35
tm
Posamezne številke t
Navadne Dan —'75, ob nedeljah Din 1*50*
»TABOR* Izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. nn * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po po£ti D 10’ —, za inozemstvo D 18’—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*—* inscroti po dogovoru.
NcroSa se pri upravi ..TABORA** MARIBOR. Jurčičev* ulica štev* 4.
|LJp>
Al %.
Posamezne številke: Mavadae Dia -—'75, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št. 4, L nadstropje. Telefon interurb« st. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici et. 4, pritličje, desno- Tele* fon št. 24» SHS poštnočekovnJ račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja se n« neira, —• Rokopisi so ne vračalo.
rwwm37X&'Z:!TFZ. araKKf?
Maribor, torek 21. novembra 1922.
Številka: 264.
P^aanimaaBBiaa«MM8BBaa«aaeaBaawgWH
»Naspani Maribor".
^Cillier-Zeitung« prinaša kot glasi-nemškega političnega društva ne-^ odgovor na članek pod gornjim Jiaslovom, ki je bil objavljen v »Mar-burger Zeitung«. Odgovor Cillierce 30 _ .j^iran iz »Mairbnrga«. Claalca v
J Burger Zeitung« sicer ni spisal Pcelanec dr. Kukovec, kakor napačno Pravi Oillierca, vendar je pa popolno-^ Prav, da se nemški list bayi s tem basanjem.
£a gospodarstvo v mariborski m®štyii občini ni'dobro, smo tudi mi ^ttttovuo trdili. To pa ni vzrok kakr-n°A0li nacionalno vprašanje in tudi j*® — kakor hoče informator Cillieree poučenim bralcem natveziti — to, da 3l!®0 gospodarji na mariborskem ioa-®stratu več Nemci. Med socialnimi ^iokrati, ki so danes na magistratu prodajni, .lih je več, ki so bližje majorskim Nemcem nego nam in je ,°jstvo samo to, da so mariborski soc. ittoka-ati pri zadnjih občinskih vo-vah dobili tako veliko število gla-t?vbaš xadi tega, ker so jih volili vsi l*sti nemškutarji, ki so že zadnjič ime-■ Molilno pravico in ki se danes pribijajo v nemško politično društvo, l/ .t°r2lj gospodarstvo zavoženo, naj 3pei predvsem primejo m ušesa te t VCi^!ee. Krivda na slabem go-^Pociairstvu pa zadene slasti socialne ^^ckraite obeh narodnosti. Slovenski element je od socialističuo-^rKaIne večine potisnjen ob zid, kar ^■jvečja neuimnost mestne večine. L ^a se že prepričuje — če se že ni — da jo kr ah neizogiben ,c5 solidarnosti z meščanstvom, ki
1)].,- .   - ------------
el' i23 davke. Jasno je, da mora prej žir! PT*ti do razpusta sedajnega ob-‘iskeg^ zastopa iz -gospodarskih raz-^Sov.
£0 je dr. Kukovce govoril o zaspa-jMarabioma, je mislil na potrebo, %s© meščanski krogi zavejo svoje ,-^nosti glede občine. Dokler sloven-vUl meščani sploh nimajo zastopnika . tosštnem svetu, je seveda kako vs-F^tio sodelovanje nemogoče. V plenu-^ mestnega zastopa se komunalna putika ne dela, dela se v, mestnem iVe -1’ ^'katerega so pa demokrati od ,,c;ne izrinjeni. Delo sc pa lahko vr-
v klubih- n društvih in je tako deio v	celo več vredno nego delo
it^oijelnih zastopstvih, zlasti a ko je ^f^gceeno na tak način kakor v 1 borni. Klic dr. Kukovca volja to-
% ]'aa,)>re'dnen\u slovenskemu meščan-■ga3 ,f*a se gospodarsko-politieuo or-ter bode bližnja bodočnost 2iaia> ali jo ta klic imel odmev ali
m° ®	mislijo,	da	jim.	jo potreb-
Ictgj SniziTati se na nacionalni pod-•tervj, ?. politično društvo, so izzvali s Oni	Slovence,	da	se	bodo	tudi
Hu ^ SO-tiiziralL Na gospodarskem po-kcl‘i]V&^"a or®anizacija dobro došia. <5ey <0. se Pa organizacija Nem->jWl^ila »oper politiko nacionalne ^^^^»ske države in prekoračila —‘Hiti 6^§^'memSleega miru, ki ima % j, M manjšine, 110 pa odpaden' naletela na odpor ki bo le na-^dediča voljo jugdsl&venskega 'H v.svoji državi in na svojih 8vt®e živi j nje in no pripn n^c^-aakie borbe, kakor jih je 'jtvjjl ®aeicnalo mešana pokojna Av-^c>o‘ Ž,1asti'vol.ia to z ozirom na ten-,v '--■rdienskih izvajanj, ki, izzvene boajbe m. nemški Mairi^.trr z Racionalnega stalšča. S\-a-tT^0 ^cmab in odpadnike so en-N, i-h,\av f;cHočno, da bi nadaljevali ^-0 dst+« ®a(^enalne boa-lK), svari-^ »eaJšk© gospodarsko kroge, 0 ^i^čajo pod iV/odstvom 6jV0
Badičsvci sklenili, da pojdejo v Beograd.
Radič za izključenje Frankovcev iz Hrv* bbka.
Beograd, 20. nov. (Izvirno) Včerajšnji odbor Hrvatske zajedaiee bo sklepal o .Beogradski Dnevnik* prinaša iz Zagre- sodelovanju v parlamentu. Brez pomis* ba vest, da je izvršilni odbor hrvatske leka se lahko trdi, da bo tudi zajednica seljačke republ. stranke na svoji plenar- šla v Beograd, ker so njeni voditelji ni seji po zaslišanju referatov o poga- pristaši metode aktivne politike, janjih zastopnikov Hrvatskega bloka v Zagreb, 20. nov. (Izvir.) »Novosti" Beogradu sklenil, da odpošlje stranka so izvedele iz dobro informirane in za-svoje poslance v Beograd v narodno nesljive strani, da je bilo včeraj v pro-skupščino. Isti list poroča dalje, da se štorih Hrv. zajednice posvetovanje z Ra-vrši tudi seja glavnega odbora stranke dičem. Radič je v svojem govoru pov-prava; najprej bodo zaslišani referati daril, da treba Frankovce izključiti iz zastopnikov Hrvatskega bloka, ki so se Hrv. bloka, ker se protivijo pogajanjem pogajali v Beogradu, nakar se bo pri- v Beogradu in udeležbi na parlamentar-stopilo k rešitvi vprašanja, ali se celo- nem delovanju. Razun tega bi pa radi kupni Hrvatski blok oziroma poslanci svoje preteklosti lahko kompromitirali stranke prava udeleže delovanja v na- akcijo Hrv. bloka v Beogradu. Dalje je rodni skupščini. Nedvomno bodo Redi- Radič izjavil, da bo njegova seljačka Čevci zelo vplivali na glavni odbor in stranka razširila svoj delokrog na Srbijo radi tega bo tudi hrvntska stranka prava in da bo pri prihodnjih volitvah uvedla skknila, da gre v Beograd. Tudi glavni agitacijo tudi med srbskimi kmeti.
E^ova akcija Stofasia Protlča.
Beograd, 20. novembra. (Izvirno), kluba vedno tesnejše. Včeraj je Protič V zadnjem času se opaža, da je akcija konferira! s poslancem Baričem, Petro-Slojana Protiča zopet oživela ter da so vičem in Trifkovičsm o notranjem po-njegove zveze s poslanci radikalnega ložaju.
Pred važr.o sef© demokratskega kloba.
Beograd, 20. nov. (Izvira.) Predsednik programu vlade. Pred tem bo predsednik demokratskega kluba je sklical za v sre- kluba Ljuba Davidovič reieriral o poteku do ob 10 uri dopoldne sejo kluba, na kate- pogajanj 7. radikalci Na tej seji se bo ri se bo pričela debata o zakonih, ki so se razpravljalo tudi o davčni reformi in določili m smislu pogajanj o delovnem izpremembi oblasti.
Vlada hoče dodeSati program.
Beograd, 20. nov. (Izv.) »Pravda« Trdi se, da bo imel parlament do 20.dec. javlja: Iz vladnih krogov izvemo, da hoče stalno seje, nato se radi praznikov odgodi vlada pustiti delati parlament nepretrgo- do 15. jan. Min. predsednik sam odločno ma, dokler ne dovrši vsega programa, zahteva naglo delo.
‘ Težkg očitki našemu poslaniku v Ršrnis.
Beograd, 20. nov. (Izv-) Včerajšnja »Politika« prinaša uvodnik pod naslovom » Antonije v ič in rapallska pogodba«, v katerem predbaciva našemu poslaniku v Rimu, da ne kaže nobenega interesa za jadranski problem in njega rešitev. List našteva razne korake, ki jih je naš poslanik v Rimu Antonijevič opustil v tej smeri ter pravi med drugim: Sedaj smo v misterijoznem položaju sporazuma v Santa Margeriti. O tem tudi zunanji mi-
Novi angleški poslanik v Parizu.
Londdon, 1^. novembra- (Izv.) Na mesto odstopivšega Lord Hardinga je ^imenovan za poslanika ,v. Parizu markiz of Crc\ve.
—o—.
Povratek poljskega poslanika v Bto-grad.
Beograd, ‘-0. novembra. (Izvirno.) Včeraj so je vrnil v Beograd poljski poslanik Okocky, ki se jo radi sklepanja jugo«lovensko-pc>1jsko trgovinske nogo.dbe dalje časa mudil v Varšavi.
Pred otvoritvo lausaiinske koiiferencc.
Tor rit et, ]!>. novembra. (Izvirno.) Ministrski, predsednik Mussolini jo nfipram noviniiirjeaH iajavil o st-«ta-ttbu 7j Lord Cnv/.onom in Poinoare-jem sledeče: Predvsem bomo raamofcri-vali inroMem antante, zlasti pa stališče, ki ga zavzema v antanti Italija. O-tvorditve kcnltv-Tinee se bom udeležil lp tedaj, čo bo po ismeniatvi maenj med
nister dr. Ninoič zelo mnogo govori. Ta sporazum je za nas pravzaprav brezpomemben, ker nima pravega smisla, po prevzetju italijanske vlade s strani fašistov je pa sploh dvomljivo, če bo ta pogodba postala kedaj pravomočna. Članek končuje s tožbo našega naroda v zasedenem ozemlju ter apelira na narodno skupščino, naj se s tein vprašanjem resno bavi.
zavezniki dosežen sporazum. Angleš-Id. memorandum tvori temelj o za delovno fronto antante, toda posamezne točke se morajo še razjasniti. Sem za to, da so pritegne Rusija k vsem posvetovanjem. Turške aahit&vo bomo do bro in skrbno proučili. Italija vztraja na meduaniskem spoiraizumn. Končno je Mussolini pripomnil, da bo večerni sestanek aelo važen za naidaljmi obsoj antante.
Territet, 19. nov. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik Mussolini je danes dospel semkaj s svojim spremstvom. Eno uro po njegovem prihodu sta dospela tudi Lord Curzon in francoski ministrski predsednik Poincare.
Rim, 19. nov. (Izv.) »Agenca Havas« poroča, da novi italijanski poslanik v Parizu, baron Avezzano še ni predal svojih poverilnih pisem in tudi še ni sprejel od Mussolinija nobenih insitukcij. ^ato sc je udeležil razgovorov med Lord Ctirzo-uom in Poincarcjem samo neoficijeko. Obema državnikoma bo Mussolini osebno obrazložil stališče Italije, posebno, kar se tiče mirovne konference v Lausanni.
jih' aidlvokafekih' closporaidov tu in onstran mej v kakšne nacionalne potilitič-ne avanture, zakaj prepričani naj bo-^ do, da imamo izven političnih tudi še drugo, mnogo strašnejše orožje zlasti 'proti nemškim trgovskim, in odvetniškim krogom na razpolago, ako se bodo pustili vpregati v voz nemške borbene politike. Rekli smo že enkrat, naj volijo: mir in gospodarsko sporazui mevanje ali pa nepomirljivo borbo. Od par nemških kapitalistov, ki so in-spiratorji in voditelji nemškega giba-« n j a, no bomo dali ogrožati naših nacionalnih pridobitev: x s.voji nacionalni državi.
Izjava laške vtade
o zunanji in notranji politiki.
Trst, 17. novembra.
Včeraj' je bil tisti dan, ki ga je vsaj laška in kolikortoliko tudi vsa zunanja javnost pričakovala s precejšnjo; napetostjo, dan prvega sestanka parlamenta, na katerem Mussolini poda svojo izjavo o svoji ■zunanji in notranji politiki.
Priznati je treba, da; je Mussolini opravil ta posel s svojega stališča kar najbolje. Tako brezobzirne izjave, kakor je bila njegova, brez dvoma ni ču] še noben parlament, odkar se more govoriti o ustavni vladavini. Klofuta je sledila za klofuto in ena hujša od druge a parlament je mimo poslušal. Ča se je oglasil kak medklic, so ga faši* s Lovski poslanci zavrnili <z enostavna zagrozit vij o, da bodo dotičnemu poslancu dali piti ricinovega olja. Mussolini jo s svojo izjavo zaigral italijanskemu parlamentu farso, ki nima primera v parlamentarni zgodovini, in laški parlament jo kot poslušalec igral tako sramotno strahopetnško ulogo, da v resnici ne zasluži nič boljšega kot klofute, ki mu jih je tako neusmiljeno delil fašistovski diMator.
Mussolini je že takoj v uvodu povedal, da mu je parlament oni nebodigatreba, ki je odvisen le od njegove nič-losti. Vladna izjava v parlamentu je le čin formalne vljudnosti naprami •zbornici, za kar pa Mussolini ne zahteva od nje nikakšnega posebnega priznanja. Laški narod si je dal novo vlado parlamenta in iraamišljanje v pravilnosti tega koraka se prepušča z lahkim srcem pretiranim konst-itucijonal-oem. S svojimi 300 tisoč fašisti bi bil Mussolini lahko razgnal parlament in v zbornici namestil svoje četaše, lahko bi bil sestavil vlado od samih fašistov, ali za seda j še ni hotel storiti tega, pa ne morda zato, da bi imel parlamentarno večino, temveč le zato, da bi pritegnil več strank k delu za narod. —< Pozneje, ko je govoril o notranji politiki in posebej o zibornici, je rekel, da noče vladati proti zibornici, ali zbornica naj se zaveda svojega položaja, namreč da je lahko razpuščena že v dveh dneh ali pa, v dveh letih.
Zim&nja politika.
Glede zunanje politike je dejal, da se bo osnivala na naslednjih načelih: mi-rovmo pogodbo, pa naj so dobre ali slabo, se izvrže, iko so podpisane in ratificirane; a ker pa pogodbe niso večne, f:e morejo ponovno vseti v pretres, če se pokaže tekom njihovega izvrše-vanja, da so nesmiselne. Omenil je posebej rapalsko pogodbo in dogovore v S. Marghenti, ali kakor je bil povsod! drugod jasen in prijazen, je tu postal hipoma nejasen. Izjavil je: »Kakor rapalsko pogodbo, tako svetomargerit-< ske dogovore, ki izvirajo iz njo, prinašam pred parlament,« piri čemur se na ve, ali misli rapalsko pogodbo ponovno predložiti parlamentu, ali pa le sv.e-
fomargeritsko dogovore enaiko, kakor 5© bila rapalska pogodba svoječasno že predložena parlamentu.
Odločno je izjavil, da Italija ne bo sodelovala pri obnovi Evrope po sedanjih nasvetih, ker je mnenja, da so za to obnovo primernejše trgovinske pogodbe med posameznimi državami, kot pa konference, ki so se doslej bavile s tem vprašanjem.
Italija se postavlja na stališče »do mt des«, »nič za nič«. Ivdor hoče 3 meti prijateljstvo Italije, ji mora dokazati is svoje strani stvarno prijateljstvo. Kakor noče raztrgati mirovnih po-godeb, hoče Italija ostati tudi še nadalje članica antante, toda zaveznice morajo pekazti več zmisla za italijanske potrebe in zahteve. Določiti sc mora točno položaj Italije v antanti, 'kar bo zahteval Mussolini na sestanku z angleškim in francoskim ministrskim predsednikom.	Določiti pa se
mora tudi točno, kakšno stališče naj zavzema antanta napram Nemčiji, napnam Rusiji in eventualni rusko-• merniki zvezi. če se ne ugodi njeni zahtevi, ho Italija šla svojo lastno pot.
Treba je enkrat za vselej opustiti ■konvencijonalne fraze in diplomatsko Saranje ter se postaviti na realna tla zgodovinskih dejstev. Italija hoče voditi politiko narodne dostojanstvenosti In koristonosnosti, ki se pač no more imenovati pustolovska ali imperialistična, politiko miru, ne pa politike samoumora.
Odnošaji Italije napram Švici so vse-fikoE prijateljski, napram Jugoslaviji in Grški so pravilni, napram Španski, Češkoslovaški, Poljski, Komunski, baltiškimi in vsemi drugimi državami so dobri. Napram Avstriji hoče Italija izpolnjevati svoje oibveze, a ž Maidžansko in Bolgarsko hoče biti v dobrih gospodarskih stikih. Glede Turške je treba v Lausanni priznati dovršeni čin, ali zajamčiti se mora promet v morskih ožinah in koristi Evrope iin krščanskih manjšin. Povedati pa je tudi treba Turčiji, da obstoje zanjo meje, do katerih sme, a ne •dalje, da ne pride clo balkanskih in dosledno tudi evropskih zapletov. Z Rusijo hoče Italija, ne da bi se vtikala v njene notranje razmere, kon-čnoveljavno urediti svoje odnošaje. Italija je za sodelovanje Rusije na lausanski konferenci in upa, da prodre s svojim načrtom. Z Zedinjenimi državami so odnošaji kar najboljši in se še poglobe v gospodarskem pogledu, s Kanado se sklene trgovinska [pogodba. Odnošaji z republikami Srednje in Južne Amerike so prisrčni, posebno pa z Brazilijo in Argentinijo, kjer žive milijoni Italijanov.
Glede vojnih dolgov in reparacij stoji Italija na stališču, da je oboje neločljiva.
- Končno je Musoliinni še laškim izseljencem zagotavljal najskrbnejšo ivarstvo.	_
Notranja politika.
Smernice notranje politike fašisiov-
'Josip Milkovič:
Maksim Gorkš na otokis Capsiju.
Dalje.
Zibajo se na razburjenih’ valovih, sc približa majhni parnik otoku in so u-stavi v daljavi patr sto metrov od male luke. Številne barko ga obkrožijo in sprejemajo došle potnike, da jih prepeljejo na suho. Bela, z zelenjem in trobojnicami okrašena posebna barka pa sprejme pričakovanega, že napovedanega pisatelja Gorkija. Na obrežju čaka mnogobrojnia množica otočanov, ki z glasnimi in navdušenimi vzkliki pozdravijo iz barke Stopivšega gosta. S preprostim odzdravam se ta poda k prvemu na obrežju čakajočih voz, spremljan od zbranega občinstva. Ni bilo treba spregovoriti niti besedice italijanskega jezika, ki ga ge ni poznal, a ljudstvo j© razumelo molčeči jezile utrujenega gosta. Otočani niso Pustili, da bi konji vlekli voz; odpregli so jih ter voz sami vlekli in spremili med glasnimi vzkliki: »Evviva Massi-mo Gorki!« navzgor v pol ure oddaljeno mesto, kje je bila v najimenitnejšem hotelu pripravljena zanj najboljša soba.
„ Kakšen razloček med sprejemom v
ske vlade se označajo z besedami: šte-denje, delo, disciplina. Treba je doseči čim prej ravnotežje v državnem gospodarstvu, podpirati se morajo vse (proizvodne sile naroda in odpraviti je treba vse ostanke v ogne navlake. Nikake protekcije lie buržoaziji na delavstvu, pač pa zaščita vse proizvodnje. Proletarijiat, ki dela, more le pridobiti s politiko, ki stremi za ureditvijo državnega gospodarstva in obravnavanju državo pred gospodarskim polomom
Notranji položaj se je zboljšal, a ni šc tam, kakor bi ga hotel imeti Mussolini. Večja in manjša mesta so močna, nasilje se pojavlja lo ša tu pa tani, a mora nehati. Vsem državljanom brez razlike je zajamčeno prosto krcitan.io, vsem verstvom enako spoštovanje, u-stavne svoboščine seme bodo Kršile, in | zakon se mora spoštovati za vsako ceno. Država ho pokazala svojo moč napram vsakomur, tudi napram eventu-elnim fašisčovskim nezakonitostim. Država bo vzpostavila svojo oboroženo silo, ustvari se najbrž- enotna policija, ki bo vršila varnostno službo, vojska in mornarica se odtegnete parlamentarni politiki, reorganizirate in ojačite ter ostanete vrhovna zaščita naroda na znotraj in zunaj.
Ko je nato podal Mussolini zbornici, da naj se zaveda svoje usode, je zahteval polnomoč za izvršitev vladnih n a, čir to v, češ da drugače ni mogoče priti do nikakšnih uspehov. Država potrebuje dejanj, no pa blebetanja. Vlada se zavezuje, da ozdravi državni proračun, da uvede disciplino v narod in bo tudi dosegla. Nasprotniki vlade naj si ne delajo nikakšnih. iluzij, ker se je s sedanjim pokretom storil velikanski korak k zedinjenju duhov in se je Italija od severa do juga, cd prestolnice pa do skrajnih kolonij zopet enkrat zedinila.
Pripomnil je še, da se je preveč poslancev (52) priglasilo k razpravi o vladni izjavi, češ da naj se rajši dela kot pa govori, in je zaključil: »Tako mi go« pomagaj, da dovedem do konca svoje mučno prizadevanje!«
Kakor z vodo politi kužki, je zbornica . poslušala ta diktatorska izvajanja, in ko je T^tisaolini ob viharnem odobravanju svojih ožjih pristašev, ki jim je odzdravijo! po »rimljansko« na njihove »rimljanske« pozdrav© (postransko dvignjenje iztegnjene desnice), odhajal z zbornice, je pač večina poslancev že napravila križ čez svoje mandate.
Po zbornici je odšel Mussolini v senat, kjer je podal isto izjavo, ali brez vsega uvoda, za katerega je izjavil, da je bil namenjen le poslanski zbornici, ne pa senatu, ki ga smatra za najtrdnejšo oporo naroda, za moč in pričuvo države. Stari gospodje so mu na to pohvalo navdušeno ploskali Tako je Mussolini tudi tu dosegel svoj namen, kakor ga je dosegel v, zbornici s — pasjim bičem.
Kakšen bo njegov uspeli v zunanjem svetu, pa pokaže najbližja bodočnost.
vesti.
drugih državah in sprejemom na tem gostoljubnem otoku. Prve tedne se je sprehajal po otoku vedno sam. Ogledal si je razvaline poganskih svetišč, ki sta jih tukaj postavila cesarja Avgust in Tiberij dvanajsterim rimskim bogovom. Splezal je na razne griče, odkoder se odpira najkrasnejši razgled; vozil se z barko okoli deset kvadrat nih kilometrov obsegajočega otoka, občudoval med vožnjo velikanske strmine, oitek obdajajoče skalnate stene in številne, pod njimi tik morja ležeče jame: modro, zeleno, belo, rdečo jamo, jamo morskega vola, jamo kapnikov, po pisatelju Ewersu odkrite jame čudežev itd. Najraje pa je zahajal na južni dol otoka, kjer mu je ugajala razkošna, divjeromantična narava; tam kjer so človek lahko skrije za vsako skalo, ne da bi ga motili drugi, kjer dobiva človeška duša najmogočnejše utise ob pogledu na veličastnost narave, na ogromno skalovje najrazličnejših neverjetnih oblik, na velikanske skale Polifoma, osemdeset metrov visoko skalo, ki kakor igla, kot velik čudotvor na/rave moli prosto iz morja. Tam je sedel Gorki dolge ure in užival najdiv-nejši razgled čez prosto morje najtemnejše modre barve. Tam, v grobni tišini svoje kamenite okolice so je veselil svoje prostosti in nemoteno gledal,
* širši odbor mariborske krajevne organizacije Demokratske stranke je
imel v soboto zvečer štiriumo izr3d.n0 zanimivo sejo ob skoro polnoštevilnem obisku vseh sočlanov odbora. Po po ročilu poslanca dr. Kukovca o politi onem položaju in o potrebi poglobitve strankinega dela na političnem in kulturnem ter gospodarskem polju zlasti v Mariboru kot važni obmejni točki ter bodočem, centru samouprav ne enote se je razvila temeljita razprava o načinu razširjenja in poglob, ljenja strankinega dela v mestu in okolici. Sklenila se je ustanovitev no vih političnih organizacij za razne dele mesta in okolice, ustanovitev kulturnega dela potom mariborskega odseka Zveze kulturnih društev itd Razpravljalo se je zlasti tudi o komu nalni politiki sedanje magisfcratne večine, o kateri se jo na podlagi konkretnih dejstev izrekla ostra sodba, Scjgotno zborovanje pomeni pričetek nove ere v političnem razvoju mariborskega naprednega slovenstva.
* Novi državni proračun za leto 1923-24 izkazuje S milijard 934,011-209 dinarjev 50 para izdatkov in 8 milijard 980,4-6.819 dinarjev 50 para dohodkov, torej 1,815.610 dinarjev prebitka. To je prvi aktivni proračun naše države, Med izdatki najdemo za vrhovno državno upravo 1 „159,141.153.20 dinarjev, za ministrstvo prosveto 542.237.186 dinarjev 06 para, za ministrstvo ver 61,403.174.32 din., za ministrstvo notranjih del 400/J05.4S6.70 din., za ministrstvo narodnega zdravja 250,153.826 din. 80 para, za ministrstvo financ 1„059,425.000 din., za ministrstvo vojne in mornarice 1„50S.129.109.40 din., za min. pošte in brzojava 328,749.318.70 din., za min. zgradb -410.523.230, za ministrstvo prometa 1„544.135.892 25 za min. trgov, in idustr. 62,000.550.38, za ministrstvo kmetijstva 168.107.760 dinninjev, za ministrstvo šum in rut 307,194.485.68, za ministrstvo soc. politike 423,329.814.97, za ministrstvo za agrarno reformo 70,678.554.30, za min za^izjednačenje zakonov 511.877, proračunski rezervni krediti 81 mil. Med dohodki pa: carina 318 mil., pristojbine 1,393.500, monopoli 1,7 42.210. davek za poslovno obrt 250 mil., inv, davek 50,150.000, posredni davki po novem zakonu 650 mil., državna pose stva Belje in Topolovac 23,260.034, neposredni davki 657 mik, prometno na prave 1.900,096.700 itd.
* V italijanskem parlamentu jo povodom Mussolinijeve vladne izjavo slov. poslanec dr. Wilfan ostro nastopil proti politiki vlade ter zahteval jasno izjavo glede politike fašistov napram drugorodnim državljanom. Mussolini jo izjavil, da iz mednarodnih razlogov ni govoril o jadranskem
premišljal, sanjal, pozabljal na svojo buinno preteklost, zbiral mogočne uti-se v svoji na novo oživljeni duši, se polagoma umiril in ozdravil pod blagodejnim vplivom zdravega solnčnega podnebja. Sklenil je, da ostane na tem otoku.
Izbral si je kos zemljišča, da si na njem zgradi boren, lasten dom. A ni mu bilo treba ne prošenj za dovoljenje, ne denarja. Otočani so mu sami podarili zemljišče in njegovi prijatelji so mu zgradili brezplačno majhno, pa mično vilo. Celo južno steno njegove delavnico je zavzemalo ono samo velikansko okno, skozi katero je pisatelj gledal ined delom na odprto morje.
Tukaj jo živel v zažel jenom miru deset let in v tem tajnočarobnem, duševno piodovitost tako povspešujočem podnebju je dozorelo marsikatero krasno cvetje njegovega neizčrpnega duha v najdragocenejši sad.
_ Pel ure datlje od vile Gorkija, na višjo ležečem delu otoka se razprostira v divni legi mično mestece Anacapri. Pri vhodu v ta kraj na desno leži na tristo metrov visoki, navpik iz morja štrleči skali približno sto korakov dolga tersa s prostorno vilo v ozadju, ki služi za kavarno. Kakor so odlični, mnogo po svetu potujoči tujci zatrjevali, ni na svetu enako terase, raz
vprašanju. Ponoviti mora —• je de.ia^ — da Italija ostane na Snežniku, mi jo v to sili nujna potreba. Fašistova'i listi pozivajo vlado, da razpusti zbornico.
* Peložaj v Nemčiji. Tajni svetnu Cuino ni. mogel sestaviti vlad® 30 vrnil drž. predsedniku mandat. ^a|' hrže 110 bo preostajalo drugega, nego da se razpusti parlament.
* Nepomirljivi Poincare. V *wn' coskii poslanski zbornici je 17. novembra ministrski predsednik Poincar zavrnil predlog Bratburya kot nesj®*” jemlji v, ker izraža preveč zaupanja . dobro voljo Nemčije, da bi pod no kontrolo zopet, vzpostavila sv0?® državne finance. Od Nemčijo_ s J?rCL njami in mogoče ničesar doseči. Obra^ ložil je podrobnosti nemškega mafl®' ra, ki je padec nemške marke ne le P speševala z vedno novim izdajaj ^ papirnatega denarja, temveč _ tu-ii nepotrebnimi in nezaslišanimi _Pf° ' črnuškimi izdatki, ki so govsko bilanco. Poincare je P°v '*e jal, da lahko Nemčija tudi danes vedno vzpostavi ravnotežje v ^Sv gospodarski bilanci, če to lo h°c0, • so Nemčiji dovoli moratorij, ^ stala Francija na to lo pod P0®0'11^ jih je obrazložila francoska v Londonu, to jc na podlagi nih zastavnic. Odločno in 0 vos? . pa vztraja Francija na svodj Prawjj, da se posl uži v potrebi tudi saniCClB Kar ji pripada, si bo mirnim 81 vzela. Seveda so Francija s odreka sredstvom, ki vodijo do ■ rešitve tega pirobloma in si *. ■!; iZ stev tudi nikdar ne bo dala ]zVp.jy roli. Glede zunanjo politike 3®	^
care opozarjal na nameravani s . nek z lordom Ourzonom in jem ter izjavil, da sme z gotovost] ^ diti, da bo pred otvoritvijo laaS^ ske konference dosežen sporama®1 vSeii Anglijo, Francijo in Italijo W ^ glavnih vprašanjih, tičooih se orr .^n,. kega problema. Istotako je P13"^^ da prido do sporazuma na brti* konferenci.	_	3,-
* Izid volitev na Anglešketf^^^ zuje: 346 konservativcev, ^.1, jiK delavske stranko, 54 nacijonala1^ ralcev, 52 neodvisnih liber®lcS5^ji, poslancev raznih manjših -	^
Konservativci imajo absolat^ ’ čino.	 **
Dnevna kronik^
— Popravek’ telefonskega^ jo
V imeniku telefonskih naročijc telefonskih uradov y Slovenj1’ rega je izdala poštna direkcija ■ jO, ca avgusta t. 1. se nahaja na stra ^ enajsti stavek od zgoraj v nfzloc]_ ti8' riborslcega naročnika št. 16 i*1 ^jln5 lvovna pomota. Naročnik se Pr ^gio-imenuje »Slavonska banka« i* n ^$1' venska banka«. Slednja ima v
boru svoj telefon št. 127.
VUJ ICICIU’11 at. 161.	p1~gO!‘
Glad v Rusiji ponehuie; g0 ji
poročila moskovskih »Izvestrj<(
tere bi bil a-azglod tako krasen1’ ^ tullcaj. Proti severu onkraj luko ^^5 prostira Napolj, kateremu se nf„ ^ in levo priključijo razna sta, tvoreč eno samo nepretrgan bližno trideset kilometrov doi» poslopij. Vmes se dviga vodno ni, puhteči ognjenik Vezuv 2 Pompeji ob vznožju. Dalje Pf01 na j*,v d,u leži sarentinski polotok hodni, stran različni otoki, ki . jcl.ae celo luko, ltakor obroč. V oaa'^: po\je^ ne pokrajine, taan daleč za N®^ pi-
,pa se dvigajo s snegom poikn' moon ležeči vrhovi Apenin. ^ ^0,$
nejšo, kar tukaj očara, človeško poglod na zaton solnca v	$0'
UH V	it-'"
popisno lepi, krvavo rdeči ba<>1 sl a vi ja solnce in njegovi žarua i.nfl
nijo zrraik, nebo in zemljo z tfi, zlata in škrlata. Ni čuda, da zen izvoljencev plutoknacoo® na tem lepem kraju najp0®.^ ^ pesniki, pisatelji, slikarji,. ve vseh narodov, gostjo JZ ‘-u0 i1 ^ Kitajske, Birme, Sijanaa, A xucliJlil” Semiča j je prav rad zahaja ,.[]j Gorki, v spremstvu drugih jakov, pil svoj čaj in so div* ci ga je obdajala.	^,-jla-)
(Konec &
ruska gladovna katastrofa letos znatno zmanjšala in to vsled tega, ker je nila deloma boljša letina, deloma pa ker se je vsled glada, ki je vladal lansko in ge letošnjo zimo, znižalo število Prebivalstva za dva in pol mlijona, to De za 36 odstotkov. V baškirski republiki jo glasom »Izvestij« pomrlo od gladu 25 % prebivalcev. Število živine 30 nazadovalo le v področju Volge za Preko 2'A milijona, a v 5 področjih Ukrajine lo za prek 1 milijon glav.
■ Perzijsko-turško bratstvo. Turska angorska vlada je sklenila te dni Pogodbo s Perzijsko o turško-perzij-skoiu bratstvu, po kateri izgubi veljavo turški zakon, ki je Turkom prepovedoval sklepanje zakonov s Perzijan-Kaoni, oziroma obratno.
— Nev rekord na morju. Novi pa-T0>i‘od Cunardove linije »Mauret-ani-■'f'!’ \Q. dosegel to dimi rekord v hitri voznji,^ dospel jo kljub slabemu vremenu iz Ameriko v Evropo v 4 dneh 311 -3 urah. torej za celih 5 mr preje neg‘0 doslej najhitrejša ladja sveta.
7~ število tujcev v Švici. Kijub ^®°j veliki valutni razliki je v zad-času navalilo na Švico .velikanko število tujcev, tako da šteje Švica Poleg- svejih 3,880.000 državljanov Že 405-001i tujcev.
— Kitajska — dežela razbojnikov? lasem poročila »Chicago Tribune« iz *yyap]oa, so prodale vlade Zedinjenih
r?aX* Anglije, Francije in Italije ki-®-3ski vadi v Pekingu ultimatum, v materam zahtevajo, da kitajska takoj opusti onih 10 inozemcev, ki so jih j&Dske tolpe oropale svobode in jih i zaprte, v nasprotnem slučaju pa °uo imernovane vin,de razglasile Ki-alsko kot deželo, v kateri vladajo
^bojniki.
Maršbosrsl'
Maribor 20. novembra 1922,
:45 ^ ®ve^ol spomin. (K jutrišnji slavi TruiP	^ Tar ib or danes naš, k te-
53 3e i Pripomoglo voč momentov. ^ amerikanskaga idealista °b katerem so drhteli vsi po-^aiii ah1 ^zžal3'3ni, je v našem slu-^ ojločal menda še najmanj. Od-,'ie’ da smo imeli v generalu Moža, ki je z močno roko si-5o	®Cl=iriaibil in jo obvladal. In to
tmjj	^ spomin no le zanj, temveč
jjj ..	domači (sedanji 45.) pešpolk,
«eiti”° *a^Ira,t obstojal iz maloštevilne iD^l?® ^obrovoljoev, pa tudi za vso do-st -bn° občinstvo, ki je z upom in za^°!ni spremljalo zgodovinski boj ra< ®^®dn.ost dragega nam Maribo-'ViZg.i i.0 SG 3° ° prevratu po drugih ^ vtudi v Maribora osnovala ne-loSpn ®ska varnostna četa, in sicer
G rčar v imenu mesta in g. sod!, s vetnik' Dev vi imenu »Glasbene Matice«. V imenu »Lisinskega« se je zahvalil za sprejem g. predsednik dr. Novak, ki jo povdajril, da se Zagreb s prihodom največjega pevskega udruženja nekoliko odidolžuje Mariboru za njegovo vztrajno in trdno stražo ob severni meji naše lepe Jugoslavije. Na to se je razvila povorka z .vojaško godbo na čelu, ki jo spremila pevce in pevke do »Grajsko kleti«, kjer jim je »Glasbena Matica« priredila čajanko. Koncert se je pričtjl ob pol 20. uri. Goteova dvorana jo bila razprodana. Ker so se zadnje dni širili pesimistični glasovi, je bilo to zanimanje občinstva spontan izraz globokih simpatij do milih gostov iz Zagreba in likraitu tudi poklon hrvatsiki glasbi sploh. Kakor znano, nastopa »Lisinski« s ciklusom zborov Božidarja Širole na tekste iz hrvatsko renesančne in baročne poezije. To so pesmi Petra Ilektoroviča in Nikole Nalješkoviča in 16. stoletja. D j or o Dr-žiča iz 15. stoletja in Ignata Djordjevi-e-a iz 17. stoletja. Iz tekstov in iz Širo-linih kompozicij diha vsa prelest davnih dni v naši jugoslovanski Pio-renci — v Dubrovniku. Ker prinesemo o petju strokovno oceno, ugotavljamo samo, da je bil uspeh’ »Lisin-skega« uprav triumfalen. Občinstvo je *b,umo pozdarvljalo vsak njihov nastop in občudovalo velikansko šo-lanost glasov ter mojstersko tehniko ^ gosp. Baranoviča. Zbor jo dobil 3 vence in en šopek. Na koncu
k^ialn	narodnostih,
je bilo
iasno, da je skupno bivanje V^^^genih elementov nemogo-SreSa •	80 ^ moral umakniti. Naša
'Wv 36 ^a> jo vkljub splošni raz-i^^nosti bila v onih odločilnih tre-na naši strani vastnejša čnječ-
^%ili ®®St T i - -
discipliniranost in večja
ta	on	cist	za	osebne žrtve. In
Valj, 6?.^e razorožilev nemške Sclrutz-vely’ ^ bila sicer lahko zahtevala k-tvi, izvršila po natančnem na-^ .nurnon in gladko (samo neki Gu--V aiai:50 žalost, toda po lastni JjcjJ v lzstibil pri tem svoje mlado živ-
T'™	D-
V ju friumfaln! uspeh »Lisinskoga«
Prihod pevskega nclru-■ii-a -jj", ^Lisiinskaga« jo bil napovedan 25	.10, vlak pa je prispel z zamudo
^	^em	časom	so	jo	zbralo
^.^nem kolodvoru nenavadno lepo Mn.J ? občinstva, da eamejone in po-VliVVl c1'rafro ®oste iz Zagreba. V'es ko-33 bil natlačeno poln; smelo Iri0> dia jo bilo čez 1500 ljudi samo ^cnu. K sprejemu so došli zastop-?>].'. oblasti, med njimi gg. okrajni .^u|PiaiEL s Podžuipaaiom, zastop-kašlje oblasti in mnogi drugi, številno so bila zastopana l&rij, JS?^a prosvetna društva. Dame so pL , 0 s seboj šopke cvetic. Pned 3ci. f-6 30 raizvrstila vojašlca godba, ^ Prihodu vlaka intonirala po-Vj.ji Y' Buirnl »živijo« kliei so pozdra-J^^ J^^ivše geste, ki jih jo žo pri sPre3e‘5o in apreonlialo v n ^^anstvo »Glasbene Ma-* G£|sto sta pozdravila g. župani
;ie moški zbor dodal divno slovaško narodno »Tečo voda teče« z tenor-solom g. dr. Vktorja Benliovita in koroško narodno »Juhej«. —• Po koncertu so mariborski Slovenci povabili dieno zagrebško društvo na prijateljski večer v Grajsko klet, kjer se je izreklo toč prisrčnih govorov. Predsednik mariborske Glasbene Matice g. svetnik Dev je govoril prvi na naslov društva, ki je v kulturnem in nacionalnem o-zim na jugoslovensketm stališču ter ima za hrvatske razmero praiv posebne zasluge. Polkovnik g. Draškič je s posebnim ozirom na dogodke pred o-svobojenjem povdarjal veliki vpliv kulturnega zbliževanja jmgoslovenske pesmi pri ustvarjenju skupne jugoslovanske zavesti. Njegov govor je bil izredno živaihmo aklamiran. Poslanec dr. Kukoveo je govoril besedo temu, da jo videti v današnjem dnevu izraz posebne pozornosti ne samo društva, ki nas je posatilo, ampak jugoslovanskega Zagreba Mariboru, ter je opozarjal na čim tesnejše stike v gospodarskem in kulturnem oziru med Mariborom in Zagrebom, končujoč, da pričakuje tudi v političnem in administrativnem oziru še večjega zibližanja, ker že danes vsi resni krogi v Mariboru občutijo, da nam Zagreb ni nič manj blizu v kulturnem in v vsakem napredku nego Ljubljana. Svetnik Dev je še enkrat govoril prisrčne besedo dirigenta Lisirskega, nakar je predsedl-nik driuštva g. dr. Novak v izredno duhovitem in toplem govoru povdarjal govoreč o pomenu kulturnega zbliževanja in vpliva pesmi na pridobivanje terena v boju za načela, od katerih zmage ima naš narod edino pričakovati boljšo bodočnost. Obisk Lisinske-ga v Mariboru pomeni kulturno in politično velo vazen dogodek in moremo biti le hvaležni Glasbeni Matici za njen trud, ki nam jo omogočil izredni užitek.
m Tiskarski škrat je v nedeljski številki nekoliko iapopačil našo poročilo o občnem zboru Zgodovinskega društva. Najvažnejša napaka je, da je bil Henrik Bamberžan proglašen za kralja; pravilno je: za svetnika. Toliko, dia ne bo nejasnosti.
m Ustanovni občni zbor MGA' se jo vršil minolo soboto ob 18. uri v mali kazinski dvoiani ob številni udeležbi vseh stanov in slojev ter zastopnikov oblasti, korporacij in društev. Po poročilu predsednika in tajnika pripravljalnega odbora, ki so bila soglasno sprejeta, jo predaval g. docent dr. Matko o stanovanjski bodi s posebnim oziram na širjenje tuberkuloze, opirajoč se na v to svrlio posebno zbrani statistični materija!. Po debati, v katero so posegli župan Grčar, g. Križnič, doc dr. Maitko in drugi jo bilo sprejetih več resolucij, v k at enih se poriva ministrstvo za soc. politiko, pokrajinsko upravo za Slovenijo, okr.
glavarstvo in mestno občino mariborsko, da MGA gmotno in moralno podpirajo. Za predsednika Mariborske Gradbene Akcije je bil izvoljen gosp. Križnič, ravnatelj »Drave«. Podrobnejše poročilo objavimo jutri.
m Proslava 50-Ietnice vinarske in sadjarske šole v Mariboru združena <z otvoritvijo srednje kmetijske šolo se je vršila minulo nedeljo ob številni udeležbi zastopnikov oblasti, korporacij in bivših gejencev tega zavoda po določenem vzporedu. Po nagovoru pokr. namestnika Ivana Hribarja je ravnatelj Žmauc obrazložil zgodovino zavoda. Svetnik Robrmam je predaval o kmetijskem vodstvu v naši državi. Ministra m kmetijstvo jo zastopal načelnik ministrstva Jovanovič. S kratkim nagovorom je izročil pokr. namestnik Hribar uslužbencema zavoda Juriju Komarju za njegovo 26-let.no in Francu Frasu za njegovo -14-letno službovanje na zavodu priznalno pismo in vsakemu po 1000 K nagrade, nakar je bila slavnost z odpevanjam državne himne in vzkliki na kralja zaključena. Povabljenim gostom je priredilo ravnateljstvo banket.
m Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo oidborcvo sejo v sredo, dne 22. novembra ob 6. uri zvečer m kolodvorski restavraciji v Mariboru.
m Ali res nimamo nič smisla za pomorstvo? Prejeli smo: Iz rocloliubja in iz ljubezni do pomorstva sem pre vzel agitacijo za smotro »Jugosloven-ski pomorac«, katere cilj je širiti med ljudstvom smisel za naše morje in pomorstvo. Žal sem pri mnogih naših — in najboljše situiraiih — ljudeh naletel na gluha ušesa. »Nimam denarja, da bi ga proč metal« —. »Imamo svoja železnice, morja nam ni treba« — tako so se izražali celo ljudje, ki bi morali imeti smisel za važnost pomorske trgovine. Pa nazorih teh ljudi je menda sploh bila neumnost, da smo bili z Lahi za morje težke diplamatične bitke in bi bili menda bolje storili, da smo Lahom prepustili enostavno nadvlado nad Jadranskim morjem. Kako smo še majhni politični in gospodarski otroci.
m Mariborska gradbena akcija. Prva odborova eja se vrši v torek dne
22.	novembra ob 17. uri v prostorih Marstana na Rotovškem trgu.
m Popravek. V petkovem insaratu tvrdke P. & A. Uher jo tiskarski škrat povišal ceno bukovih div za gorivo na 770 din.. Pravilno so glasi:: Bukova dmva za gorivo 700 din. za kub. meter.
m Češko blago za obleke itd. po znižanih cenah je dospelo. Prodaja se 40 odstotkov ceneje kot prejšnja zaloga. Glej današnji inserat tvrdke I. N, Šoštarič v Aleksandrovi ulici 13.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganton Bar. — Dnevno koncerti.
m Pijančki so imeli v soboto in ne-zopet h voj dan. Nek Stanislav P., knjigovez, se je tako naslikal božje kapljice, da je na cesti obležal in so ga morali z vozom prepeljati v policijske prostore. Nek Prane G. iz Ruš, po poklicu šofer, je v pijanosti začel razgrajati v kavarni »Drava« ter razbijati po mizah. Napravil jo kavarnar-ju 2000 K škode, katero bo moral se-^da povrniti, povrh pa bo še pri policiji sprejel primemo nagrado. — Pekovski pomočnik Jakob P. iz Studencev in usnjarski učenec (!) Feliks K. sta pirošadši iz kavarne »Drava« razgrajala po ulici in sta zato dobila brezplačno prenočišče v policijskih zaporih. Tudi železničar Ivan Z. je radi razgrajanja na Glavnem trgu prišel v konflikt s policijo.
m Stara znanka Julijana Gumzej, že neštetokrat radi tajne prostitucije izgnana iz mesta, so je zo<pet povrnila, toda pazljivo oko pravico jo je takoj izsledilo in sprejela bo za svojo ponovno dokazano »IjTubazen« do našega mesta primerno plačilo.
m Huda vojska je skoraj nastala v nedeljo v Klavniški ulici. Dve razbo-riti^ ženski sta se hudo sprli. Zvesti moz jo svoji zakonski polovici, ki je vnja v nevarnosti, da bit!«) izgubi, prihitel z dragonsko sabljo na pomoč. JiOigve, kako huda bitka bi bila sledila, da ni prišla policija na bojišče in bojevitežo pomirila.
ni Kod na uUca]i. policijski komi-;
e.-jrinat dobiva dnevno prijave, da pu-ščajft ljudje n,a ulici razno zaboie. vo-
zičke in slično. Nele, da se s tem po* spešujejo tatvine, se pri naših sijajna razsvetljenih ulicah ponoči človek tu-* di lahko pobije. Občinstvo se opozarja, da so bo v bodoče proti vsakemu takemu prestopku kazensko postopajo.
m Pod avtomobil je padel včeraj na Tržaški cesti nek Vinko Idvajs, hlapec pri Brezniku na Teznu. Možakar je bil cel popoldan v gostilni in je pridno obračal kozarce. Ko je zvečer precej nasigumo karakal proti domu, sta pridrvela po cesti dva avi tomobila, od katerih je bil prvi razsvetljen, dočim drugi ni imel luči. Ali; je Hvajs vsled pijanosti prišel po lastni krivdi pod avtomobil, ali pa je to zakrvil voznik, bo dognala preiskava. Idvajs je dobil težke poškodbe ini ga je rešilni oddelek prepeljal v; bol-* nico.
m Tatvina. Lastnik vrtiljaka 'A'm ton Plečko se je meseca julija seli' g svojim vrtiljakom iz Marberka preko Brezna v Maribor. Med potoni mu jo bil iz voza ukraden kovčeg z raznim perilom. Te dni so je mariborski policiji posrečilo izsledit tatu y osebi nekega Karla M., ki je bil izročen sodišču.
m Blagajniški ključ se je našel.
Lastnik naj se zglasi pri policijskem komisar i j atu.
Narodno gledališče.
Repertoire:	■	.	';A
Pondeljek, 20. nov. Zaprto.	'
Torek, 21. novembra. Namišljeni bolnik. Ab. 0 in kuponi«
Sroda, 22. novembra: Hoffmanno-ye pripovedke. Ab. B.
Četrtek, 23. novembra: Hoffmanno-ve pripovedke. AJb. A.
Petek, 24. novembra: popoldne olj 15. uri Namišljeni bolnik, (Dijaška predstava).
Soboto, 25. novembra: Revizoir. ktv 0 in kuponi.	*	J#,
Abonentom! Radi neptrirajrmiibl ovir se je izpremenil repertoar ,v) toliko, da je v torek 21. novembra Namišljeni bolnik, ab.- C; v sredo 22. novembra Hoffmannove pripovedke, ab. B in y, četrtek 23. novembra Hoff-mannave pripovodilce, ab. 'A.	I
Dijaška predstava v Narodnem, gledališča V petek, dne 24. novembra, °b JI 5. uri se uprizori Moiierav! Namišljeni bolnik za dijaštvo.
Objave.
$ Parkkavarna. Danes v tore® oB VoS. uri zvečer otvoritev zimskega vrta v Park kavami, kateri ostane celo ziano odprt. Dnevno koncert. Glej oglas na zadnji strani
§ Sestanek dobrovoljcev v mariborv
skom Narodnem domu v četrtak dne
23.	novembra ob 20. uri. Poročilo o kongresu v Beogradu in drugo.
§ Sokolsko društvo Maribor. Člani v krogu imajo zbor v torek 21. novem, ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu, odkoder odkorakajo v Meljsko vojaš! ndoo k slavi 45. peš. puka. — Odbor.
Gospodarstvo.
borza!.	.
C ur ih, 20. novem. (Izrinio). SfckpKl kurzi: P.iriz 37.90, Ztgreb 2.15, Lon-don 24.17, Berlin 0.0775, Praga 17.20, Italija 24.65, Newyork 539.50, Dun^ 0.0073, žigosane krone 0.0075, Budim! pešta 0.225, Varšava 0.035, Softta 3,85, Bukarešta 3.50.
g Produktna borza v Novem Sadu,
1<3. novembra: pšenica; vxačka 883] sremska 385; koruza: bačka 320* ifišol* (novi) beli 350, pisani 340; moka; s i 0 bačka 545, za kuho 520, krušna št S
f.	’ “»fts svinjska ab Bačiča 27; ze-1	^ V°,v ^lavab 100; orehi bosan-
sivi 4o0; coo«u!a 320. Tenden-ca: čvrsta^
Zaupnica italijanski vladi. ^
Rim, 17. novembra. (Izv.) Zbornica je pri poimenskem glasovanju izrekla vladi $ 366 pdoti 116 glasovom, zaupnico.
■j	-
S
ram
DANES ¥ TOREK OS 8. 51581 ZVEČER ©TVORITEV
Pristop do kavarne je električno razsvetljen. Ukusno urejeni zimski vrt, najboljše pijače, vsi časopisi na razpolago, navadne cenc ter točna in solidna postrežba. ---------- Za	mnogoštevilni	obisk	se	priporočata	MUAK	in KLEMENČI& ---------------—
'B€ran3.
»T 7f B O RV
Maribor. 21. novembra 1922.
Bernhard Kellermann:
PREDOR.
(90) jo je izpre-
Is j a¥a
Zeitung", zavežem se tudi poravnati vse narasie stroške.
V Mariboru, 9. novembra 1922.
ASbert Achtig I. r.
Oglas.
Roman.
(Dal jej
Miška je pridrgetala. »Zdaj me bo!«
»Torej pridi bliže!« letelo, pa je pomislila na denar.
Toda S- Woolf ji ni storil nič žalega. Posadil si jo je na kolena. »Nič se ne boj in me poglej!« Pa ga je, pogledala. Oči so ji švigijale in žarele, s. Wooit jo jelk I i č e m vso neresnične izjave ter poljubil na lice. Po njem je zaplalo ocetno čuvstvo, pa jo je pritisnil k sebi in oči so se mu zalile s solzami.
»K cemu si v Newyorku?«
»Ne vem.«
»Kdo te je spravil semkaj?«
»Moj brat. A zdaj je odšel na zapad.«
»Kaj počenjaš zdaj?«
»Popevam z Gyulo.«
»Pusti Gyulo in ne pevaj več ž njim. Gyula je lopov. Saj peti ni ne znaš.«
»Ne znam, gospod.«
»Dam ti denarja. Ali storiš, kar ti porečem?«
»Seveda, gospod!«
»Prav. Uči se angleščine. Nakupi si lične preproste obleke in si poišči službo prodaialničarke. Lepo pazi, kaj ti porečem. Dam ti dva tisoč dolarjev, ker si tako lepo zaplesala. Ob tem leliko živiš tri leta. Hodi iv kak zvečerni tečaj. Uči se knjgovodstva, stenografije in strojepisja. Vse drugo se bo naredilo po sebe 'Ali boš?«
»Bom, gospod!« je odgovorila .Miška boječe, zakaj ob vVoolfu ji je bilo nekako tesno pri srcu. Svojčas je slišala, da v Ne\vyorku pomore mnogo mladih deklet.
»Zdaj se obleci.« In S. Woolf je ponudil Juliški pest bankovcev. Pa si ni upala, jih vzeti. Ko sežem ponje, me pobije, je pomislila.
»Le vzemi!« je rekel S. Woolf smehljaje se. »Jaz denarja ne potrebujem več, zakaj jutri zvečer točno ob šestih bom mrtev-«
Miška se je zgrozila L S. Woolf se je nervozno zasmejal. »Na, še "dva j dolarja. Sedi v prvi avto, ki ga ugledaš, in se odpelji 'domov. Gyu!i daj sto dolarjev in mu reci, da več nisem dal. Ne pravi nikomur, da imaš denar! Glavno na i svetu je, imeti denar — toda drugi o tem ne smejo vedeti! Tak vzemi vendar!« Stisnil ji je bankovce v. roko.
L; Miška je odšla, ne da bi se zahvalila.
S. Woo!f je bil sam in obraznice so mu precej romjahnile. »Bedasta ženščina,« je zamrmral. »Saj poj-;de vendarle po zlu.« Zal mu je bilo denarja. Pušil je smotko, pil čašico konjaka in hodil po sobah. Gorela so mu prav vsa električna svetila, ker mu je bila sleherna polurtema nenosna. Pred japonsko lakasto omarico se je ustavil in jo odprl. Bila je polna kodrov, pšeničnih, zlatih, rušili kodrov od mladenk. Vsak koder je imel svoj listič kakor steldeničica za zdravila. Na njem sp bili zapisani dan, mesec in leto. In WooIf je to znes ženskih las pogledal in se je zaničevalno zasmejal. Saj ■ se mu je kakor vsem moškim, kateri so se s kupljivimi ženščinami veliko pečali, ženstvo zdelo zaničljivo in ostudno.
Toda smeh ga je osupil. Spomnil ga je na smeh, ki ga je že slišal, nekoč in nekje. Domisli! se je, da sel je tako smejal njegov stric, natančno tako, in tega J
kakor: nogavice,
lillPlilllllr ^kavice, srajce, bi kil	b	bi J il9	kravate, perilo za
hišni posestnik v	Mariboru,	Aleksandrova*!?otroke’ter vse !	t0 stroko	spadajoče	btago
_	.	■ .	•	.	.	,	,	.	,	s	si	nabavite	po	znatno	zraS2i@ni£B	najsolidnejse
cesta, izjavim s tem, oa obžalujem, kar sem 2290	v	modni	trgovini	2'2
govoril dne 30. oktobra 1922 v gostilni g/ .	„	_	„	ril
Alberta Gotza o Slovenski banki, podružnica . AntOffl	MB!, §IS$Sffl SL
Maribor in njenem denarnem stanju, pr e-j Rasne potra&šsSra© za fcrojaiše te
obžalujem, da sem se prenaglil in bil slabo informiran. Obenem pooblastim g. dr. Franjo Rosina, odvetnika	v Mariboru, da priobči,
to izjavo na moje	stroške v	listu „Tabor“
in v nemškem
jeziku v listu ..Marburger I
Trška občina Ljutomer bo prodajala licitacijskim potom približno 250 hi pristnega ljutomerskega vina letošnjega pridelka.
Prodajalo se bo 28. t. m. ob 13. uri v občinski kleti v Ljutomeru in dne 29. t. m. ob 10. uri pa v občinski kleti v Brebrovniku, oziroma v Jeruzalemu.
Interesentje se opozarjajo na obče znan, izredno dober pridelek občinskega vina ter se vabijo k nakupu.
Županstvo občine Ljutomer,
2o07	dne	17. novembra 1922.
SZ P8SiN©<ti@WllIBC®¥2
tadanje............Din	33*—. \
Klucarovci. . ....	. „	34*50J
Konjščina ......	36*— [
Zlatar-Bistrka . .	. „	37-50	i	f$«§
Cerje Tužno ........ 38*— I
Bukova drva za gorivo,, 700*— za m3 ■ Iranko stanovanje oddaja vsako množino tvrdka
F» & JL UMESI
veletrgovina z drvmi in premogom
iMafltor, S8©y@fss&sa S
—----5-	TELEFON	344--------
strica je ondaj huje sovražil nego kogarkoli. To Čudno.
In zopet je hodil sem in tja. Toda stene in premičnine so bledele bolj in bolj. Sobe so se mu zdele iz hipa v hip prostornejše, čim dalje puščobnejše. Satnevania ni mogel kar nič več strpevati in se je odpeljal v klub.
Bilo je ob treh po noči. Cesta je bila pustotna. A tri hiše odtod je stal avto, ki se mu jev nekaj pokvarilo. Šofer se je plazil pod motorjem. Čim pa je Wooli odbrnel, je avto zdrčal za njim. Woolf se je gorjupo nasmehnil. Allanovi vohuni? Ko je dospel do kluba, je dal šoferju dva dolarja napitnine ter ga poslal domov.
»Ali ga je zdelal!« je pomislil šofer.
V klubu so še pri treh mizicah z vso vnetno kvartali poker in Woolf je prisedel k znancem. Bilo je čudno, kakšne kvarte je v roko dobival danes! Kvarte, kakršnih sicer ni bilo videti nikoli! »Miškinih dva tisoč dolarjev že spet imam!« je pomislil in denar spravil v hlačni žep. Ob šestih so s kvartarnem prenehali in Woolf se je odpravil, da vso dolgo pot domov prehodi. Ko je stopal svojo pot, sta za njim štorkljala dva moža, ki sta imela na rami lopato in se razgovar-jala. Skonec svoje hiše je zadel na nekoliko opitega delavca. ki je motovilil ob hišah ter kakor pijan možic popeval s pridušenim glasom in zgrešno.
»Have a drink?« ga je ogovoril Woolf.
Toda opiti mož se ni odzval. Usta je imel polna nerazumljivih besed in se je opotekal dalje.
.... . »Allanove preobrazbe!«
(Dalje prihodnjič.)
$!ala oznanila.
RSaSa posestvo je na prodaj. Isto je 7 oralov veliko in }/t ure od državno ceste. Selnica, ob Dr., Ferdo Sernec. 2276 Z
Dobro mleko se dobi v mlekarni Ivana Golob v Slovenski ulici 16 od 7. ure zjutraj do 18. zvečer ne K 12 liter 9237 10-S
Znižana cene! Bele srajce po D 85'— prodaja samo B. V e-sclinovič i Komp., Maribor, Gosposka ulica št. 86. Znižane cene pri vsem blagu. 2199 10—6
Zamenja se stanovanje, obstoječo iz ene sobe in kuhinj« v vili v Ljubljani z enakim stanovanjem v Mariboru. Ponudbe na postni predal 4, 2302 3-1
Hranilnica in posojilnica za liarlbor in okolij reg. z&eSr. z o. z. v Mariboru, Frankopanova ul. r*
VABILO
izvanrednemu občnemu zboru
ki se vrSi
v četrtek, dne 30. nčvesnfara 1922 ob 19. (7.) uri zvečer stilne Bernkopf, Frankopanova ulica 17.
v pr os
E HS £ &
S! © 05 ° ~
>
ISTOg 2
i®«i
© S*
V 3
00
Z? v
o
J—<
5^1
^ w oo 60
w 3 •>=>*:
,n g**-'10 (0 a
O
v
pr*
Glavni arednik: R a d I v o j Rehar.
Odgovorni Gradnik: Rudolf Ozim.
IŠMpIra tak©£
rezervar
za shranlevasule špirita« Ws@bšma jraad	—	Ponudbe	na
UPE3W®	'	2308	2-1
DfUEVNI RED:
. Sprememba naslova zadruge.
. Volitev enega odbornika in treh članov nadzorstva mesto izstop1"^1 ‘ . Slučajnosti.	g303
Franc isrit j
t. i. pred#ednib ^
Josip Kikelj
t. č. blagajnik.
Mtanmiio,
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prejel iz Češke veliko množino blaga za perilo, obleke ter krojaške potrebščine, katero je vsled znižanja mezd na Češkem in povišanja naše valute približno 40 odstotkov ceneje kakor je bila prejšnja zaloga. Tako se dobi n. pr. sedanje platno za perilo, 78 cm široko, za K 44, fino sukno za damske kostume, 140 cm široko, po K 160, moško sukno 140 cm široko po K 250. — Stari zalogi sem tudi cene znižal tako, da je omogočeno tudi revnim slojem še poceni nabaviti si obleko in vse druge potrebščine za zimo. Priporočam nakup, dokler traja zaloga.	2236	6-4
3« N. Šoštarič, Maribor, Aleksandroma cesta 12.
ii •* • •
n
*♦
ii
*»
♦>
«
*»
it
♦ * <*•
n
**
*•
n