bi to še nekaj bilo, čeravno u-bogo malo; človek, revni Črvicek, se pa še v primero ne more staviti veličastvom in močjo nebeskega Kralja. — in vendar je uporen!
Vojska .sploh nastane,, če sta si dva navzkrižnih misli in nasprot-
Orientalski jeziki
Avstrijska naučna uprava namerava v kratkem posvetiti pouku orientalskih jezikov, posebno bolgarskega in turškega, povečano skrb.
Za hrvaški jezik.	^
Da se danes pridiguje v Zadru v po cerkvah tudi v hrvaškem jeziku, kar preje ni bilo, je to edino zasluga energičnega in zavednega in vsem pravičnega nadškofa dr. w Vinka Puljšiča.
Hrvatsko vseučilišče
je štelo v poletnem semestru 1914-15 le 522 slušateljev in sicer 97 % teologov, 281 juristov, 86 filozofov, 29 gozdnih tehnikov, 5 geo-metrov in 24 farmacevtov. 371 slušateljev je bilo iz Hrvatske - Slavonije, 3 iz Reke, 25 iz Ogrske, 62 iz Dalmacije in Primorske, 48 ^ iz Bosne, 10 iz Bolgarije, 1 iz Srbije in 2 iz ostalega inozemstva.
Češko
so
gimnazijo na Dunaju
zaprli.	#
Kakor poročajo nemški listi, je dunajska občina zaprla češko gimnazijo na Dunaju. Gimnazija je obstojala na Dunaju dve leti.
Vojne domove
ustanove pri Dunaju. Zgraditi nameravajo 252 hiš, v katerih bo lahko bivalo 3430 oseb.
»
Smodnik brez plamena.
Ogenj ki plane iz cevi strojne puške ob strelu, je za zrakoplove precej nevaren, ker more povzro-čiti eksplozije. Zato si že dalj ča- * sa prizadevajo, da bi odpravili ta ogenj. Sedaj se pa poroča, da^ rešil to nalogo Florentinec Gtfn° Fei, ki je iznašel smodnik, ki fp-ri brez vsakega plamena, pri detonaciji ne zasveti in tudi ne razvija nobenega dima. Tak smodnik bi bil izredno pripraven za *ra* kopi b ve, pa tudi za pehotni in artilerijski ogenj,ker bi sovražniku ne izdajal postojank. Seveda pa * treba šele počakati, da se stvar izkaže kot resnična iznajdba* ne na kot izmišljotina, kakrŠruh j« bilo ravno na Italijanskem že več. ^
*-|
—-
K. S, K. I ^^ | Jednota ?
i
Ustanovljena v Joliettt, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: J0LIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 30. novembra 1915. skupna izplačana podpora
$1402.846.43.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin lvec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. • Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
SUSPEND 0 VANE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1864 Vobol Neža 26, 500. 12. 2 dec. 1915.
Od dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 5764 Ribarič Eva 28, 1000, 19. dec. 1915.
Od dr. sv. Veronike 115, Kansas CUy, Kans., 6085 Poje Neža 19, 1000, 23. dec. 1915.
Od dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., 6030 Dolenc Pavla 17, 500. — 6344 Verjent Neža 21, 1000, 27. dec. 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 17702 Matelijan Josip 21, 1000, 21. dec. 1915*,.
K dr. sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 20567 Tušek Tomaž 42 1000, 19. dec. 1915.
PRESTOPIL ČLAN.
Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., k dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 20650 Mesnjak Josip 20, 1000, 12. dec. 1915.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., k dr. sv. Ane 127» Waukegan 111., 3705 Stalcar Marija 23, 1000, 27. dec. 1915.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2468 Svet Terezija 28, 1000, 18. dec. 1915.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5314 Osredkar Kata 24, 1000, 24. dec. 1915.
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 20182 Skerbinc Math 42, 1000, 12. dec. 1915.
Od dr sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16694 Lukman Franc 35, 1000, 20. dec. 1915.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 6417 Jontes Josip 23, 1000, 28. dec. 1915.
Iz urada gl. tajnika K. S. K« Jednote.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 21297 Grum Franc 34, 1000,
spr. 12. dec. 1915.
K dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 21298 Strah Alojzij 28, 1000.
—	21299 Bukovinski Ivan 29, 500, spr. 12. dec. 1915.
K dr. sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 21300 Grbčič Franc 29, 1000. — 21301 Kučan Jurij 24, 1000, spr. 14. dec. 1915.
K dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt., Mich., 21302 Čižmešija Lovrenc 49, 250, spr. 5. dec. 1915.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 21303 Prezelj Ahacij 19, 1000. — 21304 Malešič Matija 21, 500. — 21305 Lavrič Rudolf
23,	500. — 21306 Arko Alojzij 28, 500. — 21307 Znidaršič Ivan 38, 500. 21308)Debeljak Ivan 41, 1000, spr. 12. dec. 1915.
K dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 21309 Kuzmak Jurij 40, 1000, spr. 12. dec. 1915.
K dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 21310 Kocjan Avgust, 25 500. — 21311 Uičič Josip 28, 1000. — 21312 Rebernak Franc 33, 500.
—	21313 Kranjec Anton 34, 1000, spr. 19. dec. 1915.
K dr. sv. Pavla 118, LHtle Falls, N. Y., 21314 Kunstelj Ivan 25,
1000, spr. 19. dec. 1915.
K dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 21315 Koroshus Josip,
18,	500. — 21316 Obreza Franc 22, 500, spr. 5. dec. 1915.
K dr. Jezus D. Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 21317 Kasunič Anton
19,	1000, spr. 26. dec. 1915.
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 7563 Terlep Marija 19,
1000, spr. 19. dec. 1915.
K dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., 7564 Mrak Jožefa 23, 500.
—	7565 Balantič Marija 32, 1000, spr. 12. dec. 1915.
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 7566 Skodlar Marija 35, 500.
—	7567 Omahen Razilija 37, 1000, spr. 19. dec. 1915.
K dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 7568 Kočevar Johana 18,
1000, spr. 19. dec. 1915.
K dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 7569 Erznožnik Terezija
24,	1000, spr. 15. dec. 1915.
K dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., 7570 Plestenjak Franca 20,
1000, spr. 27. dec. 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI.	! •
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 922 Burnetii Josip 19,
1000, 21. dec. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3367 Dermota Ivan 19, 1000.
—	1302 Vobol Simon 31, 1000, 12. dec. 1915.
Od dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1798 Janez Štefan 24. 1000, 20. dec. 1915.
Od dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., 1783 Vranič Filip 25, 1000, 23.
dec. 1915.
Od dr. Mar. Sedem Žal. 84, Trimountain, Mich., 13597 Mamula
Miha, 28, 1000, 22. dec. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19855 Zrinšek Franc 43,
1000, 20. dec. 1915.
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 21235 Parkel Ivan 18, 500, 12. dec. 1915.	1
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland Oh,o, 19695 Verbič Ivan 19, 500. -17201 Hrovat Alojzij 23, 1000, 23. dec. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15998 Laskof Peter 33, 1000, 24. ec. 1915.
Od dr. sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 15727 Lukas Avgust 17, 1000, 5. dec. 1915.	' .
Od dr. sv. Marije Pomagaj 17, Jenny Lind, Ark., Sekl*č Jakob 39, 1000, 21. nov. 1915.	^
Od dr. sv. Jan. Evang, 65, Milwaukee, Wis., 20593 Bizjak Andrej 34, 1000. — 20893 Seklij Simon 45, 250. 25. dec. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15031 JurkoviS Franc 25, 1000, 24. dec. 1915.
Od dr. Jezus D. Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 18735 Gorički Štefan 24, 1000, 26. dec. 1915.
ČLAN ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000 NA $500.
Pri dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18857 Spetič Franc 24, znižal 19. dec. 1915.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
|f Škof Janez Stariha.
Dne 27. novembra 1915 je umrl v Ljubljani škof Janez Stariha. Še dan preje je bil na izprehodu pod Rožnikom, dolgotrajna bolezen na srcu pa mu je kmalu nato končala zemeljsko pot.
Škof Janez Stariha je bil rojen 12. maja 1845 v Sodinji vasi, se-miške župnije. Imel je štiri brate in dve sestri. Najstarejši je bil Janez; potem Marija, ki je umrla 1. 1911.; Jožef, ki je nastavljen v neki železniški tovarni v Ameriki; Katarina, umrla 1. 1861.; Jakob, trgovec v Ameriki; Matija bil je 18 let v Ameriki, sedaj pa prevzel doma gospodarstvo. Ljudsko šolo je pokojnik obiskoval v Semiču in v Novem mestu, kjer je kot osmošolec moral 1. 1868. na vojsko. Bil je prideljen 4. bata ljonu 17. pešpolka, ki se je naha jal takrat v Gorici, pozneje je bil v Benetkah uvrščen k 1. bataljonu, in sicer k 6. stotniji. Polk je kmalu zapustil Benetke in šel na vojsko. Dne 24. junija je bila odločilna bitka pri Kustoci in Stariha je bil zraven. V vročem boju so padale vrste naših fantov in zastava je bila v veliki nevarnosti. Že naskočijo Lahi zastavonosca, a tistem hipu se zakadi Stariha z nekaterimi tovariši proti njim v boj, odženejo jih in rešijo zastavo. Za ta čin izredne hrabrosti je prejel Stariha iz rok poveljnika srebrno svetinjo in je postal desetnik. Pozneje je bil sprejet v kadetsko šolo, a ko je došel od vlade dopust za nadaljevanje osme šole, se je podal domov. Hotel je dokončati gimnazijske študije, oče pa mu je rekel, da ga ne more več vzdržavati. Takrat mu je prišla misel iti v Ameriko. Denar za pot mu je dal stari oče. Iz Bremena se je vozil na jadrnici v Ameriko 57 dni. Namenil se je v Milwaukee v semenišče. A kako priti tja s štirimi dolarji, katere je imel v žepu? Šel je v državo Wisconsin na deželo služit za hlapca. Prislužil si je v enem mesecu 20 dolarjev in s tem denarjem je prišel v Milwaukee, kjer je zvedel za svojega rojaka, poznejšega škofa Vertina. Stariha je bil nekaj časa v Houghtonu pri župniku Verti-nu, kjer se je zasebno učil bogoslovja, nakar je šel v Milwaukee v semenišče. Dasi ni imel nikogar ki bi zanj skrbel, je bil vendar sprejet v semenišče, čez dve leti 19. septembra 1. 1869. ga je Slovenec škof Mrak posvetil v maš-nika za Marketsko škofijo. Bil je v Negaunee za kaplana. L. 1871. je odšel v drugo škofijo, v Št. Paul. Prišel je v Marystowu med same Nemce. Tu je ostal devet mesecev, nakar ga je poslal škof v Beedwig, krasno mesto ob reki Mississippi. Tu je z velikimi lastnimi žrtvami zgradil šolo, pozneje' L 1878. je pa zidal novo cerkev «v. Jožefa, ki je veljala 125.XK) K. Stariha pa je imel oskrbljevati 5e druge misijonske postaje, ki so bile raztresene po ozemlju, obse-
gaj očem 360 štir. m. Vsako drugo nedeljo je doma opravljal službo, vmes je pa obiskal vseh sedem postaj, ki so bile brez duhovnika. To je trajalo sedem let V tem času je Stariha zidal novo cerkev na čast Materi božji v Belvedere, drugo v Mazzepi na čast sv. Petru in Pavlu, tretjo v Cherrygro-ve na čast sv. Rozi Limanski. Danes je v teh krajih pet župnij z duhovniki. L. 1884. je nadškof I-reland Stariho pozval v Št. Paul.
Ko pride Stariha v Št. Pavel in se prijavi škofu, reče mu škof: "Gospod Stariha, Vi bodete zidali novo cerkev in ondi ustanovili novo župnijo za Nemce. Vidite, ondi zunaj mesta je velik prazen prostor, kupite ga in storite, kakor sem Vara naročil." — Stariha se nasmehne in pravi: "Prevz-višeni, čemu bo ondi cerkev in župnija , saj ni nobenega Človeka blizu!" škof: 'Bodite brez skrbi, ljudje že pridejo za Vami." Stariha se priporoči rn odide, premišljujoč čudno naročilo. A kmelu dobi od škofije označeno mejo nove župnije in prideljeno mu je bilo tudi 84 nemških družin me sta, večinoma delavci. Tedaj ra zodene stvar svojim novim žup ljanom in jih prosi pomoči; kupi prostor in jame meseca marca zidati cerkev, župnišče in šolo. Zidalo se je prav po ameriško, kajti meseca avgusta so bile stavbe končane, cerkev in šola blagoslovljena. Cerkev je bila zidana z opeko, meri 44 m dolžine in 18 m širine; posvečena je sv. Frančišku Šaleškemu. Šola se je izročila sestram de Notre Dame, ki so za četkom tudi stanovale v j&oli, dve leti pozneje se je pa zanje zgradila posebna hiša in dvorana za društva in predstave. Dne 8. septembra je bila otvorjena šola s 180 otroci.
Vsa poslopja so stala okrog 70.^ 000 dolarjev. Sedaj so začeli zidati Nemci hiše krog cerkve in se naseljevati vanje; nastal je nov del mesta fh župnija sv. Frančiška je v šestiji letih narasla na 550 družin in šolo je obiskovalo do 600 otrok. L. 1890. je bila župnija sv. Frančiška kanonično u-stanovljena in Stariha je bil nameščen nanjo.
L. 1890. je nadškof imenoval Stariho za generalnega vikarja. Bil je dvakrat administrator nad-škofije. Kanonično je vizitiral vse župnije, kar je trajalo v presledkih blizu tri leta. Dne 6. av gusta 1902. je bil Stariha imenovan za škofa novoustanovljene škofije v vzhodni Dakoti. Presvetli škof Stariha je bil konsekriran 28. oktobra in 23. novembra istega leta je bil slovesno umeščen v Lead, svoji škofijski stolici.
Škofova palača je bila majhna, lesena bajta s štirimi sobami; do hodkov nobenih. — Prva leta je Presvetli delal doma, kar je le mogel, zbiral katoličane krog sebe, jih navadil na božjo službo, jih podučeval, bodril, ustanavljal društva. Kadar je bil pa prost, tedaj je šel po starejših in premožnejših škofijah prosit pomo-
či, in kar je nabral, je porabil za popravo cerkve v Lead in za. ustanovitev katoliške šole, katera ^e je leta 1904. izročila šolskim sestram iz reda sv. Frančiška. Zgradil je tudi nov, prostoren škofij ski dvorec. Nova škofija je obsegala 41.759 kvadratnih milj.
Do 1. 1907. se je ustanovilo p' celi škofiji 23 cerkva in število duhovnikov je narastlo od pet na dvajset, ne vštevši one, ki so miši-jonarili med Indijanci.
Vse se je začelo razvijati in o betala se je kaj lepa prihodnost. Ali žali bog, kakor se je Presvetli sam izrazil, delo je bilo pretežav-no za stare kosti. Ker mesto Lead stoji jako visoko, je bilo podnebje za škofa neugodno, tudi se jc hudo prehladil na potovanju o< obširni škofiji, kajti škof mora v novoustanovljeni škofiji vse sam: iskati prostora za nove ccr-kve, ustanavljati župnije, nabi rati denarja itd., ker škof im," največji ugled in vpliv. Obležal je na protinu in bil dve leti skoro večinoma v postelji. Noge so odpovedale službo in kaj je pomaga-no škofiji s škofom, ki je privezan na posteljo? Prosil je torej sv. Stolico, naj mu dovoli odsto piti, da pride mlada, čila moč na njegovo' mesto in nadaljuje za-početo delo. Sv. Stolica je sprejela odpoved in tako se je Presvetli telesno ves potrt vrnil v staro ljubo domovino.
V	stari domovini mu je znatno odleglo. V Ljubljani je kupil malo vilo blizu jezuitske rezidence in tu je užival po 401etnem truda-polnem delovanju zaželjeni počitek. Sv. stolica mu je dala naslov škofa Antipatride, t. j. naslov zatrte škofije mesteca, ki se nah.*\ja v sveti deželi med Jafo in Jeruzalemom. Monsignor Stariha je bil peti slovenski škof v Ameriki. Tudi ko je živel v pokoju v Ljubljani, je njegov bistri duh živahno zasledoval naše javno življenje, njegova blaga roka pa je radodarno podpirala vsako podjetje, ki je imelo namen koristiti veri in narodu. Njegovo zemeljsko življenje, ki je vzgled vztrajnosti in deloljubnosti, je sedaj končano. V življenju narodovem, za katerega srečo naj sedaj prosi Boga mu bo ohranjen trajen spomin!
Važna iznajdba Ljubljančana.
V	nekem chikaškem angleškem listu je bilo minulo nedeljo čitati zanimivo razpravo, ali članek, o zelo važni in skoro nevrjetni iznajdbi profesor Belarja v Ljubljani.
Prof. Belar poučuje že več let na ljubljanski realki naravoslovje, osobito astronomijo. Odkar je bil leta 1895 v Ljubljani potres, se je jel ta profesor posebno zanimati baš za zemeljske potrese. Vsled tega je naprosil vlado, da naj ustanovi v neki gorenji sobi ljubljanske realke državno potresno opazovalnico. To mu je vlada rade volje dovolila in dobil je kmalu zatem prof. Belar iz Japonske nekaj najmodernejših strojev za potresno opazovanje. V svoji neprestani študiji je prof. Belar one opazovalne aparate ali seis-mografe" znatno izboljšal, tako, da je danes njegova potresna opazovalnica ena izmed najbolj slove-Čih na celem svetu.
Ker stoji mesto Ljubljana na zelo ugodnih tleh za potresna o-pazovanja, — je čuti ondi vse najmanjše zemeljske sunke tudi v neizmerni daljavi več tisoč milj.
Najnovejša iznajdba profesor Belarja je mal instrument ali a-parat, s katerim je mogoče dognati lego sovražnih topov, njih število in celo njih sestavo ali moč njih kalibra. Vse to se pa lahko dožene v daljavi več milj, brez da bi se topove videlo s prostim očesom. Baje je ta iznajdba zelo lahka in primitivna. Pri tem se je izboljšalo le, že dolgoznani mehani zem potresno opazovalnega aparata (seismografa).
Seismograf je tako umetno sestavljen, da bilježi v gotovih potezah na malem papirnatem va-larčku vsako, še tako majhno tresenje in bobnenje zemlje. Iz teh, valovom podobnim potez in črt, se lahko dožene razdaljo onega ozemlja, kjer se je vršil potres.
Pa po prof. Belarjevej sodbi niso samo potresi povzročitelji, da zemlja bobni in se trese; iznašel je pri tem še druge vzroke. Že od l. 1907 je deloval prof. Belar na tem, da bi se zamogel rabiti "seis-
mograf" tudi v vojne svrhe, osobito pri operacijah s topništvom, ali artilerijo, kako bi se zamoglo sploh s kakim aparatom zvedeti
kaj o legi sovražnih topov itd.? Svojo iznajdbo je prof. Belar pokazal avstrijskemu vojnemu ministru in generalnemu nadzorniku artilerije. Vsi so se o Belarjevj iznajdbi izrekli pohvalno, osobito še, ko se je pri strelnih vajah v Krškem delalo prve poskuse s tem aparatom. Tukaj je prof. Belar rabil svojo iznajdbo s tem, da je dognal razdaljo izstreljenega topa in tudi njegovo jakost. Na gotovem mestu so izstrelili top toliko in toliko cm. kalibra. Prof. Bear je pa na podlagi zemeljske vibracije kmalu preračunal s svojim aparatom, kje se dotični top nahaja, in kako velikega obsega Ja je. Kadar se namreč ustreli iz velikega topa se poleg zraka strese tudi zemlja. Torej je učenjaku lahko dognati s "seismografom" razdaljo topa.
Ta aparat je prof. Belar sedaj popolnoma dovršil. Aparat je primeroma majhen, da se ga lahko nese v eni roki v kaki torbici ali škatlji. Pri tem aparatu je tudi indikator, ali posebna igla, ki naznanja vibracijo zemeljske plasti, tako da artilerijski častnik vedno lahko izračuna od katere sovražne strani se s topom strelja in kako velik da je top. Pri tem opazovanju se mora naravno upoštevati tudi streljanje domače artilerije in delati razliko glede razdalje. Običajno se pri takem opazovanju isti trenotek v bližini vojaškega seismografa ne strelja. — V to svrho rabi poveljujoči častnik telefon in brezžični brzojav, s katerim se.daje znamenja pri streljanju.
S prof. Belarjevim vojaškim seismografom je mogoče natanko dognati nazdaljo in lego sovražnih topov 25 milj v daljavi. Naravno da ima v sedanji vojni na goriški fronti avstrijska artileri« ja več teh Belarjevih aparatov, ki ji nedvomno izborno služijo. — Pomisliti je treba, da se v tej svetovno znani voini rabijo 42 cm topovi, ki so tako jaki, da se je ču-lo bombardiranje Goriee celo v Ljubljano. — Vsekako je Belar jeva iznajdba velikega pomena za vojne svrhe in bo gotovo pripomogla še k večjemu vspehu avstrijskega topništva.
Kolikor nam je glede narodnosti proi Belarja znano je dotičnik rojen Slovenec. Žal le, da se je med raznimi profesorji ljubljanske realke ponemškutaril in se noče več zavedati svojega slovenskega materinega jezika in narodnosti.
To in ono.
Skupna površina kanadskih gozdov znaša 865,000.000 akrov v dolžini.
- • • •
Ženske imajo za 5 in pol unč
lažje možgane, nego moški. • • •
Dvorni nad kuhar angleškega kralja Jurija dobiva $10,000 letne plačer * ^as ~ 11	* t # «
Za eno miljo dolgo železniško progo se potrebuje 270 ton tračnic.
• • •
Vojna pri Waterloo je trajala samo 8 ur.
• • •
Zedinjene države preskrbujejo skoro polovico sveta z bakrom.
Na Angleškem dobivajo imeji-telji "Victoria križa" po $50.00 letne pokojnine; to pokojnino se
pa lahko zviša na $250i)0. • • •
Angleška cerkev prispeva vsako leto nad en milijon funtov šter-lingov za vzdrževanje misijonov v inozemstvu; Škotska cerkev prispeva 29,200 funtov šterlingov; Svobodne cerkve pa 834.500 funtov šterlingov.
- • •
so v^jnberley (Južna odkrili 1. 1870 velika dira polja, se je v tem kra-lobilo vsako leto za $20.000.-idnosti tega dragocenega
kamenja.
• • •
Ako se zaprosi ženo kakega indijanskega princa za ples, je to
zanjo največje razžaljenje. • • •
Prave ptice pevke pojejo tudi nemoteno na bojni fronti pri najhujšem grmenju topov.
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki
Ji i 7 ' *f\	I ' • j' Nf
Začetkoma 80 se mi ti pagani kazali sovražni. Ko so pa zapazili bandero sv. križa na ladiji, uganili so brzo namen mojega prihoda, ter me prav prijazno sprejeli. Vsi divjaki se zbero okoli mene in so prav radi poslušali tolažilni in blažilni nauk sv. vere. Le dva divjaka se odpeljeta v majhnem čol-niču na bližnji otok jezera. V srce me je žalilo, da dve zgubljeni ovčici nočete slušati glasu pastirja, ki jima želi le večni in časni blagor. Kmalu pa nastane okoli otoka hud vihar, da se beguna neizrečeno bojita. To ju prižene domu. Po tolmaču ju povabim k poduku, pa nista hotela priti. Sedaj spoznam svojo dolžnost. Šel sem sam iskat zgubljenih ovčic. Podal sem se k njima, dal jima prijazno roko, ter pričel razgovarjati se z njima prav prijazno in ljubeznivo. Bojazljivo izgovarjata svoj odhod, češ, da sta bežala iz strahu, ne pa zavoljo sovraštva do sv. vere, ker £e nikdar nista videla misijonarja. Držeč me za roko, šla sta z menoj k zboru ter sedla poleg mene. Kazala sta največjo gorečnost do poduka. Ob dnevu sv. krsta sta se pa za glavarjem prva vstopila v vrsto, da prejmeta zakrament sv. krsta.
Ta dogodek z divjakoma je tako zelo pomnožil mojo veljavo in spoštovanje do sv. vere, da so vsi sprejeli sv. krst. Ker tukaj ni bilo hiš in so divjaki bivali le po šotorih iz brezovega lubja, spremenil sem jaz svoj šotor v kapelico, o-koli ktere so se divjaki vedno gnetli, da bi poslušali božjo besedo. Več dni sem jih podučeval od zore do mraka s kratkimi oddihljaji. Vse svoje žive dni še nisem nikdar ložje in veselejšega srca učil, nego v tej indijanski puščavi. Jasno sem videl po njih veselih obrazih, kaj dela milost sv. Duha nevid-Ijivo v njih srcih. Pač bi smel te uboge divjake staviti v zgled svojim rojakom, ki so siti božje besede, da se uče od njih, kako je treba poslušati!
Ko sem te divjake dovolj podučil, krstil sem jih na god sv A-lojzija, 21. junija. Tukaj se mi je dogodilo prvikrat, da sem kršče-val pod milim nebom. Le otroke sem krstil zvečer pri luči v svojem šotoru. Ustopili so se rudeče-kožci po starosti ob bregu, jezera; potem so pokleknili na pesek, bel I kot sneg, da bi sprejeli milost sv. krsta. Lepo jasno vreme je poveličevalo cerkveno slovesnost. Ne morem popisati občutkov in dušnega veselja tega dneva, zlasti ko «em zvečer truden od dela, slone na skali ob jezeru, občudoval prekrasno okolico in mogočnost Stvarnikovo.
Ko sem krstil vse Indijance po tej okolici, ter jih podučil v krščanstvu, kolikor se je pač dalo v tem kratkem času, izročil sem jih božji previdnosti in se vrnil nazaj v Šmarijo. Jelo mi je že primanjkovati živeža; tudi blagajnica je že prazna. Mojim veslačem moral plačati vsaki dan r&znn tirane še 12 goldinarjev. Rudeee-feežeem sem obljubil, da jih bo-dem večkrat obiskal in jim poslal Indijana, veščega branja, da jih bode učil še raznih molitev, brati in petja, ki ga Indijanci silno ljubijo. Stalne misijonske postaje mi ni moči ustanoviti, ker vedno menjavajo svoja bivališča grede za vsakdanjim živežem. Le tedaj bi bilo to mogoče, če bi jim s poljedelstvom in živinorejo preskrbel gotovega živeža. Takih pripomočkov pa nima reven katoliški misijonar.
V Šmariji bodem ostal le še dotlej, da uredim svoje reči. Potem pa nameravam odriniti 400 milj daleč k svojemu rojaku Fr. Baragi v La Pointe, da se dogovoriva o daljnem misijonskem delovanju.
Za te dobe je postavil Mišigan-ski škof Rese za svojega namestnika ali generalvika misijonarja Friderika pokrajino Wiscosin, ter poročil, naj po svoji moči misijone.
Glavar Indijancev v Granfl Portage je sporočil pismeno g, Baragi, da bi njegovi podložni radi sprejeli krščanstvo, pa nimajo u-čenika, ki bi jih učil sv. vero. Za ta važni misijon je odločil creneral-vikarij Baraga svojega rojaka g. Fr. Pirca. Zategadelj je zapustil 1. dan julija Smarijo ter šel k Baragi.
Pogostokrat si zbere božja pi* vidnost in neskončno' usmiljenj« posebne duše, ki so drugim v lei zgled. Takih zgledov imamo v vsei časih krščanstva na izobilo. Tud med divjimi Indijanci je božji previdnost obudila posebno . kre postne duše, ki so bile divjakon. v zgled ter pripeljale tudi trdovratne divjake v hlev Kristusov. Tak dogodek nam opisuje g. misi jonar Pire tako-le v
Pesmi od ajdovske deklice:
Ko v ind'janski Bog deželi — Tamkaj blizu Lakroa — Ajdom, ki so tam živeli, Milost speobmjenja da:
Nje resnico kmal' spoznala Neka dobra deklica; Hitro veri se vdala Vsa iz celega srca.
Naglo se je naučila, Kar kristjanu vedet* je; Krst in milost zadobila — Hvalo, čast Bogu daje.
Kmalu se gorečnost vidi Pri pobožni deklici. Ogenj božje vse ljubezni
V	njeni sveti dušici.
Vsa ponižna in pohlevna. Nič prevzetnosti v njej ni: Tanko-vestno duša skrbna Vsac'ga greha se boji.
Rada v cerkev je hodila In molila prav lepo, Jezusa čez vse ljubila • In živela prav sveto.
Vedno ubožna, čista biti, Spolnit' evangeljski svet In nedolžnost ohraniti, Je bil njen prav trdni sklep.
Nje življenje vsem deklicam Bilo je prav lep izgled. Bolj je angeljcem podobna, Ko ljudem na le-tem svet'.
Divji ajdje, njeni starši, Nočejo slišat' božjega; Govorjenje jih le straši — Če je od vere, od Boga.
Večkrat sem jih bil poskušal K pravi veri spreobrnit'; Prosil učil, prigovarjal. Trudil se jih omečit'.
Pa besede niso zdale. Le prevzetno odgovore, Ker njih srca so kot skale K spreobrnjenju bile trde.
Druzega nisem bil odnesel, Kakor žulj as te pete; Sam pri sebi sem si mislil Tak' le misijonarjem gre.
Po puščavi indijanski Kličemo zgubljene ovce, Uk jim damo zveličanski, Da bi volku oteli je.
Ene precej k nam hitijo, Drugim zopern je ta glas; Ene drugikrat se dobijo. Druge pa beže od nas.
Tak* se Jezusu godilo, Ko začel je bil učit; Ko je Samarite želel K sveti veri spreobrnit*.
Prvič so ga proč odgnali, . V drugič radi ga sprejmo, So zvesto ga poslušali. Vsi veselo ver'jejo.
Oče, mat' sta hčer ljubila Pa svetost ni jima všeč; Ker je v cerkev tod hodila, Kmal' odpeljeta jo preč.
i
Oče ročno zdaj pobere Ženo, hčer in kar je blaga, Da se mene ogne in vere,
Preseli se en dan hoda. •
Po divjaško živet' hoče
V	daljnem gozdu brez Boga, Deklice pa uslišat' noče, Ko vrnit se prosi ga.
Žalostna tam prebivala Ko Izraelci v Babilon', Proti cerkvi je zdih'vala, Kakor David na Sijon.
V	temnem gozdu prežaluje Milo kakor grlica,
Dušo k nebu povzdiguje, ^ Moli ponižnega srca.
Vedno k Bogu je zdih 'vala, Da bi starše k veri vnel,
Se mu priporočevala, Da bi jo skor' v nebesa vzeL
Bog je njene prošnje uslišal, Njej dodelil, kar želi; Njo je kmalu k seb' poklical, Staršem milost dodeli.
Govori jim, se predramši Neko jutro še pred dnem: "Poslušajte, ljubi starši 1 • Kaj vam novega povčm.
V	sanjah jaz nocoj videla Sem prikazen prelepo, Ki je meni razodela,
Da mi umreti skoro bo.
Emal' se z vami poslovila, Zapustila bom ta svet, Vendar pa ne bom vesela, Če se bran'te krst prejet'."
To pa starše je ganilo, Naglo se spreobrnjo, Srca njih je omečilo, Sveti krst zdaj hočejo.
Deklica je kmal' zbolela In je vlegla se zares; Ni se ona smrti bala. Bila svesta si nebes.
Starši jamejo žal'vati, Trdovratnost objok'vat', In na pot se k men' ravnati, Bolno hčer mi pripeljat'.
Na saneh sta pripeljala ln jo meni izročila; Sta kleče oba jokala, In za krst me prosila.
Tak'-le dobra milost božja Trde ajde omeči, Večkrat po prečudnih potih K veri nje pripravne st'ri.
Vere sta se zdaj učila, Prav spoznala božjo čast. Sta vesela krst prejela, > Občutila rajsko slast.
Deklica dobroto božjo Hval' vesela in časti, Ker Gospod je uslišal prošnjo, Staršem milost zdaj deli.
Pa bolezen zdaj stiskati Začne dobro deklico; K zdravju ni več pomagati, Bog že kliče jo v nebo.
Srčno se koj ona sklene
V	voljo božjo prav voljna, Svete zakramente prejme, K smrti je pripravljena.
Zadnji dan svoj'ga življenja Več podob po steni razpne, In me vpraša radovedna, Kak' živeli so ti - le T
Jej začel sem njih življenje Bolj natanko razlagat', .In sedanje njih veselje Kar mogoče popis'vat'.
Vneta od ljubezni božje Se c'lo smrti veseli, Gori med nedolžne duše K ženinu le hrepeni.
Bila je še v roko segla Meni in svojim starišem. Za dobrote zahvalila Prav s prisrčnim slovesom.
Obljubila je za trdno Še Boga za nas prosit', Da nam sveto da živeti, Ajdom pa se spreobrnit'.
Srečno zdaj prot' nebu zdahne,
V	Bogu že lepo zaspi.
Nje življenje naglo ugasne, Kakor zvezda se otreni.
Satan mora proč bežati, Nima nič pri njej obrest; Treba se ga jej ni bati, Bila čista je nje vest
Angel j ci so pristopili, Smrti se radujejo, Njeno dušo so sprejeli, Jo v nebesa spremljajo.
Nisem videl še človeka Da bi živel tak' sveto Tudi nikdar še bolnika Umreti kdaj tako lepo.
Prav gotovo nje je duša Gorka v sveto šla nebo, In tam ona je prejela Lepo krono prav svetlo.
Zidaj nje starši, vsi kristjani Jo lepo posnemajo, In obilno drugi ajdje Sveti krst prejemajo. (Dalj* prihodnjič.)
Rojaki ln ro|akln|e!
Zakaj bi Vi plačevali višje cene pri ujcih, če vam domača dražba poUJe enar v staro domovino vodno točneje, anealjive in ceneje?
Vsako pofiiljatev garantiramo.
5 kron pošljemo zdaj za.........$ .75
»0 kron pošljemo zdaj za......... 7.15
lOO KRON
za
$13.9
500 kron pa za.....V...........$69.50
Pri teh ?enah je poštnina že vraču
nana.
Predno pošljete večjo vsoto piftit* nam za nižje eene, da Vam prihranim! lenar.
Pošiljatve in pisma naslovite na: \MEBIKAN8KISLOVENEC bančni oddelok, Joliet. Illinois.
KOLEDARJU
Še nikdar poprej niseui imel tako fino in moderno izdelanih stenskih koledarjev, kakor so za leto 1916; vsled tega jih priporočam cenjenim rojakom za naročbo. Koledarji so zelo veliki; razdeljeni v 12 listov in za vsaki mesec prinašajo drugačna slike. Tiskani ao v dveh barvah: modra in rudeča, s katero so zaznamovane tndi nedelje in prazniki.
Ti stenski koledarji so, pravi kras za vsako hišo, ali za vsako družino. Ker jih naročim vsako leto po 10.000 zato jih dobim ceneje. Vi ga lahko dobite za 14c, ako mi pošljete ta znesek v poštnih znamkah; pri tem je poštnina že upošteta.
Pišite po enega! Upam, da bo ste naročilo ponovili. Naročila se bodo točno izvrševala. Pošiljam jih, kamorkoli želite. Vselej pa prosim natančen naslov naročnika, ako pišete zase, ali za koga druzega.
Pišite na:
A. GRDINA 6127 St. Clair Ave, CLEVELAND, OHIO.
SLOVENCI .POZOR1
Cenjeni rojaki:— Ravno sedaj Vam je danas prilika kupiti si svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo še naprodaj par hiš, ki morajo biti prodane pred zimo, zaradi tega, ker s<< gospodarji teh hiš že kupili, ali p* nameravajo kupiti v drugi okoli ci Sedaj je torej čas kupiti te hi še za gotovino ali na tako nizk< obroke, skoraj kakor bi plačevab rent, in Vas zagotavljamo, da bo dete zadovoljni, ako kupite od nas. Lahko vprašate druge, ki s< že od nas kupili hiše, če so zado voljni aii ne T
Dalje Vam se naznanjam, da iz delujemo vsa v notarsko stroke spadajoča dela, pregledujemo vs» gospodarske listine (Deeds in Abstracts) in zavarujemo Vaše po sestvo proti ognju. Vsak nasvet j« brezplačen. Slovencem se priporoča. Frank Kosmach a Emil Basener.
2116 W. 22nd Street, Chicago, III. Telephone Canal 2138.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Rajnik",
3329 Penn Avenue,
v kateri točim vedno sveše
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občin stvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznansi vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
United Undertaking Co.
POGREB N1K1
Podjetje, s katerim so ▼ sveri kadi Slovenci.
Na vogala Union A D. St., Pueblo, Colo.
Be priporoča fohotno 3.17.1S
. _
PETER CUL1G
JAkVMl MOJA4* 1245 So. Santa F* Avenos,
PmUO, CoU
L* -	»/t v
Izdeluje vsakovrstne pravovs t javne listine, spadajoče v noHa iko stroko za Združene driave b staro domovino.
MAR JA SLUGA
222* st. w#h sl
Chirsfs, lil.
iskuScu« tn a uraav* aim dovoljenjem potrjena BABICA
K 100 VELJA SEDAJ LE $13.93
Za $13.93 Vam pošljem sedaj 100 Kron v staro domovino.
Če želite svojcem v staro domovino poslati kakšno božično darilo v obliki denarja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene.
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
iifpWPi 4]f t ' -	JOSIP ZALAK,
1004 N. Chicago St, Joliet, m.
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
3 prisile pij ste, {zdravilne.
sakteviijte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, in to •o A. Horwwtove: Importirani Btlnjevec, Blirorec, Tr» pinovec, Grenko Vino in Kranjski Orenfcec. Moja tvrdka
je prva i edina samostojna, ki importira Žgane pijaSe in seliWa naravnost is Kranjskega. Rojaki, zapomnite rt. da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno is najboljše ga californijskega rndečega vina in is najzdravejiih a» lito ter nadkriljuje vse druge pijače te vrste sa dlovoiko zdravje. Bavno tako Kranjski Grentee. Posebno ako pijete slabo iganje, ne bo nikdar ikodovalo, ie donet* polovico tega grenieea vmes.
k. Horwat, 1827 W. 22. St., Chicago, III.
MATH GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA
1847 W. 22nd St., Chicago, JU (blizu So. Lincoln St.) kjer se prodaja izborna, vsakovrstna pijača, unijske smodke, osobito pa pristno domače vino iz najboljšega newyorikega grozdja.
Biljardna miza je prijateljem biljardne igre vedno na razpolago. Slovencem se najtopleje priporočam za obilen obisk.
Imam še nekaj takih priveskov m brošk se člene in članice K. S. K. J. v zalogi in jih prodajam: fino pozlačene po $2.00 (prej $3.00). 14 kar. zlate po $6.00 (prej $8.00). Imam jib
▼ zalogi samo jaz.
F.
271! se. millard ave..
9
cmeaft, dl

zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
I
Citizens Brewing Co., f
v Joliet, IU.	Č
f	North Collins Street.	/
i ž £	Both Phone, i 272.	j
Z $1.00
se otvori lahko
pn nas
hranilno vlogo
katera se o obrestuje ^^ mft
po
• • • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.
ovice iz stare domovine.
K&AKJSKO.
•*•*» - • . . .f ■ ,i	. m	. * •/*, • < *
Umrli so t Ljubljani: Ivan liu-mar, pešec. — Ivan Weber, saper.
—	Jovo Nesevič, pešec. — Ivan Steinglauber, lovec. — Pran Hol-zinger, lovski poročnik. — Frane Poeloes, pešec. — Ivan Kale, lovec. — Janos Toth, ogrski četovodja.'— Sime Cogelja, domobranski pešec. — Josip Berecz, pešec. — Juri Miksa/ pešec. — Lu-dovik Perše, bivši steklar-hiralec, 75 let. — Marija Maschke, hči tovarniškega uradnika, 5 mesecev.
—	Nikola Konjevič, desetnik. - -Leopold Bonoforte, pešec. — lv. Galič, pešec. — Janez Petrič, u-božec, 31 1. — Primož Jeriša, hira-lec, 45 let. — Marija Pajnič, vdova pisarniškega sluge, 56 let. —
mojstra Jermana, je bil vprežen v koleselj. Čevljar ' Zalokar iz Vidma Se fti mogel pravočasno izogniti, konj ga je vrgel na tla in povozil. Zalokarja so težko ranjenega prepeljali v vojaško bolnišnico v Krškem.
Opekel se je pri ognjišču dve in polletni sinček rudarjeve družine Hribovškove v Jelenku pri Trojanah, ko staršev ni bilo doma. Stari oče je ležal v postelji. Starec mu ni mogel pomagati. Deček je dobil take opekline, da je umrl vsled njih drugi dan.
Umor gozdarja. Lesni tatovi so umorili c. kr. gozdarja g. Rudolfa Paa v Dolu. Paa je bil star šele 25 let in zapušča mlado vdovo in hčerko. Padel je junaške smrti na soški
Marjana Tome. gostija, 70 let. — fronti učitelj v Sodražici in re
Marija Fančur, mestna uboga, 84 let — Anton Gram, posestnik iz Dravelj, 65 let. — Fran Povrh, rejenec, 18 let. — Jakob Bela, pe-* šec, 19 let. — Ivan Schwach, Josip Szpunar, Ivan Guo, pešci. — Alojzij Ahac, lovec. — Ivan Ko-blonsky, črnovojniški pešec. — Julijana Šimnovec, vezilja, 21 let.
—	Cecilija Jemc; hiralka, 76 let.
—	Janos Zoerge, pešec.
Župnik Ignacij Cterm. Dne 8.
novembra letos je umrl v Dobre-poljah župnik Ignacij Germ. On je eden onih sedaj že redkih Kranjcev, ki so posvečali svoje moči v sedemdesetih letih ubogemu našemu hrvatskemu narodu v Istri. Med njimi je pokojni Germ vedno služboval. Njegovi bivši farani v Šterni v Istri se ga hvaležno spominjajo še zdaj. V njem so imeli vse: pastirja, svetovalca, očeta. Veliko se je trudil tam, da bi odvrnil pretečo laško invazijo, kar se mu je vsaj deloma posrečilo. Kolikokrat je z žalostjo o-menjal, da je po njegovem odhodu čisto hrvatska župa dobila u siljeno italijansko šolo, katere se ubogi zapeljani narod ni mogel otresti! Zadnjih 20 let je preživel Germ v pokoju v svoji hišici na dobrepoljskem polju, v hiši je i mel tudi kapelico za maševanje Vsakega, ki ga je obiskal, je bil neizrečeno vesel. Nikogar bolj kot svojih sobratov iz Istre, da se je mogel pogovarjati o našem hr vatskem ljudstvu. Ohranil je mla-deniško živahnost, pristni dobre-poljski značaj in istrsko gostoljubnost v starosti vedno enako. Bil je pravi Izraelec, v katerem ni "bilo zvijače. Lepo se je pripravljal na smrt R. I. P.!
Umrl je v Ljubljani v starosti 81 let c. kr. šolski svetnik gospod Friderik Žakelj. Pokojnik je polnih 30 let služboval kot profesor klasičnih jezikov na 1. državni gimnaziji v Ljubljani in so odličnega učitelja in očetovsko dobrohotnega vzgojitelja ohranili njegovi brezštevilni učenci v hvaležnem spominu.
V	Ljubljani je umrla gospa Zorka Pavlin, roj. Dejak, soproga dež. rač. ofic. gosp. Srečko Pavlina, v starosti 28 let.
Umrla je v Elizabetišču gospa Pranja Anderwald, soproga brivskega mojstra v Celju in hčerka rodbine Stravsove iz Ljubljane.
Umrl je v Knežaku na Notranjskem bivši trgovec gospod Juraj Česnik, starosta znanih narodnih rodbin. Blag mu spomin!
Umrl je v Novem mestu 20. novembra dolgoletni kapiteljski cerkovnik Andrej Hladnik, oče kapiteljskega organista in skladatelja Ignacija Hladnika, star čez 80 let. N. v. m. p.!
V	Sodražici je umrla gospa Marija Oberstar roj. Stritof, v starosti 30 let* soproga gosp. Josipa Oberstar.
V	Železnikih je umrl dne 12. novembra večkrat previden s sv. zakramenti Gašper Šmid, v starosti 81 let. Pokojnik je oče preč. g. župnika in vojnega kurata Fran Šmida. Bil je zelo pobožen in skrben gospodar. Svetila mu večna luč.
J Umrl je 18. novembra po težki / bolezni mag. pharm? g. Gjuro Hus, lekarnar v Vipavi.
Late je prekladal 651etni Josip Stevar pri Urbančičevi parni žagi v Baču pri Litiji. Late so se zvrnile nanj, bilo jih je 1 meter na visoko, in ga poškodovale tako, da Jlje ostal mrtev pod kupom.
V	Krškem se je bil splašil konj dne 20. novembra dopoldne nr glavnem trgu baš ko so ljudje šli od maše. Konj, last pekovskega
zervni praporčak Leopold Ažnian. Zadet od štirih šrapnelskih krogel, je podlegel dne 19. novembra svojim težkim ranam. Truplo so položili v Kranju k večnemu počitku.
Na srbskem bojišču je padel
Novomeščan Janez Fischer. Bil ic sin znane rodbine Fischerjeve na Bregu. Naznanil je 19. oktobra 1915 smrt starišem vojni kurat Josip Marold. Ta je tudi poslal denar, ki ga je pokojni imel še pri sebi in ga najbrže pred smrtjo izročil kuratu s prošnjo, da naj ga pošlje starišem. Doma v Gor. Lokvici pri Metliki zapušča ženo in tri otročiče. Pred 14 dnevi, t. j. 12. oktobra, je poslal ženi še razglednico iz Bosn. Broda, kjer je celo družino zadnjikrat pozdravljal pred odhodom na bojišče. Priporočamo ga znancem v molitev.
Na italijanskem bojišču je padel častne smrti za domovino 19 let stari narednik Ljudovik Jer-nejčič, bivši gojenec Slovenske trgovske šole v Ljubljani. Še dva njegova brata nosita vojaško suknjo.
Ranjen je bil dne 10. novembra na laškem bojišču c. in kr. nadporočnik dr. Fran Rostohar. Strel mu je predrl jetra in ga o-pasno ranil, vendar ni posebne nevarnosti. Dragi strel mu je zdrobil na levem zapestju uro in ga le malo ranil. Zdravi se v "Le-onišču."
14 mesecev pogrešan še živi Franc Jeraj iz Dobruše, žup. Vodice, se je zadnjič oglasil v septembru lanskega leta. Od tedaj r i bilo nobenega glasu od njega. Žena in otroci so že jokali in molili za mrtvega očeta. Te dni pa je prišlo veselo uradno naznanilo, da je bil 15. februarja 1915 neranjen ujet od Rusov pri Haliczu. — Bog daj, da bi taka naznanila dobili še od več takih iz fare, od katerih že več ko leto dni ni bilo nobenega glasu.
Trgovec Olup pobegnil iz srbskega ujetništva. Naš vrli someščan trgovec in posestnik na Starem trgu g. Olup se je junaško boril v vojski proti Srbom. Nekega dne je bil ujet. Gosp. Olupu se je sedaj posrečilo uiti iz srbskega ujetništva ter se je te dni preko Temešvara pripeljal k svoji ljubljeni družini. Iskreno dobrodošlico !
Ranjenka iz Dorice v Ljubljani.
Dne 21. novembra je bila vzpreje-ta v deželno bolnico Marija Mer-kuza, 20 let stara prodajalka v knjigarni Wilme Wokulat v Gorici, stanujoča Via Trieste štev. 3, težko zadeta od laške granate v nogo ob priliki zadnjega bombardiranja Gorice;
V ruskem vojnem ujetništvu, v mestu Bogrod, voroneška gu-bernija, se nahaja tehnik Frane Geržina iz Št. Petra na Krasu, kadet 96. pešpolka. Bil je ranjen in ujet na severnem bojišču.
"Glasbena Matica" je priredila dne 7. in 8. decembra 1915 na čast spominu padlih naših hrabrih vojakov dva velika dobrodelna koncerta v veliki dvorani hotela "Union." Izvajalo še je eno najlepših del svetovne glasbene literature, Mozartov "Requiem."
Cerkvene vesti. Podeljena je župnija Javorje nad škof jo Loko lamošnjemu župnemu upravitelju g. Josipu Klopčič. Umeščeni so bili čč. gg.: Janez Pfajfar, župnik V Javorjah nad Škof jo Loki* na župnijo Rudnik-dne iB. novembra, dekan Matija Erzar v Postojni kot kanonik kolegijatnega ka-nitelja v Novem mestu in Stanko Premrl, stolni kaplan kot benefi-
ŠTAJERSKO.
cijat Rauberjevega beneficija pri
ljubljanski stolnici dne 17. novem-	-
bra.	I Smrtna kosa. Umrl je v Mari-
Frančiškani s Kostanjevice v bora nagle smrti paznik in zakri-Ljubljani. Dne 3. novembra po- stan c. kr.. moškte kaznilnice g. poldne so prispeli v Ljubljani eč. Hambrož. — V Gradcu je na jeti-oo. frančiškami s Kostanjevice pri ki umrl trgovec Emanuel Kramar. Gorici, ki so vztrajali v samosta-1 Iz Celja. Umrla sta v Celju hiš-nu do sedaj.	* || j ni posestnik in lastnik kavotočja
Za vojnega kurata je imenovan Jože Krobath in vdova po slašči-č. g. Anton Porenta iz Trebelnega čarju Moertelu, gospa Terezija
in sicer za čas vojne.
Zvon v dar. Frančiškanska župnija v Ljubljani je darovala v vojne namene zvon, ki so ga vzeli iz zvonika dne 25. oktobra in poslali vojnemu ministrstvu. Zvon je 1 meter širok in tehta 329 kg. Napis na zvonu je tak:
De LIMine aetherls Ignes ter-re nICoLeos, S. Maria ora pro nobis Opus Caspari Franchi.
Zvonu je torej ime Nikolaj in nosi svetnikovo podobo, ki naj odvaja bliske. Ulil ga je leta 1705. Gašpar Franchi.
Pod orožje so morali odriniti vsi za orožje sposobni avstrijski črnovojniki rojstnih letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896 dne 6. decembra 1915.
Vojni stroški do konca leta 1914. Kontrolna komisija državnih dolgov je izdala sedaj izkaz o državnih dolgih, kolikor so znašali koncem decembra 1914. in obsegajo tudi državne dolgove, najete v tem času za vojno. Koncem leta 1914. so znašali vsi državni dolgovi skupno 17,960.865.376 kron in so se od junija 1914 pomnožili za 4,958.796.053 kron. Za ta državni dolg je treba plačati na leto 700,817.821 K obresti.
Tretje avstrijsko vojno posojilo. Podpisanega je tretjega vojnega posojila nad 4070 milijonov a ker še niso vse prijave predelane, se ta vsota še pomnoži.
Tretjega ogrskega vojnega posojila je podpisanega dva tisoč milijonov kron.
Poročil se je gospod dr. Ivan Likar, c. kr. sodnik na Vrhniki, sedaj nadporočnik v rezervi pri
c.	in kr. pešpolku štev. 78, z gospodično Metodo Vrančičevo iz Gradca.
Iz Domžal. Dne 22. novembra se je poročil tukajšnji trgovec in posestnik gospod Josip Kuralt z gospodično Tinco Habjanovo p
d.	Rodetovo iz Stoba.
— Iz ruskega ujetništva so se oglasili uredništvu "Slovenca:" Henrik Valenčak iz Zapotoka pri Kanalu; Ivan Sedevčič iz Bate; Josip in Alojzij Koršič iz Pevme; Josip Fabjan in Josip Perko iz Podgore. Njih naslov: Paratski zavod, Kazanjska gubernija, Rusija. — Nadalje se nahajajo v ru skem ujetništvu: Žitnik; Sporcr z Dolenjskega; Oder iz Bohinja; A-lojzij Kastelic iz Zaloga; Franc Ver bič, doma pri Kranju; Špunt Martin, iz Rateč, Gorenjsko; Ivan Nadov, iz Lol^avca; Franc Zalokar z Gorenjskega; Matevž Brade-ško, z Dolenjskega, Josip Glavič, Potočarska vas; Franc Lu/ar, Št Jernej; Tavčar, Grosuplje; Alojzij pisker, Ljubljana; Anton Štu cin, doma blizu Škofje Loke; me sar Jamnik, Škofja Loka; .Novak. Od 27. dom. polka: Franc Kotnik, prej trgovski pomočnik pri ^tupi ci v Ljubljani; Ignacij Bolko, Anton Subarr, Kristjan Slokar, Rudolf Kočevar, Julij Homeljak. Peter Homeljak, vsi doma iz T.o-kavca na Primorskem; Anžie Vin-cenc, Štepanja vas; Alojzij Česen, pek pri Žužku v Ljubljani; Ignacij Vavpat iz Konjic; Belič z Viča; Kalan, nečak preč. g. prelata Kalana, Škofja Loka. Od 87. pp.: Lapornik Karol, iz okolice Trbovelj; Levič Mihael iz Celja; Bo-vha; Žonta; Dečman, čevdjar iz Celja; Škvarc; Bratič; Vidic; Florijan Drolc, doma blizu Celja. Od 97. pp.: narednik Tomšič Anton iz Postojne, ranjen v nogo; Matjašič, doma blizu Vremskega Britofa, ranjen v nogo; Kretič I-van iz Vipave, živi v Trstu; Kramar, učitelj, Gorica; Rebernik, I-drija; Kravanja, trg. pom. v Trstu; Franc Bulko, Lokavec; Štefan Pavšič, Grgar, Primorsko. Od 7. lov. bat.: Avgust Erat, Bled: Sever, mizar v Rožni dolini. Od 20. lov. bat.: četovodja Orter Fr.; (T); četovodja Mažgon iz Idrije; Henrik Bratuš, doma pri Vipavi: Anton Podrekar iz Istre. Od 47. pp.: Anton Šramel, Jurij Hafner in Breznik, vsi doma blizu Maribora ; Borin Peter iz Ptuja. Od 7 pp.: Peterlin Gabriel in Andrei Ogris,, doma s Krškega. Od 4 dom. p.: Franc. Šenk, Kokra, Go-rensko.
Moertl.
Iz Celja. Na južnem bojišču je bil ranjen abiturijent mariborske gimnazije kadet v rezervi, g. Mar-tin Šrol, doma od Male nedelje pri Ljutomera. Sedaj se nahaja v eni ljubljanskih bolnic.
Iz Luč v Savinski dolini. Padel je na bojišču Ivan Plešnik, načelnik tukajšnje podružnice štajerske kmetijske družbe.
Iz Trbovelj pišejo: Dne 28. oktobra 1915 je padel na italijanskem bojišču artilerijski podčast-nik Alojzij Jesih, star komaj 21 let. Iz poročila prvega častnika baterije, ki ga je poslal starišem padlega, je posneti, da ga je zadela šrapnela tako nesrečno v vrat, da je bil takoj mrtev. Pokopan je na pokopališču v Gornji Vertojbi pri Gorici. Kakor piše omenjeni častnik, je bil pokojni pokopan z vojaškimi častmi, pogreba so se udeležili vsi službe prosti častniki in moštvo. Gospod častnik se v svojem poročilu jako laskavo izraža o mladeniču: pravi, da je baterija izgubila jako spretnega in marljivega vojaka, kateremu hočejo ohraniti trajen in časten spomin. — Kdor je poznal mladega junaka, se mu je hudo storilo, ko je zaznal za njegovo častno smrt. Bodi mu žemljica lahka!
—	Poneverjenje pri pošti. Pomožni sluga pri pošti v Slovenjem Gradcu, Franc Ferk, je poneveril 1190 K., ki jih je na ponarejen podpis dvignil na pošti. Vrh tega je tudi svojemu očetu poneveril 70 K. Denar je lahkomiselno zapravil. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju.
—	častnim občanom je imenovalo županstvo trga Rajhenburg svojega rojaka g. generala Gustava Globočnig.
—- Odlikovanje. Gospa Fanči dr. Šlehtova, soproga šefzdravni-ka kirargičnega oddelka c. in kr. rez. bolnišnice v Ptuju, je bila od Njegove cesarske Visokosti nadvojvode Frana Salvatorja za svoje delovanje v prid ranjencem c. in kr. rezervne bolnišnice v Ptuju, odlikovana s srebrno častno medajlo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
—	Letnik 1898. pride k prebiranju. "Slovenski Gospodar" poroča: Kakor izvemo, bodo mladeniči letnika 1898. v kratkem klicani k prebiranju. Občine so že dobile potrebna navodila.
—	Spodnještajerski domobranski polk štv. 26. se s ponosom prišteva med najhrabrejše naše armade. V tem polku, ki se je s posebno bravuro boril v Karpatih je bilo dosedaj odlikovanih 86 o-ficirjev in 554 mož, od katerih so dobili 4 zlate, 36 velike srebrne, ostali pa male srebrne hrabrostne kolajne, 116 mož je za odlikovanje se predlaganih. Kakor znano služijo v tem polku po veliki večini Slovenci.
PRIMORSKO.
Padel je na srbskem "bojišču rezervni nadporočnik Josip Stepec, inšpektor delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu.
Na italijanskem bojišču je padel kadet Štefan Kvas, dijak, goriške realke. Vedno je bil navdušen za naše najdražje svetinje. Bil je odkritosrčnega, nad vse pri-kupljivega značaja, vedno vesel in to tudi v zadnjem času, ko je prihajal iz bojne črte v najbližje ozadje na kratek odmor, naravnost v--domači kraj. Bil je
poprej nekaj časa tudi na galiških bojnih poljanah, od tu je bil premeščen, na italijansko bojišče in naravnost čuden slučaj je nanesel, da se je boril in padel ravno pred — svojim rodnim krajem . . . Kakšna usoda! Padel je tam, kjer se je kot deček igral, umrl je, zadet od sovražne krogle tam, kjer je vzklilo njegovo mlado življenje. Pokopan leži na bojnem polju in vendaf doma med svojimi na — domačem pokopališču. Cipres^ tam okoli drhte v tajni bolesti in Soča poje svoje žalos-tinke: Pomlad že prišla bo . . .
Na Doberdobski planoti je padel dhe 25. oktobra 1915. praporščak g. Anton Turk, učitelj na c. kr. šoli na Blanci pri Gorici in i-metnik hrabrostne svetinje, v starosti 25 let. Čast vrlemu junaku!
Umrljivost otrok v ujetniških taborih. "L' ecco del Litorale" poroča, da je umrljivost otrok v taborih beguncev z juga tako velika, da si ne upa navajati številk. Vzrok umrljivosti je predvsem pomanjkanje mleka. Goriški deželni odbor se je obrnil na pristojna ministrstva s prošnjo, da se v vsakem tabora napravi hlev in preskrbi potrebno število mlečnih krav, da se tako obvaruje dragoceno življenje ljudskega naraščaja.
Iz tabora naših beguncev. Poročamo: Zadnji čas se je ustanovilo nekaj novih naselbin. V Steinklamm na Nižjeavstrijskem so napravili barake za slovenske begunce, socialno višje stoječi Slovenci pridejo v Bruck na Lita-vi, kjer je bilo taborišče prvotno namenjeno za jude. V največjem mestu barak, Gmuendu, prvotno za Rusine, so sedaj dobili begunsko streho in usodo večinoma Hr vati in tudi Slovenci. V Potten dorf - Landecku in Mitterdorfu so spravili po 10.000 Italijanov, v Mistelbach pa so spravili boljše Italijane. Na Dunaju bo skoro pripravljen dom za 1500 boljših beguncev z juga. Po 10.000 Italijanov pride v nove barake v Brau nau na Zgor. Avstrijsko in Nemški Brod na Češko. V štajerski Lipnici je 20.000 Italijanov. Notranje ministrstvo bo v kratkem na Dunaju razstavilo in pokazalo slike o skrbi za begunce.
Uničenje Gorice. Močno je poškodovan del Gorice okoli mestnega vrta. Travnik je ves preluknjan. Poškodovana je hiša Goriške ljudske posojilnice v Gosposki ulici, Attemsova palača na Kornu stoji še cela, v dobrem stanju, da-si zadeta. Ubitih je bilo veliko civilistov, a natančno število je težko določiti.
Obesil se je v Trstu 521etni ko čijaž Jožef Skalec.
Nesreča. Dne 16. novembra je
v Gorici v ulici Novega mosta razkazoval neki vojak uplenjen la$*
ki revolver, ki se je po nesreči sprožil. Krogla je zadela mlado ženo Matildo Valentinčič, ki je v hipu obležala mrtva Zapušča mladega dečka 4 leta starega in starega očeta.
Kako je v Brdih. Laški vojni ujetnik v .... je pripovedoval, da so vasi v ozadju nedotaknjene, v vojni črti pa, kakor n. pr. Šte-verjan, vse porušene. A tudi one v ozadju ne bodo več prejšnja Brda, ker Italijani vsled pomanjkanja drv za kurjavo pokončuje-jo skraja sadna drevesa, da si kuhajo in grejejo svoje, po tujih krajih željene in mrzle prste.
Goriški nadškof ekscelenca dr. Sedej pri begutih. V spremstvu tajnika odbora za begunce z juga inženirja Gasserja in poslanca dekana Rojca je Xj. pre vzvišen ost goriški nadškof 18. novembra o-biskal barake V Bracku na Litavi, kjer je 3500 Slovencev. Obiskal je vse barake in se je prepričal, da se življenje v barakah da prenašati in da bo ta tabor kmalu lahko vzor vsem dragim. Nato se je prevzvišeni odpeljal na Dunaj, kjer se je v osrednjem odbora dolgo in obširno poučil o svojih vernikih. V nekaj dneh obišče tudi begunce v Lipnici. Ubogi begunci so hvaležno sprejeli svojega nad-pastirja.
—	C. kr. postni urad v Mirrnu
pri Gorici (politični okraj Gorica) se je zatvoril s 6. novembrom t. 1. — V dostavljavni okraj imenovanega poštnega urada spadajoči kraji Miren, Roje, Pri Šeli, Na Grabci, Japnišče, Na Gradi, Rupa, Bilje in Orehovlje so se tem povodom pridelili dostav-ljavnemu okraju c. kr. poštnega urada v Ovčji Dragi. (Št, p. r. 31,.905—4 iz L 1915.)
—	Goriške vjetnike so Italijani premestili iz Cromone bolj progi jugu v gorate kraje na Napoli-tansko. Franc Urbančič Kotlar iz Kobarida je pisal svojim bratom iz Rochette al Volturno pro-vinzia di Campobasso in sicer tako nekako: "Preložili so nas vse po daljnih krajih. V tem hribovju 780 metrov nad morjem — nas je 10 samih trgovcev. Dobimo po 1 liro na dan. Oskrbovati se in kuhati si moramo sami, a dobiti ne moremo nič, ker so zelo pusti kraji. Olja je mnogo a jemo samo koštrunovo meso. Ljudstvo je ubogo, pa dobro. Prejel sem na enkrat 16 pisem in dopisnic od dveh mesecev; s kolikim veseljem jih prebiram! Da ste le vsi zdravi! Mi živimo, kakor puščavniki, tukaj smo na svežem zraku in se sprehajalo po skalovju. Pozdravljam vse sorodnike in znance it. d." — Tudi iz teh poročil je jasno, da se ne godi dobro našim vjetnikom v Italiji. Eno liro, nm-reti se mora lakote v silnem hrepenenju po svojih dragih. Ubogi ljudje! Kdaj bo bolje f
—	Istrski begunci na Reki Mnogo delavskih družin, zlasti iz Pulja, je bilo odšlo na Reko povodom evakuacije Pulja in okoli-
Reški magistrat je na neko
ce.
vprašanje sporo«! odbora v Pfc-1 ju, da vse one di uline, ki se ne morejo sune- vzdrževati, odpošljejo z Reke v taborišče za avstrijske evakuirance.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K -100 velja sedaj samo $14,00, K 50 s
s poštnino vred.
Frank Sak
82 Cortlandt Street,	New YoirR, IV. Y.
1	6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
K. S. K. JEPNOTE"-
——	um
-
ČASOPIS
SPISAL TONIJ JELENIč.
S trdim glasom mi je škripalo pero, ko sem pisal tendenciozen članek o človeku, ki je umrl za domovino. Napele so se mi mišiee po vsem telesu in želel sem, da bi na mojih prsih, nad mojim srcem zazijala rdeča in široka rana, a iz nje bi vrela kri za domovino. Če bi zagledal puško, bi jo zgrabil. Oe bi videl meč,bi ga zavihtel. Če bi stopil predme rojak, bi ga zadušil s poljubi. Če bi srečal sovražnika bi ga pobil z golo pestjo. V takih čuvstvih sem pisal dotič-ni člaaek.
Pod pultom so stale v dolgi vrsti male, prazne stekleničiee iz lekarne. "Tri žlice na dan,""Vsake četrt ure en požirek," "Zjutraj in zvečer po eno žličko" itd. Prestal sem namreč tiste dni dolgotrajno in naporno bolezen. Ker nisem imel sredstev, da bi si pre-8krbel verno postrežbo, je ostalo vse po sobi v velikem neredu. To me je strašno razburjalo včasih: včasih pa me je naravnost veselilo, da je bil kaos hišnega nereda tako neizrečeno podoben kaosu mojih misli in želja.
Dokončal sem članek. Vrtelo se mi je v glavi, kakor tistikrat pred boleznijo. V mečih sem čutil veliko utrujenost in težko sem stal pokonci. Po sobi se je dvigal
"E, Kastor — bolan si — na živcih si bolan. Pojdi k morju, Jia jug."
"Prosim te, prijatelj."
"Nič, prijatelj! Poluks!"
"Prosim te, Poluks, ne vznemirjaj me, ne jezi me!"
"Ali ni duševno bolan človek, ki se trudi za časopis, ki ga ni in ki nikoli ne bo zagledal luči sveta? Njegova, Staruhova, ideja je naravnost brezumna. Razen tega sem zvedel, da je nenadoma smrtno obolel."
"Staruh t"
"Duši ga v goltancu. Poslali so po duhovnika. Zdravnika ni nihče naročil. To je usoda vseh beračev na svetu."
Poročilo je delovalo name kakor električen tok.
•Izza dni moje bolezni mi je bila Staruhova oseba najdražje na svetu. Bil je originalen človek, petdesetih let in napol slep. Prihajal je k meni zaradi časopisa, ki ga je mislil izdajati v tedenskih obrokih. Naslov :*" Sreča za vsakogar". To ie bila njegova ideja, ki jo je uresničeval že trideset let. Lazil je revež okrog vseh vplivnih oseb, bogatih uradnikov, lakomnih trgovcev in lačnih lite-ratov. Slednjič je naletel name bolnika in na mojega prijatelja
droben prah v kolobarjih; kadar j Rusjana — slikarja. Prihajal je sem dahnil s težkimi prsi, so se v beraški obleki, v črnem perilu, zavrteli beli obročki in so odhiteli, z nerazčesanimi, dolgimi lasmi a drugi so prihajali na njihovo Mrtve oči so se mu razgorele, ko mesto. Nekaj časa sem brezmi- nama je razlagal svoje socialno selno opazoval valovanje nečiste- ideje in svoje ekonomske nazore, ga zraka, nato sem legel na ogulje*, ki jih misli razširjati v bodočem ni divan. Bilo mi je dobro, neiz- časopisu. Govoril je ne samo b irečeno dobro, ko se je umikala ustni, ampak z vsem koščenim te-
utrujenost iz udov in so se povra-čale misli o domovini brez reda in logike*
Kaj je domovina?
Ali je domovina kos grude, ki jo imenujemo svojo last?* Ne. Za ped prstL-pomešane s kamenjem, bi ne -pi^iJalKJsrvi in ne teptali vojske in zei!rH<s\ker bi se ne izplačalo.
Ali je domovina identična z ljudmi, ki so postavili svoje kolibe in koče na ograjeni zemlji in vpijejo v divjem egoizmu: "To je naše! to je naše!" Ne. Ljudje, dobri in zli, svetniki in grešniki, imajo domovino in niso sami domovina. Kako bi bili "ljudje" isto, kakor "domovina"?
Kaj je tedaj domovina?
Ko sem ležal v mili utrujenosti na starem, trdem d;vanu, sem se spomnil težaka, ki'sem ga videl lansko poletje. Velik, jeklen kramp je vihtel v žilavi roki in sekal zaraščeno celino. Ko je udaril. se je potresla zemlja trideset
Vkl;ub temu ga je zalival pot, ki je tekel po čelu, čez lica, po nosu in je kanal na tla. Rdeč je bil hlapec v obraz kakor rak in ožgane spodnje lakti so mu bile pod* plute s krvjo. Celo potne kaplje so se rdečile na obrazu in na rokah in so rdeče padale v trdo, suho prst, ki jih je pila z velikim poželeli jen*. -r -' ~ - " - -
JMa j "sem natatfčrfo »poznal, "kaj
je domovina. •• -jlja- -ssrr * -
Potok krvi in potfi, ki ga je popila in požrla izsušena žejna prst in zevajoče kamenje in rahli pesek! Za svoje kaplje krvi in potti se borimo, lijem o kri in mrjemo — v njih cenimo in ljubimo do smrti domovino. Za svoje kaplje krvi!
To sem razmislil — prav ali napak, kdove? — in potrkala je rahlo roka na vrata. Poznal sem to trkanje. "Ave!"
Bil je prijatelj Rusjan. Ali vam pokaženj njegovo fotografijo? Ni potrebno. Ljudi ni spoznavati po fotografijah, kajti stokrat in tisočkrat se prigodi, da sta dva po obrazu podobna kakor dvojčka, bolj različna, kot noč in dan, kot luč in mrak. "Bog s teboj, Kastor 1" "In s teboj. Polu To ^e bil najin ojrfčajni Jaz sem igral vlogo Kasto je nastopal kot Poluks v jinih ljubeznivih dvogovo del je k meni na raztrgani divan in si je prižgal cigareto. Nato me je prijel za roko in je rekel zamišljeno :
"Kastor. bled si." "Utrujen sem. Delal sem dane« veliko, z napornimi Suvstvi." "Kaj si pisal?" "Za naš novi časopis."
lesom, z vsemi živci in mičicami. "Tega ljudstvo noče razumeti, da se da živeti tudi brez denarja Denar je vrag, ki ga je treba ubi ti! — Moja ideja je naturalno za menjavanje." To so bile besede, ki so pridobile mene — bolnika. Od tedaj sem cenil starca kot proroka. ki ga je poslalo nebo.
"Pojdiva k njemu, Rusjan," rečem prijatelju, ki je utrnil pepel 3 cigarete. Bil sem strašno nesrečen. Sara sera mu želel zaklopiti oči — ne, želel sera življenja, novega, lepšega življenja očem. Že-lel sam ga zopet videti — proroka, ki vzbuja čednost in pobija greh. Strah me je bilo, videti ga na smrtni postelji.
"Poklicati je treba zdravnika. Pojdiva!" reče prijatelj in prime palico in klobuk. Šla vsa. -Vrata v svoje stanovanje sem pustil od-prta. Čemu imajo ljudje brezumno navado, da zaklepajo svoja vrata? sem pomislil takrat.
"Portret 'berača' se mi je nepričakovano posrečil," de prija-
metrov naokrog. Bil je močan, ^telj-slikar, ko stopiva na slabo ob-
ljudeno ulico.
"Portret Staruha misliš, ne?"
"Da. Naslovil ga bom z imenom 'berač'. Imeniten berač! Tudi njegove napol slepe oči sem zadel natančno, naravnost ganljivo. In brada — oh, kakšna brada! Brada proroka. Mehka, nežna, tan k a Brazde po obrazu črne, vse ozadje črno. Samo oči gore; mišice trepetajo, meso na licih umira. Oh, kakšen"portret! Kastor, ti bi jokal, če bi ga videl. Kakor dete bi jokal."
"Zakaj si ga naslovil 'berač'? Zapisal bi bil rajši ' prorok \ Berač — to je žaljivo.''
"Vseeno je pač: berač ali prorok. 'Vsak berač je prorok,' tako pravi Staruh. V tem mu pritrdim. Tudi vsak umetnik je prorok in marsikateri izmed njih je berač. Najboljši so vedno berači."
Z veliko malomarnostjo je govoril prijatelj te besede — kafcor bi se razumele sameposebi.
Tenek, prozoren, oguljen površnik njegov je pričal o resnicoljubnosti lastnika.
Tako sva šla po razkopanem trotoarju — v srcih iste misli in isto žalost. Ozrl se ni nihče v naju in midva nisva gledala nikogar. Tupatam se je odprlo visoko okno nad nama in čez ulico so se zasme-jale mile oči.
Staruh je stanoval daleč, daleč na nasprotnem koncu mesta, tam, kjer so otroci napol nagi in vse *"šične in so očetje grdi pijanci. Do tjakaj je še pot dolga kakor pol večnosti. Zato se s prijateljem pomeniva lahko, če se hočeva. o tem in onem. Kako bi prijatelji molčali na poti k bolniku in prijatelju? Vprašal eem torej Rusjana, ko je obmolknil:
"Prijateli —"
"Poluks!" zakriči Rusjan, da se ljudje ozr6 na naju.
"Poluks, kdaj si slikal Staruha? Ničesar mi nisi prej pravil o tem." :
"Umetnik govori o svojem delu šele, ko je dokončano. Ako bi iskal pri prijateljih kritike o ideji prej, nreden je postala meso in kri ped ustvarjajočo roko, bi se napravil ničesar. Ker prijatelji bi mu z diletantskimi opazkami uničili idejo. To sem skusil, skušnja velja' več kakor vsa bleda mo€rost.'' "Kdaj si torej slikal Staruha?" "Med tvojo boleznijo. Čudovit model. Na stari skrinji, napolnjeni z rokopisi za njegov časopis, je čepel in od okna mu je lila luč čez lica in na brado. Ganljivo je bjlo. Nikdar v življenju nisem videl tolikih 'bolečin na obrazu. In kako je govoril! Ko bi na odra zmogel kaj enakega tragičen igralec. bi ga kovali v peklo in v nebo in bi ljudje jokali na cesti, če bi ga spoznali pred seboj." "Kaj ti je govoril?" "O svoji ženi —" "Kaj? On je bil kdai oženjen? Trga nisem slutil."
Prijateljeva vestj iue je pravza* rr* presenetila, zlasti, ker mi Staruh ni črhnil nikdar o tem. Tudi besedice ne. Najbrže mi ni zaupal. '
"Da. oženjen," me pouči pri-iatelj. "Tri mesece. Cele tri mesece. Potem je žena zbežala z nekim častnikom čez mejo. Ona ga ni nikdar ljubila. A on jo je imel rad. V resnici rad. Bila je hči predmestnega mesarja ter kakor vrtnica."
"Kje biva zdaj žena?" sem vprašal začudeno in z nervozno radovednostjo. Dogodek me je zanimal. ker sem globoko občutil njegovo tragiko. A prijatelj je zmignil s pleči:
"Morebiti v Rusiji — morebiti Turškem — morebiti v Italiji
morebiti v Avstraliji — kdo •**
(Konec prib.)
Smešnice.
Vrednost poljubov.
"Pošiljam ti tisoč poljubov,"
—	tako je pisal Mr. Brown svoji
priletni ženi k.i je bila že mesec dni na deželi na počitnicah. Dva dni kasneje mu je žena brzojavno odgovorila: "Poljube prejela. Hišni gospodar noče niti enega sprejeti na račun: pošlji mi torej nemudoma ček za $50. —"
V znamenja miru.
Tujec, dvema dečkoma, ki sta se rovala in metala na cesti: " Ce-mu se tepeta?"
Prvi deček: "Vsi člani naše družine spadamo v zvezo Svetovnega miru. Ta fantalin mi je pa danes ukradel znak tega društva,
—	zato sem ga pa nabil."
Na razstavi
—	"Kupite si šopek teh cvetlic."
—	"Ne. Hvala."
—	"Kupite ga za vašo ženo"
—	"Je nimam."
—	"Za Vašo izvoljenko."
—	"Je tudi nimam."
—	"Pa kupite šopek baš radi tega, ker ste še tako srečni!"
na
ve
MoraliČna vzgoja srbskega vojaka.
Kako smotreno in sistematično so v srbski armadi že leta netili sovraštvo do Avstro-Ogrske, dokazuje sedaj najdeni vojaški dokument. Ob priliki zadnjega zav zetja eBlgrada so naleteli v stno-vanju srbskega ritmojstra Miloša Kaleniča na povelje generala Branka Jovanoviča, poveljnika srbske konjeniške divizije, datirano z dne 1. decembra 1913. V tem spisu zahteva divizijonar od častniškega zbora, da vporablja v dosego narodnega idea i a vsa sredstva, tudi ona, ki veljajo sicer v življenju za nemoralična in zaslužijo najstrožje kazni. Po bistveni vsebini ukaza je vzgojiti vojaka moralično za vojno. Divizijonar jevo naziranje o tej "moralič-čni vzgoji" obsega v obliki bre-virja 10 točk. V tretji točki, ki govori o propagiranju srbskih vojnih činov, zahteva, da se označujejo Bolgari pri razgovoru o srb-sko-bolgarski vojni kot nezvesti zavezniki, kot zločinci, ki delajo na pogin Srbstva. Deveta točka govori o potrebi in možnosti vojne z Avstro-Ogrsko, da pridejo pod srbsko žezlo pod avstro-ogr-skim gospodstvom stoječe srbske dežele, v katerih prebivajo čisto srbska plemena raznega veroizpo-vedanja, kakor Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Severna Albanija, Banat, Srijem, Bačka, Slavonija, Hrvatska, Kranjska in Goriška. Divizijonar pravi, da je treba slikati vojakom "Švabe", Albance in Bolgare kot smrtne sovražnike, da je to treba vedno naglašati in da je treba srbskega vojaka pripravljati za boj na življenje in smrt. Ker so sedaj osvetene bitke na Kosovem polju in pri Slivnici, naj se vzgoji v vojaku namesto prirojenega sovraštva proti Turkom, sovraštvo napram Avstro-Ogrski in Bolgarski ter proti avtonomni Albaniji. Mlademu vojaku je vcepiti, da je vojna z Avstro-Ogrsko v nadaljnjo dosego narodnih idealov brezpogojno potrebna. Iz tega najdenega ukaza izhaja, da priporočata poveljnik druge konjeniške brigade in poveljnik 4. konjeniškega polka di-vizijonarjeve instrukcije ter da pričakujeta od častniškega zbora, da z vnemo izpolnuje ta temeljna navodila.
Prebrisan konjski tat.
Vodja linčarjev, konjskemu tatu: "Dokazano je, da ste včeraj ukradli dragocenega konja in jezdili ž njim. Ali ni to res?"
Tat: "Konj je izginil že v mraku, tedaj ko je bila tako huda nevihta."
—	"Da, to je resnica."
—	"Well, — poslušajte; to se je zgodilo takole: Ravno ko je bil ciklon najbolj močan, je onega konja vrglo iz hleva na cesto, — mene je pa vihar telebnil proti konju tako, da sera se nahajal na njegovem hrbtu. Šele ko sem bil ž njim 40 milj oddaljen sem prišel zopet k zavednosti."
Vodja linčarjev: "Da, verujem vam. Oprostite nam, ker smo vas krivično sodili tatvine."
Znat se mora.
Znani Simeon Ford je pred nedavnim časom na nekem banketu prišteval največjim strategom zgodovine nemškega maršala Hin-denburga. — "Pa kaj je Hindejr burg napram nekemu mojemu znancu v Orange? " Nič," je nadaljeval Ford. "Pomislite, gospodje! Ta moj prijatelj je dobil že pred 12 meseci povišanje plače, o kateri njegova žena še danes ne
ve. Tudi ta je mojster!
»
Za nekaj centov.
Nevrjetno se nam zdi, da kak človek včasih tvega svoje zdravje zaradi nekaj centov, poleg tega pa še življenje svojih sosedov. Kadar se vam ponuja kako poceni in ponarejeno zdravilo na mesto pristnega, je vaše zdravje in življenje v nevarnosti. Ako pa kupite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, boste znali in vedeli, kaj potrebujete in čemu ga rabite. Zahtevajte torej vedno pristno stvar. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je izvrsten in zanesljiv izdelek proti zaprtju (zapeki) proti slabosti, nervoznosti, anemiji in pri raznih drugih boleznih v želodcu. To vino bode pospešilo tek in prebavo. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333— 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
• • •
Revmatizem v mišičevju in kitah boste kmalu odpravili, ako drgnete obolele dele telesa s Tri-nerjevim Linimentom. Cena 25 in 50c po pošti 35 in 60c.
Dr. Martin J. Ivi
Slovenski zdravnik
PlqrsMan-SNr|§«a Vrhovni zdravnik K. S. K. J. I
900 N. Chicago St
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad craven alov. cerkve, j
r-J
Uradne ure: 10—12;
Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
Prebrisan dečko.
Neka mati je poslala svojega 3 letnega Joškota k peku po hleb kruha za 5e. Dečku se je zdel hleb namah prelahek, ter je istega položil na vago, če tehta res en funt, kakor predpisano.
—"Hej, mister, dajte mi drug hleb, ta je premajhen za 5 centov!" veli peku. Cemu pečete tako male štruce kruha?
Pek: "Le molči, — boš vsaj ta hleb še ložje domov nesel!"
Joško mu odšteje samo 4 cente za kruh in hoče zatem oditi iz prodajalne.
—"Hej fantič, — zmotil si se; še 1 cent manjka," se huduje nad njim pekovski mojster.
Joško: "Kar molčite in ne jezite se radi tega; boste imeli še manj in ložje za šteti!"
DVA SALUNA se oddasta v najem
z novim letom, in sicer na voglu Jackson in Indiana Sts., ter na 209 Indiana Str. v Jolietu, 111. Obe gostilni sta samo en blok od slo venske cerkve in poznane v tej naselbini za najstarejše in najboljše.
Vprašajte osebno pred 1. decembrom po 6 uri zvečer pri
Jos. Stake], 209 Indiana St.
Joliet, II
Frank Petkovšek
710 Market Street
wAtnuoAJf, mjyois
Zastopnik ranih pare brodnik Poftilja denarje v stare domovin« i« » pravlja notarake pocle
Be toplo priporoča kegaa ia okoliei.
SlflvaiMte v a i«.
TEL.: CANAL 8027.
PRVA SLOVEKSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
t
F. GRILL'S DAIRY
13IS W. 22nd St.. Chicago. Ill.
Pozor gospodinje! Ako rabite prt gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma nare|eno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jas pi oda jem mleko, ki je pasterfll> zirano; dobivam ga naravnost od far» merjev. Mleko je preje natančno pre-sku&eno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depigment) predno £re iz mlekarne; toni garantiram ali jamčim, da je na-avno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mit ko ) asvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
/"HAM CHILL.
■Iiihb^ii hi irtdhl ahhi
Telefon: Sli R.
LOUIS M. PTAK
II
ČAS
99
edini slovenski me-
_ sečnik, kteri izhaja
' na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne številke 26c.
Naslov:
"Cis", 2711 S. Mil liri At.v Chlcigi, III
Prebrisana glavica.
Gost, malemu Karolčku: "Kaj bi bil ti rajši, George Washingon, ali učitelj, katerega imate v vašem razredu!"
—	"Učitelj."
—	"Čemu?"
—	Zato, ker naš učitelj še živi, George Washington je pa že davno mrtev."
Pred sodni jo.
Sodnik (zatoženemu gostilničarju) : "Vi ne smete gostom dajati tako dobre mere, potem se ne bodo gostje tako radi tepli v vaših prostorih."
Gostilničar: "Ja, ja, — potem tepejo pa mene."
Barbara Stajdohar
807 Chicago St., Joliet, ni (blizu slovenske cerkve)
se priporoča Slovenkam in Hrva ticam za izdelovanje kit. Iste de lam iz česanih ali izpadlih las Dalje izdelujem iz las ženske is moške verižice za ure, prstane ra zne cvetlice in druge okraske, pri merne za božična darila. Rojaki podpirajte rojakinjo!
(Adv. 11. 17. 15. — 2. 17. 16.)
f KATARINA TERLEP f
izučena slovenska babica
so toplo priporoča slovenskim ženam v mestu La Salle, m. in bližnji okolici.
Začasno sem nastanjena pri rojaku Frank Gregorčič, 101 Main St., La Salle, 111. Telefon: W. 462.
(Adv. 50—1.)
^ZA VSEBINO OGLASOV j. uredništvo le toliko odgovorno kolikor določa zakon"*3
^\\v\\\v vvww\vvv\v\\\x\v\\v\\\\\\x\^vxxv\\\\\\\\v
Martin. Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.
Chicago, III.
Sil3 PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Tmlmfon Cmmml 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežb« in dobra pijača", to je moj« geslo.
o blast v. potrjeni
POGREBNIH
210 St. M ar K* Strmel
peru. ill.
Se toplo pri v Peru, La S
roča rojakom Slovencem
Salle
za o8krbo pogrebov. Jaz sem rodom
»ia
e, Oglesby in Depue, 111. Ja
Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraja ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulante! vos, ter kočije za razne prilike: poroke^ krstije, itd. ČUai podpir.it«
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike nnije
United Mine Worker* of America.
. District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je?
A. W. KERR,
ROOM 810-411 FERGUSON RUILZMNC